POŠTNINA PLAČANA V I m. A '* I M DUŠIK I J a * DBA T * F I m A N C E IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180.— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZA-LOZBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. Leto II. št. 18 Trst 15. maja 1948 Cena lir 15 'W Švicarski tisk in tržaško gospodarstvo Polkovnik Robertson, oficir angloameriške vojaške uprave, se je nedavno v Bernu pogajal v spremstvu-tržaških izvedencev za obnovo trgovinskih stikov med Svico in Trstom. Sam trgovinski promet med Svico in Trstom ni bil niti v normalnih časih za časa Avstro-Ogrške bog ve kako velik (13.372 ton železniškega prometa l. 1913), toda finan£ne vezi so bile čvrstejše, ker so Švicarji naložili precej svojega kapitala v Trstu, kjer so bili zastopani tudi po svojih zavarovalnicah. Tržačani so v današnjih trdih časih pač veseli vsake pobude, ki bi njihovemu gospodarstvu pripomogla iz sedanjega mrtvila. Sicer pa že sama mirovna pogodba daje Svici v Trstu Posebne pravice. (Švica lahko registrira v Trstu ladje pod svojo zastavo in ima svojega predstavnika v Mednarodni komisiji v prosti luki.) Za Švicarje je Trst prikladen tudi kot zvezna točka za gospodarske stike s srednjim Bodo---- Pavjem, balkanskimi državami in Bližnjim vzhodom; s tega vidika ima Trst prednost pred Benetkami. Ne vemo, kakšen je bil uspeh Robertsonove poti, ker ni vojaška uprava o tem objavila ničesar konkretnega. Vemo pa, da švicarska povojna trgovinska politika Išče zveze z vsemi državami tega onega bloka; nedavno je Švica sklenila tudi trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. Ker se Tržačani, ludi po črki mirovne pogodbe in klij ub raznim nek str at uram» voi a-ške uprave v trgovinski politiki, čutimo državljane nezavisne drža-vice, se nadamo, da bomo tudi mi lahko neodvisno (ne da bi nam Rim diktiral pogoje), čim prej Uredili trgovinske odnose s Svico Švicarji stalno poudarjajo, da hočejo politično ostati nevtralni. Tako je tudi na aprilski konferen-ci za sodelovanje <(Marshallovih držav» njihov predstavnik miniar Buckhardt postavil izrecne P°goje, ki izraža jo voljo Svice, da tudi v okviru Marshallovega plana ohrani izjemno stališče in da se Prišteva k državam, «ki so v smislu čl. 14 pravil Marshallovih držav samo posredno deležne ameriške pomoči.» Pri obravnavanju vprašanja ob-nove tržaškega gospodarstva švicarski tisk ne zavzema (z malimi Izjemami) takšnega izjemnega stališča, temveč trobi v rog tistih tržaških in italijanskih listov, ki vstajajo proti vsakemu gospodarnemu zbližan ju med Trstom in izhodnimi» državami, predvsem z Jugoslavijo in uprav z zadoščenjem beležijo vsak neuspeh tržaških naporov v tej smeri. Za danes navajamo dva švicarska primera: v Journal de Genève» (2/- IV) m «Neue Zuercher Zei-tung» (g. jv). Prvemu listu poroča iz Trsta dopisnik L. o «pologu m možnostih tržaškega pristanišča» in pravi: «Čeprav tržaški statut, ki predstavlja del mirovne Pogodbe prepoveduje vsa k ukrep ki bi lahko Oviral tranzitni pro-Pact med Trstom in njegovim zaledjem in vsako tarifno določbo, ki bi lahko odvajala tržaški pro-Ptet v druge luke ,ni bilo mogoče skleniti splošnega sporazuma (z državami tržaškega zaledja), ker ie Jugoslavija vse storila, da bi Zavrla promet čez svoje ozemlje in da bi privabila promet z Avstrijo, Madžarsko in Ceškoslbva ško na Reko.» Predobro je Tržačanom znano, k°liko pobud je dala Jugoslavija, da bi s STO-jem prišlo do splošnega trgovinskega sporazuma, od katerega pač odvisi tudi ureditev ranzitnih tarif, da bi bilo treba Uaštevati vse njene korake v tej smeri od prihoda njenega dele-Sata Bartoša in pozneje njene go-^Podarske delegacije ter do prelo uta najnovejših gospodarskih po-dujanj, Vse j0 bi moralo biti ob-icktivnemu dopisniku zunanjih licu znano; on bi moral tudi ve-cti, kako je vojaška uprava, ki odgovorna za trgovinsko poli-<° STO-ja, reagirala na vse te n y°slovanske pobude in kako da-^s v skladu s svojimi politični--1 In gospodarskimi načrli in z 0”“ko politiko na vsakem koraku ,,1>;ra trgovinske stike z Jugosla-z znano «ostjo. angleško metodič- ke, Takšno stanje pribija brez vsa-Ju olepšavanja in z očitnim kov: izročitev civilne uprave- samo italijanski večini, sklenitev važnih (weitgehenden!) gospodarskih in finančnih sporazumov z rimsko vlado in «odločno odklonitev trgovinskega sporazuma z jugoslovansko gospodarsko misijo». (Tem trem ukrepom vojaška upirava dodaja še četrtega: .odklonitev koncesije «neki veliki jugoslovanski trgovski družbi, ki je monopolizirala vso trgovino med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo in je svoj položaj izrabljala tudi politično ter skušala izigrati italijansko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo». (Napisano očitno po receptu listov «Messaggero Veneto», «Poče libera» in «Giornale di Trieste», ki s srdito gonjo proti slovenskim tvrdkam v Trstu pripravljajo ugodno ozračje za ugonobitev vsake slovenske gospodarske delavnosti v Trstu). Glede jugoslovanske tarifne politike na progah v tržaikem za.ed-ju je treba še ugotoviti, da Jugoslavija sploh ni bila povabljena na prvo tarifno »konferenco na Dunaju in da je bila direktna tarifa med Sto-jem in Avstrijo na ponteoski progi vpeljiana za njenim hrbtom.. Kljub temu je bila na progah čez jugoslovansko o-zemlje do Reke uvedena tarifa na osnovi paritete s Trstom. (Dr. Ti-čac: «Reka kot tranzitno pristanišče» «Verkehr», Dunaj). Prav ta jugoslovanski pisec izraža pripravljenost Jugoslavije, da sklene tarifni sporazum s Trstom, opozarjajoč na nevarnost, ki preti jadranskim lukam, s severa. Tržaško ozračje je danes že dovolj nasičeno s strupom, ki ga sika italijanski nacionalni tisk in ki onemogoča vsako plodno delovanje z zaledjem; konkurentom Trsta se pač ni treba bati njegove konkurence v zaledju. Pcleg splošne napetosti duhov, ki jo ustvarja ta šovinistični tisk, so izjave raznih zapadnih državnikov, ki so iz tržaškega vprašanja naredili orodje za kovanje lastnega političnega kapitala na mednarodnem poprišču, napravile takšno zmedo in zbudile v tržaških poslovnih krogih tako nevaren občutek nestalnosti, da prihaja švicarski «nevtralni» tisk s svojim zares konstruktivnim delom za dograditev miru v tem tako občutljivem kotičku Evrope «post festum». Promet ir Marseille-u narašča Podatki o prometu v marselj-ski luki za leto 1947. kažejo stalno napredovanje v primeri z letom 1946. V Marseille je priplulo lansko leto 14.632.545 ton ladij, t. j. 2.526.516 ton (21 odst.) več kakbr leta 1946. Skupni blagovni promet je dosegel 7,493.309 ton, t. j. 592.023 ton (8 odst.) več kakor leta 1946 Blagovni promet je dosegel 77% prometa iz leta 1938. Promet v glavni luki je razmeroma bolj zaostal za predvojnim. V glavno luko je prispelo 11,121.953 ton ladij (leta 1938 29.305.148). V postranskih lukah je promet presegel predvojnega prevsem zaradi po-večanegai uvoza petroleja. Švica je uvozila skoizi Marseille 66,923 ton blaga, predvsem žita (70%). BRZE PROGE IZ ANVERSA Na progi Anvers-luke na Severnem Pacifiku (Los Angeles, San Francisco, Poitland, Tacoma, Seattle, Vancudver) vozijo novi tovorni parniki družbe «Johnson Line», ki dosežejo brzino 19,5 milj; njihova nosilnost znaša 9.100 ton. Do zdaj vozita na tej progi dva takšna parnika, od avgusta pa bodo na progi že trije, od prihodnjega leta že 5. Anvers postaja čedalje nevarnejši tekmec Trsta. AVSTRIJSKO ZANIMANJE ZA REN V Bregenzu so na pobudo bivšega avstrijskega kanclerja dr. O. Enderja • ustanovili zvezo za plovbo na Renu, ki ima namen propagirati poglobitev Rena pred izlivom v Bodensko jezero. MERZÀGORA VODI TRŽAŠKO TRGOVINO v zadJji številki smo opozorili naše gospodarske kroge na daleko-sežen pomen okrožnice tukajšnje Trgovinske zbornice o dodelitvi italijanskih kontingentov tržaški trgovini na podlagi sporazuma med vojaško upravo in rimsko vlado. Ze tedaj smo ugotovili, da pomeni nakazanje kontingentov za Trst v rimskem ministrstvu za zunanjo trgovino, ki ga vodi g. Mei> zagora, konec gospodarske neodvisnosti Trsta, vsaj dokler ostane v veljavi sporazum z Rimom. Kdor deli kontingente, pač ima v rokah ključ do vsega pospodarstva in nikar se ne čudite, če se je v Trstu na Svobodnem tržaškem ozemlju že našla deputacija (Beltrame i dr.), ki je odšla prosit miloščine v Rim. Delna objava sporazuma povsem potrjuje naše domneve ob pojavi omenjene okrožnice Trgovinske zbornice. Sporazum jemlje Sto-ju vs. ko možnost, da se kot neodvisna država pogaja z zunanjim svetom za sklenitev gospodarskih sporazumov. STO Se bo moral zadovoljiti s trgovanjem z inozemstvom v okviru trgovinskih pogodb, ki jih je sklenila Italija. Poročevalska agencija «Astra» že ugotavlja, da je italijanski minister za zunanje zadeve obvestil vse države, ki so sklenile trgovinski sporazum z Italijo, da je treba vse sporazume — na osnovi sporazuma med VU in Italijo z dne 9 marca 1948 — raztegniti tudi na anglo-ameriško cono STOi-ja. VU si je pridržala pravico izdajanja licenc za zunanjo trgovino. Toda ona mora uporabiti vse italijanske določbe, ki urejajo zunanjo trgovino, in o njih jo bo stalno obveščala italijanska misija v Trstu. Dalje, ko bi angloameriika cona prejela kakršno koli posebno naročilo iz inozemstva, se to mora izvesti po pravilih, ki ve- ljajo v Italiji za podobno naročilo. Samo minister za zunanjo trgovino v Rimu lahko upošteva morebitne posebne potrebe tržaške industrije. Carinski uradi angloameriške co e so enakopravni italijanskim. Trgovina med cono in Italijo je popolnoma prosta. VU le izjemoma lahko zadrži na Tržaškem blago, ki bi bilo nujno potrebno. Trst je s tem zgubil vso trgovinsko neodvisnost. Zato se morajo pri tržaški podružnici Italijanske narodne banke (Banca d’I-talia) odpraviti vsi neodvisni kompenzacijski računi, ki so bili doslej viden znak te trgovinske neodvisnosti Sto-ja. Kot razlog za to se navaja okolnost, da je bila veljavnost italijansko-jugoslovan-ske trgovinske pogodbe (z italijanske strani) raztegnjena na tržaško cono. Tržaški trgovci dobro vedo, kaj pomeni ta zahteva. VU je blokirala že davno te račune in s tem ustavila vso trgovino med Sto-jem in Jugoslavijo, ki se je razvijala po teh računih. Sporazum dopušča samo možnost, da se pri podružnici Italijanske narodne banke v Trstu odpre kli-rmg, ki naj bi omogočil razvoj krajevne trgovine med angloame-riško in jugoslovansko cono Sto-ja. Tržaška trgovina in vse gospodarstvo je torej postavljeno v leto 1943., prav za prav v leto 1918., ko se je pričela likvidacija Trsta kot avtonomnega pomorskega, trgovinskega in industrijskega sreči šča. Zgodovina 25Ietnega razvoja pod Italijo je dovolj zgovorna. Tržaškim trgovcem in podjetnikom in seveda vsem, čigar obstanek je povezan s tržaškim gospodarstvom, oslane še tolažba, da je mirovna pogodba s tržaškim statutom dobro shranjena v arhivu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Funt in kanadski dolar po uradnih izjavah n-e bosta razvrednotena ^^dvoljstvom tudi sama «Neue Ut’ ,r.er Zei tung», govoreč o «po-(Iq. vojaške vlade v Trstu». N,en Pisnik W. označuje prav nazor-Politiko generala Gaitherja Z vedbo treh istočasnih dogod- Angleški finančni minister Stafferei Cripps je zanikal vest iz New Yorka, da je angleška vlada v pogodbi o izvedbi Marshallovega načrta prevzela obvezo na škodo angleške trgovine na področjih funta šterlinga. Po tej vesti, ki je silno razburila londonske gospodarske in finančne kroge, naj bi Anglija prepustila dejansko nadzorstvo nad trgovino na področjih funta šterlinga Anglo-američanom. Cripps je dejal, da se je angleška vlada samo obvezala, da bo sklenila poseben sporazum z ZDA glede Marshallovega plana in da bo izkupi-piček za prodano blago, ki ga bo prejemala na račun Marshallovega plana, nalagala v poseben sklad. Minister je tudi zanikal glas, da angleška vlada pripravlja načrt za razvrednotenje funta šterlinga. Ko je kanadski dolar izgubil na vrednosti nasproti ameriškemu do- larju, se je razširil glas, da pride do splošnega razvrednotenja kanadskega dolarja. Kanadski finančni minister Abbott je izjavil, da vlada ne misli na to potezo, ker ne bi razvrednotenje, dolarja prineslo nikakšnega zboljšanja za Kanado na mednarodnem trgu. Takšna rešitev bi prišla morebiti v poštev v primeru, ko bi previsoke cene kanadskega blaga ovirale kanadski izvoz. Sedanje pomanjkanje ameriškega dolarja v Kanadi bi se dalo odpraviti edino na ta način, ko bi ZDA uvažale kanadsko blago v večji meri. V tem trenutku Kanada uvaža iz ZDA dvakrat več blaga, kakor ga izvaža v ZDA. Finančni minister je dodal, da bo Kanada izvažala v Evropo v okviru Marshallovega plana žito, meso, kmetijsko orodje, gradbeni material, kakor n. pr. les in železo. STROGO NADZORSTVO NAD CENAMI V ANGLIJI V začetku je bila na Angleškem uvedena najstrožja 'kontrola cen, ki i,o pozna zgodovina angleške trgovine. Cene skoro vseh industrijskih izdelkov so bile uradno določene, in sicer na osnovi cen iz decembra 1947 in januarja 1948. Določeni so bili tudi dovoljeni odstotki dobička. Samo dišav, knjig, listov, tobaka, avtomobilov, alkohola in nekaj uvoženega blaga ne zadene novi ukrep. Živila so bila že itak strogo racionirana poprej. Gre za borbo proti inflaciji in za povečanje angleškega izvoza. V aprilu je prispelo v tržaško luko 108.499 ton blaga namenjenega Avstriji in Trstu v okviru ameriške pomoči. Od tega je ostalo v Trstu 1.072 ton, in sicer 703 ton moke, 156 ton lanenega olja, 64 t masti, 15 t maščobe in 8.000 stekleničk: insulina. Avstriji je namenjeno 65.273 ton moke, 17.758 ton sladkorja. Do junija meseca so poleg tega določili za Trst kontingent 12.000 ton žita krušne moke. Mednarodni pomen zagrebškega velesejma Ta letošnja največja jugoslovanska mednarodna prireditev je značilna predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker predstavlja — da se tako izrazimo — zrelostni izpit prvega leta jugoslovanskega načrtnega gospodarstva, drugič, ker je prireditev občutljiv barometer za presojanje položaja v mednarodnih poslovnih odnosih. S prvega in drugega vidika je letošnji zagrebški velesejem dosegel pozitivne in za jugoslovansko gospodarstvo razveseljive rezultate. Letos je razstavilo 927 domačih ■razstavijulcev, t. j. 108 več kakor lani. Inozemskih podjetij je na velesejmu 221, 4 krat več kakor v preteklem letu. Napredek jugoslovanskega gospodarstva je na razstavi jasno razviden. Poleg običajnih in tradicionalnih proizvodov jugoslovanskega poljedelstva in gozdarstva, so na razstavi prikazani novi izdelki jugoslovanske težke industrije. Pozornost zbujajo zlasti prvi izdelki tovarn «Litostroj», «Rade Končar», «Ivo-Lola Ribar», «Prvomajska» , «Djuro Djakovič» in « 14 oktober». Dobro sta zastopani tudi srednja in lahka industrija. Jugoslovansko rudarstvo in črna metalurgija zavzemata na razstavi častno mesto v posebnem paviljonu, kjer je razstavljena verjetna doslej najpopolnejša zbirka rudnin in kovinskih surp-vin jugoslovanskega ozemlja. Med inozemskimi državami, ki so prisotne na velesejmu, je udeležba Sovjetske zveze najmočnejša. V sovjetskem paviljonu je predvsem razvidna nagla 'industrializacija te države z načrtnim gospodarstvom. Vrsta najrazličnejših strojev in proizvodov vseh panog industrije dokazuje dosedanje uspehe in razvojne možnosti Sovjetske zveze. Dobro so na razstavi zastopane Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Bolgarija in Albanija. Vsaka teh držav se je potrudila, da bi na prireditvi prikazala čim po- polnejšo gospodarsko sliko in razvojne možnosti. Med zapadnimi državami so prisotne na sejmu Italija, Francija, Švica, Belgija, Nizozemska in Velika Britanija. Med temi se je najbolje izkazala Švica, po številu in raznovrstnosti razstavljenih predmetov. Omenjene države so posvetile svojo pozornost zlasti trgovski strani prireditve in razstavile izdelke, za katere vlada v jugo-vzhodni Evropi največje povpraševanje. Vsekakor pa je dobra udeležba zapadnih držav dokaz, da je Jugoslavija napredovala tudi na področju mednarodnih trgovinskih odnosov. Značilne so v tem pogledu besede, ki jih je izpregovoril minister za jugoslovansko zunanjo trgovino Popovič ob otvoritvi razstave. Poudaril je, da novi gospodarski sistem sicer razbija podrejenost Jugoslavije drugim naprednejšim državam, toda istočasno stremi po gospodarski povezavi z vsem svetom. Gospodarski razvoj' Jugoslavije bo le pospešil izmenjavo dobrin med Jugoslavijo in državami vsega sveta. Inozemski gospodarski krogi so se prepričali o resnosti in varnosti trgovskega poslovanja z Jugoslavijo; zato so se letos udeležili zagrebškega velesejma v znatna večjem številu.' Tržaško, ozemlje zastopajo na velesejmu trgovska posredovalna podjetja. Istrsko področje ozemlja je prisotno z lepo zbirko predmetov in dokumentarnega materia la o njegovem gospodarstvu. Obiskovalec pa zaman išče po paviljonih, velesejma sledove tržaške industrije in tržaškega pomorstva; pač pa je bila tržaška industrija razmeroma bogato zastopana na sejmih v Pragi, na Dunaju in Budimpešti. «Uva» se je prvotno nameravala udeležiti zagrebške razstave, pa se je po nasvetu od zgoraj premislila. Kdo torej ovira promet med Trstom in Jugoslavijo? TRGOVIN! MED $Z IN ZDA Kakor je že poročal dnevni tisk sta bili med Sovjetsko zvezo in ZDA v tem kritičnem trenutku svetovne politike izmenjani noti, ki naj bi doprinesli k razčiščenju dušečega ozračja. Sovjetska nota ugotavlja tudi, da Sovjetska zveza ni nikakor nasprotna akciji za pomoč Evropi, toda ta bi se morala izvesti po Organizaciji narodov. Nota omenja tudi ameriško omejevanje izvoza v Sovjetsko zvezo ,kar je proti sovjet-sko-ameriškem trgovinskem sporazumu. V tej zvezi navajamo nekaj podatkov o sovjetsko-ameriški zunanji trgovini. Minister za trgovino W. Averell Harriman je na tiskovni konferenci 26 marca obširno govoril o trgovinskih odnosih med ZDA in SZ in ugotovil, da je ameriška vlada ustavila vsak izvoz blaga v Sovjetsko zvezo in njene «zavezniške» države, ki bi utegnil^ dvigniti vojni potencial teh držav. Izvoz ZDA v Sovjetsko zvezo Je 1. 1947. znašal 1% vsega izvoza, medtem ko je v razdobju 1936-38 dosegel 1,6%; uvoz iz SZ je lansko leto narastel na .1,3 vsega ameriškega uvoza (pred vojno 1%). Vrednost ameriškega izvoza v Sovjetsko zvezo v 1. 1947. je znašala 98.938.000 dolarjev. ZDA so izvažale v SZ predvsem industrijske stroje. Vrednost izvoza v 1. 1938. je bila 69.691.000 dol. Pri tem treba upoštevati, da so se cene blaga med letom 1938. in 1947. dvignile. Izvoz Sovjetske zveze v ZDA je v dolarjih dosegel 77,102.000. SZ je izvozila,predvsem krzno, krom mangan in tobak. L. 1938. je vrednost izvoza Sovjetske zveze v ZDA znašala 23,500.000 dol. Uvoz iz Sovjetske zveze v ZDA Je v lanskem letu, ko je znašal samo 77.102.000 dol., padel za 23,470.080 dol., t. j. 23% v primeri z. 1. 1046. in to predvsem zaradi zmanjšanja uvoza sovjetskega krzna. Vrednoat uvoženih sovjetskih rud je narasla za 3,500.000 dol. Uspeh praškega velesejma Uspeh letošnjega mednarodnega velesejma v Pragi je razviden iz trgovinskih pogodb, jti'jih je Češkoslovaška sklenila po prireditvi skoraj v vsemi državami. Danska, Palestina, Belgija, Nizozemska in Jugoslavija so naročile v Pragi veliko količino strojev za čevljar-sko industrijo, Indija, Madžarska, Italija, Francija, Norveška in Sirija pa stroje za industrijo gumija in usnja. Češka kemična industrija bo dobavljala svoje proizvode Franciji, Nizozemski, Belgiji, Svici, Madžarski, Angliji in ZDA. Industrija stekla in keramike je dobila naročila, ki jo bodo zaposlila za dve leti, in sicer iz Itali-industrija gumija in usnja pa za 200 milijonov. Lesna industrija bo zaposlena z izdelavo igrač na račun Belgije, Grčije. Avstrije in Turčije. Kupčije so bile sklenjene tudi za mnoge druge proizvode kakor papir, bakelit, celuloid, precizne stroje, elektrotehnični maje, Avstrije, Francije in Avstralije. Tekstilna industrija bo izdelala blaga za 100 milijonov kč, terial, glasbene instrumente itd. KANADSKA PERUTNINA ZA ŠVICO Na podlagi najnovejšega dogovora bo Švica v prihodnjih mesecih nabavila za 2,5 milijona ka-nad. funta perutnine v skupni teži 1.125 ton. Perutnino bo dobavila pokrajina Quebec. limava in vodno gospodarstvo STO-ja I. Hidrološki izsledki za reko Timavo in njeno področje STO zajema del Krasa, med kra-škim robom imorjem pa leži tržaško mesto. Posebna značilnost kraškega sveta je pomanjkanje tekočih voda nad zemljo. Poleg maloštevilnih izvirkov (studencev), krajših nadzemskih tokov in izlivov proti morju vzdolž obale na čfti Devin — Bark ovij e — Trst, sta na področju goriško-tržaškega Krasa samo dva pomembnejša vodna toka, in sicer potok Raša (pritok Branice) in reka Timava. Slednja vodi razmeroma zelo: znatne vodne množine in jo napajajo močni pritoki. Timava teče nad in pod zemljo. Njen glavni tok je povezan s številnimi podzemskimi toki in zbiralnimi jamami. Skupna dolžina nad—: in pod zemskega toka Timave znaša okoli 96 km. Od tega odpade 55 km na nadzemski tok, t. j. tako imenovana notranjska Reka (od izvirov do Skocijanske jame) in okoli 41 km pa njen podzemski tok (od Skocijanske jame do izliva v morju pri Stivami Devinskem)* Ves nadzemski tok Timave in del podzemskega toka (Skocijan-Orlek) t. j. okoli 86 km leži na jugoslovanskem ozemlju in krajši del ,okoli 28 km, t. j. 26 km podzemskega toka in blizu 2 km toka ob izlivu reke v morje, leži v mejah STO-ja. gu Vipave in Branice. Kraška planota leži v severnem delu 200-300 m nad morjem ,južno proti Istri pa 300-400 m. in tudi više. Površje Krasa je pusto in razorano in zemeljske plasti — večinoma tvorbe krede in eoe ena —■ so zvite in pre-vržene. Med kamenitim površjem Krasa je še precej zelenic obdelane zemlje in gričev z deloma obra-ščenimi pobočji. Kraški svet je, kot že omenjeno, skoro brez tekoče nadzemske vode. Razen Timave (notranjske Reke) in Raše nima Kras drugih tekočih voda razen nekaj manjših studencev in izvirkov ter krajših nadzemskih vodnih tokov, ki se zgubljajo že kaj kmalu pod kamenito površje, kar je značilen pojav Krasa. Med skalovjem je pa polno udrtin, kotlin in lijakastih ponikov z žrelastim dnom (požiralniki) ter z dohodi h globokim jamam. Meteorna voda poteka po teh razpokli-nah in ponorih ter se tako izgublja pod zemljo, kjer napravlja, dolge podzemske rove. ter usmerja svoj tok proti morju. Deževnico, kjer izpira zopet vodo nad temi jamami in povzroča udiranje stropnega skalovja ,ter s tem zapira pot starim podzemskim tokom. Tako nastajajo nové kotline in ponikve ter zopet novi podzemski rovi; po katerih se voda odteka dalje. Vse te jame in rovi določenega vodnega območja so medsebojno povezani. Ozemlje, ki ga tvori porečje Timave kaže vse te značilnosti kra- či na deloma vodonepropustni teren pa 13 odst., to so apnenec ter formacije jure in krede. To terensko stanje prilično pojasnju je pojave in posebnosti kraškega sveta. Znatne množine Timave se odtekajo v zemljo skozi večje in manjše razpoke in špranje, ki so nastale in še dalje nastajajo na tem pretežno apnenčeven terenu. Sčasoma je takih zemeljskih raz pok in lijakastih ponikev — celo na dnu struge Timave — vedno več z vedno širšim otvorom. Tako je nastala leta 1928 pri Zg. Vremah na dnu struge okoli 50 cm široka razpoka, skozi katero so se odtekale znatne množine rečne vode, tako da so se ustavili niže ležeči mlini radi. pomanjkanja vode. Tudi razni rovi in jaški bližnjega premogovnika Britofa, ki leže niže kot gladina reke, pritegnejo prav tako velike množine vode nase, da je potrebno črpati to vodo stalno iz njih. Opazovanja vodne množine toka od izvesne točke pri Zg. Vremah — Britofu — do niže ležeče točke pred izlivom reke v Skoei-jansko jamo, tj. na dolžini le Oko 7 km, so ugotovila v raznih gube. Tako je na pr. znašal tok: 11-1-1882 pri' Vremah (Britofu) 331.894 m3 24 h, pri Skocijanu pa 223071; 17-X-1890 pri Vremah (Britofu) 89.856 m3 24 h, pri Škocijanu pa 66009 itd. Reka Timava s svojimi nad- in lAmlje f i Vojicicdi. /»•>. Salo „■ X «•'•■o. /X OWO---------j r-v Biruldt. SesljMi Sv.LenàÀ***-. WOMEM Koblja o (^orjdtnsRo O Voleji $r&<4 o PlesVovicdt '"^Štanjel 1 Ì POREGE TIMAVE * Ro|\riv3(. v Avber X °S motociklov, razstavljenih ko-6S> motornih vozičkov, kinema-|°grafskih projekcijskih aparatov, aboratorijskega stekla in drugega materiala, žvepla, fotografskega materiala, kemičnih proizvo-. °v za fotografijo, za laboratorije n 2a farmacevtiko, esenčnih olj, umetnega korunda, barijevega karbonata, boraksa, kalcijevega klorida, alfe, naftola. b) Za uvoz vsega drugega blaga je potrebno dovoljenje finančnega ministrstva izdanega na predlog ministrstva za zunanjo trgovino. II. Plačilne odredbe. Plačila v trgovinskem prometu med Jugoslavijo in Italijo se vršijo v italijanskih lirah preko računa, imenovanega «Conto Lire A», ki je odprt pri ital. deviznem uradu «Uficio italiano del Cambi» na ime Narodne banke FLRJ. Za uvoz in izvoz blaga v Jugoslavijo ali iz nje je treba . izpolniti običajne valutne formalnosti, ki so predpisane 'za izmenjavo blaga v kliringu; zato je treba za vsak poedini primer izpolniti obrazec «Import» ali «Export», za kar pač v danem primeru gre. Na obrazcih je treba navesti, da se plačilo izvrši na računu «Conto Lire A». III. Posebne določbe za dolgoročne dobave. Dolgoročne nabave -'jugoslovanske vlade pri italijanski industriji se bodo izvršile na temelju pogodb, ki bodo sklenjene po določbah trgovinske pogodbe. Do nove odredbe so vse take dobave podvržene ministrskemu izvoznemu dovoljenju. Ministrstvo bo v vsakem posameznem primeru določilo pogoje dobave in formalnosti, pod katerimi se bodo izvršile. Take dobave, za katere je predvideno, da bo Jugoslavija dobavila potrebne surovine ali da bo surovine vrnila, se bodo izvršile šele po popolnem njihovem plačilu, razen v kolikor ne bo v posamezni pogodbi kaj posebnega določeno glede na kolavdacijo. Za te posebne dobave obstoje pri istem «Ufficio Italiano dei Cambi» račun «Conto A 1 (forniture speciali)». Za te trgovske operacije se uporabljajo obrazci «2 Import» oziroma «2 Export». Iz mednaiodne trgovine Italija - Madžarska. V marcu je trgovinska izmenjava med obema državama prekosila vrednost 2 milijonov dolarjev. Madžarska je izvozila pred vsem fižol in magriezit, Italija pa limone, volnene tkanine, umetna vlakna, Sle krvi ne rubljev štedijo ne Po poročilih iz Moskve je bilo notranje posojito 20 milijard rubljev takoj podpisano in zdaleč preseženo. Posojilo ima namen podpreti financiranje petletke. Organizacija podpisovanja je bila popolna. Delavstvo- -in nameščenci so se navdušeno odzvali pozivu svojih organizacij naj storijo- svojo dolžnost. Tako je neki delavec izjavil: »Ce nisem štedil svoje krvi za domovino, gotovo ne bom šte-dil rubljev zanjo«. Vsak je podpisal v prim etri s sv-ojimii dohodki, Sergej I. Valiilov, predsednik Akademije znanosti je podpisal 100.000 rubljev, mediterai ko sta akademika B-mjev-ič in Volgin podpisala Vsak po 40.000 rubljev. De avici so lahko p-lačali denar takoj -ai i pa so se obvezali, da bod-o p ačevali posojilo v obrokih. Člani kolhozcv so plačali takoj ves znesek. Finančni minister Aleksej Kozigin je izjavi1, da se je -odzvalo okoli 65 milijonov sovjetskih državljanov. Posojilo je brezobrestno, vendar pod-p-isniki lahko dobijo -skupno 17,811.000 rubljev, ki so- razdeljeni med 66 milijonov nagrad, ki se izžrebajo. P-asojilol 20 mi ijard predstavlja eno tretjino 61 milijard rubljev, ki bodo investirani to leto v okviru petletke. ZARADI DOLARJA Španija je obvestila švicarsko vlado, da odpoveduje špansko-švicarsko trgovsko pogodbo iz 1. 1945 konec junija. Španija je izvažala južno sadje za ure, stroje in kemikalije-. Korak Španije je v zvezi s trgovinsko politiko Argentine, ki je ustavila izvažanje žita in mesa v Svico, ker se je švicarska vlada uprla plačevanju v ameriških dolarjih. Ali bo dela za tržaške rafinerije ? Poleg velikih industrijskih podjetij kovinarske stroke zavzemajo tržaške rafinerije tiafte izredno važno mesto v industriji tega mesta. Glavni proizvodi, ki nam jih daje ta industrija so: bencin za letala in avtomobile, toplini bencin, petrole-ter, svetilni petrolej, plinsko olje za pogon Dieselovih motorjev, gorilno olje, različna mazalna olja, bitumen, parafin, vazelin. Vendar nam pa ne da vsaka nafta vse te proizvode oziroma ne dobimo iz raznih vrst nafte iste množine posameznih proizvodov, čjafte različnega izvora imajo tudi različne lastnosti. V Trstu so štiri rafinerije: «Aquila», v Zavljah — SIAP (Standard Italo-Americana Petroli) s tvornico pri Sv. Soboti, Tržaška- rafinerija mineralnih olj, ki je last SIAP — RAFINERIJA IRCO pri Sv. Ani ter rafinerija delniške družbe SOCIETÀ’ INDUSTRIALE DELL’OLIO v ulici Giacinti. Ker sta poslednji dve rafineriji manjšega obsega — v rafineriji I.R. C.O. je zaposlenih 28 nameščencev, v rafineriji Ind. družbe za mineralno olje pa 15 nameščencev — si podrobneje oglejmo obratovanje prvih dveh rafinerij. Rafinerija SIAP pri Sv. Soboti je najstarejša tržaška rafinerija, vendar pa znaša njena storilnost manj kakor polovico proizvajalne zmožnosti «Aquile». Tudi postopek dela ni tako sodoben kakor v «Aquili». Po novih pravilih iz 1. 1930 znaša kapital delniške družbe «Tržaška rafinerija mineralnih olj» 10 milijonov lir. Po uradnih podatkih je rafinerija predelala leta 1938 98.965, 1. 1939 107.116, 1. 1940 67.373 ton nafte. Kakor vidimo, se je s pričetkom vojne izredno znižala proizvodnja čistilnice. Podjetje je dobivalo surovine iz Kolumbije, Venezuele in Iraka. Zaposlenih je bilo: 1. 1938 405 nameščencev in 1. 1940 307; ti so opravili 819.655 824.30 delovnih ur. Danes je v rafineriji zaposlenih približno 270 oseb. Porabljena pa je bila naslednja množina električne energije: 1. 1939 838.480 kwh in 1. 1940 654.887 kwh. Čistilnica «Aquila» je mnogo obsežnejša in njena proizvodnja je že 1. 1937. dosegla 30.7% vse italijanske proizvodnje. Pričela je obrat» vati januarja 1937 z glavnico 25 milj. lir, ki je bila med vojno povišana na 55 milij. Rafinerija Aquila obdeluje nafto po najsodobnejših metodah. V enem letui lahko predela 450.000 ton nafte, v rezervoarjih pa lahko hrani 110.000 kub. m tekočih goriv in mazalnih olj. Med posameznimi tovarniški objekti so speljani cevovodi v skupni dolžini 130 km. «Aquila» Je predelala 1937 314.882, 1938 357.514, 1939 339.160, 1940 141.612 ton nafte. V teh letih je dobivala rafinerija nafto iz Teksasa, Mehike, Venezuele, Trinidada, Luiziane ter otokov Bahrein v Perzijskem zalivu. To je tudi prva evropska rafinerija, ki je obdelovala nafto z otokov Bahrein. Leta 1938. so dobavile te dežele: Mehika, ZDA, Venezuela itd. 331.791, otoki Bahrein 25.723 ton nafte. mlqko, bodisi zgoščeno ali v prahu, presno maslo, pšenico, ječmen, koruzo, moko, otrobe in otrobovo moko, oljna semena in oljne sadeže, sladkor in melaso, kavo, kaka o, čaj, rastlinska olja, premog in mineralna olja. Italija - Anglija. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je za izvoz vina v Veliko Britanijo odredilo da si morajo izvozniki vina oskrbeti predhodni vizum instituta za zunanjo trgovino. Italija - Argentina. Te dni je bil med pristojnimi organi obeh držav sklenjen sporazum, po katerem bo Italija izvozila v Argentino razne tekstilne stroje v zameno za surovo volno, in sicer v vrednosti 130 milijonov lir. Pozneje bo pa Italija v zameno za živilske potrebščine dobavila Argentini znaten kontingent srajc in svilenih ovratnic: Približno sliko italijanskega avtomobilskega trga nam dajejo cene že rabljenih ' avtomobilov, ker se te razvijajo skoraj vzporedno s cenami novih izdelkov. V letu 1948 se splošno opaža depresija na trgu rabljenih avtomobilov. V zadnjem času je nasto- pila glede cen precejšnja stalnost, le cene luksuznih avtomobilov še vedno padajo. Osebni avtomobili za pratično uporabo imajo bolj ustaljene cene. Cene tovornih avtomobilov so se v glavnem ohranile na stari višini. RAZVOJ CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV rajon, sadike, stroje in orodje, Osebni avtomobili 31.pčII.47 7.III.48 6.IV.48 bombažno predivo, klobučevino Lancia Aprilia 1.350 1.380.000 650.000 650.000 in smirek. Med artikle, ki jih Lancia Aprilia 1.500' 1.700.000 1.200.000 1.100.000 Madžarska izvaža v Italijo, spa- Lancia Augusta 400.000 300.000 400.000 dajo tudi mineralna olja, boksit Fiat 500 I.-II 200.000 215.000 250.000 in aluminij, med italijanske iz- Fiat 500 III 500.000 330.000 370.000 vozne artikle pa tudi avtomobili. Fiat 1.100 I II 400.000 « 400.000 400.000 Italija - Francija. V zvezi z Fiat 1.5 )0 I 350.000 280.000 280.000 novo trgovinsko pogodbo se je francoska vlada odločila, da bo Fiat 1.500 III Tovorni automobili 650.000 360.000 400.000 nabavila v Italiji nadaljnjih 80.000 Fiat 634-105 1.150.000 1.200.000 800.000 hi navadnih vin, in sicer pod Fiat 626 N. L. 1.500.000 1.700.000 1.700:000 kontrolo sindikata uvoznikov vi- Lancia 3 RO 2.150.000 2.000.000 .2.000.000 na Alfa Romeo 430 2.430.000 2.400.000 2.340.000 Italija - Maroko. V Italiji se ne zahteva več uvozno dovoljenje za Isotta D 80 1.900.000 2.000.000 2.000.000 uvoz blaga franco valuta iz francoskega Maroka, razen za: sveže in zmrznjeno meso, živalske maščobe, sladkano ali nesladkano Motorna kolesa predraga Po poročilu iz Milana ne bodo Boj med vlakom in avtomobilom mogle italijanske tvornice motornih koles Bianchi, Guzzi, Gilera in Sertum izvršiti izvoznega programa, ker so njihovi izdelki na svetovnem trgu predragi.. Po načrtu proizvajajo omenjena podjetja okrog 250.000 motornih koles, toda le polovico določene količine za izvoz bodo lahko izvozila. Na mednarodnih trgih je italijanska industrija zadela na ostro angleško konkurenco. Angleži nudijo blago po cenah, ki so povprečno za 40 odst. nižje kakor italijanske. Italijanska podjetja imajo samo to prednost, da lahko izročijo blago takoj, medtem ko si angleške tvornice rezervirajo večmesečni rok za dobavo. Italijanske tvornice še vedno lahko izkoriščajo okolnost, da se nemška industrija motornih koles še ni pojavila na mednarodnem trgu. ]E» O e za 15 odst. Nove plače, ki veljajo od 29. aprila dalje, so razvidne iz naslednje tabele, v kateri po-6ni prvo število dnevno osnovo plačo, drugo število draginjsko doklado, tretje skupno dnevno plačo, atrto tedensko plačo B ačo za ves teden. Pecializirani delavci Pec. delavci med 18 £valificirani delavci dplaxzf.i mod 1ft ®Pac. delavcj1 med to! va ificirani delavci Val. delaxzr-i mori 1« M. m 18. letom: V d9 16- letom: hiprl sMžbe: med t»,a 16' in 18- letom: V d 16' letom, lupa 'e*'U alnžbe: med letom.’ letQm' lagljaji za dohodninski in dopolnilni davek se smejo izvršiti samo za zneske, ki presegajo 5000 lir. za 6 dni. peto število plačo za 7. dan (povišek 50 odst., šesto število pa skupno Pekarne z mehaničnim obratom. nad 20 let: 678.50 572,— 1250.50 7503,— 1875.75 9378.75 in 20 letom: 678.50 543.— 1221.50 7329,— 1832.25 9161.25 nad 20 let: 632.20 572 — 1204.20 7225.20 1806.30 9031.50 in 20. letom: 632.20 543.— 1175.20 7051.20 1762.80 8814,— Pekarne z ročnim obratom nad 20 let: 746.35 629.20 1375.55 8253.30 2063.30 10316.60 in 20. letom: 746.35 597.30 1343.65 8061.90 2015.50 10077.40 nad 20 let: 695.40 629.20 1324.40 7947.70 1986.90 9934.60 in 20. letom: 695.40 597.30 1292.70 7756.30 1939.10 9695.40 Vajenci: 18. in 20. L: 189.10 543 — 732.10 4329.60' 1098.20 5490.80 189.10 429.— 618.— 3708.60 927.20 4635.75 189.10 286.— 475.10 2850.60 712.60 3563.20 18. ir 20 1.: 283.60 543 — 826.60 4959.60 1239.90 6199.50 283 60 429,— 712.60 4275.60 1068.90 5344.50 286.— 569.60 3417.60 854.40 4272 — 18. in 20: 1.: 378.10 543,— 921.10 5526.60 1381.60 6908.20 378.10 429.— 807.10 4842.60 1210.60 6053.20 286.— 665.10 3990.60 999.60 4990.20 9. maja je v Italiji stopila v veljavo ure’dba, po kateri se mora ustaviti avtomobilski promet zasebnih podjetij na progah nad 200 km. Na progah med 100 in 200 km morajo podjetniki .plačati 10 odst. prihoda državnim železnicam. Po računu izvedencev ta taksa dejansko onemogoča obrat na teh progah. Podjetje, ki Vozi na progi 120 km 4 krat na dan bi moralo plačati 4.800 lir takse dnevno (1,8 milijona letno), računajoč 100 lir kosmatega dohodka na 1 km. Na progah 50—100 km znaša taksa 5 odst., krajše proge so oproščene takse. Ta uredba italijanske vlade je zadela tudi Trst, ki ima dobre avtomobilske zveze z Italijo (Benetkami, Milanom, Turinom, Genovo in Firenco); saj pomeni njena uporaba konec vseh avtomobilskih zvez z Italijo, ker tečejo vse avtomobilske proge vzporedno z železnico in ji konkurirajo. Ce bo italijanska vlada strogo izvajala' uredbo, bodo cene avtobusov, ki jih ima Italija več kot preveč, gotovo padle. Za šoferje bo na Tržaškem manj zaposlitve, za 5.000 italijanskih železničarjev v »Julijski krajini« pa pravi malo več dela. Našim novim laieljem Prejeli boste na ogled 4 zaporedne številke. Ni vam jih treba vrniti, čeprav ne nameravate naročiti lista. Sele 5. številko vrnite, ako nočete postati naši naročniki. Za naročnike v Jugoslaviji smo priložili čekovne položnice. Naročnina za Jugoslavijo znaša 85 dinarjev letno. Kdor želi podpreti naš gospodarski tisk, ga prosimo, naj nam pošlje naslove ljudi, ki bi se morda zanimali za naš list. PALESTINA IN IRAŠKI PETRO LEJ Poročajo, da ogroža notranji j ložaj Palestine dotok iraškega petroleja na obalo vzhodnega Sredozemlja. Popolnoma je ukinjena dobava petroleja pristanišču in čistilnicam v Haifi. Trenutno računa jo le na petrolejski vod do Tripolisa (v Siriji). Ce ne bo prišlo do izboljšanja položaja, bo ogrožena oskrba s petrolejem vseh potrošnikov Bližnjega vzhoda. Čistilnice v Haifi krijejo na primer 50 odst. potrošnje bližnjih arabskih držav. Tehnične novosti SOVJETSKI STROJI NA PRASKI RAZSTAVI Na praški razstavi je bila letos prvič v zunanjem svetu zastopana sovjetska strojna industrija, ki je razstavila 33 raznih strojev. Posebno pozornost je zbujal stroj za košnjo in mlatev. Te stroje že uporabljajo z velikim uspehom sovjetski kolhozi. V to vrsto strojev spada «Stalinec — 6». Ti sovjetski stroji so po mnenju strokovnjakov praktičnejši kakor ameriški ,ker žanjejo žito tik ob tlu in obenem pobirajo slamo s posebno pripravo. Obiskovalci praške razstave so tudi videli posebne sovjetske stroje za obdelavo in spravljanje industrijskih rastlin in zelenjave. Tovarna kmetijskega orodja v Harkovu je v Pragi razstavila mlatilnico, ki zmlati 2 toni žita na uro. NA ANGLEŠKI INDUSTRIJSKI RAZSTAVI Na industrijski razstavi v Londonu so razstavljeni nekateri ku sodobne tehnike. Tako je raz-novi izdelki, ki govore o naprea stavljen pisalni stroj, o katerem trdijo Angleži, da je najmanjši na svetu; stroj tehta 8, 5 funta, t. j. 3, 9 kg, in ni nič višji kakor škatlica za vžigalice. Kljub temu lahko napiše 5 kopij. — Razstavljen je tudi nov električni kuhalnik, na katerem zavre voda v 5-7 minutah. Pozornost vzbuje električno ognjišče, lei napravlja na gledalca vtis, kakor da šviga okoli posode pravi plamen. — Razstavljena je ludi obleka iz tako imenovanega «fugarla» (tajgana) ki je prikladna za mehanike in tehnike. Propaganda trdi, da te obleke sploh ni treba prati. Vse madeže lahko odstraniš z mokro cunjo ali gobo. LOKOMOTIVA S KOMBINIRANIM POGONOM Na železniški progi Chesapea-ke-Ohio, ki vodi skozi bogate kraje Zapadne Virginije in premogovno področje Kentucky, so bile vpeljane nove ogromne lokomotive. To novo lokomotivo ne žene direktno ne para ne električni tok, pač pa kombinirana sila obeh teh elementov. Parni stroj pioga-nja električne generatorje, ki proizvajajo električni tok; ta zopet poganja motorje ob kolesih lokomotive. Iz teh surovin je «Aquila» pridelala v tem letu naslednje proizvode: bencina 65.726 ton, t. j. 18.4 utežnih odstotkov, petroletera 4.928 1.3, petroleja 32.452 9.1, plin. olja 60.088 16.8, gorilnega olja 148.184 41.5, mazalnega olja 20.007 5.6, bitumena 16.499 4.6, trdnega parafina 3.127 0. 9 utežnih odstotkov. Izguba proizvodnje je bila 6.503 ton, t. j. 1.8 utežnih odstotkov. Leta 1940. je pričela «Aquila» izdelovati topiini bencin, t. j. posebno predelan, bencin z odličnimi lastnostmi. Število zaposlenih: 1. 1937 343 nameščencev, ki so opravili 573.904 del. ur, 1. 1938 633 nam. — 1,567.941 del. ur, 1939 601 nam. — 1,326.177, in leta 1940 589 nameščencev z 1,228.227 urami. Poraba električne energije: leta 1937. 4,030.000 kwh, 1. 1938 3,795.221, 1. 1939 4,169.682 in leta 1940 3,332.974 kwh. Med vojno je bila ta rafinerija pri letalskem napadu (10. junija 1944) skoraj popolnoma uničena. Le rezervoarji so ostali nepoškodovani. Danes je čistilnica popolnoma obnovljena razen objekta za pridobivanj« parafina. Po v.ojni je bilo spočetka delovanje «Aquile» edino v tem, da je hranila v svojih rezervoarjih nafto in njene proizvode. Tako je vršila le posel skladiščenja. Maja 1947 je pričela «Aquila» delno obratovati. Do decembra je obdelala 240.000 ton nafte, kar da z računom srednjo letno množino 360.000 ton. To je torej povprečno že več kakor leta 1938, ko je bila v onem letu največja predvojna proizvodnja. V prvih mesecih 1948. se je proizvodnja še povečala. Dandanes dobiva «Aquila» nafto iz Srednjega vzhoda in sicer iz Ras Tanura v Perzijskem zalivu in iz Abadan-a. Ker še ni zgrajen objekt za pridobivanje parafina, tvornica ne pridobiva parafina ne mazalnih olj. V podjetju je zaposlenih približno 525 nameščencev. Malo množino proizvodov «Aquile» prevzame trg STO-ja, v glavnem pa dobavljajo čistilnice svoje proizvode Italiji. Čistilnica dela vt sklopu družbe C.I.P. . (Compagnia Italiana Petroli), ki v Italiji porazdeljuje tekoča goriva. Manjše količine je prevzela družba «Albatros», ki se bavi s prodajo petrolejskih proizvodov na švicarskem trgu. Ker je bila Aquila zgrajena predvsem zato, da dobavi Italiji destilate nafte, katere je v veliki meri Italija uvažala, je še dan* trgovina s tržaškimi proizvodi večinoma uravnana v to smer. Se pred vojno je «Aquila» izvažala svoje proizvode predvsem v Avstrijo, nato v Svico, Jugoslavijo, Madžarsko, Grčijo in Turčijo. V času od 1. 7. 1937. da 30. 6. 1938. je čistilnica dobavljala svoje proizvode: Italiji 186.210 t, kot pogonsko silo, ladjam 55.772 t in inozemstvu 134.466 ton. Rafinerije so zelo povečale promet v tržaški luki in na železnici. Ko je I. 1937. «Aquila» pričela obratovati, je prispevala k povečanju celotnega tržaškega prometa po morju in železnici v višini 84% celotnega poviška prometa. Doslej ni imela ne «Aquila» ne Tržaška rafinerija na italijanskem trgu pravega konkurenta. Toda zdaj gradi Italija s pomočjo an- ■ gloameriškega kapitala ogromne petrolejske čistilnice. Tako bo «Anic-Standard-Oil» povečala zmogljivost čistilnice v Livornu na 1 milijon in zmogljivost čisttN niče v Bariju na 500.000 ton letno; «AGIP-Anglo-Iranian» pa bo dvignila zmogljivost čistilnice v Mar-gheri (Benetkah) na 1 milijon in «INPET» zmogljivost čistilnice v Spezii na 1 milijono. Razširjena bo tudi rafinerija v Neaplju. Jasno je, kaj po vsem tem ostane tržaškim rafinerijam v tržaškem zaledju. „ANIC" SeToPET POGAJA Znana italijanska petrolejska družba «ANIC» (Azienda nazionale idrogenerazione combustibili), ki je prešla v roke angloameriške-ga kapitala ,se v zadnjem času zopet pogaja za ureditev odnosov do 'države, ki jih določa posebna konvencija z dospelostjo 31. decembra 1948. Italijanski gospodarski listi dodajajo, da se ANIC zo^ei tudi s svojim denarnim zalagate-ljern, s petrolejsko družbo Standard Oil iz New Jersey, «da bi prišlo do bolj sporazumnega sodelovanja». Iz teh poročil ni jasno, zakaj prav za prav gre. «ANIC» je s pomočjo omenjene ameriške družbe nameravala povečatirafine, rijo v Livornu ter je v ta namen kupila 40 hektarjev sosednega zemljišča. Poročilo iz italijanskega izvora pravi, da se je stanje ANIC-a, ki je bilo v letih 1945 in 1946 težko, v zadnjem času pa se je stanje tvrdke popravilo. TRŽAŠKI VINSKI TRG STO pridela dovolj vina TRŽNI PREGLED Vino je bilo od nekdaj važno blago na tržaškem tržišču. Trst ni samo gospodarsko središče obsežnih vinorodnih področij, marveč je tudi igral pomembno posredovalno vlogo med sredozemskimi proizvajalci vinskih izdelkov ter potrošniki v njegovem naravnem zaledju; poleg tega je mesto samo velifc potrošnik vina. Povprečna predvojna proizvodnja vina v Slovenskem In Hrvac-skem Primorju se je sukala okoli 600.000 hi; od tega je odpadlo v okroglih številkah okoli 350.000 hi na Istro, ostalih 150.000 pa na kraško in goriško področje. Trst je ipotrošil pred zadnjo vojno 100-150.000 hi vina letno. Pred prvo svetovno vojno so ob-skrbovali Trst z vinom skoraj izključno iz najbližjih področij mesta, v prvi vrsti iz Istre. Po priključitvi Trsta k Italiji se je položaj vinskega trga in obskrbo-vanja Trsta bistveno izpremenil. Pod pritiskom velike italijanske nadprodukcije vina je italijanski trg polagoma osvajal tukajšnje Vinsko tržišče. Trst je bil tako primoran trošiti italijanska vina za okrog 50% celotne potrošnje; od tega je odpadlo na južno italijansko vino okrog 20%, na toskanska vina 10%, ostalo pa na druge italijanske pokrajine (predvsem Verono, Marche, Emilijo in Romagno). Kriza je postala v takih okoliščinah normalen in lahko rečeno kroničen pojav za domače vinogradništvo, posebno v letih obilnega vinskega pridelka. Poudariti je, da igra tradicija in navada pri potrošniku veliko vlogo pri izbiri virov za obskrbovanje. Le izredne konkurenčne cene so dovedle tržaškega potrošnika do tujih vin, kljub temu pa je ostal še vedno dober odjemalec domače proizvodnje. V Trstu cenijo poleg kra-škega terana predvsem istrsko vino, nato Vipavca in brica. Leta 1938, je odpadlo 40% vse potrošnje vina na istrsko vino, okrog 10% pa na ostala primorska vina. Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja je zbudila istrskim vinogradnikom lepe nade. Računajo, da se na STO-ju pridela okrog 250.000 hi vina; od tega odpade na istrsko okrožje okrog 85%. S takšno proizvodnjo bi Tržaško ozemlje krilo celotno notranjo potrošnjo, z izboljšanjem vinogradništva pa bi celo doseglo znatne presežke za izvoz. V povojni dobi se ni tendenca vinskega trga v zvezi z obskrbo-vanjem Trsta v bistvu izpremeni-la. Primorska vina, posebno pa istrska, so ostala predmet znatnega povpraševanja. Pošiljke istrskega vina v Trst so n. pr. polagoma naraščale. Vendar je vinska trgovina med obema področjema Tržaškega ozemlja naletela na odpor vinskih trgovcev v Italiji, ki imajo ves interes odstraniti s tržaškega trga domače vino v korist italijanskih. Po vsem tem ustreza gospodarska politika an-glo-ameriške uprave, ki omejuje trgovino med obema področjema, stvarno le željam italijanskih gospodarskih krogov, čeprav gre na škodo tržaških potrošnikov in vsega domačega, gospodarstva. Kratek pregled v preteklost nam potrjuje, da je Trst zavzemal odlično mesto tudi v mednarodnem prometu z vinom. Pred prvo svetovno vojno se je celotem promet z vinom v tržaški luki sukal okrog 700.000 stotov letno. Po priključitvi k Italiji se je vinski promet znižal na okrog 500.000 hi letno. Pri izvozu v države srednje in vzhodne Evrope so bila zastopana italijanska vina z 60%, grška 21%, španska; 10%, alžirska in portugalska vina pa s 5%. Glavni odjemalci so bili Nemčija (skupno 33.000 hi), Češkoslovaška, (1. 1938 : 205.000 hi), Švica (40.000 hi), Belgija, Holandija in Danska Švedska Norveška in Avstrija. V povojni dobi se je tranzit vina čez Trst znatno znižal. Leta 1946 so n. pr. poslali čez Trst v inozemstvo le 163.000 hi vina, od tega 128.000 v Svico, 29.000 v Dansko, 19.000 v Belgijo in 6.000 hi v Egipt. Perspektive za bodoče vinsko trgovino pa niso za zdaj še jasne, {šapadna Nemčija ne bo prišla še dolgo v poštev zaradi splošnega položaja, pa tudi zaradi tega, ker ji zdaj potrebno količino vina dobavlja Francija. Na Avstrijo ni mogoče računati, dokler ne bo urejeno njeno notranje gospodarstvo. Boljše so nade na izvoz vina v S vico, Dansko, Belgijo in Holandijo, če ne bo trenje, ki se je v tem pogledu že pojavilo med Italijo in Francijo, dovedlo do zastoja v kolikor bi se pojačala konkurenca Francije. Za tranzitno trgovino čez Trst bi prišla v poštev tudi Češkoslovaška, ki bi trošila vina iz Italije in sredozem- skih dežel. Razvoj vinske trgovine s temi državami bo vsekakor odvisen od splošnih gošpodarskih odnosov med državami, ki proizvajajo vino in tistimi, ki pošiljajo svoja vina na tržaški trg. Oživitev tega tudi ostalih kakor sektorjev tranzitne trgovine pa je tesno povezana s pravilno rešitvijo vsega tržaškega . vprašanja. Velika izkustva iz preteklosti, dobra tehnična oprema pristanišča in stara tradicija so brez dvoma ugodni pogoji za uspešno in neodvisno udejstvovanje Trsta na mednarodnem vinskem trgu. Na mednarodnem trgu CINK Na svetovnih tržiščih vlada za cink vse večje zanimanje. Potrošnja te važne kovine se je znatno povečala v vseh deželah sveta. ZDA so na primer v 1. 1947. zabeležile najvišjo potrošnjo cinka v primerjavi s predvojno dobo. — Svetovna proizvodnja cinka je znašala v razdobju 1936—38 nekaj nad 1 milijon 500 tisoč ton. Med evropskimi proizvajalci je najvažnejša Belgija z 200.000 tonami, za njo pa Nemčija s 170.000 tonami. Računajo, da bo proizvodnja cinka kmalu dosegla in prekoračila svetovno potrošnjo. Porast proizvodnje so zabeležili predvsem v Evropi, medtem ko ni proizvodnja izvenevropskih državah (ZDA, Kanadi in Avstraliji) znatno napredovala. Francija proizvaja zdaj n. pr. okrog 4.100 ton cin-kaste pločevine mesečno, medtem ko je v letu 1946 proizvajala 2.700 ton;, v Belgiji je mesečna proizvodnja cinka narasla v istem razdobju od 7.400 na 12.200 ton, v Italiji pa od 1.400 na 2.200 ton. Dobro se razvija industrija cinka tudi v Jugoslaviji, ki bo na koncu petletke proizvajala okrog 20.000 ton cinka na leto. Te dni so se zaključili razgovori med italijansko in francosko delegacijo, ki sta proučevali vprašanje francosko-italij anske proizvodnje vina v okviru carinske unije. Dosedanji razgovori, kakor poročajo italijanski gospodarski listi, niso dosegli še nikakšnega bistvenega uspeha. Prva točka diskusije je bila namenjena dokončni določitvi kontingentov italijanskega vina, ki ga bo Francija uvozila iz Italije. Italijanskim proizvajalcem vina gre za to, da bi se ti kontingenti čim prej določili. Pogajanja niso v tem pogledu dovedla do končnih zaključkov, kar bo brez dvoma neugodno vplivalo na italijanski vinski trg. Težkoče pri pogajanjih so razumljive če upoštevamo vzporednost med italijansko in francosko proizvodnjo vina. Obe državi beležita nadprodukcijo, ki v dobrih letinah deseže visoke količine. Francija pridela s Alžirom normalno okrog 80 milijonov hi vina, Italija pa povprečno 40 milijonov. Skupna proizvodnja doseže ob dobrem pridelku celo 140 milijonov hi letno. Posledice nadprodukcije se odražajo s težkimi periodičnimi krizami italijanskega in francoskega vinogradništva. Francoska gospodarska politika stremi za ten, da bi se proizvodnja vina zmanjšala. Poročajo, da so v Franciji že sklenili znižati proizvodnjo vina za 30—40 milijonov hi letno. Italijanska vlada bi bila verjetno pripravljena slediti francoskemu zgledu, če bi se ne bala hudega odpora proizvajalcev in za njo nevarnih socialnih gibanj. 2e zdaj je razvidno, da bo itali-jansko-francoska carinska unija služila na tem področju picdviem KAVČUK Svetovna razpoložljivost kavčuka bo v prihodnjih letih znatno narasla. Računajo da bo znašala proizvodnja kavčuka v letu 1948 1.390.000 ton, medtem ko bo potrošnja dosegla le 1.310.000 ton. Do I. 1949. se bo proizvodnja kavčuka dvignila na 1,5 milijona ton. Ker bo v istem • razdobju potrošnja umetnega in naravnega kavčuka po mnenju gospodarstvenikov znašala 1.745.000 ton, menijo, da bodo 1. 1949. beležili prebitek proizvodnje naravnega kavčuka za okrog 240.000 ton. Ker se tudi proizvodnja umetnega kavčuka dviga, je zelo verjetno, da bodo cene teh proizvodov v kratkem padle. ŽITARICE Najnovejše cenitve predvidevajo, da bo letošnji pridelek žita na svetu znašal 1.475 milijonov stotov pšenice, t. j. le 5% manj kakor povprečno pred vojno. Evropa pa bo pridelala še vedno 30% žita manj kot pred vojno. Od svetovnega pridelka bo odpadlo na Sovjetsko zvezo 15—18 odt., isti odstotek na ZDA, 26 odst. na Azijo, ostalo pa na druge dežele. Predvidevajo tudi, da bodo svetovne zaloge žita v prihodnjem juniju znašale 10 milijonov ton, t. j. 3,5 milijona več kakor v lanskem letu. Dobre nade obstajajo tudi glede drugih žitaric. Pridelek riža bo znašal, kakor predvidevajo, 1.440 milijonov stotov, 10 odst. več kakor v letu 1946, 2 odst. več kakor v lanskem letu. BOMBAŽ V I. 1947. je znašala proizvodnja bombaža 21,5 milijona bal (48,8 milijonov stotov). Predvidevajo, da bo letošnji svetovni pridelek bombaža narasel za 25 odst. Kljub temu pa bo proizvodnja bombaža še vedno: za najmanj 15 odst. nižja, kakor v povprečju 1935-40. VOLNA Pridobivanje volne je nazadovalo v Ameriki, napredovalo pa je v Sovjetski zvezi in ostali Evropi. Predvidevajo, da bo letošnja svetovna proizvodnja volne znašala okrog 16,8 milijona stotov. Ce se bodo ta predvidevanja uresničila, bo svetovna proizvodnja volne le za 20 odst. manjša kakor v pre-teklen letu in za 5 odst. manjša kot v razdobju 1935—40. interesom velekapitala. Ustvariti bi namreč hoteli močan italijan-sko-francoski vinski monopol, ki bi diktiral svoje pogoje evropskim in svetovnim vinskim tržiščem. Da bi s tem resno škodovali interesu milijonov vinogradnikov — je za mednarodni kapital postranska zadeva. Prednosti tržaške luke Odbor za razvoj prometa pri tržaški trgovinski zbornici je objavil propagandni «manifest», v katerem opozarja države tržaškega zaledja na ugodnosti, ki jih nudi tržaška luka. I. Tržaška luka je obnovljena v primeri s predvojnim stanjem 100 odstotno. Promet v tržaški luki je zadovoljiv. V letu 1947 je znašal celokupni železniški promet 16 milijonov 135.673 stotov (1. 1938: 19.978.082), pomorski promet pa 20.427.999 stotov (1. 1938 33.308.663). Globalno je železniški promet dosegel 80,7 odst. predvojnega, pomorski promet pa 60,5 odst. predvojnega. II. (Zagatovljena je razpoložljivost železniških vagonov. Iz Trsta na Češkoslovaško rabi vagonska pošiljka 4—5 dni. III. V primeri z drugimi pristanišči nudi tržaška luka zadovoljivo varnost pred tatvinami. V letu 1946—47 so se tatvine omejile le na 2 odtisoč. IV. Trst je povezan s pomorskimi progami z vsemi državami na svetu. V. Za Avstrijo in za dober del Češkoslovaške nudi Trst ugodnejše železniške tarife kot katero koli drugo pristanišče. Pristaniški stroški niso višji od onih, ki veljajo v drugih lukah. Plačevanje V zadnjih dveh tednih ni zabeležil trg znatnih sprememib. Količina kontrahiranega blaga je še vedno pod povprečno količino. Tržno mrtvilo zbuja resno zaskrbljenost v trgovinskih krogih, ki se bojijo, da se bo sedanji zastoj tržnih poslov izpremenil v kronično bolezen. Optimizem, ki je zavladal po izidu volitev v Italiji na nekaterih področjih trgovine, ni imel prave podlage. Pri tržnih cenah ni bilo zabeleženega velikega nihanja. Podražitve in pocenitve glavnih kmečkih proizvodov se skladajo s trenutno razpoložljivostjo in sezono. ŽIVINA Ugodne kvotacije plemenske, zlasti pa klavne živine so privabile na tržišča večje število glav, kakor so predvidevali. Cene so ostale zaradi tega v glavnem stalne ali pa so nazadovale. V naslednjih tržnih središčih so veljale po 10. maju te-le cene: Modena: Voli X 380—400, II 330— 350 za kg žive teže. Teleta 390"— 460. Prašiči do 120 kg lir 430—450, od 120—750 kg 450—470; prašički do 20 kg lir 680—710. Parma; Voli lir 310'—370, krave za zakol lir 250—300, krave mlekarice lir 150.000—180.000 za komad. Prašiči do 150 kg lir 450— 460, nad 150 kg lir 460—480. Jagnjeta lir 260—270, ovce lir 210— 220. Kokoši lir 600—650. LABA—ODRA—DONAVA »Hlas osvobozenych« (Praga) javlja, da je Češkoslovaška zahtevala popravo češkoslovaške-avstrijske meje pri Bratislavi m na reki Moravi. Ta poprava meje je potrebna Češkoslovaški za razširjenje bratislavskega pristanišča in gradnje prekopa Laba—Odra—Donava, ki bi prinesel koristi tudi avstrijskemu gospodarstvu. Avstrijski zunanji minister je ta predlog odbil. pristaniških uslug se vrši z devizami, vendar so v nekaterih primerih države iz tržaškega zaledja plačale te usluge z blagom. VI. Tržaške spedicijske in pomorske agencije razpolagajo z najpopolnejšo organizacijo. POVIŠANJE BRODNINE ZA PALESTINO Paroplovna družba »Antvverps Levanti! je pričenši z 20. aprilom tega leta povišala brodnino za blagovni promet s Palestino za 25 odstotkov. Povišanje je v zvezi z velikimi zamudami pri vkrcavanju in izkrcavanju v palestinskih pristaniščih. Vse štiri švedske ladje, ki vzdržujejo pomorske zveze med Trstom in Levantom, trenutno ne sprejemajo pošiljk za Palestino. Ena teh ladij, ki je bila v Trstu že natovorjena z blagom češkoslovaškega izvora, namenjenega v Palestino, je blago zopet izkrcala, ker je najemnik ladje nenadoma; odločil, da ladja ne sme več pristajati v palestinskih lukah, dokler se tamkajšnji položaj ne izboljša. AVTOPODJETJE (MARIJA VOZNI RED Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 —-16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7.30; Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00. Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu MLEČNI IZDELKI Znaten je padec cene pri maslu. Cene sira stalne ali celo v zmernem porastu. Maslo: V Trstu fco grosist lir 950—1.150, v Reggio Emilia '700— 750. V Bologni lir 800—820, v Parmi lir 720—750. V Trstu sir gorgonzola lir 720, furlanski sir lir .500—680, ovčji sir 950, parmezan 1946 lir 1.250—1.380', emental lir 760 za kg . VINO Vinski trg poteka mirno. Povpraševanje narašča, kljub temu so cene ostale v glavnem nespremenjene ali pa so le neznatno napredovale. Nižinska vina v severni Italiji: običajna 450—500 za liter. V Toskani 10—11 stop lir 4500—5200 za stot; 11—12 stop lir 6700—8000; 13— 14 sto plir 8000—9000. Južna italijanska vina so podražila, ker je prišlo iz severne Italije precej riovih naročil. Poročajo, da so se zaloge vina visoke gradacije precej skrčile. Za vino 14— 15 stopinj je veljala cena 440— 475 lir za stop in stot fco proizvajalec . KMETIJSKE POTREBŠČINE V Trstu za kg fco grosist: modra galica '150 lir, superfosfat 16-18 lir 23, nitrat 56, amonijev sulfat, kalijeva sol 40, čilski soliter 65, žveplo 56, Pastirska sol 20 lir; oves ' 63, otrobi 20, krmilna pesa 55 za kg. OLIVNO OLJE Cene v glavnem neizpfemenje-ne. Povpraševanje za zdaj neznatno. Proizvajalci računajo na bolj- še kupčije. Cene finejšega olja so poskočile v Južni Italiji za 10—20 lir. BRODNINE Oljnata semena iz turških pristanišč v Trst dol. 8—9 za tono; stroji v zabojih iz Trsta v turško pristanišče 2—3 ton 60 šilingov, od 3 10 ton 75 š. Hlodi iz Trsta v Južno Ameriko 15 dolarjev za kub m. Sladkor iz Kuhe v Genovo 13-15 dolarjev za tono. Premog iz Severne Amerike v Genovo 8—9 dolarjev za tono. V aprilu sklenjeni zaključki: Les: Trst-Maita 17 šil. fiopal.za kub. m; Trst-Ciper-Palestina 30 šil. fob-pal.za kub. m; Trst-Sicilija 1500 lir za kub. m; Trst-Aleksand-rija 27 šil. fio za kub. m. Cement: Split-Malta 24 šil. fio za tono. Plutovina: Olbia-Trst 7000 lir fio za tono. Boksit: Zap. Istra-Benet-ke 600, Ploče-Marghera 1000 lir za tono. Silicij: Pulj-Benetke 800 lir fio za tono. Rude: Reka-Anvers 37 šil. fio za tono. Žveplo: Sicilija (Licata) Trst 2500 lir fio za tono. Premog: Raša-Benetke, Raša-Tr-žič, Raša-Reka 700, Raša-P,ulj 600, Raša-Ravenna 100, Raša-Splif 850, Raša-Gruž 900, Raša-Bar 1050 lir za tono. KAMIONSKE VOZNINE Za stot iz Trsta v Milan lir 900— 1.100; iz Trsta v Rim 1.400—1.500; iz Trsta v Neapelj 1.750—1.900 lir. LETALSKE VOZNINE Trst—-Atene dol. 180 (lir 91.000); Trst—Beyruth in nazaj dol. 354.6 (lir 180.846); Trst—Bagdad in nazaj dol. 460,8 (1.350.000); Trst—Milan in nazaj lir 11.608. FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST - VIA UDINE 15 • TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo Avtopo idjet t) e S.1 rj u EL d Lražb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ Cene amerne * ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO KRČMARJI IN GOSTILNIČARJI! Najboljša vrsta istrskih vin iz slo ve čih kleti iz BUJ, BRTONIGLE, UMAGA, NOVIGRAD A lahko nabavite v vaši zadrugi Trst, ulica Antonio Caccia št. 3 Zadruga trgovcev z živili na Tržaškem ozemlju ul. Valdirivo 3 - Tel. 50-34 IMI M ZALOGI NASLEDNJE BLAGO: Suhe slive v zabojih : no 25,- - 100 komadov na ko „ 25.- - 90 ....... po 12.50 - 80 komadov na ko 12,50 - 70 ......... .. 20.- - 60 .................. Kavin nadomestek „Frank" Zagreb, zavojčki po l/lO in zav. po 1/6. Knaipova sladna kava zav. po 1\5. Mešanica „Divka" zav. po 1/10 in zav. po 1\4 Naravni goriški med - Miner, voda „Rciaden*' steki, po 1 /2 in 11 S O ]R Z ^ VALUTE V MILANU VREDNOSTI PAPIRJI V TRSTU 29-IV 13-V Min. Maks. 29-IV 13-V Min. Maks. Funt šterling zl. 8.900 8.800 8.500 8.900 Južna železnica 3.100 3.070 2.860 3.600 Napoleon 6.500 6.350 6.200 7.350 Splošne zavarov. 14.600 12.700 12.350 14.900 Dolar 610 590 590 610 As'sicuratrice 1.675 1.500 1.500 1.725 Francoski frank 150 155 150 155 ftiun. Adr. Sic. 5.950 5.000 5.000 6.100 Švicarski frank 145 147 143 147 Jerolomič 1.400 1.400 1.400 1.400 Funt šterlipg papir 1.500 1.475 1.450 1.500 «Istra-Trst» 740 740 740 740 Zlato 870 870 850 870 «Lošinj» 6.300 6.500 6.300 6.500 Martinolic 2.000 1.900 1.900 2.100 Premuda 4.700 4.800 4.700 4.800 BANKOVCI V ZURICHU Tripkovič 5.575 5.850 5.575 5.900 DNE 11 MAJA 1948 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Italija 0.70 Portugalska 15.60 Terni 611 520 475 625 Anglija 10.85 Avstrija 8,— ILVA 400 340 340 410 ZDA 4.02 Češkoslovaška 1.10 Zd. Jad. ladjedt 325 316 316 325 Belgija 7.65 Danska 37,— Am pelea 300 300 300 300 Francija 1.18 Egipt 9.75 Arrigoni 320 320 320 320 Argentina 81,— Norveška 45.— Soške cementarne 135 135 135 135 Konkurenca med francoskim in ital. vinom