i 13. Uhaja trikrat na teden, in sicer \ torek, četrtek scboto ob 4. uri popoldne ter slane po poŠti ¦emana aH v Gorici na dom poSiljana:^ vse leto ........'<"> K s/8...........10 » '(..samifine Številke stanejo }0.vin. _ , SOČA" JJriff nasledrijS-fefedne pilttjgs^Ol>"ntr^a** , letu »Kažipot po Goriškem in GradišJanskcra" in liipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva-t v letu „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih j» ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici '¦¦1 I. nadstr. -v »Goriški Tiskarni« ^GabrSCsk. naročila brez doposlane narofinine se ne oziramo. Oolasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če ¦mi} i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ti Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — JEteklamc in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ijko :n vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, v torek dne 8. januvarja 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za navad, svobodo in napredek l« Dr. K- Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. najo svoje zlobno orožje in tu so vam'pohlevne ovčice. t- Tako je bilo tudi na socialističnem zaupnem shodu v Mirnu, Vse se je vršilo mirno in v redu, Ko je pa govornik sodrug Ropaš pozival delavstvo k narodni brezbrižnosti in nedelavnosti, ga je jurist g. B. zavrnil s krepkimi besedami ter opozarjal delavstvo, naj bode in ostane narodno, naj ljubi svoj materini jezik in gromoviti: „živela Slovenija" je bil dokaz, da ga je delavstvo umelo. Na zaupnem shodu so bili navzoči tudi vsi mirenski apostoli sovraštva, izvzemši njih načelnika, t. j. onega, ki zna dobro skakati skozi okno. Da bi jih videli te klerikalne junake, kako so stisnili rep med noge, dasi je g. Ropaš v svojem govoru napadal vsenunce, s papežem na čelu, ožigosal njih nesito bisogo, molzenje ljudstva z „ofri" itd. Niti besedice niso črhnili ti klerikalni stebri v „obrambo vere in duhovščine". Pač pa se drznejo za hrbtom napadati v „Prisinojencu" osebo, ki se je javno potegnila za narodnost. Pfuj! Sram jih bodi takih klerikalnih zajcev! IZ Batoj-Ssla, dne 2. jan. 1907. — V začetku preteklega leta ustanovili smo v B»-tujah s pomočjo gosp. nadučitelja Merljaka »Vinarsko in sadjarsko društvo". Ker ni bilo društvo ustanovljeno v politične namene, marveč zgolj v gospodarske, smo naročili v malo Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: 3=a=s=B ALEXANDRB DUMAS. ===== (.Dalje.) Sina d' Emery-jevega bi bili skoro zadavili, ker je isden izmed napadalcev predlagal, naj ga toliko !lasa stiskajo, da da od sebe denar, katerega je žrl. &»6s ni skupščina ničesar sklenila, ker je bil super-"jtendent preveč vznemirjen zaradi tega dogodka ter m *mel Popolnoma jasne glave. Naslednjega dne je bil napaden prvi predsednik athieu Molč, čegar pogum je bil, kakor pravi kar-"»al Retz, v vsakem oziru jednak pogumu vojvode eaufort-a in princa Conde-ja, to se pravi dveh mož, !sta veljala za najhrabrejša v celi Franciji; nasledka dne je bil torej napaden prvi predsednik; ljud-yVo mu i6 grozilo, da se znese nad njim za vse kri-|c«, ki se mu gode in še obetajo; toda prvi predseduj0 ,odSovoril čisto mirno, ne da bi se količkaj ^ zburil ali začudil, da da kralj, če se ne pokorijo obe8v* V^!' postaviti P° trSin vislice ter na mestu le r\ naJuP°rneJse izmed rogoviležev. Nato pa so mu vid r VrniU* da je tudi niihova n«jna želja, da bi hJ\ p.ostavliati vislice, na katere naj bi se obesili hudobni sodniki, ki si kupujejo naklonjenost dvora na raGl'n ljudske bedo, To še ni vse; enajstega je šla kraljica k maši v, cerkev Notre-Damo, kakor vsako soboto; tedaj pa se je vsulo za njo več nego dve sto žensk, ki so vpile ter zahtevale pravico. Sicer niso imele nikakega slabega namena, hotele so se samo spustiti pred njo na kolena, da bi vzbudile njeno usmiljenje; toda straže jim tega niso pustile, in kraljica je odšla, po koncu in ponosno, in ni cula njihove tožbe Popoldne so se zbrali na novo k posvetovanju; in tu so sklenili, da ohranijo kralju njegovo moč: in tako je bil sklican na drugi dan, 12. januvarja, parlament. Tega dne, katerega zvečer se začenja naša nova povest, je sklical kralj, ki je bil tedaj star deset let ter ravnokar okreval od koza, svoje Straže, Švicarje in mušketirje ter jih razvrstil okrog Kraljeve palače, po nasipih in na Pont-Neuf-u, pod pretvezo, da se gre zahvalit v Notre-Dame za okrevanje ; po maši je odšel v parlament, kjer so mu napravili nalašč za to sodni prestol, na katerem ni le ohranil pri veljavi prejšnjih ukazov, temveč jim pridejal še pet ali šest novih na-redb, drugo pogubonosnejšo od druge, kakor pravi kardinal Retz. Celo prvi predsednik, ki je držal prejšnje dni, kot smo videli, z dvorom, se je sedaj dvignil ter odločno ugovarjal, da bi kralj na tak način hodil v palačo ter tako nasilno postopal proti svobodi glasovanja. Najodločnejše pa sta se uprla tem novim odred bam predsednik Blancmesnil in svčtnik Broussel. Ko je izdal imenovane ukaze, se je vrnil kralj v Kraljevo palačo. Velika množica ljudstva ga je čakala na poti; toda ker so vedeli, da prihaja iz parlamenta, in ker še ni bilo znano,, je li šel tja, da da ljudstvu pravico ali da ga samo na novo odere, se ni Čui niti eden klic, ki bi bil izražal veselje, da se je vrnilo kralju zdravje. Nasprotno, vsi obrazi*so bili temni in nemirni; nekaj je bilo celo grozečih. Dasi se je bil kralj vrnil, so vendar ostale gruče na mestu: bati se je bilo, da ne poči kaka vstaja, ko se izve, kak je bil uspeh parlamentove seje: in res, komaj se je raznesel po ulicah glas, da je kralj davke celo zvišal, mesto da bi jih bil olajšal, so se že združili v posamezne gruče ter se je začulo glasno vpitje: Dol z Mazarinom ! živel Broussel! živel Blancmesnil! ker ljudstvo je vedelo, da sta govorila Broussel in Blancmesnil zanj; in dasi je bila zaman vsa njuna zgovornost, ljudstvo jima je bilo vendar hvaležno. Hoteli so razpoditi te gruče, hoteli so udušiti te klice, toda, kakor se že dogaja v takih slučajih, gruče so se spomnožile in klici so se podvojili. Pravkar je bilo dano kraljevim in švicarskim stražam povelje, naj se ne držijo samo dobro, temveč naj tudi patrulirajo po ulicah Saint-Denis in Saint-Martin, kjer so bile videti gruče najgostejše in najbolj razvnete, ko je bil naznanjen v Kraljevi palači prihod trgovskega nadzornika. Takoj se mu je dovolil vstop: prišel je povedat, da bo ves Pariš v dveh urah v orožju, če se takoj ne preneha s temi sovražnimi demonstracijami. Še so prevdarjali, kaj bi bilo storiti, ko je vstopil Comminges, stražni poročnik, obleko vso raztrgano, v obraz vesjervav. Ko ga je kraljica ugledala, je prestrašena zavpila ter ga vprašala,, kaj mu je. zabavo udom, zraven kmetijskih listov, le »Edinost" kot nestrankarski list. K društvu je pristopilo še precejšnje število tukajšnih gospodarjev, a vendar je bilo še dosti takih, ki bi bili morali biti prvi pri društvu, a vendar niso pristopili. Kaj še, niti naš mogočni gosp. nune ni* zinil niti besedice v prilog koristi in razširjanju nedolžnega »Vinarskega in sadjarskega društva''. Nam se je čudno zdelo to preziranje od strani gos. nunca, saj društvo ni naročilo nobenega liberalnega** časnika, niti ni bilo politično, marveč zgolj gospodarsko. A čujte, kaj ga je oviralo, da ni hotel podpirati naše ustauove, in po Kristo-vem nauku, mirno brez boja, ter cepljenja vaščanov v dva tabora, delovati v korist našemu stiskanemu gospodarstvu, nič druzega ne kot to, da je imel namen ustanoviti na svojo roko strogo farško politiško društvo pod firmo aSlovenskoizobraževalnodruštvo*, koje se je tudi res na dan novega leta osnovalo in sicer s sedežem v farovžu. Mi želimo Vašemu društvu, gosp. nune, obilo uspeha na poh> vede in omike. Verja-mite nam, da Vam tudi ne zavidamo, ker imate srečo imeti v svojem pevskem zboru take izvrstnega basista kot je namreč »Maže", ker bi gotovo spodil iz gozda, ako bi šel tje pet, volke iz svojih brlogov. A povemo Vam, gosp. nune, tu na vsa usta, da z razeepljenjem vaščanov na dva tabora ste zasejal med tem prej sicer v miru in slogi živečim ljudstvom razpor in sovraštvo ter nevoščljivost. Ali je bilo morda naše »V. in S. društvo" nevarno veri? Le največji tepec bi mogel to trditi. Mir ljudem na zemlji: s temi besedami so oznanjali angelji rojstvo onega, kojega bi morali Vi, gosp. nune, nadouiestovati. Zakaj pa Vi, ko je Vaša dolžnost, edino le Kristov nauk razširjati, zakaj pa Vi nočete miru, zakaj nočete, da bi bile vse Vaše ovce le v enem hlevu pri enem društvu, zakaj ustanov-ljate poleg enega še drugo čisto nepotrebno društvo ? Ali Vam ni znano, da hitro ko razcepite maso v dva kraja, nastane sovraštvo, hujskanje in razpor. Vse to pa po nauku Kristovem, gosp. nune, bi bilo greh. Pa kaj greh, samo da porečete lahko, Vi gosp. nune, da Vaše društvo procvita, potem pa naj bode drugje kakor hoče. Sicer pa poznate, gosp. nune, pregovor sicer že star, pa vendar svež: »Kdor seje veter, bode žel vihar". Še nekaj tte smemo pozabiti omeniti: Naš gosp. nadučitelj Merljak, mož, koji se kaže o vsaki priliki, da je nasprotnik obeh strank in kar nam je tudi večkrat sam zatrjeval, da ako je kakšno društvo strankarsko, da on bi na nobeden način ne pristopil k njemu, ta mož je pa bil prvi ustanovnem občnem zboru tega farovškega izobraževalnega društva eden pri prvih v farovški sobi. To kaže, da je mož pristen klerikalec ali pa da se mu pred črnosukneži tresejo hlače. Ako ste pristopil, gosp. Merljak, k temu farškemu društvu, je torej naša trditev resnična. Toliko za danes! Z V«grsk81&. — V nedeljo 30. dec. 1906. je naš nune vdaril na leči po sovražnikih sv. vere in cerkve, namreč da so sovražniki, ki se vzdigujejo zoper sveto cerkev in vero, njih orožje je laž, obrekovanje, slabi, brez-verski časniki in knjige/s tem orožjem da se vojskujejo proti cerkvi in veri, Bog pa da jim pusti ta boj, da vidi, ako so trdni za vero ter če So srčni, vojskovati se proti sovražnikom. Potem pa je začel spodbujati ljudi, kako naj se bojujejo, in imenoval je ta boj kulturni boj. G. nune! Kdo je večji sovražnik v naši občini med cerkvijo in nami, če ne Vi? Vi ste tisti, ki j? napravil že polno sovraštva, da se še sorodniki.in bratje ne pogledajo. In to raditega, ker hoče povsodi vsem ukazovati; vse to zaradi njegove umazane politike. Sovražnikov vere in cerkve ni med nami, ampak gospod nune stavi take može, M se nočejo slepo pokoriti njegovi politiki, za sovražnike vere in cerkve. In te grdi — potem pa govori o kulturnem boju! Govoril je tudi nekaj o francoski vladi in duhovnikih na Francoskem, pa tako nerodno, da se ;,e takoj videlo, da ne govori resnice. Na dan novega leta se je zopet pečal s politiko, ter nam priporočal klerikalne liste, posebno »Prim. listtt, »Gorico", »Slovenec" in »Bogoljuba" — ali mi ne bomo brali teh listov, ker se hočemo kaj naučiti in izobraziti. Tako je gorel za klerikalne lažnjive časnike (saj vemo še, kako so lagali o shodu v Št. Petru), da ko je prišel pred altar, je uo-zabil zapeti vero; ko jo je tiho že skoro zmolil, je šele zagodel kredo, ker se je takrat šele spomnil, da ima slovesno sv* mašo. Če na bo miroval že z lepa, če ne neha kmalu delati zdražb in prepira, če bo v cerkvi čenčal le o politiki, mu posvetimo malo dru- Domače in razne nouice. Kdaj se ima vršiti shod zaupnikov narodno-na-predne Stranil? — Naznanili smo, da se bo vršil shod zaupnikov naj brž e dne 20. t. m. na nedeljo. Dan shoda še ni določen. Iz neke veljavne občine smo dobili danes nasvet, naj bi se vršil shod na ponedeljek 21. t. m., češ, da so mnogi prav v nedeljo dopoldne zadržani doma, da pa lahko odpotujejo v nedeljo popoludne; zlasti da bi bilo to ugodno za one iz bolj oddaljenih krajev. Tudi se lahko opravi v ponedeljek druge opravke v Gorici. Glede na to prosimo,_da se oglasijo tudT iz drugih krajev ter povedo svoje mnenje, kedaj naj bo shod, ali v nedeljo 20. ali v ponedeljek 21. t. m. Zanimanje za ShOtf ZlUpnikOV narodno-napredne stranke je veliko po celi deželi. Pridno naznanjajo one, kateri imajo biti vabljeni; vršijo se posvetovanja, stik med središčem in deželo je jako živahen — vse kaže, da mora shod kar najlepše vspeti! Za Gregorčičev spomenik darovali: gospa Agneza Peršič, Gorica K 2, Anton Rejec iz Sv. Lucije, občinski tajnik, K 180 v. »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" priredi, kakor že naznanjeno, v nedeljo dne 13. jan. 1907. v prostorih trgovskega doma" v Gorici svoj vsakoletni pred-pustni sijajni ples. — Pričetek ob 87* uri zvečer. Vstopnina: Udje 1 K, z družino 2 K; neudje 2 K, z družino 3 K. Čisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. Tim potom vabimo vse prijatelje našega delavstva ter tudi vse naše delavstvo, da se udeleži te zabave. Smrtni kosa. — V Št. Andrežu so pokopali v nedeljo pop. mladega moža. -Umrl je Ivan Leban, star 28 let, vodja delavcev podgorske papirnice na državnem kolodvoru, član pevskega in bralnega društva. Umrl je nagle smrti. Zapušča mlado vdovo. Pogreb je bil jako lep. Udeležba velikanska. Stari ljudje so rekali, da takega pogreba ni bilo kmalu v Št. Andrežu. Društveniki so se udeležili pogreba v impozantnem številu z razvito zastavo. Zapeli so mu pred hišo: »Blagor mu", v cerkvi »Nad zvezdami", ob grobu pa »Jamica tiha". Vse tri pesmi so peli naravnost krasno. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnkega Al. Brajnik, znan spreten govornik, v iskrenih besedah. Vse .je bilo ginjeno. Naj počiva v miru m' 'li mož l Preostalim naše sožalje — pevskemu in bralnemu društvu pa vse priznanje, da se je tako lepo poslovilo od svojega bivšega člana! Gešfci kflizok, — Kakor že objavljeno v zadnji »Soči", sie otvori češki kružok za one, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zleta v Prago. Poučevanje se prične v ponedeljek 14. januarja točno ob 8V2 zvečer v šolskih prostorih pevskega in glasbenega društva. Učne pripomočke priskrbi tel. društvo „Sokol". Kdor se misli udeležiti »kružka", naj se oglasi čim preje pri g. Michlu. K Izjavi osrednjega odbora za Gregorčičev spomenik, — Različni slov. listi so objavili doslej izjavo tega odbora, v kateri se povdarja, da se ni bati, da bi se za spomenik nabrani denar porabil v podkrepljenje klerikalcev, marveč da odbor ne ukrene ničesar na lastno pest ter da je celokupnemu narodu o svojem času zagotovljena prilika, da glede* vporabe nabranega denarja izrazi svoje mnenje itd. — Na to pripominjamo, da je istina, da so se hoteli s priliko snovanja odbora za Greg. spomenik klerikalci okoristiti politično, in nam je znano, da so se morali nekateri gospodje šele boriti proti temu, da se niže kar prvotno določila politična klerikalna postaj anka v to, da dobi event. preostanek 1 To je resnica, ki postavlja izjavo v pravo luč. Klerikalna skrb za Sabrščeka. — Ker se je ustanovila v Ljub7,, ar i »Narodna založba" in je predsednik dr. Tavčar, vidijo naši ljubeznivi klerikalci v tem konkurenco -— Gabr-ščeku, in v strahu so, da mu utegne to škodovati. — Naj le mirno spijo naši prijatelji! Če bo »Narodna založba" dobro delovala, bo Gabršček pridno prodajal njene knjige, in naj-brže zasluži po tej poti več nego če bi jih sam zalagal. Torej se odpira nov vir dohodkov Gabrščeku prav po »Narodni založbi". Toliko bo »vitlih kronic, da se utegne kakemu klerikalen Se žolč teliti radi nevoščljivost! i Iz Devina nam pišeju k dopisu, priobče-nemu v današnji številki, še to-le: Pretokli teden je v sesljanskem kamnolomu eksplodirala mina, pri kateri je bil neki Črnogorec takoj mrtev. Devinski dekan ni dovolil cerkvenega pogreba. Za sleparsko klerikalno zmago pri občinskih volitvah so pa zvonili cel popoldne. Taki so ti moderni razlagatelji Kri-stovega nauka! »Gorici" že pSUje načrt programa" narodno-napredne stranke. Iz njene pisave se vidi, da boli klerikalce najbolj to, ker bo reorganizo-vana narodno-napredna stranka prava ljudska stranka. Psovanje kaže, da je načrt programa dober. To, v kar se »Gorica" zaletava, je navadno dobro. Stara resnica! »Boj proti Cerkvi".... »Gorica« je priobčila članek, v katerem Čitamo: ---------Tako z novim letom prihajamo na pol je novih cerkveno-političnih bojev, v katerih bo katoličanom prinesla zmago le njihova edinost m močna politična organizacija. Pri nas bo bodoči državni zbor odločii, ali bo zmagala cerkev ali .ijeni sovražniki. Zato nam pa ne more in ne sme biti enako, kdo pride v državni zbor". To jasno kaže, kake vrste ljadij glasilo je »Gorica". Pa se še dobijo v klerikalnih vrstah taki, ki pravijo, da niso klerikalci! Kaj pa so? Občinske volitve V Vipavi se bodo vršile ta mesec. Klerikalci si na vso moč prizadevajo, da bi dobili to občino v svoje kremplje. Sklicali so že več shodov, na katerih skušajo s priliznjenimi besedami in lažmi pridobiti vo-iilce. Značilno za te »katoliške" možake je, da hujskajo volilce proti sedanjemu občinskemu odboru, ker je preskrbel vipavskim ubožcem snažna in zdrava stanovanja v novi vipavski ubožnici. Klerikalni backi bi pač raje videli, da bi se bil občinski denar porabil za farovško bisago nego za ubožce. Na-prednjaki imajo usmiljenje z ubožci, nikakor" pa ne oni možaki, ki se tako radi ponašajo s svojim »nepristnim" katoliškim prepričanjem. Napredni občinski zastopi vipavske občine pridobili so si mnogo zaslug za Vipavo, kar pač najbolj dokazuje dobri gmotni položaj vipavske občine. Kupili so pašnike na Nanosu, kateri donašajo Vipavi izdatne dohodke, oni so tudi preprečili, da se ni cerkev prilastila pokopališča. Vsega tega bi ne dosegla Vipava, ako bi ne imeli občinske uprave nesebični napredni možje v rokah. Sedaj pa se jim upajo možje klerikalnega kalibra očitati, da niso dobro gospodarili z občinskim premoženjem. Gotovo pa je, da dokler bodo v vipavski občini gospodarili napredni možje z občinskim imetjem, bode vipavska občina v dobrem gmotnem položaju in bode tudi napredovala. — »Notr." Skrunitci Gregorčičevega spomina še niso mogli mirovati. V „ Gorico" so privlekli še nekatere politične pesmi, naperjene proti Gabrščeku, češ, glejte: to je naš Gregorčič! Duševno in telesno ubit, nadlegovan od strupenih klerikalcev, jim je napravil nekaj političnih pesmij po njihovem okusu. Razven klerikalcev v krogu »Gorice" ni nihče drug vedel, da je pel tiste pesmi Simon Gregorčič. Zato pa so nesramno oskrunili njegov spomin s tem, da so razkrili svetu, da jih je pel on. Sedaj ko smo jih označili za skrunilce njegovega spomina, pa lažejo, da je bilo povedano že leta 1900, javno, da je pel tiste pesmi S. Gr, Drzna laž, vredna skrunilcev. Objavili so te »pesmi" sedaj zategadel, da naj občinstvo izve, da jih je pel Gregorčič, češ, tudi on je stal v klerikalnih vrstah proti na-prednjakom! Lažejo pa, da pesmi niso sramotile cele nar. napr, stranke. Kaj pa je tisto: »Krčniarji, vsi njih pivci in žganjarji in lahkožive!?" Podle klerikalne duše ne pustijo naših duševnih velikanov v miru. Sramotili so Prešerna, ko se mu je postavljal spomenik, ga slikali kot pohotneža in plagijatorja — v Gregorčiču pa tudi ne marajo za velikega lirika — ampak radi političnih pesmij, petih v že označenih okoliščinah, ga »slavijo". Nesramnost, propalost! —" In vrhu tega si zmišljujejo razne dogodke ter pripovedujejo reči, katere ali se sploh niso prigodile ali pa so se dogodile popolnoma drugače. S tem izrabljajo Gregorčiča zopet v svoje nečedne politične namene proti svojemu nasprotniku. Klerikalci so na najnesramnejši način hoteli politično izkoristiti Gregorčiča po smrti njegovi — zadeli pa so ob splošno ogorčenje. Na tak način, kot delajo klerikalci z Gregorčičem, se Že ni kmalu skrunil spomin kakega velikega moža. »GorlcaMn deželni denar. - .corri^., dobiva 200 K> podpore deželnega denarja, k. sta »Corriere" in »Gorica" glasili dež.' V tečnega zavoda, je pač opravičeno praSft^ Koliko dobiva pa »Gorica"? Kako da bi V rica" ne dobivala posebne podpore, Ce jo" t biva »Corriere"? Oba lista hvalisata dežel ¦ odbor in dež. hipotečno banko, oba dobivni! drago plačane inserate in notice, oba dobivat« torej tudi izredne podpore ? J Kdo verjame d bi bila baš »Gorica" izvzeta, ko vene'?*. U i lepo molči o klofutah, katere daje pa»er ( svojimi pajdaši, laškimi in slovenskimi, goriškim Slovencem, ter da bi dobival izredro podpori le »Coniere"? Nihče ne more tega verjeti pa če se »Gorica", šele sedaj, še tako priduSa' ib ne dooiva nič. "' C. kr. avstrijske državne železnice. -. 1)ae 15..t.m. nastopi pri _jJaku_št_43.aa ,,TQ. Gorica drž. žel.-Trst c. kr. drž. žel. ter ut\ vlaku Štev. 8f>2 na progi Ajdovščina-Govica juž. kol. sledeča prememba voznega reda: Od tega dne naprej bo: vi«1' štev. 43 odhajal iz Gorice drž. žel, 0». t. zjutraj in prihajal v Trst c. kr. drž. žel, ob 8. zjutraj; vlak Št. 852 odhajal iz Ajdov-ščine ob 5. uri 25 m zjutraj in prihajal v Gorico juž. kol. ob 7. zjutraj. Vsled te premembe voznega reda m-pravljena je nova, zjutranja zvca h Ajdovščine v Trst. Podrobni vozni redi so razvidni iz voz-norednih lepakov. »Trgovskega doma" tudi ne pusti v miru Gregorčičeva »Gorica". Jezuitsko zvito pije, da so bili te dni vabljeni goriški Slovenci koncert ne v »Trg. Dom", ampak v »ViaPe-trarca". — Ta koncert se vrši namreč v Bir-sovi restavraciji v ulici Petrarca v pritličja Trg. Doma; tam koncertuje neka dunajska družba. Ker je k r č m a r naznanil le ulieo, se zaradi tega zaletava s svojo topo glavo »Gorica" v »Trgovski Do m"; pravi pa, da se poteguje za čast tega narodnega poslopja ! Kdo se ne smeje ? Revolver v otroških rokah. - la letni p. Galaš v ulici Luigia se je igral z drugimi otroki. S seboj je imel revolver, s katerim se je postavljal. Meril je na druge, potem nase. Eevolver se sproži ter zadene dečka v spodnje dele trebuha. Sedaj ga zdravijo pri usmiljenih bratih. „Slov, Čitalnica" v Dol. Vrtojbi r.iredi v m- deljo dne 13. januvarja ob 3'/a popoludne svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Vabi se vse društvenike in druge prijatelje društva, da se tega v obilnem številu udeleži. Odbor. VOZ Sem se Je zvrnil včeraj dopoludne na voglu pri Marziniju ob Semeniški ulici inTe-kplišču Jos. V. Ljudje so hitro pomagali, da ni dl promet oviran dolgo časa. Vabi S6 k velikemu plesu, katerega priredi narodna čitalnica v Kobaridu s sodelovanjem kobaridskih dam v nedeljo dne 13. t. m. v dvorani hotela Devetak. Čisti dohodek je namenjen za Gregorčičev spomenik. Pri ples« svira 12 niož godbe pešpolku št. 47. iz Gorice. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina 2 K. Po prvem odmoru ples s kotiljoni. K obilni udeležbi vabi odbt>r. Ponesrečil je na državnem kolodvoru v Gorici okoli 20 let stari uslužbenec V. Luke*. Pri skladanju premoga je padel ter zadel i glavo ob tir. Ranjen je nevarno. Prenesli so ga takoj v bolnišnico. V OtaleŽU so ustanovili pred kratkim bralno društvo. Pravila se že odposlana namestništvu. Namen društva je: podajati društvenikorc ?*' bavno in poučno berilo, predavanje, zabave. veselice. Bralno In pevsko društvo »Štanjel" n*tm priredi na Svečnico v°iko pustno vese&°- Pevsko in bralno društvo »Naš mWs \m^ priredi v nedeljo dne 13. prosinca ob 3- url popoldne svoj tretji redni občni zbor v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom-1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega od-.bora; 5. Morebitni predlogi; 6. Vpisovanje novih udov. — Za slučaj, da je vdeležbsudov premajhna, se vrši občni zbor osem dni pozneje istotam. Člani kakor tudi vsi prijatelji društva dobrodošli I Odbor. Pevsko in bralno društvo v Dol. Vrtojbi je i«*10 na novo leto svoj redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: Fran Podberšič predsednikom, Iyan Arčon podpredsednikom, &*' rol LasiČ tajnikom, Anton Pirjevec, Vuk, Josip Mermolja; Anton Pagon, Leopold iloman Nemic odborniki, Danijel Maral in Mil,ft Go kič pregledovalcema računov, 44 Slovenska Čitalnici" v Solkanu vabi na redni letni občni zbor, kateri bode v reP"u---------------------" ' ------- """*w ¦ soboto dne 2. febr. t. 1. ob 4. uri popoludne. Dnevni red: Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnik«- & Poročilo blagajnika. 4. Volitev predseduika in S odbornikov. 5. Raznoterosti. Začetek ob 8. uri. Isti dan priredi ..čitalnica« društveni _„ „ „ Je ze ples v prostorih g.-AJ^m. Moze^-a,-^l^^^talu..^ka u_iu«*« iek ob 3. uri zvečer., Svira vojaška go^Bfcf!^?™*«%WflKi'fli^S^inken. Vstopnina. 2 K. Vstop je dovoljen samo članom. ' ' Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. P. s. Istočasno naznanjamo, da priredi Slov. čit.B tekom poletja ve^ik^lavnosTob priliki 40-letnice svojega obstanka. Originalno darilo papežu. — Od tovaren Ku-neroia se nas naproša zadnje poročilo o sprejemu nadzornika ital. tovaren Kunerola pri papežu v toliko popolniti, da je bila vsebina tega poročila naznanjena v listu »Osservatore" (ine 18. 12. m. 1., vendar so bile natančne posameznosti tega oznanila vzete iz lista „11 Diritto Cattolico" z dne 13. dec. m. 1. V korist društev „Miren" In »Vipava" bode veliki ples v soboto dne 12, t. m. v krasni dvorani gosp. J. Marmolja v Mirnu. Začetek ob 'H. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 K, dame proste. Vstop je dovoljen le vabljenim. Stira orkester. Socijalne vesti. Izseljevanje k Ogrske, — iz Trenčinske žu- panije se je že v tem letu izselilo" 1740 oseb. h Nevv-Jorka poročajo, da se je število ogrskih izseljencev zopet rapidno povišalo. Tekom onega tedna je prišlo iz Ogrske ozir. Hrvatske 3029 izseljencev, in sicer 521 Mad-jatov, 1475 Slovakov, 416 Nemcev, 404 Hrvatov in 153 Romunov. Železnlčarski štrajk v Bolgariji se širi. Ponekod je pasivni odpor. Vlada skuša z raznimi sredstvi udušiti štrajk. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Premije za uspešno pogozdovanje. — Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je razdelilo v letu 1U00. za uspešno pogozdovanje več premij in pohval nekaterim posestnikom na Kranjskem. Pdfoaieule SOll.. — Dunajski listi naznanjajo, da se zviša cena kuhinjske soli za 20 v pri 100 kg. Podraženje čokolade in kakao. — izdelovalci čokolade in sladkornih rečij so sklenili zvišati cene čokolade za 40 v, kakao za 70 v. Trgovske visoke šole v Pragi. — Kakor piše »Uasopis pokrokoveho studentstva", se namerava ustanoviti pri češki tehniki trgovska visoka šola; obenem dobe Nemci svojo pri nemški praški univerzi. Bolje bi mogoče bilo, ako bi se ustanovila trgovska šola kot samostojen zavod. Naloga nameravanega učilišča bi bila, vzgajati učiteljstvo za trgovske srednje tole in prodajati absolventom teh šol daljšo tobrazbo. — »Omladina«. P0df3ženje Jekla. — Nekatere tovarne so »iSale ceno jeklu za 20%. Podraženje opeke. — Na Češkem so lastniki opekaren povišali ceno opeki za 2 K pri iOOO kosih. Hajvečje pivovarne na svetu so: Schultheiss vBerolinu, zvari na leto 1,134.463 hI; me-Steska pivovarva v Plznu, zvari 805.050 hI; 1'reberjeve pivovarne 905.509 (v Švehatu 460.025, v Budimpešti 385.094, v Trstu W.1L«), v Meholupih 50.000 hI.) , n "Mit S sadjem na izvoznem trgu v Go-nei .je znašal toni 107.755 kvintalov; skupilo 8e je za to K 2,342.831. Kdo ima glavni Razgled po suetu. ^ J Plenarni seji avstrijski delegacije se je pri- r (\? .i"1, RomwM*"fe o zatiranju Malorusov k «v7--' ^l G,abinski > zadeval, naj se Vo J -Skim narodom &m večja avtonomija. , katemimSter Sch6na!c]|1 ie napovedal zakon, jo ar"? ?e uredi Preskrbovanje častnikov; >'ojni' Ih ShlŽbe dobijo l)0Polno Pazijo. mL TaVa namerav» zvišati pokojnine lvJ-^a vse to bo treba 2'/, mil. K. I%nm? }mm f m^ borili. - Pri •Cn ?n6J.U V Butfi"»pegti je rekel cesar L,?»' da s« "kresno zastopstvo •fannS J f "h zborih P° ^arem. Volilno (UŽRVni »bor je pospeševala zlasti krona —'za deželne zbore pa se bo bil, kakor se vidi, hud boj, predno pridemo do volilne reforme. Dveletno vojaško službovanje je obljubil vojni minister Schonaich v delegaciji. To bi se zgodilo, če se zviša rekrutni kontingent, zboljša vojni materijal in poveča omika vojaštva; načrt za to je že izdelan ____ .._ .„,,.-..»,„. Glavni odbor se je konstituiral v nedeljo. Ima 2. predsednikov okr. odborov ter 13 člano* iz Celja in okolice. Izvoljen je izvrševalni odbor. .. Naknadni kredit za pošto. — Zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin je proračunjeno na 5*7 milijonov kron. Ker pa bo veljala naprava novega telefonskega omrežja skoraj 4 milijone, a za zboljšanje plač poštnim uslužbencem bo treba 55 milijonov, pa ostane že primanjkljaja skoraj 2 milijona. Za ta naknadni kredit predloži vlada pailamentu sredi meseca januarja posebno predlogo. Ker pa znaša prebitek državnega proračuna 1*7 milijona kron, se ta vsota porabi za poštni primanjkljaj. 15 let predsednik »Slavca" v Ljubljani. — G. Ivan Dražil je slavil v soboto lf. Hnico, odkar jo predsednik delavskega pevskega društva „ Slavec" v Ljubljani. Nova lokalna železnica na Kranjskem. — Gorenjski Tržič, ki ima jako razvito industrijo, dobi lokalno železnico do Kranja, kjer se zveze s progo državne železnice. Z gradnjo se prične že prihodnji mesec. Nova železnica se ima 1. julija letos izročiti javnemu prometu. Letni dohodki milijonarjev. — Rockefeiier ima letos čistega dohodka 240 milijonov kron. lloger je povečal svoje imetje za 120,000.000 kron, a njegov brat za 100.000.000, nadalje Car-negie 100,000.000, Vandorbilt 500,000.000, Gould 400,000.000, Green 400,000.000, Mills 300 milijonov itd. Prva Dalmatlnka na visoki šoli. — Dalmatinka Cecilija Prezgi, doma v Spletu, je napravila to leto maturo in se vpisala zdaj na graški visoki šoli kot ilušateljica modroslovja. 3,000.000 dolarjev ali in.OOO.OOo frankov je daroval ob novem letu 1907. amerikanski j milijonar Rockefeiier vseučilišču v Cbicagu v j prosvetne svrhe. Posedaj je daroval ta bogataš omenjenemu vseučilišču že 100.000.000 frankov. C5Škl agrarcl so imeli pred kratkim svoje letno zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 3000 mož. Vojaška Šola V Trstu, katera se ima opustiti, so preseli najbrže v Dubrovnik v Dalmaciji. Ponarejalce denarja prijeli. — Budimpeštan- ska policija je aretovala v Vesprimu bando ponarejalcev denarja. Našla je še 195 komadov ponarejenih kronskih stotakov. Kulturni boj na Francoskem. — Dne 5. t. m. je prefekt Seine in Loire prevzel inventar v verseilleskem semenišču ter pri tem sprejel ,250.000 frankov, ki so deponirani za dobrodelne namene. Škof v Mointieu je hotel osnovati cerkveno občino v smislu zakona, pa mu je papež zabranil. Zdravniški honorarji. — V Osekn v Slavoniji so izdali zdravniki izjavo na občinstvo, da bodo računali odslej za vsak obisk 3 K, kot hišni zdravniki najmanj 100 K na leto, pri čemur niso uračunjene operaeje in posvetovanja. Drobiž iz nikla. — »Pester Lloyd" je zvedel, da sta oba finančna ministra sklenila dogovor, glasom katerega se bo kovalo za. 20 mil. Vron drobiža in nikla po 10 in 20 stot. Od tega pride 14 mil. v promet v Avstriji, G mil. pa na Ogrskem. Nemci se uče pri Japoncih. — iz Berolina poročajo: Štirje nemški stotniki so odpotovali na Japonsko, kjer ostanejo dve leti prideljeni japonskim polkom, da proučijo vojaško organizacijo. Častniki so se na svojo misijo pripravljali več let v generalnem štabu ter se učili japonskega jezika v orijentalski akademiji. Bojkot amerikanske trgovine na Kitajskem. — Ker Zjedinjene države še niso spremenile zakona o naseljevanju Kitajcev, je začel zopet po Kitajskem bojkot amerikanske trgovine. Razvoj češke socijalne demokracije. — čeških socijalno demokratičnih organizacij je 1517 Vseh strankarski davek plačujočih sodrugov je 99.098. V dveh letih so češki soeijalnide-mokratje priredili 30.000 shodov in predavanj. Ob času splošnih demonstracij za enako volilno pravico so zaprli na Češkem 2972 oseb, na Moravskem 143, na Šleskem 15 in na Nižjeavstrijskem 29. Obsodba je znašala 102 leti, 9 mesecev in 29 dni ječe. Jugoslovanska soc. demokracija sklicuje svoj V. redni strankarski zbor na dneve 2., S. in 4. febr. t. 1. v Trst. Premogovnik V Ognju. — Že več mesecev gori neprestano veliki premogovnik v Heren-kovskojem blizo Irkutska. Vsi poskusi, da bi se požar pogasil, bili so brezvspešni. Društvo slovenskih agronomov, ki se je osnovalo na Dunaju, bo imelo ime »Kras''. Poslano.*) K t Dekanska zadruga za obrekovanje še ne da mira, bodi mi dovoljeno, da se tudi jaz oglasim. V šolsko nalogo »Črnikal pri Kopru dne 12. dec. 1906." v št. 102. cenjene »Soče* se je ali avtorju, ali pa pre-pisačuurinilo nekaj pomot, ki jih treba popraviti oziroma pribiti »v večen spomin". Da je zaušnica nekaj neestetičnega* in zabranjenega, o tem ne treba izgubljati besed ; saj je imel g. avtor — ne prepisač — sam že sitnosti zavoljo »rokopipateljstva". Jaz p?»«i prvikrat rabil tako menažerijsko - pedago-sK., sredstvo'; proti arogantnsmu agentu bodočega slovenskega poslanca za državni zbor „tostran Sotle", ki me takrat ni prvič izzival, je bilo to sredstvo umestno. A če je klofutica »škandalozen način zlostavljanja", naj toži prepisač ali podpisač tudi škofa, ki mu s prvo birmo ni izdejstvoval »zadosti darov sv. duha", kakor g. F. v javnem spisu sam skromno priznava. Obžalujem le, da tudi druga birma ni imela zaželjenih uspehov. Naivni gosp. F. je lastnoročno podpisal j „opus" svojega duševnega očeta ter se s tem I ujel v skrbno nastavljene zanjke, neki družini pa pomagal iz njih. Gledd pamtfetov, ki so sledili oni birmi v znamenjih liberalizma, He-rikalizma, abstinence itd. v najrazličnejših . venskih listih, je namreč novodobni Adam takoj s početka zvračal krivdo na svojo Evo, ta pa se je izgovarjala, ne na kačo, marveč na lepega g. F. Sedaj pa imajo pravi in prvotni obrekovalci poludokaz v rokah, da je pamiletist udeleženi gosp. FerjanČiČ in nihče drug. G. F. utegne izsrebati sam vso juhico, ki so mu jo drugi nadrobili in presolili. »Izmišljena laž" da je in »anekdota", da bi se bil g. F. udaril ob mizo, ker da je ž e stal na nogah (zakaj ne kot izboren telovadec na rokah?) ko sem baje jaz »planil" (kakor lev!) nanj. Jaz nisem nikdar trdil, da se je g. F. udaril ob mizo; to trdijo priče prizora. Res pa je, da je g. F. eno uro po neljubem dogodku iskal v krčmi priče, ki naj zasledijo na glavi — kri, ker da sem ga pobil z nožem ali vsaj s svinčnikom. Eni taki priči, ki pa tudi ni mogla najti krvi, sem rekel, da ni mogoče, da bi ga. F. jaz z golo roko ranil; morda da se je pobil kje drugod, slučajno ali namenoma, samo da bi mene spravil v »kriminal"; morda da je padel z bi-ciklja — kar bi ne bil prvi slučaj na svetu! Da je »že stal na nogah", dokazovalo bi le, da je bil g. F. poprej zares pod mizo, katero je pri vzravnavanju vzdignil in stresel, kakor zopet trdyo priče, ne jaz. G. F. priznava, da mi je očital laž — v »Narodu" je pisal Dekanski korespon-denčui biro, da mi je g. F. očital in dokazal uradno laž! Zakaj gospoda retirira? G. F. pa je pozabil povedati, da je očital »golo laž" tudi g. predsedniku kraj. šolskega sveta, in sicer opetovano. Tedaj g. F. zavija, kakor da je pri očitanju »laži" imel v mislih le brskanje po spi- *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. sih, kar da je zopet — laž. Morda se domisli g. F. na dogodek, če ga spomaim na besede: »Kaj Vas tam, v uradnih spisih, zanima ?" — Odgovoril je: »Sem videl ravno nekaj o šolskih taksah"... Kar se tiče dokaza »s pričo pod prisego" — lahko g. F. stavim tisoč prič na razpolago, ki n i s o v i d e 1 e, da je brskal po spisih. Pa take priče nič ne zaležejo! Glede" »prostovoljnega" umaknenja bi tudi jaz lahko rabil g. Ferjančiču tako priljubljeni izraz, M ga stresa raz sebe kakor pes bolhe; konstatiram le, da je g. predsednik kraj. šol. sveta povabil g. F,, naj zapusti sejo ustanove Fabris, precizno z besedami: »Najbolje je, da se odstranite!" — Istotako natančna je trditev g. F., da se je odstranil po birmi le na prigovarjanje č. g. župnika, in ne na ukaz g. predsednika; ki da »do tafrat ni zinil besedice". G. F. implicite sam priznava, da je g. predsednik takrat pač nekaj »zinil". »Diskretno" se spisov v javni seji ne more citati, zlasti ne ob neprestanih mejkli-cih provakaterja g. F., ki je podpisanega na »izzivajoč način" motil v poročanju. Glede" ustanove Fabris je g. F. ignorant, dasi se je svoj čas ustil, da bo on spravil na čisto to zadevo, s katero se vse drugačni možje ukvarjajo že leta in leta. Le en dokaz; Obresti imenovane ustanove, del istih, se plačuje deželnemu odboru kot prispevek plači učiteljevi, ne pa kot poboljšek. Jaz bi g. F, privoščil tak poboljšek, toda paziti bi moral, da mu ga znani kolega ne bi skušal od-jesti, kakor lani potnino iz Črnikala v šolo. Kar se tiče mojih nekončanib študij, zagotavljam g. F., da bi že davno dovrši) Juh, če bi mi sreča naklonila državno štipendijo, kakor njemu, in sicer dovršil z boljšim uspehom kakor on učiteljišče v Kopru 1 Ad voceui — tudi jaz znam nekaj latinskega — »neskaljena Čast": le toliko: Gospoda obrekovalci naj pazijo, da se njim časti temeljito ne skali. Masla imajo dovolj na glavah. Končno tudi jaz ,,z neizmernim zadovoljstvom" konstatiram, da g. F., ki še Bicer po-vsodi vidi kaj »krvavega", kakor umobolni miši in podgane, - - ne trdi vsaj več paradoksa, da bi kak Čudotvorec zamogel z nožem ali svinčnikom privabiti kri iz — slame. To je v javnosti moja prva in zadnja beseda Ferjančiču in kompauiji. Dekani, 28. dec. 1900. Franjo Klemenčič, cand. iur., obč. tajnik. Učenca za modno trgovino sprejme takoj IZorniku Gorici, Gosposka ulica 10. Glasovir = = na prodaj (tvrdke Schnabl — Dunaj) v jako dobrem stanu, oziroma se zameni s harmonijem. Več pove Kožlin Ignac v Komnu Št. 18. Za uzorno delovanje, veliki trud in hitro pomoč v nesreči, ki nas je zadela vsled požara v noči dne 28. na 29. decembra, šteje si podpisana družina v svojo dolžnost izreči tim potoni najiskrenejšo ZAHVALO pred vsem domači prostov. požarni brambi za točen prihod na kraj nesre3e in za ,iizorno in nevarno delo ter- da so z nevarnostjo lastnega življenja pripomogli, da se je ogenj tako hitro omejil. (Pripomniti je treba, da omenjena noč je bila zelo mrzla, ter na strehah vse ledeno, kamor je padala voda iz brizgalnic). • Brez te požrtovalnosti bi postal ogenj usodepoln za vsa sosednja poslopja, ter utegnil bi zahtevati več človeških žrtev. Nadalje zahvaljujemo se tudi slavn. vojaštvu 7. c. i kr. lov. čete, osobito pa vrlim gosp. častnikom, ki niso Štedili ne truda in ne poguma, ampak so šli v vsako nevarnost ter pridno delali in 8 tem dali še drugim lep vzgled. Naša zahvala tudi slav. orožništvu. Prisrčna hvala tudi vsem sotržanom, ki zano sočutje. KANAL, 30. decembra 1906, Družina Valentinčič. nam pritekli na pomoč, in za izka- »Restavracija Birsa" - »Trgovski Dem" Začenši s 7. t. m. bode koncertiral vsak večer prvi dunajski elitni orkester HSchierer" pod vodstvom g. Th. Dabeli. Reportoar obsega 450 godbenih in pevskih točk, med temi veliko slovanskih in slovenskih komadov. Začetek zvečer ob 8. uri. — Vstopnina 40 vin. SW* Vsak večer nov program. "*^H Družba šteje6 dsTm in 2 gospoda. Za K 625 izročim približno kg lxk v jesihu ohranjenih rastlinskih pridelkov, (2 posodici kumar, 1 posodica poprnikov, 1 posodica mešanih slanikov) franko na dom v Gorici, ali razpošiljam po pošti proti povzetju. Naročila sprejema prva goriška tovarna j rastlinskih pridelkov Marij Gattinoni, Gorica, ulica Garzarolli :U. Iščem za vsak večji kraj reane zastopnike z ugodnimi pogoji. Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa is Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst --------in optičnih predmetov.------- Za vsako uro se jamči 1 leto* >$!&& Tr^oVjko-obrtria zadruga \1 Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjeim in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja; Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji iaposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnino »/»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obve3tuje po 4V%%, večje, stalno naložene pa po dogov j-.i. Deleži so dvojni: opravilni po L kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih >Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. ^Goriška ljudska posojilnica*' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7, I. na d sir.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4% %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. R^tni davek plaeujo posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57s%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'U%. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128 33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiš: 112.328 — *»¦» Mizarska zadruga **• v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojev ii i m obratom na parno in rodu» silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva »seh slogou r~" ' ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. •-----—- Podruinlca v Trst* Via dl Plana vocriila f. Podružnica Y Spljsta. Zastopstvo v Orljsntv. Cene zmerne, delo lično in solidno. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raltetj« ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče ilrnberSkega in drobnega blat* ter tkails, preje In nitij. POTREBŠČINE u pisarnice, kadilce in popotnike- Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojača in čevljarje. SvetlnJIee. — Rožni venci. — Masne knjižico. tišna obuvala za vse letne čase. -p-o-re-b-n-o-8-t-: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti - sprejemati vsa naročila električne Inf i «fc