184
Književne novosti.
ajupak strasten boj, boj s samim seboj. Pesnik - saj to je Meško — pozna svojo slabost in jo hoče preTHagati; konflikt njegovega življenja mu je naložil še posebne vrste boj, ki ni prvi in ne bo zadnji te vrste — celo v našem slovstvu ima prednika — ali koliko jih je, ki bi izvojevali zmago tako, kakor nam to pove Meško na kratko v divni alegoriji (stran 274.): „V sebi sem čutil neizmerno, z odpovedjo posvečeno ljubezen . . ." Ali veste, kaj pomeni kratka beseda »odpoved"? To je beseda, ki se vzdigne zmagovito šele po katastrofi v srčni tragediji. ;: Ko je vstala v Mešku oživotvorjena ta formula, je že zmagal! Kdor ga more razumeti, čitaj ta najlepši prizor, kar jih je pisal Meško, prizor o — „komtesi Neli"! Tu je resnični konec knjige; kar še Meško pozneje piše, se nas ne prime, ker je dostavljeno iz pisateljskih in drugih ozirov.-----------
Ta krog idej in bojev je vsebina onih desetih slik — ali novel? — ki so vsebina knjige; uvod jim je pesem v prozi. Nekatere dajejo snov, druge jo uporabljajo, v nekaterih je združeno oboje. Skoraj vse osebe navdaja kakor pisatelja hrepenenje po tujini in po nečem daljnem: to določuje razvoj v V.—IX. sliki. Med njimi je najlepši celotni sestavek v tej knjigi „Ciganček"; že naslov izraža program, in ta program je dosledno izpeljan po originalnem vagabundu Lesjakovem Jakobu — krasen tip! — s pomočjo cigančka. — Beseda »vagabund" ima pri nas izza Cankarja domovinsko pravico; znamenito je, da srečavamo v tej knjigi pogosto Cankarjeve misli: nekoliko v »romanci o žalostnem jutru" (št. VIII.) — to je pravi biser! — nadalje v lepi nastopni štev., tudi v VIL, a štev. V. (»Pozabljena") je v glavnem delu miniatura Cankarjevega romana „Na klancu" ; na strani 130. čitamo: »Dozdeva se mi, da se mi pretaka itak nekaj vagabundske krvi po žilah. Oče je bil nemiren duh, navsezadnje je postal vagabund. V dediščino mi je zapustil kri vagabundov ... Sel sem po svetu, ker sem moral iti ..." i. t. d. Samo da ti vagabundi včasi tudi — kradejo, dasi ne iz navade; Cankarjevi pa so »pošteni". Seveda pa Meško ni Cankar in Cankar ne Meško. — Lepa je štev. III. „Na sveti post", psihološko mojstrska, le konec je zavit preveč v misticizem. Isti nedostatek nam otežuje užitek ostalih številk, ki se pečajo izvečine s pisateljevo osebo; v njih je razvil prerad svoje peroti tako široko, da se zamotava, posamezne sličice pa so tudi v teh Jako lepe, kakor sploh vse, kar ni le abstrakcija.
Dr. Jos. Tominšek.
Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt. Priredil Anton Maier. S tremi zemljevidi. V Ljubljani 1904. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Stane 1 K 50 h. Ocena te knjige nam je obljubljena in jo priobčimo v kratkem.
»Slovenski Trgovski Vestnik". Pod tem naslovom se je odločilo izdajati slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" iznova svoje glasilo in sta izšli 1. in 2. številka tega lista skupaj dne 15. februarja. Cena listu je za celo le|0 5 K, posamezne številke se dobivajo po 50 h.
Matice Hrvatske knjižni dar za leto 1903. obsega sledeča dela: 1. Ksaver Šandor-Gjalski: Gjurgjica Agičeva. Pripoviest. Ciena 2 krune. Zabavna knjižnica, svezak CCLXVI—CCLXVIII. 2. Viktor Car Emin: Zimsko sunce. Slika iz istarskoga života u 4 čina. Zabavna knjižnica, svezak CCLXIX — CCLXX. 3. Milan Šenoa: Ban Pava o. Historijska drama u 5 činova (8 slika.) Zabavna knjižnica, sv. CCLXXI—CCLXXII. 4. A. Tresič Pavi čič: Valovi misli i čustva. Pjesme.   Zabavna  knjižnica,  svezak CCLXXII—CCLXXIII.   5.   E.  Orzeszkowa: