Leto XVII. V Celju, dne 7. avgusta 1907. Štev. 91. DOMOVINA Odlične občine na delu za narod. Občior ho aositeljice narodovih pravic. Oao ko zastopnice občanov oziroma državljanov. Kot takim jim priitoja pravica zahtevati od vlade, aaj aredi oaa vae drtavn* nrade tako. da bodo ant rezali ravnopravnoeti slovenskega jezika. Slovenski državni poslanci to dosedaj pri vladi tndi zato malo veljali, ker ae niso mogli sklicevati na občine. To zijajočo pomanjkljivost v nafti politiki so do dobra spotaale občine gornjegrajskega okraja, U so vložile na vsa ministerstva pritožbe proti preziranju slovenskega jezika pri okrajnem glavarstvu, držav-aem pravdniitvu, okrajnem in okrožnem soditča ia flnsnčnih oradih v Celja itd. 8 tem svojim činom so te občine pokazale svojo smožaost, podučiti vlado, aaj Brka pretirati pravice slovenskega jedka Priobčnjemo ta jedno Uko pri-totbo kot blesteči zgled zavedanja ae svojih narodnih pravic. Odlične občine pravijo: Broj 1480. Pritožba občia gornjegrajskega okraja na Štajerskem t aradi preziranja slovet ia jezika pri c. kr. oki.. jem glavarstva v Celja. Tleoke e. kr. aUalsterstvo za traaie zadere Daaaja! Avstrijska država prltnava v člena XIX. državnega osnovnega zakoaa z dae 11. XII. 1867. 1. drž tak. broj 141, da so vsi narodi v držati jednakopravni, da ima vsak aarod nedotakljivo pravico, svojo nsrodnoat ia tvoj jezik čarati in gojiti ia da je jednakoprarnost vseh v deželi aavadnih jezikov v Soli, arada ia javnem življenja zajamčena. Izvriajoč sklepe zaupnega shoda tapanor, svetovalcev in odbornikov občin gornjegrajskega okraja z dne >4. V. 1906 in sklepe političnega shoda v Mozirja z dne 30. IX. 190« se podpisana županstva da aradovanje, javni napisi in razmere pri c. kr okrajnem glavarstva r Celja ne astrezajo z ozirom na slovenski jezik določbam zgoraj na-Štetega člena. temveč prezirajo pravice alovenskega jezika v sledečih slučajih. 1. V tem urada se nahajajo sledeči sataonemški napisi: Kanzlei der k. k. Bezirkshaupt-msnnschaft Cilli K. k. Bezirks Forst-Iaspection Cilli Zum Steuerrelereuten Več gg. araduikov Ima na durih svoje pisarne samoneufoke vizitko nabite. 1. Uradni odtlsek ali pečat je samouemiki in sicer v vseh oddelkih tega arada. Priloga A. 3. V premnogih alačajih se do-poiiljajo izključno sloveoskim občinam gornjegrajskega okraja nemSki dopisi in nemSke tiskovine. Priloga B. C. D. E. 4. V tem aradu so n-meSčeni nekateri gg. oradaiki, ki niso zmožni pravilnega slovenskega jezika 5. Uradi c. kr. okrajnega glavarstva v Celja piSejo oa kaverte po večini samoaemSke naslove: „Ge- meindeamt ia......"ter imajo na njih samonemSke natiske, kakor: .K.k. Bezirkshaaptmanaschaft Cilli", .Portolreie Dieaslsache" itd. Priloge F, O, U, I. Naslovi in druge napovedi na aradaih kavertih aiao tiskaai oziroma pisani samo za c. kr. poStoe nrsde, ki morajo slovenskema jeaika itak priznati popolao ravaopraraoat, temveč so pisani objednem tudi za aa-slovljenca Zajedao so izjavljamo v smisla ■oglasno skleneue 6. resolucijo zaupnega shoda občiaskih faakcijo-narjev gornjegrajskega okraja z dne 84. V. 1906. da smatramo vte državne in deželne arada ter njihove uradnike, ki pačijo Bata slovenska imena, kvarijo nai jezik ter nočejo a nami v slovenskem jezika dopisovati ia se ne ozirajo na naie zakonite zahteve, ta naie nasprotnike in tovrairike, ta raiitelje zaupanja do države, ta pr nzročitelje nemirov in prekacij, ki stegnejo v doglednem čaaa aastati ter izjavljamo, da so nsm naie narodne in jezikovne pravice svete! Zavedajoč se svojih zakonitih pravic prosimo in zahtevamo: Visoko c. kr. miaister-stvo za uotraaje zadeve bla. govoli vse tu naStete ae-sakoaitosti pri c. kr. okrajnem glavarstvo v Celjn nemudoma odpraviti dati ter odrediti, kar je treba, da se ne bodo več ponavljale,osobito. da se bode z vsem občinami gornjegrajskega okraja in z njihovimi občani v vseh tndi najueznat- nejiib zadevah izkljačao le v slovenskem jezika urado-valo ia dopieovalo, Veiarad-niki glavarstva, aitevii tadi pomožne aradalke, morajo hiti ae samo v govora, temveč tudi v pravilni pi-aavl v smisla aloveaaka slovnice natega jeaika popolnoma zmožni. Hi hočemo, aaj aamdadriavaa nprava z vsemi svojimi aradi vselej in povsod lep izgled spottovanja do državnih zakonov, da aam da v polni meri aaie pravice, saj tadi mi odrajtajemo državi zvesto svoj gmotni ia krvni davek. Žapaaatvo občine Kokarje, dne 16. X. 1906. Žapaa: Jernej Seitir. Žapaastvo trg Mozirje dae »1. X. 1906. Žapaa: Ivan Ovčjak. ' Žapanstvo trg Ljabao dne >6. X. 1906. Žapaa: Fr. Javaa. Občinski arad Luče dae 19. X 1906. Žapaa: Janez Kaker. Županstvo Solčava dne 1. XI. 1906. Žapaa: Bo* Robnik. Žapaastvo trg Rečica dne 11. X. 1906. Žapaa: Frane Rakun. Žapanatro Nova Stilu dae 9. XI. 1906. Žopan: Jakob SarinSek. Žapanstvo trga Gornjigrad dae U. XI. 1906. Žapan. A Kolene. Žapaastro Bočna 'dne 18. XI. 1906. Župan: Anton Levar. It te vloge je spoznati veliko zavednost ter pravo tolmačenje držav-nega osaovnega zakona. Pritožbe so se bile meseca listo-pada L 1906 izročile po biviem državnem poslancu g. dr. VovSeka. Čeprav ni do danes d o šel Se nobeden odgovor na pritoibe, se v djanja kaže že na-predek; kajti c. kr. okrajno glavarstvo v Celja in politična ekspozitura v Mozirja dopoSUjajo občinam, ki to zahtevajo, slovenske dopise in na ko-vertih naslove in vse druge označbo v slovenskem jeziku. To je navidez malenkost, toda če se pomisli, da tvorijo vse malenkosti skupaj velike pravice, naj smatra vsaka slovensl.a občina sa svojo dolžnost, povzdigniti svoj gla za aarodove pravice ue samo v večjih zadevah, temveč tadi v malenkostih. Kdor molči, potrjuje, da je zadoroljea s krivico. Kdor ae napredaje. nazaduje; zalo vedao aaprej. Bik dar aaaaj! Sijaja! izgled zavedaooti odličnih občia gorajegrajskega okraja kliče vae aaia občine na delo za narodi Politični pregled. Giaailo kričanskih socijalcev poroča, da pride r prihodnjem zasedanja deželnega zbora aižjeavstrijskega na dnerni red načrt o reformi rolilnega reda, ki bede pomenil korak naprej v dosego sploine in enake volilne pravice. Kričansko-aocijalai poslanci za kmetake občiae pa bržkone ne bodo glasovali aa to preoaaovo! — Ta izjava je nekoliko aepričakovaaa, če pomislimo, da je tam dr. Laeger 10. oktobra 1906. 1 stavil v deželnem tbora predlog, kateri nalaga deželaema odbora, naj predloži v prihodnjem zasedanja načrt volilnega reda, slonečega na .aploiai, enaki, direktni in tajai volilni pravici" Ta predlog sta podpirala takrat tadi Weiaskirch«er in Gessmann, katera sta aoc. dem. posl Seitza, ki ai hotel verjeti, da krtč. soc. svoj predlog retaim smatrajo, sloveaao izjavila, da krič. soc. stranka ae iiče a svojim predlogom poljadnoati, da mariveč zahteva prav odkritosrčno sploiao ia enako volilno pravico za deželai zbor. Ta predlog je bil tadi aprejet. Danes poroča glavno giaailo straake, da bode predložen načrt volilne reforme, r katerem bodo pa volilci razdeljeai aa kanje — in tadi U a boga reformica morda ie propade, ker bodo kmetaki krit soc. poslanci glasovali proti njej. — Sedaj aaj pa kdo reče, da ai imel posL Seitz prav, trdeč, da tej etraaki ai bilo nikdar reeuo aa tem ležeče, da ae izvede poSteaa reforma volilaega reda In če bo gospodje na Nitjem Avstrijskem taki, ali bi jim mogel pameten človek zaopati, da bo na Štajerskem ia Kranjskem drugačni? ali da so morda boljli? . Starorusi ao izstopili is skupnega ruskega kluba. Dr. VI Karilovič, dr. Markov in Hlibovicki bodo hoepitirali v klubu čeikih narodnih socialcev, poslanec Korol ostane dirjak. . Hrvatje sedaj mirno in sistema-matično izvajajo bojkot madžarske in-dastrije. Hrvatski trgovci in obrtniki se organitirajo v vseh večjih gospodarskih središčih ia posledice se te kažejo. Madžari so silao razburjeni, zagnali so v svojih listih velik krik Slovenske novice. ter poživljajo vlado, aaj ae podali aajhajiih rapreaalij proti opomin ia aepokoraia Hrvatom. — Kkaelenca Koaaath aa t tej veliki vročiel neizmerno tradi, aadlegeje ie draži krvatski aarod a aaredbami. kakeršnn je ona izdana poštnim uradom, o kateri smo poročali v Itev. 89 od a. t m, a kater« ae avajajo »mo madianko-fraacoske tiakoviae za iaozenutvo. Hrvatskim tovarnarjem grozi, da jim odvzame driavne sabvencije ali podpora. Ta grotaja pa je naravnost smešno, prvi«, ker je gospod minister podeljeval in-destrijsleem na HrratEkem tako neznatne podpore, da jim je popolnoma vseeno, ali jim te beraške .sabvencije" odtegne ali ae; dragič pa zato, ker ao ti .hrvatski" industrijalci po večini sami ogrski iidje, kateri imajo navadno svoje centrale v Budimpešti, na Hrvat-akem pa ssmo Klijalke. Koilitove re-presalije bodo zadele torej samo Madiare in njib sluge. Kar je pa v resnici brvatskik industrijalcev, naj se ne boje madiarskik groienj, češ, da jim bodo madlarske banke odtegnile sroj kredit V brvatskik denarnih zavodih je nalolenih nad 150 milijonov kron hranilnih alog, ako se ta denar razumno razdeli, bo zadostoval tadi za hrvatsko indastrijo. Vrbo tega imajo hrvatski tovarnarji in trgovci kot člani madžarskega dearinga 85 do 30 milijonov na 3"/» vloženih v madiaraki poštni hranilnici. Ce bode g. Košnt še nadalje potresa! svoje sitnosti, vsi Hrvatje lahko izstopijo iz madžarskega dearinga ter tako oproste do 30 milijonov hrvatskega kapitala za industrijalna podjetja. Denarni promet in zvezo s svetovnim denarnim trgom jim pa preskrbe domači denarni zavodi, ki imajo dobre zveze s vsemi svetovnimi trgi Tako bode Madžarom dejanski dokazano, da niso Hrvatje prav nič odvisni ae od njih industrije ne od ajik kapitala ter da prav lahko shajajo brez njih, dočim je Ogrsko v gospodarskem n političnem ozira bolj odvisno od Hrvatskega, nego Hrvatsko od Ogrskega. Ta bojkot bode torej aspešen v prvi vrati kot konsolidiranje hrvatskih sil v hrvatskih rokah v hrvatske koristi. Vaa^a driava. — Mesija. Buski ter in nemški cesar sta se sešla 7. t m. na morju pri Swinemllnde. Nekateri nemški listi pripisujejo temu sestanka velik političen pomen, češ, dn je s tem rusko-praškim zbližanjem končano oaamočenje Nemčije, v katero jo je apravila diplo-matičaa spretnost angl. kralja. Nemška diplomatična umnost, ktere najvišji vodja je parlamentu neodgovorni cesar, je v pobismarekovi dobi silno pobledela, č i ne naravnost propala. Bismarek je vodil nemško vnaajo politiko tako, da je bil vedno v stanu sklepati vsak trenutek z dragimi državami zveze, kakerine je zahtevala korist nemške države ia nemškega naroda ter da je bil obenem V stanu zaprečiti, da bi se drage države proti Nemčiji med sabo zvezale. Kot zaveznik je bil Bismarek po navadi zelo dvomljive vrednosti. O tem nam najlepše priča posebna pogodba, katero je bil sklenil z Rusijo proti Avstriji brez vsakega ozira na trozvezo. To diplomatsko neodkritosrčnost je opravičeval s tem, da je pač dovoljeno imeti po dve železi hkratu v ognju. To so bili slavni časi. Ko se je pa Bismarek moral cesarju umakniti in je ta Bam začel voditi nemško vnanjo politiko, je U v 15 letih tako propala. da se danes nemški listi vesele, da imajo ie trozvezo (katera služi vsem kot šolski vzgled čisto brezpomembne zveze) in slikajo sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem kot velevažen dogodek. Viljem bode pač gledal, da Nikolaj s s trdi v ajegsvik reakcionarskih nazorih, svetoval ma ko, aaj ae s saloni na armade ia aa policijo. Koliko bode a tea vatreteao Mesiji, koliko Ptaiiji, aam pokaže aajbližja bodočnost — Italija. Pri zadnjih volitvah v deželne ia okrajne zbore je aadelaa demokr*cija pridobila aeiznerao dosti glasov ia tadi mnogo mandatov. Pokazalo se je, da je »«ialao demokratska ideja v zadnjih treh letih v Italiji zelo napredovala. Pred tremi leti je imela stranka aamo v velikih mestih ia v indnstrijalaih centrih svoje pristaše; danes so socijalni demokratje že povsod. v najmanjših trgih in celo na vaseh. Zaslngo sa ta nepričakovano hitri razvoj soc. demokratske misli pri-pisajejo socijalistiški voditelji v prvi vrsti .politikujočim duhovnikom", ki so se z neko besno gorečnostjo vrgli na političao polje ter vzbadili v najširših masah delujočih drtavljsnov odločen odpor proti njih klerikalaim nakanam. la Ljatamsnim, 5. avgusta t L .Kaj pa je tebe treba bilo* ? vprašujemo ljutomerski Slovend, odkar smo zaznali za sestanek kierikalnik abita-rijentov v našem trgu. Vsako zborovanje mora imeti zvoj namen, ki je navadno v dobrobit našega naroda. Če ima i ta sestanek kak namen, ne vemo, a z gotovostjo trdimo, da je ta k večjemn razdirjajoč. To čemo dokazati Nameravano zborovanje, ki je aranžirano od ene dame ia dvek gospodov (ta trojica si je med dragim postavila nalogo, ugonobiti .Murskega Sokola",) je povzročila že do danes toliko prepirov in razdora, da se mota vsakega zavednega Slovenca polastiti najkujii pesimizem za bodočnost slovenskega življa v Ljutomera. Razdor, povzročen vsled omenjenega sestanka, sega v zasebno, dni-žinsko, društveno in javno življeaje; dan za dnevom se pojavljajo prizori, ki so žalostna slika naših že neznosnih razmer; a vse to zaradi par mladičev, ki prihajajo v Ljutomer zgago delat s svojo visoko ačenostjo. Med stariši in otroci, brati in sestrami se vrše prepiri ia kreg, v društvih vlada razdvojeaoet in slavno-znano pevsko draitvo stoji ob robu pogina. Z grdim terorizmom komandira zgoraj omenjena trojica našega pevo-vodjo in vea pevski zbor, da bi moral prihodnjo nedeljo delati štalažo ljudem, ki pač poznajo semeniške pulte, a o javnem iivljenju še sploh pravega pojma aimajo. Pri zadnji seji pevskega društva je prišlo vsled tega do skrajno burnih prizorov. Domačim, osobito sokolskim prireditvam se pevsko draštvo po možnosti odteguje; zato popolnoma odobrnjemo postopanje onih cenj. pevk in pevcev, ki so svoje sodelovanje to pot odrekli. Ljnt pevako draštvo pa je tudi član .Zveze slov. pevskih društev", ki je priredilo minuli teden narodno-naprednemu županu Hribarju serenado, a naše draštvo pa bi kadilo najljutejšim nasprotnikom tega moža. Kako se to strinja? Prav žalostna scena se je vršila pred nekaj dnevi tudi v naši .Čitalnici"; dotična gospoda sta prihodnji dsn gotovo obžalovala svoje postopanje, ki je nam le v sramoto, a nem-čuijem v zasmeh. Pa tndi u afer« je posledica nameravanega sestanka klerikalnih abiturijentov. Gospodje iz {arovža napenjajo seveda vse strune za lepši uspeh; posebno so jim ljutomerske gospice pri-rastle na srce. Tako je n. pr. g. Kociper z vso vnemo pihaj na dušo neki zavedni .Sokolici", s vse njegovo moledovanje ni pomagalo: klicati je hotel na pomoč g. kolego, čei, da je bolj .grob" in bo gotovo več doeegel pri aepokorai gospici. V tem hipa pa ma je gdč. obraila hrbet ia ga paatUa samega. — Da ie nekatere gospice iz trga vedno zahajajo k tem gospodom, jim ae zameriiao, aaj so sicer .(eet fantje", n gotovo bi bilo za aje boljše, če bi te poeete v bodoče opestife. Svoje .samo povabljeae" poslušalce bodo krmili z referati kakor .Moderna in nmstveno - nravstvena vzgoja", .Vera ia vedo", .Naie sta-lišče in vsestranska izobrazba" itd. V svojem poziva pravijo med dragim, da .hoče veda s praznimi frazami človeštvo odtujiti BognC)" Kratkomalo, vaa ta prireditev ima zgolj skrajno strankarski značaj r očividnim namenom, vsejati v naie slovenske vrste ie več razdora in razpon, ki se je izza državnozborskih volitev jedva nekoliko polegel. Kdor taka stremljenja posredno ali neposredno podpira, je pravcati škodljivec na našem narodnem životu. M S*. Jurija ak Ma*-alcl. V nedelio. dne 4. avgusta je slavilo naie Bralno drnitvo dvajsetletnico svojega obstanka. Azurnomodro je bilo na slavnostni daa nebo in soince se je smehljalo na okrašeni Sv. Jurij. Topiči so grmeli, trobojnice so plapolale. Slavnostni prostor na Mundovem vrtu se je popoldan naglo polnil. Prijetno je bilo pod jsblsnami, polnimi lsmpijonov in mnogo obetajočega sadu. Strelišče, cirkus, cvetlični prostor so nudili mnogo zabave in smeha. .Kofe* je kipel v posebnem prostora, želodec si si potolažil s poticami io gibanjcami. Zvečer so zaža-reli lampijoni. švigale rakete v zrak. To so bili nekako bolj znnanji užitki. A slavnost nam je podala tndi v duševnem oziru zelo mnogo. Pel je mešan zbor jurjevški. daleč na okoli znsn po svojem dovršenem petju. Govorili so se nsvdušeni govori. Gosp. predsednik društva. Košar, kateri zavzema to častno mesto že celih dvajset let, nsm je podal razvoj, delovanje in življenje društva od ustanovitve do najnovejših dni. Koliko spominov je zbujal ta govor v duši! Spomini na slsvnosti, prekipevajoče narodnega navdušenja, ns predstave, na veselic.- . . Za njim je govoril g. kaplan Stnhec in nek dijak. Največ priznanja pa je žel domačin, g. profesor dr. Ilešič iz Ljubljane, kateri je v svojem krasnem govora omenil nekaj lepih drobtin iz zgodovine slovenskih jurjevških kmetov. Slavni čini, lepi dnevi in zopet trpljenje so se vrstili v pisani vrsti — Kdo bi navdušeno ne pritrjeval gosp. profesorju? Zasluži pač polno našo zahvalo in priznanje. Zvečer smo videli v društveni uti .Martina Krpana". S predstavo smo bili vsi zadovoljni. Med igralkami mi je posebno častno omeniti Nežiko (Re-ziko Nemčevo). Krpanovo mster (Kva-sovo) ia princesinjo (Topolnikovo Msrieo), katera je posebno dobro rešila svojo težavno nlogo. Med igralci so se odlikovali cesar (Golnar). princ Andrej (Kolbl) in junaški Martin Krpan (Holc), kateri je naravnost rojen za take uloge. Samo tn pa tam bi ne škodilo, ako bi vpletel kako domačo; nam .l&k" bolj ngaja ko čebula in raje jemo kisle .žilpe z ocvirki", .mlekove" in .klopočove" ko pa razne juhe. Precejšnjo teisvo je delal tndi za tako igro skoro premajhen oder. Vrli dile-tantski zbor jurjevški: kličemo ti, po dobri lej poti naprej! Konečno se še zahvaljujemo požrtvovalnim prirediteljem za njih trud. imenoma g. pevovodji Kocbeku, gosp. jubilantu Košarjn in gosp. kaplanu Stuhecu. . —g— Stajaraka. — Zkaravnaje slev. zdrav alikega draitva v Celjl vrši se v petek ».tm. ob 2. popoldne v .Narodnem doan" v Celji s sledečim vsporodom: 1. Poročilo n) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in d) revizorjev, i. Volitev odbora (predaedaika. 4 odbornikov iu 4 odbornikov-namestnikov). 3. Poročilo o prosti organizaciji. 4. Slučajnosti. Gospodje kolegi se zlasti opozarjajo, da pride v diskusijo tndi znsedanje še prostih distriktaib mest Zadržani po opravkih naj blagovolijo pismeno naznaniti svoje želje oziroma nasvete Glede na veliko važnost posvetovanj pa se nnjno priporoča, da blagovoli priti vsak p. o. član osebno k temu zborovanju. Dr. Antan Raket, t č. predsednik. Dr. A. Sekirah, tajnik. — Iz Celja. Kakor zvemo, toži g. Roseiiberg nemškega trgovca Kossa v Celjn radi poročenega snrovegs napada v gostilni .pri angelju". Naknadno še nam poročajo, da so sedeli takrat v posebni sobici sami zase samo štirje gosti, dva Hrvata, jeden Srb in jeden Madžar in da so Nemci izvršili napad g. na Petriča na takšen način, da je ta moral misliti da se mo gre zs življenje. Česa so naši renegatje in naši policaji zmožni, so pokazali v nedeljo pri napsdu na sokole. — Pripomnimo, da je gostilničar .pri angelju", Leskoschegg hud nemškntar, dasi ne zna niti dobro nemški. — O eeUskl pošti. Dobili smo danes dopisniso, ki je bila aamenjena k Sv. Frančišku Ksaverija v Savinski dolini in je rabila za to pot celih — 5 dni. Peš prideš 8 ur iz Celja k Sv. Frančišku. Dopisnica je bila pisana v trgovskih zadevah. Kaj ko bi dotični trgovec trpel vsled nemarnosti kakega poštnega nemškega nradnika veliko škodo? — 70 letnica Mihaela Vošajaka, očeta slov. posojilništvs, še zdaj vrlo delujočega predsednika .Zadražne Zveze" v Celju se bo obhajala to jesen. Vse posojilnice in Zadrage, katere so združene v celjski .Zadr. Zvezi", bodo slavnostno obhajale ta vesel praznik. —XXII. glavaa skapMiaa .Dražbe sv. Cirila la letoda" se je vršila včeraj v Bohinjski Bistrici ob nenavadno veliki udeležbi. Udeležencev, odposlancev podružnic in gostov se je zbralo nad 400. — Iz poročila tajni-kovega povzamemo, dn šteje sedaj družba 154 podružnic z uad 8000 člani Pokroviteljnino (po 2uo K) je plačalo preteklo upravno leto 10 oseb oziroma društev. — V minolem leta je vzdrževala naša šolska dražba 11 otroških vrtcev, 3 pa znatno podpirala; r teh vrtcih se je vzgajalo 839 slov. otrok. Poleg tega je vzdrževala družba 5 ljudskih šol s 17 razredi (enorazr. na Muti, dvorazr. pri šolsk. sestrah v Maribora, štirirazr. v št Rupeitu pri Velikovcn ter dekliško in deško pet-razrednico pri Sv. Jakobn v Trstu). V teh šolah se je vzgajalo 1141 slov. otrok, skupno z onimi v otroških vrtcih tedaj 1970 slov. otrok. Učiteljsko osobje na teh zavodih je štelo 2 svetna učitelja. 5 katehetov, 17 svetnih učiteljic in vrtnaric ter 17 šolskih sester. — Blagajnikovo poročilo kožo, da je imela družba v preteklem letu 63.983 K 78 v dohodkov, 54.676 K 99 vinarjev stroškov. — Prispevki podružnic (ud-nine. darila, veselice) so znašali 22.458 K <7v.; darila denarnih zavodov 2050 W dohodki iz narodnega koleka 4433 K 24 v. družbinih vžigalic 3.000 K, drnžbine kave 2773 K 76 v. AalMnik razglednic 14M K 75 t. Dngl dohodki as nadela u mM ^ Kad stroiki ranimo sledeče po-(ttrke: deiks lj. Ms v Trate 10.885 K w t.; dskliika Ijsdska toU t Tnta 7235 K 30 T.; lola T St Baperta pri Vatikana SOM K 17 t.; otroiki rrtoc r Celja 931 K; iolatro r Maribora 1550 K 96 T.; ia narodni kolek 105 kron. Volitev norega prromentaikn ia aorik člaao- odbora je napela tako, kakor ni ja telel nak Slovenec, kateri je tadaja leU opaioral n atrahom aaradnjaitro ia okoreloat r naii iolaki dntti, t struhom poaebno sategudelj. br pritiakata .Sehelverein' in n9ad-aarka* od dae do dne kaje na nus. V odborih tek drek druit-v pa ae sede madja, ki ki rmatrali la mesta u čsstas. temveč mladi, debrai ia-sgilni ljndje: ki kodo aaaUrlli no trojo mln-deaiiko nardnienje in energijo, trto enjo mot ia nanje, da ann uničijo. Moramo te toni i jed nakita orotjem braniti ter jim poatariti naaproti cvet riartatkegn rtiamniitrn. V tem tmialn no te isvriile letoi-nje volitve v glavni odbor druibe. Prvomeetniko a je itvoljen gimn. rav-aatelj v pok. Andnj Senekovič. Dobil je od »80 oddanih glaaov 847. Nadalje a itvoljeni v dralbeni odbor dr. Al. Mer kar. profeaor v Trato 1134 glasovi, dr. Gregor Žerjav, odv. koncipijent z M7 gL. dr. D. Bleiveia iz Ljnbljane t SIS gl, Franjo Pahemik, veleposestnik aa Pohorja s 112 gL, dr. Novsk, odvetnik v Ljabljani z 208 gL, proSt Gregor Einspieler s 175 glasovi. — Herikelci to aprizorili ns skupičini velik vihar; vodil jih je dr. A. Koroiee it Maribora. (Koliko smisla ima ts .narodnjuk" ta naie narodno delo. kale njegov izstop iz štajerskega •Naroda, sveta.) Pomagsl ma je pri tem rodoljubnem delu prof. dr. Kurol VrstovJek iz Maribora. — Is Vojalka. Odkur je dobils Mina Kller po nemarnosti obč. zastopa doroljenje za karamo, ni v zgornjem delu Vojnika, posebej ie ob sobotah in nedeljah nikoli mira. Celo noč trnju navadno divje petje, katero moremo uejložje oznučiti z rjovenjem, žvižganje in kričanje. Ne malokrat pride do pretepov, kakor n. pr. ie nedavno nedeljo, il. jul. Da tudi .finejši" vojniiki haj-Isvei kuj radi v tej hiii razaajajo, kaie slsčsj Temmerl: ta bivši rsvnstelj vojttiške hiralnice je ob svoji odhodnici v Ellerčini kavarni kozarce ob tla metal in razbijal, ksr se ma je ljubilo. Maj ps ie hoče ts .ksvarnartca" koncesijo zn — iganjetoč. Vojničuni ji gu niso dsli, radi tega ps prosjsči s pomočjo dobrosrčnih gospodov nsprej. Cujemo. ds se ji je uprlo tndi okrajno glavsrstvo. Kadi teh šksndstov in ■nogo drugih nerodnosti, kstere se pripovedujejo po trgu, bi bilo pač naj-boljie, ako bi koncesijo zgubila. Oddahnil bi si ves zgornji Vojnik. — Grozna nesreča nu Jntnl ieletnlel v Nplelfeldu. Dne 6. L m. * 4. uri zjutraj jo trčil v Spielfeldn »ti spremembi Stev. 3 brzovlsk Trst— ®*>aj Itev. 8 v majhno lokomotivo, "iortse vozijo na progi Spiellcld— Ljltoaer, ki je stala na tirn. po ka-kr*® je pridirjal brzovlak, s tsko •"o. ds jo vrtrel lokomotivo ns sobnem tiru stoječi tovorni vlak štev. Kurjača in strojevodjo majhne lokomotive jo ubilo, strojevodjo drugo lokomotive pa težko runilo. Brzovlak * zdrsnil s tira ter se je pri tem silno poškodoval. Tndi pri tovornem vlaku jo razrušenih nekaj vozov, tako ia je promet na obeh tirih ustavljen. Železniški čuvaj pri spremembi 2 je •elito ranjen, ravno tako 2 uslužbenca Poštne ambnlance brzovlaka. Potnikov 1« 17 več ali manj težko ranjenih. Več njik je pertljsgu poikodovala. ki je popadala aa aja ran palic. Gross ia strak ja preitnila ne ia čaditi aa ja, da te ai veča nesreča pripetila. Kajti braovlsk, ki ne r SpisUsMn ne uutavi, prida isaa oviaka r postajo tar rosi s hitrostjo 80 do 70 ka aa an! Strojevodja braovlaka ai mogel videti, ali je tir prost predao je pripeljal izza oviaka. Potem je bilo seveda ie pre-potaol Osebni viski vozijo vsled nesreče do in od Spielfeldn, kjer se more prestopiti. Upati je, da bodeta tira v teka enega dne popravljens. Vzrok nesreče ie ni dognan, skoro gotovo ps je zakrivilo to neerečo, kakor prej ie v Judendorfn, prenaporna, predolgo čsss trajajoča slaiba, premajhen odpočitek. Saj ie vedno v manjših poatujuh, ki pn imujo navadno več in vsestranskegs dela kakor v večjih postsjsh, oprsvljs uradnik in čuvnj dve noči zaporedoma- službo. Ds potem človek aima svojih 5 čatov v svoji oblasti, ds ns to in ono Ishko pozsbi, ksj vsžnegs spregleda, se ni čuditi. — Slaba plača, preveč slsžbe, beda. zaotruj in sunuj, kdo bi ne opeisl? In generalne inšpekcije? Ta tega ne vidi ali noče videti! — „Plsaluskl aejm" pri Sr. Frančišku Ksuverijn utegne biti telo zanimiva prireditev. Priprave se vrle v velikem obsegu. Sviruli boste to-itanjsks in ientpsvelsks godba. Zesi-gurunib je dvoje dobrih pevskih sborov. Slavnost prlporočsmo posebno vsled tegs, ker je moino odtam urediti krasne zlete v Ssvinske planine. — V (iotorljab se priredi r nedeljo dne 18. svgssts t. L ljudska veselica s raznim krutkočasjem v korist domačemu tumbureikemn zboru. K obilni ndeletbi se vljudno vubL — It St Jarljs ok Juial ieletnlel. Naša .Knjižnica" priredi v nedeljo 11. t a v gostilni pri Alojsu Nendlu uprizoritev .Trije tički". Čisti dobiček se porabi v prid druitvu .Knjižnica". Zučetek je ob 7. uri zvečer. Vstopnine 60 v. Ako se popoldne nsdejsti občinstvo iz okolice se vprizoti igra tudi ob 3. popoldne Zu okoličane, ki zvečer ne morejo priti v trg, je to ngodnu prilika udeležiti se predstave dobrih naših dile-tantov. Popoldne velja 1. sedež 30 r, 2. sedež 10 v. K obilni udeležbi vabi odbor. — Hranilnica In poaojllulea r Vnzenlcl. Denarni promet r I. polletju prvega upravnegu letu kron 95.557'»!. Stenje hranilnih vlog kron 31.500, . posojil . 8.200, . naloženega denarja . 13.600. Hranilne vloge se sprejemajo in obrestujejo s 4'/z "/•■ Posojilu se dejejo proti 5'/z %• Uradni dnu vsako nedeljo dopoldne. — Hranilnica la posojilnica v Vakreda v Dravski dolini imela je v L pololetjn prvega spravnega leta 1907 K 146.18811 denarnega prometa. Stanje hranilnih vlog K 52.190 — stanje posojil K 40.600'—, stanje nu-loženega denarja pri drugih zavodih K 11.100'—. Hranilne vloge sprejemsjo in obrestujejo se po 4V, °/o, posojila se dajejo po 51/« "/o- Uradni dan je vsako nedeljo dopoldne. — Is Maribora. Umrl je 22 letni nutelj g. Martin Koren. N. v m. p.! — Umrla je v Stndencih pri Mariboru gospa Majhen, soproga nadučitelja v pokoja. — Ptnjski' nrar in pozlatar Gspaltl je bil obsojen radi kride v entedenski zapor. — Od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Tnknj je omrl zadnji petek g. Igo. Alt. gostilničar in veleposestnik, po dolgi, mučni bolezni. — Iz Vitanja. Okrožnim zdravnikom za Vitanje in okolico je imenovan dr. Kart \Veitenstein. — Sv. Vid pvi Ptuju. Daa S L m. ju zadala srčsa kap goapieo Bafaala Cenik, poiterioo prijr. Vida niis Plaja ia je bila takoj mrtva. 1 — U Marlktrs. Poačui izlet aa aarikoiako viaorajsko Ma so napravili gojenci detel ne kmetijske Me aa Grma pod vodstvom g. vodja Dolenca ia;g. pristava Bokrasnns dae 30. jaL PredpoMae ao si ogiodsli viaorajsko Mo, sjeae saaade, posestvs ia vinograde, popoldne pn mariborsko mesto. Nnd sao uro no se mudili t mlekarni kjer jim je vodjs mlekarne razkazal in raslodil vse stroje in naprave tvoje res aodsrno urejene mlekarne. Z večernim vlukoa k ae isletniki odpeljali proti LjabljaaL — Uaaalae!" kliče saaai ptsjaki .Štajerc" in nsdsljsje: .Vsaka stranka, ki pričsaja s poUtično Isijo, pogine r tej laM". Bes je; isUbog, da je zadela ta resnica nnjprej štajercijance stuae. — Nevarnost ok stenja. Nastopilo je dobs kislih kumar; radi tegs so stnktsli pri .vsktsrei" t Celje, ds je aevano, če pridejo ijublj. sokoli v Celje, ker stegnejo sunesti — legsrin na te nsčin okuiiti mesto. No, saaao je, ds v Ljabljani raznn rojakov, ki so bili as vsjsk pri Postojni ni nikdo aa logarju bolan in du je bilo to .vahtaričiao" klepetanje popolnomu nesmiselno. Bodle so jik r oči rdeče sokolske srajce! Želimo ps, da bi sokoli rendarle okužili Celje — u to s narodnim navdušenjem in narodno samozavestjo. Tegs okslenja n bodo potem posebno bati celjski trgovci in nem-iksterski gostilničsrji! — Detelsl s bor bo skliesa po poročilih grsikib listov okrog 15. sept Zssedaaje bo trajalo le kratke tri tedne, do 5. okt Glavns naloga deiel-negu zbora bo pač reiitev proračuna ss L 1908. Ts proračun pu ne kaže ničeaar veselega; pomankljaj se bo zvišal zopet zs 400 do 500 tisoč kros, tsko ds bo znsisl poltretji milijon. Nič tolsiljiregs zs dsvkoplačevalce! — .Nova posojilnica". .Slov. Gospodar" piše, da so .liberalci* pri Sv. Juriju ob jul. žel. osnovali novo poeojiluibo, pn ne is potrebe, umpsk iz sovrsitrs do ie obstoječe Rsjfujsenovke, katera je v kmečkih rokah. E, pa vendur celjssi klerikalci niso osnovali svoje posojilnice is potrebe sli ps celo is ijnbesni do nspredne stranke? — .Bodočnost", slov. and. fer. draitvo si je na srojem občnem zbora v Ptuju izvolilo sledeči odbor: predsednik phiL Slavko Reicb. podpredsednik iur. Hil.ko Irgolič, tajnik inr, Odon Csjnko, blsgajnik for. Gustav Hržič, arhivar abit. Vekoslav Sumenjsk, preglednika: iur. Anton Vesenjak in phil. Janez Korpar. Vsi dopisi naj se blagovolijo pošiljati t. č. predsedniku phil. Slavko Retchn pri Sv. Bolfenk:i v Slov. gor. ali pa t č. tajniku jur. Odon Cajnku. pri Sv Bolfenku blizu Središča. — Se ena o zajcih. Pod tem naslovom nam piše .Janez Krstnik" iz Savinske doline: V drtavnem zboru se je ustanovila kot najmočnejša stanovska zveza skupina kmečkih poslancev, tipamo, da se bo našlo v njej toliko jonukov, da si bodo npali vprid našim njivam in sadonosnikom ubiti — strahopetnega zajca. Obračamo se tn posebej do naših kmečkih poslancev, naj skušajo doseči državno postavo glede zajcev. V deželnem zboru gotovo ne bodo mogli vkljub orjaškemu Hbškarju ubiti zajca, ker je v njem pr»' eč veleposestnikov, župnikov in gosposkih kmetov, ki radi zahajajo na lov. - Na Prevevali se n* v nedelj. dae 11 avgasta ob A ari pap. t goatilai pri Steklu letna veselica tamoisjegs aloveasksgs delavskega druitvs. Nn dnevnem reda ja kratek govor, dn igri .Neasiki ae sanjo" ia .Trije tički", Mjtvs laaboU la petje Pri vsski veselici mora se podati aa-tems ljudstvu poiec zabave tadi malo poaka. Šele tedaj kodo imele vessliee, ki jik prirejajo rszličss drsitvs, aekaj tdnvega ia vzbujajočega aa sebi. Zdra-iite tedsj t zabavo sairoa tadi na Slovence tako potrebni poakl — Ha ksrsrsaikl telezuld je izkli ceven je postaj v neaikem in slovenskem jeiiks - sspovedsno ns vseh onih postsjsh, ki nosijo dvojezičen napis. Veadar se pa to dosedaj nikjer ae godt .Celo aa dvojezičnih postajah v Slov. Spod s jem Rotn. kakor v Svetni vssi in ns Bistrici te izklicujejo poutaje ssmo r nemikea jeziku. Ko no telezaico gradili, tedaj so seveda tadi poiskali Slovence, da so pomiguli pls-čevsti ss zgradbo, zdsj pa, ko je ie-leznics zgrajena in v tira, pn Slovencev nočejo več poznati. Čudno, dn slavno c. kr. ravnateljstvo državne leleznice v Beljaku ali o tek islostsih iu tkrajno krivičnih razmerah ni poačeao, sli ps mirno trpi. da se Sloveacem tako nesramno in nepoetsvno kršijo pravice. Mords nna prikodajost te razmere po-jasni. Vederemo! — Aknd. fer. društvo .Gorotaa* bo astaaovilo r Srejsh večjo knjiinico. Tndi ss Borovlje je knjilnics ie projektirana, treba ssmo primernih prostorov ia ie aekaj dobrih poučnih knjig. — V Celovca stavkajo pekorski pomočniki, ki zahtevajo tboljinnje plače in drage ugodnosti. Pekorski mojstri se zahtevata pomočnikov dozdaj ie nočejo adati. — Na brzojavnem uradu v Pad* rotčlcl vladajo lepe razmere. Nek Ljsbljsnčnn jo brsojuvil dne 9. juniju nsdsčiteljn ns Koroškem, I, stori brzo-jsvs ie do danes ni sprejel. Brzojavke je bil?, slovenska in nsjbri se zaradi tega ni dostsvils. Pristojna viija oblast kje ai? — Cehaerjera goatllns v Borovljah se je apreobrnils v veliko palačo, katera se je sezidala mendu ns račun borovike nemčurske posojilnice, kuteri načeloje g. Gregor Jsnih, posestnik in brodnik v Medborovnici. Tu palača bode nosilu ime: .tajčes hajm". Notranja uprava bodo staronemšks. V tej hiii se bodo zbirali koroiki nem-škutarji i Is Ogriz, Rigar itd. Prihod-njost bo pokazala, kako se bo reotirsls ta velike palača v Borovljah. Pri bo-roviki nemčurski posojilnici sploh zadnji čas čudno smrdi. Pričakovati pa je še hujšega, če se bodo pokazale žalostne posledice onih kupčij in posojil, ki jih je baje dala posojilnica v zadnjem čaau. — Deželnotborske volitve za he-lj.sk I volilni okraj se vršijo dne 22. avgusta t. L Poleg dr. Angererja kandidirajo še trije drugi nemškonacijonalni kandidati in sicer načelnik beljaškega rokodelskega društva Stage, potem ple-menitaš Milesi in stavbinski mojster Poltnik. Socijalni demokrati še niso proglasili kandidata. Če ga postavijo še socijalni demokrati in krščanski so-cijalei, potem si bo stalo ti kandidatov nasproti. Šolstvo. — Reforma meščanskih šol. Učni načrt za meščanske šolo v Avstriji je bil izdelan 1874. L ter popravljen 1883. 1. Pokazala se je pa potreba vos ta 2e čisto zastareli učui Mirt radikalu prenoviti ter »praviti aekoliko v aoglaaje z modernim iir-ljenjetn ia z dakom aaie dobe. Naačai miaister Hartel je akliral 1693. L komisijo proleaorjer ia ači-teljev, katera je aabirala gradivo za refonao metčsnskih Sol katere aaj bi ae tako nrearedilo. da bi abaolventi teb iol bili takoj eprejeti v obrtne iole; koaečno aaj bi izdelala tadi rer formo ačaega načrta. Reforme glede prvih dveh točk «o ie izredene. nori didaktični aačrt bo pa zakljaček dela. ki ga je komiaija zvrti la. T Avstriji je okolo 900 meičaaskih iol (med temi eaa sama, ali aobene tloveaake!), pribliiao trikrat toliko kolikor nedajih iol. (Sloreact nimamo ie aobeae trednje iole!) Novi didaktični načrt bode odstranil ttari zlatem, po katerem ae je vsa ačna saov v velikih potezah podajala ačea-cem 2e v spodajih razredih ter ae je v višjih razredih samo spopolajevala. Dčaa saov bode razdeljena aa liti aačia, kakor ačna snov srednjih iol, t j. po poeamičaih predmetih. Na ieaskih meičantkih Šolah se bode jemal ozir na praktične vede, potrebne gospodinjam, speljali ee bodo predmeti, ki bodo pripravljali deklin aa a jih bodoči poklic kot iene In matere. Kačaestvo se bode poačevelo a ozirom na gospodinjstvo in gotpodinjtko knjigovodstv i; osnovsl se bo na moikih in ientkih meščanskih iolah poseben tečaj o zdravstvo ia načina, kako si čavati zdravje. Poakn materinščine ae bode posvetila večja skrb in pozornost, tako da bode vsak, ki dovrii meščansko iolo, svoje materinščine v govora in pissvi popolnoma zmoien; v ta namen bode v novem ačaem načrta določeno večje itevilo ar poakn materinščine, kakor je to bilo r starem. Kot aeobresea predmet se bode poačeralo na ienskih meMantkik iolah kaka voditi goapodiajttvo; poačeralo ae bode Udi o asUvnem ia »pravnem pravn aa dijakom meičaaskih Sol rar-amljiv način. Sploh ae lahko reče, da ti U reforma prizadeva pripraviti ečenee in ačeake meičaaskih iol ta praktičao življenje. Skoda Je le, da eo te dobre iole aamenjeae samo gospodajočlm narodom — aam Slorencem pa nič. Občiae, oglasite se in zahtevajte al novitev slovenskih meičaaaklh M! — Prelepi med sakoasklml. Najvišjo sodiSče je odločilo, da ue more zahtevati tena zako ,ske ločitve, ako jo je mol tadi ponovno pretepel, če je bila sama vzrok grdemu ravnanju njo. Društvene vesti. - Ilrgaalau, pozor! Odbor .Podpornega jiaStva organistov" ima sejo dae 18. t m. v Griiah pri g. Skrabarja. Ako hoče kde pristopiti k .Podpornemu draitva". naj svoj pristop prijavi gosp. K. Bervarja. vodji orgiareke Sole v Celja ali pa Fr. Klaačaikn, organista v Smartnem ua Paki (Saviaska dolina) Tudi eveaUslni nasveti odbora nsj se pravočasno naznanijo zgoraj omenjenima, da se potem pri seji reSijo. — .Pevake draitvo Saurtao aa !'akl* ima sroj prvi občai zbor dne 16. t m. ob 3. ari popoldne pri organista" a sledečim vsporedom: L Sprejem adov. 9. Volitev odbora. 3. Določitev daeva ta slavaost ustanovitve pevskega draitva 4. Razni nasveti. — K obilai udeležbi vabi osaovalni odbor. Svetovne vesti. K krea! V Kopiiteh pri Mosta aa Ceikem ao Cehi po dolgoletnem hoja zmagali pri tadajik občinskih volitvah v ni. razreda Da bi Nemd za večae čase odstranili „čeiko aevaraoat" ao kapili 800 kvadratnih eežnjev zemlje aa 6600 K, katero ao razdelili aa 609 delov ter vknjižiti aa vsakega teh kottkov po enega Nemca, ki Je a te« pridobil v občiai volilno pravico. Notarsko delo, kolki, prepisan takse itd. je stalo za vae te pogodbe okoli 4600 K, tako da so si Nemci pridobili 10.000 K — 309 norih volilcev ter d tako za večao odgarali večino v II. razreda. Ta dogodek zopet jaano priča kako neobhodno potrebao je te, da ae apelje Udi za občiaske volitve splodaa ia jedaaka volilaa pravica Ta potreb as iia pravična reforma ob-čiaskega volilnega reda bode na mah aapravila konec takim ekscesom naravnost blazne aaradae pretiraaostt prodajalca izurjena v tr(;o»ini meAanrga M v« teli preceniti slutbo. — Ponudbe ua Am lil ■>fcf (l*akn») pri Celja. 417 1 Cep barmoninm se po nizki ceni proda, Več se izve to** tfdk.il 2* <(*- 4»3-t Na „8iovenčev" dopis od dne 26. julija t L St 170 sem prisiljen podati sledeči odgovor. — Kaj in kako sem pri Grabaerjn govoril, se ne spominjam več, če sem pa te kaj rekel, tako gotovo to, da je bila dolžnost kaplanova priti v iolo dae 13. maja. Kot vero-učitelj je ravno tako primoran držati se svojih ar kakor vsak drag ačitelj. Da bi ga pa jaz ae bil pestil v Solo. ali da bi bil pred njim celo vrata za-kienil, kakor se je to sploSuo govorilo, je popolnoma neresnično, kskor je to pripozual Tomaž VeniSnik, kateri je v navzočnosti g. kaplana v krčmi pri g. Ivanu Pfeiferja vse te govorice očitno preklical, čei, da je vse to lat io očitno obrekovanje. G. kaplan pa je Tomaža Veniinika pri tej priliki Se dobro oitel radi tega, ker je take reči okoli pravil in govoril. Na draga podla samaičenja se mi pa ne zdi vredno odgovarjati, kajti isU samo pričajo, kako veleplemenitega značaja je znani g. .Sloveačev" dopisnik. Mozirje, dne 97. julija 1907. Fr. Praprotalk, nadačitelj. •) Za vaaMaa je ared eiltvo odgovorno la v toliko, v kollkar Mota sakas. JU prodaj i« kila a 4 orali zemlja, obetajo« U isvretalk ajiv Isfeiia. PrikUi * je tati sekaj ea4-aefa drevja Ceaa je 4000 kros. Leti krila tf|a,.te Brisana sa MaeljealMe. — Vat sove Me irnS. ksvaUU anjilir,, iaarje pet MM. 418 1-1 ..Mladika" opozarja slavno občinstvo na svoj slovenski internat m in na 'jscsc I. razred zasebne m ki ee otvoriu t Ljubljani s pričet-kom prihodnjega šolskega leU. — Pojasnila daje draitva ..MLADIKE' Gosposke ulice 8. Kupujte narodni kolek! Mlad trgovec it Nemčije (Slovenec) m teli prileniti na kako gostilno s trgovino. VeM popolnoma vseh trgovskih sahtevah ter ima neka) premotenja. Želim dekle aH mlado vdovo. Le nune ponudb« na »J* ■> IM**« kjer bivam le tekom mesca avgusta. 410 3-3 Sprejmem takoj 2 učenca) v iik v mojo trgovino mešan« stroke, kskor tadi enega trgovskega pomočnika z dobrimi spričevali. tu a-t Andrej Frece, Bizeijttko. Hiša v Celju aa Ulavaeai trga, v kateri ae nahaja stara trgovlaajm aipndll Velike kleti, skladišča la maego staaovaaj okrestaiejo kaplUl. Več pove Iz prljaaaaall Salta Camatkal, a«. Peter * Savtaakl eotnim srrem naznaajaao vioia Mrodnikom. prijateljem io znanrem lalootao Test. ta je Bal Ijabljeal soprog, oiiroau oCe io brat. gospod Ljudovik Tribnik aaMMi I« laHal aMaa v Irtdak dne 5. avgusta 1907 ob 10. ari zvečer po dolgi in mučni bolezni, v &4. leta svoje starati, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodo zaspal. Pogreb predragega rajnega se vrli v četrtek, dne 8. avgasta ob 3. ari popoldoe. Sv. maic udotnice se bodo brale v petek, dne 0. avg. v farni cerkvi v Žrečah. Nepozabnega rajnega priporočamo v blag spomin. ZREČE, dne H. avgusta 1007. HaF|aNln Tribnik soproga. Amalija Trlfcmik, učiteljica Karel Tribnik, kand. fil. otroka. itorlja THMk Km«« Tribaik, (upnik Ntarik Trtkaik, r. kr. ačitelj sestra. braU. 41« I Za mnoge dokaze srčnega aočatja. ki so se nam izkazovali med boleznijo in ob pogreba nepozabnega nam očeta in soproga, gospoda lgnacij-a Alt-a ae podpisaaa rodbina najprisrčneje zahvaljuje vsem prijateljem, znancem, sorodnikom. C. duhovščini, al. veteranskemu draitva. pevskemu zboru, darovalcem vencev zadnji'poti*8**1 ^ poko^&ika P0'181'" ■ tako Številno adelelbo na njegovi Sv. Anton v Slov. gor., 4. avgasta 1907. Rodbin* Alt. Steekenpferd lilijino milo BO—19 od Berfmaaa a