k. 7. x V Gorici, v cetvrtek 12. februvarija 1874. Tecaj IV. / „So6a" izbaja vsak cetvrtek in velja ' s po&to prejemana ali v Gorici ua duni poiiljana: Vse leto......f. 4.r>0 Pol leta ........ -'.uO Cetvrt lcta .... ,. L-'O Pri ozuauiiih i« .avno tako pri ,.p»-slmuath" so placuji /u n:ivadnutrii|>iiu vrsto: 8 kr.r ce se tiska I kiat 7 f. „ „ „ 2 knit G „ „ „ ,. ii kr»t Za voce crke j«» jirustww in pri oznanilih *s.»k j»..t -to kr. mi k.tU-k, SOČA Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic Posamezne Stevilko se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So harju; v Trstu v tobakarnicab „Via dol Belveik-ro 1 ii»" in ..Via della caserma 60" Narocniria iu dopisi naj se blago-vuljiio poSiljajo uveduiku: Viktorju Do-Itiiieu v Gorki, Cun. delCristo 186 bli?u ziviuskega trga.kdcr se nahuja tydi uprav-nistvo. — Kokopiui se ne vracajo; dopisi naj 8o biagovoljno frankujcjo. — Delal-cem iudrugim ueproraaxnim se nsiroouiiia xuiiii, uko tsc oglaae pri uredniStvu. Cehi pa drzavai zbor. V aotrunjeni politftneiu iiveiiji Avatrije smo, nij tJavno, do/.voli nov vzgled, kt»ko trdne volje, doiledno in zloZuo zua v pMitikt po»to().iii prvt slovauski narod ceski. Pri volitvah lanskega leta v dtzavni zbor so, kakor zuuno, nokuj dtiij pre) ku jo zacel zborovati ta zbor poskuci federalistidue ,strauke stopili v posebuo pre-trosoviinji', ue vpotiti poravu.ivo mej wji-mi in centralist!, to je mej av^ti tjskunj nanuli. OSabni centralist sklvnejo, itnj se vzutnejo ("Vhum uumlati, pa novo vohtu> naj so razpiLcjo, in tako so jo zg.idilo. Mej tern jo grof Hobouwart stavd predlog, uaj «<• veu • dar pretrestijejo «zr»»ki Ouskih p-.islancev v pusebnem odseku in po tern v zboru, in pcedlagai jy tu z nado, dt bo mogocf pri tej razpravi duavua ta prasuuja I Di-avnat-. Pr»&li so tudi moravski poslauci tako pri-a.ijciii o I svojib voldcev, ki so inubb, da bi buljse popustiti staro taktiko iit bo podati na parlaiuentanio bojiicis tct's, da jirn zrase tarn k.tka cvctlica. Toda Hohetiwartov predlog na ob'/clj* io - nove vohtve so ae mi?j tem na CVskem vrsile. M»j C'ehi je pi strunka imonovanu miadoctfi«kaf kakor pri prvib . volitvab, nav-duseno delala ua to, uaj sm sreca isco v sredisci na DuiHji, naj se siopi mej krut-* centraliite priCakov.ijo, da jih oraecijo tcbtru raz?ogs in blagor Avstnj •. To pra&aaje se j^i po casop.sih i.i govordi vsostraasko LISTJKK. {Porvzt is francoskv~iiru$ke vojske, iml. Dae. Ifostnik.) II. Mesec je niinul, pa stn biia porot;. na. T-i j • bi!o ruvno i roti koncu innja. Z.-Uuo guezdo, ki t>e /.ove Berceau, je b.lo takorekoc uustlano s cvetj*-in. Vesele pesni so s»u povtodi razlegale. iiilo je kr.iatio pomla-danjsku jutro, ku sta sia Bernadin in Marj-ta. obdana od prijateljev, v malo cerkev, ki je biia vsazbrdimom obrasceua. Godci si> lgrali pred njitua vssele napovv, j i Heme-Alix ja je spremljevalo tako zivahuim kor.j-kyrn, kakor bi sla k svoji porukt, od katere je uzo Scbideset let proteklo. Kako ao bill vsi v«seli. Ko ja je bv, uensk biajjoslovil. ko se j* svatba nehala prazno-vati, ko so goali obmolknile, inje noc pala o<*z zcin'jo, sedeb; je Keine-Alrx saum pri oknu, ter preiuij|jev»la. S?it kne je djpuscal siaii zem, da je raziociia vsako hiso, vsak laz, kjer je rastlo zeleao /.ito. Ueka se je syetda, kakor eisto srebro, krizani bog na cerkvenem zidu je bil popolno bel. Vse jt j« bilo ljubeznjivo, vse jo je genito v srce, kar se m>ru zgoditi lo kmetu. ki preuiva na eiiem kraji od groba do zibeli. V tej po-lovicui temi je videla najmanjso rec, kakor ko bi biia popolno razsvitljeua. V easu ot»ocje mladost', ? ra-dosti in pr^skusnjab materinstva, v tnlosti vdovskega stanu, v dnovib poinaujkanja, bnjtvauji iu bolezni, v resnobni staro^ti, vedno je gledala po tej senthati u-lici z nizkimi stauicami, ki so bile podobne uljnakom, vedno je uzivala krasni prizor zelene odeje, omejene z gozdi, po katt-ri se je vila irebrna voJa, katere kon-ca oko nij videlo. Vsak hribcek, vsaka Bteza jej je biia sveta a^»adi nestevilnih spomioov, vsi njeoi znaaei preljubi ranjki, pretresovalo, iu marsikator.i osti-.i, colo grenka bes@da se je spregovotila. Oeiki uarod je po vsem Um prav poaucen iel vobt, i/.id je bil pa ta, da so obonie im deceit in ruesta ie dtiitlarante izvolili, in sttino vodja Hiladotioliov Sladkovski je r^voljea in $e ta z nalogo, da so poda veeitti. Ceski narod je po tem take in po dolgom vsustran-skem premiSljevanji sum odlocil svojo osoilo, izrekSi da ostaiii' doma, kakor v svoji trdnjavi, da no odda nic od »vojili Htarodavniii v svojib prsih §e zivih pravic, in tej razsodbi p > ogromiu vecini i/fcconi se go-tovo damn v#i udajo. To gla«ovanje ljudstm je ojaodo ves ^eski naroJ, in mora veliko mot' imeti tudi v dtugo uarode iu mi-rodavno kroge, kajti ne veljajo vpcj tisti govori in to* lazbe oeutialistov, da je uarod zapeljuu po nokatoiili voditeljili, po drugib pa zatirau. Could narod je juvno, glasno, zlo/.uo pa svobodno izrekel, da ne intra /a ilozdevuu koristi, za niiloukosti, ali kako kost; toinui; da mu jo svoje pruvo uad vsom. Trpol jo do/.daj uze ninogo ta uarod, ait nttsptuttiiki, ki so v^e poskusib, iiijso ga mogli toliko om<*(':iti, da bi m udul in od-jeujal. Se boc'e prestati vse nadlugovauje in sovraStvo svojib soperuikov pouosuo ie uaslanjaje na svoje pravo, Zaies pogumni so ti Colli, vredni unulci brabrdi Hu-sitov 15. stuletja, kateri so svoje pravo v krvavib bit-kib braiiili nkoro s>por vo; tacas zuani svet; zinagaU so jib pa kiualo po torn, ko so su ra/.dilili v dva ta-bora v zmerne in udlocue Husite. Krasen ta vzgled neustrasljivega domotjubja in politique zrclostt mogocuo upliva tudi v ceske so-brate. Javno inneuje se zaccnja tudi na Moravskem jasuiti in poviacati k stari taktiki, in tamosui po-slanci, in prikazni kaj vesoli, pripravljajo so u?.ef da poptistijo pri prvi pnliki drzavui zbor. Naj bi to sto-tda tudi vsa druga opozicija, kukor bitro se pieprica, da z ustavoverci mj nikoli tuogotie poravnave, da. bode so pooivali pod onim velikim krizetn, pod katerira bt tudi oiih, kadar pride ca-t, da se zdruzi so svojimi draginn. Solze bvaK-ziiDSti d»> bozje previdnosti si» j»*j uhjij po naguban.b lic.b ; tresoca so Icoleui se j>'j u-poguejo, m Item¦>. A ix zaCne moliti za svoje otruke, da bi jim bog dal zivoti in umre i v tej dragi hisi, kakor njfj. Leto pretece, kar je biia Mujeta go3, vsakdo je obiino na/.d, in kmetjd ki so po uavadi to/.d:, da je ietina slaba, to leto mjso mog.i tajiti, d^i s trga priuasajo lepe deimrje. Nekega lepega veceia po Jet; je bilo, da so sed«:li vsi vascaui pred bisami, se pogovarjali in norievali in z otroki igrali. Pa pride sein po cesti poprejSaji Marjetiui gospoda.. V mestu je bil. Ko pride do Rfine-Ahxine hi§e, postoji, ves potrt. Slabs novice I doje, ter izleee dasnik iz zepa, slabe novice! vojsko bouio imeh. — Vojidto? — Vsa vas se vstopi okolo njega. Vascani so bili pac n2e sli§ali, da je §< 1 mars.k.tk mlad Fran-cog na Riinsko, v daljno Afriko, ati celo v Mehiko, in da ga je so^ra^na krogla tam prezgodaj usrartila, a tako strasne misli nijso nikoh imeb, da bi tudi v Franciji, pied vsem v ujihovi vasi, kedaj ro^ljale so-vraftue sablje. - Le berite! rece starec ter pomoli krojacu Pi-cotu tiskan list. Picota je i«nela cela vas za najbolje eokrat kouee tem drzaviiopravnim ,homfttijara, da se uredijo pravne razmere mej avutrijskimi narOili, d* bo A?striM zopet xloknn in vsled tega raoona, Gas je, kajti budofiuost Evrope je toinna, in prej ko ne tm« ^akajo hude nevibte. Da se to previdi nij treba paz-l.iivemu filoveku preroku biti, stvar je lehko razumljiva. Poravuava % narodi pa mj to*avna, dokez nam je dan-denes Hrvatska, in poravnava je prekoristna obemu ¦trail* kame, doknz nam jo zopot Hrvatika, najbolje Uu&uila bo pa drzavi. Naj se na rede, kakor se pravi: Colli sami so »ajve6 krivi, da poravnavo fie nij. Ko ne bi bili za-ptistili sbora, gotovo ne bi se biia mogla vstava pre-narediti, in poravnava bi uze bda gotova, To so bo-sede malosrcnu2ev, katonb ne proprica m<5, to se tudi vedno ponavlja, da Poljaoi in drugi nijso dobili mo kot zasmeb in zanicevanje, ce so tudi poblevno bora* fiili. k vocomu se jim je vrgla kaka mrvioa, In tudi to Cehe opravifiuje, da se mjso nikoh iu igli zunafiati na Poljako iu dingo Slovane. Ros je sicer, da bi bili Cehi v pirlamentu ssabra-nili direktne volitve, ali na drugi strani je tudi res, da oni ne bi bili pridobili prenaredbe mtavo v fede-raliuticnom zinislu. Zabramti neposredae vulitvo je bilo niogoee tudi dmgim, ki so v lesenjadi ostali, ko bi so ne bili i/.noveiili federalizmu. Ne Cehi, nmpak krivi so tisti, ki mjso oetali zvesti zavezuiki Cebom. Eedor je inol betieda torau ne gre graja, m nij tdgo-voren za slab izid, ampak tisti Poljaoi, koji kovafii svoje lastne jieprestano ue^rede so iz sobo, ter so vsled svoje veternjaike politike sobi v pogubo, a drugim v nezgorio. Cehi so odlodne deklarante izvolili, kateri nepoj*' dejo v drzavui zbor. Kaj neki pocaejo predsednik in veeiiia tega zbora? Ali se mari zopet ponovi staro pocetjo da jdi pabnejo iz zbora, ter razpiSejo uove volitve; pa to ne pomaga uic, kakor sine videli. Prej ucenega. Picot zadne ugibati besede iu izjeclja po-6asi, da je Pruska Francoski vojsko napovedaia. Mej zoiiam, katorib siaovi so bili vojaki, se zacna dulgo-trajuo Htokanje, drugi pa zopet prestraieni upraSujejo: Ali se bo nam kaj zalega sturilo? — Nam? uprasa zanicljivo krojae. Berite, beSitel Na§a hrabra voj>ka bo v B<*roliuu, predeu bo Stirnajst dnij, Casnik tako govori. Vsak mu to verjame, kajti nikce nij dobro vedel, kaj je: Bernini, pa si tudi upradati nij uih6e upal. -Kaj bo uas decak pocel, o bog se Usmili 1 zdibuje stara mainiea, katere sin jo bil vojak. Reine-Alix se domisli dneva, ko je oni jezdee po vasi klical: zinaga, in ko so ona in njeui sorodniki na holmcu zakurili kres v znamenje veseija. — Ali bo pa kruh drag I mrnira ode zupan. Bernadin povesi oei, ter ne re5e nidesa. — Zakaj si zalosten, ga apraSa Marjeta, saj si pro-it od vojaSke slu2be? On strose glavo: - Ubogi ljudje bodo trpeli ua en ali drugi nadin, odgovori Bernadiu. Vendar novica mj imda ni zanj ni za druge tako strasue obbke, kajti hudo je bilo previa oe, da bi si je priprosti vaScaui mogli natauko predstavljati. Picot, ki je znal b ati, je letal od hi§e do hiSe, od Ijudij do ljudij, ves ob sapo, ponosen, govored, da si bode Fran-eozi v itiru.ijstih dneb po pal a cab. pruskega kralja pipe trebili. Poslusalci so to radi verjeli, in ko se se raz-bajali spat, so rekali drug drugemu, da je ta novica izvistaa. PnboInje dni je sel iz Berceau-^de-Dieu mar-sikateri del iveo mej vrste onib 6et, ki so Be premikale proti Renu. Preden je Sel, je rekel vsak, da se vrue okincau s dastuim knzce nijso ni6 spremenile. Iz spoitovanja do starosti so vsi molfiali, mej seboj bo pa govorili: — E, je stara, se jej pa §e drugo stara-adi. Ko se je neko popolndne sbltfce zafielo' za gore rovati, da se ne rabtjo goljnfive m-jre in tebtuae; cu-vati nad mesnicami, dovoljevati in pripovedtvau javua plese v obcini; odga^^tt pott-pube itd. Vsa ta opravila zadevajo. sajad iata obem«» in za to ue treba, da so proti nje vaiji za nja brig:i zupantja. Ker bi pa kedo uUgr.il ugovarjati, da je oskrbo-vanje krajue puLcije prete&tvno posame plaCiluib milogov drugi (v tem piimerljeji staresinstvo cele zup;uiije), ampak ojernu je ljubo, da sam gospodari v svoji bisi. Po lem takem bi spadaln v zupmijsko obiast,ako bi hotele imeti ka astralue obcnie svoje po t;m na-cinu bt bilo mogoco ustanoviti vecj-j zupanije, katere bi lehko b.djSo od S'd.tjmb izpolnovale svoje skupne (lol/.nosti, Icatastr. obcinam bi se pa mkakor ne k rati la avtouomija. Naj se se omeni, da se ne dajo posamczno n«-steti in preceuiti ona opravila lastnega delokroga, ka-tera zadevajo skupne intoresse zdruz'cnih obcin in »pa-dajo tedaj v zupanijsko podrocje, niti ue ona, katera zadevajo izkljucljivo intoresse katastr. obcin in so dosledno njim izrocena; pa to nic ne do, ob6ine bodo uze same locile obe vrsti opravil in naile mejo svojega podrocja. Morebitne prepirno^ti pa, zarad katerib bi se ne mogla porazutneti iupauij-tki zustop in zastop katastr. obc.ne, bi resd dezelui odbor. To so razlogi, na katere se naslanj i po~.tava 20. dtcembra 186S. zastran zdrnzenja obcin na Gonskern. Prihodnji^ priob&rao se one, s k.-. ten mi je zborov od-sek letos podpiral svoj predlog 2fastran ustanovitvo ve&h zupanij. Dopisi. Iz Kanaskega 10. februvarija. [Izv. ilop.] To2i se splob, da pesa socijalno zivenje v malih mestib in tr-guvib in to zaradi mnogib uzrokav, izmej katerib nij menda najmanjsi ta, da v takib krajih navadno vsak kolikaj visa stojeci nizjemn cu/. lamina gleda, jla se uradnik ogiba trgovca in obrtn.ka, Jda se nek;ika eks-klasivnost vnva mej stanove in da se strogo meje de-lajo mej gospodi in ppurgarji*, kar S3 ,pa navadno zafeuja pri gospeb iu ^purgarcah", katere znajo na podlagi novomodne etikete nataucno lociii, koliko 3to- pomikati, pridirjata v vas dva jezdeca, poganjaje utru-dena konja z bicpm in z ostrogami; ne da bi obstala, kricita kmetom, da-li so videli kakega ubeznika mimo iti. Ko ti odgoyore, da ne, jim receta: Ako ga vi-dite, vjemite ga, pa ga obesite, tu je prusk ogleduh. - Prus! ponavljajo osupneni krnetje .... Prus na Francoskem! Eden jezdecev je pogleda cez ramo: Nevednezi, ali vam je neznano, da smo tepeni, povsodi tepeni, in da sovraznik proti Parizu gre. Ogleduba vasCani nijso videli; todastrainanovica, ki sta jo priuesla niegova preganjalca, nij dala to noe nijeuemu ocesu miru. - Ta prekleta vlada nas je pogubila! so se o-glaSali domoljubi iz krcice, ki so* bili pripravljeni, v svoji pravidni jezi podaviti velike greSnike, kakor mime prebivalce svoje vasi. Vecina je bila prevefi zbegana, da bi jej bila mari vlada, ali pa ti socijalisti6ni patrijoti. Vsi so mislili samo to, kaj pofino vaski decaki, kateri so sli v vojsko. - Ah! rece Reina-Alix, iz Ijubczni do dobicka smo prodali mleko, jajca, sodivje in vsj sadje temu Parizu, ki je vse kupoval. To nij bilo prav..... Zdaj se bodemo morali pokoriti. mmmmmm^mm^ (Dalje prib.) pinj sme po vsej pravici uos vise obesati ena od drage. Pri nas je pa se muogo drugib razlogov, zaradi katerib je postal ua§ trg mrivo, gnjdo gnezdo. Deiuo-rabsacija Sb je je!a tu siriti in &opiriti v mnogib obli-kab in govori se tajuo, pa ce dalje glasnajse in o6it-uejse o tak.b dejanjib, ki se mej naini doprinaSajo, da cioveku o njib slisaii, kar lasje po kunec btoje m da se nam nebote vriva mUel, ka ima bogsnja p r a-vice pri nas posebuo trdno zuvezani oLesi. Tudi narodno leuegatstvu se se skrivaj potika :po kanaUkib kot b in napeuja zadnje svoje site, pa meuda samo ue ve v kak nameu, — dobro je, da si ne drzae vec tako dtmoubtrativno na dau, kakor v preteklib letib. Pri takin zalobt.-.ih razmerab, y, posebue hvale vreduo, ako ge peScica zdravib, narodmb elemeutov zvesto skupaj drzi in nt tibem goji in iieti ono sveto i»tto, katera ue suu nikder in mkdar vec n% Sloven-bkt*m ugasnti. Iu te zdmve, rodoljub i« elemente ima-mo v uasdi vrlib dekbimatorkah in gKdiliicnih igral-kab, v uasib pevcib iu predstavijavcih. Pii-teklo uedejo so nam zopel ja-tno dokazali, kake lepe talente imijo mej seboj ii kiko vrlo na-predujejo. Ne bam im^uoval osob niti bvalil izvrsitve posameznib tocek, luto porecein, da jt bila be so da posebuo lepa in da se da od niuci, katere so sodrlovale, se ninogo pricakovati. Le srcno in veselo naprej! Ziruzeiije obcin v velike zupamje je tudi na Ka* uaUkeui postdo preilmet ^ivnhuih razgovorov. Jaz ue morem i/.raziti javieg.i tnuenja o tej zadevi, ker no vem, ali bi se o/.iral na glas iutelligentuejsega deia tukajinj.li prebivalcev, nil bi pa poslusal priprostega kuieta. Pa tudi mej temi sam mu in onimi je nine nje razcepljeno. To sem poizvedel, da se Bocmjci zelo bramjo zveze s Kanalom in enako tudi Avcanje. Kulski o!»ciua bt hq pa mkiikur ne boteta pridruziti Da-ijsicam »/. Uuba, tako da bi zadnja t.eclcv, bila zupamje. Kanalci samt se tudi nic kaj no vesele zveze z Itocinj tin in z Avci, uajiajs: bi B.i pa otrcali Vrbovcev, kateri jim nekda inuogo pivglavice delujo. Na Vrhu ste si nnn/ec v luseb dve stiankt, k iteri so noj) encboma pregaujati; obj skupaj se pa uze dolgo bojujeti z Uatovci zaradi nelce poti in prislo je, kakor smo o svojem caau po-ro6ih, do resnega tepcia. Glavm uzrok takib domacih prepirov je pa - t r m o g 1 a v o s t, in s tnuoglavci opruvljati je presneto sitno. Zatu bi meDda Kanalci prav radt Vrbovce zrtovali Baujskarjem. V Ajbi imajo uze nekuliko cu»a nekako anarhijo. Volitve so bde uLe davno, a ker nij prepirnost zarad enega izvoljenca se doguaua, nij se se void nov zu-pan, start pa, kattremu je triletuu doba uze pred letom dnij iztekla, ue&e vec zupanovati — in tako je obciua brez domace vlado. Take prepiruosti bi se moral.) pac po najkrajsi poti poravuati. ^upauiji Dtsklo iu Anbuvo ste v vednib zadregah zarad tajuikov; tako si je moraia na pr. prva najeti tacega, kateri nij zmozeu slovcnsko pisati in za to se pisari v Oeskiem po neiuSko : p a k a k o ! DeskeUko zupanstvo 6e mer.da ne spominja veL, kakosnt prepiri so bdi uastali mej tatnosnjimi obciuarji prav zaradi tega, ker je bd nek zapisn.k zadevajoc razdeiitev obc. zemljisc spisan v tujem jeziku? Pa kaj potuaga, nij gu dobiti sposobnega tajnika za piclo placilo. Take ra^mere so najsijajoejsi dokaz, kako potrebno je zdruzenje obcin v vecje zupanij*1, naj z* uze doieno tako ali tako Tukaj naj saiuo se zabiljezim ranenje, katero sem si.&al in se mi je pametuo zdelo o zdru-zenji nbciu kanalskega okraja; tako je le: Desklo in Anbovo naj se pridruzite Kaualu, k h-r bo sedez zupamje. Kanulska Llrija naj se z Ajbo vred zedini z Kocitijrm iu Doblarjem in selez znpanije naj bo v Kocinji. Kal, Banjs:ce sv. Duh.t in Avce naj #sestav-Ijajo eno Zupamjo s sedezera v Avci. Lokovec naj spada po zborovem predlogu k Cepovanu, Banjsice sv. Lovrenca pa uaj se pridruzijo Grgarji oziroma Solkanu. Tako bi tuorda ue bilo napacuo. I V Ljubljani 10. febr. [Izv. dop.] (Obfini zbor I n a r o d n e t i » k a r n e) je bil 8, t. m. v Ljubljani. I Udeb zdo se ga je 26 akuijonarjev, ki so zastopali I 189 akcij. Vseb akcij pa je dozdaj uze 454 oddanib. I Na dniwiem redu je bili edina bilanca, ker drugi dve I tocki je odbor pred obc r.m zborom z duevnega reda zbnsal. Bilanca kaze, da dtusivo stoji na dobrdi I nogab. I Klerikalci so uze celo leto po vseh svojib listib I in z vsemi postenimi i nepostenimi sredstvi zoper na-I rodno tiskarno rogovilili. Sicer jim za tiskarno nij toliko mar;, a ti ljudje dobro vcdo, da bistveni del I tega akcijsktga dtultva je „Slovenski narodtt, casopis, I ki je buje pece iu katere ga huje sovraze, nego vse I zidovske in uemskutarske liste. Njemu, ne toliko na-I rodni tiskarni velja njib opravljanje in crnjeoje. BDen I Sack schlagt man, den Esel memt man*. Vse leto so I kridali po svojih glasilih, da pri obcnem zboru — nho I vsega kunec", posujali so panflete zojier narodno tiskarno po dezeli, lpvili so akcije in pnoblastila s pi-I' smi in telegrami. Vsled tega bi bil clovek pricakoval, da bode vse crno klerikaicev udelezilo se obcn<»ga zbor a, gder bodo „Slovenski narodtt zaduSili in „81o- venca'1 na njegovo mesto posadili. A glej, bilo je vsi? drugace. Pri6el.je.Klun, pnSel tudi dr. Poklukar k obdnemu zboru r^govolit, a lo mnio credo svojib ovcic sta pripcljala suboj. Zna«» «klerikabia krta", Rtivmkar in 2a«.-.r, ki st;t v pamnVtib zoper naroduo ti&karno rila, »i mti blizn >ijsta upala. Kjun pa je imel danes posi-b.-to bmoK Gg. Gra-ielli, Pjreciu pred-Bednik dr. Ah:i«,« sonj.g.-vo U-j-nje oiitno ualaz postavili. Po pr< eej ostri debati ii. po odkriti izjavi g. 2 v a o u t a* in g. dr. It a d e j a, d?i libmilci so za to narodno ti-»ka!-.»o osuovaii, da morejn diu-vnik „Slo-vensfci »arodM vz irzavali, a ne za t<», da bi od tiskar-nienih dobodkov vclike obresti vlekli, se predlozena biianca sprejme s 154 glasovi soper 35 glasov. Zoper bilaaco so glasovali: Stolni kaplau K1 u a 16 akcy, oskrbnik Tekalcic I akcija, dr. Pokljukar 12 akcij; prjf. Vavru » akoji, d-kan Z u g a 1 akcija, zupnik ft i p 61 I akcija, ptof. P1 e t e r § u i k 2 akcji. Teh abogib 35 glasov, to je vse, kar so klorikalct z enoletnim bobna-ijein zoper uarodoo tifckara>> skupaj spraviti mogli. Konecno bbcfti ssbor g. predsedniku dr. Abaft Uu iu g. podpredaeduiku dr. Mosetu izretie gkisno bvnlo %a ujijiii irud. Politicni pregled- V Ljuwjtnl 10. jan. [I**. dop.J (P r v a S k i o (-. a-ne c pr o doiuosuu, — I z d e v e te de z el e. •-Dr. BI e i w e i • s.) Kak.i milovanja vra.ini bo nasi klerikalni prvaki v svujom dejanji i uebanj*, kako malo iasbir^ui so v srelstvih takr*t, kedar morejo crn.ti na-sprotno j»m narodno Uboraluo stranko i njena glasila, to nam Prav bistro kaze tu-le dogodba. G 5. L, trgotec v Krsk(»m, znan dmnoljub, je 1 bil veti let naneeu na .Njvice*. Pr-d oovtra Horn pa ta pofttenjak nazuani novsski admiimtrauji, da rau nij vec treb i BNovic pos ljati, ker mu .Sloyenjki na-rod- zadostujc. Cez par dnij prejuie g. S. Z. to-le auouiinno listuico : mIs Ljubljanc. t # .J&for »e naroei, ne rf^t, fegft »Ao»." mso 9Nar.u, ki se ljudem sili. Ce Vam ne dopadajo vet, Jo to, daVam ni za rasliimo padufevanje war, ampafc .za Mandate. 9J)oher ttk! A- Ns Jusno kakor bull dan je, da la karta od nikoder drugod ne izbaja uego iz admuiHtracijo Bleiweissovib wNo»ica, kajti gdo drug bi so v Ljubljam (listnicaama kolek ljubljaoBke postc 31. dec) za to brigal, all jo {r §. I. na „Novice* narocen ali ne, «cgo noviaka fiiwiuistracija. Da, gdo drug bi celo v Ljubljani mo-gel vedeti, da g. S. Z. „Sovio- ncce veu prejemati, nego taV Kako slabo se mora turej rNovicainu go-diti, ce uze po prelepem vzglodu fakinske Brevolver-presse" avoje bivse narocnike psujejo! A stvar inn So drugo, jako pikautoo plat! G. S. 2. je omenieno li>tnico v Ljubljauo postal in tukaj so mozje, ki itleiweissovo pisavo prav dobro pozoajo, so-glasno izrekli, ka te br e % \ m u e listuice noben drug clovek nij pisal, nego dam prvaski oc*ak dr. JANEZ BLEIWE1SS! . . . Miio «»e skoro cloveku stori prerai-sljujocerau, da dr. Bieiweiss, inoi, ki bi tako lebko uedotakljiv i» vzvisen nad nami vseini stal t^r se v svitu in solncu svoje »l«ve grrl. na svoja stara leta v svoji slepi xagnzeui strasti tako malosttm sredstva rabi, da bi svoj od due do dne buje propadajoci list pogina otel. Ne dr. Bleiwfiss, nt»g» narodni libemlci nasproti takemu peifidnemo bumnicenju oil Bleiweissovo btr.un proste dusu lebko pravijo: Uiber tek ! Ker vain bas lepe pr.»vljsce pripuvedujem, naj vara porocam St» t-no, pa iz devete dezele. | Tarn v daljui deveti dez«'ii stojt slavno raesto A b- i dera, ki je ueki nasi beli Ljubljani podobno kakor jajce jajcu. To mtsto im-i tudi svoje gledaliide, cigar guspodursUo oskrboje collegium najslavnejsib abdentov. Za bvoj trud \kaejo ti mozje vsak po 1000 goldmar-jev na leto. Slavui italijanski igralec Ernesto Rossi hofie na sv».jem svetovnem potovanji se svojo droibo tudi v deveto dezelo priti ter v abderitskem gledaliSfii jiir vecerov igrati. Prosi toiej omenjeni collegium 5 8i.svnb Ab.lentov, da bi rau za te vedere gledalisce br^zplacno prepustili. Ernesto RmmiV — Gdo je ta clovek ? — Tako ugibljejo slavni Abdenti ter naposled ukreufjo, ka mora Ernesto Rossi kak navaden caro?-nik biti, ki o kmetskih aetanjih v deveti dezeli po na-peti vrvi pleSejo, ogenj zro, p^» nozeh bodrjo in kozarce zobljejo. Poslali so mu torej pisrao, v katereni pravijo, ka mu gledahsoa ne prtpusta drngaie, nego ce 10°|0 vstopnina slavnira Abdantera odstopi. Ko je slavni italijauski umeteljnik to pismo prejel, gajeneki za Tselej minilo veselje potovati v deveto dezelo mej slavne Abderite. Dr. Bleiweissa, ki je opravljal sluzbo de^. zivin-skega zdravoika je vlada te doi upokojila. Dr. Blei-weiss je namrec raislil, da sluzi uze 40 let, prosil je tort-j vlado, da ga pcuzijooira; a vlada je bila tako malo8tna, da dr. Bleiwrissu nij u^tela tistib let, kate-ra je prebil kot asistent na dunajskem zivinozdravuiS-kem instituto, tor mu privolila sauio 7(8 pokojnine. V drzavnem zboru je bila te" dni sprejeta po-stava zarad' o'dpravljenja kolelco\niue pri caseiskih naznauilih. Fuxov predlog, da se odpravi tudi uo-vinarski kolek je uze natanjko prevdarjen v doti6-nem odseku in pride te dui pred dr&ivm zbor, ia se je nadejati, da bo vefiina g-lasovala za odpravo tega kpleka -in da bo novinarstvo oproSfieno tega velicega bremeua vkljiib protivanju ministra Depre-tisa. he Skoda, da bo ta postava se le drugo leto iu ne prewj veljaia, kakor je to pri druzib posta-vah obiCajno. Konfesijonalne postave delajo zdaj preglavico naSim fevdalcem in klerikalcem; sliSi se, da bodo vsi avstrijski gkofje osobno stopili pied cosarja in ga prosili, da uka^o mjnistrom nassaj vzefci dotifine predlog:e. Ceski klerikaici in fevdalci so i~ meli te dni v Pragi po3vetovanje, kako bi najuspeSnejse nasprotovali tern postavam, wVaterland* glasiio ptavnc stranke je cel6 posknsil pridobiti dunajske delalce na svojo stran, in obrniti v svojo korist nezadovoljnost tega stanu ro^ljajo v resuici uge z rujavim meCom, kar naenkrat pa se oglasijo delalci v svojem. glasilu, da ooi noSejo nifi vedeti o zvezi s Vaterlandovci in da so nastopili drugo po-stavno pot — pot peticije na drfavni zbor. Vkljab vsej agitaciji dela odsek drzavnega odbora neprene-homa in sicor tajuo, tako da se nic" no izvd, kaj se tain obravnava iu v kratw-n &isu pridejo do-ticne postave pred drzavni t in kakor so siiSi jih je odaek so celo predrugaftil v bolj odlofoiem zmislu, kakor jib je ministerstvo prodloftilo.^ Cesar jo te dni pisal ministerstvu pismo, |v katerem ga hvali, da je na vso mofi delalo za po-boljsanje slaboga gospodarskoga stanja po eeldj Avstriji in nkaio ministerstvu, da predlap dr^. zboru mnogo javnih del in zidanje poslopij, ki so v gospodarstvenom obzirti potrobna. Ministerstvo je drz. zboru predlozilo vec po-stav o zidanji mnogih iJoleznic v raznib kroiiovinah; lo nafte predelske 2elo»nico noce biti na dan. Mi ubogi Primorci smo zmerom trajzadnji. Ker zdaj izteco tcrmin, do katerega ima vlada nasproti dru-stvu juzne zeleznice pravico, zidati juzni zeleziiici konkurencno crto in kraalo tudi pride Sas\ do katerega mora juzna 2eleznica novo luko v Trstu iz-delati, ker pa vlada in juzna zeleznica dozdaj So nijste dfwrsilo vsaka svoje naloge, ste se pogodili, da se oba tormina zdaljsata za 7 let, *gn ?V Ljubljano jo dajmo- svojo n^MIW.iP*L „o igJala! m manje se nijsto v odhtogab jr W ^ cijalka Neza in Blanc*' Mirko je ^1 se le mlad 2aljubljentc Pavle, goreiuski^apec, ,m J« *"& ttio?ko>olrozal. Bpioh imata Main Passla v tej 'Jgn ^^^r« hvaSzni ™iogi Kat. Bean^J^i ?e6er ueprimurno dobro tudi deklamovala, Skoda je le, da ista deklamacga nij bilo z«kftti;;obcra6tvo. Po besedi snw toWo igrAlf, in po tem srao se Se po do»S ^asukali. To jj M J^^tar, J ***** smo pogreSali,»mozakov^e6kib, pra«b mozakovsma pogresali. Naj bi snovateiji ^besed* y bodoce gledali tudi na to, da bi k vesclicaui le odrasceno obeinstvo vabil:, ne pa otroke. (rntvina.) 9. febr. so neznaoi tatovi ulomili y stoprv pred roesecem otvoreno mesnico necega nepre-mo^nega mesarja v strauski ulici sv. Janeza. Pobrali ?o vse, kar su nasli: nekaj «j masncj ga privosei, ntgo suho ~ polento! (linearccenje.) Pise se Slov. N.-ir. S, febr.: Vco- i raj so nasli y Soei poleg Standrza mrtvo truplo ne-poznate stare zen«\ Ljudje sicer pravijn, ka je bila nekoliko blazna beraciea s Krasu. Si je li nesrecuica prostovoljno nli po iiesr»e zivenje kuneala, to nij Su znano. bklepati bi se iicer dalo, ka je ce/, stiwm Socm breg po nosre6i v vo.lo palu, ker je imela v oben rouih polno drobnega kamoiija, po katerim je mencia grabila, hottca se otili. IVeuesli so jo o»i lam v kapelo stanUiikegn mirodvora, kder jo bodo z«ko-pali, ne da bi se bilo oudaSnje zupaustvo potrud.lo na raesto, kder se je tiesreea godila, kumisijo zahtevati. Ali ae morda slavnemu zupanstvu ne zui truda vredno v takib sludajih pravici sporoeiti, kali? Ali nij to njegova dolznost? (Itujiktiska rlfnlnicfi) je — kakor se nam pise —• napravila 1. febr. veselico z igro in dekiamaeijo y spomin pe&nika Vodniku. Jgra r Rev en poet" se je igrala prav izvrstno. Kar nas je pak najbolj vesehlo, bilo je to, da so so udelezili te svecauosti tudi vrlt pevci iz Boljunca isterskega okraja, ki to krasno pe-vali slovenske raeiodije. Pevski zbor rojanski je bil nekdivj izvrsten - zdaj pak se je popolamn izneveril slovenski reci, kar je zalostuo in naroditemu napredku Skodljivo. (Hoffmann v. FullerNleben.) slovec" in prilju-bljen neraSk peanik, ki je pred kakimi ,14 duevi umr!, je bil pisal v svojem dnevoiktt o druscim, ki jo | je na Duuaji imel: ..Prva pot, ko ustanem, je v bi- j blijoteko. Kopittir me sprejema prijazno; drzaje se pod pazdnbo hodiva po dvorani, ter .so pomenkujeva o najineni veselji in trpljenji, kakorsn'o imajo le bi-blijotokarni uradniki. Kopitar je vesel, odkritosrcen in prijazen. Peljal me je veckrat v sv«jo druscino nk belemu volku". Tarn sem Se veckrat pogovarjal z Vu-kom Stefanovicem Karadzicem, tudi Hormayer, End-licber in Panovka so vcasi priSli tja, vselej pa prut'. Jenko. Okolo Kopitarja so se zbirali vsi tuji ucenjaki, posebno Slovani." SI. N. (Vm dun»j»kl nnlversi) je bilo 1. 1873. stttden-tov vfcup 7198, na tehniki pak 107G. (Odbor s*oce) se je denes ustanoTil; za podpred-sednika sta izvoljna dr. Jakopi5 in Viktor Dolenec, oba ta gospoda opravljata tndi tajni§tvo in Paganel je de-narniear. SkJenil je tudi odbor, da se ima na dnevni red prill, obenega zbora postaviti posvetovanje in even-tuelna volitev enega kandidata za uda dez. komisije za uredbo davka namesto nmrlega uda te komisije, g. F* Poljsaka iz Smarij. (t m. Prance ¦»«.ijak) jupan v Smarjah in ud dez. komisije za uravna\ro davka, je te dni v gospodu zaspal; bil je pameten, pravigen moz, dober gospodar in dober 2npan; Dasiravno nij bil odlocen narodnjak, Se manje pa priviienee, nase stranke, ampak skoz in skoz vladni priwzenee narajen slnziti birokratizmu, ne moremo si kaj, da ne bi izrekli svoje zalovanje za ta-kim mozem. Bodi mu zemljiea lehka. (Razpin.) Z drzavno podporo e. k. kmetijskega ministerstva, namenjeno v pospegevanje sviloreje, more tudi letos na§e kmetijsko drnSrvo podeliti 3 stipeudije po 100 fr. za one kmetovalce, ki zelijo obiskovati svi-loprejsko poducevanje na c. kr. poskn§evalis5i za svilo-rejo vvGorici: DotiSnt poduk bo meseca mareija. Stipendisti dobe od drustva tndi vso potrebne pri-prave za mikroskopifine preiskave in nijmajo drugih stroSkov, kakor .10 gold, katere imajo plaeatikotSolnino. ProSnje imajo .vloziti pri podpisanemu predsed-niStvu do 20. februvarija t. 1. V proStijak mora biti dokazana sposobnost za take studije in domaeinstvo v tej dezeli. C, k. kmetijsko druStvo v Goriei. Pogoji za sprejemanje so: Prakticna izarjenost v izreji sviloprejk; %. Primerna znanstvena izobrazenost. Kedor zeli poduka samo o mikroskopu, more to tudi storiti in plaea le 5 gold. Solnine. C. kr. posknSevalisee za sviiorejo v Goriei. Vuhiio fc veselici, katero napra^i nS«>kol vipav-s>ki« due 15. svefiana t. !. v eitatiticni dvorani. Program: 1. „Su>paj komicea", mozki zbor, z'oiil Jul. Otto. 2. „Nevem*. Burka v 1 ilejanji Use be: Crne, Dibur, Nevem. 3. nDanici", baritou-sol.» in brenceei zbor, zlozil dr. Ipavec. 4. Dekiamadja. 5. „Na vlastff, za krepek zbor, zloz.l Jeien, 6. BOJvetiiifei*% opereta. 7._wVenec naroduih pesnij", poje zbor. 8. n^^ast in krepostr. Igra v enem dejanji. Osebe: pofodr Slavo-inil. TonLe Lut.did, Lovre Pehan, Miba (Jrne, itudenti Micika, sestra LoneiSeva. Ema. Muozina studentov*. tVle»l posamezniflii tofikami in pri p^esu s\nra godba g. Be rut-a. Vstopnina k besedi2ukr. - Sedez 20 kr.—-K plesu 1 gld. za gospode. Dmzabmki ^Sjkola4* so vstopinine k besedi prosti. Zafietek toeno ob pol sed-mi nri zvefier. K tej veielici vse narodno obcinstvo u-Ijuduo vabi Sokohc odbor. (t-reiiMe izvrstnih clankih v „So6itt zoani Lucanus je izdelat izvrstno brosuro o predekki zelezniei. Ta brosura natanjeno bsvetuje zgodovioo nase kronovine iz starodavnib casov do denes in sploh klimaticne, geograficne, gospodar-ske, kulturne in v^e druge zttzmere gonskt* groh'je; zraven tega pa z neovrzlj.vimi dati kaze, kako potreb-na je predeiska zeleznica ue samo na§i kronovim, urn-pak §e boij Trstu in uajbotj c li drzavi, ker bi vez;ila glavni del Evrope, posebno pa Anglijo po nujkraei po-ti z Indijo in bi postala glavna crta svetovuega pro-meta. Res je, da izvrstni pisatelj z ostrim peresom biea nekatere gospode, ki so se s koncessijams okoristiti in se bolj dizavuo sistemo, po kateri somejne deiele, posebno pa Primorska, bila od nekdaj zanemarjeuo ; to-da vse kar je Lucanus pisal, je zatiboze le velika res-nica, zarad katere uze stoletja zdihuje nasa de^eta v najbujsih stiskab. Zanimiv je posebno oui passus, v katcrem Lucanus ljui)ijanskega V. C Supana s lastnmt b» sedami po-bija m oznaci vse maoevre trzaskib in ljubljauskib kon-sortlerjev lozke zeleznice. Temeljiti, po statistikt ia natanjenib studijab pridobljent dokazi morajo pr*piica-ti vsacega in tudi na dunajske p»slance ne bode brez posebuega utka ostali. Iz kvatka brosura Lucauusiiva, katera so zdaj tiska in pride na svitlo v soboto, je dovrseno obsirno delo m gotovo najboljse od vseh dozdaj o tej reci poznanih; obsega 24 stranij velike osmerke in staue 50 soidov bivz po§tnine, Kedor hoce kaj zanimivega in jako podudljivegacitati, u»j seze po njej. Cisti dohodek je namenjen neki blagotiussii napravu Kdor 2eli brosuro precej prijeti, naj se obrne do nase-ga urednijgtva. (p©«iv.) Tudi letos so bo na nagem e. k. svilorej-skerii poskugevalisci podagevalo v sviloreji. Pcduk bo obsegal: anatomijo (razstelesovanje) svilopreike ; znan-stvsaa navod k umni izreji sviloprejk; popis vseh boleznj sviloprejk in sredstva proti boleznim; odgojevanje in ostobovaiije morbovega drevja. Za praktiene razkaze bodo sluzile zgbdnje izreje sviloprejk. Da morejo u-deieziti se podueevanja tudi praktieni svilorejei, bo za-fietek letoSnjega podueevanja uze meseca mareija, tako da bodo gospodarji uze doma, ko se bo pricela izreia snloprejk. Vpisovanje bo trajalo do 1. mareija in rodstvo po-skusevahsea je pripravljeuo postre^i z obs. pojasnili. Izdavatelj in odg( (rvuNledki bruinlne pridige.) Kakor se nam po-roca iz Kostanjevce, so nektere zenske in tudi en niozki zarad rabuke, katera je nastala v ondotni cerkvi vsled pndige g. vikarja (glej poslanicena zadnji s^am) zbolele, in prava sreca je, da mj u^e mej pridigo na-stal hud tepez; v Kostanjevci je u^e razdrazba tako dalec priSla, da so nekteri podpihovani ljudje eelo enemu sosrenjCanu podrli nekoliko zida ene ograde. Kam to pride, 6e oblastnije hitro ne vcinijo potrebae-gal SIi§i ee, da je zupan, g. Trampuzuze vl«»2il to2bo proti g. Yikarjuj kateri po svoji strarti puda iz ene zanke v drugo. Cudno obnaSanje in znamenje ca-sa to 1 (*'«>*' i***) G. Giovanni Yogric, beneski Slovenec, misli izdavati v Vidmu nov tednik v lasketn jeziku. Ime mn bode „L' esaminatore friulano". Nameij lista bode pobijati krive prineipe brezdomovinskega klerika-lizuia. Geslo mu je: Super omnia vineit Veritas. Poslaniee.*) Gospodu dopismku „un levem ,bregu Soce* na zuanje, kako so nas gospjd vikar v oedeljo 1. t. m. v cerkvi iz prizuice govorili in v prevdarek, kako da-lee smo uze prisii; evo V in odl->uit:k pndige: «Tisia aakramenska k. .a, kr.tera sopt pnvi, da sem jo jez hotel pob;ti in ila sem ji ib-viStvo |»o sili v&vtU Li »opct v ponedeljek je ptljal zujiau tistega k....ja v G >rieo, da uaj nivj gr«3 io/.it k ene un g.Npodu. IVdaj juz rt-cciu v pn6o vseh Va-$, dv n.t§ tapai je zupan k..b in k.,...jev in jez ga nijinam za zupaua. In ti prokhta «!usa, ako si tukaj povej, ali mm juz oee; ako si tukaj povcj sakramerNka duia; z menoj nisi, z oniut nsi, ali si od svetega duha ? Jcz sem kompljen, jez sem zgubil cast, deuar, in tukaj sem kakor Kri stus; ubite me, tukaj sem, in tisti noreco I lijmostra, namesto da bi poslal meni tbto to2bo, k> sti in*) ill tozit olborniki, poslal ju je dkofijatvu*. Pri tej pri-iiki si y. c. g. V. siajco trgal, isolo v strati vr^el in tiadiiije govoril: nak«> mi vbi Vi ne po'iiagat**, sem proc; jez grem proc, ne tuaSujem vec". Na to se kar naenkrat vzdigne v cerkvi velik krik hi nekteri mozje so zgrabili vRredi cerkve tLio de-klino in so na glas, kakor v kremi, prukhnjali ter jo iz cerkve vlekii i.\ s petanii bili; tudi zupana in nje-govega suia so iioteh prijeti, pa ta dva, v»dedi nevar-nost, sta iz cerkve pobegmlu. To vse te je godilo ua Krasu v katolislci cerkvi; jaz sem to^bo \ioh\ in rec zua imeti §e prav budo nasledke, 6e ne bo konee tega pohujs tnja, kateregi so neke duh. oblastnije dosti krivi*. V Kostanjevici 1. febr. 1874. France Trampuz 1 r. 0. g. J. Visenfciui v Kostanjevici I Na VaSe poilano v zadnji stev. „Soce" odgoYar-jam sledeco *. Nij res, da je bila M. T. strno do 10, januvanja 1872. pri Va* in da po tem je nij bilo veL na VaSe stauovanjf; iz slui^be je sicer .stopila tisti fias, toda jez si upani dokaziiti, da ja p<> tern sc veckrat hodila y kaplunijo in nataujeno ju meni in drigim znano, da je bila zadnjikrat pri Vas 16. junija 1873. uamree oeko-hko casa poprej, ko je oua meni uazuaaila, da ste ji Vi deviStvo vzeli. Tedaj je Vase vpiranje na date le prah v ocl. — Da Vas je M. T. v resn;ci dolzila in da je zadrsbj svojega poslanega v zadnji stev. „Sofie'* resuiitjn, si upam do picice dokazati po pri^ah, in kakor hitro Vum ona trdi (in to 5o zmeroui), da ste ji Vi veiiec vzdi, da se iz tiga tudi drugo izpeljat*, ker vse drugo je nasiedtk prvega. Vse kat pisete o svetlocanstvu, da je M. T. rekla, da j«; sem jez oce itd. je velika laz. Vi ste 22. janu-varija 1874. pri§ii /. nekimi pajdaSi Vase baie v hiso M. T. in jo prav po telovajsko primorah k lzreku, da Vi nijste ode, na kar ste sa dostavdi: „0e nijsi bila tako govorili, sem Te jez bil ustrelil". Na tak nadin ubogo dekle nij nioglo resnicti govoriti, to bo vsak ^poxual. Ker pa uze ravuo o tem govorim, Vas upra-5am : zakaj ste M. T.. ko je hotela spovedati se v Brstovici zapolili iz ceikve, n-koc da nocete, da hodi k domaciui gospodom k spovedi, ampak da naj gre k knpuctnom v Gorico, ceS, da domaci gosp^dje Vas steer ne bodo ovadili, ampak da Vfas bodo grdo gledali '? Kaj p.imeuja toV Konecno tne veseli, da ste me tozili, ker bom imel priliko, Vam vse, kar sem trdil in trdim do gro-ba, le se sijajmse dokazati. V Kostanjevci i>. febr. 1874. _________ Sebastian Urdih 1. r. *) Dredniltvo nij odgovorno no za obliko, ne za zadfiaj. I Na prodaj I en viii«o-rad z eiiem liosem ¦ lepi^ii g'OZda imeuoran Stnrnodev- I sfe in Sfcernie eel ali v kosab blizo Ki- 1 iieitherka ? ose^ku 27 njiv, bivsi po- I sestvo Jaiiexa pi. fi^alich-a hRi- I benberga» — Kedar hoee kupiti imenovano I zemljisee eelo all samo Ikosuaj I se precej obrne na g. Fraucola Kec- I k-a v tirorici, ali pa do ured- I ni^tva iia^e^a lista. r —~~~ worni nrednik: YIKTOB DOLENEC. — Tiskar: PATEBN0LLI t Goriei.