fi AVE MARIA

Julij, 1948

AVE MARIA

Letnik 40

Evangeljski prizori

“Blažena si med ženami in blažen je sad Tvojega telesa”

f%l ADANGEL Gabriel je ob koncu svojega oznanila Mariji povedal veselo novico, da
bo njena stara sorodnica Elizabeta dobila sina. Sama že presrečna, se hoče udele¬
žiti tudi Elizabetine sreče in se zato poda Marija na dolgo pot v vas Ain Karim blizu Jeru¬
zalema, več kot tri dni hoda oddaljeno od Nazareta. Gotovo jo žene želja, da se z Eli¬
zabeto pogovori o svoji sveti skrivnosti. Doma niti sv. Jožefu ni razodela angelovega
oznanila; vse je prepustila Bogu. O Elizabeti pa vsled angelovih besedi je nemara slutila,
da je njena materina sreča v zvezi z njeno.

Dve materi se srečati — dve priči božje vsemogočnosti in usmiljenja: ena v starih
letih potolažena s sinom, druga devica obsenčena od sv. Duha, mati učlovečenega Sina bo¬
žjega. Prva pozdravi Marija v ponižni, iskreni ljubezni. Njena beseda pokaže takoj nadna¬
ravno moč. Božja milost se razlije po pozdravu “milosti polne” na še nerojeno dete in
njegovo mater. In zvrši se napoved angelova, da bo Zaharijev sin posvečen še pred roj¬
stvom. V izvirnem grehu je bil spočet, pred Bogom je omadeževan. Marijin pozdrav mu
izprosi očiščenje in posvečenje. Elizabetino dete je prvo grešno človeško dete, pri kate¬
rem posreduje Marija božjo milost. Komaj je spočela Zveličarja, že pričenja svojo služ¬
bo kot pribežališče grešnikov, naša srednica, naša besednica. Janez Krstnik je prvi Ma¬
rijin otrok. Splošno trdijo bogoslovci, da Bog deli po Mariji vse milosti, ki jih je zaslužil
njen Sin po smrti na križu. Pri Janezu Krstniku pričenja posredovati božja mati; njen
Sin odreši po njenem pozdravu njega prvega.

Tudi Elizabeta je deležna božje milosti, ker je napolnjena s sv. Duhom. Ob Mariji¬
nem pozdravu se ji razodene največja skrivnost, ki jo skriva njena mlada sorodnica v
svojem deviškem srcu. Vse ji naenkrat razkrije Bog, kar je oznanil Gabriel Mariji. V
svetem navdušenju povzame angelove besede: “Blagoslovljena si med ženami” in pristavi
še vzrok, zakaj jo blagruje, ker namreč “blažen je sad Tvojega telesa”. Angel je bla¬
groval Marijo, da je “milosti polna”, ker je Gospod ž njo; Elizabeta jo blagoslavlja pred
vsemi ženami, ker se je v njej včlovečil najblaženejši sad človeškega rodu.

ZA NAS DRAGO KRI PRELIL

2Va kvizu tam visi
in sveta teče kri.

Za nas umira Bog,
žalujte vse stvari.

O Jezus, hvali naj
ves svet Te vekomaj.
Po svojem križu nam
pocleli sveti raj.

AVE MARIA

3

ARMEL je gora v sveti
deželi. Sveto pismo samo
hvali lepoto karmelskega
pogorja. Ko je prerok
Izaija napovedal izvolje¬
nemu ljudstvu srečnejše

čase, je rekel, da se bo zapuščena in
brezpotna dežela zopet veselo radovala
in bo krasna kakor gora karmelska.
Visoka pesem pa pravi o izvoljeni neve¬
sti, da je lepa kakor Karmel.

To je torej Karmel, po naravi z lepo¬
to obdarjeno in po spominih na velike
dogodke posvečeno pogorje. Zato je ver¬
jetno, kar se pripoveduje, da so se že v
prvi krščanski dobi naselili tu pobožni
možje, ki so se želeli umakniti svetnemu
hrupu in živeti v samoti.

Sv. Helena je dala na vrhu sezidati
cerkev. Leta 1156 je pa prišel na goro
vojak, križar Bertold iz Kalabrije. Ob¬
ljubil je med hudo bitko za mesto An¬
tiohijo, da, če bo Bog dal kristjanom
zmago nad mohamedanci, hoče posveti¬
ti svoje življenje v samoti. Kristjani
so res zmagali in Bertold je z desetimi
tovariši šel na Karmel. Sezidali so
malo svetišče v čast Materi božji. Ime¬
novali so se bratje Marije Device kar-
melske.

Papež Honorij III. je leta 1226 potr¬
dil pravila novega reda. Po tem pravi¬

lu se morajo karmeličani odpovedati
vsemu imetju; postijo se strogo od praz¬
nika povišanja sv. križa (llf. sept.)
do velike noči; mesa ne smejo uživati
razen v bolezni; vsak mora opravljati
tudi ročno delo.

Leta 12^0 so zapustili sveti kraj, ker
niso bili več varni na Karmelu. Turki
so zopet zavladali v sveti deželi in si po¬
lagoma osvojili mesto za mestom. Ka¬
mor so pa prišli bratje Marije karmel-
ske, povsod so jih z veseljem sprejemali.
V kratkem času so se naselili v Italiji,
na Francoskem in Angleškem.

Preblažena Devica je vidno čuvala
nad svojim redom. Posebej je razodela
svojo mateirnsko skrb za karmelski red,
ko mu je bil vrhovni poglavar sv. Simon
Stok. Pobožna povest pripoveduje: Ko
je bil Simon nekoč ves zatopljen v moli¬
tev, se mu je prikazala preblažena Devi¬
ca; angeli so jo spremljali. ..V roki je
držala škapulir in rekla: “Vzemi, sin,
ta škapulir svojega reda; to bo zname¬
nje milosti, ki sem jo izprosila tebi in
otrokom karmelske gore: kdor umrje v
tem oblačilu, se bo obvaroval večnega
ognja; znamenje je zveličanja, branik
v nevarnostih in zagotovilo miru in več- ’
ne zaveze.” To se je baje zgodilo v ne¬
deljo 16. julija l. 1251.

Povest pa nam poroča še o drugi pri-

4

AVE MARIA

kazni. Leta 1322, dne 3. marca, je pa¬
pež Janez XXII. videl v prikazni pre-
blaženo Devico Marijo; rekla mu je:
“Onim, ki nosijo karmelski škapulir,
bo pomagala v vicah, tolažila jih in jih
kakor hitro mogoče, posebno pa prvo
soboto po njih smrti, rešila iz vic.”

Karmelska Mati božja

Kar nam pripoveduje povest, lahko
pobožno verujemo. Ko so nekateri dvo¬
mili, je papež Pavel V. v posebnem pis¬
mu dovolil karmeličanom da smejo o
teh obljubah pridigovati. Velika mi¬

lost, ki jo je obljubila Marija Devica je
vzbudila v srcih vernega ljudstva veliko
hrepenenje: mnogi so zapustili svet in
zamenjali bogastvo sveta z uboštvom
in obleko karmelskega reda.

V lit. stoletju so prišli za karmelski
red hudi časi. Tedanja razdvojenost v
Cerkvi je segla tudi v samostane. Kar¬
melski red se je razklal v dva dela. Ge¬
neral Janez Soret je ustanovil prve žen¬
ske samostane karmelskega reda. In po
ženskih samostanih je božja previdnost
v 16. stoletju za stalno prenovila tudi
moške samostane. Sv. Terezija je bila
tista močna žena, ki jo je Bog odbral,
da vzbudi v karmelskem redu novo živ¬
ljenje.

V mestu Avili je Terezija kupila
majhno hišo in jo premenila v samo¬
stan. Vse je uredila natanko, kakor
veleva staro karmelsko pravilo. To je
bil začetek duhovnega prerojenja. Kar¬
mel je nanovo ozelenel. Najmlajši cvet
je sv. Terezija Deteta Jezusa, Mala
Cvetka.

Poseben praznik, 16. julija, v čast
karmelski Materi božji je dovolil redu
papež Sikst V. leta 1587... Papež Bene¬
dikt XIII. je leta 1726 ukazal praznik
za vso Cerkev.

P. Alojzij, o.f.m.

Izpraševanje vesti rodi strah in kesanje,
kajti vest je knjiga, v katero se zapisujejo
vsakdanji dolgovi. — Sv. Janez Zlatoust.

* * *

Le tisti hodi za Jezusom, ki ga posnema.

— Sv. Gregor

MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1948

JULIJ:

Da bi se socialna vprašanja v Indiji rešila po krščanskih načelih.

AVE MARIA

5

Pfaffenhofen

0 prikazovanjih “lepe Gospe” blizu majhne nemške vasi

P. Martin,

ZADNJIH desetih letih
čedalje bolj pogostoma pri¬
hajajo iz raznih krajev po¬
ročila o prikazovanju neke

“lepe Gospe”. Če so ta prikazovanja
resnična in če sodimo po besedah te
“Gospe”, ne more to biti nihče drugi kot
nebeška Mati sama.

V januarski in februarski številkah
tega lista ste brali o prikazovanjih, ki
so se dogajala v bližini nemškega meste¬
ca Heede, ne daleč od holandske meje,
od 1. nov. leta 1937 do 3. nov. leta 1940.
Nekatere deklice so namreč sporočale,
da so videle Mater božjo.

Nekoliko pozneje se je začela razšir¬
jati beseda o drugih prikaznih blizu me¬
steca Pfaffenhofen na Bavarskem v
južni Nemčiji. Ker še ni bilo o teh do¬
godkih popisano v tem listu, se tukaj
vam nudi dopis o njih. S tem seveda ni
rečeno da so prikazni gotovo resnične,
ker jih še niso cerkvene oblasti potrdile
za resnične. Vendar so besede nebeške
prikazni zelo resne in morajo vsakega
ganiti do obžalovanja grehov in do mo¬
litve in žrtvovanja.

Prva prikazen se je pri Pfaffenhof-
nu dogodila na binkoštni ponedeljek,
dne 13. maja, leta 1940. Poročilo o pri¬
kaznih pride večinoma od ondotnega
župnika ki se imenuje oče Martin
Hump. Prikazni je videla mladenka,
ki spada v njegovo faro Barbara Reuss
po imenu; po domače jo kličejo Berbl.

Ob času prve prikazni je bila le 16 let
stara; zdaj je torej dosegla že 24. leto
starosti. Pri prikazovanjih je bila na¬
vadno navzoča njena prijateljica in to¬
varišica, ki se je imenovala Ana, ki pa
ni prikazni videla; v poznejših letih je
bil zraven tudi župnik Hump.

Kakor se večkrat zgodi pri takih pri¬
kaznih, so bile nekatere stvari razode¬
te samo Barbari sami da naj jih ona
namreč zase ohrani kot osebno tajnost
in naj jih ne pove nobenemu; drugo pa
je v celoti povedala svojemu župniku.
Kot je storila Bernardka pri Lurdu in
so storili otroci pri Fatimi, tako je tudi
Barbara opisala “lepo Gospo” kot “ne¬
izrečeno lepo, kot napolnjeno s svetlo
lučjo, bolj svetlo kot sonce, prozorno kot
kristal, z obličjem odsevajočim luč in
svetlobo, s krono trojnih žarkov luči na
njeni glavi.” Prikazen se je tako ble¬
stela, da je ni mogla Barbara predolgo
gledati.

Vse prikazni so se pripetile v gozdu v
bližini Pfaffenhofna; ta kraj se zdaj
imenuje “Marienfried”, to je “Marijin
mir”.

Dne 25. aprila leta 1946, skoraj eno
leto po končani vojni v Evropi so bili
Barbara, Ana in župnik Hump v gozdu
“Marienfried”, da izberejo primerno
pot v gozd, ako kdaj postane tisti kraj
romarsko središče. Molili so rožni ve¬
nec. Naenkrat je Barbara dejala, da
jo nekdo kliče. “Glejte”, je rekla, “po-

6

AVE MARIA

glejte ono gospo”; in kazala je na neko
bližnjo drevo. Župnik ni nobenega vi¬
del tudi Ana ne.

“Kdo si?” sta jo ta dva slišala vpra¬
šati.

Pozneje sta cula besede: “Kako to
veš? Tega ne morem razumeti,” ki jih
je Barbara “Gospe” govorila

Nato so vsi trije začeli odpravljati iz
tistega mesta ves plevel in suhe veje in
kar je bilo drugega v napotje, ker so iz¬
brali tisto mesto kot najbolj primerno
za svetišče “Gospe” na čast. Med tem
je Barbara še dvakrat ali trikrat začu-
la isti glas. Ves čas je pa mislila, da
sta župnik in Ana oba videla in slišala,

ROMANJA

V MESECU JULIJU

8

18. JULIJA:


PRIDE TUDI SKUPINA
IZ PUEBLO, COLO.,
ŽE DAN POPREJ.

I

((>

LETNO ROMANJE

SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE

IZ CELE AMERIKE.

3., 4., 5. JULIJA:

SHOD

ZVEZE DRUŠTEV NAJSV.

IMENA

IZ CLEVELANDA

in

DRUGIH SLOVENSKIH NASELBIN

kar je ona videla in slišala. Skoraj ne¬
jevoljna je bila, ko sta ji povedala, da
ničesar ne vesta za prikazni in da ona
sama ve, kaj se je godilo. Mislila je,
da ji nočeta verjeti, in zato je večkrat
ponavljala: “Saj vem, kaj sem videla.
Saj nisem ob pameti, ali sem?”

Pozneje jo je župnik vprašal, kaj ji je
“lepa Gospa” povedala, in odgovorila
je: “Mnogo stvari mi je povedala, ki jih
nisem razumela; razumela pa sem, da
nas prosi, naj zaupamo vanjo. ‘Kjerkoli
se bo učilo, da sem jaz vsemogočna,’ je
rekla, ‘bom tam razširjala mir, kajti
mir bo tam, kjer bodo vsi verovali v mo¬
jo moč’.”

“ ‘Jaz sem Znamenje živega Boga’,
je lepa Gospa nadaljevala (tako pravi
Barbara), ‘in moji otroci bodo to zna¬
menje nosili na svojih čelih in, dasirav-
no bo zvezda preganjala to znamenje,
bo moje znamenje premagalo zvezdo’.”
(Ta “zvezda” je bila najbrž beseda za
hudobnega duha kot se je dalo dognati
iz poznejših prikazni.)

“Kdo si?” jo je Barbara zopet vpra¬
šala.

“Lepa Gospa” je odgovorila: “Ako bi
jaz ne nosila pajčolana, bi me takoj spo¬
znala.”

Preden se je poslovila, je “Gospa”
dodala: “Mir Kristusov bodi s teboj in
z vsemi, ki tukaj molijo.”

župnik Hump je pozneje Barbaro
vprašal, kdo misli, da je ta Gospa. Rek¬
la je, da je ista Gospa, ki jo bila videla
šest let poprej (namreč 13. maja leta
1940) Takrat jp je bila Gospa naroči¬
la, da naj moli “brezmadežni rožni ve¬
nec”. Kakor je razložila Barbara, se ta
rožni venec moli tako, da se po vsaki
skrivnosti dodajo besede: “Po Tvojem
brezmadežnem spočetju, reši našo do-

AVE MARIA

7

movino! — Varuj našo domovino! —
Posveti našo domovino! Vladaj nad
našo domovino!” Namesto besede “do¬
movina” se lahko rabi kaka druga pri¬
merna beseda, oziroma se lahko moli za
drugi namen.

Župnik Hump je ponovno Barbaro
vprašal, če ne misli, da je bila “lepa
Gospa” sama Mati božja. Mladenka je
zelo protestirala na to vprašanje; rekla
je namreč, da bi nikdar ne bila vredna
take prikazni.

En mesec pozneje, dne 25. maja
(1946), je “Angel” zbudil Barbaro iz
spanja. Imenoval se je “Angel velike
Srednice milosti”. Ta angel večkrat
pride Barbari, posebno zgodaj zjutraj
in z njo moli in ji pove, za katere naj
moli. To jutro, namreč 25. maja, ji je
angel naročil, naj gre v gozd “Marien-
fried”. Po sv. maši je torej Barbara
prosila Ano, naj gre malo pozneje z njo
v gozd; toda kmalu se je premislila, ker
se je bala, da so morebiti vse te prikaz¬
ni samo prevare njene domišljije.

Ko je župnik o tem izvedel, je Barba¬
ri povedal, da ni prav, če prezira ange¬
lovo naročilo. Zato se je Barbara zo¬
pet premislila in je šla v gozd; Ana in
župnik sta šla z njo.

Gotovo je bilo ganljivo, ko so ti trije
hodili po gozdu v lepem, svežem spo¬
mladanskem jutru in so molili rožni ve¬
nec. V gozdu je že bil postavljen Ma¬
rijin kip in, ko so do njega prišli, je
Barbara rekla, da njen angel kaže na
desno; tam je videla “Gospo”. To pot
jo je takoj spoznala za Mater božjo.

“Marija!” je vzkliknila Barbara.

Nato ji je “Gospa” govorila besede,
ki jih je župnik Hump natanko zapisal,
kakor jih je pozneje slišal iz Barbari¬
nih ust. Takole se glasijo njene besede:

“Jaz sem velika Srednica milosti. Ka¬
kor ne more svet doseči milost od Očeta
razen po daritvi njegovega Sina, tako
tudi vi ne morete biti uslišani razen po
moji priprošnji. Kristus je tako malo
znan, zato ker sem jaz tako malo znana.
Oče je izlil svojo jezo na narode sveta,
ker so izgnali njegovega Sina. Svet je
bil posvečen mojemu brezmadežnemu
Srcu, toda ta posvetitev je prinesla le
strašno odgovornost na mnoge. Jaz za¬
htevam, da svet živi po tej posvetitvi.

Imejte popolno zaupanje v moje brez¬
madežno Srce. Verujte, da imam vso
moč pri Sinu. Nadomestite svoja grešna
srca z mojim brezmadežnim Srcem in
bom potem jaz, ki bom privabila božjo
moč, in ljubezen Očetova bo nanovo pri¬
nesla polnost Kristusa v vas. Izpolnite
mojo prošnjo, da bo Kristus kmalu vla¬
dal kot Kralj miru! Svet mora do dna
izprazniti kelih božje jeze zaradi nešte-
vilnih grehov, ki žalijo moje Srce.

Zvezda brezna (Lucifer?) bo bolj
razsajala kot kdaj poprej in bo povzro¬
čila strašno uničenje, ker ve, da je njen
čas kratek, in ker vidi, da so se že mno¬
gi zbrali okoli mojega znamenja. Ona
nima nobene moči nad mojim zname¬
njem, četudi bo umorila telesa mnogih;
toda po teh žrtvah zaradi mene darova¬
nih bo rastla moja moč in bom vodila
ostale k zmagi za Kristusa. Nekateri so
prejeli moje znamenje in jih bo še veli¬
ko več.

V najbolj krvavih dneh bom vas opo¬
minjala, otroci moji, ne pozabite, da je
križ sam velika milost, in zahvaljujte se
Očetu za to milost neprenehoma. Mo¬
lite in žrtvujte se za grešnike. Darujte
sebe in vsa svoja dela Očetu po meni in
prepustite se meni popolnoma. Molite
rožni venec! Ne molite toliko za svetne
stvari. Dandanes pridejo bolj važne
stvari v poštev. Pa ne pričakujte nobenih
znamenj ne čudežev. Jaz hočem vse
skrivno storiti kot velika Srednica milo¬
sti. Bom vam zadobila mir v srcu, ako
izpolnite moje želje. Samo na takem

8

AVE MARIA

miru more imeti podlago svetovni mir.
Potem bo Kristus vladal kot Kralj miru
nad vsemi narodi.”

Po teh besedah je Barbara povedala
“Gospe”, da si bo težko vse to zapomni¬
la. “Gospa” pa ji je rekla: “Glej, da
se bodo moje želje oznanile svetu. Jaz ti
bom že dala potrebno moč za to.”

Zopet je prešel en mesec in dne 25.
junija (1946) sta Barbara in Ana mo¬
lili v gozdu “Marienfried”. Po konča¬
nem rožnem vencu sta nekoliko časa
premišljevali. Tedaj je Barbara zopet
videla prikazen.

“Marija!” je vzkliknila, “kako lepa
si!”

V NEDELJO POPOLDNE

V nedeljo popoldne zamakne se mnogo

stvari:

opekasta njiva in breze na sočnem po¬
bočju.

Frančišek pri goslih v kapelici.

Astre na oknu.

Oblaki stojijo. Na cesti se kamen blešči.

Mogoče še čas je zaspal na rdečem zvo¬
niku.

Le župnik na klopci obrača si liste v
brevirju.

Grobovi molčijo.

Vsa zemlja po žegnu diši.

V nedeljo popoldne odmakne se tisoč

stvari.

In tiho postane.

Da čuti je srčne udarce

od vriska radosti al krika oživljene
rane.

V gostilni “Pri mostu” je vedno veliko

ljudi.

Vladko Kos

Zopet ji je “Gospa” govorila in njene
besede je župnik Hump takole zapisal:

“Jaz sem velika Srednica milosti. Oče
želi, da svet spozna njegovo deklo. Člo¬
veštvo mora verovati, da sem jaz večna
nevesta sv. Duha, zvesta Srednica mi¬
losti.

Moje znamenje se bo kmalu prikaza¬
lo. Tako je volja božja. Samo moji
otroci spoznajo moje znamenje, ker se
jim skrivno pojavlja in zanj dajejo sla¬
vo Večnemu. Za zdaj še ne morem sve¬
tu razodeti svojo moč. Še se moram skri¬
vati pred svojimi otroci. Skrivno bom
delala čudeže v dušah, dokler se ne iz¬
polni potrebno število žrtev. Od vas je
odvisno, da se skrajšajo dnevi teme..
Vaša kri in vaše žrtve bodo pokončale
znamenje zveri. Potem v slavo Vsemo¬
gočnega se bom lahko svetu razodela.
Izvolite si moje znamenje, da se bo kma¬
lu častil in molil troedini Bog.

Molite in darujte žrtve po meni. Moli¬
te neprestano; molite rožni venec! Pro¬
site Očeta za vse po mojem brezmadež¬
nem Srcu. Ako bo njemu v čast, bo vam
dal.

Molite brezmadežni rožni venec, kot
sem ga vam razodela. Ne molite za svet¬
ne stvari, temveč molite za milosti za
posamezne duše, za svoje občine, za na¬
rode sveta, da bodo vsi ljubili in častili
božje Srce. Držite sobote, ki so meni
posvečene, kakor sam bila naročila.

Posebno apostoli in duhovniki naj se
meni posvetijo, da žrtve, ki jih Nedoum¬
ljivi predvsem od njih zahteva, bodo
rastle v svetosti in vrednosti, ko jih po¬
ložijo v moje roke.

Delajte mnogo žrtev zame in naj bo
tudi vaša molitev žrtev. Bodite nesebični.
Edino kar velja danes je to, da se Večni
časti in da se njemu daje zadoščenje.
Ako se popolnoma temu posvetite, bom
že jaz poskrbela za vse drugo.

Na svoje otroke bom polagala križe,
ki bodo težki in globoki kot morje, in to
zato, ker jih ljubim v svojem žrtvova-

A V E M ARIA __ _

nem Sinu. Prosim, bodite pripravljeni
nositi križ, da se čimprej sv. TrojicA ča¬
sti. Zahtevam, da človeštvo hitro izpol¬
ni moje želje, ker je to volja Očetova in
ker je potrebno za njegovo večjo čast in
slavo danes in na vekomaj. Strašno gor¬
je pripravlja Oče za one, ki se ne bodo
podvrgli moji volji.”

Ko je Barbara prosila “Gospo”, naj
ji da kako zunanje znamenje, je dobila
ta odgovor, kot piše župnik Hump:

“Sem že toliko znamenj storila in toli¬
kokrat govorila, a vendar ni človeštvo
razumelo. Ko se pojavljajo zunanja
znamenja, vedno pridejo velike množice
ljudi, ki jim ni mar za to, kar je najbolj
važno. Ako bi jaz dajala zunanja zna¬
menja, bi mnogo ljudi imelo le veliko
odgovornost, ker bi moje volje ne spre¬
jeli.

To razodetje je za vse, četudi ga veči¬
na ne bo sprejela. Na vse zadnje bodo
ta razodetja samo za majhno skupino.
Med temi bom delala znamenja in čude¬
že, ki jih svet ne vidi. Samo oni bodo vi¬
deli, ki vidijo, kar je skrivnega.

Kjer bo začela majhna skupina delati
mojo voljo, bom delala čudeže v njih du¬
šah kot še nikdar poprej; toda le otroci
moji bodo videli te čudeže.

Veseli me, da se je najprej v vaši de¬
želi našla majhna skupina, ki pripozna
moje visoko mesto, ki je po tem uravnala
svoje življenje in je izpolnila moje želje.
Veseli me, da ta majhna čreda svetu
oznanja Očetove misli. Ne le jaz moram
posredovati pri Očetu; mnogi morajo
posredovati pri Očetu. Zato jih mnogo
potrebujem, da bodo dajali zadoščenje.
Potrebujem mnogo otrok, ki so priprav¬
ljeni pomagati.”

“Lepa Gospa” je nato kazala na kip,
ki je bil postavljen v gozdu na onem
mestu in je rekla:

“Že je majhna skupina naredila mno¬
go žrtev na tem mestu. Sem jih bila ve¬

_9

sela in sem jih sprejela. Tukaj bi se mo¬
ralo sezidati svetišče, kakor ta skupina
namerava.

Hočem, da se moje besede vsem ozna¬
nijo dobesedno. Radi tega bo nastal ne¬
sporazum med ljudmi. Ko se bodo raz¬
širjale moje besede, se ne smejo povdar-
jati podrobnosti in nevažne stvari, mar¬
več naj se moja volja razodeva kot volja
Očetova. Majhna skupina bo prav razu¬
mela moje besede in jih bo ohranila.
Velika veličina ljudstva bo zavrgla mo¬
je besede in jih ne bo smatrala za resne
in se bo celo pohujšala nad njimi. Toda
ne bojte se, ker sem vedno med vami.

Majhna skupina takih, ki upoštevajo
moje misli, se je že zbrala v raznih de¬
želah. Oni bodo sprejeli moje oznanilo
in ga bodo razširjali in ga smatrali za
nekaj resnega. Oni so me prav spoznali
kot čudovito Mater in Srednico milosti.
To me veseli in jim bom razodela tajne
skrivnosti.”

Ob koncu prikazni je bila Barbara
naprošena, naj z “Gospo” moli brezma¬
dežni rožni venec. Obdana je bila “Go¬
spa” z mnogimi angeli, ki so se vsi mo¬
litve udeležili. “Gospa” je sama molila
le “Čast bodi Očetu” in odgovarjala
“Amen”. Ko so se molile besede “Čast
bodi Očetu”, so se angeli do tal priklo¬
nili.

Poprej je bila Barbara povedala be¬
sede “Gospe” svojemu župniku samo ta¬
ko, kakor se jih je spomnila, torej ne
dobesedno; rekla je, da bi bila “Gospa”
zahtevala, da jih naj dobesedno pove,
ampak ni. To pot pa je ponovila bese¬
de molitve angelov prav natanko in žup¬
nik Hump jih je dobesedno zapisal. Ta¬
kole so se glasile:

“Pozdravljen, večni Gospod, živi
Bog, ki si bil vedno strašen, pravičen
Sodnik, usmiljeni Oče, vedno milostljiv!
Tebi bodi zdaj in vekomaj češčenje,

10_

hvala in čast in slava po Tvoji s son¬
cem obdani hčeri, naši čudoviti Ma¬
teri !”

Nato je “veliki angel” nagovoril
“Gospo” z besedami: “Ti velika Sred-
nica milosti!”

In Barbara je odgovorila: “Prosi za
nas!”

Molitev angelov se je nadaljevala:

“Pozdravljen, darovani Bog-Človek,
krvaveče Jagnje, Kralj miru, drevo živ¬
ljenja, naša glava, vrata k Srcu Očeto¬
vemu, na veke iz življenja rojen, na ve¬
ke združen z Njim, ki je, Vladar! Tebi
bodi zdaj in vekomaj slava in velikost
in češčenje, zadoščenje in hvala po Tvo¬
ji brezmadežni Materi in naši čudoviti
Materi!”

Zopet je “veliki angel” pristavil: “Ti
zvesta Srednica milosti!”

In zopet je Barbara odgovorila:
“Prosi za nas!” ,

Molitev se je končala s sledečimi be¬
sedami :

“Pozdravljen, Duh večnega Boga, več¬
no svet, Bog razodevajoč se od vekomaj!
Goreči ogenj od Očeta do Sina, grome-
či vihar, ki daje moč in luč in toploto
članom večnega Telesa, na veke goreča
Ljubezen, Bog-Duh, ki oživlja vse žive,
rdeča reka ognja v Njem, ki večno lju¬
bi umrljive. Njemu bodi vedno nanovo
in na vekomaj moč in slava in sijaj po
Tvoji z zvezdami-kronani nevesti in na¬
ši Materi.”

Od “velikega angela” je še enkrat
prišel odgovor: “Ti velika Srednica mi¬
losti !”

Barbara je pobožno dodala: “Prosi
za nas!”

Po tej molitvi je “Gospa” sama moli¬
la k presv. Trojici, a besede si je za¬
pomnila Barbara samo deloma. Molila

_ AVE MARIA

je za sv. Mater Cerkev, da bi bila po
Mariji blagoslovljena in da bi prinesla
mir človeštvu. Ko je “Gospa” molila,
je prihajala tako svetla luč iz prikazni,
da je morala Barbara svoje oči zapreti.

Ne župnik Hump ne Ana nista vide¬
la prikazni, videla pa sta, kako je Bar¬
bara ves čas ustnice migala; slišala pa
nista nobene besede razen odgovora po
molitvi angelov.

Pozneje je povedala kako so angeli
nagovorili “Gospo” z besedami:

“Bodi nam Mati milosti! Bodi nam
trikrat čudovita Mati milosti, Ti Mati
vsega zaupanja vredna Ti velika Sred¬
nica milosti!”

Ko je bila končana angelova molitev,
je “veliki angel” ukazal: “Padi na ko¬
lena ! Mati božja te bo blagoslovila.”

“Gospa” je rekla: “Podelim ti mir
Kristusov.” Nato je naredila zname¬
nje križa nad Barbaro kakor tudi nad
Ano in župnikom.

Ko je Barbara dvignila svoje oči, ni
bilo prikazni več.

Toliko je župnik Hump zapisal o pri¬
kazovanjih.

* * *

Kot že rečeno, niso cerkvene oblasti
še potrdile teh prikazni kot gotovo res¬
ničnih. Vendar so prikazni povsod
zbudile veliko zanimanje. Na videz
imajo te prikazni tesno zvezo z drugimi
Marijinimi prikazni, posebno z onimi
blizu Fatime pred 31 leti, ko je Marija
prosila, naj se ves svet posveti njenemu
brezmadežnemu Srcu in naj ljudje na
vsak mogoči način delajo zadoščenje za
grehe sveta.

•—■S —

Ako hočemo izgubljeno milost dobiti,
moramo priteči k njej, ki jo je našla, nam¬
reč k Mariji. — Sv. Rihard.

AVE MARIA

11

21*. Dve trpeči materi.

O RO TI večeru Četrtka pred velikim
velikonočnim praznikom je bilo.
Večerno sonce je zlatilo strehe mesta
Jeruzalema. Bil je čaroben sončni za¬
hod.

Za vso to lepoto narave se pa ni zme¬
nila ženska v preprosti hiši v pred¬
mestju. Sivi lasje so ji neurejeno pa¬
dali po čelu in po ramah, pa se za to ni
zmenila. Sedela je na svojem stolu glo¬
boko zamišljena. Poteze obraza so pri¬
čale o veliki bolečini, ki ji razjeda srce.
Večkrat se ji vlijejo solze po licu in pa¬
dajo po revni obleki in na tla. Večkrat
vstane, gre po sobi sem in tja, počasi in
opotekaje. Večkrat stopi tudi iz sobe
in stopi k stopnicam v zgornje nad¬
stropje. Tudi že stopi z eno nogo na pr¬
vo stopnico, da bi šla po njih. Pa vse¬
lej zmaje z glavo in gre počasi nazaj v
sobo na svoj stol in isti prizor se ponav¬
lja. Večkrat globoko vzdihne.

Slednjič pa odločno vstane in gre po¬
časi nazaj k stopnicam in stopi na prvo
stopnico. Toda v tem se odpro vrata v
nadstropju. Mlad, krepek mož pride iz
sobe. Njegov obraz je teman in resen.
Velika razburjenost se mu vidno pozna
na obrazu in obnašanju. Temne pote¬
ze obraza pričajo, da divja tudi v nje¬
govi notranjosti hud vihar. Počasi gre
k stopnicam in počasi navzdol. Šele se¬
daj opazi mater pod stopnicami, še
bolj se strese. Korak se mu za trenu¬
tek ustavi, kakor bi se zbal iti naprej.
Hotel se je že vrniti nazaj v sobo, pa se

premaga in gre počasi po stopnicah.

Mati mu zdolaj zastavi pot.

“Sin kam hočeš?” ga vpraša, vpre
vanj živo svoje objokane oči, da si gle¬
data iz oči v oči. Še večja srčna bol se
ji zariše v poteze obraza.

“Saj veš!” odgovori sin temno, trpko
pa odločno.

“Moj sin, prosim te še enkrat, ni¬
kar!” ženska sklene svoji roki proti
njemu. “Lepo te prosim, nikar! To je
strašno! Še je čas, da se premisliš! Od¬
stopi od grde, morda krvave kupčije!”
ženska glasno zajoka in se nasloni na
vrata sobe, iz katere je prišla.

Moški gleda v tla še bolj temno in div¬
je. Na mater se niti ne ozre.

“Sin, sam satan te vodi! Reši se ga!
In to delaš v tako sveti noči praznika!
Sin, nikar!” Odločno stopi predenj in
ga prime za roko. “Nikamor ne boš
šel!”

Odločnost materina osupne sina in za
trenutek zmede. Oba molčita za tre¬
nutek.

“Kako morem prelomiti kupčijo s po¬
glavarji ljudstva? Zmaščevali bi se nad
menoj! Mogočni so!” govori sin poča¬
si, kakor sam zase. “Plačali so mi že!”

HOJA ZA MARIJO

Vedi, ljubi moj otrok, da Bogu veliko
bolj dopade in je večji v nebeškem kra¬
ljestvu preprost človek, ako je resnično po¬
božen, četudi ni izobražen in olikan, kakor
posveten modrijan, kateri ima sicer prebri¬
sano glavo, pa slabo srce in Je napuhnjen
zavoljo svojih talentov.

12

AVE MARIA

“Taka kupčija je izdajstvo, pa jo na¬
redi s komur hočeš in nikdar ne velja!
Boj se Jehova!” prosi mati v solzah. Z
vso ljubečo materinsko skrbjo ga gleda
v obraz. Sin ne dvigne oči. “Nesi jim
srebrnike nazaj, drži se jih strašno pre¬
kletstvo za te! Prosim te . . .”

Sin se ji iztrga in zbeži na cesto. Zad¬
njih besedi matere ni niti več slišal.

Mati se strese in zaihti glasno, oma¬
huje v sobo na svoj stol, kjer sede in za¬
joka, da bi se kamnu smilila. Vendar
sin je odšel, zastonj. . . !

*

Križanje je končano. Na Golgoti
stoje trije križi. Na njih se zvijajo v
strašnih bolečinah trije nesrečni obso¬
jenci, dva razbojnika, sredi med njima
Prerok iz Nazareta, “Kralj Judov” je
napisano na napisu nad njegovo glavo.
Ljudstvo se je razšlo. Na Golgoti je sa¬
mo vojaška straža in nekaj zastopni¬
kov visokega zbora naroda, da počaka
smrti Prerokove in o tem zboru poroča.

Počasi omahovaje pride na vrh gore
h križem Marija, Mati Prerokova s tre¬
mi ženskami in Janezom. Pač še neka
ženska, ogrnjena z revnim plaščem, ne¬
marno vrženim črez ramena, stoji prav
blizu Prerokovega križa, očividno v ve¬
liki bolečini. Neprestano si briše solze.
Marija in njeno spremstvo jo opazi.
Kdo bi bila ta ženska? Nihče je ne po¬
zna. Marije je še ni videla. “Gotovo

HOJA ZA KRISTUSOM

Bolj ko je človek sam v sebi edin in pre¬
prost v svojem srcu, bolj razumeva več in
višjih reči brez težave, ker dobiva od zgo¬
raj luč spoznanja. Čist, preprost in stano¬
viten duh ni raztresen, dasi ima raznovrst¬
na opravila, ker dela vse v čast božjo in s
seboj zadovoljen ne išče lastnega dobička.

ženska, pristašinja Prerokova, ki mu je
sledila v ljubezni na Golgoto,” si misli
Marija in tudi vsi njenega spremstva.
V rokah drži žaro s tekočino, v kateri
je namočena goba.

“žejen sem!” zaprosi umirajoči Pre¬
rok s križa.

ženska se hitro zgane, stopi k vojaku
stražniku in mu da namočeno gobo iz
posode. Vojak jo hitro natakne na trs
in ga dvigne k ustnicam Preroka, ki si
namoči jezik in izsušene ustnice. Pri
tem pa hvaležno pogleda na tujo žen¬
sko, ki je prinesla na goro tekočino in
gobo, ženska je videla ta pogled in
glasno zajokala, da jo vsi navzoči po¬
gledajo. Tudi Marija jo pogleda s hva¬
ležnim pogledom in zašepeta: “Dobra
ženska, Jehova naj te blagoslovi!”

ženska si zakrije obraz in jokaje od¬
hiti z gore.

*

Apostoli, ki so prišli drugi dan, v so¬
boto popoldne k Mariji, so odšli. Samo
Marija in Janez sta ostala v hiši v veli¬
ki žalosti. Mrak je že padel na zemljo,
ko nekdo potrka na vrata. Janez gre
gledat, kdo je. Tuja ženska stoji pred
vrati, zavita v reven plašč, neurejeno
vržen preko njenih ramen. Janez osup¬
ne? Ali ni to ženska, katero je videl
včeraj na Golgoti, ki je prinesla posodo
s tekočino in gobo, jo dala vojaku, da je
ž njo namočil ustnice umirajočega Gos¬
poda? Da, prav ona je.

“Bi mogla govoriti za trenutek z Ma¬
rijo, materjo križanega Preroka?” za¬
prosi. Janez vidi na njenem obrazu ne¬
izmerno bolečino, ki jo trpi.

“Vstopi!” ji pravi in gre klicat Ma¬
rijo, ki je bila že v svoji sobi.

“Uboga Mati!” jo nagovori ženska,
ko stopi Marija pred njo. “Prišla sem,

A V E MARIA

da te skušam vsaj malo potolažiti v tvo¬
ji veliki bolečini!” govori ženska poča¬
si s solzami v očeh. Tudi Marija opazi
veliko njeno bolečino.

“Kdo si, ženska?” jo vpraša.

“Judita sem iz Karijote!” odgovori
in zajoka.

“Judita iz Karijote?” se začudi Ma¬
rija. “Ne poznam te. Vendar na tvo¬
jem obrazu vidim, da veliko trpiš. Kaj
se ti je zgodilo? Vstopi in povej mi,
morda te morem potolažiti.”

Obe gresta v sobo.

“Ne, mati, mene ne moreš potolažiti
in tudi ne zaslužim. Tudi svoje boleči¬
ne ti ne morem razodeti. Pa saj nisem
prišla, da bi ti mene tolažila, ampak da
tolažim jaz tebe. Moram, oh, moram.
To je edino, kar morem še storiti, jaz

MARIJA VE

Sv. Frančišek Regis je bil nekdaj pokli¬
can k smrtni postelji starega trdovratnega
grešnika, ki se ni hotel z Bogom spraviti.
Zastonj je bilo vse opominjevanje, zastonj
obljube, zastonj žuganje. Vedno bolj se
bliža smrti, sam dobro čuti, da ga nobena
človeška moč ne more več rešiti, vendar
ne pusti duhovnika k sebi.

Tu stopi svetnik k njegovi postelji, vza¬
me podobo Matere božje iz svojega brevir¬
ja in mu jo pokaže rekoč: “Marija te ven¬
dar ljubi.”

“Kako?” zakliče bolnik, kakor da bi se
iz sanj zbudil, ter nepremakljivo gleda v
podobo. “Saj me ne pozna.”

“Marija te ljubi,” mašnik mirno odgo¬
vori.

“Tedaj ve, da sem vero zatajil?”

“Marija ve, Marija ve,” reče služabnik
božji.

“Da sem njenega Sina zaničeval in ga z
nogami teptal?”

“Marija ve.”

“Da sem brez števila grehov počenjal,

____ 13

nesrečna mati!” Tudi Marija prepozna
žensko. Prav dobro se je spominja.
Včeraj jo je videla na Golgoti. Da, to
je ženska, ki je jokala poleg Sinovega
križa, ki je prinesla posodo s tekočino
in gobo, s katero je vojak zmočil ustni¬
ce in jezik Sinu, ko je prosil, da je žejen.

“Ali nisi bila včeraj na Golgoti pri
križu?” jo vprašuje.

“Da, mati, videla si me. Jaz sem bi¬
la! Jaz nesrečna mati — nesrečnega
Jude izdajalca!” komaj izsili ženska iz
svojega grla, glasno zajoka, poklekne
pred Marijo, ji poljubi rob njene oble¬
ka, pa hitro vstane in odhiti iz hiše v
mrak. Marija in Janez jo kličeta na¬
zaj, pa ženska odhiti in jima izgine iz¬
pred oči za vogalom hiše. K.

kakor živina se valjal v blatu pregrehe?”
“Marija ve.”

“Da sem nedolžno kri prelival?”

“Marija ve.”

“Duhovnik, ali resnico govoriš?”

“Prej bosta nebo in zemlja prešla kakor
božja beseda. In glej, ravno ta Bog je re¬
kel na križu in zdaj tebi pravi: ‘Sin, glej
tvoja Mati’.”

“Mati, ki mene ljubi!” zdihuje grešnik.
“O Marija, o Mati moja!” Potok solz se mu
udere iz oči; bile so solze grenke žalosti.

Skesano se spove vseh grehov svojega
življenja, kmalu tudi prejme Boga ljubez¬
ni v najsvetejšem Zakramentu. Čez nekaj
dni se loči njegova duša od telesa gotovo
v srečno večnost.

—• —

Zanimivi izjavi velikih mož

Nekdanji francoski predsednik Clemen¬
ceau je dejal: “Ce bi kristjani vendar za¬
čeli resno delati po svoji veri, bi nastala
revolucija, kakor je še ni videla svetovna
zgodovina. Potem bi se ne izplačalo vpri-
zarjati še kako revolucijo.” (Dr. Česnik)

14

AVE MARIA

42. Pot v večnost

1. “Človek gre v hišo svoje večnosti
(Ekl. 12:5).” Ta svet ni naša domovi¬
na. Mi po njej samo potujemo v svojo
večnost. Dežela, v kateri živim, hiša, v
kateri stanujem, nista moji. V krat¬
kem, ko bom najmanj mislil, ju bom
moral zapustiti. Hiša, v kateri bo le¬
žalo moje truplo do dneva splošne sod¬
be, bo moj grob. Hiša moje duše bodo
za celo večnost nebesa, če bom zveličan,
ali peklo, če bom pogubljen. Neumen
bi bil torej, če bi dal sedaj svojo ljube¬
zen stvarem, katere bom moral zapu¬
stiti. Skrbel bom raje, da si pridobim
srečno bivališče, kjer bom ostal veko¬
maj.

2. “Človek gre v hišo svoje večnosti.”
Pravi “gre”. Razumeti nam hoče dati,
da bo vsakdo šel v tako drugo življenje,
v tako hišo, kakršno si bo izbral. “Gre”,
ne bo pel jan, temveč gre sam tja prosto¬
voljno. Vera nas uči, da je v drugem
življenju dvoje bivališč: eno je prostor
blaženosti, kjer bodo vsi vekomaj sreč¬
ni, to je raj; drugo je ječa neizmernih
muk, kjer bodo vsi vekomaj nesrečni,
to je pekel. Izbiraj si, duša moja, v ka¬
tero hočeš! Če si želiš nebesa, moraš
hoditi po poti, ki pelje tja. Ako bi hodil
po poti, ki vodi v pekel, se boš nekega
dne tam znašel.

Molitev:

Jezus, razsvetli me! Jezus, pokrepi
me! Ne dopusti, da bi se ločil od Tebe.

3. “Človek gre v hišo svoje večno¬
sti.” Če bom torej zveličan in bom šel v
hišo blaženosti, bom tam srečen veko¬
maj. Ako bom pogubljen in šel v hišo
gorja, bom nesrečen vekomaj. Ako to¬
rej hočem biti zveličan, moram imeti
večnost vedno pred seboj. Kdor veliko¬
krat premišljuje večnost, se ne bo nave¬
zal na dobrine tega sveta in si bo tako
zagotovil svoje zveličanje. Prizadeval
si bom zato, da bom svoja dejanja tako
uravnaval, da bo vsako samo korak k
srečni večnosti.

Molitev :

O Bog, verujem v tako večnost. Od se¬
daj naprej bom živel samo za Te. Do se¬
daj sem živel samo zase, pa sem izgubil
Tebe, moje najvišje Dobro. Ne bom Te
več izgubil, temveč Ti bom vedno služil
in Te ljubil. Podpiraj me, o Jezus, in ne
zapusti me!

O Marija, moja Mati, varuj me!

43. Jezus, mož bolečin

1. Prerok Izaija imenuje božjega
Zveličarja “moža bolečin” (Iz. 53:3).
In to je tudi bil. Celo njegovo življenje
je bilo življenje trpljenja. Na svoje ra¬
me je namreč vzel naše dolgove. Res je,

AVE MARIA

da bi bila samo ena njegova molitev kot
človeka in Boga zadostno zadoščenje za
grehe celega sveta. Toda naš Zveličar
je hotel strogo zadostiti božji pravici.
Zato si je izvolil življenje zasramova¬
nja in trpljenja. Dopustil je iz ljubez¬
ni do človeka, da so z njim postopali ka¬
kor z najzadnjim in najbolj hudobnim
človekom. To je že prerok Izaija naprej
videl: “Videli smo ga . . . zaničeva¬
nega in najzadnjega med ljudmi. (Iz.
53:2).”

Molitev:

O moj zaničevani Zveličar, z zaniče¬
vanjem, ki si ga pretrpel, si zadostil za
zaničevanja, s katerimi sem jaz posto¬
pal s Teboj. O, da bi bil raje preje umrl
in da bi Te nikdar ne bil žalil!

2. Kdo, moj Bog, je med človeškimi
otroki kdaj toliko pretrpel in bil toliko
preganjan kot naš najdražji Zveličar?
Človek, pa naj je še najbolj v trpljenju
na tem svetu, dobiva od časa do časa po¬
la j šan j a in tolažbe. Tako namreč rav¬
na naš dobrosrčni Bog z nami, svojimi
nehvaležnimi in upornimi stvarmi. Ni
pa tako Bog postopal s svojim ljublje¬
nim Sinom. Življenje Jezusa Kristusa
na tem svetu pa ni bilo drugega kot živ¬
ljenje trpljenja od rojstva do smrti.
Naš božji Zveličar ni dobil nobene to¬
lažbe ali kakršnegakoli polajšanja. Z
eno besedo: bil je rojen, samo da trpi in
da bo “mož bolečin”.

Molitev :

O Jezus, kako je nesrečen, ki Te ne
ljubi, ali kdor Te premalo ljubi, po tem
ko si toliko ljubil nas, nesrečne črve, ki
so te žalili! Omogoči mi od danes na¬
prej, da ne bom ljubil nikogar drugega
kot Tebe, ki si vreden biti ljubljen!

3. Dalje! Ljudje trpe nesrečo, pa jo

_ 15

trpe samo takrat, kadar jih res zadene,
ker ne vedo za one, ki še pridejo. Toda
Jezus Kristus je kot Bog videl naprej v
prihodnost, zato je trpel vsaki trenutek
celega življenja vse bolečine, ne samo
tiste, ki so ga zadele, temveč tudi tiste,
ki so imele še priti, posebno muke svo¬
jega trpljenja. Vedno je imel pred
očmi svoje bičanje pri stebru, svoje kro¬
nanje s trnjem, svoje križanje in svojo
grenko smrt z vsemi njenimi mukami
in z vso zapuščenostjo, ki je bila zdru¬
žena z njimi.

Molitev :

In zakaj, o Jezus, si toliko trpel zame,
ki sem Te tako težko žalil? Sprejmi se¬
daj od mene mojo ljubezen in to, da bom
od zdaj naprej ljubil samo Tebe. Moja
ljubezen in moje edino Dobro, sprejmi
me in mi daj moči za to. Odločen sem,
da bom postal svet, da bom samo Tebi
dopadel. Ti želiš, da bi bil ves Tvoj in tak
tudi želim biti.

Marija, bodi moje upanje!

ŽELJA BREZ UPA

Odkar mladost je mojo zagrnila
zavesa, ko zatisnila oči
je mati moja in v gomili spi,
se želja mi nobena ni spolnila.

Usoda rada vse bi mi zakrila,
vse lepe sanje, sončne mlade dni
ter kaže mi trpljenje in skrbi,
kot bi me sreča davno zapustila.

Rad enkrat le zapustil bi to ječo
in šel v preteklost, ki spomin jo kaže,
rad enkrat le bi gledal mlade dni,
da z novim upom bi poskusil srečo
in hodil bi po novi poti laže,
zajemal z novim upom bi moči.

Erik Kovačič



■

H

Me-


mo-

svo-

H

■

KATOLIČAN POSTAL. —
Slika kaže sina Hitlerjevega
glavnega oficirja, 18-leinega
Adolfa Bormanna, ki je s šes¬
timi brati in sestrami sprejel
katoliško vero. Oče, ki je ob
koncu vojne brez sledu izgi¬
nil, je bil zelo zagrizen so¬
vražnik Cerkve. Govorilo se
je, da sin Adolf celo študira
za duhovnika, a to ni res.

NI VEČ NEVAREN. — Kdo bi se ne smejal in ubitega tigra le¬
po za rep držal, kakor dela v sliki jezuit-misijonar. Rev. John
Ruoff, na levi stoječ? Faiher Ruoff je ustrelil gospoda tigra v
Srednji Ameriki v republiki Honduras, kjer daleč naokoli skrbi
za svoje misijone. Večkrat je Dil videl tega tigra, ko je po svo¬
jem mote nem čolnu popotoval od enega misijona do drugega.

OB 421.
obletnic
stražo s

MARIJINA URA V HOLLYWOODU. — Hollywood naj ne bo znan samo ko:
liko katoličanov, ki imajo gorečo pobožnost do Marije, Matere božje. Slika
Hollywood Bowl za Marijino uro, ki jo je vodil sam nadškof nadškofije Los
tisoč ljudi je bilo pričujočih. Vsi so skupno molili rožni venec za svetovni m

NOVI SAMOSTAN ZA TRAPISTE. — Gornje poslopje zgleda malo čudno za samostan, toda
to je res zdaj. Poprej je bila stavba nekak hotel za turiste blizu mesta Pecos v državi New
xico. Kjer so bile prej veselice in zabave in posvetni šum in hrup, bo zdaj nebeška tišina,
litev, premišljevanje in cerkveno petje. Okoli tega samostana bodo menihi-trapisti imeli
je vrtove in polja, na katerih bodo pridelali vse, kar jim je za življenje potrebno.


., toda

Me-

w

a.

mo¬

li

svo-


OB 421. OBLETNICI. — Svetovno znana švicarska straža v Vatikanu je letos slavila svojo 421.
obletnico. Na gornji sliki jih vidite nekaterih, ko jim čestita sv. oče papež Pij XII. Švicarsko
stražo sestavlja sto vojakov.

VELIK PROBLEM ŠTUDIRA. — Doslej je bilo splošno prizna¬
no, da je bil prvi ameriški vojaški kaplan frančiškan. Fr. Fran¬
cis Loibiniere. Pred kratkim so iznašli stari dokument, ki pri¬
ča, da je bil prvi kaplan neki duhovnik po imenu Rev. John
Huri. Na spodnji sliki vidite frančiškana. Fr. Lawrence Kid-
der, ko ta dokument študira; Father Kidder je zgodovinar v
frančiškanskem kolegiju sv. Bonaventure v državi New York.

STO LET STARA. — Gornja
slika je bila vzeta, ko je bila
ta redovnica - dominikanka
sto let stara. Posvetila se je
Bogu v redovnem življenju
pred 78 leti in je zdaj nasta¬
njena v samostanu sv. Klare
v mestu Sinsinawa, Wis. Še
vedno lahko okoli hodi in je
še bistrega uma.

e bo znan samo kot središče ameriške filmske industrije. Tam je tudi ve¬
dete božje. Slika kaže veliko množico, ki se je 2. maja zbrala v znanem
kof nadškofije Los Angeles, Most Rev. J. Francis Mclntyre. Osemdeset
enec za svetovni mir in za spreobrnenje Rusije.

18

AVE MARIA

D rugi čudež nevenljivih
vrtnic. — Že veliko se
je pisalo in govorilo o čude¬
žu nevenljivih vrtnic, ki se
je pripetil na Angleškem v
Marijini cerkvi v mestu Hea-
ton Norris. Tam so namreč
lansko leto kronali Marijin
kip z vencem 22 rumenih
vrtnic za mesec majnik. Po¬
ročajo, da so še danes one
cvetlice popolnoma sveže,
več kot eno leto pozneje, in
ne dajejo nobenega zname¬
nja, da bodo ovenele.

Zadnje čase pa pride po¬
ročilo iz iste cerkve, da je
letošnji venec 17 rumenih
vrtnic, s katerim so isti kip
kronali v mesecu maju, tudi
ostal svež, in zopet govorijo
o čudežu. Letošnji venec so
kar na vrh lanskega položili.
Cerkvene oblasti nimajo ob
tem času ničesar reči o tem
očividnem čudežu.

Župnik v dotični cerkvi,
Father James Turner, pravi,
da je čudoviti dogodek v nje¬
govi cerkvi povsod vzbudil
gorečo ljubezen in pobož¬
nost do Matere božje. Celo
protestanti in judje se zani¬
majo za to stvar in prosijo
za molitve od župnika. Veli¬
ke trume ljudi obiskujejo
ono cerkev, da vidijo čudo¬
vite vrtnice, ki ne ovenejo.

Dandanašnji ameriški
dom. — Neki župnik pripo¬
veduje, da je šolska sestra v
župnijski šoli otrokom dru¬
gega razreda naročila, da
naj narišejo rojstvo Kristu¬
sovo. Ko je bilo delo konča¬
no, je sestra šla od enega do
drugega otroka in nekoliko
pregledala “umetniške” ris-

P. Mariin, o.f.m.

be. Ko je prišla do neke
majhne deklice, se je zelo
čudila tega, kar je videla.
Deklica je bila seveda nari¬
sala Dete Jezusa v jaslicah,
toda drugega ni bilo zraven
njega kot mladenka z mo¬
derno, kratko obleko. Ali
more to biti Marija? si je
sestra mislila.

Vprašala je torej deklico,
kje sta Marija in Jožef v sli¬
ki. Deklica je naglo odgovo¬
rila, da nista doma, da sta
šla nekam ven tisti večer.
Nato jo je vprašala, kdo je
potem mladenka s kratko
obleko. “O, ona čuva nad
Jezusom, dokler ne prideta
Jožef in Marija domov,” je
deklica preprosto odgovori¬
la.

Kaj drugega je imela ta
deklica v mislih kot žalosten
dandanašnji položaj v ame¬
riških domovih, kjer tako
zvane “baby-sitters” čuvajo
nad otroci, dočim gredo star¬
ši v kino ali h kakšni veselici.

Kristjanom v poduk. —
Pokojni Mahatma Ghandi
je umrl, kakor je živel, nam¬
reč kot zvest pristaš budiz¬
ma. Vseeno je zelo spošto¬

val krščansko vero in je bil
prepričan, da bi krščanstvo
lahko veliko storilo za do¬
brobit Indije.

Imel je neke nasvete za
kristjane:

Prvič, bi morali kristjani
— misijonarji in vsi drugi —
živeti, kakor je živel Jezus
Kristus;

drugič, naj kristjani živi¬
jo popolno po svoji veri, ne
da bi omehčali njenih stro¬
gih naukov;

tretjič, naj bo ljubezen
središče njihovega življenja,
kajti krščanstvo temelji na
ljubezni;

četrtič, morali bi nekr-
ščanske vere bolj sočutno
preiskati, da najdejo, kar je
dobrega v njih in da bi po¬
tem bolje spoznali indijsko
ljudstvo.

Mi kristjani bi si morali
vest izprašati po teh nasve¬
tih.

V ozadju smo ameriški
katoličani. — Ameriški ka¬
toličani se radi bahamo s
svojim delovanjem na misi¬
jonskih poljih. Toda koliko
prav za prav delamo v pri¬
meri s holandskimi katoliča¬
ni?

Leta 1940 je bilo samo v
vzhodnih indijskih otokih o-
koli 2,890 holandskih misi¬
jonarjev, dočim so naši ame¬
riški misijonarji šteli le
2,222. na vseh misijonskih
poljih po celem svetu.

In pomislimo, da je števi¬
lo katoličanov v Holandski
samo 2,300,000, ko jih je pa
tukaj v Ameriki približno
30 milijonov.

AVE MARIA

19

Japonski cesar se zanima
za papeža. — Pred nekaj
meseci je japonski cesar Hi-
rohito poslal v Rim prošnjo
za sliko sv. Očeta papeža
Pija XII. Sv. oče je takoj od¬
govoril, da ne bo poslal le
slike od sebe, marveč premi¬
kajoče slike svojega življe¬
nja in delovanja.

Hirohito je s svojo prošnjo
poslal tudi darove in obenem
izrazil svoje veliko spošto¬
vanje do Kristusovega na¬
mestnika na zemlji.

Govorilo se je zadnje ča¬
se, da bo cesar Hirohito celo
katoliško vero sprejel. Koli¬
ko resnice je v tem, ne more
noben ob tem času reči.

Marijina izvoljenka po¬
stala karmeličanka. — Zna¬
no je vam, kako se je Mati
božja prikazala trem otro¬
kom blizu Fatime na Portu¬
galskem leta 1917. Ti trije
otroci so bili Francisco
(Frančišek), Jacinta (Hija-
cinta) in Lucija. Kot je Ma¬
rija bila napovedala, sta
Francisco in Jacinta že v
zgodnji mladosti umrla, do-
čim je Lucija še živa.

Tako je Marija Luciji go¬
vorila: “Kmalu bom vzela
Jacinto in Frančiška, a ti
moraš še nekaj časa tu osta¬
ti. Jezus te hoče imeti za
sredstvo, po katerem me bo¬
do ljudje spoznali in ljubili.
On želi v svet vpeljati po¬
božnost do mojega brezma¬
dežnega Srca.”

Lucija je pozneje vstopila
v redovni stan; postala je
nuna v kongregaciji sv. Do¬
roteje. Letos, ko je Lucija že
40 let stara, je vstopila v

strožji karmeličanski red v
mestu Coimbra na Portugal¬
skem. Kot karmeličanka bo
zdaj mogla živeti v večji sa¬
moti in se lažje posvetiti živ¬
ljenju samozatajevanja in
ljubezni do Boga in Marije.

Najvažnejše, kar je Mari¬
ja Luciji in drugima dvema
povedala, je bilo to, da se
naj ves svet posveti njenemu
brezmadežnemu Srcu. Le s
tem se bo doseglo spreobr-
nenje Rusije, je rekla Mati
božja, in zadobil se bo sve¬
tovni mir. Obenem naj vsak
prejme sv. obhajilo kot za¬
doščenje za grehe sveta na
vsako prvo soboto v mesecu.

Prva Marijina prikazen
trem otrokom je bila na 13.
maja, leta 1917, isti dan ko
je bil Evgenij Pacelli, bodo¬
či papež Pij XII., posvečen
kot škof. Na svojo 25. oblet¬
nico kot škof, ko je bil že
papež, je Pij XII. ves člove¬
ški rod posvetil Marijinemu
brezmadežnemu Srcu in to
zaradi Marijine prošnje v
Fatimi. Pred dvema letoma
pa je sveti oče ustanovil no¬
vi praznik Marijinega brez¬
madežnega Srca, ki se obha¬
ja na 22. avgusta. Letos, isti
mesec ko je Lucija vstopila
v karmeličanski red, je sveti
oče izdal posebno okrožnico,
v kateri je prosil posamez¬
ne katoliške družine, fare in
škofije, da se naj posvetijo
Marijinemu brezmadežnemu
Srcu. Obilo božjega blago¬
slova se lahko pričakuje iz
te posvetitve, pravi sv. oče.

Proti nasvetu zdravnika.
— Ko je bila Mrs. Henry
Kirsch v mestu New Or¬

leans, La., porodila svojega
sedmega otroka, ji je zdrav¬
nik svaril, da bo verjetno u-
mrla s porodom še kakšnega
otroka. Mrs. Kirsch pa ni
poslušala nasveta svojega
zdravnika in je imela še šti¬
ri otroke.

Kot vzgledna mati je Mrs.
Kirsch letos dobila posebno
odlikovanje ali medaljo, ki
se imenuje “Regina mat-
rum” (to je “kraljica ma¬
ter”). To odlikovanje ji je
izročil sam nadškof Rummel
v New Orleansu v imenu ne¬
kega katoliškega društva, ki
vsako leto neko imenitno
osebo tako odlikuje.

Marije ne marajo. — Ko¬
munisti na Ogrskem so pred
nekaj meseci pokazali svojo
sovraštvo do Marije, Matere
božje, ko so odpravili tri
javne Marijine praznike, ki
jih je doslej ves ogrski na¬
rod obhajal. Zdaj so ti praz¬
niki samo navadni delavni
dnevi, in sicer Marijino oči¬
ščevanje ali svečnica (2.
febr.), Marijino oznaneje
(25. marca) in rojstvo Ma¬
rijino (8. sept.).

Tukaj v Združenih drža¬
vah pa seveda niso bili ti
prazniki nikdar zapovedani
prazniki.

Veste li, kdo se resnično
kesa? Kdor storjene grehe
tako obžaluje, da se vanje
več ne vrne; zakaj, kdor
svoje grehe objokuje in se
vanje vrne, je podoben be¬
daku, ki bi nežgano opeko
umival: kolikor bolj bi jo
umival, toliko bolj bi jo za¬
mazal. — Sv. Izidor sevilski

20

AVE MARIA

S križem
in sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU

□

Spisal James K. Jamison

□

Prestavil p. Bernard, o.f.m.

ŠTIRINAJSTO POGLAVJE

(Nadaljevanje)

Dr. Houghton je vrgel faktorju dolg
pogled, kakor da ima pred seboj majhno
uganko. Potem je rekel:

“Povedal sem vam že, dr. Borup, da
sem uradni geolog michiganske države.
Moja naloga je, da raziskujem rudnin¬
ske zaklade te nove dežele in poročam
na merodajna mesta o svojih najdbah.
Kar sem odkril, oziroma kar še bom,
pojde vse v moje uradno poročilo. Tu le
toliko rečem, da se zelo varate, sir, ko
mislite, da se ne da ob Gornjem jezeru
nič narediti. Ne pozabite, da je Ame-
rikanec podjeten! Ne pozabite da Ame-
rikanec, iznajdljiv! Samo omenjam to
dvoje, ne hvalim in ne grajam. Ampak
utajiti se ne da več. Oboje je že zgodo¬
vinska reč. Kot celota Amerikanci hi¬

tro bogatimo in zbiramo velik rezerni
kapital. Nemirni smo in silimo v nova
podjetja. Težkoče nas več ne strašijo.
Dr. Borup, če bo količkaj kazalo, bomo
izkopali za ladje poseben kanal in tem
samotnim jezerom bodo odpadle veri¬
ge.”

Father Baraga je imel občutek, da
je geolog napol izrekel svoje misli. Še to,
kar je povedal, je šlo brez pravega razu¬
mevanja mimo fakterjeve glave, ki je
bila do vrha napolnjena s preteklostjo.
Dr. Houghton je nadaljeval:

“Veste, da sem bil tu skozi že leta
1831, ko je Mr. Schoolcraft vodil svojo
ekspedicijo. Takrat smo čitali poročila
komisijonarjev, ki so se v imenu vlade
pogajali z Indijanci. Bila sta generala
Lewis Cass in McKenney. Napravila
sta pogodbe v Fond du Lacu leta 1823.”

AVE MARIA

21

Poiskal je na mizi kos papirja iz ce¬
lega kupa raznih poslovnih listin.

“Da, nekaj zapiskov imam s seboj.
Pri pogajanjih v Fond du Lacu 1823 so
bili menda zastopani ontonagonski In¬
dijanci. Med razgovori je general
Cass tole povedal Indijancem: Imamo
tudi namero preiskati te kraje v pogle¬
du na rudninsko bogastvo in bomo iz¬
kopali, kar se utegne najti. Baker vam
Indijancem nič ne koristi, za nas bele
bi imel velik pomen, ker bi napravljali
iz njega kotle, gumbe, zvonove in še do¬
sti takega. — Na to je odgovoril Plover,
zastopnik ontonagonskih Indijancev:
Meni ni znano, kje bi bil baker v naših
krajih. Veliko je govorjenja o neki
skali iz bakra. Neki tujci so stikali za
njo tod okoli. Jaz sem jim rekel, če jo
najdejo, naj jo ukradejo, ampak naj ni¬
kar ne pridejo potem meni v roke!”

Dr. Houghton je dočital do sem, po¬
gledal iznad zapiskov in se nasmehnil:

“Ta Plover bi bil lahko postal zna¬
menit diplomat, če bi mu življenje te¬
klo kje drugje.”

Pa že je spet tiščal v svoje zapiske in
čital:

“Potem se je javil k besedi drug In¬
dijanec iz Ontonagona, pa njegovo ime
ni zabelježeno. Ta je izvajal tako: Sli¬
šali ste, kako je Plover omenil bakreno
skalo. Očetje, nihče ne more reči, da je
taka skala njegova last. Ne, tako blago
je last nas vseh. Veliki Duh je poraz¬
delil po naših krajih take stvari in zato
so naše. Ko je bil moj oče mlad, so se
Angleži lotili one skale. Takrat je bila
velika kakor ta miza. Angleži so jo ho¬
teli izvleči na vrh griča, pa se jim ni po¬
srečilo. Potem so dejali, da bakra ni
v skali, pač pa na rečnih bregovih. Ko¬
pali so in si svetili v rovih z umetno

lučjo. Zemlja se jim je udrla in poko¬
pala tri delavce. Potem je vse ostalo
tako do današnjega dne. Očetje, ko so
Angleži hoteli kopati, so pravico za to
od nas drago kupili. In če hočete sedaj
vi Amerikanci kaj takega podvzeti,
vam bomo računali enako svoto. Če od¬
nesete bakreno skalo, morajo imeti od
tega naši otroci korist. Za nas starejše
se ni vredno pehati. Zdelani smo in dol¬
go ne bomo.”

Dr. Houghton je dočital, odložil be¬
ležke in pripomnil:

“Naj vam zdaj povem, da sem jaz
sam dvakrat videl tisto ogromno ba¬
kreno kepo. Prvič je bilo leta 1831, ko
sem bil med Schoolcraftovimi iskalci.
Drugič sem jo pa videl prav te dni, pre¬
den sem se ustavil tu pri vas. Zanimalo
vas bo, če vam povem, da je leta 1831
ostalo tam nekaj polomljenih dlet, in da
so še zmerom tam. Razume se, Casso-
va pogodba z Indijanci leta 1823 nam
dovoljuje, da izvozimo razne rudnine,
ki jih utegnemo najti. Vendar velja to
le o rudah na površju zemlje in o raz¬
nih vzorcih. Če gre za pravo kopanje
rude, torej za naredbo velikih rudoko-
pov, potem je stvar druga. Lahko pa
povem, da se pripravlja nova pogodba.
Indijanci bodo morali odstopiti te kra¬
je zvezni vladi, morda bodo lahko izvze¬
li posebno določeno ozemlje kot svojo
rezervacijo.”

Dr. Houghton je hotel zvedeti, kaj o
vsem tem in takem sodi Baraga. Dejal
je:

“Vidite, do danes nisem imel prilož¬
nosti, da bi povprašal za mnenje moža
kot ste vi, oče Baraga. Vam Indijanci
močno zaupajo. Meni ni čisto jasno,
kaj je bilo v mislih onih dveh ontona¬
gonskih Indijancev, ki sta govorila leta

22

AVE MARIA

1823. Vprašanje je, koliko svojih mi¬
sli sta povedala in koliko zamolčala.”

“Omenili ste , da eden tistih dveh In¬
dijancev iz Ontonagona nima zabeleže¬
nega imena,” je rekel Baraga. “Jaz sem
prepričan, da je bil to Konteka. Meni je
sam pravil, kaj je bil takrat govoril, ko
se je delala pogodba. Skoraj prav tako
se je glasilo kot povedo vaše beležke, dr.
Houghton. Indijanca sta skušala do¬
povedati generalu Cassu, da noben po-
edinec med Indijanci ni lastnik tiste
bakrene skale, ampak le vsi skupaj. Po
mojem mnenju beli človek kaj težko za¬
jame vso Indij ančevo misel, kadar raz¬
laga kaj temu podobnega. To veste, da
si Angleži niso lastili one skale in jo tu¬
di niso kupili v imenu države ali vlade.
Skušali so jo sparviti v denar kot poe-
dinci. Ampak Indijanci so jo postavili
naprodaj kot občina — vsak moški,
vsaka ženska, vsak otrok naj dobi svoj
delež od izkupička. Bojim se, da le red¬
ki belci razumejo, kako si Indijanec tol¬
mači lastništvo. Na vsak način je res,
da vladni agentje, ki jih Washington
pošilja sem gor napravljat pogodbe, ni¬
kakor ne razumejo svojega posla. Vla¬
da izplačuje svoje obroke Indijancem
kot vsakemu posebej, ali rdečekožci te¬
ga ne vzamejo tako. In narobe: Če vla¬
da pusti stradati enega samega Indi¬
janca, se čuti ves rod prizadet. In ker
vlada noče vpoštevati tega občestvene-
ga čuta med Indijanci, zlepa ne pride
do sporazuma. Še nobena pogodba ni
bila napravljena tako, da bi se Indijan¬
ci ne bili pozneje pritoževali. Vlada to
ve, kajpada, pa misli, da Indijanci uga¬
njajo hinavščino. Jaz pa vem, da so
popolnoma iskreni. Dr. Houghton, jaz
sem nekoč študiral pravo na univerzi
in so nas učili, da nobena pogodba ne

velja, ako si nista oba pogodbenika či¬
sto na jasnem, za kaj pri pogajanjih
gre. Te pogodbe se pa vrše na tak način,
da se po mojem trdnem prepričanju be¬
li in rdeči nikoli do konca ne razumejo.
Morda je to sploh nemogoče, ne vem. V
glavi rdečega moža gospodarijo dru¬
gačne misli, v glavi belega zopet dru¬
gačne. To je kakor dvojna, zelo različ¬
na filozofija. Če imate to pred očmi,
vam bo tudi jasen odgovor na vaše
vprašanje, koliko sta Indijanca pove¬
dala in koliko sta zamolčala.”

Še celo uro jim je tekel pogovor.
Faktor je ostal pri svojem in je vzdrže¬
val vero v preteklost. Dr. Houghton je
pa skušal kar največ izvleči iz Barage
in je pazno poslušal misijonarjeva po¬
jasnila.

* * *

Drugo jutro se je dr. Houghton zgla¬
sil pri Baragi na stanovanju, da mu re¬
če zbogom. Skupaj sta odšla počasnih
korakov proti pristanišču. Baraga je
pravil tujcu:

“že dolgo se bavim z mislijo, da je
treba najti za Indijance poseben kraj,
kjer jih bom lahko skupno nastanil in
jim dal stalen dom. Rad bi jim poka¬
zal način, kako se lahko postavijo na
lastne noge. Trgovina s kožami je v
glavnem doigrala v teh krajih. Kar pri¬
de za njo, bo Indijancem prineslo še
večje gorje — bojim se, da bodo nepo¬
pisno prizadeti. Trgovcem s kožami je
Indijanec nekaj pomenil in tako se je
belec okoristil ž njim. Pa tudi rdeči
človek je imel od tega korist. Zdaj pa
vi, dr. Houghton, odpošljete svoje urad¬
no poročilo — s tem se prične nova do¬
ba. In jaz se bojim, da nova doba ne
bo marala Indijanca in ji bo celo v ve¬
liko napotje. Beli bodo del teh ljudi po-

AVE MARIA

23

kvarili z zapeljevanje v razbrzdanost,
drugi del pa brezsrčno pognali v naj¬
večje siromaštvo.”

Dr. Houghton je obstal na stezi in
pogledal misijonarju naravnost v oči.

“Da!” Samo to je rekel.

Spet sta nekaj časa hodila, pa je dr.
Houghton znova obstal:

“Father Baraga! Jaz sem znanstve¬
nik. Moje poročilo na vlado bo natan¬
čno in resnično. Govorila bodo v njem
dejstva. In če kaj poznam Amerikan-
ce, se bo zgodilo to: Na podlagi mojega
poročila bo piršlo k Gornjemu jezeru
vse drugačno ljudstvo kot je zdaj tu.
Najprej bodo seveda prišli razni pusto¬
lovci. Hoteli bodo obogateti čez noč, za
vse drugo se ne bodo menili. Da bi mo¬
gel človek tisto poročilo sestaviti tako,
da bi te vrste ljudje ne silili sem gor!
Toda tega ne morem. Pustolovci in kla¬

teži nujno pridejo in posirovelosti ne bo
manjkalo. Razume se, Indijanci bodo
imeli od vsega tega vsestransko škodo.”

Obstala sta na nizki vzpetini, od ko¬
der se je lepo videlo na valove Gornje¬
ga jezera. Molčala sta. Končno je Ba¬
raga vprašal: “In koliko časa mi more¬
te dati, da svoje Indijance pripravim
na novo dobo?”

“Bojim se, da bo časa za pripravo vse
premalo,” je pomenljivo odgovoril
znanstvenik.

“Če je tako, ne smem izgubiti niti
dneva. Takoj se moram lotiti novega
dela v službi Dobrega Pastirja. Vi pa,
prijatelj, srečno hodite in Bog bodi z
vami!”

Vsi, ki hodijo za Kristusom, morajo po
isti poti hoditi, po katerem je hodil Kristus,
da se ne izgube. — Sv. Terezija Velika

J

SLOVENSKI STARŠI!

YOUNG  MEN  & BOYS


<


<

■

1

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v
redu sv. Frančiška asiške¬
ga, povejte mu, da lahko
izpolni svojo željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

of Slovene nationality,
who feel the call to servc
God as PR1ESTS or T.AY
BROTHERS in the Frao-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Assisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For full particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

<
<

24

AVE MARIA

Lemontski frančiškani po¬
zdravljamo vse romarje in
romarice, ki boste ta mesec
začeli prihajati v večjih šte¬
vilih. Bodite dobrodošli pri
Mariji Pomagaj v Lemontu!
Vam seveda ne bomo mogli
najboljše postreči s prenoči¬
ščem, ker še ni romarski
dom dogotovljen in še ne bo
kmalu; toda upamo, da se
boste tukaj kolikor mogoče
dobro imeli. Ker pa prihaja¬
te sem predvsem na božjo
pot, prosimo Marijo Poma¬
gaj, naj vam izprosi vse mi¬
losti, ki jih potrebujete za
dušo in telo.

•

Zadnje čase dobivamo
precej pisem od slovenskih

beguncev na Angleškem in
v Južni Ameriki. Ti begunci
želijo dobivati list Ave Ma¬
ria. Razvidno je torej, da
slovenski begunec, veren ka¬
toličan, ne išče le obleke in
živeža za telo, marveč želi
tudi hrano za svojo dušo;
obenem noče pozabiti na pri¬
ljubljen slovenski jezik, če¬
tudi mu je treba naučiti se
novega jezika v novi domo¬
vini.

V mestu Cambridge na
Angleškem organizira Slo-
vence-begunce č. g. dr. Ku¬
har. Pravi, da bo ob koncu
tega leta že okoli en tisoč
Slovencev v oni pokrajini.
On poskrbuje, da bodo ti
Slovenci dobivali list Ave
Maria kakor tudi časopis A-
meriška Domovina. Obenem
imajo ondotni Slovenci dr.
Kernov angleško - slovenski
slovar na razpolago, da se
bodo čimprej navadili ang¬
leškega jezika, kateri jim bo
zdaj nujno potreben. S po¬
močjo angleškega jezika se
bodo lažje privadili razme¬
ram v novi domovini.

Posamezne prošnje za list
Ave Maria prihajajo tudi iz
Južne Ameriki, kar je znak,
da so Slovenci dobri katoli¬
čani, ki hočejo podpirati ka¬
toliški tisk.

•

Odkar smo postavili že-
lezje, ki bo držalo in vezalo
romarski dom skupaj, zgle¬
da romarski dom bolj in bolj
kakor pravo poslopje. Člo¬
vek lahko zdaj že ima ne¬
kako idejo, kakšna bo kon¬
čana stavba zgledala. Da se
je železje vzdignilo in po¬
stavilo ali položilo na dolo-

AVE MARIA

25

ceno mesto, so bile potrebne
velikanske mašine, ki so ga
vzdigovale. To lahko sami
videte na sliki na strani 26.

Od dobrosrčnih Cleve-
landčank, ki tako pridno de¬
lajo za romarski dom, dobi¬
vamo čedalje večje navdu¬
šenje pri svojem delu. Kot
ste videli v zadnji številki na
Zapečku, smo dobili več kot
petsto dolarjev od teh do¬
brih žen za romarski dom.
In v tej številki zopet lahko
berete pismo od Mrs. Mary
Hoge, ki piše, kako so žen¬
ske pridobile še sto dolarjev
za romarski dom. Vse te
ženske zaslužijo posebno
plačilo od Boga.

Zdaj pa pride k nam vest,
da je Mrs. Hoge, mati naše¬
ga preč, komisarja, roko zlo¬
mila. Ko se to piše, ne more¬
mo reči, kako se je to zgodi¬
lo. Vseeno pa izražamo svo¬
je sočutje vrli ženi, ki je že
toliko dobrega storila za Le-
mont. Lansko leto je bila tu¬
kaj pri nas kar celo poletje
in je vedno aktivno delala,
pa naj bi šivala ali prala ali
kaj pekla ali kuhala. Prosi¬
mo Marijo Pomagaj, naj ji
hitro izprosi popolno zdrav¬
je v roki.

•

Dne 23. maja je prišlo sem
na svoje letno romanje druš¬
tvo Marije Pomagaj, št. 78,
KSKJ., iz Chicage. Udelež¬
ba je bila večja, kakor je
navadno. K temu je pripo¬
moglo lepo vreme, kajti dan
je bil jasen in sončen, četu¬
di je vlekel precej močan
veter.

Sv. mašo je zjutraj daro¬
val lemontski gvardijan ali

LETOŠNJA ROMANJA

3., 4., 5. julija — Romanje
Zveze dr. najsv. Imena iz
Clevelanda in drugih dru¬
štev iz drugih naselbin.

18. julija — Letno romanje
Slovenske ženske zveze iz
cele Amerike; obenem
pride posebna skupina iz
Pueblo, Colo.

15. avgusta — Letno roma-
man je Zveze oltarnih dru¬
štev iz Clevelanda.

5. septembra — Letni mede¬
ni piknik in romanje iz
več krajev.

predstojnik, č. p. Andrej
Svete, ki je tudi pridigal.
Popoldne so bile šmarnične
pobožnosti s petimi Mariji¬
nimi litanijami, pri katerih
so odpevali očetje in bratje
skupno z romarji.

•

Drugi dan potem, namreč
na praznik Marije Pomagaj,
24. maja, je prišla sem na
božjo pot majhna skupina
romaric iz Jolieta. Zanje je
daroval posebno sv. mašo
Father John Ferlin.

•

Nekateri so že nam posla¬
li slovenske knjige in nabož¬
ne liste ali magazine, za ka¬
tere smo prosili v majniški
številki. Najlepša hvala
vsem in Bog poplačaj stote¬
ro!

Nič zato, če kateremu li¬
stu manjka platnic, kar vse¬
eno jih pošljite. Ne prosimo
pa za angleške magazine,
ker jih imamo dovolj tukaj;
samo slovenske nas zanima¬
jo, posebno “Bogoljub”,
“Cvetje”, “Glasnik presv.
Srca”, itd. Za te pa ne pro¬

simo, če jih sami zase hrani¬
te, da jih zopet in zopet pre¬
birate ; prosimo za nje, samo
če jih boste drugače v peč
vrgli ali kako drugače uni¬
čili.

•

Včasih kdo kaj zgubi tu¬
kaj pri nas, kot na primer
kakšen rožni Venec ali mo¬
litvenik. Imamo tukaj molit¬
venik “Večno življenje”, ki
ga je nekdo pustil v naši cer¬
kvi. Imena ne najdemo no¬
tri, zato ne vemo, čigav je.
Naj se lastnik oglasi. Molit¬
venik se je našel kmalu po¬
tem, ko so bile tukaj roma¬
nce za 23. in 24. maja.

•

Včasih je kdo izmed vas
menda nekoliko žalosten, če
ne vidi kmalu svojega pisma
v Kramljanju na zapečku.
Za to pa ne smete biti žalost¬
ni in ne smete zameriti, ker
ne moremo takoj objaviti pi¬
sem, ko jih dobimo. Navad¬
no mora pismo čakati dva
meseca, včasih pa več, pre¬
den se objavi na Zapečku.
Imamo precej pisem, ki so
primerna za Zapeček, in mo¬
ra vsako priti na vrsto, ra¬
zen če je važno.

•

Obiskal je nas častiti ka¬
nonik dr. Kraljič, nekdaj na¬
stanjen v stolni cerkvi v
Ljubljani, ki je ravno ob
pravem času prišel, da je vi¬
del, kako smo postavljali
prej omenjeno železje v ro¬
marskem domu. Zdaj uči dr.
Kraljič moralno bogoslovje
v Quincy, 111., in se obenem
uči angleščine.

Drugi visoki naš obiskova¬
lec je bil vojaški kaplan ka-

AVE MARIA

pitan Louis B. Baznik, ki je
bil tu za Spominski dan. Fa-
ther Baznik je še vedno ka¬
plan v vojaški kaznilnici v
Milwaukee. Pravi, da bo o-
stal v vojaški službi še tri le¬
ta in pol.

Med obiskovalci so bili tu¬
di sledeči: Mr. in Mrs. Frank
Zadnik in hčerka Betty, Cle¬
veland, O.; Mr. in Mrs. John
Pazdertz, Milwaukee, Wis.;
Mr. in Mrs. Michael Kle¬

menčič, hči Agnes in Mrs. A.
Vrhovnik, vsi iz Clevelanda;
in drugi, katerih imen nima¬
mo ravno zdaj pri roki.

•

Srebrnomašnik lanskega
leta, Father Leon, je bil v
Jolietu v bolnišnici sv. Jože¬
fa operiran za poškodovano
koleno. Ko se to piše, je še v
bolnišnici. Koleno je poško¬
doval, ko je med velikim ted¬
nom padel v cerkvi sv. Bla¬

Kakor vidite na sliki, velikanski žerjav vzdiguje in postavlja že.
lezje na svoje mesto v romarskem domu. Slika je bila vzeta kon¬
cem maja.

Lemontski frančiškani smo morali dobiti novi tank za vodo, ker
stari je že imel preveč lukenj. Na sliki vidite, kako ga v zemljo
spravljamo. Slika je bila vzeta aprila meseca.

ža v Argo, 111., med sv. obre¬
di. Zdravniki niso takoj do¬
gnali, da bo treba operacije.

•

VEČNI POPOTNIK!

Naš neutrudljivi brat An-
tonin jo bo ta mesec mahnil
v države KANSAS in COLO-
RADO, kjer bo obiskoval na¬
še naročnike in naročnice in
naročnine pobiral. Prosimo
vas v onih dveh državah, da
ga vljudno in prijazno sprej¬
mete v svoje hiše v imenu te¬
ga Marijinega lista.

•

Ta mesec obhaja svoj god
Father Ciril Shircel, uprav¬
nik tega lista, in sicer na
praznik sv. Cirila in Meto¬
da, 7. julija. Zraven obhaja
god tudi brat Ignacij na 31.
tega meseca.

—Samostanski firbec

Kristusa ne poznajo. —
Boj zoper krščanstvo se je v
Nemčiji začel že z Bismarc¬
kom v zadnjem stoletju. Ta
boj je nadaljeval Hitler in
ga nadaljuje zdaj Stalin.

Pred kratkim je neki pro¬
testantski časopis po izpra¬
ševanju dognal, da 57 pro¬
centov kmečkih otrok v
Nemčiji ne pozna Jezusa
Kristusa, dočim je po mestih
in vaseh 93 procentov otrok,
ki ne vedo, kdo je Jezus
Kristus. Kar sta Bismarck in
Hitler sejala, zdaj žanje
Stalin.

To se seveda ne more reči
za katoliške otroke.

AVE MARIA

27

CLEVELAND, O. — Piše Mary Hoge:
Častiti očetje frančiškani! Priloženih
$100.00 je za romarski dom. Ta svota se
je dobila za prodano pecivo.

Posebna hvala gre Mrs. F. Jakolin, ki je
darovala 25 funtov masti. Ona je namreč
jo dobila na srečki in jo je darovala za pe¬
civo. Potem pa Mrs. Karolini Hočevar in
Apoloniji Kič, ki so se trudile, da so nape¬
kle dobrih krofov in potic, da se je vse kar
na hitro razprodalo.

Hvala vsem ženam, katere so kaj daro¬
vale za to pecivo in tako pripomogle na
lepši uspeh. Naj Marija, naša Mati, za ka¬
tere čast se dela, vsem povrne in izprosi
milosti, katerih potrebujemo vsi.

(Bog vam stotero povrni, dobre žene,
za sodelovanje pri zidanju romarskega do¬
ma. Mi seveda z lastnimi rokami zidamo
romarski dom, toda bodoči romarji se bo¬
do morali vam zahvaliti, ker nas tako nav¬
dušujete pri tem delu. — Lemontski fran¬
čiškani.)

CLEVELAND, O. — Piše neimenovana:
Velečastiti gospod urednik Ave Marije in
vsi Vaši sobratje frančiškani! Iz srca sem
Bogu hvaležna, da je nam bralcem Ave
Marije dal tako točnega, dobrega uredni¬
ka. Saj so bili vsi dobri, pa tako točnega,
kot ste Vi, še ni nam Bog dal. Ne vem za
druge bralce, jaz le za sebe vem. Febru¬
arsko številko sem dobila ravno na Mari¬
jin praznik; kako sem bila vesela! Marče-
vo številko sem dobila pa na soboto . . . No,
in aprilsko sem pa ravno na veliko soboto

dobila; skoraj da nisem pokleknila pa Bo¬
ga zahvalila. Moj mož je rekel, “Rad bi vi¬
del, če bi vidva s tem urednikom prišla
vkup. Saj bi ga od samega veselja snedla.
Saj ga boš kmalu bolj častila kot Boga.”
Sem rekla, “Za Bogom in Marijo je pri me¬
ni največ časti vreden.”

Bi Vam rada kaj več pisala, nisem nič
kaj razpoložena za pismo. Berem, kako
Vas ženske nadlegujejo, da bi molili zanje.
Redovniki, posebno v Lemontu, ste tako
zaposleni z delom, hujši kot kakšen kmet
v starem kraju. Zjutraj veliko redovni¬
ških molitev, zvečer zopet. Čez dan ste pa
vpreženi vsak v svoje delo. Le ženske naj
molijo za Vas, da boste zdrževali napor-
niško delo.

CLEVELAND, O. •— Piše Helena So¬
mrak: Častiti gospod urednik in vsi gospo¬
dje frančiškani! Jaz Vam pošljem najlep¬
še pozdrave in tudi moj mož. Vam želiva
vse najboljše in obilo uspeha in božjega
blagoslova in dosti naročnikov pri listu
Ave Maria in pri vseh podjetjih, pri zida¬
nju Baragovega doma, ali romarskega
doma.

Tudi jaz se pridružim Kramljanju na
zapečku, ker naši ljudje kramljajo in pi¬
šejo od povsod od vseh naselbin, kakor vi¬
dim, kadar prihaja ta lepi list Ave Maria,
ki je v njem toliko lepega berila. Takole je
ta križev pot zdaj v marčevi številki, glih
zdaj za sveti postni čas. In res je, da bi se
molilo za te nesrečne duhovnike in vse dru¬
ge, ker so vse povsod razkropljeni po tuji-

28

AVE MARIA

ni. O, da bi se enkrat izkazala pravica, če
so po nedolžnem preganjani-

Na tem mestu se zahvaljujem fater
Johanu za poslani med, ker je bil res tako
sladak in smo ga imeli samo za prehlad za
medecine. Fatru pa želim ljubo zdravje in
da bi še mnogo let negovali čebelice, te
pridne živalice, in obilo uspeha in božjega
blagoslova.

Prejela sem tudi Koledar Ave Maria,
ker je prav lepo branje, samo če bi bil bolj
velik. Ko so fader Zakrajšek spisali “Oče
gre v Ameriko”, kako je to zanimivo, ker
je resnična zgodovina. Ko sem brala, sem
se počutila, kakor da bi bila v stari domo¬
vini, ker mi je vse znano na Prešerni fari,
ker me spominja na lepo božjo pot, Žalost¬
no goro, in na moja otročja leta in dekli¬
ška. Kako je bilo lepo tam! In božja pot

j PET-DOLARSKI KLUB  j

za one, ki darujejo pet dolarjev, 1
:= ali več za 1

Baragov Romarski Dom

| Pretekli mesec so se pridružili temu =:

I1 klubu sledeči: 1

1 URŠULA AMBROŽ, Joliet, 111. 1

JACOB TURŠIČ, Chicago, 111.

= MARY SADAR, Cleveland, O. Š

ž FRANČIŠKA JAKOLIN, Cleveland, O. 5

< APOLONIJA KIČ, Cleveland, O. 5

'i  MRS. FRANK JUNS, Hampshire, 111. :•

lij STEPHEN MOHORKO, Milwaukee, 111. Š

!q MICHAEL KLEMENČIČ, Cleveland, O. 5

!1| JOSEPH MIHELIČ, Hines, 111. j

Iii FRANCES GREGORIČ, Milwaukee, Wis. Š

k FRANCES MUHA, Chicago, 111. i

|> LINA PICHMAN, Chicago, 111. =

P ANNA AHAČIČ. Chicago. 111. 1

p JOHN in MART STARK, McKinley, Minn. 1
p ANTON DEBEVEC, VVillard, Wis. 1

P JOSEPH KNAFELC, Chicago, 111.

METHOD SHIRCEL, Sheboygan, Wis. 1

FRANK ZADNIK, Cleveland, O.

;  FRANK TRAMPUŠ, Pittsburgh, Pa. i

ANTON MALEŠIČ družina, Enhaut, Pa. e

ROSE HABJAN, Glendale, L. I., N. Y. : :

< MR. MRS. FRANK GORENZ, :■

Hampshire, 111. :•

l AGNES KLEMENČIČ, Cleveland, O. !■

sveti Jožef in božja pot sveta Ana, 3 božje
poti v eni fari, vsaka na svojem gričku. Pri
svetem Jožefu bo zdaj shod 19. marca,
kjer smo bili vsi gori. Na Žalostno goro pa
smo šli na cvetni petek. To je bil ta prvi
shod v letu in potlej celo leto, kar je Mari¬
jinih praznikov.

PUEBLO, COLO. — Piše Alojzija Jalo¬
vec: Častiti očetje frančiškani! Že dolgo
časa se pripravljam, da bi Vam malo napi¬
sala in se zahvalila za med, ki ste ga mi
poslali dve kangljici, ali oprostite mi, ker
nisem mogla do sedaj. Imela sem hčer bol¬
no več mesecev in se je skoraj tri mesece
nahajala v bolnišnici, pa sem jo vedno ho¬
dila obiskovat in tolažit, ali je zatisnila
svoje trudne oči 22. februarja. Sem bila
obljubila zanjo sv. mašo Mariji lemontski.
Torej pošljem pet dolarjev za kolendar,
ki ste ga mi poslali in za eno sv. mašo za
mene, Lojzijo Jalovec, za ljubo zdravje na
čast Mariji lemontski, in dve sv. maši pa
za mojo hčer, za Ano Papež, v zahvalo
Mariji, da se je rešila tako hudega trplje¬
nja. Če pa še kaj ostane, pa naj bo za
lučke.

Zdaj se Vam pa prav lepo zahvalim, ki
ste me toliko časa čakali za Koledar, ker
ga prav rada prebiram pri gorki peči, ki
imamo precej hudo in dolgo zimo. In Ave
Marijo rada prebiram, ker je jako poduč-
Ijiv in dober list. Jaz ga priporočam vsaki
katoliški hiši.

Zdaj pa Vas vse skupaj prav lepo po¬
zdravljam, vso Vašo družino, posebno Fa-
tra Johna, da bi še dolgo let tendali čebe¬
lice. Bog in Marija lemontska naj Vas
spremlja in blagoslavlja.

HOOVERSVILLE, PA. — Piše Fannie
Orasin: Častiti očetje frančiškani! Kakor
ste nam naznanili v listu Ave Maria, da
imate v zalogi koledarje družbe sv. Mohor¬
ja, bi Vas prosila, da bi mi poslali enega,
če nisem že prepozna, ker tako rada berem
slovenske katoliške liste. Ave Maria list se
mi tako dopade, da komaj čakam, da me¬
sec mine, da dobim druzega. Zares je ta¬
ko lepo branje, da kadar začnem brati, da

AVE MARIA

29

kar ne morem odnehati, da vsega prebe¬
rem od prve strani do zadnje. In zato se
moram pa najprvo zahvaliti Mrs. Tereziji
Narobe iz Clevelanda, ker me je opomnila,
da naj se naročim.

Torej najljepša hvala Vam vsem skupaj
za tako dobro delo in Bog Vam poplačaj
stotero.

WAUKEGAN, ILL.—Piše Anna Novak:
Prečastiti očetje frančiškani! Pravite, da
nas spet kliče venčani maj. Lepo je to od
Vas, da nas opominjate in vabite k molitvi.
Mogoče bi marsikateri že pozabil na ta le¬
pi čas pobožne molitve in gorečega češče-
nja Marijinega in presvetega Srca Jezuso¬
vega. Oh, kako srečni se lahko čutimo mi
katoličani, da imamo Marijo, kateri se lah¬
ko zaupno obračamo za pomoč, stari in
mladi. Oh, kako bi bilo težko nam, ki smo
že zgubili svoje zemeljske matere, če nas
ne bi tolažilo to, da še imamo eno mater,
katera nas ne bo nikdar zapustila. In to je
naša nebeška Mati Marija. Kakor nas uči
lepa molitvica, da še noben ni bil zapuščen,
kateri je zaupno k Mariji pritekel. Še ni¬
koli nismo dobivali toliko prošenj kakor
v tem času iz naše rojstne domovine: Mo¬
lite, molite za nas, vi, naši dragi rojaki!
Zato pa ne smemo zavrniti prošnje naših
dragih. Molimo goreče. Naj prederejo na¬
še molitve tiste črne oblake, da bi zasijalo
sonce miru in zadovoljstva, da bi nazaj se
zopet čulo petje v vsaki najmanjši kapeli¬
ci: Spet kliče nas venčani maj, k Mariji
smo prišli nazaj.

Hočem omeniti neko zgodbico, katero
je povedal neki g. misijonar. Zgodilo se je
tu v neki šoli. So opazili nekega fantka
drugi otroci, ki je med svojim prostim ča¬
som vsekdar bežal v cerkev molit. So to že
večkrat opazili in so se čudili, zakaj vsek¬
dar beži v cerkev. Enkrat se je pa skoraj-
žal neki fantek, pa je šel v cerkev in se je
skril za veliki oltar. Prišel je spet dotični
fantek molit. Pokleknil je pred Marijino
podobo in naglas prosil. Je zase prosil ne¬
kakšno igračo. Oni korajžen fantek za ol¬
tarjem se je pa večkrat oglasil na njegovo

prošnjo in je rekel, “Pa ne boš dobil.” Ta¬
ko dolgo je šlo, da se je prošnik obrnil k
velikemu oltarju pa je rekel, “Shut up, lit-
tle Jesus! Saj ne prosim Tebe, ampak Tvo¬
jo Mamico.” Malo smešna zgodbica, pa
vse glih ima nekaj nauka. Ta mali fantek
je imel tako veliko upanje v Marijo, kate¬
ri za gvišno ni dosti čul in ni bral o Mariji,
mi pa smo o vsem tem dobro podučeni, pa
še večkrat v Marijine prikazni ne verja¬
mejo.

KENOSHA, WIS. — Piše Frances Koos:
Cenjeni očetje! Jaz se Vam prav lepo za¬
hvalim za potrpljenje, ki ga imate z me¬
noj. Mi je prav težko, ki Vam ne morem
vse sproti plačati, pa ne morem pa ne mo¬
rem pomagati, ker sem zmerom, že več let
kar naprej bolana. Zato Vas prosim, da mi
ne zamerite. Več dobrega bi storila za Vas,
pa ne morem. Že dvakrat sem napisala, pa
nisem mogla naprej poslati; sem morala
iti v bolnišnico. Tako se odlaša kar naprej.
Zato Vas prosim, da molite zame, da bi mi
Marija izprosila tega ljubega zdravja.

MOLITE

za naše pokojne naročnike

NAJ POČIVAJO V MIRU!

JAKOB KALCICH, Calumet, Mich.
FRANK URBAS Jr., Ely, Minn.
MARGARET DRENICK, Rockvale, Colo.
FRANK KOBAL, Johnstown, Pa.
MARY PEROVŠEK, Cleveland, Ohio
KATARINA TOMEC, Sieelton, Pa.
TEREZIJA ROŽMAN, Cleveland, Ohio
ANTON KOLENC, Cleveland, Ohio
TEREZIJA LAVRIČ, Pittsburgh, Pa.
ANTON PONIKVAR, Cleveland, Ohio
MARY PLAUTZ. Willard, Wis.
HELENA POGAČNIK, Bridgeville, Pa.
JOHANA WOLF, Cleveland, Ohio
KATARINA MUSICH, San Francisco, Calif.

30

AVE MARIA

ELY, MINN. — Piše neimenovana: Čas¬
titi očetje! Tukaj Vam pošljem deset do¬
larjev za begunce in mi pošljite album
“Slovenija” in en koledar sv. Mohorja za
leto 1948 . . . Ave Maria je zelo lepo bra¬
nje. Bi ne mogla biti več brez tega lista.
Marijina slika na platnicah je zelo lepa.
Bog blagoslovi Vaše delo.

BIRMINGHAM NA ANGLEŠKEM. —
Piše Feliks Skrabar: Cenjeni očetje fran¬
čiškani! Prav lepa hvala za pismo, ki sem
ga prejel dne 27. februarja. Včeraj sem
prejel kolendar in list Ave Maria, kar me
je zelo razveselilo, da po dolgih letih zo¬
pet enkrat berem zaželjeni časopis. Na
list se jaz naročim in plačam po Vaši želji.

Imam še eno prošnjo do Vas, če Vam je
mogoče poslati en molitvenik v slovenskem
jeziku . . .

Slovencev je res nekaj tukaj v Angliji,
pa smo tako razdeljeni, da ne vemo eni za
druge. Jaz sem tukaj sam, zato mi je v ve¬
liko veselje Vaš časopis, če že ne slišim slo¬
venske besede, da lahko vsaj berem. Se po¬
čutim kar dobro v novi domovini. Delam v
rudniku. Radi, jezika je bolj težko, pa s
časom se bo tudi to na bolje obrnilo.

ILLINOIS. — Piše neimenovana: Časti¬
ti očetje frančiškani! Nekaj mi ne da mi¬
ru, pa brez zamere. Kakor berem v april¬
ski številki lista Ave Maria, bi najrajše po¬
stavili Musolineta za svetnika. Ko bi bil
več Jugoslovanov storil pobiti, bi bil morda
že svetnik, tako pa mora še malo počaka¬
ti. Tisti, ki so morili, požigali in nedolžne
otroke v ogenj metali, bodo vsi svetniki,
tisti pa, ki so trpeli, bi morala vsa kazen iz
nebes priti nad nje. Častiti očetje, veste, da
ne sodim nobenega, ali v starem kraju smo
se učili, da Bog je pravičen sodnik, ki do¬
bro plačuje in hudo kaznuje, ali tukaj je
ravno narobe.

Bog blagoslovi Vaše delo, pa Musolineta
pustite Italijanom, naj se jočejo za njim.

GENEVA, O. — Piše Mary Strain: Ča¬
stiti očetje frančiškani! Oprostite, ker ni¬
sem tako dolgo časa se zahvalila. Dobili

smo Koledar in Ave Marijo redno dobiva¬
mo in jo res smo strašno zadovoljni. Jo ko¬
maj čakam, da jo preberem.

Pa vidim, da devate tudi kakšno molit¬
vico not in tudi jaz eno Vam pošljem, ki so
me jo stara mati učili, ko sem bila stara
10 let, ko sem iz Amerike prišla pred 55 le¬
ti, pa so preli cviren pri peči. Jaz sem bila
pri njih, pa so me učili. Moji starši so bili
pa tu v Ameriki. Jo bom spisala, če Vam
ugaja, če ne, pa jo v koš vrzite. Tako se
glasi:

Sveti križ, ti mene dol položiš, me živo
in zdravo gor zbudiš. Marija me varuje do
polnoči, sveti Mihael pa po polnoči, Jezus
Kristus noč in dan. S svetim križem si po-
stlijam, s peterimi ranami Kristusovimi se
odenem, pod Marijinim plaščem zaspim
in Bogu dušo izročim.

To molim vsaki večer, če boste mogli
prebrati; se mi tako roka trese, da ne mo¬
rem pisati, ker ne filem zdravo.

COLORADO. — Piše N. N.: Dragi upra¬
vitelj Ave Marije! Jaz, mati bolnega sina
že 30 let, sem^začela moliti k škofu Bara¬
gi in sem začela opravljati devetdnevnico
za bolnega sina. Sem ravno zdaj brala Ko¬
ledar Ave Maria in sem prišla do škofa Ba¬
rage in sem precej to misel napravila, da
pošljem za sv. mašo za bolnega sina k
ozdravljenju ali vsaj za voljno potrplje¬
nje v tej dolgi bolezni in za srečno zadnjo
uro. Jaz sem molila za pokojnega moža in
sem bila uslišana po priprošnji škofa Bara¬
ge. Zatorej se še sedaj priporočim za bol¬
nega sina, ki je v tako hudih bolečinah že^
toliko let.

TIMMINS, ONT„ CANADA. — Piše
Mrs. L. Sustersich: Častiti očetje frančiška¬
ni ! Hvala za list Ave Marija. Sem brala za
stare nabožne liste in bukve. Jaz imam ne¬
kaj glasnikov in od sv. Petra Klaverja;
sem jih danes odposlala, če bodo dobre za
knjižnico.

Iz srca se moram zahvaliti za list Ave
Maria, ki ga tako redno pošiljate, in tako
lepo branje je notri, da ga mora biti člo¬
vek vesel. Ko ga berem, mislim, da sem

AVE MARIA

31

že v nebeškem kraljestvu. Evangeljski
prizori in vse od prve do zadnje vrstice je
nepopisno lepo branje in slike so tako lepe.

Ko pišete, da so Father John čez morje
potovali z Marijo Pomagaj iz Brezij, tudi
z menoj je potovala brezijska Marija. Jo
imam še danes za spomin v spalnici, nad
posteljo jo imam obešeno in še tako lep
napis ima okoli sebe v okvirju: “Kjer vera,
tam ljubezen; kjer ljubezen, tam mir; kjer
mir, tam blagoslov; kjer blagoslov, tam
Bog, in kjer Bog, tam ni nadlog.”

Jaz tako v Marijo brezijsko zaupam in
še kar sem jo prosila, sem bila uslišana, v
starem kraju dvakrat, tukaj v Canadi pa
že tudi enkrat. Vsaki večer in vsako jutro
se ji priporočim in molim in pozdravim jo:
“Good morning, Jesus and Mary.” Tako
me je moja hčerka naučila, ki hodi v kato¬
liško šolo; jih sestre tako lepo učijo v šoli.

STETSONVILLE, WIS.—Piše Josephine
Budan: Častiti očetje! V Ave Mariji sem
brala, da boste tiskali novi testament. Jaz
bi rada enega in, ako imate en Mohorjev
kolendar, prosim, da mi ga pošljite. Ker
sem jaz tako sama, ne slišim slovenske be¬
sede drugače, kakor če kaj berem. O, ka¬
ko srečni so naši ljudje, ki imajo slovenske
pridige in molitve, pa ne vedo, kaj imajo.
Jaz sem pa samo 4 pridige slišala, da sem
jih razumela v 48 letih, in te so bile pri
Vas v Lemontu. Zato pa rada berem in
molim, ker vem, da nebeška Mati mene
razume.

(Kakor je bilo rečeno v majniški števil¬
ki, bomo natiskali novi testament, če jih bo
zadosti izmed Vas, ki želite ga imeti. To¬
rej le hitro se oglasite, kakor je storila
Mrs. Budan, da bomo vedeli, če ga naj da¬
mo natisniti. -— Uprava.)

KANSAS. — Piše N. N.: Spoštovani
gospod! Prosim, da bi brali eno sv. mašo
za rajno Tereziko Ožek. Ali veste, zakaj
mi je ta dušica tako draga? Zato ker je
svojo zlato mamico prosila, da so mene za
svojo vzeli, ker moja mamica niso mogli za
sebe in za mene skrbeti, ko so služili na
kmetih. O, ljubi Bog jim daj zlata nebe¬

sa uživati, ker so me po katoliško učili. Ko
so večerjo kuhali, pa sem pri njih sedela,
pa so me učili krščanski nauk. Še nisem v
šolo hodila, pa sem znala vse molitve. Ko
človek star rata, pa vse sorte premišljujem,
ko imam bolj čas.

Sem najbolj žalostna, ker ne morem vsa¬
ko nedeljo v cerkev iti. O, da bi ljuba Ma¬
rija prosila za mene! Dokler sem še lahko
hodila, sem šla vsako nedeljo; zdaj me pa
že ne nesejo noge, ko sem že 77 let stara.

Letos kaže, da bojo čebelice lahko na¬
birale dosti medu. Bojo gospod Johan vese¬
li, če jim bojo veliko medu nanosile. Med
je res za velika zdravila.

HOLLYWOOD, CALIF. — Piše Angela
Miller: Častiti očetje! Pošiljam Vam za
list Ave Maria spet za eno leto. Iz njega se
dosti naučim; je zelo podučljiv za duhov¬
no in posvetno življenje.

Posebno sedaj v teh težkih dnevih mo¬
ramo prositi blaženo Devico Marijo Poma¬
gaj, da nam bode sprosila od Boga ta sveti
mir na tem svetu.

Tukaj v Hollywood Bovvl smo imeli 2.
maja popoldan Marijino uro. Sami častiti
g. Archbishop Francis A. Mclntyre so vo¬
dili pobožnost in molili rožni venec in so
nam dali blagoslov s presvetim Rešnjim
Telesom. Bilo je okoli 20 tavžend kato¬
likov navzočih, tako da je bilo res ganlji¬
vo za videti, da je še mnogo krščanskih
duš, ki ljubijo preblaženo Devico Marijo.
To je bilo nekaj krasnega za videti, da ne
bom nikoli pozabila v mojem življenju ti¬
ste presrečne ure.

ZAHVALE

Zahvaljujejo se Bogu, presv. Srcu Jezusovemu,
Materi božji, Mariji majniški, Mariji Pomagaj,
Mariji Pomočnici in škofu Baragu za pridobljene
milosti:

M. Judovič, L. Simončich, M. Kebe, Mrs. M. Že¬
nica, M. Zabukovec, J. O'Korn, T. Žnidaršič, Mrs.
V. Slana, J. Škerl.

Se lepo zahvalim Mariji Pomagaj in presv. Srcu
Jezusovemu za uslišane moje prošnje v moji bo¬
lezni v kateri sem se priporočila in sem bila tudi
uslišana.

Katarina Lovrin, San Francisco, Calif.

BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI


4




ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — $25: Mr. Mrs.
Ferk. — Po $10: M. Pavlesič. — Po $7.50: Mr.
Mrs. Muren. — Po $5: J. Vidmar, M. Knez, M.
Tomšič Druž., Mrs. A. Knaus, Mrs. J. Repar, F.
Glaich, A. Osolin, C. Kosielc. — Po $2.50: V.
Krajc, H. Nahligal, A. Konchan. — Po $2: A.
Penko, F. Sadar, Mr. Mrs. Skrabec, Mr. Mrs.
Peierka. — Po $1.50: J. Bučar. — Po $1: J. Pel¬
han, A. Krejačič, Mrs. A. Drassler, Mrs. F. Pajk,
Mrs. B. Panian, Mrs. H. Maren, Mrs. M. Marko,
M. Špehar, Mrs. Taljan, M. Movrin, A. Loperi.
— Po 50c: R. Kaplan, M. Zupančič, A. Feren¬
čak, M. Safran, A. Možina, M. Evetz, J. Kopriv¬
šek.

ZA DAR LISTU — Po $5: T. Archul. — Po
$3: F. Drašler. — Po $2.50: Mr. C. Jenko. — Po
$2: T. Subič, P. Jamnik, M. Mule, Mr. Mrs. Skra¬
bec. — Po $1: J. & M. Siark, Mrs. M. Selak.

C

ZA ROMARSKI DOM — $506: Nabrala Mrs.
Hoge v Clevelandu. — Po $100: Poslala Mrs.
Hoge. To se je dobilo za prodano pecivo. — Po
$10: Mrs. F. Juns, M. Shircel, Miss A. Klemen¬
čič, Mr. Mrs. F. Gorenz. — Po $5: Mrs. U. Um-
brose, J. Turšič, Mrs. M. Sadar, F. Jakolin, A.
Kič, S. Mohorko, M. Klemenčič, J. Mihelich, F.
Gregorčič, F. Muha, L. Pichman, A. Ahačič, J.
& M. Siark, A. Debevec, J. Knafelc, F. Zadnik,
F. Trampuš, A. Malesich, R. Habjan. — Po $3:
M. Prah Sr. — Po $1.50: Mrs. J. Sterbenz Sr., J.
Habjan. — Po $1: M. Hribar, A. Vrhovnik, Mrs.
A. Drassler, J. Pistotnik, Mrs. M. Balkovatz. —
Po 50c: Mrs. M. Zbačnik.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po
$110: M. Kalčich. — Po $60: J. Tomšič. — Po
$20: M. Levar. — Po $10: A. Suhadolnik, J. Ar-
čul, M. Žiberna, A. Urbas, Slov. Ženska Zveza
štev. 13, San Francisco, Calif., M. Prah Sr., Mrs.
A. C. Bushner, K. Lovrin, M. Maček, Mrs. M.
Balkovatz. — Po $2: F. Selak. — Po $1: L. Ber¬
ce. — Po 50c: M. Safran.

par. M, Čekada. — Po $4: Mrs. F. Pajk, M.
Škerl, A. Anžur, A. Kozel, J. Frasi, J. Barbo-
rich. — Po $3.50: Mrs. Muha. — Po $3: Mrs. M.
Gornik, Mrs. M. Oblak, J. & M. Siark, N. N.
Joliet, Mrs. Vavpotič, Mrs. F. Shega, Mrs. L.
Mehlin, A. Božeglav, J. Vidmar, J. Peterneli, A.
Ban, M. Golobich, D. Peikovich, Mrs. Ivančič.
— Po $2.50: M. Stimac, M. Palčič, E. Oven. —
Po $2.20: M. Kebe. — Po $2.06: A. Lim. — Po
$2: Mrs. M. Kranjc, Mrs. F. Gosar, M. Race,
Mrs. Siukel, M. Grimšič, J. Zalar, A. Hudales,
Mrs. J. Tomšič, Mrs. A. Gorkoš, Mrs. J. Bergant,
J. Anziček, Mrs. U. Lovšin, Mrs. Levar, J. Ve-
lich, H. Somrak, Mrs. F. Bachnik, M. Vidmar, J.
Adamič, M. Knaus, M. Bildhauer, J. Knaus, A.
Miklič, Mrs. J. Blažič, F. Petkovšek, F. Iliz, T.
Centa, Mrs. J. Čerček, F. Gregorčič, J. Taucher,
B. Ancel, M. Hren, A. Rudman, C. Žalec, R.
Dresčik, J. Urbančič, Mrs. A. Machek, J. Lesko¬
vec, F. Pirman, Mrs. A. Grili, J. Trost, C. Bo¬
hinc, C. Gulich, Mrs. M. Šenica, Mrs. A. Jereb,
Mrs. M. Tomsich, A. Jackopin, A. Vahčič, M.
Brodnik, C. Mihelich, Mrs. Bogolin, M. Prah Sr.,
A. Orehek, F. Kroteč, J. Chacata, Mrs. J. Mra¬
mor, A. Susman, B. Gornik, F. Drašler, J. Bru-
sinak, M. Streli, C. Urbas, J. Krnc, I. Terškan,
A. Pintar, A. Tomec, A. Kure, J. Burghstaler,
Mrs. F. Bambič, J. Traven, J. Kosten, C. Boyce,
M. Haffner, F. Orasin, N. N. EIy, Minn., K. Mež¬
nar, J. Krumberger, A. Udovich, A. Možina, F.
Brezovar, M. Čiuha, F. Zaller, F. Mislej, M.
Modic, L. Fon, J. Janežič, M. Maizel, M. Greze-
ta, R. Pozlep, G. Krall, A. Kočevar, M. Mihelčič,
E. Križman, F. Zadnik. — Po $1.50: Mrs. A. Ste-
pan, F. Arh, M. Chernich, A. Stepanich. — Po
$1.20: J. Panian. — Po $1: T. Lesar, A. Sasek,
M. Evetz, J. Pistotnik, Mrs. J. Sterbenz Sr., A.
Jerman, Mrs. J. Gabrovšek, J. Zaman, Mrs.
Pančuh, A. Oratch, T. Prošt, T. Mozič, M. Bohte,
Mrs. F. Kastigar, Mrs. V. Kollar, Mrs. M. Vide-
tich, F. Perme, Mrs. J. Erlach, Mrs. R. Markel,
Mrs. M. Seifz, M. Špehar, A. Lopert, M. Ko-
shak, T. Sauli, A. Konchan, F. Gosar, F. Selak,
T. Archul, A. Urbas, Mrs. A. Miklaučič, J. Ve¬
sel, J. Filipič, B. Omahne, Mrs. A. Simonič, A.
Trepal, Mrs. M. Alduk, A. Pelčič, Mrs F. Mu¬
ren, J. Bergles, M. Nemanich, A. Ferenčak, J.
Somrak, M. Safran, A. Krec, R. Kočevar, A. Mo¬
žina, A. Tomažič, J. Boldin, M. Guštin, J. Pe¬
ro všek, L. Simoncich, Mrs. J. Sedej, M. Mule,
Mrs. M. Jurinčič, J. Jaksič, J. Petkovšek, A.
Stuber, Mrs. E. Gabrenja, Mrs. A. Knaus, Mrs.
Škulj, Mrs. A. Buchar, Mrs. M. Marino, T. Zni-
darsich, Mrs. A. Oklesen, Mr. A. Krznarich, A.
Štiglic, M. Gornik, Mr. Mrs. J. Thuma, Mrs.
Brankovich, Mrs. M. Kure, Mrs. J. Kerzich,
Mrs. A. Drolc, T. Kodrich, Mrs. J. Sterle, K. Po-

%

ZA LUČKE — Po $11: A. Bencin. — Po $10:
M. Pornath, K. Lovrin, F. M. Bogovich, M. Sne-
dic, H. Kokel, Mrs. D. Oražem, F. Pirš. — Po
$9: Mrs. M. Vihtelič. — Po $7.50: F. Peterich. —
Po $7: M. Javornik. — Po $6: M. Vidmar, Mr.
Mrs. F. Gorenz. — Po $5: A. Požar, J. Škufca,
M. Vončina, K. Judnik, U. Taučar, F. Kostelo,
Mrs. M. Ušnick, F. Mesojedec, Mrs. F. Juns, M.
Zupančič, M. Perušek, M. Hochevar, Mrs. A.
Zajc, Mrs. M. Zajc, A. Ferk, C. Klaus, J. Jelen-
čič. Mr. Mrs. A. Tomažin, F. Čerar, A. Bogolin,
Mrs. F. Škubic, A. Možina, U. Babich, Mrs. J.
Gornik, Mrs. J. Gustinčič, Mrs. M. Dolinšek,
Mrs. F. Brezovar, M. Zakrajšek, M. Jelarčič,
Mrs. J. Cimperman, J. Mihelich, M. Sajovec,
A. Berus, Mrs. F. Ivančič, F. Petrič, Mrs. A.
Springer, Mrs. J. Habjan, H. Nahtigal, A. Gas-

BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI



s

s£

ZA BARAGOVO ZVEZO — Po $20: Rev. F.

Scheringer. — Po $5: K. Mišica. — Po $2: Mrs.

zek, J. Gasparič, M. Judovič, R. Peterlin, T. Pe¬
terlin, F. Primožič, K. Pfeifer, T. Pavlič, M. Mi-
klaučič, Mrs. B. Panian, M. Canalas, M. Barle,
Mrs. B. Hunier, Mrs. M. Kasel, J. Sustarich, A.
Sraj, K. Triller, L. Gerbeck, M. Jernejčič, A.
Mavec, V. Krajc, T. Habjan, S. Kukuljan, F. Če-
rar, F. Požar, F. Urbiha, M. Trusnik, J. Mohar,
A. Suhadolnik, A. Hudales, F. Tagel, F. Fink, F.
Fink, I. Perkovič, F. Zorc, A. Zokal, J. Beljan,
J. Turšič, U. Polanc, A. Gorkos, A. Urbas, A.
Zagorc, B. Omahne, M. Demshar, Mrs. Krulc,
A. Rozman, A. Tomšič, M. Rovanšek, M. Hoge,

I. Majnik, A. Krejačič, A. Novak, T. Banich, F.
Butala, A. Vrhovnik, Mrs. M. Klemenčič, C. Bo¬
kal, V. Kamnikar, A. Miklavčič, J. Kervin, M.
Furar, M. Kastelic, L. Grošelj, C. Smolich, M.
S. Malover, F. Jenko, F. Perme, M. Klun, A. El-
lenich, Mrs. A. Drassler, Miss M. Kowalsic,

J. Zaic, Mrs. M. Pevič, P. Mikula, Mrs. M. Ko-
klič. Mr. J. Strain, A. Butina, A. oratch, J. Se¬
ver, A. Zakrajšek, Mrs.. M. Kovačich, G. Debevs,
M. Meznarič, Mrs. M. Smith, M. Plut, A. Varšek,
Mrs. J. Gosar, M. Simonič, Mrs. M. Stariha, H.
Stampfel, T. Mozich, Mrs. M. Bukovec, E. Srsa,
C. McGuckin, M. Matkovich, J. Meglen, Mrs.
Šporar, M. Korosich, J. Kmet, A. Pelčič, A. Tre-
pal, F. Hren, M. Maraš, A. Seiničar, A. Hlebain,

K. Novak, L. Kovach, A. Peterlin, Mrs. Mlakar,
Mrs. A. Glatz, P. Čemažar, L. Lesar, R. Vičič,
J. Vesel, M. Toleni, A. Prijatelj, M. Novlan, M.
Pripodnik, J. Štraus, M. Fink, L. Erlach, R.
Kom, E. Kocman, M. Lužar, M. Bukovnik, F.
Merhar, T. Balažič, K. Malarich, J. Pazdertz, M.
Roseman, J. Fraus, U. Črnkovič, A. Sraj, A. Ček
— Po 75c: M. Rakun. — Po 54c: J. Buchar. —
Po 51c: S. Podgornik. — Po 50c: A. Kolšek, M.
Lužar, R. Furst, A. Tome, A. Miller, M. Hribar,
M. Soprich, M. Zakrajšek, M. Bolka, J. Pekol,
Mrs. A. Špehar, Mrs. M. Zupančič, Mrs. J. Pri¬
jatelj, J. Miks, A. Kozlevčar, Mrs. V. Slana, Mrs.
Feuce, M. Lupšina, M. Delach, C. Filips, Mrs.
F. Turk, M. Švigelj, M. Kitek, C. Kuhar, M. Ger-
bes, R. Francel, F. Strauss, B. Geržin, J. Smre¬
kar, Mr. J. Pauc, F. Lukezič, A. Rabsel, M. Ro-
senberger, J. Knauss, F. Laurich, J. Petrovčič,
Mrs. A. Godec, F. Stergar, Mrs. J. Merhar, J.
Kasčak, K. Gersič, Mrs. M. Volkar, F.' Snyder,
A. Urbančič, M. Koprivec, M. Rus, M. Strnard,
M. Deželan, A. Intihar, M. Hosta, A. Bartol, A.,
Muzik, Mrs. Suhadolnik, T. Grum, F. Ton j a,
Mrs. Speiich, A. Nosan, Mrs. M. Oblak, Mrs. A.
Pavlich, M. Marenich, M. Taubi, M. Derčar, H.

Pelich, Mrs. F. Horvat. — Po 35c: L. Prebil. —
Po 25c: M. Barbiš, Mrs. F. Tomsha. — Po 24c:
M. L. Butcher.

F. Ivančič. — Po $1: Mrs. A. Špehar, G. M.
Koize.

ZA SV. MAŠE — Po $65: M. Čekada. — Po
$45: M. E. Polutnik. — Po $39: J. Anžlovar. —
Po $31. F. Perme. — Po $30: C. Slemer, F. Vi¬
čič, N. N. — Po $15: Turner Druž., Slov. Ženska
Zveza štev. 13, San Francisco, Calif. — Po $14:
V. Kalan. — Po $10: N. N., M. Krainz, M. Jene,
M. Oblak, J. Perovšek. — Po $9: M Mule. — Po
$6: Simonišek, F. Fink, G. Krall, J. Panian. —
Po $5.50: J. Shircel. — Po $5: M. Koder, F. In¬
tihar, Mrs. M. Zupančič, M. Drobnich, A. Kobe,
Mrs. Pintar, C. Janežič, J. Furlan, C. Verščaj,
F. Zadnik, A. Berus, J. Drenick, T. Archul, M.
Jelarčič, M. Železnikar, Mrs. J. Repar, K. Lov-
rin, J. Gregorčič, Mrs. M. Perušek, F. Tushar,
Mr. Mrs. J. Pazdertz, A. Bogolin. — Po $4: U.
Črnkovich, M. Trusnik, M. Furar, M. Klun, Mrs.
Levar, M. S. Malover, Mrs. A. Delost, Mrs. Bran-
kovich, Mrs. Čemazar, M. Lupšina, M. Canalas,
T. Prošt. — Po $3: A. Ček, J. Velich, M. Sivič,
V. Kamnikar, M. Karsnick, R. Slak, P. Droll, A.
Muha, A. Kozjek, J. Mathis, C. Filips, A. Ore¬
hek, M. Tomše, Mrs. Kavčič, Mrs. M. Erchul, A.
Jackopin, F. Pirman, A. Rudman, I. Šuštaršič, J.
Knaus, A. Miklič. — Po $2.50: A. Zokal. — Po
$2: Mrs. Pančuh, J. Vidmar, J. Leskovec, Mrs.
A. Jereb, J. Petkovšek, J. Miks, Mrs. V. Slana,

J. Koren, Mrs. Plut, Mrs. M. Brojan, Mrs. T. Ba¬
lažič, Mrs. J. Salmich, Mrs. A. Drolc, Chervan
Fam., T. Kodrich, M. L. Butcher, A. Sasek, Mrs.
F. Rogina. Mrs. M. Selak, Mrs. M. Slanovich, A.
Medvešček, F. Poje, Mrs. V. Kollar, J. Škerlj, T.
Sauli, F. Kolšek, H. Pelich, J. Filipič, S. Prašni¬
kar, K. Kolesar, J. Hočevar, J. Zupin, F. Derov-
šek, Mrs. Krulc, J. Bratush, M. Alduk, C. Smo¬
lich, Mrs. A. Drassler, F. Bittence, B. Ancel, J.
Bradach. — Po $1.50: M. Švigelj, F. Selak, A.
Krech, F. Glatch. — Po $1: F. Strohen, J. Ho¬
čevar, Mrs. F. Muren, Mrs. Tal jan, Mrs. F. Kas-
tigar, Mrs. M. Šivic, M. Evetz, F. Martinčič, Mrs.
M. Vihtelich, Mrs. B. Hunter, Mrs. M. Kranjc,

K. Pozek, N. N. Joliet, Mrs. Pluih, M. Delach,
A. Rogel, M. Hochevar, M. Hoge, M. Jahnes, A.
Wojtyczka, M. Prah Sr., Mrs. Feuce, Mrs. M.
Kure, Mrs. M. Wolsič, Mrs. K. Persa, Mrs. J.
Kerzich, A. Berkowitz, Mrs. J. Sterle, Mr. A.
Krznarich, A. Siiglič, L. Berce, Mr. Plut, A.
Oblak, J. Oblak, Mrs. B. Špenko, A. Jurkaš,
Mrs. M. Marino, J. Hočevar, T. Centa, J. So¬
mrak, R. Kočevar, A. Tomažič, Mrs. C. Fischer,
J. Hribi jan, M. Kostelec, F. Perme, J. Plautz, J.
Hočevar, J. Kervin, T. Banich, A. Kozel, A. Vr¬
hovnik, Mrs. M. Klemenčič, A. Tomšič, M. Ho¬
ge, I. Majnik, A. Miller, M. Hribar, F. Arh, F.
Tagel, A. Frančiškovich, A. Bradach, M. Vid¬
mar, A. Mavec.

FRANK I VANCI c  D.
15416 SARANAC RD.
CLEVELAN D 10, QH|Q

COLL.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

Kakor je že vsem. -varno, lemontski frančiškani zidamo dolgo
zaželjeni romarski dom- Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili
stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni
zidarski kompaniji.

Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji
načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja kot pa
smo jo od začetka v mislih imeli.

Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri¬
vatnimi sobami. V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi.
Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj¬
setimi posteljami.

Ravno na sredi romarskega doma bo velika dvorana, ki bo
lahko služila za obednico, za razne seje, shode, duhovne vaje, itd.
Po dolžini bo ta dvorana devetdeset čevljev, po širini petdeset
čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev. Zraven te dvorane bo
kuhinja.

Blizu vrat bo sprejemna soba, v kateri bodo na prodaj razni
nabožni predmeti, kakor na primer rožni venci, molitveniki, sve-
tince, kipi, itd. Torej teh reči ne bomo več prodajali v Ave Maria
ofisu.

Romarski dom bo zidan z opeko, ki bo iste barve, kot je naš

samostan.

LEMONTSKI FRANČIŠKANI.