Poštnina plačana v pot Drini. Posamezna itevilka 1 din. Za treznost Vedno pogosteje slišimo dandanes v vsej javnosti klic, naj se slovenski narod vendar zave, kam drvi s svojo veliko nezmernostjo v pijači. Naj vendar pomisli na sto in 6to zlili posledic, ki jih rodi alkoholizem bodisi v gospodarskem ali socialnem, "bodisi v versko-uravnem življenju. Nezmernost v pijači je po besedah angleškega kardinala Manninga ena največjih družabnih bolezni, za katerim boleha svet. To^ je odprta rana, iz katere krvavi vsa družba. Ako ne bomo pozitivno uničevali tega zla, bomo zanemarili bolezen, ki razjeda družbo pri koreniki, uničuje družinsko srečo in prinaša več nesreč kot katerikoli drugi vzrok današnje stiske. Zle posledice, ki jih rodi alkoholizem, so brezštevilne. Koliko beračev, ki sedaj prosijo za skorjo kruha, je bilo nekdaj bogatih posestnikov! Toda ker niso znali premagati nezmernosti, je prišlo vse imetje in premoženje na boben, družina pa se potika po svetu, prosjači ali celo nasilno in zločinskim potom išče sredstev za življenje.. — Kako žalostna slika se nudi človeku, ako stopi v naše šolske razrede. Poleg zdravili, krepkih dečkov in deklic z rdečimi lici in živimi očmi sedi vse preveč otrok z bledimi lici in z neko prirojeno žalostjo na obrazu, z znaki zaostalosti v dušni in telesni rasti! In ta žalostna dediščina ostane tem otrokom za vse življenje, ki postane navadno tako kot je bilo življenje njih staršev — življenje nezmernosti, pijančevanja, nemorale, gospodarskega propada. Koliko ubojev, umorov in raznih drugih nesreč se izvrši v pijanosti! Strašno žalostna bi bila bilanca te strani življenja slovenskega človeka bodisi doma, bodisi v tujini. — Kako obupno žalosten bi bil dalje sprehod po norišnicah in bolnišnicah! Pa kaj bi še našteval, ko je to že dovolj žalostno! Vsakdanja pesem naših dni je, kako hudo je na svetu. Ni denarja, ni pravega zaslužka, vsem se godi krivica: delavcem, kmetom, obrtnikom, vajencem itd. Zlasti manjka denarja takrat, ko je treba oskrbeti družino ali ko je treba prispevati za kake javue ustanove, zgradbe, v karitativne namene. Takrat vedno ni in ni denarja! Toda nihče ne pomisli, koliko milijonov in milijonov denarja se požene v enem samem letu po grlu. Tako je v kranjskem o-kraju. ki šteje po zadnjem ljudskem štetju 36.245 prebivalcev, razpečanega v enem letu 13487.03 hektolitrov alkohola. To znese ogromno vsoto 18,215.801 din! Kaj vse bi se dalo s tem denarjem napraviti! Nobeni družini v celem kranjskem okraju ne bi bilo treba biti v revščini, imeli bi celo vrsto socialnih ustanov, ki bi skrbele za ljudstvo. Ne bi pa bilo toliko akohola razpečanega in toliko denarja zapravljenega, če ne bi bilo toliko gostiln in razpeče-valcev opojnih pijač! V kranjskem o-kraju smo jih našteli 373. Ali je potrebna za vsakih 132 ljudi ena gostilna? Tu mora nastopiti javna oblast, katere najvišji zakon mora biti — blaginja prebivalstva... Prav nobena sreča in in nikaka korist pa ni za ljudi, če je toliko takih, ki prodajajo nesrečo in povečava jo stisko današnjih dni s tem, da ljudem s prodajo alkohola posredujejo revščino in bedo, nravne padce, bolezni itd. To je zavestno uničevanje naroda! Zato mora oblast preprečiti, da be se še množilo število teli prodajalcev strupa. Tudi bi bilo nadvse koristno, da bi oblast v vsaki občini nekaj ne-trebnih gostiln zaprla, s čemer bi v Slovanska kri Pred nekaj dnevi smo čitali v časopisih, da so se sedaj v Londonu sporazumeli voditelji Čehov in Poljakov, da bosta po tej vojni obe državi — Češka in Poljska — tvorili eno državo, ki bo vodila enotno zunanjo politiko. Kdor je čital to notico, se je moral bridko zasmejati. Torej v London so morali pribežati voditelji poljskega in češkega naroda, toliko gorja so morali pretrpeti, svoje države so morali izgubiti, da so prišli — k pameti. Šele ko so jim Nemci prav pošteno navili ušesa, so se streznili, žal za sedaj — prepozno! Ko so Poljaki branili svojo državo pred boljševiško poplavo, so jim padli Čehi v hrbet in jim izpred nosa vzeli tešinsko ozemlje! Ko .so Nemci razko-savali Češko, so pa Poljaki hitro in z velikim navdušenjem zasedali par čeških okrajev in pomagali pri razdejanju Češke države! Ko smo gledali to naravnost omejeno in bedasto politiko obeh slovanskih narodov, smo občudovali zaslepljenost, ki je morala privesti do kraha obeh držav. Danes bi človek kmalu padel v skušnjavo, da bi jim privoščil, da so jim Nemci pošteno nategnili ušesa in jih spravili k pameti. Čehi so bili proti Poljakom zvezani z boljševiško Rusijo, ki je izigrala češko politiko proti Nemčiji in Poljski. Kako sramotno so komunisti pustili na cedilu Čehe! Upamo, da so Čehi vsaj sedaj ozdravljeni, da ne bodo več 1 ju-bimkovali s komunizmom in se ne hodo dali več slepiti od njega. Ta „slovanski kri" je pač mnogo kriva tudi razmer med južnimi Slovani. Kaj ni naravnost bedasto, da so se toliko desetletij krvavo borili med seboj Srbi in Bolgari za par okrajev. Saj je končno vseeno, ali jih imajo Bolgari ali Srbi: ali se ljudje tam pišejo Petrov ali Petrovič. Kdo je imel dobiček od teh preklarij? In 20 letna borba v naši državi! Priznajmo kar odkrto, da precej krivde nosi tudi ta ..slovanska kri", ki se prepira za žabjo volno, velike skupne interese pa pri tem pozablja. Če je na vrhu, je tiran in ne zna pridobiti svojega brata z ljubeznijo in popuščanjem. Če je v opoziciji, pa gre tako daleč da razbija vse in v svojem odporu ne pozna nobenih mej in kliče od zunaj razsodnike in pomočnike. Čemu je bila vsa 20 letna borba v Jugoslaviji? Le malo dobre volje bi bilo treba, nekaj ljubezni, samozata jevan ja in pravioo-ljubnosti ter svobodni jubja napram bratom, pa bi nam bil prihranjen 20 letni bratski boj, ki je napravil toliko škode državi! I Žal se še sedaj nekateri ne morejo I spametovati! Mi bi si dovolili napisati na naslov j hrvaške politike par odkritih besed. I Neredko prihajajo sedaj iz Hrvaške j Slovenci, ki so bili uslužbeni v javnih ; službah, kakor tudi pri privatnikih. Se-| daj moledujejo za službe in pripovedu-I jejo, da so jih vrgli na cesto na Hrva-! škem zato, ker so Slovenci! Morda nekateri pretiravajo, toda res-' niča je, da je moralo iz Hrvaške nema-! lo Slovencev zato, ker so Slovenci. Pisec teh vrst je prijatelj Hrvatov, , toda tako postopanje je protihrvaško in protidržavno! Ali mislijo Hrvatje, da si s tem pridobivajo simpatije? Ali MJ ne zavedajo, da s takim postopanjem delajo isto kakor so Poljaki napram Čehom ali Čehi napram Poljakom? Proti takemu šovinizmu bi morali nastopiti vsi hrvaški rodoljubi in vsi, ki jim je na srcu dobrobit skupne države. Tudi mi Slovenci imamo precej slovanske krvi v sebi in morda premalo smisla za skupnost, toda v tem ožini nam nihče ne more očitati, da smo napram Hrvatom ali Srbom šovinisti. Dasi je Slovenija za nas premajhna, posebno, ko smo morali sprejeti toliko bratov, ki so pribežali preko meja, ren dar nismo podili iz svoje srede ne enega Srba, še manj pa kakega Hrvata. V Kranju se ti je poleti zdelo, kakor da si kje na Hrvaškem, toliko delavcev je služilo svoj kruh pri nas iz Hrvaške. V vseh poklicih so pri nas bratje Hrvatje in mislimo, da nam morejo vsi ti dati spričevalo, da niso pri nas nikogar podili iz službe ali pa izpodrivali koga zato, ker je Hrvat. Vsaj vsak mesec po-pira kdo iz Hrvaške po Kranju in okolici nabirke za ta ali drugi namen: za sirote, za pogorelce, za po toči oškodovane, za cerkev in druge dobrodelne zavode, pa še nikogar nismo podili iz Slovenije zato, ker je Hrvat. Slovenija je milijone izgubila na Hrvaškem, kamor smo radi posojali odvisni denar. Iz Hrvaške ni prišla niti para v Slovenijo. Koliko milijonov je zabila samo Zadružna zveza v Dalmacijo! Slovencem ne more nihče očitati, da smo šovinisti, da ne moremo v svoji sredi trpeti Hrvatov! Mi bi želeli v interesu države, pa tudi v interesu Hrvatov, da bi Hrvatje vsaj tako postopali s Slovenci v hrvaški banovini, kakor Slovenci postopamo z brati Hrvati v Sloveniji! Čas je, skrajni čas, da se slovanska kri spametuje! Čehom in Poljakom ni bilo prav nič treba, da so se šele v Londonu znašli po tolikem gorju in razsuli! ... Blagoslovitev oficirskega doma na Kofcah Na splošno znani planini Šiji nad Kofeami na Košuti, ca 3/4 ure od Planinskega doma SPD na Kofcah, je zgradil oficirski zbor I. bataljona I. planinskega polka iz Škofje Loke prijazen, moderen planinski dom. Iniciativo za zgraditev je dal major Vajevič, poveljnik L plan. bataljona. Največjo za-'lugo za zgraditev doma pa imata gotovo kapetan L razreda Smerdu Maks in ppor. Radko Cotič. ki sta zbirala gradivo in vodila vse delo. Material ho precejšnji meri pri|>omogla k iztreznje-nju slovenskega naroda, ki mora priti kmalu, da ne bo že prepozno! F. R. povečini darovali dobrotniki in prijatelji planincev. V enem mescu je bil dom zgrajen in v nedeljo 10. novembra je oficirski zbor slavil svoj velik praznik otvoritve doma. Vkljub zelo slabemu vremenu in snegu so Kofce oživele. Na Šijo so prihajali častniki, godbeniki in čete moštva planincev, tržiški in tuji planinci in planinke ter razni odličniki, da prisostvujejo blagoslovitvi doma. Pri domu sta goste pričakovala graditelja kpt. I. razr. Maks Smerdu in ppor. Cotič. Slovesnosti so se udeležili brigadni general Lukič, komandant 40. polka Gladovič, tržiški župan in banski svetnik g. Janez Majeršič, baron dr. Bom, dr. Pretnar kot predsednik SPD,^ Jelko Rant za rezervne oficirje, poročevalci nasili časopisov in drugi. Ko je prišel k domu planinski brigadni general Lukič, ki ga je pozdravila godba škofjeloškega planinskega polka, je major g. Vajevič pozdravil vse goste, razložil pomen in delo doma ter prosil svečenika, da dom blagoslovita. Višji vojni duhovnik dr. Marinčič je prvi opravil blagoslovitvene obrede, za njim pa še pravoslavni prota Petrovič. Ko je bil obred končan je povzel besedo zopet major Vajevič ter v vznesenih besedah slavil lepoto naših planin, hrabrost naše vojske, ki je in bo vedno pripravljena, braniti narodno življenje in svobodo naših planin. Iskreno je govoril o delu in žrtvah naših planincev vojakov ter njihovi nepremagljivi ljubezni do domovine in države. S klicem Nj. Vel. kralju Petru TI. je zaključil svoj govor. Temu klicu so se pridružili živio-klici vseh udeležencev. Godba, ki je pri obredih igrala molitev, je zaisrrala državno himno. Nato je brigadni general Lukič čestital vsemu zboru I. bat. L plan. polka ter še posebno poudarjal ljubezen planincev do naših gora in velikih dolžnosti do države. Nadalje je čestital v 1 imenu 40. polka polkovnik Gladovič, za njim pa je pozdravil novo postojanko v imenu SPD in Zveze jug. plan. društev dr. Pretnar. S posebnim zadovoljstvom je bila sprejeta zdravica in čestitka župana mesta Tržič in banske-ga svetnika g. Janeza Majeršiča, ki je želel domu in oficirskemu zboru veliko uspehov, posebno pa je poudaril in pozdravil povezanost ljudstva z našo hrabro vojsko. Po pozdravili je major Vajevič zaključil lepo slovesnost in povabil vse v dom na ogled in okrepčilo .V obednici se je nato razvila živahna zabava, pri kateri so peli tržiški pevci in je igrala godba. Vse je bilo veselo in dobro razpoloženo, v pravem planinskem tovarištvu in razgovoru med častniki, planinci in odličniki je mineval čas. ter se je bilo treba podati v dolino. Tako je ta izredna slovesnost utrdila še večjo ?x>-vezanost vseh ljubiteljev in branilcev naših krasnih planin. Krvav obračun v Naklem V četrtek so v Naklem pokopali kmetovalca Alojzija Goloba, ki je postal v nedeljo žrtev zavratnega ubojia. Njegov pogrebi jo pričal, da. vse Ijndst'vo obsoja ta zločin, ki je vzbudil veliko ogorčenja po Nakiti in okolici. V naklunski gostilni so okoli mize sedeli kmetje in debatirali. Med njimi je sedel tudi 40,'1'etni kmečki sija Alojlzij GoJobJ. doma s Police. Bil je miren in se je razgovarjal s kmeti. Nenadoma pa ga je začel1 zbadati in dražiti 32-Ie*n; zidar Vinko Lahovec, ki je « nekim čevljarjem, pa rodu Hrvatom, sedel pri sosednji mizi. Golob je svojčas naredil maturo in trgovsko »olo ter je kot tak postal rezervni oficir, vendar se je po končanem šolanju po-sveiil kmetiji. Zato ga je Lahovec dražil, kako je moral statj pred orožniki mirno ia se jim legitimirati. Golob zbadanja seveda dolgo ni trpel, spoprijela sta se in Golob je nasprotnika posadil na klop ter mu priporočil, naj bo miren. Nato ts'a s« celo pobotala: Morda bi se bilo vse dobro izteklo. So bi ne bilo z Lahovcem onega Hrvata. Ko je namreč Lahovec zapustil po prepru tostilniSko sobo, je njegov fovariS «*opil za nJim, mu stisnil t roke bodalo m ga nagovoril, naj z Golbhom pošteno obračuna. lahovec se je vrnil v gostilno in se spet pričel prepirati z Golobom. Nato mu je nenadoma zadal smrtonosni sunek z bo-(Dalje na drugi strani spodaj) STRAN 2 Istresnimo sel Iz priloženega pregleda jasno razbe-j remo, koliko se v kranjskem okraju razpeča alkoholnih pijač v tej ali eni obliki. Jasno se vidi. koliko denarja se »požene" po grlu! Vidimo tudi, kje so bolj trezni ljudje in kje manj. —j Seveda je treba pomisliti pri nekaterih krajih in občinah, zlasti pri večjih' (Kranj, Tržič, Stražišče), da pride tja silno veliko ljudi iz okolice, ki se tudi morajo okrepčati. Zal, da se včasih preveč »okrepčajo". Nekateri kraji so letoviški (Jezersko, Preddvor)« kamor pride več ljudi in se torej razpeča več alkohola. Vsekakor je ta pregled o splošni sliki alkoholizma v kranjskem okraju poučen in želeti je, da bi se vsakdo veliko naučil iz njega! Sploien pregled prodanega alkohola In potrošenega denarja v enein letu. Zap. št. ' Ob ina - Število prebiv. po zadnjem ljudskem štetju Število gostiln in razpeče-valcev alkohola Koliko je bilo prodanih opojnih pijač (v hI) Potrošilo se je din Na enega občana torej pride din Opomba 1 Kranl.... 7190 62 5438.21 7,204.941 1002 2 Besniea . . . 938 11 116.89 217.343 231 Na vsakih 65 ljudi go- 3 Cerklje . . . 3011 17 391.37 564.970 187 stilna ali trg. z alkoh. 4 Golnik . . . 1320 9 352.58 453-944 343 1 penzion 5 Mavčiče . . . 879 4 125.20 160.484 182 6 Naklo .... 1918 12 492.56 649.302 338 V lup. Naklo 3 gostil. 7 Preddvor . . 1911 14 432.06 559.006 292 2 penziona 8 Predoslie . . 1919 10 383.20 493.980 257 9 Smlednik . . 1604 10 279.94 351.139 218 10 Stražišče . . 2111 26 1159.15 1,465,154 607 11 Šenčur . . . 5582 19 717.75 987.765 275 12 Jezersko . . 689 11 379.39 548.116 795 Za vsakih 62 ljudi ena 13 Kovor . . , 1559 14 562.96 818.3.12 524 gostilna 14 2190 17 849.92 1,181.705 474 15 Tržič .... 3241 27 1404.62 1,990.925 613 16 Sv. Ana . . . 596 5 167.65 244.335 409 17 Sv. Katarina 984 5 233.58 324.340 329 Skupaj . . . 36.245 273 13,487.03 18,215.801 502 Cestna dela v škofjeloškem okraju Re<'.Uokjr v Sloveniji naletimo na banovinsko cesto T. redu, kj bi bila tako polna nepreglednih ovinkov, kot cesta, ki vodi iz škofje Loke po Poljanski dolini proti Zirem in nikjer ni toliko tesni, kakor jih ima cesta p)o Selška dolini proti Železnikom In idalje proti meji. Škofjeloški okrajni cestni odbor si je nadel nalogo, da bo te naravne ovire postopoma odstranjeval in urejeval v okviru svojih finančnih možnosti. Toda preden bo napravljeno najpotrebnejše, bo preteklo gotovo še nekaj let Mala davčna moč okraja in pa dolg, ki izvira še iz gradnje mostov v PuSialu in na Praprotnem, sta vzrok, d« dela ne gredo hitreje izpod rok. Kljub temu srno opazili, da je cestni odbor izvršil nekaj najnujnejših popravil. Tako je bila odstranjena v Gorenji vasi razvalina Pe-resciuttijeve bajte :n na tem mestu lepo razširjena cesta ter s tem ublažen ovinek pri odcepu ceste na Lučine. Na Logu sta bila popravljena klanec in ovinek. Prav tako je bil z odkupom parcele urejen ovinek na mestu, kjer zapušča cesta Karlovško predmestje v Škofji Loki. Pri napravi stopnic pri nunski cerkvi v Škofji Loki je pomagal okr. cestni odbor z materialom ifl delavci, tako da je bil vhod v Klobovsovo ulico z malimi sfroški za občino lepo urejen. V Kapnc'nskem predmestju je bila naprrvijena večja preglednost in razširjena cesta, ki zavije proti S'ari Loki. V Selški dolini je bil na Češnji« razširjen most ček, da bo' promet čezenj varnejši; v Železnikih pa je bila odstranjena ovira Dri Bogata je vi gostilni s *em da je bil obnovljen podporni zid ob Selščici in razširjena cesta. To je drugo zelo potrebno delo v Železnikih in željmo, da bi se v tem smislu nadaljevalo. Gradnja nove ceste od Sorice proti Darijam stopa v zaključno fazo. Prihodnje leto bo do Danj gotova, če se bo pa nadaljevala proti Bohinju, je še veliko vprašanje. Pri tem igrajo vlogo različni oziri. Prav posebno pa pozdravljamo novico, da bo kr. banska uprava .uredila oz. tlakovala cesto od Šk. Loke do kolodvora na moderen način tako, da bo prišla na z apnencem posuto in povaljano cestišče plast trdega porfirnega peska, v katerega bo uvajjana asfaltna masa. Na ta naMn bo konec neznosnemu prahu ob suhem vremenu in blatu ob deževju, ki jima ni bilo mogoče priti na kraj s še tako skrbnim delom in še tako obilnim posipnim materialom. Bo pa tudi cesta bolje odgovarjala svojemu velikemu prometnemu pomenu,, ki ga ima radi izrednega tovornega avtomobilskega prometa, saj po svoji obremenjenosti ne zaostaja mnogo za Celovško cesto v Ljubljani. Z delom bodo pričeli tukoj spomladi, dočim kameni material pripravljajo že sedaj v jeseni. Montiran je že mešalni stroj za asfalt in tlačile! so tudi že pripravljeni. Ni pa še odločeno, če bo asfaltiran tudi del občinske ceste od kapucinske cerkve v Šk. Loki D država ga zato izrabi v svojo korist. Industrijski kapital ima dobro plačane svoje možganske delavce izven pragmatičnih na-stavljeneev, ki za kapitalističnega podjetnika mislijo. Mnogokrat so tudi med podjetniki samimi, med upravnimi svetniki ljudje, ki so dovolj brihtni. Nič čudnega zato, če s0 opazili v športu dobro sredstvo, kako vplivati na javno mnenje. Dobri športn ki, ki so člani kluba ali kako drugače imenovane formacije, ki pa nosi ime podjetja, so pravzaprav cenena reklama zanj. Vsak športnik ljubi svoj klub, mu je drago ime družine, katere član je in magari nosi podjetniško ime. športnik se za ime svojega kluba poteguje, za njegovo zmago neumorno trenira in doseže morda vrhunske sposobnosti. Kako je počaščen, ko mu v osebi ravnatelja ali morda v osebi lastnika samega podjetje čestita, naklon' dragocen pokal ali kaj podobnega. Drugo jutro po zmagi poročajo o zmagovalcu in o klubu s podjet- niškim imenom vsi čason si. Koliko bi stala podjetje reklama v časopisih, če bi jo morali plačati kot inserat, tako je pa bilo treba kupiti samo eden ali dva pokala! Res, poceni je ta reklama in veliko bolj učinkovita je, kot pa drago plačan inserat! Pa ne samo reklama! Športniki gorijo v ljubezni do svojega kluba! Za klub gredo v borbo, klub bodo ob VSaki priliki zagovarjali, ga ščitili, ga hvalili. Klub skušajo tudi povečati: s pravimi in zlasti z mnogimi podpornimi člani. W, ki so v podjetju uslužben.i, so za klub. Kdo bi bil proti?! Naravno je, da vsak čuti in živi s svojim športnim klubom. Saj pri ta-i k i h klubih članarina navadno ni velika. Ni I potrebno! Gospod ravnatelj ali celo podjetnik j je vendar tako zelo naklonjen klubu. Prav j pravega športnega bratskega duha je. Koliko I daruje iz svojega žepa! Pa še podjetje vnese I v proračun kako podporo! Čemu visoka Slana-j r;na. ko so pa visoki gospodje pri nas tako dobri, radodarni!? Le redko pride do kakšne male z.agrenjeno-sti pri takih klubih. Morda samo takrat, ko znižajo v tovarni plače ali ko nočejo dati povišie ali takrat, ko jih tako brezobzirno reducirajo, ali takrat, ko nočejo 'zvršiti kakih higienskih naprav. Delavski interesi so zadeti! Kdo bo nastopil!? Ta vendar ne more. ker je V odboru pri klubu 'n z g- XY skupaj sedita! Oni tudi ne, (čeprav je pri strokovni organizacij), ker je dobil zastonj smuči in ravnatelj mu je zad-n;č roko stsnil. ko mu je pri tekmah! čestital. Kdo bo vendar šel zbrat delavstvo, da se potegne za svoje pravice!? — Ni ga! O kako koristna je za podjetje taka podjetniška športna organizaci.iia! (Nadaljevanje.) Drobne novice % Jesenic Otvoritev in blagoslovitev Mestnega zave-tšča. Naše Mestno zavetišče že prav za prav služi svojemu namenu, vendar prave otvoritve še ni bilo. Občinska uprava je hotela, da b' bilo to takrat, ko bo kar mogoče -vse dokončano. Sedaj, ko bo še kapela dovršena, se bo to lahko že reklo. Zdi se, da ho taka slovesna uradna otvoritev v nedeljo dne 24. novembra. •f Katarina Smrekar. V petek dne 8. novembra je umrla blaga gospa Katarina Smrekarje-va. V nedeljo popoldne se je vrši pogreb, ki jo pokazal, kuko so jo Jeseničani spoštovali. Nepregledna vrsta sorodnikov in znancev jo je spremila na zadnji poti. Godba KPD je med pogrebom igrala žalostinke. Naj počiva v miru in uživa plačilo za svoja dobra dela. Sorodnikom naše sožalje! Na Gospodinjsko šolo se vrne gdč. Blntni-kova, ki je šele pred kratkim odšla z Jesenic. Kasta — grobokop delavske svobode! Na širši seji JRZ je bilo med drugim tudi podano poročilo o pomenu in vel ki nevarnosti Kaste na Jesenicah. Iz poročil je bilo razvidno, da delavstvo dobro pozna nevarnost, ki mu preti od Kaste, saj že tudi čuti zle posledice te ustanove za svojo svobodo, ki se bo čedalje bolj obračala tudi v materialno škodo. O predlogih in sklepih, ki so padli v tej zvez', je. koristneje, da ne poročamo. Prav pa je, da gre- Sprememba na ljudski šoli. Radi skrčitve 7. in 8. razreda je bila na šoli ena učna moč odveč. Prestavljena je bila zato z naše šole ga. Skendrova. Oba z možem sta nastavljena na šoli pri Sv. Bolfenku y Slovenskih goricah. — Neka ljubljanska tvrdka je popravila v šoli napeljavo centralne kurjave in je od prejšnjega tedna dalje na šoli prijetno gorko. Članski sestanek ZZD. V nedeljo dne 17: novembra se vrši v Krekovem domu na Jeseni, cah članski sestanek ZZD. Začetek točno ob poli 10. uri. Udeležba obvezna. Razgovor tudi o zvišanju draginjskih doklad pri KID. Mezdno gibanje pri KID. Radi vedno rastoče draginje so vse štiri delavske organizacije pri KID napravile skupno vlogo na ravnalelj-stvo KID ter na podlagi zvišancga indekse. •** za življenjske potrebščine zahtevale zv sanje draginjskih doklad. Zahteva po zvišanju plače je toliko bolj u temi jena, ker se je v tem času zvišala tudi cena za izdelke tovarne K'D. G. inž. Petrovčič, ki je pri pogajanj h zastopal tovarno, je kratko podal izjavo tovarne, ^ katero je odbil zahteve delavstva ter zaključil razgovore. Razočarano delavstvo bo moralo za. četi novo akcijo, da doseže svoje namene. Sv. Križ. V ponedeljek dne 11. novembra s« je poročil v naši cerkvi g- Lado Mrak, poštni uradnik na Jesenicah, z gdč. Bogataj do pojasnila o Kasti od ust do ust, ker je | Marijo, lastnico šiviljskega salona na Jeseni- važno, da delavstvo pozna pomeni Kaste, čeprav je prisiljeno, da se je posluži. Obisk g. župnika Tumpeja. Beograjski župnik g. Andrej Tumpej CM, ki je b:l pred mesci nevarno bolan, se je prišel dokončno pozdravit k Sv. Križu. Malo pred odhodom je posetil članski sestanek ženskega odseka KPD na Jesenicah in pripovedoval, kako je župni-koval svojeeaSTto do'i v Bitolju in njegovi 200 km dolgi okolici tja do Debra ob albanski meji. Sestanek je bil prav zanimiv in živahen. Meščanska šola je z učnimi močmi skoraj popolnoma zasedena, kakor to še nikoli ni bilo. Pozna se ministrovanje našega voditelja dr. Antona Korošca. cah. Bilo srečno! — V sredo dne 13. novembra smo pokopali posestnika g. Franceta Kli-narja p. d. Grmiča. Pogreb je bil s tremi duhovniki, kar je pri nas redko. Pogreba se je udeležilo mnogo njegovih sorodnikov in znancev ne samo od Sv. Križa, ampak tudi z Jesenic. Spremila ga je na zadnji poti naša uniformirana gasilska četa, ker je bil pokojni ustanovni član gasilske čete. Pokojni je bil zgleden družinski oče in vzoren ka'oličan. V«e svoje življenje je bil naročnik Bogoljuba, Domoljuba, Mohorjeve družbe. Vedno je bil tudi zaveden pristaš SLS in je užival v kraju velik ugled. Bog mu daj večni mir in plačilo! dvignil ugled kranjske strelske družine, ki je zdaj ena izmed prv h. Kranjska strelska družina bo skoraj nenadomestljivega člana težko pogrešala in mu bo ohranila časten spomin. IRavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni Š i H R Kranjsko glasbeno truštvo prične z rednim godben m podukom za začetnike 20. novembra 1940. Kdor ima veselje do glasbe, se lahko prijavi do navedenega dne v društvenih prostorih Savski breg 9 vsako sredo in peiek ob 20. uri. Občni zbor Skupnega združenja obrtnikov se vrši v nedeljo dne 24. novembra 1940 ob 8. uri v Narodnem domu, V novem skupnem združenju so vsebovana vsa dosedanja manjša obrtniška združenja, ki so bila ukinjena, med nj mi tudi združenje mlinarjev in Žagarjev. Zato je v interesu vsakega obrtnika, da se občnega zbora udeleži. Prosvetno društvo v Kranja priredi 50. novembra zvečer proslavo 1. decembra. I. prosvetni večer je prejšnji četrtek privabil v L'udski dom okrog 400 poslušalcev, tako da je bila gornja dvorana, ki je že skoraj izdelana, nabito polna. Za uvod so nam naši pevci zapeli troje pesmi. Nato je g. prof. Fortuna recitiral z njemu lastnim zanosom troje krepk h sodobnih pesmi. Kot zadnja točka je bilo predavan'e izšeljeniškega duhovnika g. Švelca. ki nam je na mestoma šegav nač n prikazal precej Šepave razmere, v katerih so Živeli naši izseljenci v Franciji. Nato nam je plastično or sal svoj križev pot od začetka vojne v Franciji preko koncentrae'jskega taborišča v bližini Perpignana n naprej proti domu. Za zares lepo in izčrpno predavanje so mu poslušalci z. vsega sTca hvaležni Naslednji prosvetni večer sP bo vtšiI prihodnji četrtek v mali dvoran1 ljudskega doma. Spored bo objavljen pozneje. _KINO TALIJA_ predvaja v soboto 16, nov. ob pol 9. zveć. in v nedeljo 17. nov. ob 4., 6. In pol 9. url TUJA PESEM Prekrasna muzikalična veseloigra o mladem dekletu, ki postane od neznatne male učiteljice slavna filmska zvezda TEDENSKE NOVICE KRANJ Dežurno zdravniško službo vrši v nedeljo 17. novembra dr. Pance Pavel. f Ločniškar Hinko. V ljubljanski bolnišnici je nagloma umrl vojaški referent kranjskega okraja, narednik vodnik 1. razreda g. Loč- niškar Hinko. Pokojnik je bil duša Kranjske strelske družine, saj jo je takorekoč vodil od njenega prčetka. S svojim delovanjem je dosegel, da je strelski pokret v Kranju zavzel tako lep obseg. Posebno se je udejstvoval po raznih strelskih tekmah ter je kot prvak zelo Okrajni odbor društva Rdečega križa v Kra- sporoča vsem onim, ki so se prijavili v bolni- earsldi tečaj, da se isti prične v ponedeljek dne 18. novembra ob 8. uri zvečer v risalnici meščanske šole v Kranju. Istočasno vabimo še vse one, ki bi radi po-sečali tečaj, pa se še n'so prijavili, da se lahko prijavijo ob pričetku tečaja. Prijave sprejema še do 18. novembra dopoldne društveni tajnik, sresko načelstvo, soba št. 8. Kranjski zvonovi v župni eerkv! so utihnili! Radi nujnih popravil v stolpu župne cerkve so utihnili za nekaj dni zvonovi pri župni cer. kvi. Mesto njih zvone le v rožen venski cerkvi. V stolpu župne cerkve je obstojala resna nevarnost, da se podre ogrodje, na katerem vise zvonovi. Odkrušil se je namreč zid v stolpu, kjer jc bilo zasidrano ogrodje. Zdaj bodo (o stvar popravili. PRTMSKOVO Delavci in delavke! V nedeljo 17. novembra ob 10. uri piidite v Prosv. dom na Primsko vem k predavanju, kj ga bo imel g., Pirih iz Ljubljane. Govoril in pojusneval bo delavsko vprašanje ki je danes pereče bolj kot kdaj prej. radi splošnlegn negotovega stanja razmer. — Pridite v obilnem številu. Burka ..Trije tički", ki je bila prvič odigTana preteklo nedeljo ob popolnoma razprodani dvorani, bo ponovljena drugo nedeljo, dno 24. novembra ob 4. uri popoldne, na kar že danes opozarjamo vse tiste, k; zadnjič niso mogli več dobiti vstopn;c. SMARTIN PRI KRANJU „Deseti brat" na odru Šmar finskega doma. Prosvetno društvo otvarja gledališko sezono na Martinovo nedeljo 17. novembra ob 7. uri zvečer s krasno, s petjem spremljano ljudsko igro „Deseti brat", ki jo je po Jurčičevem ro. manu dramatiziral Fran Govekar. Vabimo vas, da se udel'ež te letošnje ovoritvene predstave in da nas redno i>osečate. ker imamo v letošnji sezoni na programu najboljša dramat. ska dela domačih avtorjev. V dvorani so nameščeni novi, najmodernejši fotelji. Igra *e bo ponovila prihodnjo nedeljo 24. novmebra ob 3. uri popldne. PREDOSLJE Prosvetno društvo v Predosljah pr'redi v nedeljo 17. novembra ob 3. uri popoldne v dvorani prosvetnega doma Finžgarjevo ljudsko dramo v treh dejanj.h: ..Razvalina življenja". CERKLJE V nedeljo jo naše Prosveno društvo polagalo račun o svojem delu. Kljub mnogim zmedam, ki vladajo po svetu, je naše društvo skrbelo za izobrazbo svojega članstva. Predsednik je poročal, da je bilo v preteklem letu 24 prosvetnih večerov. Tvarina predavanj je bila različna, saj je poleg domačih predavateljev dr. Bohinca, g. župnika Črnilca in g- Zumra. predavalo 12 tujih govornikov, Predajanja so bila: zdravstvena, kmetijsko-gospodarska, načelna itd. Posebno so bila zanimiva predavanja o sedanjem položaju, ki jih je z veliko požrtvovalnostjo vsak večer podajal na prijeten in zanimiv način naš banovinski zdravnik g. dr. Bohinc. I dclcženccv pri vseh sestankih je bilo okrog 2000, na posameznih sestankih približno po 100. Predsednik Prosv. društva *B je zahvali! zlasti g. dr. Bohincu in f,: župniku Črnilcu, ki sta največ žrtvovala za prosvetne večere. Zelja mnogih je, da bi tudi v letošnji zimi ne bili brez podobnih sestankov. Upajmo, da se bo ta želja tudi izpolnila. TRŽIČ 8. novembra je minulo 60 let, odkar sta stopila pred oltar k poroki Mršol Franc in Zi- ganje vasi in tržičanka Jožefa Okorn. Mož. ima 83 let, žena pa 79. Doraslo jima je 9 otrok, od katerih j.h živi še pet. Čeprav sta v letih, sta še trdna v zdravju. Družina je živela vedno skromno. Trdo je bilo treba delati in veliko skrbeti za tako številno delavsko družino. Zato je bil nad njo tudi blagoslov. Vsi živi otroci so prišli do poštenega kruha, kar je roditelj ma v visokih letih v uteho in zadoščenje. Slavljencema želimo, da bi v miru preživela leta, ki jima jih je Bog še določil. VOGLJE Pevski koncert. Kdor si želi lepega petja, naj pride v nedeljo 29. novembra 1940 ob 3. uri popoldne ? Prosvetni dom v Voklo, kjer nam bodo pevci iz Vogelj in Vokla zapeli nekaj prav lepih narodnih in umetnih pesmi. Na sporedu bo tudi Vodopivčeva spevoigra „Srce in denar", ki bo zadivila vse poslušalce. Vsi vljudno vabljeni na to prireditev! VODICE Igra bo v nedeljo 17. novembra v našem Domu. Zopet se oživlja dvorana in del tega življenja je tudi posvečen igranju. Prav lepo stvar bomo videli na začetku lov drami, ki je vzeta iz pretekle svetovne vojne. Je zares lepa slika življenja in trpljenja vojakov iz strelskih jarkov. Marsikateri vojak bo v duhu obnovil težke ure, ki jih je preživel tam v karpat h ali ob Soči jn če je kdo, ki v vojni vidi prijetnosti, bo le sprevidel, da je vojna med najhujšimi šibami, ki nam jih po- i lijjjia Bog. Fantovski odsek igra to igro. Tudi drugače Se je pridno razgibal pri svojem delu in tako je njegovo delo prav pisano: od telovadbe in raznih iger pa tja do kulturnih večerov, kjer mišice malo počivajo in telovadijo bolj možgani. Tu iščejo odgovorov na veliko vprašanj, ki so danes tudi na deželi bolj glasna kot jo bilo to pred leti. Stopimo v nedeljo popoldne vsi v naš Dom in s tem pokažimo, da cenmo delo naše mladine, da ji damo svoje priznanje 'n ji vlijemo poguma za nadaljnje delo. ŠKOFJA LOKA „Cigani" na prosvetnem odru. Zadnjič smo javili, da bodo v Društvenem domu za lon-trško žegnanje igrali burko ..Matajev Matija". Danes pa moramo javiti, da so nastale ne-predv dene težkoče in da v nedeljo 24. novembra ne bo igran „Matajev Matija" (ki pa pride še pred Božičem na vrsto), ampak sijajna Milčinsk jeva burka „Cigani". Nastopila bo znana trojica burkežev: Blažev Pepe, Potov Jože in Trdinčkov Janko in, bo torej smeha dovolj. Da pa ne boste preveč lačni, bo vse preskrbljeno, da bo vsak dobil tudi dovolj slovitih lontrških krofov v društveni kuhinji. Rezervirajte ' vstopnice v, trgovini Lado Finžgar. Abrahama je srečal. 8. novembra je praznoval svojo 50 letnico življenja eden najzaslužnejših mož v našem mladem škofjeloškem okraju, g. banski svetnik Lovro Planina. Skoraj vse politično jn organizacijsko življenje po vojni je v našem kraju tesno povezano s Planinovim imenom. Ne bomo podrobno opisovali njegove življenjske poti, vendar mislimo, da nam g. Lovro Planina no bo zameril, če napišemo nekaj besed o njegovem požrtvo. valnem delu za dobro našega mesta in okraja. Poslulujmo te »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobit«! jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. ProcEon trn podaste na pot, pridite na breiplačen posvet k »PUTNIKU« STRAN 4 -™—----— Nuj omenimo »prva njegovo najtepio lastnost, to je nj*gov globoko razvit socialni čut. Mestni reveži se že dolga leta zatekajo k nje. mu, da mu potožijo svcje težave. Vsakemu pomaga kobkor more. Dolga leta jc bil načelnik ubožnega odreka y občinskem odboru. Velika njegova zasluga je, da je (Jobila Mestna ubožnica vsaj temeljne možnost] razvoja in da se je nato tako zadovoljivo razvijala. Tudi danefl je se soodlo-čujočj član ubožnega odseka in marsikdo po njegovem1 posredovanju dobi kak dar, ki bi ga drugače ne. G. Planjna pa je tudi politično zelo preizkusen človek in prekaljen od preganjanj po litičnih nasprotnikov. Vedno je bil zve-t dr. Korošcu, katolištvu in slovenstvu, vedno, v viharjih in svetlih dneh. Leta 1927. ga je izbralo mesto za svojega poslanca. S svojo ugledno besedo je naše mesto prav uspešno zastopal. V letih preganjanj je bil nasprotnikom največji trn vpeti. Večkrat je bil kaznovan z denarno globo. Bil je celo 8 dni čisto po nedolžnem zaprt. Bil je skozi vsa štiri leta neprestano zasledovan in neštetokrat denunciran. A g. Lovro je prcboloj \»e. Ze skoraj 20 let je občinski odbornik in danes je podžupan mesta Skofja Loka Pri cest nem odboru je podnačelnik. Ne smemo pa prezreti njegove organzator-ske BposoUnOtL Lahko rečemo, da pri nas že dvajset let ni bilo večje naše prireditve, ki je ne b organizira) on ali pri njej vsaj jx>sredno ne bi sodeloval- Sodeluje skoraj pri vseh naših društvih. Najbolj vnet pa je gaileckjer je član že dolga desetletja in je načelnik škofjeloške gasilske župe že pr^v od njene ustanovitve. Danes mu je zopet zaupalo ljudstvo, da ga zastopa pri našli slovenski banovini. Težko dolžnost banskega svetnika no^i že skozi štiri leta. Bog naj mu povrne vse dobro, kar je pr'. dobil za naše ljudi v tem času. Gospodu svetniku k njegovi petdeset letnici iskreno čestitamo in mu želimo, da bi doživel še mnogo jul/lejcv. — lepo uP«*la akadimija. Naši Klali iska kmečka zveza j<- v nedeljo 5,' novembra p-i redila v proslavo zahvalne nedelje prav lepo uspelo akadein'jo. Ob polni dvorani občinstva se je nemoteno izvajal dobro izbran spored. Čeprav se je praznovanje zahvalne nedelje vršilo samo izven cerkve, moramo naši mladini datj priznanje če pomislimo, kako težko je dejatj v rednem nasprotovanju. Mladna, le tako naprej, da bo v drugo še lepše. Igra. Tukajšnje Prosvetno društvo se pripravlja na drugo delo v leošnji sezoni. To pot nam bo pokazalo komedijo iz kmečkega življenja z naslovom „Pogodba**, in sicer jo boDjfi videli pa našem odru v nedeljo 24. no vembra ob 3. nri popoldne. Na to res lepo igro že sedaj opozarjamo. GQREJ\J. PODZVEZA F. O, v Kranju . Okrožni naraščajski sveti se bodo vršili v nedeljo 24. novembra 1940 na sedežih okrožja. Na to o|K)zarjoiuo vse vodje mladcev in naraščaja, posebno pa še one, k" se niso mogli udeležiti tečaja v Kranju. Ta okrožni svet bo prvi in važen dovolj, da se ga vsak vodja udeleži. Podrobnu navodilu dobe odseki v o-krožnicah. ki jih bodo prejeli. Udeležite se svetov vsi, ki vam je drago delo med našimi najpilajšinvi. Priročnik za vodje mladrev je izšel. Studirajte ga! Na podlagi navodil, ki ste jih prejeli na tečaju, vam no bo nerazumljiv in čim prej naj stopi v življenje v vašem1 praktičnem delu. Proslava 1. decembra: Odseki naj povsod sodelujejo pri proslavah !■ decembra. Prirejajte po možnosti skupne proslave i. drugimi društvi, kjer W pa to ne bilo mogoče, pa priredite proslavo sami. Snov zanjo d ob te v v |K>sebni knjižici, ki vam jo bo poslala Zveza. Bog živi! Delav»ki obzornik---- Stražišče, Sirokovna organizacija ZZD prireja v nedeljo 17. novembra 1940 ob 13. uri popoldne v fiinartinskom domu članski sestanek j Opozarjamo članstvo, da se tega sestanka I zanesljivo udeleži.ker je važnega značaja. Tu i variš Pirib, zastopnik centrale, nam bo na se-| stanku objasnil, kakšen je položaj delavstva in kuko naj se delavstvo v tem času ravna. Namen sestanka je. tudi v Sražišču ustano I novit; podružnico ZZD. zato na "estanek pr -j vedite tudi svoje 'ovariše. Urad za preskrbo. ! Kranjska občina mora po razglašeni ministr-! ski odredbi ustanoviti občinski urad za preskrbo prebivalstva s hrano in kurivom, Upra-I va bo štela do 6 članov, v kateri bodo poleg I župana in občinskih odbornikov zastopani tta-] di delavci in nameščenci. Večkrat smo v tem j listu naglašali potrebo, da v tako važnih usta. j novah sodelujejo tudi delavci. Uredba daje to ! pravico in možnost. Tako lx> delavstvo kot najvažnejši stan. katerega ce to v glavnem prehranjevalnem uradu tiče, dobilo v upravi mesto in možno-t sodelovanj« in primerne zaščite delavstvu in obulm/.iiivh drU>tam ge odda enosobno pri_ t lično -umivanji- a kuhinjo in pr talinam s 1 decembrom 194« Naslov v uprav1. Na dvorišču Roos do ceste je bilo izgubljeno nalivno pero. Odda naj se proti nagradi gdč Mar ji Roos, Kranj, Vidovdanska 1. Vina it. Centralne vinarne v Ljubljani. Fran-kopanska ulica 11. bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Couch zofe, otomane, divane . --In ti s a t'it,ui.,l J§9 ške Izdelke Izvršuje točno in ■olidno K.TONEJC Kranj iLJL IČNA. GOSPOD IN SINKO-K E ZMAMKE H11KJ 140 S DOBIJO SE SAMO V KRANJU, POLEG FARNE CERKVE ! m r£Cb ŠTEFAN tENtlt in FRANC KOŽELJ Največja zaioga damskih piasčev, oblek in liubertus piasčev. Šivalne stroje nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini OmejcI.,Kranj Tavčarjeva ulica štev. 9 Sprejema tudi popravila! Za Miklavža tffiffSft zlatnina, nalivne peresa, kristal itd. B. RANGDS - KRANJ JUVELIK IN DOBAVITELJ j P 0 1) L J V It N 1 Š K I : ti S ii rt 7 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV Katera bi pač hotela v hišo spričo takih razmer? Pa še nekaj je! Prav na dnu srca je čutil, da ne hi mogel prav nobene imeti rad in nobene druge ne bi mogel prositi za roko kot Cabrovo, sosedovo — Ančko. Do nje je čutil vse več kot do drugih deklet. Čutil je, da jo ima rad, lako rad, da bi storil vse zanjo. Čudno mu je kij uvalo v srcu večkrat ponoči, ko mu rešilni spanec ni hotel in ni hotel leči na trudne oči. Večkrat že je ob takih prilikah vstal in se oblekel, da bi potrkal na okno njene čumnate in ji povedal, kako jo ima rad; kako jo ljubi; kuko rad bi, da hi postala njegova, njegova do smrti. A vselej se je domislil očetovega sovraštva do Gabrovih. Stekel se je in lejrel nazaj, ker se je bal. da oče ne bi vsega izvedel. Ze leta je gojil to ljubezen in bojazen obenem v svojem srcu. To se je /godilo nocoj, ko je bila zopet ena izmed tistih noči, ko Janez ni mogel spati Sklenil je, da se ho ob prvi priliki Ančki razodel, zakaj že večkrut je čutil, da čuti Ančka v srcu isto kot on. — Da, razodeti se ji mora ob prvi priliki, naj stane kar hoče! Če ga stane to domačijo, naj ga! Saj delati mora doma. ali pa drugje. Hvala Bogu, Kaj ima roke. — To je sklenil Janez to noč. Vedel je dobro, da bo šla Ančka na tedenski sejem v Loko kot vsako soboto, da spravi v denar to in ono. Prav zato je stopil tudi Janez h kovaču. Vedel je tudi, du je Ančka že opravila in odšla proti domu. Zato je Janez tako spešil korake, da bi jo dohitel. Dospel je na vrli klanca nad Burjovcem. Pot je bila ravna, da se je videlo daleč naprej. Pred seboj je Janez zagledal žensko postavo, ki je nosila jerbas na glavi. Ni bil takoj gotov, ali je ona ali ne, vendar je stopil hitreje. Kmalu jo je jasno spoznal. Ali naj jo pokliče? Jane/, se je odločil. „Ančka, počakaj no!" je zaklical. Jasno je videl, kako se je zdrznila, a počakala je. Janez je še bolj pospešil korake. Skoraj tekel je. „No, kaj si pa ti delal danes v Loki? Saj ni nedeljo!" ga je nagovorila. „Pri kovaču sem bil, pa nisem nič opravil," je hitel pojasnjevali Janez. „Ni mi še napravil." „Pri kateremu si pa bil, ali morda pri Bitku?" ga je spraševala. »Ne, pri Lahu." Nnstnl je molk. Obema je bilo nerodno. Oba sta hrepenela po istem. Kako bi se razodela drug drugemu. Ančka je namreč že dolgo prav tako ljubila Janeza kot on njo. A čutila je isto oviro kot on, še bolj, ker je vedela, da jo stari Hribar neizmerno sovraži. Od strani je pogledala Janeza. Sedaj sta hodila počasi, da ga je prav lahko opazovala izpod vek. Janezu se je poznalo, da se A' duši strašno bori sam s seboj. Bil je bled. Zaskrbelo jo je. „ Janez, kaj ti je?" ga je nenadoma vprašala. „Kaj mi je? Nič in veliko. Nekaj me teži, kakor kamen mi leži na srcu. Bad bi se razbremenil, pa ne gre," ji je odgovoril. ,.Zakaj ne, ali te je strah ali sram?" mu je nagajivo dejala. „Mislila sem, da fantov ni strah ampak samo nas dekleta?" Janeza so pogrele besede. Ne bi rad videl, da bi ga imela Ančka za plašljivea. Vlovil je njeno roko. Krepko jo je stisnil, in dihnil, da ga je čula: „Ančka!" „Kaj pa je, Janez?" ..Ančka, ali me imaš kaj rada?" jo je proseče vprašal. „|az tebe? Ali se ne bojiš očeta?" „Ne bojim se ga. Naj oče divja, kolne ali kar koli počne, mi je čisto vseeno. Če ne bom mogel biti doma. grem v mesto, si dobim delo v tovarni in.. Samo reci mi, da me imaš tudi ti roda, Ančka!" Ančka je molčala. Vse v njej je kipelo. Najrajši bi bila Janeza objela in poljubila, če bi jo ne bilo sram. Janez Jo je ponovno zaprosil: „Ančka. reci samo besedo, da me imaš rada!" Ni mog]a drugače. Janeza je ljubila že dolgo, dolgo časa, se zatajevala, molila, jokala. Sedaj pa ji je vse naenkrat hotelo na dan. Solze sreče so ji igrale v očeh. Dala je jerbas s glave, da hi poiskala robec in si obrisala solzne oči, a premagalo jo je. Naslonila se je na Janeza in med jokom povedala: „Ti še ne veš ne, kako te imam rada, Janez." Bila sta srečna, tako srečna. Ostali del poti sta hodila počasi, kar se je dalo. Imela sta si toliko povedati. Toliko lepega in veselega. Vse trpljenje je bilo pozabljeno. Nekaj pred vasjo sta se ločila. Ančka je hitela naprej. Janez pa je šel po stezi skozi gozd proti domu. Oba sta bila srečna, presrečna. Le ena temna senca je kalila njiju srečo — stari Hribar. Ravno ta pa je postala zanju usodna. IV. Janez in Ančka pa nista slutila, da ju nekdo stalno zasleduje, ko sta se ono soboto vračala domov. Bila sta presrečna in preveč zaverovana drug v drugega. Ker sta hodila počasi, ju je dohitela beračica Urša, ki je že dolga leta beračila okoli, zlasti po hribih, da se je s tem preživljala. Imela pa je še poseben dar, da je znala izvrstno in prav naravno obrekovati in spreminjati muhe v slone. (Delje prihodnjič.) Za ureda kt n i -dajutelja odgovarja Vertoviek Milan v Kranj« Tiska Tiskarna Tiskovnega droBtv« v Kranju.