•o
Its ■o
-O
ir-
im
■ «n in
-t-» Ir-
Kaj je novega na celjski patologiji?
SPODBUDNA ZGODBA
r_		■
J	K	j
Navdih za šotore so dobili v gostinstvu
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 94/Leto 67/Celje, 27. november 2012/Cena 1,30 EUR
□
ÜÜ
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Beri, poslušaj, a tudi glej!
4. DECEMBRA
Novi svetniki po izvolitvi
Obiskali smo mlade »kolege« iz VI-televizije, ki se s sodobno tehnologijo, z novimi znanji in optimizmom podajajo v osvajanje medijskega prostora. Njihov Naši judoisti odlični
n X i »> ^ r»	i r»	i in »> r» o o nHiinlrrtil MVrt lr /> r» Ii nlr i T-% n o 1 nlri Vi mrki ^	_ _
na Kitajskem
učni projekt je že uspešno pljusknil prek celjskih šolskih meja.
Obrazi operete se poslavljajo
Ob 50-letnici nekdanje Ike
Pomoč z darovi uboge vdove
Ponudba očal na recept zelo različna
OKOLJSKE PACKE
Z domačih vrtov na Savinjsko nabrežje
REKREACIJA
Za poletno še zimska liga v tenisu
Ukrepi za manj lačnih otrok
POLITIKA
Jeziček na tehtnici ali le strošek?
V 40-članski državni svet s Celjskega izvoljeni Janko Požežnik in Milan Medved kot zastopnika lokalnih interesov in Peter Vrisk kot predstavnik kmetijstva
Z objavo neuradnih rezultatov o izvolitvi še preostalih 18 državnih svetnikov, predstavnikov funkcionalnih interesov, so se končale splošne volitve v nov 5-letni mandat državnega sveta. Skupaj je bilo na teh volitvah za 40 svetniških mest 127 kandidatov; od tega 83 za 22 predstavnikov lokalnih interesov ter 44 za 18 svetniških mest, predstavnikov stanovskih interesov. Potem ko sta bila že v sredo za predstavnika lokalnih interesov na Celjskem izvoljena prvi mož celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, se je v četrtek v državni svet uvrstil še Vojničan Peter Vrisk, ki bo ponovno zastopal interese slovenskega kmetijstva.
Po neuradnih volilnih rezultatih preboj v državni svet ni uspel edini drugi kandidatki s Celjskega Alenki Avberšek, ki je kandidirala kot predstavnica delodajalcev. Državna volilna komisija naj bi izide glasovanja uradno potrdila na svoji seji prav danes, v torek, novoizvoljeni svetniki pa se bodo na prvi, ustanovni seji sestali predvidoma 12. decembra, ko naj bi tudi izvolili svojega predsednika.
Potrebni ali nepotrebni?
Državni svet ima po veljavni zakonodaji poseben položaj pri organizaciji oblasti, saj ga Ustava RS po pomembnosti uvršča takoj za državnim zborom. Deluje v okviru zakonodajne veje oblasti, vendar državni svet ne sprejema zakonov, tem-
SREDA
ČETRTEK PETEK

'b
Stalni in spremenljivi del sejnine
Poklicno svoje delo opravlja le predsednik državnega sveta, ostali svetniki prejemajo za svoje delo sejnine.
Te so sestavljene iz stalnega in spremenljivega dela, pri čemer je stalni del sejnine odvisen zgolj od funkcije in ga svetnik dobi vsak mesec, ne glede na to, ali pride na sejo ali ne. Znaša od 397 evrov neto (za člane sveta) do 575 evrov neto (za podpredsednika sveta). Tisti svetniki, ki na sejo tudi pridejo, so nagrajeni še s posebno »sejnino za sejo« v višini slabih 120 evrov neto, kolikor dobi tudi svetnik, če poroča v državnem zboru. Za sejo komisij in organov so svetniki upravičeni še do dodatnih 72 evrov neto, prav tako so upravičeni tudi do povračila vseh stroškov, kot so potni stroški, parkirnine, dnevnice in prenočitve. Letos je bilo tako 40 državnim svetnikom prejšnjega mandata do 20. oktobra izplačanih skupno malo več kot 322 tisoč evrov, kar je toliko kot 331 povprečnih mesečnih neto plač v državi.
IS
D	B	3D	13	m	K	DDI
več lahko v primerih, ko se z njimi ne strinja, sprejme odložilni veto. To pomeni, da morajo zakonska besedila nazaj v državni zbor po ponovno večinsko potrditev poslancev. Prav to, da državni svet ne potrjuje v državnem zboru že sprejetih zakonov, je tudi glavna ovira, da imamo v Sloveniji nepopolno dvodomno ureditev parlamenta. Seveda državni svet lahko državnem zboru tudi predlaga zakone v sprejem, v nekaterih primerih zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena ter daje mnenja v zvezi z
Peter Vrisk
Vprašali s
interesi, ki jih državni svetniki predstavljajo. Takšna mnenja državni zbor lahko od njega tudi zahteva.
Prav te omejene pristojnosti so tudi glavni razlog, da državni svet ni bolj učinkovit. In zaradi tega se je pred lanskimi državnozborskimi volitvami in tudi še nekaj časa po njih prožilo kar nekaj pobud, da bi ga vsaj temeljito rekonstruirali, če že ne povsem ukinili. Državni svet namreč državo letno stane okrog dva milijona evrov, glavni strošek pa so prav sejnine svetnikov.
IVANA STAMEJČIČ
Zakaj v državni svet?
Glede na število kandidatov, ki so se potegovali za mesta državnih svetnikov, je ta funkcija ne glede na številne razprave o potrebnosti državnega sveta še vedno očitno zelo cenjena.
Ker so vsi trije na Celjskem izvoljeni državni svetniki po svojem dosedanjem delu širši javnosti dobro znani, smo se v uredništvu za njihovo tokratno predstavitev odločili, da jih povprašamo zlasti po tem, zakaj so se sploh odločili za kandidaturo, kako bodo uveljavljali interese skupin, ki jih v državnem svetu zastopajo, ter zlasti, ali lahko tudi po njihovi zaslugi pričakujemo racionalizacijo dela državnega sveta.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo glede na burne
razprave o vlogi DS in tem, ali je DS sploh potreben v naši državi?
Vrisk: Državni svet je še vedno ena najpomembnejših inštitucij v državi in je drugi dom slovenskega parlamenta, v katerem je zelo pomembno, da imamo predstavnika tudi kmetje in zadruge. Predlagala sta me upravna odbora Zadružne zveze Slovenije in Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Državni svet ima pomembno vlogo pri povezanosti s civilno družbo in
Z domačih vrtov na Savinjsko nabrežje
Vzdrževalcem javnih zelenih površin v Celju se je zaradi letošnjih vremenskih razmer v zadnjih dneh nagrmadilo veliko dela na pleča.
Tako po Savinjskem nabrežju, v Mestnem parku ter po zelenicah pred bloki v mestnih četrtih še vedno odstranjujejo odpadlo listje, prav tako še vedno tudi pospravljajo suhe
Na javnih zelenih površinah ob Savinjskem nabrežju iglavci ne rastejo, zato pa njihovih vej ne manjka na kupih suhljadi, ki čakajo na odvoz.
veje in odstranjujejo polomljena in poškodovana drevesa po snegolomu konec oktobra.
Na posameznih območjih najprej opravijo vse delo, odstranjene veje zložijo na kupe in jih šele nato skupaj odpeljejo. Kot opažajo, to na svojevrsten način izkoriščajo ostali meščani. Tako se je na kupih suhih vej ob Savinjskem nabrežju nabralo tudi ogromno vej z grmovnic in iglavcev, ki ne rastejo na javnih zelenih površinah na tem območju, podobno pa se dogaja tudi na zelenih površinah v drugih predelih mesta. V režijskem obratu mestne občine sicer kupe vejevja odstranjujejo, ker pa je v Celju veliko javnih zelenih površin, ki terjajo vzdrževanje v vseh letnih časih in to tudi precej stane, v mestni občini opozarjajo občane, naj ne povzročajo še dodatnega dela in stroškov. Vzdrževalci namreč ne bodo mogli zagotavljati čistoče in urejenosti v mestu, če k temu ne bodo pripomogli tudi občani. Za začetek bi bilo veliko že, če bi za slednje poskrbel vsak okrog svojega doma in odpadkov ne bi odlagal na javne površine.
IS
Janko Požežnik
Milan Medved
mo izvoljene
jo spodbuja, da se aktivno vključuje v soodločanje o zadevah javnega pomena. Je pomemben akter med politiko in javnostjo, povezovalec med različnimi družbenimi interesi, ki se preko civilne družbe širijo na vse družbene segmente gospodarstva, šolstva, kulture, zdravstva, sociale, znanosti, kmetijstva ... tako na državni kot na lokalni ravni.
Požežnik: Že zelo zgodaj mi je bilo jasno, da ni nikakr-snih možnosti za ukinitev. Na začetku tega nista podpirali stranki SD in SLS in čeprav je Pozitivna Slovenija takrat pogojno podpirala to idejo, je bilo jasno, da Jankovic ne
bo podprl nečesa, kar zagovarja SDS. Ko so koalicijske stranke v celjskem mestnem svetu spoznale, da bi s podporo moji kandidaturi lahko zagotovo dobili državnega svetnika, ki bi zagovarjal interese vseh, bil širok in ne bi gledal ozkih strankarskih interesov, je bila moja odločitev, da pristanem na kandidaturo, lahka. Vse ostalo je bilo le še stvar izvedbe. O tem, ali je DS potreben ali ne, odloča državni zbor z absolutno večino. Menim, da je treba pristojnosti DS ponovno pretehtati in najbrž malo prilagoditi sedanjemu času, da bo služil svojemu namenu kot spodnji dom parlamenta.
Medved: V DS bom poskušal zagovarjati stališča naše regije, ki je vse prepogosto zapostavljena v različnih akcija, projektih, tudi razgovorih. To je tudi glavni razlog, zakaj sem se odločil za kandidaturo. Prepričan sem, da lahko s svojo pripravljenostjo za delo nekoliko pomagam, da se naš glas boljše sliši. Naj omenim, da sem bil nestrankarski kandidat, in da me pri tem veseli podpora elektorjev iz skoraj vseh občin, ki jih sicer vodijo strankarsko opredeljeni župani. Glede tega, če je Ds potreben, menim, da bo to pokazal čas. Vendar, sedaj je tu, je formalni organ, ki je zapisan v demokratično
strukturo, in kot takšnega ga velja izkoristiti.
Kako boste lahko zastopali interese kmetijstva oziroma svojega lokalnega okolja (območja občin, iz katerih so vas elektorji izvolili) glede na to, da ima DS po veljavni zakonodaji zelo malo možnosti vplivanja oziroma odločanja?
Vrisk: S svojim dosedanjim delom, znanjem in izkušnjami sem prepričan, da bom lahko uspešno opozarjal na probleme kmetijstva, zadružništva in podeželja. Državni svet je doslej kljub omejenim pristojnostim pomembno prispeval k soobli-kovanju zakonodaje z različnimi pobudami in zahtevami ter je pomemben organ v našem političnem prostoru. Še posebej v teh kriznih časih je izjemno pomembno, da imamo kmetje in zadruge svoje predstavnike v organih in organizacijah, ki odločajo o naši prihodnosti. Vemo, da je še veliko nerešenih nalog in
da se odpirajo nove. Mednje sodijo ohranitev slovenskih kmetij, krepitev lokalne samooskrbe in poseljenega ter obdelanega podeželja, ki se bo oblikovalo skozi ukrepe prihodnje skupne kmetijske politike in učinkovita promocija slovenskega kmetijstva in podeželja. Pomembno je, da bodo imeli kmetje še naprej zagotovljeno brezplačno strokovno pomoč, mladi in kmečke ženske večjo vlogo v kmetijskem prostoru ter da se bo še naprej krepila gospodarska moč kmetov v zadrugah in živilsko predelovalni industriji.
Požežnik: Sam sem sicer Celjan že skoraj 40 let, a imam tesne vezi še s Kozjanskim in Savinjsko dolino. Tako sem povezan s celo regijo oziroma volilno enoto, ki me je izvolila. Kot član Izvršilnega odbora SDS sem zadolžen za delovanje odborov Celjske regijske koordinacije, tako da dobro poznam stanje in probleme občin in njihovih občanov. To mi bo v pomoč pri zastopanju interesov regije. Že doslej, ko nisem bil član DS, se je name dnevno obračalo veliko ljudi s Celjskega po nasvete in pomoč. Včasih ljudje potrebujejo le, da jih je nekdo pripravljen poslušati, včasih kakšno informacijo, tolmačenje in napotek, kje bi lahko rešili svoj problem. Ta je včasih prevelik, da bi ga uspeli rešiti na tej ravni, velikokrat pa mi je to tudi uspelo delno ali v celoti.
Medved: DS razumem kot demokratičen organ, kjer si ljudje različnih pogledov, pripadnosti in opredelitve izmenjujejo stališča in skušajo poenotiti videnje za naprej. Ob prizadevanjih za zastopanje stališč naše regije bi izpostavil, da bi tudi sicer
morala imeti lokalna oziroma regionalna politika več besede v celotni slovenski strukturi. Ne moremo samo reči, da »so se v Ljubljani tako dogovorili«. Zato DS vidim kot polje, kjer se da slišati in uskladiti različne interese, Ena od stvari, ki je bila v preteklosti zanesljivo premalo poudarjena, je cestna povezava, ki jo regija nujno potrebuje. To se je znova izkazalo ob zadnjih poplavah, ko smo ostali brez cestnih povezav, čeprav je področje tako industrijsko kot turistično zanimivo.
So po vašem mnenju v zdajšnji krizi in duhu vsesplošnega varčevanja okrog 2-milijonski letni stroški za delo DS upravičeni? Kako bi jih lahko zmanjšali in ali ste se tudi sami pripravljeni angažirati pri tem?
Vrisk: Državni svet je v preteklem mandatu pripravil več kot 140 različnih mnenj k zakonodaji, pobudam, načrtom, resolucijam, ki zadevajo celotno družbo, in zastavil vrsto vprašanj, kar pomembno opredeljuje njegovo vlogo in obstoj. V času krize se zavedam, da je treba poiskati vse možnosti za zmanjšanje stroškov in o teh se bomo novo izvoljeni svetniki zagotovo pogovarjali.
Požežnik: Stroške delovanja vseh državnih organov je treba racionalizirati in na vsak način podpiram tudi racionalizacijo stroškov DS.
Medved: V tem trenutku, glede na to, da sem na novo izvoljeni svetnik, o tem težko sodim. Lahko le rečem, da se bom sam trudil, da ne bom povzročal dodatnih stroškov v DS. Kaj bi bilo potrebno in kaj se da v tej smeri storiti, bomo še videli.
IS, US Foto: arhiv NT
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okolj-ske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na te-dnik@ nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
Kdo je zdaj nemarnež?
Pred slabim mesecem so v Celju poskrbeli za nakup 30 dodatnih košev za pasje iztrebke. Na območju celotnega mesta je zdaj nameščenih 45 košev, kamor lahko lastniki oziroma vodniki psov med sprehodom odlagajo pasje kakce. Pa jih vsi res lahko?
Ob nameščanju dodatnih košev za pasje iztrebke ter ob-vestilnih tabel, naj lastniki oziroma vodniki med sprehodom vendarle počistijo za svojim šti-rinožcem, so v mestni občini poudarjali, da je to prispevek k
Ob odprtini za odlaganje pasjih iztrebkov imajo novi koši še manjšo, iz katere pasji gospodarji lahko vzamejo vrečko.
Je bilo za njegov kakec v košu še dovolj prostora?
ozaveščanju pasjih gospodarjev. Če bi zdaj sodili po videzu novih košev za pasje iztrebke, so nekateri res že ozaveščeni in znajo počistiti za svojimi štirinožci, druge pa čaka še kar precej učenja. Novi koši se namreč oblikovno razlikujejo od že prej nameščenih in imajo ob odprtini za odlaganje pasjih iztrebkov še manjšo, iz katere pasji gospodarji lahko vzamejo vrečko. Kot zdaj ugotavljajo v režijskem obratu mestne občine, je z uporabo teh novih košev kar nekaj težav. Pogosto se namreč dogaja, da občani mečejo vrečke s pasjimi iztrebki v obe odprtini novih košev: v tisto za vrečke in tisto za odpadke. Ker tudi za praznjenje košev in polnjenje z novimi vrečkami skrbijo zaposleni v režijskem obratu, opozarjajo še na eno težavo. Lastnike oziroma vodnike psov prosijo, naj vsak vzame le po eno vrečko oziroma toliko, koliko jih potrebuje med sprehodom, preostale pa naj pusti za naslednje sprehajalce. Pogosto se namreč dogaja, da vseh vrečk zmanjka že v enem dopoldnevu. V primeru, da bi vsak vzel le po eno vrečko, bi bilo to še na s štiri-nožci najbolj obiskanem Savinjskem nabrežju praktično nemogoče.
IS, foto: GrupA
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Preko nadzornikov napad na vodstvo
Kot je po neuspeli dokapitalizaciji Voca napovedal direktor tega edinega zdravega jedra nekdanje močne družbe Ceste mostovi Celje Peter Šepetavc, je za konec leta tudi uradno sklicana nova skupščina Voca.
Na njej naj bi delničarji, med katerimi je s 66,3-odstotnim deležem še vedno največji CMC v stečaju, odločali o predčasnem odpoklicu nadzornega sveta Voc. Gre za odpoklic predsednika
Dušana Mohorka in Žana Moškotevca. Seveda oba spadata v bližino družbe Ahac z Grobelnega, ki naj bi imela po nekaterih informacijah že več kot četrtino delnic Voca. Hkrati je tudi direktor in lastnik Ahaca Roman Moškotevc prokurist v družbi Voc.
Na izpraznjeni mesti nadzornikov želi stečajna upraviteljica CMC Milena Sisinger, ki je glasovala proti dokapitalizaciji oziroma vstopu Ahaca v Voc, imenova-
ti sebe in mariborsko odvetnico Jožico Vindiš. Po menjavi imen v nadzornem svetu bi potem seveda nadzorniki menjali tudi vodstvo Voca, kar je eden od ciljev Sisingerjeve. Vendar mnogi omenjajo, da menjava nadzornikov ne bo uspešna, saj Sisingerjeva potrebuje soglasje 75 odstotkov prisotnega kapitala, ob tem pa menda podjetja Ahac s 25 odstotki že obvladuje kontrolni delež v Vocu.
URŠKA SELIŠNIK
Mikova rast
Pri predstavitvi poslovanja se je generalnemu direktorju Franciju Pli-beršku pridružil celjski inovator Vili Poznik, ki sodeluje pri nekaterih Mikovih rešitvah.
Podjetje MIK Celje, sicer s sedežem v Vojniku, je proizvajalec PVC, ALU in lesenega stavbnega pohištva ter ponudnik celovitih rešitev za posodobitve ali nove zasteklitve objektov. V dveh desetletjih obstoja je podjetje pod taktirko generalnega direktorja Francija Pliberška raslo in se razvilo v družbeno odgovorno podjetje z 200 zaposlenimi, ki se lahko pohvali tudi z evropskim priznanjem poslovne odličnosti.
Kljub zaostrenim razmeram ter precejšnjemu padcu prometa v gradbeništvu je Miku, predvsem zaradi lastnega znanja, uspelo povečati prodajo ter ostati družbeno in okoljsko odgovorno podjetje. »Vesel sem, da smo kljub težkemu letu povečali promet za 8 odstotkov, predvsem pa veliko naredili na razvoju nekaterih novih produktov,« je izpostavil Pliberšek.
Tudi za prihodnje je Pliberšek napovedal ohranitev oziroma okrepitev Mikovega položaja. Ostati namerava vodilni proizvajalec in ponudnik celostnih rešitev za energijsko učinkovite zasteklitve ion obnove zgradb. Seveda v to zgodbo sodijo tudi inovativne rešitve, ki bodo po svoje pripomogle k dvigu tržnega deleža. Pri tem v Miku računajo, da bodo na 40 odstotkov povečali obseg prodaje na tujih trgih, po ustanovitvi podjetja v Nemčiji pa podobno potezo napovedujejo
še za Avstrijo. V Vojniku so ustanovili Inštitut za okoljske tehnologije, v katerem naj bi našli kar nekaj novih rešitev za področje, kjer deluje Mik.
US
Ni zanimanja za Alposovo premoženje
Vseh 15 javnih dražb šentjurskega Alposa, ki so bile minuli teden na sedežu podjetja v Šentjurju, so bile neuspešne, saj k dražbam ni pristopil noben ponudnik. Stečajna upraviteljica Darja Erceg je tak rezultat pričakovala, saj so premoženje prodajali po tržni ceni.
Nove javne dražbe Alposa, ki je v stečaju od oktobra lani, naj bi stečajna Ercegova razpisala za konec januarja prihodnje leto. Takrat se lahko zgodi, da bo prodala tehnološko linijo v metalurgiji in eno ekološko peč, saj je zanju bilo že sedaj nekaj več interesa. Ercegova je tako med drugim na tokratnih javnih dražbah prodajala nepremičnine in premičnine, ki so locirane v Šentjurju, izklicna cena je bila določena višini 20 milijonov evrov. Tudi v drugem sklopu so bile predmet prodaje nepremičnine, za katere je bila izklicna cena določena v višini 8,8 milijona evrov.
V	tretjem sklopu je Ercegova želela prodati skladišča in skladiščno-proizvodne prostore po izklicni ceni 5,8 milijona evrov. Za upravno zgradbo Alposa pa je bila določena izklicna cena v višini 2,7 milijona evrov. Spomnimo, da je Ercegova od nekaj več kot 293 milijonov evrov prijavljenih terjatev priznala za slabih 286 milijona evrov terjatev.
Manj prihodka ob več gostih
Terme Dobrna so v prvih devetih mesecih beležile 5,8 milijona evrov prihodka iz poslovanja, kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Čisti dobiček je znašal dobrih 37 tisoč evrov, medtem ko je bil v primerljivem lanskem obdobju 150 tisoč evrov. Kot navajajo v termah, je padec prihodka predvsem posledica vplivov varčevalnih ukrepov države. Ukrepi so namreč omejili tudi največje število točk na oskrbni dan zdraviliškega zdravljenja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V	devetih mesecih so sicer našteli več kot 71.500 nočitev, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je število gostov zvišalo za sedem odstotkov. Na Dobrni beležijo trend padanja števila domačih nočitev ter rast števila tujih gostov in nočitev.
US
Deset let in deset tisoč evrov v Planetu Tuš Celje
Minuli konec tedna je bil v Planetu Tuš Celje posebej prazničen. Skupaj s številnimi obiskovalci so namreč zarezali v kar deset tort, s katerimi so proslavili okroglo obletnico.
Leta 2002 so namreč v Celju odprli prvi Planet Tuš, ki je bil drugačen od obstoječih nakupovalnih središč, saj je v sebi združil nakupovanje in kinematografe, k čemur so kasneje dodali še zabavo in bowling. »Planet Tuš je postal osrednje zabavno in nakupovalno središče regije. Ljudje
so ga vzeli za svojega, kar zagotovo dokazuje priljubljena fraza, ki jo pogosto slišimo: >Se dobimo v Planetu,<« pojasnjujejo v Tušu, kjer so ob okroglem jubileju svojim obiskovalcem ponudili nekaj več. Gledališke predstave in otroške animacije so bile le del dogajanja. Sledil jim je prižig lučk na novoletni jelki ob spremljavi glasbenih zvezd Lucienne Lonči-
na, Line Kuduzovič in Julije Kramar. Rojstni dan so zaznamovala voščila znanih Celjanov, sladkanje s kar desetimi tortami in za vrhunec nastop najstniške skupine In&Out. Ob praznovanju rojstnega dne se je zaključila tudi bogata nagradna igra, v kateri so med deset nagrajencev podelili bone Planeta Tuš Celje v skupni vrednosti kar deset tisoč evrov.
Promocijsko besedilo
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Knjižnica z direktorico?
CELJE - V petek se je sestal 5-članski svet javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje in začel postopek imenovanja novega direktorja knjižnice, ki bo na tem položaju nasledil nedavno preminulega Banka Goropevška. Postopek bi se lahko končal v drugi polovici januarja, zaenkrat pa kaže, da bo 1. februarja naloge direktorice prevzela Polona Rifelj.
Po besedah predsednika sveta Staneta Rozmana so na razpis prejeli štiri prijave, od tega je bila ena kasneje umaknjena. Članom sveta zavoda so tako svoje programe predstavile tri kandidatke, ki so izpolnjevale razpisne pogoje. Sledila sta razprava in ugotavljanje, kakšna natančno mora biti iz-
Polona Rifelj
obrazba tistega, ki vodi delo knjižnice. To so še posebej skrbno proučili, saj sta bili med prijavljenimi tremi kandidatkami dve ekonomistki. Sledilo je glasovanje in večino glasov, štiri od petih, je prejela Polona Rifelj, diplo-
mirana ekonomistka in ko-munikologinja, ki zdaj vodi Oddelek za splošne zadeve Mestne občine Celje.
Sicer pa se je v petek postopek imenovanja novega direktorja šele začel in če v nadaljevanju ne bo večjih zapletov, bi ga svet zavoda lahko končal v drugi polovici januarja. Zdaj bosta namreč sledila obravnava izbrane kandidatke in izrekanje mnenja o njej med zaposlenimi v knjižnici, svoje mnenje morajo podati tudi občinski svetniki v občinah Vojnik, Dobrna in Štore. Celjski mestni svetniki bodo pred dokončnim imenovanjem podali soglasje glede izbrane kandidatke, ki je v celotnem postopku edino zavezujoče in ga morajo člani sveta zavoda upoštevati. Do konca postopka imenovanja novega direktorja delo Osrednje knjižnice Celje kot vršilka dolžnosti direktorja opravlja Martina Rozman Salobir, ki je bila do smrti direktorja Goropevška njegova pomočnica.
IS
ZADNJA NOVICA
Se most v Jagoče podira?
LAŠKO - Most v Jagoče se je včeraj vidno nagnil, podporni stebri pa so se pogreznili. Direkcija za ceste je odredila pregled stanja, dotlej pa je most za ves promet vključno s pešpotjo zaprt.
Obvoz za osebna vozila je do nadaljnjega po stari poti čez Laško, obvoz za tovorni promet pa je čez Svetino in Štore. Pešci lahko reko prečkajo čez brv pri zdravilišču.
Gre za državno investicijo iz leta 1996, torej novejšo gradnjo v dobrem stanju. Po temeljitem pregledu strokovnih služb bodo lahko ocenili ali je šlo za projektantsko ali izvedbeno napako. Več o tem bomo poročali v petkovi številki Novega tednika.	StO
NLB Plačilne kartice
brez obres«
Želite nakupovati na obroke brez obresti?
Izberite zanesljiv in ugoden način - NLB Plačilne kartice. Odslej lahko z NLB Plačilnimi karticami Mastercard, Visa in Karanta* na prodajnih mestih, označenih z nalepko Nakupi na obroke, nakupujete na 2-12 obrokov in to brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije! Na
prodajnem mestu preprosto povejte, da bi radi plačali na obroke. Več informacij poiščite v najbližji NLB Poslovalnici, na www.nlb.si/obroki ali na prodajnem mestu.
*Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard.
nlbO
l4**t udUf -
www.nlb.si/obroki
Kontaktni center: 01 477 20 00
spodbu zgodb
«NE
Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki ali s storitvami preživeli sebe in družino.
Mnogi so postali tudi pomembni delodajalci. Krizi so pokazali zobe in so spodbudna zgodba! Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega!
tednik@nt-ri.si
Ob torkih v Novem tedniku
Pripravljeni v obdobje suhih krav
Navdih za šotore dobili v gostinstvu
»V prvi vrsti je ključ do uspeha poštenost. Prav tako podjetnik ne sme misliti samo nase, ampak tudi na druge, tudi na državo. Delavcem je treba zagotoviti občutek varnosti in jim pokazati, da so pomemben del podjetja,« je prepričana Mirica Petre.
V času, ko se nam zdi, da časopisne strani polnijo le zgodbe o propadih in slabem poslovanju podjetij, je še toliko bolj pomembno, da opozorimo tudi na svetle izjeme, ki v našem okolju poslujejo uspešno. Še pomembneje je, da zaposlujejo zadovoljne delavce. Eno takšnih podjetij je tudi družinsko podjetje Petre, kjer je ustanoviteljema Miri-ci in Jožefu Petretu v največje zadovoljstvo pogled na razvijajoče se podjetje.
Prvi zametki podjetja Petre segajo v leto 1980, ko je začelo delovati kot ključavničarska delavnica. Jožef Petre je ustanovil ključavničarsko podjetje, ki sta ga po desetletju delovanja zaradi vsesplošne krize ob razpadu Jugoslavije z ženo preusmerila v manjšo gostinsko dejavnost. »Pri bistroju je bila vedno težava streha, saj je ni bilo nikoli dovolj, ko sva gostila večje število ljudi. Glede na to, da sva bila pred tem desetletje zaposlena tudi v Nemčiji, sva se spomnila na šotore,« pojasnjuje začetke podjetja Mirica Petre, ki si upa trditi, da ji je delo v Nemčiji pri nadaljnji podjetniški poti koristilo bolj kot katerakoli fakulteta. Z možem sta se namreč naučila jezika, pridobila izkušnje in spoznala tržni sistem, ki ga v takratni Jugoslaviji ne bi.
Šotori njuno življenje
Pred dvaindvajsetimi leti sta tako začela raziskovati možnosti zastopstva za šotore. Najprej sta se odločila za zastopstvo podjetja Eschenbach. Počasi je njuno podjetje raslo, zato si šotorov nista več le izposojala, temveč sta imela tudi svoje. Danes Petretovi prodajajo
Mirica Petre in njena hči Ane Mari
»V Sloveniji je problem, ker veliko podjetnikov nima vesti. Zame ni uspeh, da podjetnik pluje z jahto, njegovi delavci pa morajo spati v nedostojnih razmerah. Zame je zadovoljstvo, da dajem zaposlitev ljudem, ki so zadovoljni,« pove Mirica Petre, ki vidi rešitev, da država neodgovornim lastnikom podjetij prepove kakršnokoli ustanavljanje novih.
in dajejo v najem najrazličnejše vrste šotorov nice kot za velike prireditvene šotore, velike
tudi od 2 do 3 tisoč kvadratnih metrov.«
Kljub temu, da se zdi, da v Sloveniji na področju prodaje in izposoje šotorov ni konkurence, je te po Miričinih besedah veliko: »Zaradi strateške lokacije na Vranskem in
in streh. Sami izdelujejo šotore z lažjimi konstrukcijami in ponjave za večje. Kot pojasnjuje podjetnica, je zaenkrat več povpraševanja po najemu, skušajo pa oživeti tudi prodajo: »Naši proizvodi se uporabljajo tako za majhne stoj-
pogostega sponzoriranja v času krize smo naredili naše podjetje zelo prepoznavno.« V podjetju je redno zaposlenih 22 ljudi, če k temu prištejejo še številne podizvajalce, je število več kot dvakrat višje. »Najbolj podlo dejanje je, da lastnik podjetje spravi v stečaj, on pa si privošči razkošje do konca življenja. Tudi midva z možem bi lahko to storila, vendar nama to ni v zadovoljstvo. Podjetje sva ustanovila iz nič, za naju je največja sreča, da uspešno deluje,« je prepričana.
Prehiteli krizo
Gospodarske krize so se Petretovi zavedali, še preden je njene posledice čutila Slovenija, zato so v krizo stopili pripravljeni. A kot pravi Petretova, se ji niso mogli popolnoma izogniti: »Namesto da bi tarnali, smo delali. Zaslužili smo manj, a smo zato izboljšali kakovost. Odločili smo se, da bomo raje kot odpustili delavce, obnovili šotore in povečali svoje udejstvovanje na področju sponzorstva, kar je vsekakor prineslo pozitivne rezultate. S tem smo pomagali organizatorjem prireditev in tudi sebi, saj smo si s tem delali reklamo.« Poleg tega je podjetje v času krize razširilo svoje delovanje na tuje trge, predvsem v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. V prihodnje se ne želijo širiti le na področju aluminijastih hal, temveč tudi železnih. Ugotavljajo, da jih lokacija podjetja na Vranskem vedno bolj utesnjuje, zato bodo podjetje najverjetneje tudi razširili.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Predstojnica oddelka Simona Šramek Zatler (desno) in direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc (v ozadju) sta državni sekretarki na ministrstvu za zdravje Brigiti Čokl in ostalim gostom razkazala nove prostore patologije in citologije.
Za lažje, varnejše in kakovostnejše
delo Obnova in širitev prostorov nujni
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
CELJE - Oddelek za patologijo in citologijo celjske bolnišnice je aprila dobil obnovljene in razširjenje prostore. Namenu so jih slovesno predali v petek, ko so obeležili konec tretjega od štirih delov energetske obnove bolnišnice.
Stavba, v kateri domuje oddelek za patologijo in citologijo, je dobila novo kritino, okna, vrata in fasado, oddelek pa se ponaša še z novim sistemom prezračevanja in z novo tehnološko opremo. Pogoji za delo 29 zaposlenih na oddel-
ku so se tako precej izboljšali, kot poudarja predstojnica oddelka prim. asist. Simona Šramek Zatler, pa je delovno okolje zdaj tudi varnejše.
Oddelek opravlja patohi-stološko dejavnost za širšo celjsko regijo, vključno z bolnišnicama Trbovlje in To-polšica, za vse zdravstvene domove, zasebne ambulante in sodišča. Letno med drugim pregledajo vzorce tkiv za več kot 13 tisoč bolnikov, izdelajo in pregledajo preparate za več kot tri tisoč aspiracijskih biopsij oziroma punkcij ter več kot
Obnova oddelka za patologijo in citologijo je bila izvedena v okviru projekta energetske sanacije bolnišnice, ocenjenega na 6,6 milijona evrov, pri čemer je skoraj tri milijone evrov iz kohezijskega sklada zagotovila Evropska unija. Poleg patologije so nov energetski ovoj zagotovili še otroškemu oddelku, prav tako so zamenjali streho na objektu kuhinje in kupili nova vrata in okna na najstarejši zgradbi bolnišnice, tako imenovani Gizeli. Zamenjali so še šest klimatskih naprav v osrednji stavbi. Kot pravi direktor mag. Marjan Ferjanc, bolnišnico zdaj čaka še največji zalogaj, primarna energetska oskrba, v okviru katere bodo zagotovili sistem sočasne proizvodnje električne, toplotne in hladilne energije.
40 tisoč brisov materničnega vratu. Ob tem letno opravijo še okoli 550 obdukcij, ki svojcem podajo odgovor o vzroku smrti bližnjega.
Predstojnica oddelka Šramek Zatlerjeva pravi, da se je delo predvsem na področju biopsijske dejavnosti v zadnjih dveh desetletjih povečalo za sto odstotkov, zato sta bili obnova in širitev prostorov nujni. Kot razlaga, so v histološkem laboratoriju pridobili prostor za imuno-histokemična in specialna barvanja, namestili so nove hladilnike za pokojne, novo prezračevanje in nova oprema pa omogočata manjšo izpostavljenost zaposlenih nevarnim kemikalijam, kot je formaldehid. Med drugim so dobili še nove prostore za presejanje brisov materničnega vratu, tri zdravniške sobe in novo pisarno citolo-gije. Nov je tudi prostor, kjer se lahko svojci primerno poslovijo od umrlih.
ANJA DEUCMAN Foto: SHERPA
Slomšek kot magnet na kompasu vzgoje
ŠENTJUR - Občina je s četrtim Slomškovim simpozijem z naslovom Kompas vzgoje končala Slomškovo leto, ki ga je razglasila ob 150. obletnici smrti tega velikega rojaka s Ponikve. Dogodek, ki ga je pripravila Ljudska univerza Šentjur, se je uvrstil tudi v program Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.
Kot je povedala direktorica LUŠ Jelka Godec, je bil tokratni simpozij najbolje obiskan. Teme so se dotikale vzgoje nekoč in danes, vzgojnih pristopov v Slomškovem času in njegovega vpliva na sodobnost. Med predavatelji so bili dr. Milan Zver, dr. Stane Granda, Lidija Ha-mler, pater Silvo Šinkovec in dr. Ivan Štuhec. V letošnjem letu so s podporo Občine Šentjur izšla tri dela, povezana s Slomškom. Slikanica Stoji učilna zidana in zbornik Slomšek nas uči učiti. Ob tokratnem simpoziju pa so izdali še zbornik z vsemi predavanji, ki jih je bilo mogoče slišati v seriji štirih prireditev.
StO
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Katere pravice vojnih veteranov so se spremenile z uveljavijo Zakona za uravnoteženje javnih financ?
Po Zakonu za uravnoteženje javnih financ lahko vojni veterani od 31. 5. 2012 uveljavijo pravice po Zakonu o vojnih veteranih, ko dopolnijo 55 let, prej pa le v primeru nastanka trajne popolne izgube delovne zmožnosti. Pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja po navedenem datumu ne morejo več uveljaviti. Pravico do zdravstvenega varstva imajo še naprej in jo lahko še uveljavijo vojni veterani, ki izpolnjujejo starostni pogoj in so hkrati upravičeni do veteranskega dodatka. O pravici do zdravstvenega varstva bo upravni organ prve stopnje (upravne enote) odločal 1. 1. 2013. Spreminja se tudi način izplačevanja prejemkov, ki se bodo po prehodnem obdobju izplačevali za pretekli mesec.
Katere pogoje mora izpolnjevati stranka, da pridobi pravico do veteranskega dodatka?
Pravico do veteranskega dodatka ima vojni veteran, ki dopolni 55 let ali je pri njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti in njegovi prejemki in prejemki družinskih članov ne presegajo cenzusa za priznanje pravice do veteranskega dodatka. V letu 2012 znaša cenzus na družinskega člana 497,15 evra. Na višino veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Trajno popolno izgubo delovne zmožnosti stranka dokazuje z odločbo ali s potrdilom zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če stranka izpolnjuje navedene pogoje, lahko pri pristojni upravni enoti vloži ustrezno zahtevo.
Pravico do veteranskega dodatka je stranka pridobila še pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ, zato jo zanima, ali je do njega po spremembi še vedno upravičena.
Odločbe, ki so bile izdane o pravici do veteranskega dodatka še pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ, še vedno veljajo. Stranke bodo veteranski dodatek prejemale, dokler bodo do njega upravičene oziroma dokler prejemki na družinskega člana ne bodo presegli cenzusa za priznanje pravice do veteranskega dodatka. V letu 2012 znaša cenzus na družinskega člana 497,15 evra. Na višino veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov.
Zakon za uravnoteženje javnih financ je omejil tudi pravico do plačila zdravstvenega zavarovanja za vojne veterane. Ali bodo upravičenci o omejitvi oziroma ukinitvi te pravice prejeli odločbo?
Vojnim veteranom se po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) pravica do zdravstvenega varstva zagotavlja ob izpolnjevanju starostnega pogoja (dopolnjenih 55 let) in pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. Vsi začeti postopki za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva pred uveljavitvijo ZUJF se bodo dokončali po novih določilih ZUJF. Pristojna upravna enota bo po uradni dolžnosti razveljavila odločbo o pravici zdravstvenega varstva, ki je bila priznana na podlagi Zakona o vojnih veteranih pred uveljavitvijo ZUJF, če bo ugotovila, da vojnemu veteranu pravica do zdravstvenega varstva po ZUJF od 1. 1. 2013 več ne pripada. V takšnem primeru bo vojni veteran prejel odločbo o razveljavitvi pravice do zdravstvenega varstva od 1. 1. 2013.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Poklon rokometni preteklosti in sedanjosti
Rokometnim začetkom v spomin tudi Kmeclova knjiga
VELENJE - Pred Vilo Bianca so se v sobotnem popoldnevu zbrali nekoliko sivolasi možje, ki imajo eno skupno značilnost: štejejo jih za začetnike rokometa v Šaleški dolini. Na pobudo Rudija Ževarta jih je sprejel župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, po sproščenem druženju pa so v Rdeči dvorani s skupnimi močmi rokometaše Gorenja pripeljali še do ene zmage v ligi prvakov.
Srečanja se je poleg drugih tnega kluba Gorenje Velenje začetnikov rokometa ter vod- udeležil tudi velenj ski častni stvenih delavcev Rokome- občan dr. Matjaž Kmecl, ki
Danes se lahko klub pohvali z vrhunskimi rezultati, saj je poleg celjskega rokometnega kluba edini, ki je član prve državne lige vse od njenega nastanka leta 1991. RK Gorenje Velenje je v 1. slovenski rokometni ligi naslov republiškega prvaka osvojil v letih 1973, 1981, 1984 in 1989. Zadnja tekmovalna sezona je bila za velenjske »ose« več kot odlična. Rokometaši so drugič postali državni prvaki (prvič v sezoni 2008/09), v sezoni 2002/03 pa so osvojili tudi pokal Slovenije. Za vrhunske športne dosežke ter za pomemben prispevek k razvoju slovenskega rokometa in k prepoznavnosti občine je Rokometni klub Gorenje Velenje letos ob občinskem prazniku prejel grb Mestne občine Velenje.
je ob 60-letnici velenjskega rokometa v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Rokometna nostalgija Velenje. Dr. Kmecl je pripovedoval o tistih začetkih, o časih, ko so z vztrajnostjo in s prepričanostjo želeli obogatiti življenje v mestu. »S trmo smo rinili naprej,« je omenil dr. Kmecl dogajanje v letu 1952, ko so športni navdušenci uspeli zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj rokometa v Šaleški dolini in postaviti temelje Rokometnemu klubu Gorenje Velenje.
Ob tej priložnosti je župan Kontič poudaril, da je Velenje znano kot socialna občina, redki pa priznajo, da v mestu dosegajo izjemne uspehe v kulturi in tudi na športnem področju. Tudi zato se je začetnikom rokometa še posebej zahvalil, saj so soo-
Avstrijske dijakinje med starejšimi
ŠOŠTANJ - Med številnimi projekti, ki se jih lotevajo v PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici, so se že spomladi odzvali na zanimanje zasebne strokovne šole za socialne poklice v Sv. Andražu na avstrijskem Koroškem za sodelovanje v evropskem programu Vseživljenjsko učenje, podprogram Leonardo da Vinci - mobilnost. Tako so bile med 22. oktobrom in 16. novembrom v PV Zimzelen na praksi tri dijakinje iz omenjene šole, dve pa tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje.
Šola je svoj projekt v okviru programa Leonardo da Vinci poimenovala »Über die Grenze schauen - pogled čez mejo« z namenom, da dijaki spoznajo življenje v sosednji Sloveniji in se malo naučijo tudi slovenskega jezika. Cilj štiritedenskega praktičnega dela je bil, da dijakinje tretjega letnika spoznajo življenje in delo v domu starejših in strokovne osnove iz šole preizkusijo v praksi. Zapo-
Rudi Ževart in dr. Matjaž Kmecl, prijatelja iz rokometnih začetkov
blikovali dogajanje. Zahvali se je pridružil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, tudi predsednik Rokometne zveze Slovenije, ki je izpostavil, da je rokomet najbolj trofejna ekipna športna panoga v Sloveniji. »Lahko rečemo, da se vračajo dobri rezultati, sploh v moških reprezentančnih in klubskih vrstah,« je poudaril Bobinac in ob uspehih Gorenja izpostavil tudi zadnje obračune oziroma vrhunsko igro celjske ekipe. Sicer
je omenil, da je v teh časih težko zagotoviti sponzorski denar, vendar so razpolovili stroške zveze in stabilizirali njeno poslovanje. Kar se tiče sponzorskih sredstev iz Gorenja, je Bobinac omenil, da bi želeli še kakšnega drugega sponzorja, saj je vprašanje, če bodo uspeli zagotavljati dovolj denarja za vrhunsko ekipo, vseeno pa zagotovil, da se Gorenje ne bo umaknilo. Tudi ali predvsem zato, ker je poleg uspehov izjemnega pomena vzgojna
plat rokometa, ki s pomočjo organiziranih treningov mlade potegne z ulic.
Kot smo že omenili, so v soboto rokometaši Gorenja zmagali proti rokometašem kluba Chambery Savoie. Tekmo so si ogledali tudi začetniki rokometa v Šaleški dolini. Zagotovo so ob navijanju za mlajše kolege obudili veliko spominov na dneve, ko so tudi sami veliko energije, časa, volje in truda namenili rokometu.
US
slenim so pomagale pri negi in socialni oskrbi stanovalcev, pri nekaterih postopkih, kot je dajanje terapije, so bile le opazovalke.
Po začetni zadregi zaradi novega okolja in tujega jezika so kmalu suvereno sodelovale v delovnem procesu. Stanovalci so jih lepo sprejeli, prav tako zaposleni. Kot so povedale, so se prakse v Sloveniji zaradi tujega okolja in nepoznavanja jezika nekoliko bale, a vse to se je spremenilo v nekaj dneh. Z mnogimi stanovalci so lahko komunicirale v nemškem jeziku, saj jih še vedno veliko zna govoriti ta jezik. Tako so bile zanje dobrodošle sobesednice. Z zaposlenimi so se sporazumevale pretežno v angleščini, veliko pa tudi z rokami, kot so smeje pojasnile. Osvojile so tudi nekaj slovenskih besed. Dijakinje so bile v Sloveniji od ponedeljka do petka, vse so bivale pri družini v Velenju.
US
DESETAK JE NOVA NAKUPOVALNA VALUTA PO VSEJ SLOVENIJI.
Odkrijte raznolike prednosti Desetaka: magični darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah, gostinskih in storitvenih lokalih v 4 najboljših nakupovalnih središčih v Sloveniji. Naj bodo to modna oblačila in dodatki, tehnika in kulinarične dobrote - Desetak bo izpolnil vse vaše želje. Doživite čarobnost Desetaka - nove darilne bone v vrednosti 10 € najdete v informacijski pisarni Citycentra Celje.
Podrobnejše informacije so na voljo na: www.desetak.si
city/center
Ifce najboljše
clty/cEnber
Dijakinje iz Avstrije so se veliko družile in pogovarjale s stanovalci PV Zimzelen.
cHv^PQfk
Nakupovalno središče Ljubljane
Center Vič
llllillJlIj
Nakupovalno srtdišča Maribora
Končana jubilejna Novačanova srečanja
Najboljša letošnja predstava je goriška komedija Zbeži od žene
V soboto zvečer so se s predstavo Goli pianist ali Mala nočna muzika v izvedbi domačih gledališčnikov in s podelitvijo nagrad končala 20. Novačanova gledališka srečanja. Zmagovalna predstava letošnjih je komedija Zbeži od žene v izvedbi dramskega odseka slovenskega Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici v Italiji. Goričani so tako prejeli posebno plaketo Novačanovih gledaliških srečanj in sliko celjskega slikarja Vlada Geršaka starejšega.
Za zadnji dan letošnjih dopoldne pripravili stro-jubilejnih Novačanovih gle- kovno omizje z naslovom daliških srečanj so v soboto Izzivi sodobnega ljubitelj-
skega gledališča, namenjeno ljubiteljskim gledališkim ustvarjalcem. Delavnico z enaindvajsetimi ljubiteljskimi gledališčniki je vodil znan gledališki kritik, novinar in publicist Slavko Pezdir iz Celja. S predstavo mladih članov KUD Zarja Trnovlje so zvečer na odru kulturnega doma
v Trnovljah v Celju sklenili letošnja srečanja, na katerih se je vse od 19. oktobra ob petkih zvečer zvrstilo pet predstav ljubiteljskih gledališč iz vse Slovenije. Zadnjo predstavo, komedijo absurda Matjaža Zupančiča Goli pianist ali Mala nočna muzika, je odigral domač gledališki ansambel pod
Ob koncu 20. Novačanovih gledaliških srečanj je Igor Teršak (levo) podelil priznanje za uspešno ustvarjanje Novačanovih gledaliških srečanj tudi članu KUD Zarja Trnovlje Živku Beškovniku.
Prizor iz komedije Goli pianist ali Mala nočna muzika v izvedbi KUD Zarja Trnovlje
režijskim vodstvom Mateje Žvižej. Komisija občinstva je za igralca večera izbrala Tomaža Kranjca v vlogi golega pianista Adamoviča, ki mu je svoje sliko podaril slikar Matej Čepin iz Celja.
Ob koncu predstave so razglasili najboljšo gostujočo predstavo po oceni občinstva. Najvišjo oceno, 4,91, je dosegla predstava Raya Cooneyja Zbeži od žene dramskega odseka slovenskega Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici v Italiji, ki je s prednostjo štirih sto-tink točke premagala drugo uvrščeno Partljičevo Čaj za
dve, lanskega zmagovalca Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Letošnja Novačanova gledališka srečanja je zaključil direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar, ki je za uspešnih dvajset Novača-novih gledaliških srečanj KUD Zarja podelil posebno priznanje, priznanje pa je prejel tudi dolgoleten član KUD Zarja Trnovlje Živko Beškovnik za pomemben prispevek k razvoji prepoznavnosti srečanj.
ŠO
Foto: SHERPA
Obrazi operete se poslavljajo iz muzeja novejše zgodovine
V Muzeju novejše zgodovine Celje se je v četrtek končala razstava Obrazi operete, del mednarodnega projekta Jumum, ki je v triletnem sodelovanju povezal Avstrijo, Nemčijo, Poljsko in Slovenijo. Našo državo sta zastopala Muzej novejše zgodovine Celje in Hiša kulture Celje.
Oba slovenska partnerja sta prevzela največji del projekta in poleg produkcije nove kratke operete Usanjano življenje, ki jo je na libreto Anje Ivakič napisal mlad celjski skladatelj Leon Firšt, postavila tudi razstavo Obrazi operete, ki obiskovalce popeljale skozi zgodovino, sedanjost in morebitno prihodnost te glasbeno-gledališke umetniške oblike.
Kje bo nov dom razstave?
Četrtkov operetni muzejski večer, na katerem sta ob klavirski spremljavi dirigenta Simona Dvoršaka nastopila tenorist Tim Ribič in vokalistka Tanja Ravljen, je bil eden od štirih jesenskih dogodkov v muzeju. Organizatorja sta razstavo popestrila še s številnimi delavnicami, programi za mlade in z vodenimi ogledi, od aprila
Tenorist Tim Ribič in dirigent ter pianist Simon Dvoršak na zadnjem operetnem večeru
pa si jo je ogledalo skoraj tri tisoč obiskovalcev. »Z razstavo smo bili neizmerno zadovoljni, saj je beležila rekordne obiske. Pritegnila je številne obiskovalce, ne samo iz naše regije, temveč iz vse države. Razstava se do novega leta umika iz muzeja, ki zanjo nima primernih prostorov,« pojasnjuje prihodnost razstave vodja
programov pri hiši kulture Gregor Deleja, ki se s sodelavci že trudi, da bi našel nove stalne prostore, kjer bi lahko služila svojemu namenu in se ob tem še razvijala. Po gostovanjih po vsej Sloveniji si namreč želijo, da bi razstavi našli stalno mesto v okolici Celja, saj v knežjem mestu zanjo ni primerne infrastrukture.
Sodelovanja še ni konec
S koncem projekta Ju-mum se sodelovanje med partnerji ne končuje. Konec novembra bodo v Bad Ischlu odprli razstavo slovenskih jaslic, aprila bo slovensko premiero doživela nova glasbena produkcija projekta Comenius, kjer skupaj s hišo kulture sode-
Vokalistka Tanja Ravljen je v Newcastlu in Londonu diplomirala iz študija muzikala. Tim Ribič je tenorist mlade generacije, ki je že blestel v mnogih operetnih vlogah, nazadnje v žalski produkciji Kalmanove Grofice Marice. Simon Dvoršak pa se je v Londonu specializiral iz glasbenega gledališča in je tudi umetniški vodja aktualne mariborske produkcije, ene najslavnejših operet vseh časov - Leharjeve Vesele vdove. Pod njegovim vodstvom je leta 2008 premiero doživela tudi prva celjska operna produkcija - Ipavčevi Teharski plemiči.
luje tudi Gimnazija Celje - Center, poleti bo celjski kvintet Gamma ponovno gostoval v Bad Ischlu in Eggenfeldnu, ki je tudi nosilec novega mladinskega
projekta na temo evropskih idej, h kateremu se aktivno priključujeta tudi Celje in Bad Ischl.
ŠO
Foto: SHERPA
Priporočamo
Glasbena šola Rista Savina Žalec bo v četrtek ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila prvi dobrodelni koncert za pomoč socialno ogroženim učencem z naslovom Glasbene želje.
Namen dobrodelnega koncerta je pomoč družinam, ki ne zmorejo več plačevati šolnine za glasbeno šolanje otroka. Na koncertu bodo nastopili številni učenci in profesorji Glasbene šole Rista Savina Žalec. Predstavili se bodo učenci baleta, tolkal, harmonik, flavt, citer in drugih glasbil. Med učitelji bodo nastopili Sanja Poljšak Pesan, Dejan Tamše, Andreja Brumec, Sonja Alatič, Tanja Miklavc, Marija Alatič, Maja Keblič, Janja Brlec, Anja Šuman, Andraž Slakan, Anton Alatič, Soul Greg (Gregor Bezenšek), Melita E. Villasanti in Agata Gojkošek. Koncert bodo popestrili tudi gosti, in sicer Tina Gorenjak, Manuela Brečko in 6 Pack Čukur.
Ipavci se ne bodo nikoli izpeli
Letošnji Ipavčevi dnevi se končujejo s koncertom samospevov Benjamina Ipavca Sinoči pa sem čula glas. Na odru kulturnega doma v Šentjurju se bo zvrstilo 22 mladih pevcev iz desetih glasbenih šol Slovenije. Koncert je po uspešnem lanskem projektu Josip in mladi ter inovativni priredbi baleta Možiček uvrščen v program Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.
Lani so se s samospevi Josipa Ipavca na istem odru predstavili pevci srednjih
glasbenih šol in konservatori-jev, letos so k sodelovanju povabili nižje stopnje, saj so nekateri Benjaminovi samospevi primerni tudi za pevce na začetku njihove kariere. Kot je povedal pobudnik projekta Boštjan Korošec, profesor solopetja v šentjurski glasbeni šoli, je bil odziv izjemen. Prijavilo se je namreč kar 50 nastopajočih. Tudi glede na pevski repertoar, ki se ni smel ponavljati, so izbrali 22 nastopajočih. »Žal še vedno nimamo kataloga Ipavčevih stvaritev. Glede na to, da smo dobili tudi po osem pri-
jav z enakim programom, je jasno, da je pevskim učiteljem v Sloveniji dostopnost materiala precej omejena.« Takšna zbirka zbranih del bo ostala izziv za kdaj v prihodnje. Prav tako ostaja živa ideja, da bi ustanovili posebno tekmovanje za mlade pevce, ki bi ga poimenovali po
skladateljih Ipavcih.
Če povzamemo tokratna šentjurska razmišljanja, je zapuščina Ipavcev tako bogata in večna, možnosti na to temo pa tolikšna, da se za vsebino Ipavčevih dnevov tudi v prihodnje ni treba bati.
StO
Letošnji Ipavčevi dnevi se končujejo po Aninem večeru na temo Slomška z literarnim večerom s pisateljem in prevajalcem Pavletom Rakom in z jubilejnim koncertom Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. Zadnji koncert v tem sklopu Sinoči pa sem čula glas bo v kulturnem domu nocoj, 27. novembra, ob 19.30.
Zgodovinska kronika Dobrotina
Lojze Selič je pred kratkim izdal svojo deveto knjigo Zgodovinska kronika Dobrotina. Gre za zgodovinski roman, v katerem avtor na podlagi spominov in zapiskov edine še živeče članice družine Dobrotinšek predstavi njeno pretresljivo življenjsko zgodbo. Predstavitev knjige je bila prejšnji torek kmetiji Dobrotin v Svetem Tomažu nad Vojnikom.
Lojze Selič se je tudi tokrat lotil zgodovinskega romana, temelječega na resnični zgodbi. Ker prej, preden je začel pisati, ni poznal zgodbe, jo je moral predhodno dodobra naštudirati. V knjigi namreč spremlja življenje danes 88-letne gospe, ki so jo zaradi nesrečnega naključja skupaj s številno družino odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder sta se vrnili le dve članici družine. Sledila so povojna leta, ki za sestri niso bila prijaznejša. Vrnili sta se namreč na izropano in požgano domačijo, kjer sta vztrajali in se trudili preživeti. Selič v knjigi poleg vojnih tegob izpostavi tudi neizmerno sestrsko ljubezen, ki je Dobrotinškovima sestrama vlivala moči, da sta prebrodili težke povojne čase. Sicer pa se zgodba začne pred tristo leti, pri čemer Selič v uvodu pojasni, od kod izvira ime Dobrotin. Torkovo predstavitev knjige, ki jo je povezovala Marijana Kolenko, so popestrili z recitiranjem posameznih odlomkov iz knjige. Še posebej zanimiva je bila recitacija pesmi Smrt Dobrotinškove mame, ki jo je napisala njena sostanovalka, sicer učiteljica, ob njeni smrti v koncentracijskem taborišču.
ŠO
Foto: GrupA
Pisatelj Anton Selič (levo) na predstavitvi knjige s povezovalko programa Marijana Kolenko in edino še živečo članico družine Dobrotinšek, o kateri pripoveduje roman.
Petdeset slik iz petdesetih
držav
V Mladinskem kulturnem centru Pančevo v Srbiji so sredi novembra odprli razstavo likovnih del mladih iz vsega sveta Petdeset slik iz petdesetih držav. Gre za likovna dela novoustanovljene celjske Potujoče galerije mladih Mihaila Lišanina, nastale po zaprtju Galerije likovnih del mladih Celje.
Gre za razstavo nagrajenih likovnih del na mednarodnem razpisu na temo Etno oblačila in plesi mojega ljudstva. Razstavo so že sedmo leto zapored postavili ob občinskem prazniku mesta Pančevo. Ob sodelovanju Mihaila Lišanina s tem mestom so se spletla številna druga sodelovanja med različnimi mestnimi ustanovami: mestnimi knjižnicami, zgodovinskimi arhivi,
Mihailo Lišanin ob prejemu zahvale za sodelovanje in postavitev razstave
Rotary klubom Pančevo in Rotray klubom Celje. V strokovni žiriji mednarodnega razpisa celjske galerije je sodeloval tudi priznan umetnik in pedagog, akademski slikar Emil Sfera iz Panče-
va. Ob tej priložnosti so se gostitelji Mihailu Lišaninu zahvalili za dolgoletno sodelovanje in postavitev razstave. Do konca leta se bo potujoča galerija mladih predstavila še z razstavami
v okviru Primorskega pravljičnega festivala v Sončni dvorani v Kulturnem domu Izola, v Osnovni šoli Preži-hovega Voranca v Mariboru ter v egipčanskem muzeju v Madridu.
Zgodba o vizionarju in perfekcionistu
Po smrti soustanovitelja znamenitega in izjemno uspešnega podjetja Apple Steva Jobsa so številni z nestrpnostjo pričakovali izid njegove biografije. Luč sveta je ugledala le dobra dva tedna zatem, ko je Jobs izgubil dolgoletni boj z rakom slinavke. Walter Isaacson je v njej računalniškega mogotca opisal tako v najboljši kot najslabši luči. Biografija je bila v začetku letošnjega leta prevedena tudi v slovenščino.
Isaacson je biografijo napisal po več kot 40 razgovorih z Jobsom in več kot sto intervjujih z njegovimi družinskimi člani, prijatelji, sodelavci in tudi najostrejšimi nasprotniki. Tako zajema marsikaj več kot računalništvo in tehnologijo in kar posrka tudi tiste, ki o iMacih, iPadih, iPhonih ne vedo prav dosti.
Knjiga bralca povrne v rano otroštvo Steva, ki sta se mu biološka starša odrekla, kar ga je na nek način, kot trdijo nekateri, begalo še vse življenje. Prvi računalnik je sestavil v garaži svojega krušnega očeta in leta 1976, potem ko je pustil fakulteto, skupaj s Stevom Wozniakom ustanovil znamenito podjetje Apple, prepoznavno po od-griznjenem jabolku. Kasneje je ustanovil še podjetji Next in Pixar. Pri poslu je bil vizionar, ki je trdil, da je treba ljudem ponuditi tisto, za kar sploh še ne vedo, da želijo in potrebujejo. Pri tem je z izrednim umetniškim čutom stremel k popolnosti, ki jo skozi biografijo spoznamo vedno znova in znova. Samo barvo ohišja računalnika so na primer izbirali več mesecev, da je odtenek bele Jobsu vendarle ustrezal. Estetika se odraža celo v notranjosti izdelkov, ki so potrošniku popolnoma nevidni. Na notranjo stran ohišja so se tako na primer podpisali vsi zaslužni za računalnik Macintosh.
Jobs pa ni bil tako popoln pri odnosih. Njegovi sodelavci in poslovni partnerji v biografiji razlagajo, kako nikoli ni izbiral besed, četudi je z njimi nekoga močno prizadel, zmerljivke so pogosto padale vsevprek, povzdigovanje glasu je bilo na vsakodnevnem urniku. Bil je tudi izjemno trmast in obseden z nadzorom, marsikdaj si je ideje drugih prilastil za svoje. Spet drugič je bil ves pohleven, nasmejan in prijazen človek, ki so mu po licih hitro stekle solze. Takšen ni bil le v poslu, tudi njegovo zasebno življenje je bilo razburkano. V knjigi spregovorijo njegove partnerke, do katerih je bil en dan ves meden in romantičen, drugi dan pa krut in leden. Navsezadnje je trdnost vendarle našel v objemu svoje žene, ki pa se je prav tako redno srečevala z Jobsovimi »izpadi«. Podoben je bil tudi odnos do njunih treh otrok, posebej pester odnos, poln kreganja in glajenja sporov, pa je imel predvsem s svojo prvo, nezakonsko hčerjo. Čeprav se je leta obnašal, kot da Lisa skoraj ne obstaja, je po njej poimenoval enega od svojih računalnikov.
Skozi biografijo spoznamo tudi duhovno plast Steva Jobsa. Živel je po načelih budizma, bil je strog vegetarijanec, velik ljubitelj Beatlesov in Boba Dylana in neizmerno je užival na svojih potovanjih v Indijo in na Japonsko. Podrobneje spoznamo njegova občutenja in žalost, ko so ga izrinili iz podjetja, katerega oče je bil in ki mu je pomenilo vse na svetu, ter neizmerno veselje in ponos, ko se je čez leta vrnil in Apple ponovno usmeril na uspešne tirnice. Sicer pa je Jobs presegel tehnologijo osebnih računalnikov in povzročil revolucijo še na številnih področjih - v glasbi, risanih filmih, telefonih, tabličnih računalnikih in digitalnem založništvu. Na poti do cilja vizionarja dolgo ni ustavila niti bolezen, ki ji je kljuboval več let. Isaacson ga je nazadnje obiskal le nekaj tednov pred smrtjo in Jobs mu je celo dovolil pobrskati po zasebnih albumih in iz njih izbrati nekaj fotografij za biografijo.
ANJA DEUČMAN
O AVTORJU:
Walter Isaacson je novinar, ki je bil med drugim predsednik mreže CNN in izvršni urednik revije Time. Je avtor biografij o Einsteinu, Franklinu in Kissingerju. Biografijo Steve Jobs je napisal na pobudo Jobsa.
AKTUALNO
Za manj lačnih otrok
Sprememba kriterijev za šolsko prehrano
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je močno skrčil skupini šolarjev in dijakov, ki sta upravičeni do brezplačne oziroma vsaj subvencionirane šolske prehrane. V šolah so tako vse bolj glasno opozarjali na stiske staršev, ki imajo velike težave pri plačevanju položnic, za veliko otrok in mladostnikov, ki so še vključeni v šolsko prehrano, pa starši napovedujejo odjave, saj ne zmorejo plačila.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je zato sredi novembra napovedal spremembo kriterijev za upravičenost do subvencionirane šolske prehrane, tako da
bo do malice upravičen širši krog otrok. Kot je še dejal, naj bi se to zgodilo že v mesecu ali dveh, za takšno rešitev pa so se dogovorili z resornim ministrstvom za izobraževanje.
Priprava
zakonskega
predloga
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport tako že pripravljajo predlog, s katerim bi spremenili omejitve glede subvencij za šolsko prehrano in zagotovili subvencionirano prehrano večjemu številu učencev.
Na ministrstvu so do 15. novembra zbirali podatke o tem, kakšno je stanje glede
Za večjo dostopnost do šolske prehrane se zavzemajo tudi v SD. V poslanski skupini so v parlamentarno proceduro že vložili zakon, ki naj bi - če bo sprejet - začel veljati 1. januarja. V predlogu je meja za subvencioniranje šolske prehrane postavljena na 64 odstotkov povprečne neto plače na družinskega člana (632 evrov), kar pomeni, da bi različno visoko subvencijo dobilo približno 80 odstotkov šolarjev.
šolske prehrane v osnovnih in srednjih šolah. Primerjava podatkov letošnjega oktobra z lanskim šolskim letom kaže, da je v osnovnih šolah delež učencev, prijavljenih na malico, enak lanskemu, za 8 odstotkov pa je upadel
delež učencev, ki so upravičeni do subvencije. V srednjih šolah je število prijav na malico bistveno upadlo, saj topel obrok v šoli poje kar četrtina dijakov manj kot v minulem šolskem letu. Med tistimi, ki so v šolsko pre-
hrano vključeni, se je delež upravičenih do subvencije zmanjšal za 5 odstotkov.
Do subvencije za kosilo je v tem šolskem letu upravičenih le 1,3 odstotka učencev od vseh vpisanih. Glede na te podatke so na delovnem srečanju predstavnikov obeh ministrstev ugotovili, da bi z denarjem, ki je na voljo za šolsko prehrano, lahko omogočili subvencije nekoliko večjemu številu otrok. Dokončne odločitve, kako bodo zastavili predlog zakonskih sprememb, še ni. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavzemajo, da se spremeni oziroma nekoliko omili kriterij za upravičenost do subvencije za kosilo učencev.
IS
Miklavž bo razsvetlil mesta in podeželje
Marsikje v soju varčne razsvetljave
CELJE - Te dni po vsem mestnem središču nameščajo lučke praznične decembrske razsvetljave. Kljub obnovi dela starega mestnega jedra bo tudi letos sredi decembra na Glavnem trgu zaživelo Pravljično Celje.
Tako kot je v navadi že zadnjih nekaj let, bodo tudi letos praznično razsvetlja-
vo v starem mestnem jedru, ob vpadnicah v mesto in na nekaterih pomembnejših ter bolj izpostavljenih zgradbah vključili 5. decembra. Praznične lučke bo prižgal župan Bojan Šrot, prvo decembrsko slovesnost pa bodo na Trgu celjskih knezov združili s prihodom Miklavža in simboličnim obdarovanjem otrok.
Lučke bodo na celjskih ulicah, trgih in zgradbah svetile vse do 6. januarja. Za praznično razsvetljavo v mestu tudi letos skrbi podjetje Elektrosignal, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Stroški krasitve ostajajo enaki lanskim in znašajo okrog 50 tisoč evrov. Po vsem Celju bo nameščenih 32.600 žarnic v svetlobnih zavesah
Predčasna volišča spet odprta
Splošno glasovanje drugega kroga na volitvah predsednika republike bo v nedeljo, 2. decembra, na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro. Že od današnjega torka do vključno četrtka pa so na sedežih okrajnih volilnih komisij, praviloma v prostorih upravnih enot, odprta volišča za predčasno glasovanje.
Volivce bodo na predčasnih voliščih in v nedeljo na rednih voliščih pričakale glasovnice, na katerih bosta zapisani zgolj imeni najbolje uvrščenih kandidatov prvega volilnega kroga. Izbirali bodo med Borutom Pahorjem, ki je 11. novembra prejel 39,93 odstotka glasov volivcev, in Danilom Türkom, ki mu je sledil s 35,9-odstotno podporo volivcev. Predčasna volišča bodo danes, jutri in v četrtek odprta med 9. in 17. uro. Volivke in volivci lahko najpozneje do četrtka pri svoji okrajni volil-
ni komisiji (na sedežu upravne enote kraja, kjer imajo prijavljeno stalno bivališče, op.p.) uredijo vse potrebno, da bodo lahko v nedeljo glasovali na domu, v kolikor zaradi bolezni ne bi mogli na volišče. Četrtek je zadnji dan tudi za tiste, ki jih v nedeljo ne bo doma, a bi vseeno radi glasovali. Pri svoji okrajni volilni komisiji namreč lahko prijavijo, da želijo v nedeljo glasovati na posebnem volišču Omnia v kraju, kjer se bodo mudili v času splošnega glasovanja. Prav tako morajo do četrtka tudi volivci invalidi, ki ocenjujejo, da jim volišče, na območju katerega so sicer vpisani v splošni volilni imenik, ni dostopno, okrajni volilni komisiji sporočiti svojo namero za glasovanje na volišču, ki je v kraju določeno kot dostopno za invalide, ali na volišču, kjer se glasuje z glasovalno napravo.
IS
čez ulice in na mostovih, malo manj kot 12 tisoč žarnic v svetlobnih zavesah na Narodnem domu, okrog 2 tisoč žarnic v svetlobnih verigah čez ulice ter na nekaterih zgradbah še 600 metrov svetlobnih cevi. Za krasitev prazničnih smrek
-	v Pravljični deželi na Glavnem trgu jih bo postavljenih 11, osrednja 12-metrska pa bo stala na Trgu celjskih knezov
-	so izbrali 32.500 okolju bolj prijaznih in varčnih led žarnic. Praznično razsvetljavo v knežjem mestu bodo dopolnjevali še dva svetlobna napisa dobrodošlice v mestu, 75 svetlobnih likov ter 9 svetlečih krogel.
Skoraj 400 svetlobnih okraskov
ROGAŠKA SLATINA - V turistični občini prazničnemu utripu posvečajo po-
sebno pozornost, saj želijo pričarati čarobno vzdušje tako za domačine in obiskovalce iz okoliških krajev kot za turiste. Prav v teh dneh nameščajo novoletno razsvetljavo, ki jo bodo slovesno prižgali v petek. Sicer pa na občini zagotavljajo, da se okraševanja lotevajo racionalno.
Kot je pojasnil tajnik občine Marjan Čuješ, so letos dokupili le nekaj novih svetlobnih motivov in opravili nujna popravila starih. Za to bodo porabili okoli deset tisoč evrov, kar je za približno četrtino manj kot lani. Po besedah Čuješa so nove okraske kupili, da bodo z njimi okrasili novozgrajeni Anin dvor ter 154 metrov poti med dvema prireditvenima prostoroma, Pe-gazovo in Evropsko ploščadjo. Tajnik občine ob tem razlaga, da poraba električne energije
Te dni v središču Celja nameščajo lučke praznične razsvetljave, ki bodo tudi letos razsvetlile mesto na Miklavžev večer. Foto: GrupA
Novoletna razsvetljava bo v Rogaški Slatini zasvetila v petek ob 18.30 uri, ko bo župan mag. Branko Kidrič na Pegazovi ploščadi prižgal luči na močvirski cipresi, ki naj bi bila s svojimi 32 metri ena najvišjih novoletnih »jelk« v Sloveniji. Novoletna okrasitev bo Rogaško Slatino osvetljevala do pravoslavnega božiča, 8. januarja, s čimer se želijo v mestu približati številnim ruskim gostom.
ŽALEC - Letos ne nameravajo dokupiti novega okrasja, ker so to storili v preteklih dveh letih. Stroški bodo zaradi tega nekoliko nižji kot lani. Žalčane bodo tako postavljanje, pospravljanje in porabljena elektrika letos stali približno 20 tisoč evrov.
za novoletno okrasitev, ki sveti 38 dni, ni velika, saj že več let izobešajo varčno razsvetljavo, pretežno v LED tehnologiji.
V Rogaški Slatini bo letos skupaj okrašenih več kot sedem kilometrov cest, ulic, sprehajalnih poti in trgov. Občina bo do četrtka namestila 368 elementov novoletne razsvetljave, med njimi 181 svetlobnih okraskov in 3.800 metrov svetlobnih verig. Kot navaja Čuješ, bo okrasitev razveseljevala tako sprehajalce po mestu kot tiste, ki se le peljejo skozi mesto. Ob cestah bodo nameščeni številni svetlobni okraski, vodomete v križiščih bodo zamenjali raznoliki svetlobni vrelci in drugi motivi, na promenadi, ki je najdaljše sprehajališče v mestu, bodo zasvetili ledeni šopki, okrašeni pa bodo tudi občinska stavba, kulturni center in Anin dvor. Čuješ ob tem poudarja, da poleg občine za prijetno decembrsko vzdušje z okraševanjem poskrbi tudi turistično gospodarstvo, ki okrasi hotele, za ves mesec pa različni organizatorji pripravljajo tudi pestro prireditveno dogajanje.
[šlaš'č i čSrR^SrSmRSI
ÖD QftnßäD RS3SC0C5
v četrtek, 29. novembra, ob 17, uri
Tekmovanje harmoni karjev za r NAGRADO PIVNICE FRIDERIK I
v petek, 30. novembra, ob 18. uri
SHMaE) gHSEKIDfl
r*i«ta
Jpivntea TFridarfk

MID1JSKI SPONZOR;
fTTT^ŠTulToiO'^ »Ii77|^VSTnP NIN FMNI i?1
tednik
radiocelje
Za poletno še zimska liga v tenisu
Ligo Celje je julija letos ustanovil Iztok Kos z namenom, da bi združevala vse rekreativne igralce tenisa na Celjskem v obliki ligaškega tekmovanja. Liga Celje je z izpolnjevanjem vseh pogojev Rekreativno tekmovalne komisije pri Teniški zvezi Slovenije pridobila tudi licenco za organiziranje in izvedbo.
Tekmovanje v celjski ligi se točkuje tudi za Tecnifibre slovenski rekreativni tenis tour. Liga Celje je tudi del tekmovanja pod okriljem Društva igralcev tenisa Slovenije (DITS).
Po rednem delu še masters
V poletni del lige Celje 2012 se je prijavilo 14 tekmovalcev in po enokrožnem sistemu v rednem delu odigralo 90 dvobojev. Igrali so na dva dobljena niza s po šestimi igrami. Tako je bilo skupaj odigranih okoli 200 ur tenisa. Vse tekme so
bile v Tenis klubu Celje (TK Celje), ki razpolaga s petimi igrišči s peščeno podlago v Mestnem parku Celje. Zmagovalec Lige Celje 2012 je bil Iztok Kos, drugo mesto je osvojil Alen Rakita in tretje Boštjan Čerenjak. Po vzoru vseh velikih tekmovanj v profesionalnem tenisu (ATP) so v TK Celje za konec poletnega dela organizirali masters Lige Celje 2012. Na zaključnem turnirju si je pravico nastopa priborilo osem najvišje uvrščenih v ligaškem delu. Po razburljivih tekmah na izpadanje sta finalista postala Luka Furlan in Simon Sešlar. Zmagovalec je nato postal bivši slovenski nogometni reprezentant Sešlar, ki je z umirjeno in s potrpežljivo igro slavil proti teniškemu trenerju Furlanu. V sproščenem in športnem duhu se je nadaljevalo tudi druženje s podelitvami nagrad vsem udeležencem, še posebej pa je bila po-
zornost namenjena najboljšim. Z osvojenimi točkami v celjski ligi so se tako na lestvico Tecnifibre slovenskega rekreativnega tenis toura uvrstili tekmovalci, ki so končali redni del. Med malo manj kot 700 teniškimi igralci iz celotne Slovenije je najvišje uvrščen zmagovalec Lige Celje 2012 Iztok Kos na 28. mestu. Sledijo mu Alen Rakita na 44., Boštjan Čerenjak na 51. ter Kristjan Lupše, Ilija Petrovič, Simon Sešlar in Marko Štor na 70. mestu.
Zamuda zaradi poplave
Z dobrimi izkušnjami iz poletnih dni so se v TK Celje dogovorili, da bodo organizirali tudi Zimsko Ligo Celje 2012/13, ki se je začela v soboto. »Žal se je vse skupaj začelo s 14-dnevno zamudo, kajti tudi letos je Savinja ob zadnji poplavi prizadela Tenis klub Celje,« pravi Iztok Kos. Kljub
veliki škodi, ki jo je povzročila voda, je predsednik kluba Boštjan Dimitrijevič z ekipo v zelo hitrem času uredil nastale razmere in poskrbel, da se je klub hitro pobral. Ker je zima bolj neprijazen letni čas za teniške navdušence, bo zimska liga potekala nekoliko drugače kot poletna. Prijavljenih je deset tekmovalcev, ki bodo znova igrali vsak z vsakim. V poletni ligi so si tekmovalci sami izbirali termine za igranje tekem, v zimskem delu pa so natančno določeni. Vsi dvoboji bodo v balonu TK Celje. Skupno jih bo 45, ob sobotah med 15. in 16. uro. Novost je tekma na devet dobljenih iger, pa tudi »zlata točka« v vsaki igri pri izidu 40:40. »Liga se bo končala 9. februarja s podelitvijo nagrad najboljšim,« se Kos nadeja ponovne uspešne izvedbe.
DEAN ŠUSTER Foto: MATEJ LESKOVŠEK Iztok Kos
Drsanje za vsakogar
Najpomembnejši del opreme primerne drsalke
Pri kupovanju drsalk je nujno pomeriti obe drsalki. Ustrezata nam, kadar v drsalkah stojimo naravnost. Če nam nogo vleče navzven ali navznoter, drsalka ni primerna.
Drsanje je odlična rekreacija, združena z zabavo in s prijetnim druženjem. Ob tem drsanje v primerjavi z večino ostalih zimskih športov ne udari močno po žepu.
Če se odločite za drsanje na zaledenelem potoku ali jezeru, boste potrebovali le primerno opremo, preverite pa, ali je led dovolj debel, da ne bo klonil pod vašo težo. Pozimi je mogoče zastonj drsati tudi na drsališčih pri nekaterih nakupovalnih centrih, obiščete pa lahko tudi pokrita drsališča. Celjsko premore le eno pokrito drsališče, v Mestnem parku v Celju. Svoja vrata je odprlo že oktobra, za drsanje pa bo na voljo vse do konca marca. Tam vas bo drsanje stalo med dvema in petimi evri, medtem ko je med šolskimi počitnicami tudi tam drsanje brezplačno.
Podobno rolanju
Na drsalke se je prvič najbolje postaviti že v otroštvu, pravi Anja Bratec Lesjak, trenerka drsanja v Drsalnem klubu Celje. A vseeno, poudarja, za drsanje ni nikoli prepozno, saj je to šport, primeren za prav vse generacije. Najhitreje se drsanja naučijo tisti, ki že znajo rolati, saj je osnovni korak zelo podoben, le površina, na kateri stojiš na drsalki, je ožja. »Ko prvič stopiš na led, je najbolje
Utrinek z drsališča v celjskem mestnem parku.
začeti korakati na mestu, kot da imaš obute športne copate, pri čemer je prste priporočljivo malce obrniti navzven, da hodimo kot pingvini,« svetuje Bratec Lesjakova in dodaja, da se je pri tem dobro vsaj z eno roko držati ograje. Napredek je, kot zagotavlja, hiter, le strahu se je treba čim prej znebiti. Sicer pa v celjskem drsalnem klubu predvsem za otroke in mladostnike enkrat tedensko pripravljajo tečaj drsanja, kjer mlade
Anja Bratec Lesjak priporoča, da naenkrat drsamo kakšno uro, če želimo biti na ledu še dlje, pa si je dobro privoščiti krajši odmor z vročim čajem. Ob tem pravi, da je led dobro zapustiti, če nas začne zebsti.
nadebudneže naučijo prvih korakov na drsalkah.
Pridobivanje moči in kondicije
Anja Bratec Lesjak pravi, da je drsanje zelo dobra rekreacija, pri kateri lahko delajo vse mišične skupine. Najbolj so sicer obremenjene mišice nog in zadnjice, vključimo pa lahko tudi mišice rok. Če želimo posebej okrepiti mišice nog, lahko na drsalkah delamo počepe, s tako imenovanimi limoni-cami pa na primer najbolj krepimo notranje stegenske mišice. Z drsanjem lahko pridobivamo tudi kondici-jo, kar dosežemo s hitrim drsanjem v krogu naprej ali
del opreme so drsalke. »Te nikakor ne smejo biti prevelike. Marsikdo otrokom, ki jim noga še raste, kupi prevelike drsalke, kar pa ni dobro, saj gleženj v njih ni fiksiran in hitro lahko pride do zvina ali zloma noge,« pravi Bratec Lesjakova. Staršem majhnih otrok tako svetuje, naj kupijo drsalke, ki imajo nastavljivo velikost. Pri tem pravi, da so za rekreacijo najboljše plastične drsalke, če želi kdo kupiti drsalke za umetnostno drsanje ali za igranje hokeja, pa naj, kot poudarja, to stori izključno v specializiranih trgovinah. Pomembno je tudi, da drsalke, tako kot smuči, vsaj enkrat v sezoni nabrusimo.
Ker je drsanje zimski šport, so seveda pomembna tudi topla oblačila. Otrokom je po izkušnjah Bratec Lesjakove najbolje obleči kar nepremočljiv smučarski kombinezon, na glavo pa jim je priporočljivo povezniti smučarsko ali kolesarsko čelado. Za vse drsalce so izjemno pomemben del opreme tudi tople rokavice. Roke ohranjajo tople, prav tako pa jih vsaj malce obvarujejo, če v primeru padca drug drsalec zapelje čeznje.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA (arhiv NT)
nazaj, z lovljenjem ali pa na primer igranjem hokeja na ledu. Kot pravi Bratec Lesja-kova, se nekateri rekreativni drsalci lotevajo tudi izvajanja elementov, značilnih za umetnostno drsanje. Najbolj priljubljeni so lastovke in razni skoki, pa tudi piruete, pri čemer trenerka opozarja na izjemno pazljivost, sploh, če je na ledu gneča. Lahko se namreč v koga zaletimo, kar vodi do poškodb.
Najpomembnejše primerne drsalke
Pred morebitnimi poškodbami, kot so zlomi ob padcih, se lahko sicer zavarujemo predvsem s primerno opremo. Najpomembnejši
Drsališče v celjskem mestnem parku svoja vrata za rekreativno drsanje odpre vsak petek med 20. in 22. uro ter vsako soboto in nedeljo med 10.00 in 11.30 uro ter med 15. in 16.30 uro. Med šolskimi počitnicami je drsanje organizirano tudi ostale dni v tednu. Tako otroci kot odrasli si lahko drsalke na drsališču tudi sposodijo.
Smučarski sejem tudi v Mozirju
Dogajanje na letošnjem smučarskem sejmu v organizaciji Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje bo še posebej slovesno, saj bodo se bo s sejmom začel sklop prireditev ob 40-letnici kluba.
Kot je povedal predsednik Milan Lipnik, bodo letos pripravili sejem v soboto, 1. decembra, od 9. do 19. ure. Dan kasneje, v nedeljo, 2. decembra, bodo sejemska vrata zaprli ob 16. uri. Mozirski smučarski sejem bo po dolgih letih spremenil lokacijo, saj ga bodo člani kluba pripravili v Športni dvorani Mozirje.
US
Velenškovi zmaga in priznanje
Na Kitajskem odlični tudi Drakšič, Trstenjakova in Dukičeva
m i w
Icore $100,000 Prize Money Grand Prix, <
		^ i iitirfWM	Concore	i ■ •
	A		G °tp	■. ■ Dalk
, 6iunw	iLnjjTTTk wrgrcp		■ \	0Otf>
Urška Žolnir si je morala vzeti čas za deljenje podpisov.
Ana Velenšek med podelitvijo priznanj najboljšim.
Slovensko judoistično reprezentanco so na tekmi velike nagrade v kitajskem Qingdaou uspešno zastopali člani celjskega kluba Zdežele Sankakuja. Čeprav nista tekmovali nosilki olimpijskih medalj Urška Žolnir in Lucija Polavder, so osvojili kar štiri odličja.
Najbolj se je izkazala Ana Velenšek.
Zgolj iponi
Velenškova je zmagoslavno zaključila svoje boje v kategoriji do 78 kilogramov. Najprej je premagala Kitajko Chen Ying, nato Indijko Jino Devi Chongtham in Kitajko Han Li, v finalu še Korejko Da Won Jung. Pometla je z vso konkurenco. Vse tekmice je ugnala predčasno, z 10:0, in tudi zato so jo proglasili za najboljšo tekmovalko turnirja. Enako priznanje je v moški konkurenci pripadlo reprezentantu Mongolije.
Težji, ne počasnejši
Da je bila Ana zelo samozavestna in zmagovala v nedeljo, so bili zaslužni tudi njeni klubski soborci, ki so v soboto osvojili tri kolajne. Na drugo stopničko odra za zmagovalce je stopil Roki Drakšič. Zavoljo mukotrpnih hujšanj, ki jih je terjala kategorija do 66 kilogramov, je borec iz Griž presedlal v kategorijo do 73 kg. Glede primerne teže ni bilo
težav, hitrost pa je zadržal. Izločil je Brazilca Da Silvo, Rusa Kajtmazova in Mongolca Gantbaatarja, nakar je moral v finalu priznati premoč Belgijcu Van Ticheltu.
Klonili šele v polfinalu
Vesna Dukic, ki je nastopila na olimpijskih igrah v Londonu, je znova dokazala, da še ni rekla zadnje besede. Premagala je Kitajko Liu in Japonko Otomo, za vstop v finale pa izgubila proti kasnejši skupni zmagovalki, Mongol-ki Dorsjuren. V isti kategoriji
- do 57 kg - je nastopila tudi Petra Nareks, v svoji dolgoletni karieri vajena vrhunskih uvrstitev. Tokrat je bila zelo zadovoljna tudi s petim mestom, saj je prej nastopala v nižji kategoriji.
Podobno kot Dukičeva je tudi Tina Trstenjak prvič klonila šele v polfinalu kategorije do 63 kilogramov. Ugnala je Kitajko Yang in Brazilko Barros, nato pa je bila od nje boljša Japonka Tanaka. V isti kategoriji je nastopila tudi Nina Miloševič, vendar je že v uvodni borbi izgubila proti Japonki Oti. Podobna usoda je
doletela še Anko Pogačnik (do 70 kg) z Japonko Takahaši.
Nov izziv za »Rockyja«
Iz Qingdaua se nam je oglasil trener Marjan Fabjan: »Morda bo kdo pomislil, da je bila konkurenca šibkejša. Ne bo držalo. Za višje uvrstitve so dekleta morala izločiti japonske, kitajske in korejske reprezentantke. Veselijo uspehi naših tekmovalcev, potem ko so zamenjali kategorijo.« V vlogi trenerke je zaenkrat še vedno Urška Žolnir, ki je takoj po obisku sestre v Avstraliji od-
potovala v Azijo. Z Japonske, kamor se bo kasneje preselila celjska odprava, bo Drakšič odpotoval v ruski Tjumen, kjer se bo 15. decembra spopadlo osem povabljencev v kategoriji do 66 kilogramov (s toleranco petih kilogramov več). Tam bodo denarne nagrade več kot desetkrat večje kot v Qingdaou, kjer je Velenškova prejela 3 tisoč dolarjev, Drakšič 2 tisoč, Dukičeva in Trstenjakova pa po tisočaka. Na Izzivu herojev v Tjumnu bo zmagovalec prejel 30 tisoč evrov. Prav je, da se trdo delo končno poplača. Kaj pa na Kitajskem pomeni zlata medalja v judu, je na lastni koži občutila Žolnirjeva, saj so jo obletavali domala na vsakem koraku.
DEAN ŠUSTER
Roki Drakšič je bil zadovoljen z drugim mestom, kajti dosegel ga je v kategoriji do 73 kg.
Vse nadoknadijo v gosteh
Celjski nogometaši so še drugič v tej sezoni zmagali v Domžalah. Velenjčani so doživeli deveti poraz, padli na predzadnje mesto in bodo ranjeni v soboto pripotovali v Areno Petrol. Edini gol so prejeli v 47. minuti. Od 68. minute so imeli igralca več, česar pa niso znali izkoristiti. Zaostalo tekmo bodo doma z Mariborom odigrali v nedeljo, 9. decembra.
Celjani so na lestvici peti. Vse domače spodrsljaje nadoknadijo v gosteh, kjer so doslej zbrali 16 točk, doma pa le 12. Pri Domžalčanih je podobno: trenutno so najboljši od vseh v gosteh, glede izkupička doma pa najslabši. In predvidevanja so peljala v eno smer ...
Gola po kotih
Med 15-minutno pobudo Domžal je Krajcer zadel
lastno vratnico, Kotnik pa odlično obranil strel Geriču. Na drugi strani je nato za-pretil Gregor Bajde in izsilil kot, po katerem je presenetil z odlično odmerjenim udarcem in zatresel mrežo: »Beni je natančno podal, bil sem pravočasen in dobro zaključil akcijo. Igra kratkih pasov nas je popeljala do zmage. Domačemu občinstvu bomo pokazali, da znamo igrati nogomet.« Stefan Cebara je v 22. minuti zatresel vratni-co, Krajcerjev gol pa je bil upravičeno razveljavljen. Že v 5. minuti 2. dela je izenačil bivši vezist Celja Uroš Korun, »pozabljen« od vseh po podaji s kota.
Asistenci Verbiča
V povsem odprti igri in ob zmedenem sodniku Tra-tnjeku, ki je zaključil kariero, so Celjani nanizali več
priložnosti, da bi Lutfiju Bilaliju v 88. minuti spet natančno v kazenski prostor podal Benjamin Verbič, ki je bil vseskozi prodoren, nevaren: »Vse smo dali od sebe. Ne vem, zakaj nam je lažje igrati v gosteh.« Verbič, ki je danes dopolnil 19 let, ob odsotnosti Močiča izsto-
pa po znanju in bo zanimiv za marsikoga: »Glede tega ne vem nič konkretnega, za to skrbi moj menedžer Dejan Plastovski. V mislih imam predvsem željo, da končno zmagamo pred svojimi gledalci Obljubljam, da se bomo borili do zadnjega atoma moči. Zavedamo, se,
da je bila tekma s Triglavom katastrofalna.« Bilo je veselo, ob igrišču pa napeto, kajti domači strateg Stevan Mojsilovič ni želel sprejeti roke Marijana Pušnika: »Pustimo to. Potem ko nas je na domačih tekmah spremljala smola glede poškodb, kartonov in zapravljenih pri-
ložnosti, sem fantom dejal, naj dvignejo glave in igrajo na vse tri točke, ne le na eno. Obramba je bila trdna, ne-razpoloženega igralca nismo imeli. Srčno si želim, da bi tako odigrali tudi proti Rudarju.« Zadnja letošnja tekma se bo v soboto začela ob 14. uri.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje (4-3-2-1): Kotnik - Rapnik, Krajcer, Žitko, Centrih - Medved, Toma-žič Šeruga, Kolsi - Verbič, Cebara - Bajde.
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
LESTVKA1.SHL
V končnici tekme v Domžalah je odlično skočil Lutfi Bilali, natančno udaril z glavo in celjsko moštvo se je veselilo vseh treh točk.
MARIBOR	18	14	2 2	41:11 44
OUMPUA	20	12	2 6	39:20 38
LUKA KOPER 20		9	5 6	25:22 32
DOMŽALE	19	10	1 0	20:18 31
CELJE	20	7	7 6	19:19 28
TRIGLAV	20	6	5 9	20:24 23
GORICA	20	6	410	26:39 22
ALUMINU	20	6	311	19:32 21
RUDAR	19	5	5 9	17:3120
MURA05	20	5	213	27:37 17
Rogaška tretjič zmagala za točko
Zlatorog drevi v Mariboru, jutri spet Rogaška - Elektra
Po 6. krogu 1. slovenske lige za košarkarje je stanje najbolj zapleteno na sredini lestvice, kjer imajo tri ekipe po tri zmage in poraze (Elektra, Tajfun, Mercator), Rogaška in Helios imata zmago več, na vodilnih dveh mestih pa sta s petimi zmagami in enim porazom Zlatorog in Maribor. V ligo za prvaka peljejo prva štiri mesta.
Najbolj dramatično je bilo v Rogaški Slatini, kjer je gostovala Elektra, tekma pa se je končala z 72:71 v prid Slatinčanov. Sprva so povedli s 15:8, zatem so jih gostje ujeli in prišli do prednosti s 34:28. Pred drugim polčasom je Elektra vodila z 41:38. Skozi celoten drugi del tekme je bila tekma povsem izenačena, odločitev je padla v sami končnici.
Tretjič za točko
Preko Tadeja Koštomaja,
ki je zadel trojko, so gostitelji minuto pred koncem povedli z 70:69, na drugi strani pa je dva prosta meta zadel Men-sud Julevič in tehtnico znova nagnil na stran Šoštanjčanov. S »polaganjem« je odgovoril Miloš Miljkovic (72:71). Sledil je zgrešen met za tri točke
Žige Zagorca, potem še Mili-voja Mijoviča na domači strani, vendar pa je skok v napadu dobil Nemanja Barac, ko je do
konca srečanja ostalo osem sekund. Zatem je zgrešil oba prosta meta, gostom pa v zadnjem napadu ni uspelo doseči koša. »Še enkrat se je pokazalo, da lahko v prvem delu Lige Tele-mach vsakdo premaga vsakogar in menim, da je zmaga za eno točko velika zmaga,« so bile besede Dragana Višnjev-ca, trenerja Rogaške, ki je še tretjič v letošnji sezoni nasprotnike premagala za eno točko (Maribor, Grosuplje, Elektra).
Tajfun lovi četrto mesto
Zanimivo je bilo tudi na Polzeli, kjer je gostoval šentjurski Tajfun, ki je slavil z 90:82 in vknjižil zelo pomembno zmago v boju za prva štiri mesta, ki peljejo v ligo za prvaka. Hopsi so doživeli peti zaporedni poraz in so posledično prikovani na dno lestvice. Ob polčasu je Tajfun vodil s 35:21, ko je že v 1. četrtini Mike Venezia dosegel 13 točk. Šentjurčani so razliko pred zadnjimi desetimi minutami povišali še za dve točki, vendar pa se do-
mači košarkarji niso predali in napadli v zadnji četrtini. Minuto pred koncem tekme so se približali na -5, 28 sekund pred koncem pa na 80:83. Varovanci trenerja Damjana Novakoviča pa preobrata niso dopustili. »Stvari smo imeli pod kontrolo 36 minut, nato pa z neumnostmi dovolili, da se nam nasprotniki zelo približajo. Kljub vsemu smo ohranili mirno glavo in domači zasedbi nismo dopustili možnosti za zmago,« je občutke strnil Novakovič.
Nihanja Laščanov
Zlatorog je gostil škofjeloški LTH Casting Mercator in ga premagal s 85:80 ter skupaj z Mariborom zaseda vrh lestvice. Manjkala sta poškodovana Samo Udrih in Jaka Brodnik. V dvorani Tri lilije so Škofje-ločani dobili prvo četrtino z 19:15, ob polčasu je bil rezultat poravnan, 41:41. V tretji četrtini ter na začetku zadnje so Laščani naredili delni rezultat 35:17 in se šest minut pred koncem od nasprotnika odlepili za 18 točk. Prednost je bila lepa, a domači privrženci so kljub temu trepetali za zmago, kajti gostje so se
Porazno v Beogradu
ki je prehitro prejela pet osebnih napak: »Pristop nekaterih naših igralk ni bil pravi. Veseli me, da so najmlajše igralke izkoristile ponujeno priložnost. Z napredkom Larise Ocvirk, Teje Dimec in Zale Pučko v zadnjem obdobju sem lahko zadovoljen.«
Nekatere odpovedale
Rebeka Abramovič je bila zelo razigrana, vendar pa ni imela dovolj pomoči soigralk: »Videle smo, da lahko igramo, tudi zmagamo, a nekatere igralke niso bile z glavo pri stvari in se niso držale navodil. Če ena ne deluje v redu, potem se vse poruši in razlika se je stopnjevala. Verjamem, da lahko premagamo Triglav,
a moramo prikazati boljšo igro kot tokrat proti Voždov-cu.« Komentar je dodala Nina Gabrovšek: »V tekmo smo stopile, kot da si ne bi želele zmagati, čeprav smo se nanjo pripravljale cel teden. Lahko pa povem tudi to, da so nekatere igralke odpovedale.« V soboto bo v Celju gostovala Sloboda, ki ima tako kot Athlete dve zmagi. Že jutri pa se bodo Celjanke prvič v letošnji sezoni pomerile s Triglavom, s katerim so se v pretekli sezoni borile za naslov državnih prvakinj. To bo prva tekma 1. kroga pokala KZS. Kranjčanke so trenutno favoritinje proti mladi celjski zasedbi, tudi v gosteh.
MITJA KNEZ
Celjske košarkarice v Jadranski ligi ostajajo pri dveh zmagah. Na gostovanju pri Voždovcu v Beogradu so (70:82) doživele sedmi poraz. Jutri jih v pokalnem tekmovanju čaka prvi letošnji derbi s Triglavom.
Igralke Athleta bi v Beogradu lahko presenetile, vendar pa v dvorani Šumice ni bilo dovolj razigranih igralk. Najučinkovitejša je bila Rebeka Abramovič, ki je dosegla 17 točk.
Premalo želje
Pred zadnjo četrtino so gostiteljice vodile s 63:47, Athlete pa je ostal brez Eve Lisec, ki je prejela peto osebno napako. Trener Grgič je zatem priložnost za dokazovanje ponudil vsem igralkam. Prijetno je presenetila 15-letna Zala Pučko, ki je zaigrala sila sproščeno, a zelo odločno in je zadela dve trojki. Med strelke se je vpisala tudi Teja Dimec. Trener Damir Grgič je bil nezadovoljen z igro ka-petanke Orozovičeve in Lisčeve,
Prva medalja med članicami
Slovenski plavalci so na evropskem prvenstvu v francoskem Chartresu osvojili tri medalje in imeli devet finalnih uvrstitev.
Dobitnikom medalj se je nepričakovano pridružila 15-letna Nastja Govejšek iz Griž. Članica velenjskega kluba Govejškova, Anja Čarman, Damir Dugonjič in Peter Mankoč so v mešani štafeti 4x50 metrov mešano osvojili srebrno medaljo! V 25-metrskem bazenu je bila Nastja 12. na 100 prosto, na 50 prosto pa 15. s članskim državnim rekordom.
DŠ
Cokana zaustavili žulji
Celjan Nino Cokan se je četrtič udeležil Ultraman triatlona na Havajih, 28. svetovnega prvenstva, na katerem je slovenske barve branil tudi Miro Kregar.
Slednji je bil odličen, saj je osvojil drugo mesto, Cokan je na koncu pristal na enajstem mestu. Že šestič je zmagal Brazilec Alexandre Ribeiro, za Kregarjem je bila tretja Američanka Amber Monforte.
Cokan je bil po 10 kilometrih plavanja in 421 kilometrih kolesarjenja celo tretji, med »dvojnim maratonom«, tekmo na 84 km, pa je imel težave z žulji. Za celotno progo je potreboval dobrih 27 ur.
DŠ
cc
CINKARNA
dve minuti pred koncem povsem približali (74:78). Miha Lapornik je vpisal kar 26 točk, ko je imel stoodstoten met za dve točki (8-8), zadel je še eno trojko ter sedem prostih metov. Trener Zlatoroga Miloš Šporar je dejal: »V zadnji četrtini bi prednost 18 točk morali še povečati, toda zaradi padca zbranosti smo gostom dovolili, da so ogrozili našo zmago, ki je vendarle povsem zaslužena.«
Podvig Laščanov?
Danes in jutri so na sporedu povratne tekme 4. kroga pokalnega tekmovanja. Tajfun bo drevi v Mariboru pri ŠKD Dražen Petrovič mirno branil visoko prednost s prve tekme (99:59). Zlatorog nocoj v Mariboru čaka zahtevna naloga, saj je prvi obračun z Messer-jem izgubil za 13 točk. Jutri bo Elektra v Rogaški Slatini branila prednost šestih točk, Hopsi pa bodo opravili formalnost v Litiji, saj imajo prednost 36 točk.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
PANORAMA
NOGOMET
1. SL, 20. krog: Domžale
-	Celje 1:2 (0:1); Korun (51); Bajde (18), Bilali (88), Rudar -Olimpija 0:1 (0:1) Šporar (47), Maribor - Koper 3:0 (1:0), Gorica - Mura 2:0 (0:0), Triglav
-	Aluminij 0:0.
MALI NOGOMET
1.	SL, 10. krog: Nazarje
-	Oplast 1:7 (0:2); Bronjovc (31), Dobovec - Bronx 12:5 (6:3); Repinc (1, 10), Vrabel (5, 15, 36), Vojsk (10, 20, 22), Marot (30, 32), Rusmir (33), Krivec (36). Vrstni red: Litija
25,	Dobovec 24, Puntar 18, Oplast 16, Bronx 13, Nazarje, Vuko 7, Slovenske Gorice 3.
2.	SL, 10. krog: Brezje - Velenje 1:5 (0:3); Šket (4, 5, 20, 38), Jager (40). Vrstni red: Velenje 25, Brezje 17, Stripy, Kebelj, Ajdovščina 14, Fragmat 11, Tomaž 10, Sevnica 9, Velike Lašče 8, Krt 6, Benedikt 4.
KOŠARKA
1.	SL, 6. krog: Rogaška
-	Elektra 72:71; Koštomaj 21, Miljkovič 12, Barač, Horvat 9, Petrovič 8, Mijovič 6, Smajlovič 5, Jotič 2; Collins, Podvršnik 14, Zagorc 13, Ata-nackovič 11, Brčina 9, Julevič 6, Bukovič 4, Hopsi - Tajfun 82:90; Vranjkovič 23, Korošec
14,	Martin 12, Jasonn 11, Osol-nik, Vašl 7, Mežan 6, Koritnik 2; Zimič 19, Primorac, Venezia 17, Pelc, S. Sebič 10, Držič 8, Ferme 7, M. Sebič 2, Zlatorog
-	Mercator 85:80; M. Lapornik
26,	Mučič 28, Dugum 12, L. Lapornik 9, Zadnik 7, Dimec 6, Vujasinovič 5, Čigoja 2; Tomič 19, Abramovič 14. Vrstni red: Maribor, Zlatorog 11, Helios, Rogaška 10, Elektra, Tajfun, Mercator 9, Slovan, Grosuplje, Hopsi 7.
2.	SL, 8. krog: Lastovka
-	Terme Olimia 43:62; Klepo
15,	Janža 9; Spešič 17, Mem-čič 14, Maček 13, Plavčak 9,
V zadnji minuti je Tadej Koštomaj z zadeto trojko popeljal Slatinčane v vodstvo proti Elektri, z 21 točkami je bil najučinkovitejši v regijskem derbiju.
Pešič 7, Globovnik 2. Vrstni red: Portorož, Terme Olimia 14, Radenska Creativ, Šenčur 13, Elektro Gorenjska, Lastovka, Postojna 12, Koper 11, Parklji 10, Hrastnik, Kolpa
9,	Litija 8, Branik 7.
3. Sl - vzhod, 5. krog: Luxuris - Posavje Krško 70:57; Kahvedžič 17, Bregar 15, Ambrož 12, Kočevar, Hajdaraj 11, Zorko, Germek 2; Gorenc 17, Božič 12, Nazarje - Komenda 83:71; Bitenc 19, Vodončnik 14, Rednak 10, Paulič, Polč-nik 9, Dragičevič 8, Blatnik 7, Repše 4, Ermenc 3; Mihel-čič 21, Omrzel 18, Primafoto
-	Vrani 78:80; Penšek 19, Špa-lir 14; Lukan 20, Bizjak 16, Ro-šer 13, Ocvirk 11, Goropevšek
10,	Pirih 6, Rumpf, Jezernik
2.	Vrstni red: Bistrica, Luxu-ris, Krka B 10, Posavje Krško, Janče, Vrani 8, Primafoto, Nazarje 7, Konjice, Calcit 6, Komenda, Medvode 5.
1. SL (ž), 7. krog: Triglav
-	Konjice 84:47; Zdolšek 18, Durič 13; Furman 12, Zdovc 10, Flašker, N. Klančnik, K. Klančnik 5, Brdnik, Božičevič
3,	Jereb, Juhart 2. Vrstni red: Athlete 14, Triglav 12, Grosuplje, Ježica 10, Ilirija 9, AJM 8, Odeja, Konjice 7, Domžale 6.
Jadranska liga (ž), 10. krog: Voždovac - Athlete 82:70; Kovačevič 26, Dokovič 15; Abramovič 17, Orozovič 12, Gabrovšek, Bošnjak 10, Lisec 9, Pučko 6, Ocvirk 4, Dimec 2. Vrstni red: Partizan, Pecs 18, Radivoj Korač 16, Čelik, Voždovac 15, Vojvodina 12, Mladi Krajišnik, Athlete 11, Vršac, Sloboda 10, Ilirija 8.
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog: Gorenje - Chambery 31:25 (18:13); Melič, Dolenec 8, Bezjak 6, Gaber, Gams 3, Cehte 2, Bajram 1; G. Gille 6, Marroux 5. Vrstni red: Kielce 12, Metalurg, Gorenje 8, Silkeborg 4, St. Petersburg 2, Chambery 0.
1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož 40:19
(19:9); Janc, Razgor 7, Poteko, Zelenovič, Mačkovšek, Skube
5,	Malus, Marguč 4, Blagotin-šek, Toskič, Ranevski, Žabič 2, Lekai 1; Šišmanovič, Mesarič 4. Vrstni red: Gorenje 22-2, Celje, Cimos 21-3, Maribor 17-7, Trimo 13-11, Krka 12-12, Ribnica 10-14, Sviš, Izola 7-17, Ormož 5-19, Sevnica 6-18, Krško 3-21.
1. SL (ž), 10. krog: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine 25:24 (13:9), Sežana - Zelene doline Žalec 17:41 (11:21). Vrstni red: Zagorje 18, Krim Mercator, Žalec 14, Krka 12, Velenje, Piran 9, Ptuj 7, Ajdovščina 6, Naklo, Logatec 4, Celje 3, Sežana 0.
ODBOJKA
1. DL, 8. krog: Šoštanj Topolšica - GO Volley 3:1. Vrstni red: Salonit 20, Panvita 19, Maribor 18, GO Volley 11, Šoštanj Topolšica 10, Triglav 9, Krka 7, Kropa 2. 1. DL (ž), 8. krog: Aliansa
-	Zgornja Gorenjska 3:1. Vrstni red: Aliansa 22, Koper 19, Vital 13, Nova Gorica 11, Zgornja Gorenjska, Puconci 10, Formis
6,	Grosuplje 5. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 27. 11. KOŠARKA
Pokal KZS, 4. krog, povratne tekme: Maribor - Zlatorog (18), Litija - Hopsi, ŠKD Dražen Petrovič Maribor - Tajfun (19).
Sreda, 28. 11.
ROKOMET
1. SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper
(18),	Maribor - Gorenje (19).
KOŠARKA
Pokal KZS, 4. krog, povratna tekma: Rogaška - Elektra
(19).
Pokal KZS (ž), 1. krog, prva tekma, Celje: Athlete
-	Triglav (20).
\
Osrednja slovesnost ob 50-letnici IV. OŠ Celje, ki so jo pripravili v četrtek, je bila zasnovana kot zgodovinski preplet minulih desetletij, zato so v šoli poiskali tudi pionirske kapice in rutice.
Vedno želeli seči malce čez
Ob 50-letnici šole, ki je v Celju zadnja odpravila izmenski pouk in imela prva računalniško učilnico
Čeprav je bila IV. osnovna šola Celje ob odprtju septembra 1962 poimenovana po narodnem heroju Ivanu Kovačiču Efenki in se je vse odtlej tudi drži ime Ike, je njeno zdajšnje ime povsem logično. Zgrajena je namreč bila kot četrta osnovna šola v Celju, potem ko v tedanjih treh mestnih ni bilo več dovolj prostora za vse otroke. Septembra 1962 je sprejela prvih 1.082 učencev in začel se je pouk v dveh izmenah v takrat zelo moderni in eni najbolje opremljenih šol.
Šolski okoliš je zajemal ves severno-zahodni del mesta, omejen je bil le na jugo-vzhodni strani. Učenci so prihajali z Dolgega polja, Nove vasi, Babnega, Lopate, Ostrožnega, Lokrovca, Dobrove in Šmartnega v Rožni dolini. Kot pravi ravnateljica Nevenka Matelič Nunčič, ki je s šolo praznovala tudi njeno 20-, 30- in 40-letnico, se je potem z gradnjo drugih šol v bližini ta okoliš močno skrčil. Danes tako obsega le območje, ki ga zajema tudi pogled skozi ravnateljičino okno. A skrbi, da bi učencev zmanjkalo, ni, saj demografski podatki kažejo, da število všolanih otrok postopoma spet narašča.
Gradnja novih šol v soseščini je pred desetletji najbrž zelo vplivala tudi na organizacijo dela v vaši šoli?
Devet let za nami je bila zgrajena OŠ Slavka Šlandra oziroma zdajšnja II. OŠ, leta 1977 je svoja vrata odprla OŠ Lava in tri leta kasneje še OŠ Frana Roša. Z leti se je število učencev močno spreminjalo. Nekaj časa je naraščalo, z odprtjem nove šole močno upadlo, pa spet naraščalo in tako se je zelo spreminjala tudi organizacija dela v šoli. Danes imamo sicer zelo majhen šolski okoliš, a močno zaledje v novem blokovske naselju Dolgo polje ter nenazadnje v letos odprtem novem vrtcu v neposredni bližini. Vsa leta se srečujemo z velikim nihanjem števila učencev. Družine se namreč priseljujejo in odseljujejo, otroci prihajajo in odhajajo in včasih še prve dni septembra spreminjamo število učencev. Z odprtjem OŠ Frana Roša smo po letu 1980 prešli na enoinpolizmenski pouk, ko so imeli dopoldanski pouk učenci višje stopnje, razredna stopnja pa je v šolo še vedno prihajala izmenoma dopoldne in popoldne. Po prenovi šole v letu 2003 smo kot eni zadnjih v celoti prešli na enoizmenski pouk. Število učencev se zadnja leta vrti okrog 400, letos jih imamo 410. Glede na to, da demografski podatki kažejo, da bo število otrok počasi naraščalo, tudi dva oddelka vpisanih prvošolcev nista več vprašljiva
Razvoj šole so gotovo spremljali tudi prelomni dogodki.
Smo šola, ki je orala ledino na področju raziskovalnega dela v Celju. Naše raziskovalne naloge segajo v prvo leto gibanja Mladi za Celje in so stare že 36 let. Ko smo brskali po arhivih, smo ugotovili, da smo že leta 1972 peljali prvi skupini učencev v šolo v naravi - poletno na morje in zimsko na smučanje. Zimsko smo v
Nevenka Matelič Nunčič
zadnjem desetletju opustili, najprej zaradi obdobja zelenih zim, pa tudi zato, ker je postala zelo draga; tako samo bivanje, še zlasti pa nakup opreme pri tistih otrocih, ki sicer niso smučali. Sočasno se je odprlo vse več centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, kamor zdaj vodimo naše otroke v šole v naravi, petošolci pa zadnja leta odhajajo v Celjski dom v Baško. Bili smo tudi
prva osnovna šola z računalniško učilnico že v začetku 90. let. Vključili smo se v projekte računalniškega opismenjevanja in bili na tem področju izbrani celo za šolo leta.
Pri starejših je šola še vedno poznana po imenu Ike, pri mlajših generacijah je sinonim za šolo Facka, kajne?
Res je, čeprav tudi Facka letos že praznuje svojo polnoletnost. Naša šolska maskota se je razvila pri računalniškem opismenjevanju, ko je šolsko ministrstvo razpisalo natečaj za najbolj izvirno in duhovito šolsko spletno stran. Facka je tako najprej obiskovalce vodila po spletni strani šole, ki je bila izbrana za najboljšo v državi. Za nagrado smo dobili brezžični dostop, kar nam je takrat ogromno pomenilo. No, Facko smo potem povsem posvojili in zdaj se pojavlja tudi na naših dopisih, na kažipotu, imamo Fackino gledališče, doma je v novinarskem krožku, zadnje desetletje ima tudi svojo kolesarsko pot.
V zadnjih letih se šola dokazuje tudi kot koordinatorica različnih projektov.
Ves čas smo šola, ki si prizadeva ob rednem obveznem delu seči še malce čez. Znanje, delavnost in odgovornost ter sodelovanje s starši so temelj našemu delu. Tisto seganje malce
IV. OŠ Celje je leta 2002 v sodelovanju z mestno občino trasirala in s prometnimi znaki opremila Fackino kolesarsko pot. Pot je dolga 18,5 km, vodi pa od šole do Joštovega mlina in naprej v Medlog, nato mimo graščine Prešnik do Šmartnega v Rožni dolini in mimo Šmartinskega jezera do Dobrove, cerkve sv. Duha v Novi vasi nazaj do šole. Vsako leto septembra ob tednu mobilnosti v šoli pripravijo tehniški dan in od 70 do sto otrok se v spremstvu policistov in šolskih spremljevalcev popelje po njej.
čez pa nam pomenijo različni projekti. Od leta 1999 smo polnopravni člani mednarodne mreže Unesco ASP šol in smo tudi nosilci Unesco središča Celje. Povezujemo vse Unes-cove osnovne in srednje šole iz regije, prav v letošnjem šolskem letu bomo maja gostitelji osrednje slovenske prireditve ob mednarodnem dnevu kulturne raznolikosti. Približno 500 mladih iz vse države pričakujemo, zato se na dogodek pripravljamo že zdaj. Nekaj izkušenj imamo tudi kot dolgoletni regijski koordinator Evropske vasi, ki vsako pomlad zaživi v središču Celja, in vključuje malčke iz vrtcev, osnovno- in srednješolce ter tudi študente. Kot koordinatorji se preizkušamo še v bralni znački, saj smo pred leti prevzeli organizacijo zaključne prireditve za zlate bralce. Na prireditev na Stari grad povabimo tiste učence iz vseh desetih celjskih osnovnih šol, ki so vseh devet let brali knjige iz nabora bralne značke.
Že več kot tri desetletja ste učiteljica in razmere v šoli dobro poznate. Kakšen je položaj v šoli danes?
Najrajši bi rekla, da se stiska ljudi ne pozna na otrocih, a žal ni tako. Socialne razmere se zelo zaostrujejo in vedno več vlog je za pomoč učencem. K sreči nam mestna občina pomaga pri subvencioniranju kosil, vse bolj se starši obračajo po pomoč na šolski sklad, iz katerega krijemo nadstandardne dejavnosti, pa tudi nakup šolskih potrebščin. Zato smo veseli tudi zadnje donacije podjetja Tuš, ki je vsem celjskim šolam podarilo namenska sredstva za nakup zimskih oblačil in obutve za učence. Tudi izkupiček dobrodelne dražbe likovnih del članov Likovne sekcije KUD Svoboda Zagrad, s katero smo začeli naše praznovanje 50-letnice, je v celoti šel v šolski sklad. Veseli smo vseh prispevkov, čeprav je teh zaradi razmer v gospodarstvu manj. Včasih so podjetja ali posamezniki prispevali sami od sebe, danes je potrebnih veliko prošenj, včasih so dobavitelji sodelovali tudi z denarnimi prispevki, zdaj v glavnem v materialu. In tudi zato, ker si jih ne moremo privoščiti, opuščamo nekatere dejavnosti, kot so šole v naravi za prav vse razrede vsako leto ter šolske prireditve z gosti.
IVANA STAMEJČIČ, foto: GrupA
Spomini nekdanjih učencev
V prihodnjih dneh bo izšel še zbornik o dogajanju v IV. OŠ Celje v preteklih petih desetletjih. V njem bodo objavljeni tudi spomini nekdanjih učencev na leta, preživeta v osnovnošolskih klopeh.
Dr. Marjan Turnšek, mariborski nadškof in metropolit, (generacija 1962-70): »Zame je Četrta pomenila prvo veliko okno v svet, saj je moj pogled do takrat bil bolj ali manj ujet v obzorje Ostrožnega. Odprlo se mi je okno znanja, a še pomembnejše se mi zdi, da se mi je odprlo okno v svet novih odnosov in širšega družbenega okolja.«
Edvard Kužner, strokovni učitelj na SŠ za gostinstvo in turizem Celje, (1963-71): »Spominjam se strogega hišnika, ki je slovel po črni sajasti rokavici, s katzero je nas otroke namazal po obrazu, če smo se drenjali pred vhodom v šolo ali če smo si kakor koli to zaslužili. Spominjam se tudi dišeče šolske kuhinje, ki mi je gotovo pustila del sledi za moje kasnejše poklicne odločitve.«
Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju (1965-73): »Ob koncu osnovne šole in še potem, ko sem bil že na gimnaziji, smo vsako soboto - tudi v snegu in dežju - hodili k hišniku Ivanu (klicali smo ga seveda Džoni). Potem ko smo mu v kurilnico zvozili tri ali štiri tone premoga, nam je dal telovadnico
na razpolago. In to je bila za nas nepopisna sreča! Igrati na toplem in suhem košarko, dobesedno do onemoglosti, tudi po pet do šest ur.«
Luka Žvižej, rokometaš (1987-95): »Redno sem tekmoval na vseh športnih tekmovanjih in šolo častno zastopal! Ker pa v športu ni bilo ravno veliko punc, se je bilo treba vpisati k pevskemu zboru. Po pravici povedano, mi je bilo v zboru zelo dolgočasno; je pa bilo super zato, ker smo v zboru peli samo trije fantje.«
Alma Maruška Sedlar, novinarka (198290): »Iz nadarjenosti, ki so mi jo pomagali razvijati, sem kmalu po končani osnovni šoli >skočila< v poklic - ali poslanstvo, ki ga obožujem. ... Kar nekaj let pozneje sem se ob študiju filozofije odločila za študij pedagogike. Pomislila sem, da je morda kje na svetu še kak otrok, ki ne bo imel te sreče, kot sem jo imela jaz. Da bi hodil na Ike.«
Matija Kovač, študent arhitekture (19962004): »Posebej pomembne so mi vse izkušnje in preizkušnje, ki mi jih je naša šola prinesla tako s ponujenim znanjem kot z najrazličnejšimi pogledi, z zgledi učiteljev in sošolcev, dobrimi in slabimi, a z vedno dovolj prostora za razumevanje in izbiro prave, svoje poti.«
Polona Dolžan, kustosinja in projektna asistentka v V&A Museum v Londonu, (1988-96): »Ob tem posebnem jubileju se Četrte spominjam tudi kot tretja generacija v družini, ki je šolo obiskovala; in veseli me, da se ta tradicija nadaljuje v četrto - z mojim nečakom.«
NOVI TEDNIK
DOBRODELNOST iN PROSTOVOLJSTVO
15
Pomoč z darovi uboge vdove
Ob tednu Karitas generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat ugotavlja, da vse več ljudi potrebuje pomoč
Ob vseh različnih akcijah, s katerimi zbirajo pomoč za socialno ogrožene in v zadnjem času tudi za tiste, ki so bili najbolj oškodovani v novembrskih poplavah, se je včeraj začel še teden Karitas. Torej teden darovanja, v katerem se bomo zagotovo večkrat vprašali, če smo Slovenci pripravljeni pomagati.
»Ljudje se odzivajo. Slovenci smo odprtega srca in solidarni. Sploh v času zadnjih poplav se vidi, da ko gre zares, ko so stiske res velike, znamo stopiti skupaj in se odzvati. Za tisto temeljno solidarnost me ni strah. Vendar v zadnjem času opažamo, da se naši darovalci sami vse pogosteje znajdejo v stiski. Če so včasih darovali deset evrov, danes lahko dva. Vendar še vedno v Karitas večino sredstev zberemo s tako imenovanim darom uboge vdove: torej tisti, ki še sami imajo malo, darujejo tistim, ki imajo še manj,« odgovarja generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat.
Se darovalci pogosto sprašujejo, komu je namenjena pomoč?
Ljudje imajo legitimno pravico do vprašanja, kam gre njihov denar. Za vsakega posameznika težko odgovarjam. Bolj bi rekel, da se v Karitas s svojimi poročili o delu trudimo dokazovati, da smo vredni zaupanja, da delujemo po najboljših močeh, da ne prihaja do zlorab, da sredstva namensko porabimo, da ne nabavljamo dragih avtomobilov, da iz tega ne izplačujemo plač, da ne razsipavamo z denarjem. Naši darovalci so zvesti in imajo temeljno zaupanje v Karitas, mi pa delamo vse, da bi to zaupanje ohranili. Sicer
ponavadi povemo temeljno usmeritev: koncert Klic dobrote v Celju je namenjen za pomoč družinam v stiski. Pomoč oziroma akcija Klic upanja je namenjena družinam z otroki. Akcije imamo na splošno določene in potem denar porabimo za namene, za ketere ga zbiramo.
Čutite v zadnjem času večjo stiske med ljudmi?
Stiske so vedno bile. So pa danes večje, težje in se selijo globlje. Po eni strani je vedno več ljudi, ki se s svojimi dohodki težko prebijejo skozi mesec. Stiske se širijo med upokojenci, tudi med tistimi s srednjimi pokojninami. Vedno več ljudi ima dolgove in potem enostavno zmanjka denarja. Vedno bolj se kažejo tudi drugačne, ne samo materialne stiske: da so ljudje prizadeti in ranjeni, sploh ko ostanejo brez službe, ko več mesecev ne dobijo plače. To so krivice, ki zelo bolijo. Ko človek po treh desetletjih ostane brez dela, ko pristane na cesti, se počuti odvrženo, ponižano, nekoristno, odveč ... Zdi se mi, da je moramo biti pozorni tudi na te stiske. Da ljudem povemo, da niso odveč, da jim pomagamo, da se vključijo v družbo in krepijo socialno mrežo, da jim damo občutek, da so vredni in da se niso po svoji krivdi znašli tam, kjer so.
Zagotovo je ponižanje človeka, ki je prisiljen potrkati na vaša vrata, veliko.
Večina pogovorov se začne s »tako mi je nerodno, tako me je sram, nisem si mislil«. Vedno znova se sprašujem, zakaj od tistih, ki so odgovorni za te stiske, ki so odgovorni, da je 400, 500 ljudi ostalo brez dela,
Matej Pirnat
nikoli mogli odpravljati, vendar smo lahko v preteklosti bolj »odpomogli« kot danes, ko je prošenj vse več. Letos smo že presegli tisoč prošenj in ne uspemo več pomagati v tolikšni meri. Zato v sodelovanju z drugimi organizacijami ali podjetji poskušamo doseči odloge ali včasih opravičilo dolga. Torej da na nek način zakrpamo najhujše težave, da ne pride do odklopa ali da ne vržejo človeka na ulico. Je pa teh elementarnih stisk vedno več: veliko je groženj in tudi odklop se zgodi prej, kot se je pred petimi leti.
Koliko lahko prihaja do zlorab?
V sistemu poskušamo narediti sita, vendar se zavedamo,
Pravite, da je odziv po poplavah zelo dober.
Odziv je bil zelo lep, skladišča se polnijo, imamo veliko ponudb za belo tehniko in stanovanjsko opremo. Hvala vsem darovalcem in hkrati opravičilo, če komu še nismo uspeli uresničiti želje po darovanju. Zdaj ljudje skrbijo za osnovno obnovo prostorov in se še ne ukvarjajo z vprašanjem, kam bodo postavili novo sedežno garnituro. Zato mogoče v tem trenutku še ne moremo odgovoriti vsem, kam in kako bo namenjena pomoč.
Lahko rečem, da ljudje čutijo stisko, sploh če je očitna, in še bolj, ker nanjo nimajo vpliva. Če si bogat ali reven, pošten ali dober, pride popla-
V Karitas deluje skoraj 2 tisoč prostovoljcev. »Karitas je živa in mlada, njeno srce pa so predani ljudje, ki s svojim dobrim delom opravljajo največ, kar lahko organizacija ponudi,« trdi Pirnat.
V tednu Karitas skušajo predstaviti delo ter opozoriti na temeljne vrednote: solidarnost, poštenost, pravičnost, prostovoljstvo, skrb za sočloveka v stiski ... V Celju bo v sredo tradicionalni, 22. Klic dobrote, ki ima svoje mesto v širši Sloveniji. V celjski škofijski karitas se vnaprej zahvaljujejo vsem, ki jim bodo tudi tokrat podali roko za pomoč družinam.
še nikoli nisem slišal »tako mi je nerodno, tako me je sram«. Hočem reči - teh ljudi, ki so pošteno delali, ni treba biti sram, če potrebujejo našo
pomoč. Sram naj bo tiste, ki so odgovorni za to. V celotni Karitas opažamo, da naša pomoč predstavlja vedno manjši del. V celoti stisk sicer nismo
da so zlorabe možne. Pri denarju, torej plačilu položnic, imamo zelo stroga merila, temeljito pregledamo prošnje in se zlorabam poskušamo maksimalno izogniti. Pri hrani in oblačilih pa je tako: če je nekdo pripravljen pol ure ali uro stati pred vrati na hodniku na mrzlem, da ga vsi vidijo, potem verjetno ne zlorablja pomoči. To so stari očitki. Res, mogoče se kdo pripelje z avtom, kot ga recimo jaz nimam. Vendar ne poznamo zgodovine tega avta. Mogoče je izposojen, na kredit ali iz starih boljših časov. Zdi se mi, da se vrsta pred Karitas hitro obrača. Da se lahko danes v njej znajde kdo, ki je bil včeraj čisto na drugi strani.
va in nič ne vpraša. V prvem obdobju, ko smo delili osnovne potrebščine, so prostovoljci na Celjskem obiskali 500 do 600 družin, na koncu pa bo številka zagotovo še višja. V drugem delu bo potreb še več, saj zdaj po sklepu vlade zbiramo prijave in delimo pomoč. Zbiranje vlog se je v glavnem končalo, zdaj pa bomo preverili, v kolikšni meri bomo lahko pomagali. Ljudje ne bodo dobili denarja, temveč naročilnice v protivrednosti nakupa oblačil, ozimnice, kurjave, najbolj poškodovane stanovanjske opreme ... Pomoč bo odvisna od škode in socialnega statusa, gre za pa zneske od 300 do 2 tisoč evrov.
URŠKA SELIŠNIK
Hrana ni za v smetnjak
V Standardu so minuli teden odprli prve prostore Slovenske banke hrane. Organizacijo so sicer ustanovili že pred več kot letom, po besedah direktorja banke Alena Novita pa so v tem času navezovali stike z državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in s proizvajalci hrane.
»Zdaj smo prišli do točke, ko lahko začnemo konkretno delati,« je poudaril No-vit in pojasnil, da je njihov namen s hrano oskrbeti čim večji krog humanitarnih organizacij. Po njegovi oceni so potrebe po hrani v Savinjsko-šaleški regiji bistveno večje kot v osrednji slovenski regiji. »Razlike med regijami so za tako majhno državo nenavadne in nesprejemljive.« Poudaril je, da so se za Velenje odlo-
Sorodne organizacije, ki so zbrane v Evropskem združenju bank hrane (FEBA), so lani razdelile živila skoraj petim milijonom ljudem. Načeli, za katera se zavzemajo v združenju, v katerem je 240 bank iz 2l držav, sta, da so proti lakoti in proti temu, da hrano zavržemo in jo po nepotrebnem mečemo v smeti.
čili, ker so v tej občini uspeli najti ustrezen prostor in so ga po ugodni ceni najeli. Ko se bo Slovenska banka hrane, ki v Sloveniji ni dovolj znana, kot je to v Evropi, dovolj razvila, bodo najeli večje prostore, morda tudi izven Velenja.
V Slovenski banki hrane deluje sedem prostovoljcev, ob različnih akcijah pa se seveda zbere več ljudi, ki jih vodi predvsem želja po pomoči. Ena od prostovoljk je tudi Karolina Zajc, ki bo skrbela za zbiranje in delitev hrane v velenjskem skladišču. Kot je omenila, poleg različnih humanitarnih organizacij računajo tudi na reklamo od ust do ust in na sodelovanje posameznikov, da bi jih opozorili na tiste, ki potrebujejo pomoč.
URŠKA SELIŠNIK
Direktor banke hrane Alen Novit pravi, da so donatorji hrane za zdaj previdni, pozitivne odzive pa so dobili le od Mercatorja in nekaterih proizvajalcev hrane. Banke hrane so neodvisne humanitarne organizacije, namenjene predvsem zbiranju in distribuciji hrane za tiste, ki je nimajo oziroma se soočajo s pomanjkanjem. Zbiranje in distribucija hrane sta brezplačna, saj je banka hrane neprofitna organizacija. Hrano zbirajo s pomočjo prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorstev, pa tudi pri delitvi računajo predvsem na prostovoljce.
Astma ena najpogostejših bolezni dihal
S pravilnim zdravljenjem je težave mogoče obvladovati
Astma je kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki v Sloveniji pesti kar 16 odstotkov prebivalcev med 18. in 65. letom. Ozdraviti je ni mogoče, je pa mogoče z učinkovitim zdravljenjem lajšati njene simptome in tako bolnikom zagotoviti kakovostno življenje.
Astmo povzroči vnetje, katerega natančen vzrok še do danes ni točno znan. Kot razlaga predstojnik dispanzerja za pulmologijo in alergologi-jo v celjskem zdravstvenem domu prim. mag. Stanislav Kajba, je glavna značilnost astme variabilna zapora dihalnih poti, kar pomeni, da težave z dihanjem niso stalno navzoče, temveč se pojavljajo občasno.
Kombinacija dednosti in okolja
Na nastanek astme po besedah Kajbe vplivajo tako dedni dejavniki kot okolje. Med okoljskimi dejavniki na razvoj bolezni vplivajo prisotnost alergenov, bodisi v zraku ali na primer v hrani, a tudi virusne okužbe, zlasti infekcije z respiratornim sincicijskim virusom in rinovirusi, ki so najpogostejše v zgodnjem otroštvu. Poslabšanje astme lahko sprožijo zunanji dejavniki. Lahko so nespecifični, med katerimi Kajba našteva hladen in onesnažen zrak ter
veliko koncentracijo prahu v zraku, ali pa specifični, kamor se uvrščajo virusna obolenja dihal in velika koncentracija alergena, na katerega je posameznik občutljiv. Med slednjimi so najpogostejši pe-lodi zgodaj cvetočih dreves in trav, ki so značilni za določeno obdobje leta, ter pršice, ki nas obkrožajo celo leto.
Oteženo dihanje
Astma je zelo kompleksna bolezen. Kot pri ostalih bo-
V zadnjem času strokovnjaki bolnike z blago alergijsko astmo in senenim nahodom zdravijo s tako imenovano specifično imunoterapijo. Z njo skušajo, bodisi s podkožnimi injekcijami ali s kapljicami pod jezik, bolnika ozdraviti alergije. Postopek je dolgotrajen, saj traja približno tri leta, je pa, če se zdravljenje začne pravočasno, zelo uspešen.
leznih je tudi pri njej seveda zelo pomembna čimprejšnja diagnoza. Na astmo posumi že osebni zdravnik, z določenimi testi pa jo potrdi specialist pulmolog. Simptomi, zaradi katerih lahko posameznik sam posumi na astmo, so, kot našteva naš sogovornik, predvsem občutek stiskanja in tiščanja v prsnem košu ter piskanje predvsem ponoči in v zgodnjih jutranjih urah. Nekateri bolniki
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Astma se najpogosteje razvije že v zgodnjem otroštvu, zato zdravnik Stanislav Kajba opozarja na preventivo. Pomembno je, da se otrok prehitro ne sreča z zunanjimi alergeni, pri čemer mamicam predvsem svetuje, naj otroka dojijo in naj ga ne izpostavljajo prehitro umetni hrani. Prav tako je treba majhne otroke, pri katerih se imunski sistem še razvija, čim bolj zavarovati pred virusnimi okužbami.
Brez inhalatorja nikamor. To je namreč najpogostejša naprava, s katero si bolniki z astmo v pljuča vnesejo zdravilo. Obstaja sicer veliko vrst inhalatorjev. (Foto: GrupA)
Študije kažejo, da se v urbanih naseljih, kjer sta onesnaženost zraka in koncentracija specifičnih alergenov velika, pojavlja več astme kot na podeželju. Kako konkretno onesnaževanje vpliva na imunski sistem in ali lahko vpliva na nastanek astme, pa še vedno ni povsem dognano. Zagotovo pa onesnaženost zraka, kot pravi Kajba, vpliva na pogosta poslabšanja astme pri osebah, pri katerih je bolezen že razvita.
se ob tem srečujejo še s hudim kašljem in z izmečkom iz pljuč. Simptom astme pri otrocih je lahko le dušenje ob fizičnih naporih, ki pa ga starši pogosto ne povezujejo z astmo.
Če astme ne zdravimo, so lahko zapleti izjemno hudi. Najhujše je takšno poslabšanje astme, ki privede do popolne zapore dihalnih poti, pri čemer bolnik s svojimi dihalnimi mišicami ni zmožen več
zadovoljevati potrebe po kisiku. Ta zaplet lahko privede do dihalne odpovedi, ki zahteva umetno predihavanje. A na srečo so, kot pravi Kajba, takšna poslabšanja redka, pogostejša pa so blažja in zmerna poslabšanja, ki prinašajo hud občutek težke sape, zaradi česar bolnik ne more normalno funkcionirati.
Zdravljenje v sodelovanju z bolnikom
Da se bolnik izogne tovrstnim težavam, je nujno čim bolj kakovostno zdravljenje. Zdravila so v glavnem v obliki pršil ali zdravil v prahu. Kot razlaga Stanislav Kajba, je vodilno zdravilo inha-lacijski glukokortikoid, ki zmanjšuje astmatično vnetje v dihalih, kombinirajo pa ga še z ostalimi zdravili, ki jih strokovnjaki imenujejo olaj-ševalci. Ti sproščajo gladke mišice v stenah bronhijev in bolniku lajšajo težko sapo. Kajba pri tem poudarja nujnost tesnega sodelovanja bolnika pri zdravljenju. V
prvi vrsti se mora čim bolj izogibati alergenov, na katere je občutljiv, prav tako mora znati uporabljati pripomočke, s katerimi si vnese zdravila. Zdravnik posamezniku podrobno razloži, katera zdravila je treba uporabljati stalno, katera pa občasno, ob dušenju. Bolnik mora ob tem tudi spremljati svojo astmo, pri čemer si pomaga z merilcem pretoka, s čimer nadzira dinamiko zapore zraka v dihalih. Strokovnjaki urejenost astme ob tem ocenjujejo s posebnimi vprašalniki, na osnovi katerih se odločajo o nadaljnjem zdravljenju, torej o tem, ali bodo bolniku povišali odmerek zdravil ali mu morda predpisali kakšno novo zdravilo.
Kajba ob tem poudarja, da je z zdravili astmo mogoče urediti in jo obvladovati, kar večini bolnikov omogoča povsem kakovostno življenje. Tako jih tudi med telesno aktivnostjo ne duši, izpostavljenost hladnemu zraku pa astme ne poslabša.
Številni bolniki z astmo so vključeni v Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki deluje tudi v širši celjski regiji, kjer so člani združeni v območno savinj-sko-šaleško skupino. Po podatkih s spletne strani jih je več kot 260, zanje pa društvo pripravlja družabna srečanja, predavanja in izobraževanja. Med drugim enkrat tedensko v celjski bolnišnici in v Bolnišnici Topolšica organizira dihalno vadbo.
Ponudba očal na recept zelo različna
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotavljajo, da tisti potrošniki, ki zaradi slabega vida potrebujejo korekcijska očala, premalo izkoriščajo možnost pridobitve očal na recept.
Prav tako se je izkazalo, da se ponudba očal na recept pri optikih zelo razlikuje, zato je pri izbiri dobro obiskati več ponudnikov. Pravica do pripomočka za vid je, kot poudarjajo v ZPS, pravica iz zdravstvenega zavarovanja. Deset odstotkov stroška standardnega pripomočka za vid krije osnovno zdravstveno zavarovanje, 90 odstotkov pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
hujsaiuje
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
Wims 32 55,01 /519 -3]5 m
www.pirnat.si
Očala na recept je sicer mogoče dobiti le pri optikih, ki so pogodbeni dobavitelji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Obisk več optik
ZPS je 186 optik iz vse države, pogodbenih dobaviteljic ZZZS, pozvala, naj ji posredujejo podatek o ponudbi okvirjev, ki jih lahko potrošniki brez doplačila dobijo na recept. Odgovorila je manj kot polovica optik, se je pa pri tistih, ki so informacijo posredovale, ponudba v primerjavi z letom 2010 povečala. ZPS je informacije objavila na svoji spletni strani, kjer je mogoče natančno videti, koliko brezplačnih okvirjev ponuja katera optika. Kot se je izkazalo, je ponudba zelo različna. Med ponujenimi otroškimi okvirji v posamezni optiki se število giblje med ena in sto, med okvir-
ji za odrasle pa med dve in 115. »Iz tega je razvidno, naj potrošnikov skromna izbira pri prvem ponudniku ne odvrne od namere, da izberejo očala na recept, pač pa jim svetujemo, naj preverijo ponudbo tudi pri drugih pogodbenih partnerjih,« poziva predsednica ZPS Breda Kutin.
Kot je razvidno s spletne strani ZPS, je na Celjskem 23 optik, pogodbenih dobaviteljic ZZZS, pri čemer je podatek o številu okvirjev na recept posredovalo le devet optik. Število za potrošnike brezplačnih okvirjev je zelo različno. V eni od optik je na primer na voljo le šest različnih modelov, spet v drugi je mogoče izbirati med 60 modeli. Večina jih sicer premore okoli 30 modelov. Pred nakupom tako obiščite več optik in izberite okvirje, ki pristojijo vašemu obrazu in v katerih se dobro počutite.
Določena korekcijska očala lahko kupite na račun zdravstvenega zavarovanja. (Foto: GrupA)
Vsak, ki želi dobiti očala na recept, mora do pogodbenega optika sicer z veljavno naročilnico, ki jo lahko zavarovane osebe dobijo pri enem od oftalmologov v javni zdravstveni mreži. Pred pregledom je, kot poudarjajo, dobro preveriti čakalne dobe, ki so prav tako zelo različne.
Ste vedeli?
Bolečine v mišicah po telesni vadbi so posledica mikropoškodb mišice.
Marsikdo za tako imenovani »muskelfiber« krivi mlečno kislino, ki pa v resnici ni kriva za bolečine v mišicah kakšen dan ali dva po vadbi. Mlečna kislina nastane med samo anaerobno vadbo in lahko povzroča pekoč občutek v mišicah. Bolečina, ki se v mišicah pojavi med 24 do 48 ur po treningu ali vadbi in lahko traja več dni, torej »muskelfiber« ali zakasnjena mišična bolečina, pa je posledica mikropoškodb mišic. Kolikšne so te poškodbe in kolikšna je bolečina, je odvisno od intenzivnosti vadbe in od natreniranosti posameznika.
KRONIKA
Previdno pri e-banki
Vedno znova novi poskusi zlorab
Čeprav naj bi bilo - sodeč po navedbah bank - elektronsko bančno poslovanje varno in vredno zaupanja, so poskusi zlorab vedno možni. NLB na primer svoje uporabnike opozarja tudi na možnost pojava lažnega obvestila o posodobitvi sistema. Ta od stranke zahteva vnos celotnega dodatnega varnostnega gesla. Vpis gesla v tem primeru je namreč nevaren, saj gre za zlorabo.
V NLB zato opozarjajo na to, da za posodobitev sistema NLB Klik nikoli ne zahtevajo vnosa dodatnega
varnostnega gesla ali vstopnega gesla. »Prav tako od uporabnikov po elektronski pošti ali kako drugače nikoli ne zahtevamo teh podatkov,« navajajo pri banki. Če bi to tega prišlo, mora stranka pregledati svoj računalnik s posodobljenim antivirusnim programom oziroma se obrniti na računalniškega strokovnjaka. »Svetujemo tudi preklic kvalificiranega digitalnega potrdila (certifikata) na banki in prijavo dogodka policiji,« še dodajajo na NLB. Škodljiva programska oprema se lahko na računalnik namesti na
Uporabniki Klika imajo možnost naročila na prejemanje SMS-sporočil ob vsakokratnem vstopu v sistem. Ob vsakem vstopu in poskusu vstopa v spletno banko uporabnik dobi na izbrano številko mobilnega telefona SMS-sporočilo, v katerem sta navedena datum in ura vstopa v Klik. To je tudi varnostni element bančnega elektronskega poslovanja.
različne načine, na primer ob obisku sumljivih spletnih strani, tudi preko elektronske pošte. Ko je oprema na računalniku na tak način nameščena, imajo storilci nadzor nad računalnikom na daljavo in beležijo vse vnešene podatke. »Tako so
Čudni SMS-i?
Na zlorabo je pred dnevi opozoril Si.mobil. Prihaja namreč do primerov, ko uporabnik prejme SMS-sporočilo s pozivom k obisku spletne strani (klik na povezavo) in vnosu kode, kar bi omogočilo prejem brezplačnega darila. SMS uporabnik prejme z neznane tuje številke oziroma gre v tem konkretnem primeru za telefonsko številko ameriškega operaterja T-mobile.
»Uporabnikom odsvetujemo obisk kakršnekoli spletne strani, h kateri pozivajo neznani pošiljatelji (naj gre za domače ali mednarodne številke). Svetujemo še, da uporabniki taka sporočila takoj izbrišejo ter o tem obvestijo svojega operaterja. V kolikor se uporabniki nevede ali nehote prijavijo v SMS-klub, jim priporočamo, da za odjavo prejemanja komercialnih sporočil pošljejo ključni besedi ODJAVA ali STOP na številko, s katere prejemajo sporočila. Za pomoč se lahko obrnejo na ponudnika storitev ali se od komercialnih sporočil odjavijo na podlagi navodil, ki jih najdejo na spletnih straneh ponudnika,« opozarjajo na Si.mobilu.
odprta vrata za krajo, saj lahko s tako pridobljenimi
osebnimi in elektronskimi identifikacijskimi podatki storilci dostopajo do vseh storitev v imenu nekega uporabnika,« svarijo pri NLB. V zadnjem času je na spletu vedno več strani, ki navidezno izgledajo kot prava stran ponudnika spletnih storitev. »Od uporabnika zahtevajo vnos določenih podatkov - predvsem var-
nostnih elementov, ki jih sicer originalni ponudniki spletnih storitev ne zahtevajo. Gre za zlonamerno pridobivanje podatkov, znano kot »ribarjenje« oziroma fishing«. Pogoj za tak uspešen »ulov podatkov« je, da nepozoren uporabnik vnese zahtevane podatke,« še opozarjajo.
SŠol
Vedno se splača preveriti
Ker je bilo v zadnjem času več poskusov zlorab varnostnih elementov uporabnikov elektronskega bančništva in poskusov izvedbe plačilnih transakcij nepooblaščenih oseb, se je z opozorilom strankam oglasilo tudi Združenje bank Slovenije. Takšne zlorabe se namreč pojavijo ravno v času božično-novoletnih praznikov.
Stranke morajo redno spremljati transakcije na svojih računih, vključenih v poslovanje prek e-banke. »Če za elektronsko poslovanje uporabljajo identifikacijo preko pametne kartice ali USB-ključka z nameščenim kvalificiranim digitalnim potrdilom, naj ju ne puščajo v računalniku, računalnik, na katerem uporabljajo elektronsko banko, pa naj ugasnejo, ko ga ne uporabljajo, na primer v nočnem času,« pravijo pri Združenju bank Slovenije. Še vedno velja, da nihče ne bi smel osebnih podatkov pošiljati po elektronski pošti in odpirati elektronske pošte ali priponk neznanih pošiljateljev. Virusi in poskusi vdorov v računalnik pa se prenašajo in izvajajo tudi preko pošte znanih pošiljateljev.
»Če banka ali hranilnica od nekoga zahtevata občutljive podatke, stranke tak zahtevek vedno lahko preverijo preko telefona ali osebno, treba pa je biti previden tudi, ko nekdo zahteva oddaljen dostop do računalnika,« še svetujejo. Ob tem velja pravilo, da banke in hranilnice za izmenjavo zaupnih podatkov, posredovanje informacij o nadgradnji programske opreme ali zahtev po spremembi gesel ne uporabljajo navadne elektronske pošte, ampak uporabnikom elektronskega bančništva takšna obvestila posredujejo neposredno v svojih e-bankah.
Od avtobusa je v požaru ostalo bore malo.
Avtobus zagorel med vožnjo
Na regionalni cesti na Trojanah je v petek zjutraj zagorel Izletnikov avtobus. Čeprav je kljub hitremu ukrepanju skoraj popolnoma zgorel, življenje potnikov ni bilo ogroženo, saj so avtobus pravočasno zapustili.
Avtobus, ki je bil na poti iz Celja proti Ljubljani, je zagorel malo zatem, ko je speljal z avtobusne postaje na Trojanah. Kot je za Novi tednik in Radio Celje povedala ena od desetih potnic Polzelčanka Ajda Ježovnik, se je iz predela, kjer je motor, začel valiti
Zapeljal na nasprotni pas
V bližini semaforiziranega križišču v Petrovčah se je v petek zjutraj zgodila huda prometna nesreča. 43-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Celja proti Žalcu, je zapeljal na nasprotni vozni pas. Tam je trčil v avtomobil, s katerim se je nasproti pravilno pripeljala 27-letna voznica. Voznik osebnega vozila se je v prometni nesreči lažje poškodoval, voznica osebnega vozila pa huje.
Kradljivi mladoletniki
Policisti so ovadili tri mladoletnike, ki so osumljeni več tatvin na Celjskem. Sredi novembra naj bi eden izmed njih pred nekim stanovanjskim blokom v Velenju napadel starejšo žensko, ji ukradel torbico in jo oškodoval za okoli 100 evrov in zbežal.
Podobno se je zgodilo nato še na drugi lokaciji, a so takrat storilca prijeli in ukradene stvari oškodovanki vrnili. Preiskava je pokazala, da ima mladoletnik na vesti še nekaj drugih tatvin. Še z dvema prav tako mladoletnima Velenjčanoma naj bi storil še več takšnih kaznivih dejanj, tudi vlomov. Policisti so jim v hišnih preiskavah zasegli predmete, ki naj bi jih nakradli. Ker policisti sumijo, da so kazniva dejanja zakrivili predvsem v novembru, pozivajo vse, ki so bili morda okradeni, tega pa niso prijavili, naj to storijo čim prej na telefonski številki Policijske postaje Velenje 03 898 61 00 ali na številki ll3.
Foto: PU Celje
Ali ga kdo pogreša?
bel dim, zato je voznik potnike pozval, naj avtobus takoj zapustijo. Ogenj se je kljub hitremu gašenju z ročnimi gasilniki hitro raz-plamtel in zajel ves avtobus, ukrotiti pa so ga uspeli šele gasilci. Avtobus je popolnoma zgorel, točen vzrok požara pa še ni znan. S policijske uprave so sicer sporočili, da ni znakov kaznivega dejanja. Ajda Ježovnik je še povedala, da panike med potniki ni bilo, Izletnik pa je tistim, ki so želeli nadaljevati pot, kmalu priskrbel nov avtobus.
AD, foto: TONE TAVČAR
Tihotapila cigarete
Mobilna enota carinikov je pred dnevi na avtocesti med Celjem in Ljubljano med redno kontrolo ustavila voznika, ki je imel v vozilu skritih več kot 40 tisoč cigaret. Cigarete so bile v posebej prirejenem prostoru v dnu avtomobila.
Voznik je vozil citroen C8 s francosko registracijo, poleg njega pa je bil v avtu tudi sopotnik, oba pa sta bila romunska državljana. Po zunanjem pregledu vozila so cariniki posumili, da je avtomobil prirejen za prevoz cigaret. Ko so vozilo natančno pregledali, so v prirejenem dvojnem dnu avtomobila odkrili 40.360 cigaret z moldavskimi tobačnimi znamkami. Carina je cigarete zasegla, zoper voznika pa uvedla postopek o prekršku.
Foto: Carinski urad RS

Siffig» »i;;;;
Tole sta Romuna stlačila v prirejeno dno vozila.
Pogled v režijo, v ozadju vodja produkcije Alen Pavšar: »Rad bi pohvalil ekipo dijakov, ki ji je v tednu, ko smo zgolj promovirali novo televizijo, uspel velik korak. Statistika namreč beleži preko 2 tisoč klikov na spletni strani, kar je za televizijo, ki je še niti ni bilo, velik uspeh. Produkcijsko je spletna stran postavljena v nelinerani obliki, kar postaja vse bolj trend. Vsak uporabnik bo lahko izbral kategorijo, ki ga zanima in zaenkrat imamo v ponudbi 25-minutne oddaje, ki jih dijaki naredijo v okviru pouka ali praktičnega izobraževanja. Ob tem pa še kratke dijaške filme, ki nastajajo tudi izven šole, ter prispevke in reportaže. V četrtek zvečer smo na primer posneli modno revijo Modni navdihi, ki je že na ogled, saj je naš cilj tudi biti čimbolj aktualen.«
S klikom do VI-televizije
Zaživela prva dijaška spletna televizija v Sloveniji - Multimedijski center v šoli nadgradili s 40-člansko ekipo ustvarjalcev
S pravo VIP-ovsko zabavo po vzoru uveljavljenih medijev, imenovano Start up party, so v petek popoldne dijaki Šolskega centra Celje v vili Savinja začeli odštevati minute do rojstva nove VI-televizije. In kot je bilo načrtovano, je natančno ob 20. uri Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje začela poskusno oddajati program prve dijaške spletne televizije v Sloveniji. Program VI TV tehnično in vsebinsko v celoti pripravljajo bodoči medijski tehniki, pri tem pa jim seveda pomagajo vsi, ki so kakor koli povezani z izobraževanjem mladih.
Kaj so mladi ustvarjalci pripravili za zagon televizije, lahko preverite s preprostim klikom na spletno stran vitv. si. Nove oddaje in prispevke bodo v uredništvu dijaške televizije na spletno stran nalagali tedensko, tiste najbolj aktualne tudi dnevno, zaenkrat pa imajo vnaprej pripravljene-
ga programa za dva do tri mesece. Program ustvarja okrog 40 dijakov programa medijski tehnik. Kot poudarja ravnatelj šole Ludvik Aškerc, dijaki s svojo spletno televizijo ne želijo biti konkurenčni drugim medijem, je pa res, da bo ta televizija imela široko ciljno občinstvo. Namenjena je na-
Mateja Zorko, urednica: »Pripravljenih imamo pet oddaj; o modi, izobraževanju, učenju, pa nasvete in motivacijski kotiček Smiljana Morija. V program smo uvrstili filme, ki jih snemamo v naši in drugih šolah, pa tudi takšne, ki so posneti s partnerji iz lokalnega okolja, kot sta v Celju recimo zavod za zdravstveno varstvo ali občina. Naš cilj je, da smo čim bolj pozitivno orientirani, zato političnih in gospodarskih zgodb v našem programu ne bo. Dijake pogosto slišim, češ, zakaj bi se učil in hodil v šolo, ko pa je treba znati samo lagati in krasti, pa uspeš ... Zato v okolju iščemo pozitivne vzornike in ko jih dijaki najdejo, se delo začne. Vsaka oddaja ima svojo ekipo snemalca, režiserja, montažerja, novinarja in urednika ter še dveh asistentov iz 1. letnika, ki si želita delati, a še ne znata. Na nek način gre tako tudi za prenos znanj na mlajše, saj se nam bodo dijaki zaradi zaključka šolanja ves čas menjavali.«
Lara Safran, dijaška urednica: »Naša ciljna publika so vsi, ki so po srcu še vedno mladi. V pristopu k ustvarjanju programa VI TV skušamo biti čim bolj inovativni, veliko znanja smo dobili pri pouku, veliko pa tudi pri spremljanju medijev. Želim si, da bi se nekoč povezale vse šole, v katerih se izobražujemo bodoči medijski tehniki, in bo ta televizija res skupna vsem. Dijaki smo zadolženi za izvedbo celotnih oddaj, poleg tega pa skrbimo tudi za družabna omrežja, tako da Facebook stran vodimo povsem sami.«
Mark Slatinek, režiser: »Moje delo je zelo zanimivo. Dober občutek je, ko imaš vse vajeti v rokah, po drugi strani pa je to tudi velik pritisk, saj si na koncu sam kriv, če zadeva ne izpade dobro. Potrebnega je veliko sprotnega usklajevanja in ukrepanja, če na primer kakšna kamera nima prave ostrine. Prispevki in reportaže snemamo na terenu in potem sledi montaža, moje delo pa je zlasti pri oddajah, kjer se začne že z usklajevanjem scenarija, ki ga pripravi novinarka, sledi pa dogovor, kako bomo posneli, da bodo gledalci čim bolj zadovoljni.«
Ludvik Aškerc, ravnatelj: »Zgodba se je začela z imenom in izbrali smo VI. Zato, ker je za vas, ker ste vi v ospredju, ker je to vzgojno-izobraže-valna televizija, ker je to naša vizija in ker je za nas vse zelo pomembna, po angleško very important. Zato smo veseli, da lahko to, kar je bilo zamišljeno kot naš projekt, že ob štartu predstavljamo skupaj s partnerji. Sodelujeta dve šoli iz Ljubljane, po ena iz Novega mesta, Maribora in Radovljice in na svojo željo tudi Center za poklicno izobraževanje, ki je naš motivacijski in vsebinski partner.«
Dušan Vešligaj, učitelj medijske produkcije: »Dijake pripravim tako daleč, da lahko delajo televizijo. Da poznajo osnove snemanja, same postavitve, kadriranje, da obvladajo scenarij in sinopsis. Smisel predmeta je, da vsi poznajo vse faze dela. Ekipe pa se potem oblikujejo tako, da so v njih dijaki 3. in 4. letnika, saj se z medijsko produkcijo pri pouku srečajo šele v 3. letniku. Vendar pa sodelujejo tudi mlajši, saj se nam tisti, ki pokažejo interes, pridružijo že prej.«
mreč mladim - od malčkov v vrtcih, preko osnovnošolcev in dijakov do študentov - s tem pa seveda tudi njihovim staršem ter družinam.
Znanje na ogled
Na zagon prve dijaške spletne televizije so se v šoli pripravljali slabi dve leti, zelo intenzivno po odprtju sodobnega multimedijskega centra v začetku leta. Svoj program bodo še nekaj časa poskusno predvajali, saj jim zaradi dokaj zapletenega postopka še ni uspelo izpeljati vpisa nove televizije v razvid slovenskih medijev. In čeprav so dijaško spletno televizijo sprva načrtovali kot lasten projekt, se jim je že ob štartu pridružilo še pet slovenskih srednjih šol, v katerih izobražujejo medijske tehnike, ter kot motivacijski in vsebinski partner še Center RS za poklicno izobraževanje.
V ekipi dijaške spletne televizije sodeluje okrog 40 dijakov, po besedah urednice Mateje Zorko pa sta priprava posnetkov in oddaj, delo mladih na terenu ter v sodobno opremljenem studiu organizirana tako, da se znanje, ki ga bodoči medijski tehniki dobivajo pri pouku, nadgrajuje z izkušnjami v praksi. In najboljše kar ustvarijo, ponudijo na ogled tudi gledalcem. Ob tem je seveda treba poudariti, da program spletne televizije dijaki ustvarjajo ob rednem pouku in da jim zato niso prihranjena spraševanja ali pisanja kontrolnih nalog. Kot pa je poudarila dijaška urednica televizije Lara Safran, imajo prav vsi ustvarjalci status, ki ga učitelji z razumevanjem upoštevajo.
IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
OTROŠKI ČA50PI5
Vojniški glasbeniki z mentorji
Nastop mladih glasbenikov
V Kulturnem domu Štore se je v torek, 13. novembra, prvič predstavil dislocirani oddelek Glasbene šole Celje v Štorah. Dva dni kasneje pa so v Kulturnem domu Vojnik nastopili mladi glasbeniki tamkajšnjega dislociranega oddelka celjske glasbene šole.
Že osmo leto zapored je pouk nauka o glasbi in inštrumentov v prostorih OŠ Štore, kjer se učijo igrati na flavto, klarinet, kljunasto flavto, klavir, harmoniko in diatonično harmoniko.
Na nastopu se je predstavilo 21 mladih solistov, ki so
se predstavili na flavti, klarinetu, klavirju, harmoniki. Učenci in njihovi mentorji so pripravili prijeten nastop, ki je razveselil poslušalce in jim polepšal nekoliko pusti jesenski dan.
Hladen jesenski dan so v četrtek, 15. novembra, ogreli
mladi glasbeniki dislociranega oddelka Glasbene šole Celje v Vojniku, ki so v kulturnem domu skupaj z mentorji pripravili prvi letošnji nastop, ki je privabil številne poslušalce. Na nastopu se je predstavilo kar 25 mladih solistov, nastopila je komorna skupina kitaristov in dve pihalni komorni zasedbi. Nekateri nastopajoči so na veliki oder stopili prvič in svojo nalogo izvrstno opravili.
Učenci pouk in instrumenta in nauka o glasbi obiskujejo v prostorih OŠ Vojnik, že četrto leto zapored oddelek živi in oživlja glasbeni duh tega mesta. Učijo se igranja na flavto, kljunasto flavto, violino, klavirja, harmonike, diatonične harmonike, citer in kitare.
METKA LIPOVŠEK
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kraj:_
_ Podpis:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
Mladi štorski glasbeniki z mentorji
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Na pohodu Od Litije do
V soboto, 10. novembra, smo se mladi planinci zbrali na avtobusni postaji za Petrolom na Polulah in se z avtobusom odpeljali proti Litiji. Bilo nas je 34 in med vožnjo smo se vsi zelo zabavali.
Ko smo po eni uri vožnje končno prispeli, je bila v Litiji že prava norišnica. Kamor koli smo pogledali, so bili poho-dniki. In tako se je začel naš 18 kilometrov dolg pohod. Med hojo smo se velikokrat ustavili. Vsakih nekaj metrov so tam prijazni ljudje delili pijačo in razne dobrote. Na pohodu mi je bilo zelo všeč, saj smo bili v naravi, hodili po listju in opazovali ljudi.
Na avtobusu smo imeli naš radio Veseljak, kjer je vsak v mikrofon povedal šalo in predvajal svojo glasbo iz mo-bitela.
Pod vodstvom planinskih vodnikov PD Grmade Celje Vlada Čanžka, ki je bil letos že triindvajsetič na pohodu od Litije do Čateža, in Metke Irgolič, vodje planinskega krožka na OŠ Frana Kranjca Celje, ter drugih odraslih spremljevalcev, je pohod zelo dobro uspel.
Kaja Roš, 5. b OŠ Frana Kranjca Celje
20
BRALCI POROČEVALCI
NOVI TEDNIK
Od zidanice do zidanice
Društvo savinjskih vinogradnikov je tretjo soboto v novembru pripravilo peti Martinov pohod po vinskih poteh v enem od savinjskih vinorodnih okolišev v okolici Lurda v KS Griže.
Kar 82 pohodnikov se je zbralo pod cerkvijo Lurd, pozdravila pa sta jih predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in v imenu PD Zabukovica Jože Jančič. Potem so se podali na pot, ki jih je vodila do vinogradnikov Vlada Černeliča, Dolfa Jutrška, Aleša Božjaka, Tončija Pinterja in Igorja Veligovška. Vsi vinogradniki - gostitelji so ponudili v po-kušino letošnje mlado vino, povsod pa je bilo tudi kaj za pod zob. Vreme je bilo kot nalašč za pohod, spremljali pa so jih še dobra volja in prijeten klepet.
Po besedah Silva Mariča želi društvo s takšnimi pohodi pokazati, kje njihovi vinogradniki pridelujejo vina, ki dosegajo zelo dobre rezultate na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih.
TT
Kostanjev piknik
Kljub slabemu vremenu smo se v soboto, 27. oktobra, prebivalci zaselka Osreke v KS Galicija zbrali na 2. kostanjevem pikniku.
Čeprav nam letošnja jesen v okoliških gozdovih ni prinesla veliko kostanja, smo se znašli in imeli kostanja dovolj. Manjkalo tudi ni ostalih dobrot, mošta, peciva in dobre volje. Tudi slabo vreme nas ni oviralo. Za piknik točko smo si izbrali prostor pri kozolcu na začetku našega zaselka, ki se razprostira vse do naselja Studence, ki pa je že v KS Ponikva.
Želeli bi, da nam se naslednje leto pridružijo res vsi prebivalci zaselka, saj je tu veliko novih hiš in se s sokrajani, sosedi sploh ne poznamo. Kljub hitremu tempu in krizi je naša želja, da se zopet dobimo, da se pozabijo sosedska, medgeneracijska trenja in zamere, da se zberemo v še večjem številu.
KATARINA LUKEŽ
Dobrodelna Martinova stojnica
V soboto, 10. novembra, je bila v središču Celja že tradicionalna dobrodelna Martinova stojnica Lions kluba Celje Mozaik.
Članice so se potrudile in jo bogato obložile z domačimi dobrotami, ki so jih skrbno pripravljale doma. Poleg peciva, marmelad, mladega vina, niso manjkala jabolka, obli-ta s čokolado, ki so se jih najbolj razveselili otroci.
Prav vse so pokupili Celjani, ki se zavedajo stisk svojih sokrajanov. Z zbranim
denarjem v višini 680 evrov bodo članice kluba lažje pomagale družinam in posameznikom v stiski, tako ljudem, ki so ostali na robu preživetja zaradi krize, kot tistim, ki so se znašli v stiski zaradi nedavne poplave.
LK Celje Mozaik pripravlja še Miklavževo stojnico, ki bo v soboto, 1. decembra, in bo-žično-novoletno stojnico, ki bo v soboto, 22. decembra, v središču Celja.
PP
VEČER SLAKOM AVW0VIH VIŽ
/ vfeflljesPraprotfla kulturni
center
Savinjskih 7 in Braco Koren —LASK0
n . .—-—. _. _. v,	četrtek.
Prodaja vstopnic: TIC Laško in oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje 29. november,
»wDtednik rafecelje ob 19. uri
Na mednarodnem festivalu znanosti
Večji del dneva preživimo v sedečem položaju - v službi, doma, na obisku. Prisilna drža in nepravilni položaji sedenja so bolj ali manj sestavni del vsakega posameznega dneva. Mladi veliko sedijo v šoli in doma, zdravstvena preventiva postaja vedno bolj zapostavljena.
Oktobra je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani 18. mednarodni festival znanosti, ki je posebno pozornost posvetil skrbi za zdravje na temo Moč zdravljenja. Na festivalu so sodelovali študenti Višje strokovne šole, Poslovno-komercialne šole Celje, z raziskavo o pomenu in upoštevanju ergonomije med mladimi.
S študenti Višje strokovne šole Celje smo za festival maja izvedli raziskavo na populacijskem vzorcu 148 anketirancev, od katerih je bilo 80 srednješolcev in 68 študentov. Ugotovili smo, da srednješolci in študenti med sedenjem pozabljajo na pravilno držo nog in hrbtenice, medtem ko jih ima v pravilnem položaju manj kot polovica vprašanih. Dve tretjini vprašanih ima težave z bolečinami v vratu, hrbtenici
in glavoboli. Sledijo težave z motnjami krvnega obtoka in očmi, kar je morda posledica dejstva, da mladi ob računalnikih preživijo vse več časa. Srednješolci in študenti ne uporabljajo ergonomsko oblikovanega stola, medtem ko ergonomsko oblikovano mizo uporablja manj kot desetina anketiranih. Vprašani so mnenja, da šole posvečajo premalo pozornosti ergono-miji delovnega okolja in namenjajo preveč pozornosti strojni opremi. Osvetlitev v učilnicah in predavalnicah se
jim zdi zadovoljiva, vendar si želijo več prezračevanja. Zanimivo je, da jim hrup ne povzroča stresa, kar kaže na dejstvo, da so nanj navajeni. Mladi namenjajo premalo pozornosti zdravi prehrani, zaužijejo premalo vode in sadja, gibanje jim predstavlja vse večji napor. V šoli si želijo več vsebin o zdravju in uvedbo Minute za zdravje.
Zaključimo lahko, da je za ergonomsko delovno opremo in okolje le delno poskrbljeno in da mladi niso dovolj obveščeni o pomenu pravilne drže pri sedenju. Z raziskavo in njeno predstavitvijo na festivalu znanosti smo opozorili na to problematiko in pripomogli k večji javni osveščenosti.
ANDREJA TANŠEK
Dr. Edvard Kobal, direktor slovenske znanstvene fundacije, in mentorica Andreja Tanšek s študentko Suzano Kučukovič
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
21
O. d ■■ d ■ ■ ■ ■ javnem nastopanju in motivaciji
»Ne nastopamo le televizijski in radijski voditelji, ampak vsi nastopamo ves čas. Zakaj nekdo naredi na nas dober prvi vtis, nekdo pa nam je takoj neprijeten? Znamo in si upamo pred več ljudmi povedati svoje mnenje? Imamo tremo? Kakšna prepričanja nas vodijo, ko se odpravljamo med ljudi?« so vprašanja, na katera smo dobili odgovore učitelji II. OŠ Žalec in OŠ Šempeter, saj smo prisluhnili Saši Einsiedler, televizijski in radijski voditeljici, komunikacijski trenerki in svetovalki ter mediatorki.
Učiteljem je na način - kot zna le ona - odprla še večje svetove za razmišljanje o premagovanju nelagodja pred nastopanjem, zavedanju pomembnosti nastopa in še čem, saj nastopamo tako rekoč vsi ves čas. Pri tem moramo biti
prepričljivi, navdušujoči, iskreni in usklajeni s seboj. Ali kot pravi S. Einsiedler: »Najbolj pomembna je naša pristnost. Ko srečamo človeka, je namreč več kot polovica vtisa, ki ga naredimo, naša notranja naravnanost. Torej energija, ki jo prinesemo s seboj. Smo dobre volje, nasmejani, gledamo ljudi v oči, jim krepko stisnemo roko, ne skrivamo rok, si zapomnimo njihovo ime, poslušamo ... To so ključni elementi, ki jih drugi ne opazijo, ampak začutijo.«
Poslušalci (učitelji) smo bili navdušeni. Tovrstno predavanje človeka res ne pusti ravnodušnega in verjemite, domov odide bogatejši - tudi z močmi in energijo za življenje in šolsko leto, ki je še pred nami.
VALENTINA TOMAN ČREMOŽNIK
Še vedno je za šalo
21. oktobra je častitljivih 85 let praznovala Marija Skale iz Debra pri Laškem.
Še vedno je čila in zdrava, le noge ji malo nagajajo.
Praznovala je v krogu svojih domačih. Nanjo niso pozabili niti sosedje in prijatelji. Voščit ji je prišel tudi Stane Krajnc, nekdanji vodja Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov. Ob obisku se je pošalila, da je že bila v Laškem, kjer je naročila svoj »model za odhod na drugi svet«, pa so ji povedali, da ga še izdelujejo ... Svojci in prijatelji so tega seveda veseli in ji želijo, da bi dočakala še mnogo let.
SK
Marija Skale v krogu svojih najbližjih
Ob farnem prazniku v Laškem
Na Martinovo nedeljo je po slovesnostih pri svečani sveti maši številne prisotne najprej pozdravilo pritrkavanje iz zvonika, nato godba na pihala, nazadnje pa še laški župan Franc Zdolšek.
Potem pa so člani KUD Lipa Rečica s svojimi plesalci in pevci ter gosti Ofirovci pred številnimi gledalci pri-
kazali pester kulturni program. Plesalci so odplesali tri poskočne plese, vmes pa pevci zapeli vinske pesmi. Ob zaključku pa so gledalcem še ponudili mlado vino in ocvirkovo potico.
Po končani prireditvi so gledalci lahko obiskali številne stojnice z izdelki domače obrti, »kranjceljpintarice«, lectarja, medičarja, lončarja
ter pokusili dobrote iz kmečkih peči. Predvsem pa je bilo treba oceniti, kakšnega okusa je letošnje vino, zato so obiskali številne stojnice, kjer so vinarji iz raznih krajev Slovenije ponujali svoja vina. Vsi so si bili edini: »Sv. Martin nam je letos pripravil dobro vino«.
In vsem se je smejalo: vinarjem, pokuševalcem,
Redkev velikanka
Naročnik Novega tednika Marjan Dobnik je na svojem vrtu brez umetnih gnojil pridelal belo redkev velikanko, ki je poleg tega še nenavadne oblike. Redkev je velika približno 37 cm in tehta 1,47 kg, niso pa nam sporočili, ali so jo pulili tako težko kot v pravljici o repi velikanki ...
Setveni koledar
27 TO	plod do 11. ure, od 12. do 15. ure korenina
28 SR	korenina do 10. ure, od 11. ure cvet polna Luna ob 16. uri
29 ČE	korenina padajoči loki
30 PE	korenina do 12. ure, od 13. ure cvet
1 SO	cvet
2 NE	cvet
*** 3 PO	list
drugim prisotnim in nastopajočim, ker se je kljub drugačnim napovedim tudi sonce smejalo z neba.
Organizatorji so bili Etno odbor Jureta Kraševca Mo-žnar, STIK in TD Laško, pokrovitelji pa Občina Laško, JSKD RS Območna izpostava Laško in družina Horvat.
EK, foto: Atelje SOJČ
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
KugUj* d,0,9WO,5 min
©JCM
/ 0000
vedeževanje, astrologija, feng shui

vedeževalka EM A
tarol ciganske ka»le
vedeževalfca ANA
o-gantke karte
vcticievfllka ULA
Ciganih^ kartf
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE PROSTOROV
V	VOJNIKU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 28.11.2012; MEGA -ČIST, ČISTILNI SERVIS, D.O.O., BEZENA 41, 2342 RUŠE AVTOMEHANIK
MEHANIK - DELO V CELJU - M/Ž; DELO V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI. DELO OBSEGA MEHANIČNA DELA - AVTOMOBILI, MENJAVA PNEVMATIK, HKRATI PA VODENJE DELAVNICI. NEDOLOČEN ČAS, 2.12.2012; LAH PODJETJE ZA UVOZ - IZVOZ, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOMENDA, KLANEC 13, KLANEC 13, 1218 KOMENDA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA PROJEKTOV - M/Ž; - VODENJE PROJEKTOV VGRADNJE TOPL. ČRPALK OD NAROČILA DO MONTAŽE, PREVZEMANJE IN IZVAJANJE ORGANIZACIJSKIH NALOG
V	PROCESU VGRADNJE OGRAVALNILNIK SISTEMOV (TOPL. ČRPALKE), OPRAVLJANJE OGLEDOV NA TERENU, DIMENZIONIRANJE SISTEMOV, IZDEVANJE PONUDB IN KALKULACIJ, SODELOVANJE TER NADZOR PRI IZDELAVI TEHNIČNE DOKUMENTACIJE SKLADNO Z ZAHTEVAMI NAROČNIKA, SKRB ZA REŠEVANJE ZAUSTAVITEV IN REKLAMACIJ, KI NASTANEJO NA PROJEKTU, NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2012; ATLAS TRADING TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 45, 3212VOJNIK
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ELEKTROTEHNIK - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA IN SERVISIRANJA ELEKTRO NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: IZDELAVO, VEZAVO IN MONTAŽO ELEKTRO OMAR Z VGRAJENO ELEKTRO IN ELEKTRONSKO OPREMO, TESTIRANJE NAPRAV V DELAVNICI, OBČASNA MONTAŽA NAPRAV PRI KUPCIH IN PODPORA NA TERENU. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO BRANJE IN RAZUMEVANJE TEHNIČNIH RISB IN NAČRTOV, NAJMANJ 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ NA PODROČJU IZDELAVE ELEKTRO OPREME, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
MEHATRONIK - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU IZDELAVE, ZAGONA, TESTIRANJA IN VZDRŽEVANJA NAJZAHTEVNEJŠIH ELEKTRONSKIH NAPRAV. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: STROKOVNO POMOČ PRI IZDELAVI NAPRAV, KONFIGURIRANJE, TESTIRANJE IN ZAGON NAPRAV V DELAVNICI, MONTAŽO IN ZAGON NAPRAV PRI KUPCU TER PODPORO IN SERVISIRANJE NAPRAV PRI KUPCU. PRIČAKUJEMO ING. ALI DIPL. ING. MEHATRONIKE ALI ELEKTRONIKE, DOBRO POZNAVANJE PC OKOLJA, SPOSOBNOST DELA V TIMU, KOMUNIKATIVNOST, SAMOSTOJNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - FASADER - M/Ž; SLIKOPLE-SKARSKA, FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.11.2012; KUGLER ZASTOPANJE, D.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 15 B, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
SERVISER - M/Ž; OPRAVLJANJE SERVISNIH POSEGOV NA KLIMATSKIH NAPRAVAH IN TOPL. ČRPALKAH, IZVAJANJE LETNIH SERVISNIH PREGLEDOV, SPUŠČANJE VGRAJENIH TOPL. ČRPALK V POGON PO PREDHODNEM PREVERJANJ UPRAVILNOSTI MONTIRANE OPREME, SPOZNAVANJE TEHNIČNIH KARAKTERISTIK STROJNE OPREME, REGULACIJSKIH SISTEMOV IN PODROBNOSTI DELOVANJA HLADILNEGA IN HIDRAVLIČNEGA SISTEMA STROJNE OPREME, KI JE PREDMET DELA, IZVAJANJE PREGLEDOV, SERVISOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA ELEKTRIČNIH, HIDRAVLIČNIH IN HLADILNIŠKIH INŠTALACIJA, PRIDOBIVANJE ZNANJA - FORMALNO IN NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2012; ATLAS TRADING TRGOVINA
IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 45, 3212 VOJNIK
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
RAZVOJNI INŽENIR PROGRAMSKE OPREME / PROGRAMER - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA NA PODROČJU PROGRAMIRANJA Z AMBICIJAMI SPOZNAVANJA IN UPORABE NOVIH TEHNOLOGIJ. NUDIMO REDNO ZAPOSLITEV ZA NE/DOLOČEN ČAS. DELO OBSEGA: SAMOSTOJNO RAZVIJANJE PROGRAMSKE OPREME; INTEGRACIJO PROGRAMSKE OPREME V NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE IN ETIKETIRA-NJE; ZAGON IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO UNIV. DIPL. ING. ALI DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, ZNANJE PROGRAMIRANJA V .NET (C#), POZNAVANJE KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (SERIJSKA, TCP / IP), POZNAVANJE RELACIJSKIH BAZ PODATKOV, DOBRO KONCEPTUALNO ZNANJE PROGRAMIRANJA IN PRAKTIČNE IZKUŠNJE, SPOSOBNOST DELA V TIMU, SAMOSTOJNOST, KREATIVNOST IN SAMOINICIATIVNOST, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; INEL INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA D.O.O., KULTURNIŠKA ULICA 41, 3000 CELJE
INŽENIR GRADBENIŠTVA
GRADBENI INŽENIR - M/Ž; UREJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE TER NADZOR NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 23.12.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
UE LAŠKO
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2012; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE
UE MOZIRJE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
TEHNIČNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO - M/Ž; OPTIMIZACIJA PROIZVODNJE NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV, OPERATIVNA PODPORA V PROIZVODNJAH NAŠIH POSLOVNIH PARTNERJEV, REŠEVANJE REKLAMACIJ, DELNO TUDI PRODAJA NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.12.2012; EKO PLASTIK TRGOVSKO ZASTOPANJE IN PRODAJA D.O.O., ŠMIHELSKA CESTA 2, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE OBLIKOVALEC KOVIN VARILEC - M/Ž; VARJENJE Z CO2, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.12.2012; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1, 3215 LOČE STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA STROJNIH DELOV PO NAČRTIH, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.12.2012; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O., ZGORNJE LAŽE 1, 3215 LOČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; VOZI SE V ITALIJO, AVSTRIJO, NEMČIJO, DANSKO, ŠVEDSKO, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG POLAGALEC KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE TAL IN STEN, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2012; KERAMIČARSTVO ČRNKO, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, POSREDNIŠTVO IN SVETOVANJE D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNIH VOZIL V MEDNARODNEM PROMETU (NEMČIJA, AVSTRIJA, ŠVICA, BELGIJA, HOLANDIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2012; AV-TOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR KUHAR ZA P.E.ŠENTJUR - M/Ž; PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH JEDI TER POSTREŽBA LE TEH., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 30.11.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT MIZAR
MIZAR -PARKETAR - M/Ž; POLAGANJE IN BRUŠENJE PARKETA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.11.2012; KERAMIČARSTVO ČRNKO, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, POSREDNIŠTVO IN SVETOVANJE D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž; ISKANJE NOVIH STRANK IN MERITVE NA OBJEKTU., NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2012; KERAMIČARSTVO ČRNKO, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, POSREDNIŠTVO IN SVETOVANJE D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR LOGISTIČNI TEHNIK ORGANIZATOR PREVOZOV- DISPONENT - M/Ž; ORGANIZACIJA PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2012; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2012; BIFE PRI LOJZU ALOJZ ŠERBAK S.P., CESTA NA BELLEVUE 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ IN TRANSPORTNIH POTI V TUJINI (BELGIJA, NEMČIJI, AVSTRIJI, ...),NAJMANJ 3 LETA IZKUŠENJ NA PODOBNIH PROJEKTIH. ZAHTEVA SE ZNANJE NEMŠKEGA ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. ZA NEDOLOČEN ČAS, 1.12.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2012; GASTCOM, PODJETJE ZA PRIPRAVO HRANE D.O.O., CESTE 54, 3252 ROGATEC STROJNI TEHNIK MEHATRONIK - TEHNOLOG VZDRŽEVANJA - M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ, IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVAJA PROIZVODNJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU DEL, PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN INŠTALACIJ TER KRMILNIH SISTEMOV IN ODPRAVLJANJE NAPAK LE TEH, ORGANIZIRANJE PREVENITIVNEGA VZDRŽEVANJA, VODENJE RAZNIH EVIDENC, SKRB ZA PRIPRAVO REZERVNIH DELOV ZA POTREBE NEMOTENEGA DELOVANJA STROJEV IN NAPRAV TER OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.11.2012; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA ZA VARILSTVO
INŽENIR VARILSTVA ZA NADZOR NAD VARILSKIMI DELI. - M/Ž; NADZOR NAD VARILSKIMI DELI NA JEKLENIH KONSTRUKCIJAH IN CEVOVODIH. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2012; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
VARILEC
TIG VARILEC - M/Ž; VARJENJE TIG, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.11.2012; ROSVEL-ONI-OS, VARILSTVO IN MONTAŽA, D.O.O., GAVCE 24 B, 3327 ŠMARTNO OB PAKI DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA KNJIGOVODSTVA - M/Ž; VODENJE ODDELKA KNJIGOVODSTVA IN IZVAJANJE
VSEH NALOG V ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.12.2012; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49
C,3313	POLZELA
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
PROCESNI TEHNOLOG - M/Ž; NASTAVITEV STROJEV (PARAMETROV), SISTEMATIČNO IN STROKOVNO REŠEVANJE TEHNOLOŠKE PROBLEMATIKE V PROIZVODNJI, ISKANJE VZROKOV (Z UPORABO METOD) ZA NESTABILNOST PROCESA, IZVEDBA "NULTIH" SERIJ, OPTIMIRANJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV V PROIZVODNJI, SODELOVANJE PRI TEHNOLOŠKEM RAZVOJU NOVIH PROJEKTOV IN NJIHOVI UVEDBI V PROIZVODNJO, IZVEDBA VZORČENJA PO MODIFIKACIJI/SPREMEMBA MATERIALA/SPREMEMBA STROJA, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIKE, AKTIVNO PREPOZNAVANJE IN UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ Z NAMENOM IZBOLJŠANJA, PRODUKTIVNOSTI IN KAKOVOSTI IZDELKOV, IZDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.11.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE,
D.O.O.,	SELO 20 A, 3320 VELENJE
UEŽALEC
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLASBENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013., DOLOČEN ČAS, 15.12.2012; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 27. 11.
16.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop učencev osnovne stopnje od 4. do 8. razreda
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Osnovna šola Zreče
Pingvin Pit
ura pravljic
17.00 Ljudska univerza Celje Kako zmorem biti zadovoljen/-a v nezadovoljnem svetu?
predava Olga Lilija Hribernik, habilitirana učiteljica Inštituta za realitetno terapijo
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura z Nino Trbovšek
17.00 Knjižnica Ponikva pri Šentjurju Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
pripoveduje Romana Bonno
18.00 Knjižnica Šentjur
Andreja Jezernik Perič, Nina Arlič in Astra Vrečko
umetniški večer
18.30 Krajevna knjižnica Petrovče
Tone Pavček in Ivan Minatti
literarni večer posvečen velikima pesnikoma
19.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Večmedijski projekt modnega ustvarjanja kolekcije Every Soul is a Circus
odprtje razstave 19.00 Knjižnica Šoštanj
Skrivnostni Iran
predava Urška Sotler
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Pomen duhovnega učitelja na poti
- Št. 94 - 27. november 2012
MM
predava Franček Dobovišek
19.19 Knjižnica Velenje
Bolezni prebavil in želodca
predava Aleksandra Žuber 19.30 Kulturni dom Šentjur
Sinoči pa sem čula glas
koncert samospevov Benjamina Ipavca
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert ansambla violončel s solisti
DOBRODELNE PRIREDITVE
SREDA, 28. 11.
20.00 Dvorana Golovec Celje Klic dobrote
dobrodelni koncert za družine v stiski
ČETRTEK, 29. 11.
18.00 Večnamenska dvorana Nova Cerkev
Spet na naši šoli
dobrodelni koncert; izkupiček je namenjen otrokom iz finančno ogroženih družin
19.30 Celjski dom_
Od tišine do glasbe
dobrodelna glasbena monokomedija z Juretom Ivanušičem
DRUŠTVA VABIJO
ČETRTEK, 29. 11.
16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda
Adventna ustvarjalna delavnica
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Meditacija ob polni luni v znaku strelca
20.00 Celjski mladinski center
Okusi in doživetja sveta: Turška kuhinja
večer namenjen kulinariki in kulturi
KINO
PLANETTUŠ
Spored 27. in 28. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix in Obelix v Britaniji
-	komedija
torek in sreda: 15.00 Asterix in Obelix v Britaniji
-	komedija, 3D torek in sreda: 18.05
Atlas oblakov - drama, znanstvena fantastika torek in sreda: 17.20, 20.40 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, sinh. torek in sreda: 15.05, 17.05 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, 3D torek in sreda: 16.05 Nahrani me z besedami - drama
torek in sreda: 19.05, 21.25 Paranormalno 4 - grozljivka torek in sreda: 16.20 Poročni video - ljubezenski torek in sreda: 16.55 Šanghaj - drama torek in sreda: 18.15, 20.25 Skok čez plot - komedija torek in sreda: 20.55 Skyfall - akcijski triler torek in sreda: 17.10, 20.00 Somrak saga: Jutranja zarja 2. del - akcijski, drama torek in sreda: 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25 Zadnji obred - akcijski, drama torek in sreda: 19.00, 21.15
metropol
SREDA
Festival lezbičnega in gejevskega filma:
20.00 Zeleno zeleno - drama ČETRTEK
20.00 Margarita - drama
www.radiocelje.coin
MALI OGLASI / INFORMACIJE	23
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
POSEST
KUPIM
KUPIM
HIŠO v Celju, najraje Zagrad-Polule-Skal-na klet, kupim. Nudim takojšnje plačilo brez posrednika. Telefon 041 601-555.
4463
STANOVANJE, do 60 m2, v Celju, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
4463
ODDAM
ODDAM
PRODAM
GOLF V diesel 1,9 tdi, letnik 2008, tri vrata, svetlo srebrn metalik, redno servisiran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Možne menjave. Telefon 041
866-822.	4463
DOBRO ohranjen peugeot 206, letnik 2000, prodam. Telefon 041 311-774.
4409
PROSTOR za kakršno koli obrt, dejavnost, ugodna lokacija, s parkirnimi prostori, ob Mariborski cesti v Celju, skladišče ali priročno delavnico, približno 28 m2, oddam v najem. Telefon 040 626-815, 041 262-063.	4416
ENOINPOLSOBNO stanovanje v Štorah, 54 m2 delno opremljeno, v neposredni bližini vrtca, OŠ in ZD, oddamo. Najemnina 230 EUR in varščina po dogovoru. Telefon 068 137-446. 4495

PRODAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
ŠTEDILNIK na trdo gorivo prodam. Informacije po telefonu 031 207-438.
4475
M
PSIČKA, starega 6 mesecev, češkoslovaški volčjak, čipiran, cepljen, z rodovnikom, lep, pameten, igriv, prodam zaradi zdravstvenih težav. Psiček potrebuje nekoga, ki je telesno aktiven. Zraven podarim pesjak in kočo. Telefon 031 844-917.	4483
PRAŠIČE, hranjene z domačo hrano, težke od 110 do 300 kg, možnost dostave ali zakola pri prodajalcu, prodam. Telefon 041 996-166.	4491
PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo kuhano hrano, težkega približno 160 kg, prodam. Telefon 031 642-502.
4496
MLADE račke - nema raca in zajce nemški lisec prodam. Telefon 040 427-327.
4504
PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5808-895, 070 817- 985. 4505 BIKA, težkega približno 100 kg, prodam. Telefon 5716-516.	p
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4351
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje v Laškem, Požene-lova ulica 1, ugodno prodam. Telefon 040 296-450.	p
tednik
PRODAM
TELIČKO, staro 3 mesece, pasma ls/lim, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 706-985.	4421
PRAŠIČA, težkega 200 ali 240 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5821-916, 031 820296.	4449 BIKCA simentalca, težkega 130 kg ter več teličk, od 160 do 230 kg, prodam. Telefon 031 743-351. 4472 TRI velike breje burske koze z rodovnikom prodam. Telefon 041 649-414. Š 296 PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, pašno telico, brejo 6 mesecev, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 850214. 4476 MLADO kravo s teletom prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 579-3229. 4502
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
TELIČKO ali bikca simentalca, brez številke, kupim. Telefon 051 251-803.
4466
KRAVE in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Telefon 031 743-351.
4472
OSTALO
PRODAM
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJAH- OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
\QA
t Ji
Hvala ti, ker smo smeli rasti ob tebi in s tabo deliti tvojo pokončnost in moč.
ZAHVALA
Ob slovesu od ljubljenega moža in očeta
ZDRAVKA ZELICA
(17. 2. 1956 - 17. 11. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki delite bolečino z nami.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Albini Rezar Planko in dr. Boštjanu Birsi za boleča, a odločna in iskrena sporočila ter osebju oddelka za bolezni prebavil za srčnost, ki ste nam jo namenili v urah poslavlja-nja.
Tvoji: Andreja, Simon, Mateja
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno
prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
SUHO koruzo in tribrazdni obračalni plug prodam. Telefon 041 649-414. Š 275 BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
TELICO, 150 kock sena in 270 l jurke prodam. Telefon 031 840-282. 4432 BUKOVA drva, metrska ali kratko nažagana, prodam. Možna dostava. Telefon 051 614-316.	p
SLIKI Avgusta Lavrenčiča in Elde Piščanec in lovski karabin z daljnogledom Swa-rovski, prodam. Telefon 041 738-202.
4386
KOMPLETNI namizni računalnik + LCD Samsung, 19«, procesor Intel core 2 duo E6750 2.66GHz, 4 GB spomina, 500 cbg disk grafična nvidia geforce 8600GT, zvočna kartica, dvd pekač, prodam za 200 EUR. Telefon 040 745-968.	4467
BUKOVA drva, suha, možna dostava, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 581-677.	4485
STEGNO in pleče mladega bikca ali polovico prodam. Telefon 031 826-782.
4484
POLSUHA cepana metrska drva, akacija, 200 EUR/5 m, v Štorah, prodam. Telefon (03) 5770-256. 4494 NOVO arnico, kad za koline iz smrekovega lesa in »trage« iz jesenovega lesa prodam. Telefon 040 253-931, Aljaž.
L 277
SENO v kockah, prašiče, težke 150 kg, domača hrana, prodam. Telefon 031 221-243.	4501
56-letni samski moški z manjše kozjanske kmetije išče življenjsko družico. Lahko si tudi mamica, stara od 45 do 50 let. Telefon 031 345-940. 4446
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
43-letni moški si želi duševne, telesne ljubezni z urejeno gospo. Telefon 041 510-457.	4337
ZAPOSLITEV
PODJETJE iz Ljubljane (direktor) išče sodelavko - partnerko v podjetju z zaključnimi deli v gradbeništvu. Obvezno nekadilka, brez obveznosti, s svojim prevozom, starost od 30 do 45 let, s smislom za vodenje evidenc, stikov s strankami. Obvezen vložek 50.000 evrov in s tem 20 % udeležba pri dobičku (500 EUR/mesečno) + OD + stimulacija. Možnost stanovanja v Ljubljani, redno ali honorarno delo; www.komplet-plus.si. Ponudbe s sliko pošljite na naslov: info@komplet-plus. si.	n
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu. Telefon 041 857-309.	4468
IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu ali pri varstvu starejših oseb. Telefon 070 556-294.	4487
IŠČEM delo: čiščenje in pomoč v gospodinjstvu na področju Celja. Informacije po telefonu 041 993-955.
4505
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj, hiš, sanacije po poplavah, zidarska dela, keramika, vodovod, beljenje sten, fasad; 10 % popust v letu 2012. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
radiocelje
95.9 100.3 90.6 MHz
Z
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Diamantna
poroka
Rančigajevih
V krogu domačih in prijateljev sta 90-letna Milka in Franc Rančigaj z Gomil-skega v občini Braslovče praznovala diamantno poroko - 65 let zakonske zveze. Cerkveni obred z mašo, ki jo je bral župnik Martin Cirar, je bil v domači župnijski cerkvi sv. Štefana, družabni del pa v župnijskem domu na Gomilskem.
Milka se je na Rančigajevo kmetijo primožila iz kmečke družine v sosednji Grajski vasi. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Tone, Franci, Marta in Milka, zdaj pa se je družina povečala za devet vnukov in šest pravnikov. Sicer pa je glavno kmetijsko dejavnost na njuni kmetiji predstavljalo hmeljarstvo,
kjer sta imela veliko uspehov in zanje prejela številna priznanja, Franc pa je bil leta 1985 tudi hmeljarski starešina. To tradicijo nadaljuje njun mlajši sin Toni, ki je prevzel kmetijo.
Skupaj z njegovo družino preživljata jesen življenja. Lepo se razumejo, njuno zdravje pa ni več tako trdno, kot je bilo pred leti, vendar sta zadovoljna, saj vidita, da imajo njuni otroci in kmetija lepo prihodnost, ki sta jo z dobro vzgojo, ljubeznijo in pridnim delom tlakovala prav onadva. Mnogo lepih želja sta bila deležna ob tem častitljivem jubileju, večina je govorila o zdravju, ki si ga tudi sama najbolj želita.
TT
Potujoči kurnik
Ste že slišali za potujoči kurnik? Imajo ga na kmetiji Podpečan v Galiciji, kjer so dejavnostim, po katerih so znani - sirarstvo, kmečki turizem in wellness - dodali še rejo kokoši nesnic. Kupci, ki prihajajo po njihove izdelke, so namreč spraševali, kako da imajo kmetijo, a ne prodajajo jajc. Tako so se odločili za nakup približno 120 kokoši.
Andrej Podpečan slikovito razloži, da so imeli srečo, ker o kurah nihče nič ni vedel. Vedeli so samo to, da ne želijo, da bi bile zaprte, kot so na farmah, temveč da bi se pasle. Toda iz izkušenj je vedel, da bo za njimi na do-
ločenem mestu, ko bodo pojedle vso travo, ostalo samo še blato. Po posvetovanju s profesorico Antonijo Hol-cman z biotehniške fakultete so našli rešitev, in sicer premični kurnik. Oblikovala jim ga je arhitektka, ki je načrtovala tudi njihove druge objekte, tako da se lepo vključuje v okolje. Lično hišico na kolesih lahko priklenejo na traktor in prestavijo drugam, kjer se kure še niso pasle. Parcelo ogradijo, ograja pa je pod napetostjo predvsem zaradi lisic, ki bi lahko naredile škodo.
Tudi notranjost kurnika ni čisto običajna, saj so pri izdelavi upoštevali na-
vodila stroke o tem, kako morajo biti postavljene letve in kako gnezda. Ponoči slednja zaprejo, da jih kure ne umažejo, jajca pa pobirajo kar na zunanji strani kurnika. Okrog sto jih je na dan, kar pomeni, da sistem deluje. Podpečan pravi, da od tega ne bodo obogateli, saj se bo naložba - okrog šest tisoč evrov - povrnila v letu dni, je pa dobro imeti več dejavnosti, če se pri kateri kaj zatakne. Pri taki reji je nesnost nekoliko manjša kot na farmah, je pa zato kakovost zagotovo veliko boljša, zaključi Andrej Podpečan.
TC, foto: GrupA
Andrej Podpečan pred svojim potujočim kurnikom
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
KOf
Uvit
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Nekateri ne skačejo na ukaz.
Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.