Štev. 286. leto XI. (XVIII.) S235ET iSu MARIBORSI Cena 1 Din I i VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA! 99 V Marsovih krempljih Mars, staroslavni bog vojnih trum, se smehlja. Doba, ki jo preživljamo, je v njegovih sencah; doba, ki prihaja, se njemu obeta. Ves svet je kakor v Marsovih krempljih. Njemu na ljubo se vršijo ogromna oboroževanja, na njegovih poljanah se razprostirajo prameni krvavega plesa. Sreča je le v tem: Med državami,ki so do zob oborožene, je k sreči precej takšnih, ki s tem čuvajo — mir! Paradoksna igra, ki si jo lahko privošči razvoj: Edino s silo, ki zbuja rešpekt in bojazen, je prav za prav še mogoče vzdrževati mir. Na čelu teh držav, vzdrževalk reda in miru, se nahaja Francija. Tudi v bližnjem novembru 193S bo francoska vojska zadržala položaj najmodernejše kopne vojske. Letos so bili zvišani krediti za oboroževanje za 17'A%. Stroški za obnovitev vojnega materiala so se povečali od 3.219,528.000 frankov na 4.255.000 frankov za 1. 1938. Celokupno efektivno stanje francoske vojske izkazuje za 1938 1. 563.419 mož in 28.103 častnikov. Letos sta bila formirana dva nova protitankovska elementa in se bodo 1. 1938 gradili predvsem novi obrambni topovi proti tankom, razen tega je v načrtu za prihodnje leto tudi motorizacija oziroma mehanizacija številnih topniških ter konjeniških polkov. Tudi na ostalih frontah se opaža raz-življena oboroževalna razgibanost. O orjaškem britanskem oboroževalnem načrtu smo že nekajkrat informirali naše čitatelje. Za 44% je bil zvišan vojni proračun! 1500 milijonov f. š. pojde za oboroževanje kopnih, zračnih in pomorskih sil. Sovjetska Rusija. Stanje njene vojske zikazuje 1,300.000 mož, k temu Pride še 700.000 miličnikov. Rdečo vojsko sestavlja 23 armadnih zborov, 87 pehotnih divizij, 7 topniških zborov, 32 konjeniških divizij, 3 motorizirane zbore, 24 mehaniziranih brigad. 50 letalskih brigad. In Nemčija? Efektivno stanje je po uvedbi dvoletne vojaške službe naraslo od 570.000 mož na preko milijon. 36 di-vjzii in tri oklopne divizije so bile ojačene. V rajhu proizvajajo sedaj neko novo vrsto tankov. Pomnožilo se je število Protitankovskih topov, ki so se po poročilih strokovnjakov v španski državljanski vojni zelo obnesli; ta protitankovska divizija šteje trenutno 73 protitankovskih topov. Tempo oboroževanja se nezmanjšano nadaljuje. V Itajiji so oblikovali nov motorizirani armadni zbor. Celokupna italijanska vojska šteje preko 14 armadnih zborov. Tudi reorganizacija milice je sledila, ki jo sestavlja 240 bataljonov črnih srajc. Tri Pehotne divizije so popolnoma motorizi-rane. Razen tega pa obstoja še posebna Vzhodnoazijska armada z divizijo savoj-skili grenadirjev, divizijo črnili srajc m brigadnih afriških domačinov. Spričo tega silovitega oboroževalnega \ala niso mogle zaostati niti najmiroljubnejše drž: ve, ki jih navdaja skrb za varnost meja in zaščito ozemlja. Celo ^vici ni bilo prizanešeno. Doba vojaškega službovanja se je podaljšala od 90 na ^12 dni. 1. januarja 1938 bo švicarska v.ojska pomnožena za tretjino. Mesto dosedanjih šestih pehotnih divizij bo imela sedaj devet peh. divizij. Tudi v Nizozemci so podaljšali rok vojaškega službovanja od 5'A na 11 mesecev in se je s tein z viši'io število stalne vojske od 19-000 na 32.000 mož, vojni proračun pa Pred diktaturo generalov na Japonskem HIROTA BO ODSTOPIL. — V AMERI ŠKEM POSLANIŠTVU JAPONSKI GLAVNI STAN. — NOVO RAZBURJENJE AMERIKE. LONDON, 17. decembra. »Daily Express« poroča iz Tokija, da je gene-raliteta odnesla popolno zmago nad japonskimi politiki. Zunanji minister Hi-rota bo odstopil, ker mu očitajo prevelike simpatije za Anglijo. Kot njegov naslednik se imenuje general Takegavva. Ni izključeno, da bo nova vlada sestavljena iz samih generalov. Tudi poročajo, da bo vojni minister general Sugijama odstopil in se imenuje kot njegov naslednik general Araki, ki se je svoječasno kot ministrski predsednik umaknil iz aktivne vojske. Njega smatrajo kot najizrazitejšega predstavnika vojaške kaste in zmagovite japonske ekspanzivne politike do konca. Radi tega je prišel v ostro nasprotje z japonskimi strankami. WASHINGTON, 17. decembra. Iz Nankinga je prispela nova vest, ki je močno razburila Ameriko. Japonci so namreč zasedli prazno poslopje ameriškega poslaništva v Nankingu in uredili tamkaj svoj glavni stan. Ameriška vlada pripravlja nov oster protest. RIM, 17. decembra. Agencija Stefani poroča o položaju na Daljnem vzhodu: Anglija skuša doseči skupno demonstracijo mornaric Anglije, Francije in USA. 2. USA so proti vojaški intervenciji in samo za diplomatično akcijo. 3. Francija je proti demonstraciji mornaric in bi poseg na Daljnjem vzhodu lahko imel najusodnejše posledice za francosko politiko. 4. Japonska hoče preprečiti prevažanje angleškega orožja v Kitajsko preko Hongkonga in je radi tega njihov naslednji cilj Kanton. takfkapek: Dosiei 300.600 mdi/Ut m tOM&tdh Uitmtžif HANKAU, 17. decembra. Tukaj je imel 1300.000, da pa se bo Kitajska navzlic tein : maršal Čangkajšek velik govor, v kate- velikim žrtvam še naprej borila proti ja-j rem je dejal, da je število padlih in ra- ponski invaziji. ! njenih Kitajcev doseglo doslej število I Usodne ftofdave v Ita&iii žiidieuje RIM, 17. decembra. Iz vseh delov Italije prihajajo poročila o velikih poplavah. V Umbriji so ljudje zapustili hiše ter se podali na strehe, da se rešijo pred razdejanjem naraslih voda. Silovito je na-rastla Tibera. Vsa nabrežja v Rimu so preplavljena. Nekateri mostovi so pod vodo. Markov trg v Benetkah je pod vodo. Iz Poleta, Norike in Borija poročajo, da je promet ukinjen radi plazov. Na Via Salarii je plazovje zasipalo avto in pokopalo pod seboj vse potnike. pjHtototo "tazžidekje" tankovskega m- tieuia BERLIN, 17. decembra. V Nemčiji se razžidenje nadaljuje. V smislu naredbe ministrskega predsednika Goringa mora biti razžidenje v nemškem gospodarstvu do meseca marca 1938 končano. Številne filmske družbe so dobile že nalog da pre dajo vse v židovskih rokah nahajajoče se podružnice nežidom. Tudi številna prejšnja židovska podjetja, ki so bila že raz-židene, morajo spremeniti svoje ime, da se na ta način izloči vse židovstvo iz nemškega gospodarstva. Mnoge tvrdke, ki so jih ustanovili Židi, so spremenile svoje ime in se je anano založništvo Ull-stein prekrstilo v Deutsche Verlags A. G. Najnovejši protižidovski kurz se nanaša tudi na hišna posestva, ki so v rokah Zidov. Noben državni uradnik ne sme stanovati v hišah, ki so last Zidov, in se morajo tako i-celiti. Stroške za selitev bo plačala država. Pripravlja pa se tudi naredba, v smislu katere ne bodo smeli Židje brez predhodnega povabila v nobeno javno poslopje ali ministrstvo. Banovinska trošarina na vino in žganje. Finančni minister je predpisal pravilnik o višini in načinu pobiranja ter kontrole pri plačevanju banovinskih trošarin na vino in žganje. Po tem pravilniku se banovinska trošarina lahko plačuje takole: Na 1 liter vina največ do 1 Din. Vinski mošt se smatra kot vino pri-čenši od 12. 'novembra vsakega leta. Na 1 liter šampanjca in drugega ponečega se vina največ do 5 Din. Na vino, ki se uvaža iz tujine se plačuje na račun državne in banovinske trošarine za liter 2 Din. Na 1 lil stopnjo žganja se plačuje trošarine največ 5 Din. Za žganje, ki se uvaža iz tujine, se plačuje za 1 hi stopnjo 20 Din. Trošarina na vino se plačuje pri prodaji ali pri odstopu za protiusluge denarne vrednosti za neposredno potrošnjo ali prodajo na drobno. Trošarina na žganje se plačuje pri prodaji ali pri od-stopitvi za protiusluge denarne vrednosti za neposredno potrošnjo ali prodajo na drobno in na žganje, ki se proizvaja iz kupljenih ali iz lastnih in' kukpljenih surovin. Vsako vino, ki se razpošilja v količini nad 10 litrov, mora biti opremljeno s transportnim listkom. Isto velja za žganje v količini nad 3 litre. Pošilja-lec mora pred transportom predložiti pri stojnemu oddelku finančne kontrole, če ta oddelek ni več kakor 4 km oddaljen, v nasprotnem primem pa občini prijavo, v kateri mora navesti ime pošiljalca, dalje količino vina ali žganja in označbo transportnega sredstva. Vsi pridelovalci vina in žganja, brez ozira na to, ali pridelujejo vino in žganje iz lastnih sredstev ali iz kakšnih nabavljenih surovin, oziroma če vodijo trgovino z alkoholnimi pijačami na veliko ali na drobno, morajo dostaviti oddelku finančne kontrole v roku 24 ur točno kontrolo pridelanega vina ali žganja. Trgovcem z alkoholom, ki so istočasno tudi izdelovalci teh pijač, se dovoljujejo za hišno uporabo brez plačila trošarine, od tistega pridelka letna za vsakega odraslega hišnega člana, ki je starejši od 18 let, in še za služinčad, 100 litrov vina. Če je število članov 8 ali več, tedaj še za vsakega nadalnjega čla>na po 50 litrov. Količina žganja, ki je pridelana iz lastnega pridelka, se lahko brez trošarine dovoli za hišno uporabo, ki znaša do 5 članov družine in hišne služinčadi. starih nad 18 let, 25 hi stopenj alkohola, čez 5 članov po 50 hi stopenj alkohola. Proizvajalci, ki se hočejo okoristiti s to olajšavo, morajo predložiti pri stojnemu odelku finančne kontrole posebne prijave. Pravilnik je stopil v veljavo 15. decembra. Obvezno moč dobi, ko bo finančni minister odobril banovinam način plačevanja trošarine. se je za 1938 povečal za 50%. Tudi Belgija in druge manjše države so sledile na to pot. Drugega izhoda iz današnje zagate im stiske pač ni... V vseh državah pa se posveča posebna pozornost letalstvu. Že 20 let sem zatrjuje namreč cela vrsta vojaških stro kovnjakov, da se bo bodoča vojna odločila v — zraku. Vse države skušajo v izpopolnjevanju letalstva izkoristiti nauke ter izkušnje štirih vojn po letu 1918 in cele vrste kolonialnih uporov. Sodeč po do sedanjih izkušnjah se zdi, da ne bo bodoča vojna našla svoje odločitve v zraku. Ugledni član ameriškega generalnega štaba je podal značilno izjavo: »Mogoče je, da se bo bodoča vojna pričela v zraku, končala se bo pa v — blatu.« Prva vojna po svetovni vojni v Gran Chacu ni spričo terenskih prilik nudila letalstva nikakšne posebne konjunkture. Letala so se v tej vojni pretežno uporabljala za prevažanje ranjencev in le redko kedaj za večje transporte vojnih formacij. Za poseganje letal v vojne akcije pa ni nudil teritorij nikakšnih možnosti. Več pouka ter izkušenj je prinesla abesinska vojna. Z letali so se vršili kartografski ponetki ozemlja, z letali so se razganjale abesinske čete, ko so se zbirale v ozadju, z bombami in strojnicami se je rušila morala abesinskega vojščaka. Letala pa so cele brigade prevažala v prednje linije, tako da so izkušnje iz abesinske vojne za letalstvo^ precej zadovoljive. Španska državljanska vojna je prinesla glede uporabe letalstva v sodobni vojni povsem nove vidike. Pokazalo se je namreč, da ne prinašajo veliki bombniki onih uspehov, kakor so jih pričakovali, dočim so se manjši bombniki pri posegu v vojne operacije zelo izkazali. Japonsko kitajska vojna je še v teku in ne more kaj, da »ne bi pomiloval ubogega ,sataina reakcije’« _ kakor sam vzdihuje. Revež se samo še tolaži s tem, da je »kot kakšen krotilec zveri« in vneto premišljuje, kako bi se izvil iz obupnega precepa in kam bi jo mahnil potem. Kot pošten mlatič naj povem temu zmedenemu siromaku, da zanj ni nobene pomoči in da ga zato pod nobenim pogojem ne bo sprejel noben slovenski kmetski gospodar več pod streho, pa naj si nadene še tako gospodarsko ime. Ljudje imajo danes namreč dosti bolj važnega dela in skrbi m se nikomur več ne zdi vredno, da bi se bodel s papirnato neumnostjo, nad katero so celo bogovi obupali. Z menoj vred so vsi slovenski kmetje in kmetski gospodarji takemu papirju na znanem prostoru od-kazali sicer malo častno, a zasluženo in po zaslugah odmerjeno bivališče.« VMiitcua ate&ie 12.098 uslužbencev v resoru ministrstva pravde - Neznosne razmere pri okrožnem sodišču v Celju — Mariborska kaznilnica in naši obrtniki Ljutomerske volitve »Jutro« poroča v današnji številki: »Iz Ljutomera nam pišejo: Le še par dni nas loči od nedelje, ko se bo odločila usoda ljutomerskih in okoliških davkoplačevalcev. Volilci bodo izrekli svojo besedo, ali naj vodijo občino ljudje, ki dobro vedo, kako težko se danes plačujejo davki, ali pa ljudje, ki o vsem tem sicer mnogo govorijo, pri delu na gospodarskem polju pa se še niso izkazali. Imeli so že dovoli prilike pokazati svoje sposobnosti pf' vodstvu okoliške občine, a sadov ni videti skoro nikakih. Ceste so zapuščene in skrajno v slabem stanju. Na delavce in viničarje so vsi pozabili. Bili sx) brez dela in tudi brez podpore. Lanske obljube so ostale samo lepe besede. Kdo bi verjel, da se bodo s«danje obljube izpolnile. Delavci, obrtniki in kmetje vidijo svoje najboljše zastopnike na Kuharičevi listi, kateri zato zaupajo, da bo znala ščititi njihove interese. Nosilec liste Lovro Kuharič je bil nad štiri leta mestni župan v Ljutomeru, kjer je složno delal z zastopniki kmetov, obrtnikov in delavcev v korist vseh občanov. Zato volite tudi v'nedeljo njega in njegovo listo! Ne bojte se nikogar! Volitve so svobodne! Ne nasedajte ne grožnjam ne obljubam! Pokažite, da vam gre pri občini predvsem za dobro gospodarstvo. Volite zato listo Lovra Kuhariča! Kolonija »Slov. beseda« poroča v št. 46: »O bajnih dobičkih Angležev v Trepči smo že -poročali. Dne 30. novembra se je vršil občni zbor te delniške družbe v Londonu. Na tem občnem zboru je predsednik A. Ches^ter Beatty v svojem -poročilu povedal tudi ta stavek: »Vedno smo imeli zaupanje v Jugoslavijo kot polje za investicije tujega kapitala.« Skoro bi rekli, da opravičeno večje zaupanje, kakor v Kenijo ali Togo. Finančni odbor narodne skupščine je včeraj začel obravnavati pravosodni pro račun. Minister pravde Milan Simonovič je podal daljši ekspoze, ki med drugim navaja: V državi imamo danes naslednja redna sodišča: kasacijsko v Beogradu. Stol sedmorice v Zagrebu s posebnim od delkom za področji apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu. Vrhovno sodišče v Sarajevu. Veliko sodišče v Podgorici; apelacijska sodišča v Beogradu, Novem Sadu, Skoplju, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in v Podgorici; 69 okrožnih sodišč s trgovinskim sodiščem v Beogradu in 372 sreskih sodišč. Pri sre »ki h sodiščih je 316 zemljiško-kniižnih uradov, pri 10 sodiščih poslujejo poverjeništva za ustanavljanje zemljiških knjig. Pri rednih sodiščih je 2232 sodnikov, 1219 tajnikov, pristavov in pripravnikov ter 6626 pomožr^a osebja, skupno 10.076. Kaznihtfc je 11, 8 za moške, 2 za ženske in 1 mešana. V vseh kaznilnicah je bilo 1. septembra t. 1. 8170 kaznencev, med njimi 7828 moških in 342 žensk. — Upravo teh kaznilnic in izvedbo kazni iz vaja 972 uradnikov in slug. Zavodov za odgojo otrok in mladletnih je sedem in je v njih danes 455 fantov in 73 deklet. V teh številkah je vsebovano tudi število osebja teh zavodov. Po dosedanjem proračunu je bilo predvidenih skupnih izdatkov za pravoslavno versko upravo 38.26 milijona, za staro katoliško 378.420 din, za muslimansko 15.377.202 din, za evangeljsko in reformistično versko upravo 1,441.00« din in za židovsko versko upravo 1,131.220 din. za rimo katol. 26.28 miiij. Skupno je v resoru ministrstva pravde 12098 uslužbencev. Proračun je znašal lani 354 milijonov din, novi proračun pa bo za 35 milijonov višji. Od tega gre 30 milijonov za višje osebne, 5 milijonov pa za višje materialne izdatke. Po ministrovem ekspozeju je finančni odbor začel s podrobno razpravo o proračunu ministra pravde. Prvi je govoril poslanec Gavranbeg Kapetanovič (JRZ). Zahteval je večje kredite na področju apelacijskega sodišča v Sarajevu. Drugi govornik je bil nar. posl. Ivan Prekoršek (JNS). Takoj s početka je opo zoril na nujno potrebo zakona o sodnikih, ki je sicer izdelan že do podrobnosti, a še vedno ni bil predložen narodnemu predstavništvu. Sele ta zakon bo stvarno zajamčil pravno varnost v državi ter stalnost in neodvisnost sodnikov. Za gradnjo novih sodnih palač po nekaterih naših mestih je bilo imenovanih že ne-broj komisij, poslopja pa se me pričnoin ne prično graditi Zlasti neznosne so razmere na okrožnem sodišču v Celju. Sodno poslopje je podobno že kar podrtiji. Strope so morali podpreti s hlodi, da se ne bi stavba zrušila na sodnike in stran- ke. V Beogradu je bilo zaradi tega že mnogo deputacij, dosegle pa so samo lepe obljube. Zgradba celjskega sodišča je v sramoto državi in narodu. Posl. Prekoršek je dalje govoril o delovanju mariborske kaznilnice, ki je postala že cela tovarna in prizadejala našemu obrtništvu že ogromno škodo. Vsi protesti obrtnih organizacij so ostali brez uspeha. Zato ponovno apelira ma pravosodnega ministra, naj napravi konec temu nevzdržnemu stanju. Število sodnikov na naših sodiščih je nezadostno prav tako tudi število pisarni škili moči ki prejemajo poleg tega še nezadostne plače in so po večini še neraz-vrščeni dnevničarii. Velika službena odgovornost, preobremenitev z delom in še razne druge okoliščine zahtevajo povečanje števila sodnikov in ureditev njihovega položaja. Treba pa je urediti tudi položaj sodnih izvršiteljev v skladu z njihovo odgovorno in težko službo. Krediti za pisarniške potrebščine so nezadostni. Za posl. Prekorškem je govoril inž. Nikola Kabalin, ki je podrobno obravnaval sodne razmere na Hrvaškem, nato je posl. Zupančič razpravljal o razmerah v Sloveniji in med drugim prosil ministra, naj se pospešijo razprave proti političnim osumljencem. Posl. Pavle Matca se ,ie zavzemal za nova sreska sodišča v savski banovini, kjer jih je premalo. Razprava je trajala pozno v noč in se je danes nadaljevala. Še nekaj o studenški lipi. Prejeli smo: Na objavljeni protest smo prejeli: Lipa pri »Beli zastavi« v Studencih je postala nenadoma »slavna«, ko jo je obč odbor sklenil podreti zaradi — prometne ovire. Sam hišni posestnik — sosed, ki mu dela senco, je zahteval odstranitev od občine, ne glede na dejstvo, da stoji nekaj metrov od lipe nova občinska tehtnica in vodnjak, v katerega se bo montirala električna vodna črpalka za napolnjevanje škropilnih vozov v poletnem času! ■Vsakdo, ki ima količkaj posla s prometnimi vprašanji, mora uvideti, da lipa v naselju s 5000 prebivalci na sre d i n o vhoda v prometno ulico ne spada! Sentimentalni vzdihi o »prelivanju slovenske krvi«, o »prepevanju slovenskih pesmic« in o »hladni senčici« se morajo umakniti goli stvarnosti. Saj tudi mariborski kostanji po ulicah padajo, kljub protestom... In mariborski g. škof so dali v Betnavi lani podreti dolg lipov drevored, pa »slovanski značaj« Betnave s tem prav nič ni bil prizadet. Tudi Tezno bo zaradi bodočega modernega hangarja izgubilo lipe ob vežbališču, pa bodo Tezenčani kljub temu ostali vrli Slovenci... Bet- navski drevored ni bil prometna ovira, le Studenčani naj ostanejo »dolga vas« in kljub temu naj čuvajo svojo lipo zaradi »slovanskega značaja«. Bedna bi bila zgodovina, če ne bi imela drugih dokazov o pravem izvoru mariborske okolice! Sploh pa so Studenčani leta 1934. vsadili 2 Aleksandrovi lipi, ki lepo rasteta in se razvijata. Zato je vse razburjanje docela nepotrebno! Občan. Ne zamudite! ugodne prilike za božično številko »VECERNIKA«, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj! Tudi najmanjši inserat je z uspehom zajamčen! Oglase sprejema uprava »VEČERN1KA« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14. do pol 19. ure na Grajskem trgu it. 7/1. nacfsfr« 24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj. Oglas oddate lahko tudi telefonično na štev. 24-55. Ekonomski tečaj Ljudske univerze Razvoj stroja — Industrije!, delavci — Ciklične gospo* darske krize bile ime po latinski besedi inanus (roka) in faetus (izdelan), torej po delu, ki se je v tej dobi vršilo še z roko. Nastale pa so manufakture na ta način, da se je več obrtniških obratov združilo v enega, ali pa na ta način, da se je delo v eni obrti razdelilo v več panog. Organizator take manufakture ni bil obrtnik, ampak trgovec. Med obrtjo in manufakturo se je vršila neusmiljena borba. Obrt je bila namreč proizvodna oblika fevdalne dobe, manufaktura pa je že prehod v novo, kapitalistično dobo, je torej* neposredni predhodnik današnje tovarne. Z drobno proizvodnjo je ostala manufaktura skupna samo ročna tehnika, z današnjo tovarno pa ji je skupno to, da je uvedla velike delavnice, kjer delajo že mezdni delavci. Razen tega se je v njeni dobi razvil tudi trg in nakopičil ogromen kapital, ki si je podredil delovno moč. Da se je vse to moglo izvršiti, so bili potrebni določeni pogoji. Ta mladi kapital se je moral namreč boriti po mestih, kot je že omenjeno, z obrtjo organizirano v cehih (kakor danes industrija čevljev s čevljarji), na vaseh pa s feudalnimi privilegiji, ki so vezali na zemljo kmeta, potrebnega kot delavca manufakturi. Kapital je zmagal in prisilil fevdalca, da je delal ono, kar je bilo v prid denarnemu gospodarstvu. Tako je fevdalec del svojih pridelkov izvažal na trg. Ko je uvedel v svojem gospodarstvu denar, so njegove potrebe rastle in s tem je postalo izžemanje kmetov vedno večje, kar je izzvalo kmečke upore. Kmečki upori v Angliji koncem 14. stol. se niso končali s kmečko zmago, pa tudi ne z njihovem porazom: vezanost kmeta na zemljo in fevdalne spone so odpadle že koncem srednjega veka. Tako je v angleškem poljedelstvu nastopil prevrat, ki je privedel do tega, da je v 17. in 18. stol. propadla stara vaška ureditev. Bogatejši kmetje in plemiči so vsilili razdelitev občinske zemlje (ograditev), ki so jo izpreinenili navadno v pašnike za rejo ovac, od katerih so dobivali najboljšo volno za evropski trg. Mali kmetje so po tej razdelitvi propadli in postali proletarci, ki so manufakturi nudili svojo delovno moč. Radi tega so manufakture najbolj cvetele ravno v Angliji. Razdelitev dela v manufakturi je pripravila predpogoje za razvoj stroja. Ustvarila je hijerarhijsko razčlenjeno delavnico za izdelavo popolnih orodij. Tudi lastnikova težnja za čim večjo disciplino in redom v delavnici ter za čim večjim izkoriščevanjem delovnega časa je od svo je strani doprinesla, da se pospeši tehnični napredek. Epoha manufakture koncem 18. stol. je dala večje število sposobnih mehaničnih delavcev. Ni torej čuda, da so baš v tej dobi iznašli prvi stroj in sicer za prejo. Z iznajdbo tega stroja je začela prava ekonomska revolucija, ka- tero je pojačila iznajdba še parnega stroja Jamesa Wata. Revolucija, ki je začela z iznajdbo stroja koncem 18. stol. v eni industrijski panogi, izzove revolucijo še v drugih industrijah. Parni stroj Jamesa Wata, ki je v začetku služil samo za črpanje vode v rudnikih, je bil kmalu uporabljen za pogon tudi v tekstilnih tovarnah, želez* nicah in parobrodih. Naslanjajoč se n* to novo tehniko, preživlja današnji družba v enem desetletju večje prevrate, kakor v prejšnjih časih v stoletjih. Nov način proizvodnje, ki ga je omogočila iznajdba stroja, nam je dal dva nova stanova: industrijce in delavce. V tem gospodarskem redu pa se poraja tudi nov pojav: ciklične gospodarske krize. S tem predavanjem je završen zgodovinski del tečaja. Prihodnja predavanja bodo posvečena mehaniki današnjega gospodarstva; kreditni sistem (banke, borze itd.), organizacija industrije (tru-sti, karteli itd.), valutni problem in podobno. (Konec). Gogolj ponedeljkov večer je posvetila tukajšnja Ljudska univerza spominu nesmrtnega N. V. Gogolja, ki je položil s svojimi umotvori solidne temelje ruski literaturi. Po toplih pozdravnih besedah predsednika Ljudske univerze je stopil na °der, prisrčno pozdravljen od obiskovalcev, ki so dodobra napolnili preda-valno dvorano, mariborski publiki dobro znani ter odlični predavatelj in poznavalec ruske literature univ. prof. dr. E. Skeptorski iz Ljubljane. V svojih klenih izvajanjih je predavatelj predočil zagonetni lik velikega niškega misleca, v katerem so gledali mnogi sprva predstavnika politične satire, drugi spet ukrajinskega pesnika, ki »sovraži;« rusko ljudstvo, tretji pa avtorja »Revizorja«, ki zasmehuje takratno carsko Rusijo. In vendar ne odgovarja »Revizor« ne enemu in ne drugemu in bi ne odgovarjal tudi ruskim Prilikam, če bi ne zazrli v njem samo slike korupcije. Gogolj je bil za rusko književnost silen in velik, saj je s svojim velikim duhom vplival na vse sodobne in poznejše ruske književnike. Še sam Tolstoj pravi: Kar jaz pišem, je samo slab poskus, da razložim to, kar je že povedal Gogolj. Karakteristika Gogoljeve mistike je, da vidi vse. Gogolj se je spočetka zadovoljeval z romantičnimi pripovedkami in to v času, ko je bil pod vtisom romantične književnosti v takratnem mračnem francoskem žanru. Rad je pisal tudi humoreske, polne maloruskega humorja, če bi se bil Gogolj tu ustavil, bi bil nedvomno postal ruski Sienkie-wicz. Šel je pa dalje in se pod Puškinovim vplivom pretvoril v realista ter postal kasneje oče ruskega realizma, ki ne išče resnice v nekakšnem idealu, temveč gleda stvarnost takšno, kakršna je. Posebnost Gogoljevega realizma je, da slika realizem ne samo iz pozitivne, temveč tudi iz negativne strani. Ko je šla njegova pot preko realizma do naturalizma, je dal poslednjemu tudi dušo. Gogolj pravi: »Francoski naturalisti so ustvarili človeka iz ilovice brez duše!« Ni dovolj, da slika pisatelj romantiko ali humor, gledati mora na stvarnost iz višine, iz katere daje svoji snovi etični in metafizični smisel. Tu je podvrgel Gogolj reviziji ne samo življenje, temveč tudi sebe in svoje delo. Gogolj pravi, da mora imeti človek pravega revizorja v svoji duši, v zavesti, ki ga spremlja do smrti, to je do končnega obračuna. Da bi rešil svojo dušo, je sežgal II. del svojih »Mrtvih duš«. Iz nekdanjega Gogolja romantika, humorista in realista se je rodil moralist, ki združuje lepoto z dobrino. Velika umetnost mora biti združena z moralno vrednostjo. V etičnem zanosu je pričel Gogolj gledati na vse, kar mu ie bil napovedal Puškin. Nastopil je pot metafizične vizije, postal je p r o r o k. Zazdelo se mu je, da sluti nekaj groznega, kar čaka matuško Rusijo. Dostojevski je bil v svojih prerokovanjih optimist, Gogolj pa pesimist. Začeli so ga zasmehovati vsi, celo njegovi prejšnji prijatelji. Proglasili so ga za Umobolnega, za bedaka .V Gogoljevi tragediji so videli komedijo. V tem zasmehu se odraža velika tragedija ruskega genija Gogolja. Gogolj ni bil duševno bolan, pač pa se je za umobolnost zanimal. V času, ko se je približevala revolucija (1848), so ga proglasili za umobolnega, ker ga niso razumeli. Zdraviti so ga začeli za nevrasteriijo, mučili so ga s tem nekaj tednov, dokler ni končno podlegel. Z njim je umrl človek-pisateli, ki je gledal vse iz metafizičnih razgledov in smatrat človekovo poslanstvo za nekaj vzvišenega. Poslušalci so sledili z zanimanjem izvajanjem odličnega poznavatelja ruske literature in ga za njegovo strokovnjaška izvajanja nagradili s toplim priznanjem 'n živahnim aplavzom. Ob zaključku spominskega večera je zanosno recitirala Paša prva igralka in članica mariborskega Narodnega gledališča gdč. E. Kraljeva nekaj Gogoljevih del (Dnjepr, Taras Bulba, Mrtve duše) ter je bila za svoje čustveno podajanje istotako deležna toplega priznanja. fhm&mke umm Minister dr. Miha Krek je prispel danes z avtomobilom iz Ljutomera v Maribor. Grob pri grobu. V tukajšnji splošni bolnišnici je preminila v 43. letu ga. Ce-kuta Alojzija, soproga višjega stražnika v pokoju. Na Tržaški cesti je izdihnila za sebnica Bregant Katarina v častitljivi sta ros'ti 73 let; na Pobrežju Aleksandrova 26 pa je umrla 57 letna zasebnica Klampfer Margareta. Preostalim žalujočim maše iskreno sočutje! Himen! Poročili so se: Mirko. Rajh, inšpektor drž. žel., in poštna kontrolorka Dušica Škerlova. Obč. uradnik Ferdo Kaiser in Štefanija Amalietti, zasebnica. Novoporočencein obilo sreče! Iz sodne službe. Za pisarniške uradnike 6. skupine so imenovani višji sodni pisarniški oficiali: Mihael. Visočnik iz Maribora, Viktor Nemec iz Murske Sobote, in Metod Šprogar iz Slov. Bistrice. Odlikovanje. Z zlato svetinjo za državljanske zasluge je odlikovana služkinja Julijana Lepejeva iz Maribora. Obvestilo. V nedeljo dne 19. decembra ostanejo radi božičnih praznikov trgovine v mestu Mariboru odprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. ProdalalM Benko Sveže pečenice, krvavice in jeternice. la svinjska mast kg Din 15*— Naš val je res najboljša ilustrirana radijska revija, ki izhaja redno na 40 straneh in se lahko primerja z najboljšimi ino zemskimi radijskimi revijami. Izšla je pravkar nova števlika z bogato ilustracijo in vsebuje poleg strokovnih radijskih člankov^— tudi novelo, poročilo o naših gledališčih, notice iz filmskega sveta in druge zanimivosti. Naročite si takoj revijo »Naš val« pfl upravi v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Mesečna naročnina samo 12 Din. Izreden užitek Vam bo nudil avtokar izlet »Putnika« na prekrasne smuške terene sosednje Koroške »Kanzelhohe-Ger-iitzen« od 25. do 36. decembra t. 1. Vožnja in vizumi le Din 180.— za osebo. Izkoristite ugodno priliko, prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj, kjer izveste ostale potrebne informacije. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« podružnica Maribor, priredjuje svoju pr-vu božičnicu, dne 18. prosinca 1937. u 8. sati na večer u društvenim prostorijama, gos-tiona NOVI SVET - Povodni,k, Jurčičeva ul. 7. Pozivaju se Hrvati, da se ovorn pozivu sa porodicom odazovu. __________ Odbor. v tednih modnih barvah prinaša TEKSTILAMA BODEFELDT Gosposka 14 VELIKI SOKOLSKI PLES V MARIBORU. Izredno uspeli lanskoletni sokolski ples je pokazal nujno potrebo, da se vssko leto tudi v zimskem času zbere sokolstvo vse mariborske župe. V počastitev rojstnega dneva Nj. Vel. Kraljice-nratere Marije, bo dne 8. januarja 193S v veliki dvorani pivovarne »Union« II. velikj sokolski ples, na katerega že sedaj opozarjamo vSe pripadnike hi prijatelte sokolstva. Jadranaši. Danes pevska vaja odpade. Prihodnja bo v nedeljo ob 10. uri. Mesto cvetja na grob gospe dr. Forna-zaričeve darujeta Marica in Jos. Šturm iz Počehove Akcijskemu odboru 100 Din. V isti namen daruje g. Kunstek društvu »Nanos« 100 din. Na koncertu Akademskega pevskega zbora borno slišali slovensko umetno in narodno pesem. Od Trubarjevega Oče-naša, Gallusovega Ecce qomodo..., Foersterjevega Spaka Lajovičeve Breze in hrasta, Ravnikove Kam si šla mladost, Adamičeve Kregata se baba ..., in Kogojevega Requiema pa do narodnih Tomčevih Svatskih pesmi, Zelenega Jur-ja. Marije in mlinarja, Pegama in Lam-bergarja, Voznice, Maroltovih Ribničanov, Ziljskega reja, Bajukoe Srce je žalostno in Devovih Flosarjev. Opozarja-mo cenj. občinstvo, da si nabavi vstop-! 'race v predprodaji pri Putniku. Nočno lekarniško službo imata danes lAibaneževa in Konigova lekarna. mm ifr* ' ,//; — _x,\ tfr jmnu ’ 0, \n m pozna zobobola ... K er je pravočasno sporna! nevarnost zobnega kamna • neznosne bolečine, izpadanje zob. On je začel pravo, časno uporabljati pravo sredstvo! rodno čiščenje zob s „Sargovlm KALODONTOM proti zobnemu kamnu’*. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, ki vsebuje julforicin-oleat dra Braunticha. S čiščenjem se odstrani polagoma zobni kamen — povzročitelj mnogih obolenj zob — in prepreči njegovo SARGOV ponovno tvorjenje. KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU črtaj: rigli guma za žvečenje P0 VŽAKI JED* IN CIGARETI Zavitki po Din 1'— in 2'— Slovita smuška šola bratov Janša v Bohinju in Kranjski gori od 15. dec. do 31. marca 1938. Izredno ugodni hotelski aranžmani. Vse informacije pri »Putniku« Maribor, kjer so na razpolago prospekti. Za Božič in Novo leto v Trst, Gorico in Opatijo. Kolektivni potni list. Cene Din 230, 260 in 270. Točne informacije in prijave (najkasneje do 20. 12.) pri Putniku Maribor - Celje. ii mm garnituri so ponos vsake gospodinje, bogato izbiro prinaša TEKSTILANA BUDEFELDT Gosposka 14 Situacija na ribjem trgu. Na današnjem ribjem trgu so se prodajali: karpi po 11, belice po 8, ščuke po 18, girice po 11 do 12, moli po 20 do 28, borboni po 16 do 32, sardelice po 11, škarpe po 14, jegulje po 24, sipe po 24, palamide po 22 Din za kg. Na trgu je bilo skupno 95 kg sladkovodnih in 140 kg morskih rib. Božična drevesca. Z ozirom na to, da se novi del Glavnega trga pravkar regulira, se prodaja božičnih dreves premesti na Slomškov trg. Tja se bodo premestile tudi kramarske stojnice, ki nameravajo prodajati za Božič okraske za božična Kino Union. Premiera »Življenje in ko. medija«, pristni dunajski film. Christl Mardayn, Rudolf Forster, Hans Moser. Tm&m® %kMMm Petek, 17. decembra: Zaprto. Sobota, 18. decembra, ob 20. uri:»Pod to goro zeleno«. Red A. Nedelja, 19. decembra ob 15. uri: »Revizor«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ruska klasična komedija »Revizor«, doslej izostala le radi obolelosti v ansamblu, pride na innogostransko željo tudi iz okolice to nedeljo popoldne zopet na oder mariborskega gledališča. »Cvrček za pečjo« je prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču v režiji Koviča. V posameznih vlogah nastopajo: Kraljeva, Starčeva, Rasberger-jeva, Savinova ter Pavle in Jože Kovič, Gorinšek, Nakrst. drevesa. Prodaja božičnih dreves po ulicah je strogo prepovedana. Odlikovanja v železniški službi. Odlikovani so bili: Z redom Jugoslovenske krone IV. vrste Josip Gostiša, višji svetnik, z redom Sv. Save IV. vrste inž. Jos. Urbančič, inž. Rihard Šapla in inž. Karel Planinšek, svetniki, ter Fdmund Bevc, inšpektor. Z redom Jugoslovenske krone Ubila braia, da reši dom Drevenškova obsojena na štiri teta strogega zapora V razpravni dvorani št. 53 tuk. okrož- ~ nega sodišča se je danes dopoldne vršil epilog tragičnega dogodka, ki se je vršil dne 12. julija v Račah, ko je 37letna posestnica Elizabeta Drevenškova s sekiro prizadjala svojemu slaboumnemu bratu Henriku Lipniku tako težke po- škodbe na glavi, da je mesec dni nato uinrl v mariborski splošni bolnišnici. O dejanju samem smo izčrpno poročali ob priliki prve razprave, ki se je vršila dne 26. novembra t. 1. pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki pa je bila preložena v svrho preiskave duševnega stanja ubijalke. Današnja razprava, ki se je pričela ob 9.. je bila nekako nadaljevanje prve razprave. Kazenskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. T o m b a k, prisedniki so bili s. o. s. dr. T u r a t o, Lenart, K o 1 š e k in dr. G e r 111 o v š e k. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, obtoženo Drevenškovo pa je branil odvetnik dr. K u p n i k. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje zlasti med prebivalci iz Rač, ki so skoro docela napolnili razpravno dvorano. Danes je najpreje obtožena Drevenškova orisala neznosne razmere, ki so vladale na njenem domu, ni pa mogla točno opisati, kako je izvršila tragično^ dejanje. Nato je bil zaslišan zdravniški izvedenec dr. Zorjan, ki je Drevenškovo preiskal. Dejal je, da je obtoženka dejanje izvršila v pataloškem afektu^ in da je bila pri dejanju samem zmanjšana preračunljivost. Po pledojejih državnega tožilca in branilca se je umak ni! senat k posvetovanju, ki je trajalo 10 minut, nakar je predsednik dr. Tombak razglasil sodbo, v smislu katere se Elizabeta Drevenškova obsodi na 4 leta strogega zapora. Drevenškova je ka zen sprejela, dočim ie branilec prijavil ničnostno pritožbo. K S&dhje te&efoMtM vesti liuiiiu iusiiuu6u tudi iu HiPdktktoduMU mtada dda ŽENEVA, 17. decembra. Mednarodni urad dola je prejel brzojavko, v kateri sporoča italijanski zunanji minister grof DELBOS NA MASARYKOVEM GROBU PRAGA, 17. decembra. Francoski zunanji minister Delbos se je danes odpeljal v Lany na grob prezidenta Osvoboditelja Masaryka h. položil na njegov grob krasen venec. Isto je storila delegacija francoskih novinarjev, ki so z Del-bosom prispeli v Prago. V spremstvu zunanjega ministra dr. Krofte se je Delbos vrn‘1 v Prago. Ciano, da izstopa z dne 15. decembra Italija iz mednarodnega urada dela. škodi in poplavah Save, Kolpe, Korane in Neretve. Iz Splita poročajo o velikem viharju in je morje v splitskem pristanišču mestoma preplavilo obrežje. Parniki imajo velike zamude ali pa sploh ne pridejo. številni parniki so se morali zateči v manjše luke. POPLAVE — VIHARJI. ZAGREB, 17. decembra. Iz Karlovca in Petrinje prihajajo poročila o veliki NEGUŠ SE SELI V LONDON. LONDON, 17. decembra. Neguš Haile Selasije se je odločil, da se preseli v London. Njegovo posestvo pri Londonu je na prodaj za 4000 funtov šterlingov. V. vrste inž. Franc Honzak, svetnik, z redom Sv. Save V. vrste Ivan Kepec, poverjenik, Ernerik Klemen, Štefan Šuf-rer, Jožef Zakrajšek, Karol Gornik, Ant. Eržen in Franc Medic, višji kontrolorji, ter Frančišek Lipovšek, Josip Markič in J. Shiga, kontrolorji. Z zlato kolajno za dobro službovanje: Anton Arzenšek, Iv. Bolha, Stanislav Deržaj, Janez Gregorač in Julij Kleinstein, oficijali, Peter Belinger, Frančišek Jezovšek, Franc Varl, pro metniki, Viktor Kralj, nadzornik proge- in Er. Lavrih, vlakovodja, ter s srebrno kolajno za dobro službovanje: Jožef Dragar, Vincenc Jančič, Rafael Feldin, Ant. Ferfolja, Leopold Fertin, Viktor Zalokar, Alojzij Legiša, Alojzij Tutner, Frančišek Ukoril, Jožef Ajd, Janez Homovec. Fr. Milavec, Mihael Podberšček, Anton 2o-gar, Janez Štuk, Andrej Borko, Janez Cundrič, Ludvik Kleiner, Franc Progar, Franc Škriba, Rudolf Uhlir, Franc Štepih, Djuro Matoš, Janez Pogačnik in Alojz Spolenak. Vremenska napoved. Dunajska vremen sita napoved za jutri, soboto 18. t. m. pravi: mestoma naletavanje snega. Temperatura malo spremenljiva. Novo poslopje za porodniški oddelek, in sicer na zemljišču pri bolnišnici, bo gradila banska uprava. Ker so prostori v mariborski porodnišnici že zdavnaj pre tesni in je stroga ločitev septičnih in asep tičnih primVrov radi tega nemogoča, se sprejem porodnic in drugih primerov omeji le na najnujnejše primere. Vsi primeri septičnih abortov in porodov ter pri meri z vročino pred ali po porodu se bodo preselili v paviljon infekcijskega oddelka v splošni bolnišnici na Tržaški cesti, kjer se bo ustanovil poseben septični odsek porodniškega oddelka. Tudi obiski v porodnišnici in v novo ustanovljenem septičnem odseku v bolnišnici na Tržaški cesti se bodo omejili, in sicer na trikrat tedensko, v torek, petek in nedeljo od 12.30 do 14.30 ure. Davčna uprava razglaša: Poziv k vlaganju davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11, davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luxuznega davka pavšalcev za davčno leto 1938. Napoved za odmero redne pridobnine in posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11, Zakona o neposrednih davkih. A.) Redna pridobnina. Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridob-mini, so dolžni v svrho odmere pridobnine za leto 1938 vložiti v roku od 1. jan. do 31. januarja 1938 leta napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem, davčnem letu 1938. predidočem letu. II. Napoved za odmero splošnega davka na poslovni promet in davka na luxus pavšalcev. V istem, zgoraj naznačenem roku so dolžni/intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po ceni davčnega od bora za preteklo leto pred davčnim letom, ni znašal več kot Din 300.000, in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot 500.000 Din, vložiti skupaj z davčnimi napovedmi pridobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. Kakor davčne napovedi za pridobnine, tako že tudi te napovedi vlagajo za vsako poslovanje in vsako poslov nico posebej. Obrazec davčne napovedi se dobi pri Davčni upravi ali pa pri občini za ceno Din 1.— po kosu. sHupke Movite Krstna predstava Švajgerjeve »Domačije« bo v torek 21. decembra. Režiser Jože Borko. Sodelujejo Stožer (Zuran Mihal), Sok (Metod), Drobinova (Kata), Koroščeva (Mica), Prosnikova (Lenka), Kostanjšek (Povol), Glavnik (Mesareč), Bagar (Trunk), Špat (orožnik). Zvočni k*no Ptuj. V soboto 18. 12. ob 20. uri in v nedeljo 19. 12. ob pol 19. in pol 21. uri se bo predvajal film Na sked- nju. V gl. vlogah F. Kampers in H. Fin-kenzeller. Kot dodatek pa se bo predvajal film o naši državi in zvočni tednik Alfa. Smučarski avtokarski izlet na Pohorje. Za božične praznike vozi Putnikov avto-kar v Ribnico na Pohorju. Odhod iz Ptuja, Florjanski trg 25. decembra ob 7. uri zjutraj, povratek iz Ribnice na P. 26. dec. ob 17. uri. Cena vožnje le Din 80. Prijave se sprejemajo le do 24. decembra do 10. ure predpoldan pri Putniku. Ptuj, Florjanski trg 1. Tel. 23. haviu a Hujskega Mala Nedelja. Sokolska četa pri Mali Nedelji si je po svojem novo sestavljenem prednjaškem zboru postavila podroben program bodočega dela, s katerim bo ponesla še močnejši elan v svojo telovadnico. Tudi dramatski odsek je na delu in pridno vežba božično igro »Tonček je videl nebesa«. TTMmmriHnrrMi—nimm« i i« i m n ■ Železniška proga Koprivnica - Varaždin se je včeraj na svečan fiačin izročila prometu. Progo je otvoril v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. divizijski general Antič. Anketa za reformo železniške blagovne tarife se prične 21. t. m. v Beogradu med predstavniki rudarske in topilne industrije. Druga anketa, na kateri bodo sodelovali predstavniki lesne industrije, bo 16. januarja v Zagrebu, za ostale pred stavnike našega gospodarstva pa dne 28. januarja v Beogradu. 801.769 turistov je v smislu službenih podatkov obiskalo našo državo v prvih 9 mesecih leta 1937. Lani je obiskalo našo državo v istem razdobju 790.532 turistov. Število nočnin je napram lanskemu letu naraslo za 93.105, in sicer na 4,762,034. 1,200.000 Dhi posojila je dobilo mesto Osijek od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za graditev poslopja moderne Borze dela. Osješka občina bo plačala za to posojilo 2%. Dalmatinsko vino se je podražilo. Iz Dalmacije poročajo, da je povpraševanje do vinu tam zelo veliko in se je zato vino podražilo. Na Visu so zadnje dni prodali 20.000 lil vina, kar se v tako kratkem čas. razdobju doslej še ni zgodilo. Do pomladi bo najbrže na Visu prodano vse .vino. kar ga še imajo. Previdno. Zaročenec: »Le podvizaj se, Pepca; čas hiti!« Zaročenka: »Kako pa naj vem, da čas hiti, ko pa nimam — ure!« Razn o POJEDINA jeternih, krvavih in mesenih klobas bo v soboto in nedeljo 19. 12. 1937 v gostilni »Dravograd«. Smetanova ulica 54. Vabim k obilnemu obisku. 7332 Stanovanje išče ZAKONSKI PAR išče komfortno stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje in kopalnice, s 1. januarjem 1938. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Centruin«. 7328 Službo dobi KUHARICA z večletno prakso dunajske in dalmatinske kuhinje, posebno v pripravljanju rib, dobi takoj stalno službo. Isto-tam se sprejme zanesljiva služkinje. Naslov v upravi lista. 7353 Za pranje steklenic sprejmem takoj pridno in pošteno ŽENSKO ne pod 20 let. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39. 7355 OSRAh ŽARNICE SO NAJ- BOLJE Naročniki kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih. SRAJCE, Skrivnosti 94 »Kam gresta?« ju je vprašal. ■Beživa!« je odgovorila Volkulja. -Prepozno,« je odgovoril Anglež, »sedaj je prepozno. Policija mi je za petami, i.i vseh straneh je dobro zastraženo. — Everard bo takoj prijet.« Everard je pri teh besedah kriknil od jeze in razočaranja. Sprijaznil se je že z mislijo na življenje ... sedaj pa mu je zavel mrzel dih smrti nasproti. Balkam ga je potegnil stran. »Še vedno ni vsxi izgubljeno,« mu je dejal šepetaje. »Danes vas zapro, jutri pa poskrbim, da vas izpuste.» »Ti boš preskrbel?« ga je neverno vprašal Everard. »Samo pod pogojem.« -Katerim?« »Pogoj je vedno isti. Gospod Lauson je mrtev, toda gospodična Armanda še živi in še vedno bi potreboval listine, za katere sem vas že prosil.« »In v tem slučaju me rešiš?« »>Da, rešim vas.« Everard je trenutek pomislil, preden pa je mogel odgovoriti, so hišo obkolili stražniki, ki so se vrgli na Everarda in ga uklenili. Bil je talko potrt, da se jim ni niti ustavljal. IX. Drugič obsojen na smrt Preteklo je šest tednov. Everarda so v tem zaprli in sodili. Obsodili so drugič na smrt. Sicer pa tudi ni skušal tajiti zločina za katerega so ga obtožili. Ko je slišal sodbo je sicer prebledel, sprejel jo je pa brez jeze in upora. Tudi prošnje za pomiloščenje ni hotel podpisati, ker je dobro vedel, da bi bila brezuspešna. S prošnjo bi si samo morda podaljšal življenje za par dni. tega pa tako ni želel. Sklenil je, da umre, privadil se je misliti na smrt in srce se mu ni več upiralo. kadar se je spomnil nanjo. Bil je truden, brez poguma in bi ne imel več moči, da prične življenje znova. Polastil se ga je skoro praznoveren strah, ko je stopil v celico, ki jo je pred nekaj meseci zapustil. Vse je ostalo tako' kakor je bilo in jetnik je zopet kakor nekdaj, oblečen v prisilni jopič, poslušal enakomerne korake straže na hodniku. Samo nekaj je Everard opazil sedaj, kar je preje v celici popolnoma prezrl; to je bil križ, ki je visel na, steni: Velik Kristus, razpet, z v' mukah povešano in s trnjem kronano glavo ... Le kako ga je preje spregledal? Nikoli ni dvignil pogleda h križanemu, sedaj pa mu je bil trpeči obraz neprestano pred očmi. In sedaj je bil toliko bolj potreben tolažbe. Strašna misel ga zadnje čase ni zapustila ne dan, ne noč. Po tistem večeru ie ni več videl in minil je že teden dni. da ni o njej niti slišal. Kako se ji godi? Do tega časa mu je Leon redno poročal o njej. Zadnji teden je pa zastonj izpraševal svojega paznika — ničesar mu ni vedel povedati. meter, dokler je na zalogi, dobite pri I. TrpiilU« Maribor, Vetrinjska ulica 15. fTTTTfTTTTTTTITTTTTTTTTTTTTTTTVTITrfrTT Purani o kg Din 8*— komad že od Din 16*— naprej t prodaja dnevno AMD. SUPPANZ Maribor, Cvetlična ulita 18 Prosimo gospodinje in gostilničarje, da si za praznike pravočasno preskrbijo purane. 7329 pižame, samoveznice letos posebno velika izbira Znižane cene, pred nakupom si oglejte izbiro pri Jos. BCarnicniku, Naribor, Glavni trg 11 V teh skrbeh so mu ure bliskovito bežale. in tudi zadnja je prihajala bliže in bliže. Neko noč, neko strašno noč je ležal na svojem trdem ležišču, srce mu je bilo polno strahu in nemira — ko se odpro vrata njegove celice. Vstopil je jetniški kurat. Everard je prebledel. Dobro je vedel, da kuratov obisk pomeni bližnji konec — njegovi obiski so mu ostali dobro v spominu še od takrat, ko bi moral prvič sto piti na morišče. Vendar ga sedaj obisk gospoda Karla ni razjezil kakor nekdaj. 2e nekaj dni so se vršile v njegovi duši važne spremembe. Počasi, počasi se je pripravljalo v njem spoznanje, kako izgubljeno in slabo je bilo njegovo življenje, in iz tega se je porajal kes. To, kar je v njem nastajalo, še ni bila prava vera, a vendar so se mu včasih odprli novi svetovi, novi pogledi v življenje, ki jih prej ni poznal. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Juta« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.