KOPEK, PETEK 16. MARCA 1956	poštnina plačana v gotovini	___LETO V. STE V. 12
Izhaja vsak petek Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo	Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Renlco. Izdaja časopisno založniško
naročniki brezplačno Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za ino-	podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Saniorjeva ulica 20,
«emstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181.	telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo.
H g Ta
i¥ fllil 0
IJf
i Mali
Belavski sveti so v petletnem obdobju svojega obstoja kljub napakam in pomanjkljivostim dosegli velike uspehe in si nabrali bogate ¡skušnje. V večini naših podjetij so prav po zaslugi organov delavskega upravljanja premagali težave, ki so ovirale uspešen razvoj gospodarske dejavnosti. Hitri razvoj gospodarstva, čedalje pomembnejša vloga družbenega upravljanja nasploh, zlasti pa dosledno izvajanje novih gospodarskih smernic IV. Plenuma SZDLJ za mobilizacijo vseh notranjih ' človeških in materialnih rezerv za dvig storilnosti dela, boljšo kakovost proizvodov, vsestransko varčevanje in zaižanje proizvodnih stroškov pa terjajo od delavskih svetov še večjih naporov. Spričo tega bodo organi delavskega upravljanja, ki jih bomo volili v bližnji prihodnosti, zanesljivo kos vsem svojim nalogam le tedaj, če bomo vanje izbrali najsposobnejše in najboljše delavce in uslužbence.
Za dobro pripravo volitev ter pravilno izbiro in izvolitev kandidatov so v prvi vrsti odgovorne naše sindikalne podružnice. V pripravah za volitve naj s pomočjo organov delavskega upravljanja in uprav podjetij, zlasti pa v sodelovanju z osnovnimi organizacijami Zveze komunistov poskrbe za točne in pregledne analize dosedanjega dela delavskih svetov in upravnih odborov ter posameznih njihovih članov, za analize gospodarskih razmer v podjetjih, za iz-žrpna poročila o doseženih uspehih in o tem, kdo ima za to največ zaslug, dalje o napakah in pomanjkljivostih, ter o tem, kdo je zanje odgovoren; skratka: o dejavnosti delovnih kolektivov sploh. S prav takšno pozornostjo kaže
obravnavati odnose organov delavskega upravljanja do delovnih kolektivov. Drugače: ugotoviti je treba, ali so delavski sveti prek svojih članov obveščali delovne kolektive o gospodarjenju v podjetjih, o delovni storilnosti, o ravnanju s sredstvi za proizvodnjo. Hkrati s tem pa je nujno razpravljati o odnosu delovnih kolektivov do organov delavskega upravljanja, o poglabljanju kolektivnega čuta odgovornosti in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih organizacijah.
Druga važna naloga v pripravah za volitve je pravilna izbira kan-
AKTIVNOST MLADINE NAJ
didatov za nove delavske svete. Vsekakor bi ne bilo dovolj in prav, če bi se o njih pogovorili le na sejah izvršnih odborov sindikalnih podružnic, pa čeprav bi to naredili sporazumno z osnovno organizacijo Zveze komunistov. Kandidate je treba izbrati in o njih temeljito razpravljati na sestankih vsega delavstva v podjetjih ali obratih, zakaj le tako bo mogel sleherni član delovnega kolektiva izraziti svoje predloge in pripombe. Na vsak način pa naj pri izbiranju kandidatov obveljajo naslednji osnovni kriteriji: ali posamezniki zaslužijo (Nadaljevanje na 2. str.)
DAJE NAŠIM DRUŠTVOM
ti
V Kopru je bilo v torek zasedanje plenuma Okrajnega komiteja LMS, ki so se ga udeležili predsednik CK LMS Frančck Mirtič, predsednik Sveta za telesno vzgojo pri OLO Koper dr. Svetozar .Polič in predsednik Počitniške zveze okraja Koper Stane Majcen.
Na plenumu so razpravljali o sodelovanju mladine v ljudsko-pro-svetnih in telesno-vzgojnih društvih ter o njenem sodelovanju v Počitniški zvezi. V referatu je sekretar OL LMS Franček Ivančič poudaril potrebo po vsestranski aktivni udeležbi mladine v raznih društvih. Ko je govoril o udeležbi mladine v telesno-vzgojnih društvih, je tovariš Ivančič poudaril nujnost vsestranskega vključevanja mladine vseh slojev v društva. Med drugim je omenil, da velja to zlasti za delavsko mladino, ki si v
VOLITVE V ODBORE SZDL V PIRANSKI OBČINI
Začasni odbori osnovnih organizacij SZDL v območju občine Piran so se na .prve volitve v občinske odbore pripravljali z vso prizadevnostjo in resnostjo že od septembra 1955. Njihova naloga je bi a dokaj prepredena s1 težavami; vrival jih je predvsem sestav prebivalstva, ki je zaradi nenehnega odseljevanja in priseljevanja spreminjal iz dneva v dan svoj obraz. Vendar je SZDL v Piranu ob skrbni podpori vseh ostalih množičnih organizacij, predvsem osnovnih organizacij ZK in sindikatov, premosti-la vse te težave v glavnem že s toni, da je skrbno izbirala vodstvo novih odborov in tako prišla na volitve s prečiščeno in na množičnih isestankih temeljilo pretehtano kandidatno listo. Da so bile priprave na volitve res' živahne, nam potrjujejo sestanki m številna posvetovanja vseh teh organizacij, katerih glavni namen je bil, da bi se člani seznanili z vso problematiko socialistične graditve, da bi temeljito spoznali svoje krajevne razmere in svojo krajevno problematiko. Ljudje so radi prihajali na vsie te sestanke in zbore, na katerih niso predstavljali le poslušalcev, temveč živ izvir ljudske volje in ljudskih teženj,
SesLav piranskega prebivalstva, posebno šs tesnega obalnega pas'u, je docela nov. V tem predelu so se ob izselitvi večine starega prebival-
stva italijanske narodnosti naselili ljudje, ki jim je bilo družbeno, gospodarsko kot politično življenje na liem področju docela tuje Ob svojem lastnem prizadevanju in ob podpori širših političnih aktivov s'o se ti ljudje trdno vrasli v á'tvamost in tako so s svojo zavestjo člana nove družine mnogo doprinesli utrditvi tesne povezanosti med prebivalstvom.
Neposredni predvolilni ses'ankí
članstva osnovnih organizacij SZDL, na katerih so se v smislu sklepov okrajne konference Zveze komunistov pogovorili o vseh vprašanjih družbenega življenja in o potrebah, ki jih narekujejo krajevne razmere, so odpravili še- poslednje ovire pri prizadevanju za ustvaritev enotnosti. Hkrati .so se na teh sestankih pomenili tudi o družbeni kontroli vse gospodarske dejavnosti; ta kontrola se izraža predvsem v nalogah in delovanju potrošniških svetov,' v 'sodelovanju v šolskih odborih v družbenem upravljanju, v pravil-, neon razumevanju in tolmačenju davčne politike in novih gospodarskih ukrepov, kakor tudi v potrebi po vključevanju kmečkega prebivala'. va v zadružno življenje,
Talco pripravljeni so prišli člani SZDL, med katerimi so se mnogi vključili na novo ravno v teh dneh. v nedeljo 11. III na
(Nadaljevanje na 3, str.)
teh društvih pridobi vse tiste vrline, ki so ji nujno potrebne v današnjem proizvodnem procesu.
Tudi dela mladine v Počitniški zvezi, pomembni politično-vzgojni organizaciji, ne gre podcenjevati. Člani LK, Iti del.'>.jo v tej organizaciji, si morajo resno prizadevati, da bi jim organizacija Počitniške zveze pomagala spoznavati pridobitve naše ljudske revolucije in povojne graditve, lepote naše domovine, skratka našo stvarnost. Razvijati je tudi skromnost in pravilen odnos do sredstev, ki jih skupnost v tej ali drugi obliki claje Počitniški zvezi.
V živahni razpravi je predsednik Sveta za telesno vzgojo dr. Svetozar Polič osvetlil pomen telesne vzgoje kot društvene dejavnosti, za katero je družba v celoti odgovorna. Omenil je tudi nekatere nezdrave pojave v nekaterih športnih organizacijah. V razpravi so člani obsodili pojave klubaštva in podkupovanja igralcev v NK »Tabor« v Sežani, ki je karakterističen pojav nepravilnega pojmovanja o vlogi športa v družbi.
Predsednik CK LMS Franček Mirtič je poudaril, da morajo prav člani LM, ki aktivno sodelujejo v raznih društvenih organizacijah, vnašati vanje pravilna stališča in vsebino dela. Zato naših uspehov na tem področju ne gre ocenjevati kvantitativno, temveč predvsem po tem, kakšno vzdušje vlada v tistih društvih, kjer se mladina zbira. Plenum je sprejel tudi priporočilo vsem občinskim komitejem
V nedeljo bodo v odbore osnovnih
Člani SZDL koprske občine bodo šli v nedeljo na volišča, da izvolijo nova vodstva svojih osnovnih organizacij. Te dni so po vaseh še poslednji občni zbori, s katerimi so zaključene živahne predvolilne priprave.
Povsod so sprejeli v SZDL večje število novih članov, zlasti iz vrst mladine. Obenem so v mnogih krajih povečali tudi število članov KZ, Pohvale vreden primer so Ma-rezige, kjer so sprejeli v SZDL 35 mladincev in mladink, 53 kmetov pa se je vpisalo v kmetijsko zadrugo.
Prav tako je razveseljiva ugotovitev, da so se na občnih zborih pogovorili in razčistili vrsto vprašanj z vseh področij družbene de-
V	torek, 13. marca, se je v Beogradu sestal VI. plenum CK ZKJ, ki ga je otvoril njen generalni sekretar tovariš Tito.
V	svojem uvodnem govoru je tovariš Tito na splošno ocenil nekatere pomanjkljivosti v delu komunistov, med katerimi je govoril tudi o pravilnem pojmovanju demokratizacije v našem notranjem družbenem življenju:
»Razume se, mi smo zmeraj poudarjali, da naša demokratizacija ni nekaj deklarativnega, marveč da mora imeti s\'oje temelje v našern ekonomskem, materialnem in družbenem razvoju sploh, to se pravi, da mora imeti gospodarsko podlago v našem družbenem upravljanju itd., da se razlikuje od zahodne demokracije in da ima res socialistični značaj. Vzlic takšni naši pravilni poti glede demokratizacije pa je prišlo do tega, da smo začeli čutiti razne nam tuje ideje in vplive in da jih čutimo v večji meri v naši deželi še zdaj. To sicer ni nevarno kot činitelj, ki bi mogel ogrožati pridobitve naše revolucije, nevarno pa je zato, ker nam to zavira in otežkoča razvoj socializma in pravilno vzgojo naših državljanov.«
Nato pa je tovariš Rankovič v izčrpnem, analitičnem referatu razčlenil vsa osnovna pereča vprašanja v delu Zveze komunistov Jugoslavije, zlasti organizacijska in politična vprašanja ter probleme ideološkega dela, katerih rešitev gre v glavnem za tem, da se njorajo komunisti vsestransko usposabljati za politične učitelje množic, posebno v sedanjem obdobju decentralizacije upravljanja v gospodarstvu in administraciji.
Po razpravi o referatu Aleksandra Rankoviča je naslednjega dne plenum nadaljeval z delom. Drugi referat Petra .^ič.::ibo!lča je bil pos^ečci delu z mladino.
VI. plenum ZKJ, ki je znova pokazal močno idejno-poli-tično enotnost v vrstah Zveze komunistov, js po temeljili analizi vseh osnovnih pomanjkljivosti in napak v delu organizacije in posameznih članov prav gotovo šteti za važno spodbudo v smeri stopnjevanja aktivnosti naprednih sil v naši državi.

mladine, naj bi tesneje sodelovali s člani LM v društvih. Med konkretnimi sklepi pa je zanimivo priporočilo glede nadaljevanja akcije za gradnjo športnih objektov, ki je v letošnjem letu usmerjena zlasti na vas. Imenovan je bil 9-članski štab, ki bo vodil te akcije v čvrsti povezavi s Svetom za telesno vzgojo pri OLO Koper.
V razpravi o delu mladine v ljudsko-prosvetnih društvih je bil sprejet med drugim tudi sklep o ustanavljanju mladinskih sekcij pri »Svobodah« v centrih. Podpreti je treba tudi samorastniške mladinske skupine, ki aktivno delujejo na prosvetnem področju; le-te naj postanejo zarodek bodočih društev. Plenum je zlasti pozdravil zamisel Okrajnega odbora ljudsko-prosvetnih društev v Kopru o ustanovitvi pevovodske šole, ki bo posredovala potrebne kadre v posamezna društva.	F.
Kopni izvolili nove organizacij SZDL
javnosti, kar je prav gotovo najlepša priprava na volitve. Toda te priprave niso potekale samo v znaku povečane politične dejavnosti na terenu, ampak tudi v znaku izpolnjevanja dolžnosti do družbe s strani državljanov.
Uspeli občni zljori in predvolilna množična zborovanja so pokazala, da je na vasi veliko zanimanje za vprašanja družbenega upravljanja, za gospodarstvo in napredek vasi in da pri tem ne bo težko zagotoviti sodelovanja članov SZDL, Vsekakor pa bo to mnogo odvisno od novih odborbv, v katere naj bi na prihodnjih nedeljskih volitvah izvolili res najaktivnejše in najbolj požrtvovalne člane SZDL.
it? stvar
Na zadnji seji Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je bila S, t,-m,, so pod predsedstvom predsednika Mihe Marinka razpravljali o socialistični vzgoji mladine. Izčrpen referat o tem je imel sekretar Glavnega odbora Stane Kavčič, ki je poudaril, da moramo ocenjevati mladinsko problematiko z vidika družbeno-političnega razvoja. Dejal je, da je vzgoja mladine predvsem družbeno vprašanje, in da se moramo zavedati, da je ona ena glavnih sil nadaljnjega socialističnega razvoja v naši državi, kar zahteva oblikovanje njenega socialističnega nazora. Dotaknil se je tudi vprašanja nujnosti obogatitve in razvijanja kulturno-zab.av-nih izraznih možnosti mladine, tako po vsebini, kakor tudi po obliki. Ob zaključku je tov. Kavčič poudaril potrebo po vskladitvi vzgoje, ki jo ima danes naš mladi človek, in ki bi jo moral imeti v šoli in v družbi z vzgojo v družini. V tej zvezi je omenil' da morajo tudi roditelji hoditi skladno z družbenim razvojem in razumeti osnovna dogajanja sedanjega časa.
V razpravi je sodelovalo 1-1 članov plenuma, ki so poudarili, da se mora mladina še bolj vključevati v javno življenje, da naj daje šola mladini tudi osnovni moralni okvir, da mora biti vzgoja otrok padlih borcev skrb vse družbe in da moramo stremeti za tem, da bi mladina izoblikovala nove človeške odnose.
Ob zaključku zasedanja je bil Glavni odbor SZDL Slovenije mnenja, da ni potrebno Izdelati posebnih sklepov, ker je referat tov. Staneta Kavčiča z razpravo dovolj tehtno napotilo vsem političnim in družbenim organizacijam o tem vprašanju.

Velika francoska diplomatska akcija v znamenju »nove smeri« zunanje politike je bila. razen zaostritve položaja na Cipru in v Alžiru, glavni dogodek preteklega tedna, Predvsem je potrebno podčrtati pomen razgovorov med pred-.*ednikom britanske vlade Edenom in predsednikom francoske vlade Jlolletom v Parizu, Oba državnika ste namreč razpravljala o skupnem britansko-francoslcem načrtu o mednarodni razorožitvi, ki ga bodo objavili čez nekaj dni. Kakšna bo vsebina tega načrta, še ne vemo, vendar je Mollet zatrdil na tiskovni konferenci, da bo predstavljal izraz volje zahodnih držav po miru. Eden in Mollet sta posvetila veliko pozornost tudi vprašanju Srednjega vzhoda in poudarila željo po ureditvi arabsko-iz-raelskega spora in utrditvi miru. Strinjala sta se tudi, da je važna razširitev gospodarskih akcij na Daljnem in Bližnjem vzhodu ter v Afriki v okviru regionalnih organizacij, katerim pripadata obe državi. Čeprav so nekateri napovedovali neuspeh razgovorov dveh vodilnih političnih osebnosti Anglije in Francije, govori uradni komunike o razgovorih prav nasprotno — namreč o vskladilvi gledišč obeh vlad in o nameravanih skupnih akcijah, ki naj bi potrdile trancosko-britanslco prijateljstvo in zavezništvo. Vzrok je pravzaprav zelo preprost: obe - vladi stojita
PRED VOLITVAMI DELAVSKIH §¥ETOV
("Nadaljevanje s 1. str.) to odgovorno in častno funkcijo, kakšen je njihov odnos do dela, do sodelavccv in do naše socialistične ureditve, ali so požrtvovalni in disciplinirani pri delu, ali posredujejo svoje znanje drugim, skrbe za njih strokovno in politično vzgojo ter za njih varnost, kako reagirajo na sovražne parole in dejanja, ki škodujejo uspešnemu razvoju podjetij, družbenega upravljanja, graditve socializma in socialistične miselnosti.
Vodstva vseh naših podjetij morajo pred volitvami dati delovnim kolektivom obračun dela in gospodarjenja za preteklo leto. Ti obra-euni naj bodo jasni, pregledni in razumljivi slehernemu delavcu. Najbolje bi bilo, da bi takšni polletni, pravzaprav četrtletni ali celo mesečni obračuni dela in analize gospodarskih razmer postali praksa v -naših podjetjih. S pogostejšim pravilnim seznanjanjem delovnih kolektivov z nspehi in neuspehi podjetij bi namreč delavce in uslužbence laže mobilizirali za uspešnejše delo ter za odstranjevanje napak in nepravilnosti, ki se pogostoma dogajajo v gospodarskih organizacijah.
Takšne priprave bodo omogočile pravilno izbiro kandidatov in .stoodstotno udeležbo pri volitvah, hkrati pa bodo ugodno psihološko vplivale na delovne kolektive, da bodo volitve delavskih svetov šteli za najvažnejši dogodek v podjetju. Tako bomo pri slehernem članu delovnega kolektiva do kraja stopnjevali soodgovornost za to izredno važno dejanje v smeri nadaljnjega utrjevanja družbenega upravljanja.
Maj je našim delavcem jasno, da je delavsko samoupravljanje le del družbenega upravljanja, ki se t naši socialistični stvarnosti uspešno uveljavlja. Delavski razred, ki si jc pri upravljanju v podjetjih nabral bogatih izkušenj, jc prvi poklican in odgovoren za sodelovanje in aktivno pomoč pri poglabljanju družbenega upravljanja v prosveti, zdravstvu, socialnem zavarovanju in organih ljudske oblasti. Ce hočemo uspešno uveljaviti družbeno upravljanje na vseh področjih družbene dejavnosti ter s tem omogočiti resnične socialistične odnose in hitrejši dvig življenjske ravni ter kolektivno ved-stvo gospodarstva in države, tedaj je nujno, da delavski razred kot najnaprednejši del naše družbene skupnosti aktivno sodeluje v vseh organih družbenega upravljanja.
Tone Štnrm
pred istim problemom, kako se prilagoditi težnjam sodobnega, gibanja na svetu in pri tem ohraniti sedanje pozicije velesile, ali pa si jih morda znova priboriti. To dilemo pa seveda odločilno izpolnjuje druga: kako vskladiti svoja hotenja in težnje s stvarnimi možnostmi in sredstvi.
Kairska deklaracija Egipta, Saud-ske Arabije in Sirije o skupni arabski politiki ter o gospodarskem, kulturnem in vojaškem sodelovanju jc vzbudila precej pozornosti v svetu. V skupnem poročilu, ki so ga objavili šefi teh treh držav po večdnevni konferenci, je govora o »vseobsežnem načrtu za vskladitev arabske obrambe, da bi se tako postavili po robu slehernemu nasilnemu dejanju, ki bi ga Izrael utegnil sprožiti«. V komunikeju je tudi rečeno, da so se sporazumeli o stališču nasproti državam, pi pošiljajo Izraelu orožje, o ukrepih proti pritisku, ki ga izvajajo tuje države prek Bagdad-skega pakta na arabske dežele, o ponudeni pomoči Jordaniji, o utrjevanju enotnosti arabskih dežel, o poravnavi anglo-saudskega sporo glede oaze Buraimi in o francoski politiki v Severni Afriki, Posebno pozornost so posvetili na konferenci Jordanu in vprašanju njegove vključitve v Arabsko zvezo. Po nekaterih vesteh so tri arabske države ponudile Jordanu finančno pomoč v znesku 12 milijonov fun-1 tov na leto. Arabska prizadevanja gredo za tem, da bi se čim bolj zmanjšal britanski 'vpliv v tej deželi in da bi dokončno propadli britanski načrti o vključitvi Jordana v Bagdadski pakt.
Hladen sprejem, ki so ga priredili v Indiji ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu, ni nikogar presenetil. Indijski časopisi so že vnaprej povedali, da Dulles ne bo mogel spremeniti indijskega stališča do raznih mednarodnih vprašanj in so zlasti ostro kritizirali njegovo stališče na konferenci članic pakta za Jugovzhodno Azijo v Karačiju. Po sestanku z indijskim ministrskim predsednikom Nehru-jem je Dulles izjavil, da »ni razloga za kakršnokoli spremembo političnih odnosov med obema deželama«. Dejal je, da si je prizadeval prepričati indijsko vlado, da ameriška vojaška pomoč Pakistanu ni naperjena proti Indiji in da niti ZDA niti OZN ne bi podprle nobe-
ne agresije Pakistana nasproti Indiji. V indijskih uradnih krogih zaenkrat še niso odgovorili na ta Dullesova zagotovila.
Napadi na stalinsko politiko, ki so se začoli na XX. kongresu KP SZ, se nadaljujejo. Te dni je objavilo centralno glasilo Poljske združene delavske stranke Tribuna lu-du uvodnik, v katerem pravi, da je imel Stalin po Leninovi smrti pomembno vlogo v socialistični izgradnji Sovjetske zveze, pozneje pa se jc začel dvigati nad Partijo ter ji vsiljevati svojo voljo in svoje enostranske sklepe. Kolektivno obeležje partijskega vodstva je stalno zmanjševal in končno odpravil. Vse to je napravilo Komunistični partiji Sovjetske zveze in mednarodnemu delavskemu gibanju veliko škodo. Tribuna ludu ob koncu zatrjuje, da je češčenje osebnosti dušilo notranjo partijsko demokracijo in da je bilo posledice čutiti v vsem mednarodnem revolucionarnem gibanju in tudi na Poljskem.
Glavni tajnik OZN Hammar-skjold je te dni potrdil, da bo v kratkem obiskal Sovjetsko zvezo, verjetno takoj po povratku Bulga-nina in Hruščeva z uradnega obiska v Londonu. Hammarskjoeld ima razen tega v načrtu tudi obisk Poljske, Češkoslovaške, Italije in Avstrije. Sredi poletja bo prispel tudi v našo državo, jeseni pa bo obiskal nekatere države Latinske Amerike, kjer doslej še ni bil.
Prav v trenutku, ko je svetovna javnost mislila, da je vprašanje Cipra že rešeno, je eksplodirala nova. še hujša bomba. Britanska vlada je enostavno deportirala Makariosa, voditelja Cipriolov na Seyshelle. neznatne otoke sredi Indijskega oceana. S tem se je zaključilo eno poglavje borbe za Ciper in pričelo drugo, še daljše.
Obrisi te borbe so seveda še neznani, vendar pa je že sedaj nekaj jasno. Za Anglijo je Ciper več kot 10.000 km2 velik otok v vzhodnem Sredozemlju. Več kot vsi otoki v Antiljah. Njegova cena stalno raste, kakor raste ''.udi cena dragocenega instrumenta z njegovo starostjo. Ciper je namreč ena zadnjih britanskih postojank na vsem tem loku. ki se vleče od Sredozemlja do Indije.
Na tem področju, se pravi vzhodno od Sueza. si je Anglija zgradila zelo močen dominij. Zlasti po prvi svetovni vojni, ko sie je Turčija u-maknila iz arabskih dežel. Takräl je bila Anglija skoraj neomejen gospodar vsega Srednjega vzhoda. Arabski svet je bil razbit na večje število vazalnih držav in vsa Pred-
— »S palico si miril tudi onega neje bo, če ga prej lepo nahranimo
tigra, pa ni nič pomagalo. Pamet-in ga poizkusimo udomačiti.«
Nova francoska vlada se zelo trudi za uveljavljenje politične linije, ki jo je začel svojčas Mendes-France. Ta politika si prizadeva najti sporazumno rešitev o bodočem položaju Tunisa, Maroka in Alžira v okviru Francoske Unije. To kažejo tudi sedanji francosko-maroški razgovori, ki so že privedli do načelnega soglasja, da bo Maroko neodvisna država v »okviru neodvisnosti« s Francijo. Na Quai d'Orseyu so se te dni začeli novi francosko-tuniški razgovori o bodočem statusu Tunisa — verjetno podobnem statusu Maroka. V obeh primerih je govora v bistvu o tem, da ti dve severnoafriški deželi uživata popolno zunanjo suverenost, s tem da ima Francija svoj delež pri upravljanju obrambe, gospodarstva, kulture in zunanjih zadev teh držav.
Novi francoski vladi se ne more oporekati, da ni ob sedanjih pogojih in odnosih sil v Franciji in v Severni Afriki podvzela ukrepov, da bi potom volitev našla politično rešitev iz težkega alžirskega problema. S tem nastopa novo razdobje, ki postaja odločilno za bodočnost francoske Severne Afrike, oziroma za bodoče odnošaje med Francijo na eni strani ter med Marokom in Alžirom na drugi. Da bi vse te probleme rešila na zadovoljiv način, se mora nova francoska vlada boriti ne samo proti močnim ekstremnim desničarskim mišljenjem v sami Franciji, marveč tudi proti oživljanju
nekih tujih interesov in pretenzij do dežel Severne Afrike, o katerih je pred nekaj dnevi francoski zunanji minister Pineau prvič odkrito govoril.
Medtem pa se ponekod pojavljajo težnje, da bi se v Severni Afriki samo zamenjali kolonialni gospodarji. »Imamo vtis«, je izjavil Pineau, »da je to igra med nasprotnimi silami in da se te sile vprašujejo, ali bi brez Francije one mogle prevzeti njeno dediščino«.
Vse kaže, da staro francosko-britansko tekmovanje na tleh Severne Afrike še danes ni popolnoma izginilo. Zaradi tega je francoski tisk ob tej Pineaujevi izjavi tudi naslovil očitke na Veliko Britanijo, da se z njenim posredovanjem tihotapi preko Libije orožje v Tunis, Alžir in Maroko. Na drugi strani pa se ZDA, ki so leta 1951 sklenile tajni sporazum s Francijo o vzpostavljanju svojih letalskih oporišč v Maroku, ne zdijo ravno preveč navdušene, da bi kmalu spet sklenile podoben sporazum tudi z novo marokansko vlado, ki bo bolj skrbola za zaščito interesov svoje države.
Razen vsega tega pa se zdi, kot da ZDA in Velika Britanija želita izkoristiti težki položaj Francije v svojo korist za pridobitev gotovih pozicij v Severni Afriki. Glede tega je pred nekaj dnevi britanski list »Manchester Guardian« odkrito napisal: »Zavezniki bi lahko pomagali Franciji in jo preskrbeli
s kapitalom, ki ji je nujno potreben v Severni Afriki in ki ga ona ne more preskrbeti, toda to bi imelo za posledico neko vrsto skupne politike,« To pa brez dvoma pomeni, da mora Francija v zameno za prejeto pomoč za gospodarski razvoj Tunisa, Alžira in Maroka, najmanj kar je, bolj upoštevati zavarovanje tamošnjih ameriških in britanskih interesov.
Razen take in podobne sramežljivo izražene aspiracije pa mora sedanja francoska vlada pri reševanju severnoafriških problemov še posebno upoštevati prizadevanja Francove Španije, ki se trudi, da bi pod svojo oblastjo zadržala takoimenovani španski del Maroka in zato poskuša preprečiti reševanje francosko-maroškega spora, Franeova vlada želi s svojim nedavnim protestom v Parizu že naprej odreči sedanji maroški vladi vsako pravico, da bi pred ali po zaključenem sporazumu o proglasitvi neodvisnosti Maroka zahtevala od Španije, da ta ukine svoj kolonialni režim v španski coni Maroka. Ta režim je bil vzpostavljen s špansko-francosko konvencijo leta 1912.
Vse to so brez dvoma zelo resne zunanje ovire in težkoče, s katerimi se mora spoprijemati današnja Francija, da bi našla solidne in obojestransko sprejemljive osnove za svoje bodoče odnošaje z Marokom, Tunisom in Alžirom. Zato jih je tudi Pineau te dni tako jasno postavil.	(Jugopres)
nja Azija, od Carigrada do Kabula, je bila trdno pod kontrolo britanske diplomacije.
Leta 1947. pa je ta sistem prvič zelo nevarno počil. Osamosvojitev Indije je ta sistem iz temelja zamajala. Bakija svobode se je iz Indije razširila na vso Prednjo Azijo. Ze tri leta po ustanovitvi Indije se je moraia namreč Anglija umakniti iz južnega Irana. Ta umik so sicer lahko v Londonu maskirali kol limit Angloiranske petrolejske družbe, vendar pa ni nobenega dvoma, da je bila Anglija pri tem neposredno prizadeta. Za Abadanom je prišel še umik iz Sueza in Sudana.
Pred tednom dni pa je. Anglija .doživela svoj najhujši udarec na Srednjem vzhodu: odstavitev Glubb paše, angleškega prokonzula v Jordaniji. S tem pa se verjetno vrsta angleških umikov na Srednjem vzhodu še ni zaključila.
Verjetno se je vsakemu, čim je zvedel za vse te dogodke zadnjih dni, takoj porodilo vprašanje: zakaj ni znala Anglija vsega tega preprečiti, zakaj je lahko doslej še vedno preprečila najhujše udarce? Ali britanski lev res več ne grize, ali je zares že izgubil vse zobe kot kakšen si ar konj? Morda pa je čas sam pokazal, da s'o bile vse angleška postojanke na Srednjem vzhodu pravi anahro.nizcm, ki ni mogel vzdržati preskušnje.
Angleška diplomacija je lahko doslej spretno izigravala vsa ta nasprotja med raznimi arabskimi vladarji, spretno je držala vse te niti v svojih preskušenih rokah. Angleži s'o namreč vodili na Srednjem vzhodu zelo elastično politiko. Ni jim šlo za neposredno kontrolo.
Vendar pa ni nobenega dvoma. . da so bili vsi ti Lawrenci. Kifehe-nerji, Glubb paše in drugi v bistvu angleški prokonzuli, ki so imeli navadno več besede kol pa razni domači vladarji. Toda spretni in elastični Angleži tem vladarjem niso hoteli uničiti iluzije, da so oni, še pravi vladarji, absolutni gospodarji
Toda ia s'istem se je začel zadnje čase podirati. Zdaj, ko se je arabski svet že prebudil, najbrže Angležem nobene iskušnje ne bodo več pomagale. Ta proces osamosvojitvi-lahko .kvečjemu nekoliko zavro. Zato tudi niso reagirali, ko so zvedeli, kaj .se je zgodilo z Glubb pašo. To je namreč zgodovinski proces, ki ga niti z denarjem ne bodo mogli več ustaviti.
Angleška moč vzhodno od Sueza se podira. Ze odkar so morali Angleži priznati neodvisnost Indije, V tem trenutku pa je tudi vse to področje, ki leži pred Indijo, izgubilo svojo vrednoit. strateško namreč.
Indija zdaj ni več krona angleškega imperija. Le zaradi Indije so se koncem prejšnjega stole' ja Angleži zaipletni v vojne z Afganistanom, le zaradi Indije so se Angleii (tako razmahnili v Perzijskem zalivu.
Zaradi osamosvojitve Indije je torej Srednji vzhod izgubil precej svojega strateškega pomena za Anglijo." Vendar pa'so nekateri novi momenti spet poudarili vrednost tega področja. Predvsem izredna petrolej ska bogastva Srednjega vzhoda in pa prodiranje sovjetske diplomacije na jug od Kavkaza.
V tej kons'telaciji pa je Ciper še prav posebno pridobil na pomenu. Le tako isi lahko namreč razlagamo, zakaj se Anglija tako krčevito oklepa tega o'.oka, zakaj z Atenami še ni .našla skupnega jezika in zakaj so prav le dni kar naenkrat deponirali Makariosa. Na Malaji so namreč Angleži našli kompromis, prav tako tudi v Sudanu. Na Cipru pa nočejo odnehati.
Ciper je namreč sedaj, ko Angležev ni več ob Sueškem prekopu in ko se poslavljajo tudi iz Jordanije, edina postojanka v tem delu sveta, s katero lahko Angleži še računajo. Brez dvoma ang'eška diplomacija ni proti kompromisu v tem vprašanju, vendar pa ne na svojo škodo. Vrata se torej le še niso popolnoma zaprla.
M, O.

VOLIT VI
a e
V SZDL
<9	Í1 ^<7 O O
□ O
zn rapayj jflj35?'
J J._ i V.-1
V	nedeljo bodo tudi v hrpeljski občini volitve v odbore SZDL, Na ta pomemben dogodek se že dalj časa resno pripravljajo. Razširjeni plenum občinskega komiteja ZK je . poudaril potrebo po utrditvi osnovnih organizacij v smislu sklepov okrajne in občinske konference ZK in dal nalogo komunistom, da pomagajo pri teh pripravah in volitvah samih. Prav tako je plenum dal tudi pobudo za tekmovanje med posameznimi osnovnimi organizacijami.
V	duhu teh sklepov in napotil so imeli zadnje dni v vseh 42 osnovnih organizacijah letne občne .zbore, na katerih so razpravljali o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih na vasi. Zlasti je bila povsod živahna razprava o zadružništvu in zadrugah, ki se prav sedaj pripravljajo na svoje redne letne občne zbore. Pokazalo se je, da člani SZDL v splošnem spremljajo razvoj in delovanje KZ in znajo pravilno ceniti tiste, ki^ delajo za napredek vasi in za poglabljanje socialističnih odnosov na vasi.
Nekatere zadruge res zaslužijo vse priznanje. Med njimi so na primer zadruga v Pregarjih, ki je-znala usmeriti svoje delo na pospeševanje kmetijstva, izvedla uspešno akcijo za čiščenje in škropljenje drevja, nabavila traktor, mlatilnico, plug, škropilnico in druge tehnične pripomčke, da svojim članom olajša delo. Prav tako so na dobri poti tudi zadruge v Obrovu, Materiji in še v nekaterih drugih vaseh. Ni pa pokazala nobene dejavnosti zadruga v Podgorju in posledica je, da je v njej vključenih zelo malo kmečkih gospodarstev. Tu čaka člane SZDL neposredna naloga, da temeljito posežejo v delo zadruge in ji na prihodnjem občnem zboru zagotovijo tako vodstvo, ki bo voljno delati v interesu skupnosti.
Krajevni odbori so se skoraj povsod z vnemo lotili svojega dela, ki se zaenkrat največ odraža v reševanju komunalnih vprašanj. Na organizacijah SZDL je, da okrepijo to obliko družbenega samoupravljanja in zagotovijo čim širše sodelovanje vseh volivcev. Čeprav v glavnem že povsod sami rešujejo krajevna vprašanja, se ponekod še vedno pojavlja težnja, naj bi dal sredstva za vsako najmanjše delo občinski odbor. Prav v tem pogledu, v iskanju možnosti za samostojno reševanje teh problemov, ne da bi po nepotrebnem bremenili občinski proračun, lahko člani SZDL ogromno naredijo.
Tudi delo šolskih odborov je na splošno zadovoljivo, družbeno upravljanje šol se vsak dan močneje uveljavlja med ljudmi. Vendar pa je čutiti pri tem, da se šolski odbori vse preveč zanimajo le za materialno plat šolstva in da se niso povsod poglobili v bistvo družbenega upravljanja v šolstvu.
F .............. <
i i
Graje vreden pa je primer Ralci-tovca, kjer so izvolili šolski odbor šele pred nekaj dnevi, in to šele na ponovno intervencijo občinskega ljudskega odbora. Za to je nedvomno odgovorna tudi učiteljica na šoli, ker ni znala prikazati volivcem pomena tega organa.
Na občnih zborih so mnogo razpravljali tudi o zemljiščih bivših agrarnih spupnosti, o upravljanju teh zemljišč in pravicah bivših upravičencev. Razčistili so razna sporna vprašanja, do katerih je prišlo zaradi nepravilnega in ponekod tudi tendencioznega tolmačenja novih predpisov, ki to urejajo. Glede tega je potrebno poudariti, da so ponekod še ljudje, ki jim ni po volji takšna politična razgibanost in ki hočejo namenoma zavirati naš razvoj. Ti poskušajo podcenjevati družbeno samoupravljanje in politične organizacije na vasi, kar narekuje članom SZDL, da jih razkrinkajo in onemogočijo. V tem pogledu bi bila potrebna večja aktivnost zlasti v Hrušici, Slivju in Klancu. Vendar pa so to le posamezni primeri, ki spričo splošne razgibanosti pred volitvami v nove odbore SZDL ne morejo priti do izraza. Na članih SZDL, predvsem komunistih pa je, da ne prenehajo s svojim delom, ko bodo volitve opravljene, marveč da se vztrajno borijo naprej za okrepitev in poglobitev socialističnih odnosov na vasi.
■ IC. S,
V kratkem poročilu o novi organizaciji trgovinske in gostinske zbornice v našem okraju s mo v zadnji številki našega lista omenili tudi občni zbor bivše Trgovinsko-gostinske zbornice. Za ta občni zbor je pripravila zbor niča o delu v preteklem letu izčrpno poročilo, iz katerega pov zemamo danes naslednje:
Ze analiza poslovanja v I. polletju 1955 je na Koprskem pokazala, da promet v trgovini močno narašča. Ob koncu leta so bile ugotovitve naslednje: v trgovini z živili na drobno splošno-družbenega sektorja se je na Koprskem promet povečal od skoraj 424 milijonov v letu 1954 na 596 milijonov dinarjev v letu 1955 ali za dobrih 40 %. Promet tekstilnega blaga, trikotaže, obutve in podobno se je povečal za 56,2 %, promet podjetij, ki prodajajo železninarske izdelke, drogerijsko blago, razne gospodinjske potrebščine za 36,4 % in promet mesa in mesnih izdelkov za 26,3 %. Manjši del tega povečanja je treba pripisati delni podražitvi nekaterih predmetov, zlasti živil (moke olja in masti), vendar ostane še vedno-povečanje v odstotku, ki ustreza povečanim dohodkom prebivalstva (tako tistih, ki so že prej bili v delovnem odnosu, kakor tistih, ki so se nanovo zaposlili).
Glede na to niti ne preseneča, da imamo v istem času opraviti s padanjem trgovske marže, t., j. razlike med ceno, ki jo plača trgovina na debelo in drobno v tovarni oz. trgovini na debelo, in ceno, po kateri prodaja trgovina na debelo trgovini na drobno in ta svojim odjemalcem.
Posnemanja vredna pobuda občinskega sveta za gospodarstvo v Piranu
Minuli teden je koprska kmetijska aadruga priredila prvo razstavo svojih vin. Na sliki vidimo baterijo steklenic s priznanimi vini
Te dni je bil v Piranu na pobudo občinskega sveta za gospodarstvo sestanek predstavnikov organov družbenega samoupravljanja in direktorjev podjetij. Razpravljali so o načinu ureditve nekaterih odnosov med podjetji in organi ljudske oblasti, koordinaciji gospodarske dejavnosti v zvezi z družbenimi potrebami, o pripravah za volitve v nove delavske svete in o stanovanjskem skladu. Sestanek je vodil predsednik ObLO Pirana Davorin Ferligoj.
Udeleženci posvetovanja so med drugim ugotovili, da so skoraj vsa podjetja, v prvi vrsti pa trgovska, že obravnavala kritiko krajevne gospodarske dejavnosti, ki je bila podana na občinski konferenci Zveze komunistov. V večini primerov so se že lotili odstranjevanja napak,o katerih je bilo dovolj govora, in kaže, da so delovni kolektivi že razmislili o načinu prilagoditve njihovega poslovanja zahtevam socialističnega gospodarstva in potrebam potrošnikov v kolikor je to potrebno. So pa tudi primeru, da nekatera podjetja, predvsem tista, v katerih je ugotovljeno največ pomanjkljivosti, doslej še niso reagirala na kritiko o njihovem poslovanju.
Predsednik občine Davorin Ferligoj je v svojem referatu poudaril, da samoupravni organi še ne upravljajo vseh svojih pristojnosti, Zato bodo morale tako politične organizacije, kakor tudi podjetja in delovni kolektivi posvetiti izvedbi volitev v delavske svete vso pozornost in se nanje temeljito in vsestransko pripravi.
Sekretar občinskega komiteta ZK Jakob Draksler je poudaril potrebo po objektivni kritiki in takojšnjemu odpravljanju napak. Omenil je, da je vzrok marsikateri nepravilnosti pomanjkljiva izobrazba in ne-razglcdanost posameznikov. Priporočal je tudi, da bi podobna posvetovanja postala redna praksa dela v piranski občini.
Po daljši in živahni razpravi so člani posvetovanja sklenili, da bi na vsaki seji Gospodarskega sveta obravnavali delo vsaj dveh podjetij, člani Sveta in člani občinskega komiteta ZK, pa bi se stalno udeleževali sej delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Tako bi se seznanjali z njihovo problematiko. Delovni kolektivi morajo bolj paziti na odkrivanje in odpravljanje napak, predvsem pa odstraniti
vse ovire za povečanje produktivnosti dela. Upravni odbori naj presojajo kako in v koliko izpolnjujejo člani delavskega samoupravljanja svoje naloge. Dolžnost vseh pa bo, da se vključi v organe delavskega samoupravljanja čim več mladih delavcev. Občinski ljudski odbor naj omogoči stalno pomoč pri reševanju težjih in spornih vprašanj, ki jih morajo vsakodnevno reševati podjetja.
To posvetovanje je brez dvoma doseglo svoj namen in če se bodo večkrat vršila, bo odpadla marsikatera nepravilnost v poslovanju in v delu podjetij ter organov samoupravljanja, istočasno pa bo omogočeno hitrejše izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva.
LoM
Turistično - olepševalno društvo Koper vabi na predavanje programskega direktorja Raclia Ljubljane dr. Egona Tomca
O VTISIH S POTOVANJA PO LR KITAJSKI, ki bo v petek, 16. marca ob 16. uri v mali dvorani Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru.
Predavatelj, prvi slovenski novinar, ki je obiskal LR Kitajsko, bo predvajal med predavanjem diapozitive in magnetofonske posnetke razgovorov s političnimi in kulturnimi delavci nove Kitajske.
Vstopnina 20 dinarjev, za dijake 5 dinarjev.
SOCIALISTIČNI OBRATI SE SIRIJO IN MODERNIZIRAJO
Prve dni marca so v Kopru odprli na novo urejeno krojaško delavnico »Elegant«. Delavnica je po mnenju strokovnjakov zelo lepo preurejena, Tudi tehnična komisija ni našla pri presledu nikakih bistvenih pomanjkljivosti. Mejeena kapaciteta delavnice je danes 70 moških in prav toliko ženskih oblek po meri, razen ''ega pa še razna popravila. Kolektiv delavnice se trudi, da bi čim bolj zadovoljil naše potrošnike in da bi s tem prispeval k čim večjemu zadovoljstvu našega delovnega človeka. Delavnica ima na zaloai tudi blago, tako da potrošnik lahko ob'eko samo naroči in plača v dvakratnem obroku.
A.
Trgovsko podjetje
»Klas« Koper »Jestvina« Koper »Delavske zadruge« Piran »Konzumna zadruga« Piran »Primorka« Izola , »Jadranka« Izola »Živila« Piran Podjetja z živili skupaj ->Soča« Koper »Moda« Izola »Jadro« Piran Podjetje s tekst, in obutvijo skupaj »Mavrica« Izola »Tehnoservis« Koper »Tobak« Koper Zeleznina in drogerija ter
tobak skupaj »Mesopromet« Koper »Mestna klavnica« Izola »Meso-Piran«
Mesarska podjetja skupaj
Iz teh podatkov vidimo, da so lani prihranila podjetja v primerjavi z letom 1954 potrošnikom; pri živilih pri vsakem nakupu za 100 dinarjev 29 para, pri tekstilu in obutvi 1,30 dinarjev, pri železnini in drogeriji 1,39 dinarjev, pri mesu 6,14 dinarjev. To je navidez neznaten prihranek, toda preračunano na opravljeni promet znaša kar okrog 37 milijonov dinarjev. Z drugimi besedami: če si trgovina na drobno ne bi prizadevala, zmanjšati stroške svojega poslovanja, in bi bila ostala lani pri tistem odstotku marže, kakor ga je zaračunavala v letu 1954, bi bili plačali potrošniki za lani kupljene predmete 37 milijonov dinarjev več.
Te ugotovitve potrjujejo tudi ko-elicienti obračanja obratnih sredstev. Znano je, da je lahko trgovec tem cenc-jši, kolikor pogosteje obrne zalogo. V letu 1954 so obrnila podjetja z živili zalogo 8.64 krat, lani pa kar 11.74 krat. Pri podjetjih s tekstilom in obutvijo je bilo to razmerje kakor 4,54 : 5.85, pri železnini in drogerijskih predmetih 7.44 ; 7.97, pri mesu in mesnih izdelkih pa celo 27.04 : 49,94. Z drugimi besedami: podjetja z živili so imela sveže blago vsak mesec.
Poslovanje zadružne trgovine na drobno je pokazalo naslednje rezultate: mešane trgovine KZ so delale povprečno z maržo 8.58 %, pri odkupu pa so si kmetijske zadruge za svoje stroške povprečno zaračunavale 11,57%. Da to ni slabo, dokazuje primerjava z Ljubljano, kjer je bila marža v I. polletju 1955 v mešanih trgovinah KZ,povprečno 11,39, pri odkupu pa 18,70 %. Slednji (visoki) odstotek je nedvomno odraz tudi konjunkture na ljubljanskem trgu.
Tudi marže v trgovini na debelo kažejo enako sliko. Grosista »Pre-rad« iz Portoroža in »Slavica« iz Kopra sta delala v letu 1954 še z maržo 3,89 %, lani pa le še' s 3,61 % in sta tako bila celo cenejša od drugih grosistov v Sloveniji, ki imajo spričo razpoložljivih železniških zvez ugodnejše pogoje za delo.
Uvedba 10 % prispevka za stanovanjski sklad, delni dvig najemnin za poslovne prostore in velika verjetnost, da letos trgovinski promet ne bo naraščal enako hitro kakor lani, kažejo na to, da se ne smemo nadejati nekemu nadaljnjemu padanju marže. Verjetno bomo smeli biti zadovoljni, če bodo letos ostale, kakršne so bile lani. Je pa nekaj drugega, na kar je treba opozoriti trgovska podjetja. Splošen pojav je, da imajo zlasti dražji predmeti po trgovinah različnih podjetij zelo različne cene. Omenim naj le električne pečice za gretje prostorov, električne štedilnike in zadnji čas hladilnike. Zdi se, da uporabljajo nekatera podjetja isti odstotek marže ne glede na vrednost predmeta. Pri predmetu, ki stane nekaj deset dinar-
•/• marže v letu 1954
8.84
8.85 8.00 9.37 9.10
9.10 8.27 8.77 7.42 8.36 8.03
7.73
10.47
9.74 7.05
9.11 20.14 23.98
23.48 19.56
v letu 1955
9.52
8.40 7.00
7.41 8.16 8.16 8.83 8.43 5.85 8.00 7.32
6.43 8.28 8.65 6.98
«
7.72 13.19 10.34 16.61 13.42
jev, se to res ne pozna, do občutnih razlik pa pride pri radioapa-ratih, hladilnikih in podobno. Ali je redna stranka za trgovino res tako malo vredna, da se jo »splača« izgubiti, ker hoče trgovina zaslužiti več, kakor rabi za kritje stroškov, pri predmetu, ki stane že "v tovarni recimo 60.000 ali še več dinarjev. Znan nam je primer trgovskega podjetja »Jadro« iz Pirana, ki pribije nabavni ceni hladilnika le svoje dejanske stroške prevoza- in neogibne manipulacije, to mu je potem prodajna 'cena. Menimo, da bi tako morala ravnati tudi druga podjetja. Res je, tistih 2.000 ali 3,000 dinarjev, kolikor bi plačal potrošnik več recimo za hladilnik, ga gotovo ne bi uničilo, prav tako res pa je, da' trgovskega podjetja tudi ne bi rešilo iz zagate. če je vanjo zašlo.	fr
(Nadaljevanje s 1. str.)
VOLITVE V ODBORE SZDL PIRANSKE OBČINE
Praznično razpoloženje —, razgibalo ga je z zastavami, zelenjem i» •transparenti okrašeno mesto in vasi, kakor tudi živahna budnica piranske in sečoveljske godbe na pihala — je že na v.:e zgodaj vabi.o .ljudi na volišča. Volivci so prihajali in odhajali domala v nepretrganih vrs:ah, tako da js bilo tu in •tam volišče pretesno. Volilne komisije so imele polne roke dela ia povsod je bilo čutiti pravo tekmovalno vnemo. Temu primerni so bili tudi izidi volitev. Domala vse volilne enote — v celo i jih je bilo 12 — so zaključile volitve že v dopoldanskih urah (Beli Križ, Padna, Strunjan, Nova vas, Sečovlje). Udeležba je bila dobra in ob njej se je razblinila črnoglednost posameznikov, ki so se spominjali lanskoletnih volitev (za primerjavo nekoliko številk: lani je bilo v piranski občini okoli 7000 volilnih upravičencev, od tega Samo 4035 članov SZDL; letos je v tej občini 5.605 volivcev, od teh 4839 članov SZDL ali pri 20 procentih manjšega števila volivcev preko 800 članov SZDL več), kajti člani SZDL so prišli na vo'išča domala 100%! Končna slika izida volitev bi bila ■torej tsk"le: od 5605 volivcev piranske občine je včlanjenih v SZDL 4P39 ljudi. Volitev se jih je udeležilo 4660. kar da končni odstotek udeležbe 96,37%.
To je uirpeh, na katerega je organizacija SZDL v občini Piran upravičeno ponosna. Ponosna toliko bolj. ker se ji je posrečilo premagali številne ovire. Ponosna, ker ima zavedno članstvo, ki je porok, da bodo njena prizadevanja in težnje obrodile bogate plodove.
LoM
Med sklepi I, konference Z K našega okraja, ki je bila pred štirimi tedni, je bilo tudi priporočilo glede razširjanja »Slovenskega Jadrana«, glasila OO SZDL Koper. Z zadovoljstvom lahko objavimo nekatere podatke, ki kažejo, da sc ponekod lepo odzivajo omenjenemu priporočilu.
V zadnjem času se je prijavilo iz Ilirske Bistrice 106, Kopra 58, Pirana 25, Izole 24, Portoroža 22, Pivke 12, Postojne 8, Sežane 7 in Smarij 6 novih naročnikov našega lista. Skupaj 268.
Člani SZDL, širite svoje glasilo! »Slovenski Jadran« v vsako hišo v našem okraju!
S Portorožem, ki ima moderne hotele in razne letoviške naprave, se Izola res ne more kosati, vendar prizna vsak obiskovalec, da ima tudi ia kraj z mnogimi vrtovi in vinogradi v okolici prav prijetno lice, Težave so nastajale šele tedaj, ko si je popotnik želel privošči i dobro kosilo, ali si poiskati prenočišče. Tem nevšečnostim je razočarani turist dodal kaj kmalu še druge pomanjkljivosti: parki so mu pokazali, da niso urejeni z ljubeznijo, ampak so bili pripravljeni za ogiakoval-ee površno, hišna pročelja so razgalila zanemarjene zidove, ulice so odkrile umazanijo, vsa obala je bila zaradi nesnage in neurejenosti za kopalce komaj uporabna.
Mlado, letos ustanovljeno turistično društvo v Izoli se je z vnemo lotilo svojega dola. Ze so vidni prvi uspehi, prav gotovo pa bo delo. ki ga v okviru društva opravlja-' jo razne komisije, obrodilo lepe u-spehe v letošnji sezoni, ko se bodo v mestu nastanili .turisti, prav posebno domači ljubitelji sonca in morja.
Nedvomno bo imela največ dela komisija za olepšavo mesta, saj vemo,, kaj lahko pusti večletna zanemarjenost. Društvo je prosilo občinski ljudski odbor, naj dovoli komisiji, da lahko samostojno izdaja naloge za olepšavo pročelij in vrtov hiš vsaj ob glavnih ulicah, od koder mora brezpogojno izginiti
Kakšni so gostinski obrati v piranski občini
Žalostna dediščina preteklosti se kljub precejšnjemu zboljšanju v zadnjih letih še vedno pozna v tukajšnji živilski stroki. Gostinski obrati, razen boljših, so še vedno precej zanemarjeni. Osebju na primer, ni razumljivo, zakaj bi pode morali ribati in ne enostavno mazali s prašnim oljem. Nekateri gostinski delavci mislijo, da ni potrebna delovna obleka za strežno in kuhinjsko osebje, mislijo, da se uslužbenci lahko sprejemajo na delo brez predhodnega zdravstvenega pregleda in jim ni mar ne osebna čistoča, ne čistoča posode in jedilnega pribora. V eni najboljših restavracij uporabljajo za rezanje kuhanega in pečenega mesa isti nož kot za rezanje surovega mesa. "O čistoči stranišč pa bi se dalo napisati marsikaj, da o pomanjkljivi kulturni postrežbi v nekaterih obratih ne govorimo. Pred nedavnim je bil v Portorožu tečaj za nekvalificirano in polkvalificirano osebje gostinske stroke, vendar mislim, da bi bilo dobro, če bi bil določen za predavatelja tudi zastopnik sanitarne inšpekcije, ki bi tečajnikom pojasnil predpise sanitarne inšpekcije.
Nekatere gostilne, ki so bile izredno zanemarjene, so bile zadnji^ čas zaprte, kar je treba samo pohvaliti. Saj je bila na primer gostilna v Seči, do katere so kazale napisne table iz vseh bližnjih krajev in kamor je prihajalo v sezoni mnogo domačih in tujih gostov, tako zanemarjena, da je bila sramota za naše gostinstvo. Tudi gostilna na Belem križu ni bila zaradi zanemarjenosti nič boljša. Čudno pa se zdi ljudem, zakaj posluje še vedno gostišče »Pri treh vdovah« v Piranu, ki ima izredno zanikrn prostor. Lastnik tega obrata je bil že kaznovan zaradi pomanjkljive čistoče, predlog, da bi se to gostišče zaprlo, pa ni bil sprejet. Zdaj se adaptira v Piranu gostišče »Pri delfinu« in ko bo to urejeno, bo še manj pogojev za nadaljnji obstoj »Treh vdov«. Zelo neprimeren prostor ima tudi bar Pettener, ki bi ga Piran zelo lahko
pogrešal.
»Ribja restavracija« v Portorožu tudi ne dela časti temu letoviškemu kraju in bi bilo potrebno, da bi merodajni malo pomislili tudi nanjo in jo uredili tako, kot je potrebno ali pa bi jo zaprli. Izognili bi se posmehu, pa tudi zgražanju letoviščarjev.
Obe gostilni v Luciji bi bilo tre-' ba preurediti, zlasti še zaradi tega, ker bodo prihajali številni gostje in letoviščarji iz Portoroža.
Se na nekaj bi rad opozoril: Obrtna dovoljenja za gostinske obrate izdajajo brez predhodnega ogleda prostorov in brez zadevnega pristanka sanitarne inšpekci-
V O LILI BOMO NOV DELAVSKI SVET
Delavski svet Tovarne ključavnic »LAMA« v Dekanih je na svoji redni seji razpisali volitve v novi delavski svet za dan 15. IV. 1956. Podjetje zaposluje sedaj 150 ljudi in ima po pravilih 30 članski delavski svet. Tako bodo to druge volitve od obstoja podjetja in bo kolektiv na podlagi dosedanjih bogatih izkušenj lahko izvolil za člane DS dobre in vestne delavce oz. delavke.
je. To je v veliko škodo gostinstvu, ki je tako zelo važna gospodarska panoga v tako lepem kotičku slovenske domovine.
Se marsikaj bi se dalo povedati tudi o ureditvi drugih živilskih obratov, kot so trgovine, mesnice, pekarne in slaščičarne, pa o tem drugič.
IS
vsakršna navlaka in nesnaga. Tudi parki so potrebni takojšnje nege, sicer bo spet zamujeno leto, poleg tega pa je to delo zvezano z minimalnimi stroški. Ce bodo stanovalci mesta pokazali smisel za olepšavo hiš in vrtov, bo v letošnjem letu sprejela Izola svoje obiskovalce pomlajena, vsa v cvetju in zelenju.
Tudi za ureditev kopališča je bila izvoljena komisija, saj je žalostno, da je bila vsa '.a obala praktično brez njega, morje pa zaradi odpadkov tovarn, kanalizacije in mnogih smetišč povsod umazano.
Zaradi premajhnega števila sob, ki jih ima mestno gostinstvo, ima društvo še komisijo za ležišča, S posebnim obvestilom je bilo prebivalstvo obveščeno, s kakšnimi u-godnosinimi in pod katerimi pogoji z lastno začasno utesnitvijo lahko odda sobe turistom, ki bodo želeli ostati v Izoli. Tehnično stran tega dela bo opravljala uprava, novega sodobno urejenega ho ela »Zora«, ki bo zadovoljil tudi bolj razvajene goste. Pa tudi v drugih lokalih bodo deležni izletniki kulturne postrežbe. Za to bo skrbelo društvo, ki ima za pregled gostišč pooblastilo občinskega ljudskega odbora.
—ik
Postojnčani pokušajo istrsko kapljico na I, vinski razstavi koprske kmetijske zadruge
Pisma uredništvu
V	občini Ilirska Bistrica bodo volitve v vaške odbore SZDL drugo nedeljo, dne 25. marca. Občinski odbor SZDL je začel s pomočjo vaških odborov in drugih aktivistov obsežno akcijo za ugotovitev dejanskega stanja v organizaciji, zlasti pa števila članstva, ker je bila doslej izredno pomanjkljiva evidenca.
Akcija je že rodila prve sadove in njen uspeh preseneča. Samo v Trnovem, predmestju Ilirske Bistrice, še je število doslej evidentiranega članstva povečalo za 400 ljudi. To pomeni, da je le dosedanje delo vodstva organizacije bilo nezadovoljivo, ker bi sicer ne moglo biti tolikšno število prebivalcev izven organizacije. Takšnih primerov je še več.
V	vasi Jasen pri Ilirski Bistrici se je pri tej akciji priglasilo dvanajst kmetov tudi za članstvo v Kmetijsko zadrugo Ilirska Bistrica in je SZDL uredila tudi to povezalo.
Bilo je nekaj vasi in zaselkov, kjer SZDL praktično ni obstajala, ker so bili vaški odbori samo na
papirju, čeprav po teh vaseh stanujejo tudi delavci, ki sicer delajo po industrijskih obratih v Ilirski Bistrici. Ti delavci pa so zdaj v tej akciji postali aktivisti in tvorijo provizoren iniciativni odbor, ki ureja evidenco članstva in bo izvedel volitve.
Občinski odbor SZDL meni, da bo po gotovem evidentiranju organizacija imela okrog 3000 članov več. Seveda bo potem od novih odborov SZDL odvisno, kako in v koliko bodo novi in stari člani aktivni, kako bodo plačevali članarino in kako bo SZDL na sploh vplivala na družbeno življenje svojega področja.
rb
Koledar za leto 1957, 3 leposlovne in 3 poučne knjige lahko dobite za borih 500 din, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Poleg tega boste še udeleženi pri velikem nagradnem žrebanju.
Tovariš urednik!
Obračam sc na Vas s prošnjo za objavo teh vrstic, ker mi je to zadnje upanje, da s tem pospešim rešitev mojega težkega življenjskega položaja — mojega in moje družine. Za stanovanje gre. Že tri leta neprestano prosim in moledujem stanovanjske organe, naj mi dodelijo človeku primerno stanovanje, vendar vse zaman. Z ženo in dvema otrokoma 1 stanujem v dveh temnih luknjah brez oken, kar naj bi bilo soba in kuhinja — vse skupaj pa je bilo od organov sanitarne inšpekcije že davno in večkrat proglašeno kot skrajno neprimerno za človeško bivališče. Toliko slabše zame, ker sem že imel začetek pljučne tuberkuloze.
Razumem, da so velike potrebe za stanovanja, vendar sem v treh letih, odkar pošiljam prošnje na stanovanjski urad, videl nešteto praznih stanovanj. V enega sem se tudi pravočasno vselil — pa so me po nalogu stanovanjske uprave takoj s silo izselili. Ostaja mi še edino ta pot, saj upam, da sc bo vsaj zdaj kdo resneje pozanimal in rešil to vprašanje, ki je zame in za mojo družino življenjskega pomena.
Viktor M a z z c11 i
Tovariš urednik!
Pešpot ob obali med Koprom in Semedelo je sedaj lepo urejena. S tem je občinski ljudski odbor naredil veliko uslugo stanovalcem v Semedeli, pa tudi Koprčanom, ki
TEMELJ DOBRE PLEMENSKE ŽIVINE
(Nadalievanie) Prepozno začnemo polagati
Ze v drugem tednu moramo začeti telička privajati na seno in hkrati tudi na močna krmila. Seno mora biti zelo mlado pokošeno in posušeno na stogovju. Slabša je otava in detelja. To »telečje seno« mora biti posebej spravljeno in ga polagamo celega. Ker je drobno-živk, bakterij, sprva v vampu telička, še malo, ne more tele prebaviti večjih količin sena. Zato delajo umni živinorejci takole: že peti, nato deseti ali petnajsti dan po rojstvu teleta vzamejo iz gobca krave za tri prste prežveka in mu ga porinejo v gobček, S tem se bakterije, ki jih je v prežveku na milijone, v vampu in črevesju hitro razmnožujejo, Ta način so znastveno, pa tudi praktično že preizkusili, predvsem v Ameriki. Priporočljivo je privezati telička nasproti starejšemu teletu, ker se bo na ta način hitreje navadil na seno. Ni pa priporočljivo dajati teletu slame, ker po njej dobi povečan trebuh, vsled česar slabo napreduje v vzreji. Zavedati se moramo, da je dobro .seno že polovica uspeha v odgoji mlade živine.
Omenil sem že, da moramo krmi-
ti tele s senom in istočasno s krmili. Na krmila navadimo tele tako, da posipljemo v začetku na dno že skoraj izpraznjene vedrice ali posode za napajanje malo krmil, ki jih hlastno poliže. Kasneje pa moramo imeti krmila v posebnih jaslih, ali pa pritrjena na posodi. Najboljša krmila so mešanica zdrobljenega ovsa, ječmena in pšeničnih otrobov. Ko pa kasneje prenehamo napajati z neposnetim mlekom, lahko dodajamo tej mešanici še dobrih oljnih pogač (lanene, b-.ične in sončnične). V desetem tednu tele požre 0,5 do 0,75 kg mešanice, v šestnajstem pa okrog 1 do 1,5 kg na dan. Priporočljivo je temu obroku primešati malo rudninskih snovi, kot sta kostna moka in klajno apno ter malo soli, vse skupaj okrog 2 do 3 odstotke celotnega obroka močnih krmil. Tak način krmljenja je .potreben, če v mleku ni dovolj rudnin.
Tudi nastrgano peso ali korenje moramo dajati teletom že od petega ali šestega tedna dalje, predvsem v času zimskega krmljenja. V poletnih mesecih pa polagamo teletom te starosti že zeleno krmo. Sprva jo polagamo malo, v šestem mesecu pa lahko tele dobi že 3 do 5 kg krme.
Ce računamo, da je potrebno deset kilogramov neposnetega mleka za kilogram prireje teleta, moramo z mlekom varčno gospodariti. Ce je mogoče, začnemo že v drugem tednu napadati s posnetim mlekom in napajamo do šestega meseca starosti. Neposneto mleko pri tem vzrejnem načinu dajemo le do dvanajstega tedna. Ce pa nimamo neposnetega mleka, moramo napajati z neposnetim do šestnajstega tedna, vendar dajemo le malo mleka. Primerna količina za teleta je 450 kg neposnetega in okrog 500 kg posnetega mleka.
PREMALO ALI PREVEČ VODE
Brž, ko je skupna količina posnetega in neposnetega mleka manjša od 7 do 9 kg, je treba tele napajati z 'vodo. To je približno po šestem tednu. Voda mora biti sprva mlačna in jo dajemo le do 4 litre dnevno. Skupno količino mleka in vode lahko kasneje povečamo na 12 do 14 litrov dnevno. Šele v petem ali šestem mesecu lahko teleta pijejo vodo po volji. Ce teleta dobijo premalo tekočine za prebavo, slabo izkoriščajo krmo, če jo pa užijejo preveč, postanejo vampasta, to je, dobijo voden trebuh.
Nadaljevanje in konec prihodnji--.
se radi sprehodijo ob morju. Pri tem pa bi rad opozoril še na nekaj, kar bi bilo potrebno po mojem mnenju urediti.
Gre za žično ograjo okrog zgradbe, kjer so električne črpalke. Ta ograja je namreč iz bodeče žice, in ker stoji ob sami poti, je nevarno, da si kdo ob njej raztrga obleko ali se celo poškoduje. Zlasti je to nevarno ponoči, pa tudi za otroke. Menim, da bi bile črpalke prav tako zavarovane s kakršnokoli drugačno in bolj primerno ograjo, ki bi bila razen tega tudi bolj estetska, saj zdaj človek nehote dobi vtis, tla gre mimo majh-ficga koncentracijskega taborišča, kar nedvomno kazi okolico.
L. V.
Iz dslo: mladinskih
organizacij
V	nedeljo je bil v Pivki enodnevni seminar za mladinske voditelje pivške občine, ki se ga je udeležilo 27 mladink in mladincev. V dopoldanskim delu seminarja je predsednik občinskega ljudskega odbora Milan Zakrajšek tolmačil perspektive razvoja pivske komune, popoldne pa so razpravljali o bodočem delu mladinske organizacije. Ob zaključku seminarja so sprejeli med drugim skirp, da bodo povečali število članstva, razširili delo Svoje organizacije ter ustanovili aktiv mladih zadružnikov in klub mladih proizvajalcev.
Podoben seminar je bil tudi v Sežani. Udeležilo se ga je 17 mladinskih a k ivistov. O smernicah gospodarskega razvoja občine je govoril sekretar občinskega komiteja ZK tov. Turk. Obeh seminarjev se je udeležila tudi predsednica OK LMS Koper Marija Vogričeva, ki je v razpravi poudarila vlogo mladine na vseh področjih družbene dejavnosti.
V	okviru Mladinske ljudske univerze so bila te dni predavanja o uvedbi novih davkov in taks na sežanski gimnaziji ter na koprski srednji ekonomski ter obrni šoli. Predaval je sekretar OK LMS Koper Franček Ivančič.
*
Med 1. in 7. aprilom bodo v proslavo d;s'ete obletnice formiranja prvih maldinskih delovnih brigad Slovenije priredili v vseh središčih občin koprskega okraja slavnostne akademije, nekateri mladinski aktivi pa bodo imeli svečane seje. Ob tej priložnosti bodo nekdanji^ mladinski brigadirji pripovedovali svoje spomine na delovne akcije Brčko-Banoviči, Samac-Saraje-vo, Av oput Zagreb-Beograd, Lijak, železarna Ivo Lola Ribar, v Železnikih, Novi Beograd in drugod. V Kopru in v Postojni bodo odprli razstavo dokumentov z mladinskih akcij. V okviru tega tedna so predvidene tudi mladinske delovne akcije za izgradnjo športnih objektov koprskega okraja. OK LMS Koper in "občinski mladinski komiteji pa bodo priredili svečane sprejeme večkratnih udarnikov in udeležencev mladinskih delovnih akcij.
M
SEJA OBČINSKEGA LO V POSTOJNI
Kot jara kača se vleče zahteva po ureditvi zdravstvene službe v Postojni. Po eni strani moramo ugotoviti njeno izredno široko dejavnost, po drugi pa, žal, kopico činiteljev, ki onemogočajo boljše in nemoteno delo.
Postojnski Zdravstveni dom ima devet organizacijskih enot: splošno, zobno in neuropsihiatrično ambulantno, higiensko postajo, protitu-berkulozni dispanzer, posvetovalnico za matere in otroke, bolnico za ženske bolezni in porodništvo, reševalno postajo in babiško službo. Nima pa za vse te institucije primernih prostorov.
V majhnih prostorih splošne in zobne ambulante je možno samo triažno delo, za vse, še tako malenkostne operativne posege, pa so potrebni prevozi v bolnice, bodisi v Vipavo, Ljubljano ali pa v Koper. Higienska postaja ne more zaradi podobnega vzroka opremiti lastnega laboratorija in zato opravlja le administrativno službo v sobici, kjer ima prostore tudi proti-tuberkulozni dispanzer. O uspešni preventivni službi za varstvo matere in otroka sploh ne moremo govoriti, ker nima odgovarjajočih prostorov. Čeprav je že nabavljena s pomočjo Zavoda za socialno zavarovanje oprema in instrumen-tarij za šolsko polikliniko, ki je v Postojni nujna spričo 1500 učen-
cev in dijakov raznih šol, ta ustanova še ne dela, ker ni prostorov. V podobnem položaju je tudi reševalna postaja, ki gostuje .v prostorih uprave Zdravstvenega doma. Dežurni šofer rešilnega avtomobila prenočuje kar v zasilno zgrajenem prostoru v garaži in je izpostavljen hlapom pogonskega goriva.
Tudi strokovnega kadra primanjkuje. O tem bi vedeli več povedati oni, ki se ure in ure gne-tejo in čakajo v predsobah ordinacij, da pridejo na vrsto. Primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester, Mnogo jih je, ki so voljni službovati v Postojni, ne dobijo pa primernih stanovanj.
O vseh teh problemih so razpravljali na zadnji seji občinskega ljudskega odbora po izčrpnem poroči-
Pivški lovci
Lovska družina Pivka ima 40 članov. V preteklem letu s'o sprejeli v svoje vrste 9 novih članov, pet pa so jih izključili zaradi nediscipline in krivolovslva. Lani je prejela družina za odstreljeno divjad 91.030 dinarjev, vseh dohodkov pa je imela 188.255 dinarjev, Za nabavo soli pri pripravi krmišč in sol-«lic ter za vzdrževanje dveh lovskih koč je izdala 114.309 dinarjev.
Lani so pivški lovci uplenili, tako so poročali na svojem rednem letnem občnem zboru 7, marca, 3 jelene, o košu!. 12 si-njakov, 5 srn, 2 divji svinji, 23 zajcev, 19 kraguljev, 45 vran, 0 skobcev, 26 lisic, 3 divje mačke in 51 klatečih se psov in mačk. Precejšnjo škodo pa delajo njihovemu 5.997 ha obsegajo-iemu lovišču, polnem divjačine, ro-parice. Zato so lani nakupili za 11.00 dinarjev ciankalijevih ampul, s katerimi so uničili marsikatero lisico.
Razveseljivo pa je dejstvo, da se je v vr-.te lovske družine vključilo v zadnjih dveh letih precej mladincev. Zalo je družina sklenila dati svojemu pomladku po rebno strokovno pomoč, da bodo lahko mladi lovci uspešno opravili predpisane izpite.
HRPELJE
Na I. seji občinskega odbora Zveze borcev v Hrpeljah so razpravljali o nalogah, ki jih je nakazala občinska konferenca ZB o aktivizaciji in evidenci članstva. Konferenca je namreč ugotovila, da je še precej bivših borcev in aktivistov izven organizacije. Zato so na seji sklenil utrditi osnovne aktive, predvsem na vasi. Sprejeli so tudi sklep, da bodo v prihodnje posvetili več pozornosti otrokom padlih borcev, vojnim vdovam in invalidom. Tako bodo otrokom padlih borccv, ki jih je v občini 91, omogočili izboljšanje njihovih materialnih pogojev za življenje in šolanje. Skrbeli bodo tudi za njihovo pravilno usmeritev v razne poklice. V načrtu imajo prirejanje predavanj bivših borcev o borbah, ki so bile med NOI3 v okoliških krajih, da bo mladina seznanjena z zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega ljudstva.
Na seji so tudi sklenili organizirati na Dan vstaje v Skadanovšči-ni partizanski tabor z odkritjem spominske plošče padlim partizanom. V tej vasi je bila namreč zibelka istrskih partizanov, Podobno slavje nameravajo prirediti tudi v Pregarjih,
K. S.
Po izredno uspešni občinski konferenci ZK in zgodovinski okrajni konferenci ZK v Portorožu, so komunisti pivške občine imeli te dni še dve sektorski konferenci: v Dolnji Košani in v Parjah. Na konferencah so obravnavali zlasti zadružništvo, kmetijstvo in komunalno dejavnost na vasi v luči sklepov občinske in okrajne kon-efrence ZK. Pregledali so izvrševanje in način izvajanja sklepov občinske in delno okrajne konference ZK. Takih posvetovanj bodo imeli še več in bodo tako nenehno pazili na dosledno izvajanje politike, ki sta ji začrtali pot že omenjeni konferenci ZK na Pivki in v Portorožu. Sektorskim konferencam so prisostvovali razen domačih članov ZK in predstavnikov občinskega komiteja tudi člani SZDL in vaških odborov.
Na Pivki se že pripravljajo na slovesno praznovanje občinskega praznika — 4. aprila. Pivka je prevzela ta občinski praznik od bivše občine Dolane, ki je zdaj v sklopu nove pivške občine. Na ta dan je bila prva oborožena akcija proti fašističnim okupatorjem na področju Pivke — pri Ambrožiču blizu Ribnice.
*
Zveza borcev na Pivki tudi dobro dela. Posebno agilni sta komisiji za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB in skrbniška za otroke padlih borcev. Od teh otrok jih 51 prejema podporo, nekaj primerov pa mora komisija še rešiti. Za podpore ZB tem otrokom je pri Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo ObLO Pivka letos na razpolago 2,200.000 dinarjev.
lu predsednika občinskega sveta za zdravstvo, ki je nanizal vse težave zdravstvene službe v Postojni, Zato so sklenili poiskati možnosti, da uredijo Zdravstveni dom v eni izmed postojnskih zgradb, kjer bi vse zdravstvene ustanove imele dovolj prostora za nemoteno delo. Brez preselitve strank pa seveda tega ne bo mogoče izvesti. V tem pogledu bo treba tudi več razumevanja s strani vojaških organov.
Na seji občinskega ljudskega odbora so tudi razpravljali in sprejeli odlok o tržnem in sejemskem redu, odlok o upravljanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja, javnih vodnjakov in napajališč. odlok o preprečevanju manjše škode na poljih, odlok o ustanovitvi kmetij-sko-komunalnega sklada, odlok o gozdnem gospodarstvu in odlok o pokopališkem redu. Sklepali so tudi o šolskih svetih in o davčnih komisijah. Ob zaključku seje so sprejeli nekaj sprememb v zvezi z delovanjem nekaterih gospodarskih organizacij.	—e —
Uspešen zbor folifoe? v Sežani
Na zboru volivcev v Sežani, ki je bi zelo dobro obiskan, so razpravljali o dosedanjem delu krajevnega odbora. S ponosom so ugotovili, da je njihov krajevni odbor že v prvih mesecih svojega obstoja začel intenzivno delati. Imenoval je komisijo, ki bo v kratkem uredila vprašanje pobiranja vodarine, vodila nadzor nad potrošnjo vode in nad vodovodnimi napravami ter skrbela za njihovo popravilo. Novoustanovljena komisija krajevnega odbora za ureditev in vzdrževanje pokopališč ima nalogo uredi i krajevno pokopališče po določenem urbanističnem načrtu ter skrbeti za vzpostavitev in vzdrževanje njenih poti in stez. Posebno skrb pa je krajevni odbor v Sežani posvetil olepšanju zunanjega izgleda kraja, predvsem zai'o, ker se zaveda, da je Sežana pomembno tranzitno mesto.
Poročilo o dosedanjem delu je po-
IZ
Pripravljajo tudi prekop padlih borcev s področja Pivke in prenos v skupno^grobnico. Za grobnico so načrti že gotovi in bo zelo lepa. Pri graditvi bo udeležena tudi JLA, ker je na Pivki pokopanih tudi 70 borcev IV. Armade JLA, ki so zadnje dni aprila 1945 pri nastopanju proti Trstu padli v borbi z Nemci.
*
V zadnjem času so zasledili v petnajstih vaseh pivške občine okužbe sadnega drevja, ki ga je napadel ameriški kapar. Svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru in kmetijske zadruge so že naredili načrt doslednega zatiranja tega nevarnega škodljivca. V krat-
kem bodo posebne ekipe KZ pivške občine in ekipa strokovnjakov iz goriškega okraja začele s škropljenjem, ki pa bo imelo uspeh le, če bodo kmetovalci predhodno očistili drevesa. Ugotoviti pa moramo, da so le nekateri sadjarji začeli s čiščenjem in pripravo sadnega drevja za škropljenje, precej pa je še takih, ki brezbrižno gledajo na zatiranje ameriškega kaparja. Nekateri sadjarji v Narinu, Nadanjem selu, Mali in Veliki Pristavi, v Stari Sušici, Neverkah ter v Dolnjih in Gornjih Košanah se kljub svoji dolgoletni sadjarski praksi ne zavedajo nevarnosti okužb sadovnjakov, ki so jim glavni vir dohodkov.
Začnimo kar v Kopru. Ker imam navado, da ga zvrnem kozarček, pre den s'e odpravim na pot (na '¡o sem se navadil to zimo in upam, da mi ne zamerite), sem stopil v buffet pri avtobusni postaji. Tam so ravno pometali in pospravljali, kar je lepo in prav. Ni mi pa bilo všeč, da si niso natakarice prav nič umi-le rok, preden so prijele za kozarce in 3'eklenice ter začele streči gostom. Malce več snage bi jim priporočal. čeprav še ni inozemcev v naših krajih.
Ce hočem biti iskren, meni se je to uprlo. Zato sem zavil v Taverno in naročil dva deci črnega. »Nimamo«, .so povedali. »Lahko pa dobite, če počakate, da pride upravnik s ključi.« Pa nikakor ne mislite, da se je to zaodilo samo meni! Povedali so namreč, da upravnik vedno vzame ključe s sabo ko knm gre in da brez njega sploh ne morejo do vina. Je pač dober go-podar. Verjetno je že izračunal, da manj riskira, če ne zadovolji nekaj go-
.Na svoji prvi vinski razstavi je koprska kmetijska zadruga prikazala tudi vinogradniške stroje, ki so jih obiskovalci z zanimanjem ogledovali
Bil je brez kotla za vodo, pa sem ga vzela vseeno, ker so mi obljubili, da dobim kotel najkasneje v štirinajstih dneh. Pa še zdaj ni nič, čeprav sem plačala tudi kotel. Povrh vs'ega, bi me pa kmalu še nagnali, češ kaj vedno sitnarim«. Ker je to spet en dober primer kulturne postrežbe, sem vse lepo zapisal, da se ohrani bodočim pokolenjem.
V Portorožu sem se oslasil nekaj dni po Dnevu žena, Tamkajšnje žene so mi povedale, da sem prišel kot naročen. Praznik so sicer leno proslavile, ne morejo pa pozabiti velike usluge, ki iim jo je naredil neki tovariš direktor, ki je na večer proslave priredil »separa'ni« p'es. verjetno zato, da bi razbremenil prireditveni odbor za proslavo. Saj smo dolžni vsi pomagati ob takšnih priložnostih.
Ko sem tako kolovratil po dolgem in počez po naši Primorski sem prišel tudi v Novo Sušico pri Pivki. Tam Sem nale'el na dva državljana iz Nerina. ki sta mi povedala, da sta v domači vasi i kala z lučjo pri belem dnsvu organizacijo SZDL. pa je nista naš'a. Zato sta se prišla vpisat k sosedom, sta rekla. Sem pa potem zvedel, da je to domače aktivis'e močno speklo in da so takoj zgrabili za delo, da to organizacijo s,pravijo na noge.
Za konec še besedo dopisnikom. Ker imam spet dovolj prostora, vas vabim vse. stare in nove. da mi pišete pomagate pri mojih naporih. Naslov imam še vfdm is'i.
Vaš Vane
s'.ov, kot pa če bi puščal k'juče drugim. T a verna je namreč gostišče in to ni Ikar tako.
Te in takšne zanimivosti so me zadržale v Kopru kar ves dopoldne Razumljivo je namreč, da sem nekoliko pogledal še po drugih gostilnah in gostiščih. Ni bilo sicer ni; posebnega. Le ko sem se povabil na kosilo v Delavsko restavracijo, bivšo menzo št, 1, sem spe' naletel bolj slabo. Pokukal sem v kuhinjo in videl kuharico, kako zajema špagete iz lonca kar z rokami in jih lepo nalaga na krožnike. Res je sicer, da gre na ta način hitreje in tudi porcije so bolj enake, vendar pa jaz nisem za te vrste racionalizacije, čeprav si je kuharica morda pred tem umila roke kar je p:> nisem vprašal. Pa tudi kosila nisem čakal.
V Kalegariji Sem srečal znanko, ki se je s rahovito jezila čez trgovino. »Pomisli, Vane,« je rekla »že tri mesece je od tega kar sem kupila pri Tehnoservisu nov štedilnik.
dal predsednik krajevnega odbora tovariš Drole, ki je ob tej priložnosti tolmačil zbranim volivcem nekatere odloke občinskega in okrajnega ljudskega odbora. Med drugim je pojasnil pomen odloka o preprečevanju manjše poljske škode, odlok o splošnem hišnem redu. odlok o javnem redu in miru, odlok o tarifi za dimnikarske storitve in nekatera najvažnejša določila cest-no-promotnih predpisov. Govorili so tudi o spremembi davčne odmere in o novih predpisih za izboljšanje kmetijske proizvodnje.
S. pr.
OBLACILCI SO ZBOROVALI
Dne 11. III. 1956 so se zbrali krojači in šivilje iz občin Koper, Izola in Piran na svoj drugi ses'.anek, ki ga je skicala Okrajna zbornica v Kopru. Sestanku je prisostvovala trideset krojačev in šivilj, ki so bili soglasni, da ustanovijo ;pod okriljem Obrtne zbornice svojo Stanovsko organizacijo »Sekcijo za obrano predelovanje tekstilnega blaga«. Naloga sekcije bo predvsem, da dviga strokovni nivo svojega članstva, da pripravi vse delavce svoje stroke, ki še niso opravili strokovnih izpitov, da , jih čimprej opravijo. V ta namen se bo organiziral prikro-jevalni tečaj in razna strokovna predavanja.
Kot ena izmed važnih nalog organizacije bo tudi borba proti šuš-manstvu, ki zelo cvete v naših krajih, saj je skoro v vsaki hiši zakotna šivilja, ki kvari ugled naši stroki s svojim slabim izdelkom, po drugi strani pa prikrajšuje družbo za vse prispevke-, ki jih morajo dali legalni obrtniki. Prisotni se tudi ne strinjajo, da se da gotovim šušmarjem, ki nimajo obrtnega dovoljenja, mala davčna obveza in se jim tako omogoča legalno šuš-marstvo. Mnenja smo, da bi bilo potrebno od vsakega zahtevati, du si nabavi obrino dovoljenje, v kolikor pa nima pogojev, da se mu prepove vsako delovanje in štišmar-stvo s katerim prikrajšuje legalne državne in zasebne obrtnike.
Upravni odbor Obrtne zbornice želi novoustanovljeni sekciji mnogo uspeha, obenem pa poziva udi vse potrošnike, da pomagajo organizaciji pri zatiranju šušmarstva, tako da se, o imajo potrebo, obračajo na obrtne delavnice.
PODGRAD
Na občnem zboru SZDL v Pregarjih so se pogovorili o dosedanjem delu in po živahni razpravi napovedali tekmovanje vsem vaškim aktivom socialistične zveze hrpeljske občine za čim uspešnejšo izvedbo občinskih volitev. Sklenili so, da bodo pobrali vso članarino za preteklo leto in za letošnje prvo četrtletje, da bodo vzorno uredili volišče, v organizacijo vključili vse mladince in mladinke in da bodo do 9. ure izvedli volitve, ki bodo 18. marca.
J
PRVI POMORSKI PLES
Pomorsko podjetje Splošna plovba je s sodelovanjem Pomorske srednje šole, Sveta za pomorstvo in ribištvo pri OLO Koper in drugih pomorskih podjetij iz Pirana in Kopra organiziralo I. pomorski ples, ki bi naj postal tradicionalna prireditev ob obali slovenskega morja. Na tej družabni prireditvi, ki se je odvijala v vseh prostorih hotela Palače v Portorožu, so se srečali stari znanci z morja, ki so v prijetnem vzdušju uganili marsikatero v pricl slovenskega pomorstva. Hkrati je bila prireditev odraz tesnega sodelovanja s čuvarji našega Jadrana, kajti obiskali so jo gojenci Pomorske vojne akademije iz Puija (strojni odsek) s kapitanom- bojne ladje Francem Rustjo-Cančijem. Prireditve so se udeležili tudi predsednik OLO Koper Dujc Albin s sekretarjem OIC ZKS Albertom Jakopičem-Kajti-mirom, predsednik občine Piran Davorin Ferligoj in še številni gostje iz Ljubljane in drugod. Da je prireditev uspela, gre zahvala predvsem pripravljalnemu odboru, ki ga je vodil tov. Potočnik, predsednik Sveta za pomorstvo in ribištvo OLO Koper.


»Ampak, prosim, to še ni docela Pognano, vendar pa vsi računi kažejo, da bo držalo.«
Meni pa le ni šlo v račun, kako more biti 20 kokoši = 1 krava, kar ie mi je po vsej verjetnos'i bralo z obraza, Veterinar se je nasmehnil in dejal: »Debelo gledate, kaj?«
»Ne, Zijam.«
»Jaz sem tudi, ko sem prvič sli-«al o tem. Pa bo menda le res. Fe-rutninars'tvo je zelo donosna gospodarska panoga, posebno pri nas, v toplejših krajih. Reči bi moral »bi bila«,, kajti peruMlinarstva v pravem pomenu besede pri nas nimamo, ker ni posebnih pogojev. Žitaric v teh krajih ni, kokošjerejo pa zavira tudi vinogradništvo; saj ve-*le, ob zorenju morajo kokoši zapreti. Kljub temu pa bi moglo biti v naših krajih v tem jx>gledu mnogo bolje. Mislim predvsem na domači trg. na preskrbovanje z jajčki. Kar pomislite na turistično sezono! Okoliško prebivalstvo bi lahko zaslužilo lepe denarce, potrošnikom pa bi tudi bilo ustreženo, če bi bila jajčka in vse drugo nekoliko cenejša.«
»Kako ste že rekli, tovariš veterinar? Da velja 20 kokoši za eno kravo?«
»Tako približno; tolikšen bi naj bil po mnenju mnogih letni dohodek od dvajset kokoši (mislim na jajca; piščance, meso), ki bi odgovarjal dohodku od ene krave. Rečem pa še enkrat, da je to zaenkrat le teorija, ki drži predvsem za tesen obmorski pais, kjer za rejo goveda ni primernih pogojev.«
In tako sva že bila pri živinoreji veterinarjevega delovnega okoliša, ki obsega občini Piran in Izolo.
»V ožjem obmorskem pasu vidite le osličke in koze, malo ovac, v zadnjem času tudi nekaj konj. Govedo redijo bolj po oddaljenih vaseh, bolj v .notranjosti, kjer niso vezani le na lerasni način obdelovanja zemlje; take vasi so n. pr. Pad-na, Korte, Cešle, Medoši. Pa se tu je govedo maloštevilno, ker pač ni pašnikov; živina je priklenjena na hleve, ki so telili, zastareli, marsikje v razpadajočem stanju, V take hleve ne pride dovolj zraka, sonca pa še manj. Živini je sonce potrebno. Saj veste, da se pod vplivom sončnih žarkov nabirajo v živalski koži vi'.iamini?«
Ne, tega pa res nisem vedel in ' tako sem se mimogrede naučil nekaj novega. Zvedel senrt tudi to, da je v krmi po teh krajih zelo malo kalcija in ostalih snovi, po katerih ie odlikuje dobra krma, odtod pogosti pojavi osteomalacije (šibkost kosti), rahitisa (po-ebno pri prašičih), dalje predporodne in poporodne pareze (oslabe^onti) in para'ize.
»In kako je s prašičjersjo?« 6'em prekinil vnetega strokovnjaka.
»Prašičjereja? Ta se šele v zadnjem času prebuja. Tukajšnje s"aro prebivalstvo ima raje oljno maščobo, zato je seveda redilo le malo prašičev; e.neaa do dva največ in Še to bolj zaradi mesa (is'rska gnjat ali »pršu'«!). Odk?r so se v teh krajih naselili ljudje iz osrednje Slovenije, gre vedno več svinjskega
mesa in slanine v promet in tako vse kaže, da bo na tem področju število rilcev naraslo«.
»Ze prej ste omenili razne objektivne .ežave, ki zavirajo uspešnejši razvoj živinoreje na tem področju. Kaj bi bilo po vašem mnenju najnujnejše, da bi se stanje izboljšalo?«
»Gnoj in spet gnoj. Se pravi, u-redilev gnojišč in gnojnih jam. Koliko dragocenih snovi gre v izgubo, njivo in paš.niki pa t'o »podhranje-mi«! S tem bi se povečala kmetijska proizvodnja, tako po količini Ikot po kakovost, deloma bi bilo zadoščeno pravilom1 higij ene in končno: več krme pomeni več živine, več gnoja več pridelkov in več krme , . . Večni krog. Potem hlevi. Hm, s hlevi je križ. Cežene morejo biti prositorni, naj bodo vsaj čisti. zračni in svetli. Ob njih pa naj kmetovalci uredijo izpuste, ograde, tako da bo živina prišla vsaj malo do isicinca (ob hudi vročini jo seveda moramo zavarovati pred njim s primernimi senčnicami). To je prvi pogoj) če hočemo postaviti živinorejo na nogs. v kolikor nam pač dopuščajo razmere. = Ja, še to bi pripomnil, če že bost.e o vsem tem kaj napisali: v aprilu bodo pregledi kopitarjev z odvzemom krvi in to zaradi morebitne ugotovitve smrkavosti, ki je hudo nevarna tudi ljudem, posebno še, ker nimamo doslej proti njej učinkovitega sredstva.«
LoM
bisp
■¡¡»s mam
Enostavna obleka z naloženim krilom, tričetrtinskima rokavoma in belim ovratnikom. Život je tesno oprijet in se zapenja spredaj.
Pomladne kreacije
K mnogim običajem in navadam, ki si jih je osvojila človeška družba, prištevamo tudi obiske. Ta lepa navada, ki se je razvijala vzporedno s civilizacijo in ohranila svoj bistveni pomen še danes, le ni tako ipreprosta, kot sodijo nekateri.
Današnji obiskovalec mora razlikovati predvsem dve vrsti obiskov: vljudnostne in poslovne obiske. Za razliko od drugega, bomo pri vljudnostnih obiskih sorodnikov ali dobrih znancev ravnali drugače, kot pa takrat, če nas zanese pot v tuje stanovanje, k tujim ljudem, Ponekod je še ohranjena navada, da se predstavimo s tiskano vizitko. To velja predvsem za uradno oz. poslovne obiske.
Ce pridemo v tak krog, kjer se vizitke uporabljajo (seveda, če z njimi razpolagamo) —, moramo upoštevati naslednje: vizitka naj bo preprosta, čista in ne prevelika; ornamenti in razne čire-čare so ne le neokusne, ampak celo odbijajo. Čitljiva in jasna pisava naj vsebuje priimek in ime; poslovna vizitka vsebuje razen tega še naslov, telefonsko številko, poklic in naslov podjetja ali firme, pri kateri smo zaposleni. Velja si tudi zapomniti. da vizitke nikoli ne izro-
KOPER
Na predvečer praznika dneva žena je bila v gledališki dvorani v Kopru svečana akademija. Program je bil skrbno pripravljen in tudi izvedba je bila dobra. Pri akademiji so sodelovali glasbena šola v Kopru, plesni odsek GSP Koper, tov. Vuka Hiti s plesno točko, moški zbor DPD »Svobode« i n člani GSP. Gledališka dvorana je bila ob tej priložnosti nabito polna. Pravilno pa bi bilo, da bi Gledališče Slovenskega Primorja vsaj toliko upoštevalo 8. marec kot v vseh ostalih krajih po Jugoslaviji in dalo na razpolago vsaj najnujnejšo delovno silo za ureditev dvorane.
Naslednjega dne je predsednik ObLO Koper tov. Mirko Jelarčič priredil sprejem v prostorih hotela Triglav. Povabljene so bile najaktivnejše žene koprske občine. V soboto, 10, marca pa je bil v prostorih hotela Triglav družabni večer. Žensko društvo se zahvaljuje vsem podjetjem, ki so pomagala z raznimi sredstvi, da je družabni večer uspel.
PODGRAD
V Podgradu je ženska zveza priredila za 8. marec uspelo proslavo. Poleg otrok in učiteljev, so na proslavi sodelovali tudi vaški pevski zbor in JLA. Odbor SZDL pa je ženskemu društvu daroval 2,000 dinarjev. Po proslavi so žene priredile zakusko in večerno zabavo, ki je zelo dobro uspela.
POSTOJNA
Za 8. marec je Socialistična zveza s sodelovanjem žena priredila uspelo slavnostno akademijo. Program je bil kvaliteten in tudi izvedba je bila zelo dobra. Sodeloval je orkester, kvintet, solistka kul-turno-prosvetnega društva Po-
dk&fmi nam&ti
Krompir s črnimi madeži kuhamo tako. da mu takoj, ko zavre, dodamo nekaj kapljic kisa.
Sir, ki je postal suh in trd, položimo za nekaj časa v sveže mleko in ko primerno nabrekne, ga vzamemo ven in obrišemo.
Staro perutnino zmehčamo, če je na predvečer uporabe naribamo zunaj in znotraj s stoleenim poprom. Namesto popra lahko vzamemo tudi sladkor v prahu. Tako naribano pustimo stati čez noč.
Ne več popolnoma svežo mesno omako ali juho zboljšamo tako, da prepražimo nekaj čebule na surovem
maslu in jo dodamo omaki ali juhi. *
Ce smo zažgale pecivo, ga, ko se ohladi, rahlo ostrgamo na stru-galniku in posujemo s sladkorjem v prahu.
stojna, recitirali so dijaki gimnazije, dijaki z Rakeka pa so izpopolnili program, s primernimi dramskimi prizori. Dobro izvedeni program je dokazal, da so se sodelavci zavedali pomena tega praznika in se zato tudi potrudili. Dvorana je bila nabito polna. S tem so Postojnčani pokazali, da razumejo vlogo naših žena v družbeni skupnosti in v svetu sploh. O pomenu dneva žena je govorila tov. Tomičeva, Po proslavi je bil v dvorani hotela Javornik družabni sestanek in prijetna zabava.
—e—
SEŽANA
Kakor drugod, so žene tudi v Sežani proslavile svoj praznik. Priredile so lep zabavni večer s plesom, pred tem pa je bila proslava.
Po odigrani internacionali je tov. Grmekova otvorila proslavo. V svojem govoru je kratko orisala zgodovinski pomen 8. marca. Poudarila je, da je treba našo ženo kot gospodinjo čimbolj razbremeniti, da se bo lahko pogosteje udejstvovala na kulturnem in političnem področju. Z razbremenitvijo gospodinje bomo našim ženam omogočili aktivnejše sodelovanje v javnem življenju. Nato je ženski kvintet zapel nekaj pesmi. Gledalce je posebno navdušila zborna recitacija in igra enodejanka, ki jo je režirala ena izmed žena. Sodelovala je tudi srednješolska mladina s profesorji ter ostala mladina.	R, Roje
IDRIJA
Na dan 8. marca je bila delovna konferenca ženskega društva »Majnik Štefka«. Zene so podale obračun svojega dela in izvolile nov odbor.
V nedeljo 11. marca je bila slavnostna akademija. Sodeloval je ženski in mešani pevski zbor društva »Svoboda« pod vodstvom tov. Mihelja. Nastopili so tudi cicibani iz otroškega vrtca, cicibani I. rajona ter pionirji iz osnovne šole in gimnazije. Občinstvo je bilo številno.	P D
IIRPELJE
Tudi letos so v Hrpeljah proslavili 8. marec s skromnim, toda izbranim in skrbno pripravljenim programom. Tov. Cibejeva je v svojem govoru opisala borbo žena za enakopravnost ter njihovo vlogi v novi Jugoslaviji. Otroci iz osnovne šole in nižje gimnazije so zapeli nekaj pesmi in recitirali. Sodelovala sta tudi ženski in mešani pevski zbor. Po končani proslavi so žene iz Hrpelj in Kozine povabile može na prigrizek in veselo rajanje.
PIRAN
7. marca zvečer je bila v Portorožu v Ljudskem domu akademija. Nastopili so učenci osnovne sole,
čamo osebno, temveč se z njo le posredno prijavimo.
Pri vljudnostnih obiskih se- ravnamo po običajih dotičnega kraja. K tem prištevamo naslednje: obisk sorodnikov, dobrih prijateljev, novoporočencev, vabila starih znancev na dom, posredovanje poznanstva obiskanemu neznanih oseb, hišni praznik in podobno. Časovno pravilo za take obiske: med 10. in 12. uro dopoldne in med 5. ali 6. uro popoldne. Za obiske je najprimernejši dan nedelja ali praznik. Trajanje obiska: 10 do 20 minut. Daljše obiske opravičujejo le izjemne priložnosti, kot obisk pri sorodnikih, najbližjih znancih ali gostoljubnost gostitelja, ki nas vljudno zadrži, V vseh primerih lahko gostja obdrži ruto ali klobuk na glavi, odloži plašč, dežnik in galoše — dočim obiskovalec moškega spola sname tudi pokrivalo in rokavice. Čevlje si pred vstopom v stanovanje dobro očistimo, saj vemo, da se nobena gospodinja ne veseli blatnih prašnih madežev na podu ali preprogi,
Ce gremo na poslovni obisk in nam odpre vrata mlajši član družine ali hišna pomočnica, vprašamo, če »lahko govorimo« s tovarišem X, nikoli ne rečemo, »ali je ta in ta doma.« Ce smo najavljeni,
navadno ne trkamo. V slučaju, da gospodinje ali gospodarja ni v sobi, počakamo stoje, pozdravimo najprej osebo ženskega spola, nato moža in prisotne goste. Sedeži na oblazinjenih stolih ali foteljih, pripadajo po starem običaju ženam.
Poslovni obiski so kratki, pogovor jedrnat, brez dolgoveznega razpravljanja. Nikoli ne iznašamo preveč zaupnih osebnih zadev, še manj spodobno in neomikano je hvalisanje ali celo opravljanje drugih. Obiskovalcu, ki je prišel v hišo poslovno, navadno ne ponudimo pijače, niti prigrizka — kvečjemu cigareto, Za odhod se odloči vedno gost sam. Dolgočasno posedanje v tuji hiši ne dela gostu nobene časti, saj bi postal prej ali slej nezaželen. Ko se hočemo posloviti — vstanemo, nakar se dvigne tudi gospodinja in njen mož. Podajanje rok je sedaj obratno od prejšnjega: najprej gostom, potem gostitelju in nazadnje gostiteljici, ki spremlja gosta do vrat in se mu zahvali za obisk.
Ko smo mi zadostili svoji dolžnosti, so na vrsti gostitelji, ki nam v presledku kakega tedna vrnejo obisk. S tem je konec vljudnostnih ceremonij in navadno začetek prijetnega medsebojnega obiskovanja.
Boro B.
učenci zavoda za gluho mladino, malčki iz portoroškega vrtca in oktet »Svobode« iz Pirana. Proslavo je začela tov. Pavla Krnel z govorom, v katerem je poudarila pomen 8, marca. Gledalce je posebno navdušila gluhonema deklica z baletom in ritmičnimi točkami. Proslave se je udeležilo veliko število ljudi.
Ob tej priložnosti so podarili učiteljskemu kolektivu osnovne šole v Portorožu umetniško sliko, Sledil je družabni večer. Na dan 8.marca je bil sprejem pri predsedniku ObLO Piran, Davorina Ferligoju, v sindikalni dvorani. Prisotnih je bilo 60 žena. Razpravljale so o nadaljnjem delu in akti-vizaciji.
Prireditveni odbor se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem podjetjem in ustanovam, ki so po svojih močeh pomagale, da je proslava uspela.
BERTOKI
V	veliki dvorani zadružnega doma so žene slovesno proslavile svoj praznik. Po akademiji je bila majhna zakuska. V dvorani je vladalo veselo razpoloženje, posebno ko je igrala godba. Tako so žene za nekaj ur pozabile na vsakdanje skrbi in v veseli družbi preživele prijeten večer.
PIVKA
Na predvečer.dneva žena je bila svečana akademija z dobro izbranim programom. Dvorana je bila nabito polna. Drugi dan je predsednik ObLO Pivka Milan Zakraj-s šek sprejel najbolj aktivne žene. Poudaril je, da se morajo žene vse bolj uveljavljati v organih družbenega in delavskega samoupravljanja.
NOVA SUŠICA
Proslave dneva žena v Novi Su-šici se je udeležilo veliko število ljudi tudi iz sosednih vasi. Prisotna sta bila tudi predsednik ObLO Pivka Milan Zakrajšek in sekretar OK ZKS Jože Buh-Borut. Ta je v svojem govoru poudaril pomen tega mednarodnega praznika. Dejal je, da morajo žene kot enakopravni člani družbe pomagati pri reševanju vsakodnevnih problemov. Tudi žene, ki so zaposlene v vojnem podjetju Ne-verke, so priredile proslavo v čast 8. marca.	—b
LOKEV
V	nedeljo, 11. t. m., so žene iz Lokev proslavile 8, marec z uspelo kulturno prireditvijo. Na proslavi je govorila tov. Marija Mljač iz Prelož pri Lokvi. Na prireditvi je nastopil mešani pevski zbor, otroci iz vrtca pa so uprizorili kratko lutkovno igro. Z recitacijami so sodelovali, šolski otroci in žene. Nastopile so tudi mladinke s plesom v narodnih nošah in baletom »Polnočni valček«, Zene in mladinke so še uprizorile veseloigro »V posredovalnici«.
Udeležba na prireditvi je bila izredno velika. Po proslavi so žene priredile zakusko, nato pa je sledila zabava.
SENOŽEČE
Z uspelo prireditvijo so žene v Senožečah proslavile 8. marec. Dramska skupina DPD »Svoboda« je uprizorila veseloigro »Laži zdravnik«, zelo uspešno so nastopili tudi tambura.ši, ki so zaigrali nekaj slovenskih pesmi,
DIVAČA
Predsednik ObLO Divača tov. Valentinčič Janko je dne 8. marca sprejel nekaj zaslužnih žena z območja občine Divača. Na sprejemu je tov. Valentinčič v imenu občinskega ljudskega odbora, občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL zastopnicam žena toplo čestital in se zahvalil za aktivno sodelovanje žena tega območja v NOB in pri izgradnji socializma.
Zvečer istega dne so se žene iz Divače zbrale na družabnem večeru, kjer je govoril tov. Rajko Žagar, član občinskega komiteja ZKS Divača.
V	nedeljo, 11. t. m., so v počastitev 8. marca priredile družabni večer tudi žene iz Dolenje vasi. Na prireditvi je nastopila tudi domača godba.	R. P.
Prvega aprila se začne spomladanski del prvenstva v conski in v ljubljansko - primorski nogometni ligi. V okviru priprav za ta tekmovanja je bilo tudi preteklo nedeljo na Primorskem več nogometnih srečanj. Primorski predstavnik v conski ligi Nova Gorica je prepričljivo premagala enajstorico Nafte iz Dolnje Lendave s 6:1. Rezultat kaže. da se Goričani dobro pripravljajo na spomladanski del prvenstva, več pa nam bo povedalo prvo srečanje, ko bodo sprejeli na svojem igrišču mariborski Branik. Razen te tekme je bilo' v Novi Gorici na sporedu še eno srečanje, ;n sicer med domačim Branikom in kranjskim Triglavom. Domačini so presenetljivo premagali odlične goste z 2:0. Naj s tem v zvezi omenimo, da ta uspeh ni slučajen, saj je Branik prejšnjo nedeljo premagal tudi Ljubljano s 4:2. Če bo šlo tako naprej, moremo sigurno pričakovati, da se bo Branik letos spet vrnil v slovensko ligo.
V Kopru je domače moštvo premagalo garnizon iz Umaga z 2:0, v predtekmi pa sta se razšli enaj-storici Kopra B in Branika iz Sma-rij z neodločenim rezultatom 2:2. Glede tekme med Koprom in Uma-gom moramo reči, da je gledalce presenetila lepa igra, čeprav je glede na močno burjo niso pričakovali. Domačini so bili večidel igre v premoči in rezultatu ni kaj oporekati. Koper je nastopil s pomlajenim moštvom, ki je razen požrtvovalnosti pokazalo tudi tehnično znanje. Upajmo, da ta uspeh ne bo samo trenutna eksibi-cija in da bodo Koprčani nadaljevali s smotrnim treningom ter začeli dobro pripravljeni spomladanski del prvenstva.
Ob koncu naj omenimo še prijateljsko nogometno tekmo v Izoli med domačim moštvom in Postojno. Zaključila se je brez gola. Tudi tu je veter oviral igro, čeprav ne moremo reči, da je bila slaba. Domačini so bili v rahli premoči, ki pa je niso znali izraziti v golih. Vse kaže, da je tudi Izola prebrodila jesensko krizo in da bo šlo na pomlad bolje.
*
Posebno poglavje primorskega nogometa pa so mladinski kadri in trenerji. Na skupščini so ugotovili, da v tem pogledu nismo dosegli v zadnjem letu nekega vidnejšega napredka in da bo potrebno v prihodnje misliti tudi na vgojo domačih trenerjev in sodnikov.
Primorska nogometna podzveza ima registriranih 12 aktivnih nogometnih klubov s 430 igralci.
Nogometna zveza Slovenije je sklenila poslati na 15 dnevno ta-borenje najboljšo mladinsko enajstorico Primorske. Taborenja 3e bodo udeležili 'tudi drugi podzvez-ni mladinski prvaki pod strokovnim vodstvom zveznega' trenerja, si*
Nogometno moštvo Nove Gorice je premagalo v nedeljo na domačem igrišču člana prve slovenske
lige kranjski Triglav s 4:1 (2:1). V prvem polčasu je bila tekma na dostojni višini, v drugem pa je prišlo tudi po krivdi slabega sodnika do raznih surovosti.
V	Kopru pa so se v nedeljo pomerili igralci prvega in mladinskega moštva. Prvo moštvo Kopra je premagalo klubski naraščaj s 3:0,
V nedeljo: POMEMBNA SMUČARSKA PRIREDITEV NA MATAJURJU
Ob zaključku letošnje smučarske sezone na Primorskem. bo okrajna zveza TVD Partizan v Novi Gorici organizirala v nedeljo mednarodno smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah, slalomu in veleslalomu. Tekmovanja, ki bo na severovzhodni strani Matajur-ja, se bodo udeležil številni primorski smučarji, povabilo pa so sprejeli tudi italijanski smučarji iz videmske pokrajine.
SMUČARSKO TEKMOVANJE NOVE GORICE
Nad 50 dijakov višje gimnazije iz Nove Gorice je konec preteklega tedna priredilo v Bohinju tekmovanje v slalomu, smuku ter v skokih na 25-metrski skakalnici. V skokih je zmagal Andrej Ulaga, v ostalih, disciplinah pa so bili uspešni Marušič, Slapernik in Zorzeno-ne, med dijakinjami pa sedmošol-ke, Najbolje plasirani dijaki novo-goriške gimnazije bodo sodelovali na srednješolskem smučarskem pr-vensivu Slovenije, ki bo konec marca v Kranjski gori,
SEDEM NOVIH TELESNOVZGOJ-NIII DRUŠTEV NA GORIŠKEM
V	nedeljo je bil v Novi Gorici redni letni občni zbor okrajne zveze TVD Partizan. Udeležilo se ga je 68 delegatov, ki so zastopali nad 3.200 članov. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da so dosegle telesnovzgojne organizacije na Goriškem lani lepe uspehe. Med drugim so v razdobju od lanskega do letošnjega občnega zbora ustanovili sedem novih društev Partizan, številčno stanje članstva pa se je povečalo za 25 odstotkov. Lepe uspehe so dosegli tudi pri vzgoji kadrov, pri organizaciji telesno-vzgojnih nastopov in športnih iger ter pri gradnji telovadnih in športnih objektov.
Med najvažnejšimi sklepi za prihodnje delo je skrb za večjo množičnost pri telesni vzgoji. Izvolili so tudi novo vodstvo telesnovzgoj-nih društev goriškega okraja, ki je na prvi seji izvolijo za predsednika Mirka Remca. Izvolili so tudi člane komisij, ki bodo pomagali pri reševanju raznih vprašanj v telovadnih društvih. Največ pozornosti bodo posvetili Brdom in hribovitim predelom okraja, kjer še ni teles-novzgojnih društev. Prizadevali si bodo vključevati v svoje vrste več mladine in tudi starejše ljudi in skušali rešiti pereče vprašanje pomanjkanja telovadnic na terenu.
I
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBOEA IZOLA
razpisuje
na podlagi 92. člena Statuta občine Izola naslednja delovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora:
REFERENTA ZA UPRAVNO-PRAVNE ZADEVE
Pogoji: pravna fakulteta z najmanj petletno strokovno prakso, REFERENTA ZA DOHODKE IZ GOSPODARSTVA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba 7. najmanj triletno prakso v finančni stroki.
REFERENTA ZA TAKSE IN DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Pogoji: nepopolna srednja strokovna izobrazba z najmanj triletno prakso v finančni stroki. REFERENTA ZA INVESTICIJE
Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-Ietno prakso, DVA PISARNIŠKA REFERENTA
Pogoji: nepopolna srednja strokovna izobrazba z najmanj triletno prakso v vodenju administrativnih poslov. REFERENTA ZA KNJIGOVODSTVO
Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj triletno prakso v finančnem knjigovodstvu. Prošnje z življenjepisom dostavite na Občinski ljudski odbor Izola, Plača po uredbi, dopolnilna plača po odloku ObLO, Stanovanje zagotovljeno.
AKTIVNOST TVD PARTIZANA IZ ILIRSKE BISTRICE
Telesno vzgojno društvo Partizan iz Ilirske Bistrice pripravlja množični spomladanski ki os, pri katerem bo sodelovala predvsem delavska in srednješolska mladina. Sedaj imajo dvakrat tedensko treninge na gozdnem terenu. Razen tega bo društvo organiziralo tudi orientacijski kros, za katerega je zlasti med mladino veliko zanimanje.
Glavna prireditev v prihodnjih dveh mesecih pa bo telovadna akademija, na kateri bodo sodelovali razen članov društva tudi pripadniki JLA. Akademija bo 29. aprila, na sporedu pa bodo proste vaje, vaje na orodju, akrobatika in simbolične slike.
Sobota,- 17. marca, ob 20.00 Držič-Rupel:" Boter Andraž — Predstava v Braniku. Nedelja, 18. marca, ob 17.00 Marodič: Na dnu lcelihov — Predstava v Prvačinl.
Ponedeljek, 19. marca, ob 20.00 Držič-Rupel: Boter Andraž — Predstava v Tolminu. Torek, 20. marca, ob 15.00 Držič-Ru-pel: Boter Andraž — Predstava v Tolminu.
ob 20.00 Marodič: Na dnu kellhov
—	Predstava v Tolminu. Sreda, 21, marca, ob 20.00 Držič-Ru-
pel: Boter Andraž — Predstava v Idriji.
Četrtek, 22. marca, ob 15.00 Držlč-Rupei: Boter Andraž — Predstava v Idriji;
ob 20.00 Marodič: Na dnu kelihov
—	Predstava v Idriji.
Peteti, 23. marca, ob 20.00 Marodič: Na dnu kelihov — Predstava v Vipavi.
Sobota, 24. marca, ob 20.00 Držič-Rupel: Boter Andraž — Predstava v Vipavi.
Nedelja, 25. marca, ob 17.00: Marodič: Na dnu kelihov — Predstava v Sempasu.
Ponedeljek, 26. marca, ob 20.00 Marodič: Na dnu kelihov — Predstava v Novi Gorici.
KOPER — 16., 17. in 18. marca: ameriški barvni film SNEG NA KI-LIMANDŽARU; 19. in 20. marca ameriški film RIVER STREET 99;
21.	in 22. marca finski film PRIHAJAMO ZOPET.
IZOLA — 10. marca jugoslovanskc-gršlci film DVE JAGODI GROZDJA;
17.	In 18. marca ameriški film RIVER STREET 9D; 19. in 20. marca ameriški barvni film LEDENI PEKEL; 21, in 22, marca ameriški film PRI TREI-I TEMNIH ULICAH.
PORTOROŽ — 17. marca ameriški film PRI TREH TEMNII-I ULICAH;
18.	marca ruski barvni film ZVESTI TOVARIŠI; 21. marca ameriški film RIVER STREET 99.
PIRAN — 16. marca francoski film INTRIGANTKE; 17. in 18. marca ameriški barvni film LEDENI PEKEL; 10. in 20. marca ameriški film PRI TREH TEMNIH ULICAH; 21. in
22.	marca angleški film TRI KORAKE DO VISLIC.
ŠMARJE — 17. marca angleški film TRI KORAKE DO VISLIC; 18. marca ameriški film PAGO PAGO; 21. marca angleški film PEKEL JE RAZPRODAN.
DEKANI — 17,. marca ameriški film PAGO PAGO; 18. marca angleški film TRI KORAKE DO VISLIC,
ŠKOFIJE — 17. marca ruski barvni film ZVESTI TOVARIŠI; 18. marca ameriški film PRI TREH TEMNIH ULICAH: 21, marca ameriški barvni film LEDENI PEKEL.
SEČOVLJE — 17, marca ameriški film ZGODBA IZ PREDMESTJA; 18. marca ameriški film UROCEN; 22. marca angleški film PEKEL JE RAZPRODAN.
POSTOJNA — IG., 17, in 18. marca ameriški film DAMA S KAMELI-,TAMI; 20. in 21. marca ameriški film OPIČJE NORČIJE.
SPREJMEMO VAJENCE
Trgovsko podjetje »Moda« Izola sprejme vajence za svoje poslovalnice v Izoli in Piranu.
Ponudbe poslati ali predstaviti se na upravi podjetja v Izoli.
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V	Kopru so rodile: Ida Prinčič, Ro-¿an — dckliqgi Marija Pucar, Grož-njan — dečka; Lidija Levan, Grači-sče — dečka; Danica Kovač, Seme-dela — dečka; Ines Sepič, Buje — dečka; Sonja Krajer, Izola — deklico; Avgusta Baskin, KoromačI — deklico; Olivija Škrlič, Izola — dečka' Marija Cesnik, Izola — deklico; Marija Gregorič, Piran — dečka; Lidija Babič, Izola — deklico; Marija Ogrizek, Izola'— dečka; Rozalija Mahne, Iirpelje — dečka; Roža Janež, Izola
—	dečka; Kristina Jerman, Glem — dečka; Sonja Regent, Portorož — deklico; Emilija Leban, Piran — deklico; Armida Rozman, Koper — dečka; Cvetka Tavčar, Koper — deklico Marija Rožač, Podgorje — dečka; Je-lica Dišič, Plavje — deklico; Ema Jerk, Brezovica — deklico: Pierina Lenčelc, Strunjan — dečka; Ida Frank, Umag — dečka; Emilija Zupan, Buje — deklico; Irma Angelini, Skocjan — deklico; Ruža Kutlača, Buje — deklico; Marija Zdrnja, Koper — dečka; Marija Alessio, Izola
—	deklico; Miranda Bordon-, Dekani
—	deklico; Lidija Fičur, Izola — deklico in Ivanka Žagar, Koper — clečka.
Poročila sta se: Alojzij Semič, knjigovodja iz Kopra, in Matilda Rihter, delavka iz Valdoltre.
Umrli so: Marija Pečarič, stara 73 let, gospodinja iz Plavij; Nikolo Ricobon, star 49 let, kmet iz Kopra; Anton Nezič, star 61 let, kmet iz Bu-zeta.
V	Postojni so rodile: Alma Stem-berger, Ilirska Bistrica — deklico; Francka Cej, šmihel — dečka; Angela Del Fabbro s Tomaž — dečka; Marija Lah, Dutovlje — dečka; Joža Vičič, Bukovje — dečka; Gabrijela Zaharlja, Ilirska Bistrica — deklico, Milka Bavčar, Selo — dečka; Ana Clmperman, Cerknica — dečka; Zdravka Žele, Petelinje — deklico; Vida Mršnik, Smrje — dečka; Fanči Prškvan, Reka — "dečka; Marija Vouk, Goče — deklico; Ivanka Bla-žič, Volče — deklico; Draginja Mar-kovič, Velike Bloke — dečka; Angela Božič. Rečica — deklico; Zora Be-zek, Šepulje — deklico; Marija Ko-ritnik, Hirska Bistrica — deklico; Alojzija Dolgan, Gornja Kožana' — deklico; Marija Klinec, Nova Gorica
—	deklico; Alojzija Krnelj, Slavina
—	dečka; Anica Milavec, Ivanje selo
—	dečka; Hermina Sircelj, Celje — dečka (mrtvorojen); Ivanka Zitko, Matenja vas — deklico; Branka Ma-cut, Plvlca — deklico; Marija Pavlin, Miren — deklico in Marija Kante. Ustje — deklico.
Poročila sla se: Alojzij Marinšek, podoficir JRM, in Marija Jurca, gospodinja iz Bukovja.
Umrl je Jože Cernač, star 73 let, kmet iz Rakitnika,
V	Pivki sta se rodila . Miroslav Kranj e in Stanislava Lenarčič, umrl pa je Janez Kmelj, star 82 let, iz Radohove vasi.
OB KOPRSKI ŠTEVILKI »TURISTIČNEGA VESTNIKA«
Mesečno glasilo Turistične zveze Slovenije je svojo tretjo letošnjo, maTčno številko posvetilo kot posebno številko turističnim posebnostim koprskega okraja. S tem je bil po vrsti posebnih številk, ki so bile posveCene Dolenjski, pa Podravski, Radenski, Celjski, Postojnski ter še posebne Zimskošportne ter Jubilejne številke (ob lanski 50-letnici slovenskega turizma) — dan zasluženi poudarek turističnemu pomenn koprskega področja, posebno še obalnega pasu ter slovenske Istre. Tako je ta številka s svojimi tehtnimi prispevki deloma izpolnila vrzel, ki je bila, kar se tiče koprskega področja, v znani knjigi dr. Valterja Bohinca in prof. Franca Planine »Slovensko Primorje v luči tnrizma«. Seveda je to le začetek, ki ga mora v bodočnosti dopolniti — spričo velikega gospodarskega pomena tnrizma in njegovih perspektiv za to področje — temeljitejša obdelava vseh turističnih značilnosti.
Posebna, koprska številka prinaša v svoji pestri, bogato ilustrirani vsebini najprej morfološki opis koprske pokrajine izpod peresa dr. Valterja Bohinca, ki mu sledi prav tako zanimivi opis kameninske zgradbe naše obale in Savrinskega gričevja, ld ga je napisal prof. Planina. Prof. Bohinc je prispeval tudi zanimivi daljši opis »Po vaseh in mestih Slovenske Istre«, iz katerega bo bralec izvedel mnoge zgodovinske in geografske ter druge zanimivosti o našem obalnem področju. Pravtako so zanimive analize podnebja, rastlinstva ter gospodarskih razmer, o katerih piše prof. Franc Planina, dr. Roman Savnik pa opisnje podzemeljski svet v širšem okolišu Kopra, ki ga dopolnjuje še prispevek o nekaterih . malo znanili podrobnostih iz. speleolo-gijc — jamarstva na Koprskem. Lojze Lesjak pa je prispeval temeljito analljo turizma in gostinstva na področju koprskega okraja v lanskem letu od januarja do 31. avgusta. V ožji koprski okvir spada še prispevek o razglednem stolpu v Kopru. Elo Ga-zarolll analizira lanskoletni obisk v Postojnski jami, ki jo je obiskalo 200.000 turistov. Franc Ilabc pa piše o zbirkah iz Postojnske Jame, ki so v največjem prirodoslovncm muzeju Avstrije v Solnogradu (Salzburgu). Ostali del te zanimive posebne številke »Turističnega vestnilca« pa j» posvečen žlvl.ienjn ln delu turističnih organizacij in društev na Koprskem.
To številko še posebno priporočamo vsem gostinskim obratom v okraju, ker s svojim bogato ilustriranim materialom predstavlja zelo primerno publikacijo za informacije gostom.
7
NEDELJA. 18. marca: B.00 Kmetijska ura; 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah; 15.15 Za našo vas; 15.45 Lahka glasba; 16.00 Primorska burja; 19.25 Zabavna glasba, vmes objave; sport; 19,45 Domače vesti; 23,15 Plesna glasba,
PONEDELJEK, 19. marca: 13.30 Poje zagrebški komorni zbor; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14,40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Orkester Mantovani in nesmrtni klasiki; 19.35 Japonski zabavni motivi: 19.45 Domače vesti' 23,10 Plesna glasba.
TOREK, 20. marca: 13.30 20 minut traja naš operni sestanek: 13.50 Priljubljene zabavne skladbe (Bund — Helimsberger — Carena — Waldteufel): 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19,25 Robert Schumann: Tri romance op. 94 — violončelist Maurice Gendron, klavir Jean Francaix; 19.37 Poje Lady Patachou z orkestrom Leo Cla-rens; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
SREDA, 21. marca: 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Dva glasbena spomenika za vas: Fantazija na Grigove in Chopinove motive. Pianist Georg Liberace. orkester Paul Weston; 19.35 V ritmu valčka; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
ČETRTEK, 22, marca: 13.30 Glasba po željah; 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Antony Hopkins: Carillon, poje ho-landki komorni zbor, dirigira Felix de Nobel; 19.35 10 minut s pevcem Rita Daul in Bully Buhlan; 19.45 Domače vesti: 23.15 Plesna glasba..
PETEK, 23. marca: 13.30 Uagr.i kaj je to? (Nagradna oddaja); 14.15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 10 minut ob znanih baletih; 19.35 V ritmu slowa in foxtrota — irga orkester Alfred Hause; 19.45 Domače vesti; 23.15 Plesna glasba.
SOBOTA, 24. marca: 13.30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni spored; 14,15 Opoldanski dnevnik; 14.40 Zabavna glasba in obiave; 19.25 Pet črnskih duhovnih pesmi, izvaja mezzosopr. Inez Matthews, pri klavirju Jonathan Brice; 19.35 Kralj rumbea— Xavier Cugat in njegov orkester igra južno-ameriške ritme; 19,45 Domače vesti; 22,45 Plesna glasba.
OBVESTILO
Turistično - olepševalno društvo Koper obvešča, da bo priredilo v prihodnjih tednih med drugim predavanje univ. prof. Srečka Bro-darja: »O palcolitskih najdbah v Črnem Kalu«, dr. Mitje Gorca »O stopnji turizma doma in po svetu,« in javno razpravo o pripravah koprske občine na turistično sezono 1958.
MALI OGLASI
Prodam rabljeno spalnico v dobrem stanju iz češnjevega lesa: 2 postelji z žičnim vložkom, 2 omari, 1 psiho in 2 nočni omarici. Spalnica je na ogled v Mizarski zadrugi v Kopru, Istrska obala.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »M ODA«
Vodoravno: 1. in 8. trgovsko podjetje, 14. eto, 15. oral, IG. ad. 17, opis, 18. ki, 19, šlapO, 20. Erep. 22, Manja, 23, izkaz, 25. tkalec, 27. očka, 28, irh, 29. pa, 30. da, 31. Nil, 33. la, 34. fa, 35. riga. 36. ovca, 37. rano, 38. ba, 39, ona, 41. utrip, 43. bg. 44. ml, 45. ta,
46,	ribe. 50. umor, 53. lik, 54. al, 35. gnida, 56, Varteks, 57. žara, 58. ran.
Navpično: 1, tekstil obutev, 2. rti, 3. go, 4. volnena, 5. srajca, 6. kapa, 7. OLO, 6. pas, 9. Odra, 10. jopica, 11. ep, 12. tiskanina. 13. js, 19. šal, 21. Izola, 22. mah, 24. ZK, 2S. kravata, 27. oda, 32, Igo, 34. fakir, 35. Rangún, 37, rob, 40. Piran. 42. pile, 44. Moda,
47.	bik, 48, eks, 49. sla, 51. mir, 52. rr, 54, až, 55. ga.
TUDI ZA PRIHODNJO
KRIŽANKO LEPE NAGRADE!
V prihodnji številki našega lista bo spet nagradna križanka, obenem pa bomo objavili izid nagradnega žrebanja za križanko »Klas«. Nagrade za prihodnjo križanko »METAL — OPREMA« sta prispevali trgovski podjetji »Oprema« in »Metal« iz Ilirske Bistrice in so naslednje:
1.	Električni kuhalnik »Elektron Samobor«
2.	Ura budilka
3.	Kuhinjska tehtnica »Titan«
4.	Električni likalnik
5.	Strojček za mletje mesa in
6.	Stekleni servis za pecivo
Nagrade so prav lepe in bodo
pritegnile še več reševalcev.
Imena izžrebanih rcševalcev nagradnih križank »Moda» in »Klas« bomo objavili skupaj v naslednji
številki našega lista.
»KAPITAMOVO OKO«
Švedski ledoiomilec »'¿'mer« je prva tovrstna ladja na svetu, ki ima na krovu helikopter. Njegov pilot spremlja Io.tl.io in jo sproti opozarja ca nevarnost ledenih ovir in plavajočih plošč. Ladjam, ki so v bližini »Ymerja« obtičale v ledenih oklepih, pa lahko nudi prvo pomoč. V prostem času poleti helikopter v bližnji kraj na obaii in pilot nakupi mornarjem potrebne predmete.
PLESALKA
MED NEBOM IN ZSMMO
VEČ POZORNOSTI ZARADI POŽAROV
V	noči od torka na sredo je ogenj uničil v Piranu trinadstropno hišo v Garibaldijevi ulici 21. Požar so opazili šele 14. marca ob 4. uri zjutraj, menijo pa, da je nastal že prejšnji večer. Gasilskim enotam je uspelo lokalizirati ogenj, ki je ogrožal poslopja v neposredni bližini in rešiti po lestvi 75-let-nega Antona Jerbavca ter njegovo ženo smrti. Skoda znaša po prvih ocenitvah okrog tri milijone dinarjev,
V	Salari pri Kopru pa je v torek požar požgal grmičevje in nekaj dreves. Vzrok požara je neprevidnost kmetov, ki sežigajo poljsko navlako pred spomladanskim delom. Skoda še ni ocenjena.
TABLETE PROTI KAJENJU
je izumil danski kemik Halvor Frederiksen. Z njimi se je ukvarjal dolga leta, dokler se mu končno ni posrečilo odkritje sestavin, ki omogočijo tudi ljudem s slabo voljo, da se lahko odrečejo kajenja. Neka tovarna farmacevtskih izdelkov je že začela s široko proizvodnjo tablet, ki jih bodo strastni kadilci kaj radi kupovali. Koliko bodo zalegle, pa bo pokazala šele praksa.
NOV GLASBENI. INSTRUMENT
so. iznašli v ZDA Je kombinacija ustne in ročne harmonike. Novi instrument se je prav hitro razširil in ga prodajajo že po vseh ameriških trgovinah. Posebna prednost mu je ta. da je zelo poceni in bo verjetno postal pravi ljudski instrument.
»Ne vidim, kaj naj bi bilo v tem posebnega!? Prav gotovo je imel skritega nekje v rokavu.!«
LED NI ZDRŽAL PREVELIKE TEŽE
Na veliko srečo ,ie bil v gornjem nemškem avtu, ko se je pod njegovo težo udri led, samo vozač — neki mladi zdravnik iz Wagr.e-na. Uspelo mu jc, da .se je rešil skozi odprto okno. Vozil se je k nekemu pacientu in ker sc mu jc zelo mudilo, je hote! zapeljati ka.r po bližnjici preko zaledenelega ribnika. Led na jezercu pa ni zdržal avtomobilovc teže. Vsi poizkusi, da bi avto rešili, so samo povzročili še večjo razpoko v ledu in avto se je postavil navpik v vodo,
Na majhni okrogli plošči kakih 30 cm premera, pričvrščeni na tramu, ki moli čez rob trinajstega nadstropja nekega hotela v Min-ncapolisu (Minnesolta, ZDA), izvajata Betty Fox nekaj nevarnih atrakcij. Z roba strehe jo opazuje njen mož Beny. Zakonca sta znana pod imenom »Plesalca neba«. Tvegana predstava, ki ,jo kaže naša slika, je namenjena reklami za cirkus Shrine, v katerem sta Fo-xova zaposlena.
ODPRAVA SMRTNE KAZNI
Angleška Spodnja zbornica je «prejela zakon o delni odpravi, smrtne kazni. Za zakon je glasovalo 286 poslancev, proti pa 2<>2. Spodnja zbornica je tudi leta 1948 sprejela podoben zakonski osnutek, vendar ga je takrat Zgornja zbornica zavrnila. Sodijo, da se bo Zgornja zbornica tudi tokrat postavila po robu sklepu Spodnje zbornice, njena opozicija pa bo gotovo veliko šibkejša kakor 1. 1948.
Nenavadni dogodek, ki ga prikazuje naša slika, se je pripetil na dirkališču v Roskilde pri Kodanju naDanskem. V želji, da prehiti tekmeca, se jc Američan Lex Belle (na desni) zaletel v tekmovalca št: 10, ki ga je vodil Šved Arval Strandberg. Tu sc je rešil na ta načlu, rta jc zletel 20 metrov daleč, se štirikrat preobrnil in se hladnokrvno obdržal na sedežu, oprt z rokami ob stranice avtomobila. Dobil je !e lažje poškodbe, Američanu pa se ni zgodilo ničesar.
ATOMSKO ŽARCENJE
Japonska komisija za atomsko energijo je objavila, da bo raziskala žarčenje, nastalo ob preizkušnjah atomskih bomb, ki jih imajo ZDA v načrtu za to poletje na Tihem oceanu. Zbrane podatke bo japonska komisija uporabila v miroljubne namene.
OTROŠKA PARALIZA
V Argentini so zaznamovali 49 novih obolenj za otroško paralizo in 8 novih smrtnih primerov. V tej deželi je za to boleznijo umrlo 142 otrok.
VEČER MED TUJSKIMI LEGIONARJI Pred obema kavarnama so bile mize skoraj docela zasedene po civilistih in vojakih. Dobili smo prostor blizu živahnega omizja že nekoliko vinjenih tujskih legionarjev. Srebali smo kavo in mrzla limonada nam je hladila od sonca razgreto notranjost. Družba okrog nas je zelo pestra. Menda poseda tu vsak večer vsa tako imenovana boljša meščanska družba Nemoursa, med katerimi prednjačijo seveda francoski in španski trgovci, nato šele domačini — Arabci in še bolj redki Črnci. Lepe Evropcjke v spremstvu petičnih kava-lirjev so prav tako elegantno oblečene kot v Parizu. Po limuzinah pred kavarno spoznaš, da so prišli iz oddaljenih okoliških vil. Ti ljudje pošteno kaze sliko pravega orientalskega pejsaža, resnici na ljubo, z nami vred, čeprav smo oblečeni le kot skromni turisti. V tej mešanici še najbolj izstopajo puščavsko rumene uniforme legionarjev z belimi pokrivali, Od tam je slišati vsemogoče evropske jezike, med katerimi prednjačita francoščina in nemščina. Skušali smo čimprej navezati stik z njimi, zato se jc eden od nas, ki je še najbolj obvladal francoščino, stopil k najbližji mizi in vprašal legionarje, če je med njimi mogoče kdo, ki bi nas razumel. Brž se je oglasil najbolj brbljavi Ceh in povedal, da bo razumel po naše. Tovariš mu je pojasnil, da se bo Ir.hko pogovoril z menoj tudi po češko, ker sem živel dali časa v Pragi. Zvabili smo ga k naši mizi. Precej burno .je naročil pivo za nas vse. Bil jc žc vinjen, vendar le toliko, da mu jc jezik še dosti gladko tekel in vidno vzradoščen, da spet govori v materinem jeziku. Povedal je, da je Pražan in da je zbežal iz domovine leta 1948, kmalu po sokolskcm 7,letu. Takrat sem bil tudi jaz še v Pragi. To je dalo povod, da t-e je razvnel v pogovoru z menoj o zlati Pragi, o Vltavi in o plzenskciu pivu. Od doma je še) tik pred služenjem
vojaškega roka. Zahotelo se mu je po svetu in avanturah. Doma še danes ne vedo, da je v Tujski legiji, ker se noben Icgionar ne sme javljati domov.
V dušku je zlil vase pivo kar iz steklenice in nas silil, naj bolj pijemo. Zvabil je od svoje mize še svoja tovariša, ki sta posedla med nas. Bila sta mlada Nemca. Eden je večkrat pritrjeval zgovornemu Cehu, ki je še kar dobro govoril tudi nemško, medtem ko je bil drugi bolj redkobeseden. Odgovarjal je lc, kadar smo ga kaj vprašali. Živahni Ceh pa nam je še marsikaj izdal, kljub nenehnemu zatrjevanju, da ne sme ničesar povedati o legiji, ker bi s tem lahko izdal vojaške tajnosti. No, njegova bahavost, juna-čenjc in večkratno trkanje na prsa ga je sililo kar samega, brez naših vprašanj, da se je razgovoril in povedal marsikaj
o življenju v Tujski legiji in o borbah v Indokini. Tega najbrž ne bi nikoli storil, če ne bi bil žc razgret od alkohola Lu bil navdušen, da lahko pripoveduje v materinščini. Kdaj pa kdaj se jc v nemščini ali francoščini obrnil k Nemcema, da sta pritrdila ali pa še kaj dodala njegovemu pripovedovanj». Ko nam je pričel govoriti, da je med njimi največ Nemcev in Avstrijcev, to je šestdeset odstotkov, dvajset odstotkov Slovanov, ostalih pa drugih narodnosti, se je nekoliko zresnil in vsakega izmed nas vprašal, kakšen nam je poklic. Ko smo mu povedali, da smo vsi umetniki, čeprav ni bilo to res, jc nadaljeval: »No, samo da niste novinarji. Ti takoj napišejo v časopise, kaj so zvedeli od legionatjev in največkrat se zlažejo. Marsikdo izmed legionarjev je že »nastra-dal«, ker so časopisi prinesli tudi fotografije, s katerih so potem domači spoznali svojega družinskega člana ali pa znanca, policija pa iskano osebo. »Veste,« je nadaljeval nekoliko pomirjen, »v legijo pridejo razen dezerterjev tudi taki, ki so kradli, goljufali in ropali ali pa koga ubili. Za takega je najbolj varno, če se zateče v Tujsko legijo. S tuen jc najbolj zabrisal sled za seboj!«
Natakar je prinesel nove steklenice mrzlega piva. Ceh je naglo segel po steklenici z veliko šapasto roko in jo v dušku izpraznil. Zgovoren kot je bil, je nadaljeval s kaj čudno primero:
»Vi greste zdaj lahko, na primer, na vašo ladjo, ukra-detc blagajno ali karkoli, potem se zatečete v našo kasarno in prijavite pod drugim imenom v legijo, pa ste rešeni zasledovalcev. Četudi hi potem policija vprašala komando, če je pri njih kdo od tistih, ki so na ladji oropali blagajno, bi od komande lic dobili nikakršnih podatkov.«
Ta prispodoba, ki je mejila žc na nekakšno snubljenje za vstop v legijo, nam je dovolj jasno razkrila, kakšni ljudje se vse zatekajo vanjo. Med njimi jc največ naivnežev. ki nasedajo lažem o čudovitem življenju in lepih plačah v legiji, iii pustolovcev, ki si žele avantur. Manj je takih, ki jih privlači zanimanje za tuja dežele, mnogo več pa jc zločincev, ki so sc skrili pod plašč legije pred roko pravice.
Vsakdo mora podpirati pogodbo za pet let. Po preteku ta dobe pogodbo spet lahko podaljša za štiri leta ali pa gre v civil. Po odsluženih petih !c'ih lahko vsak li^ionar prejme francosko državljanstvo, t:e ci::i!c na to katere narodnosti je bil, k- ¡;re v službo.
I g
mm-m i,,
Nemours s trdnjavo Tujske legije