Tako komunisti
kakor prej carji
To se pravi: enim kakor drugim je bilo in je prav malo mar, kaj se bo zgodilo s slovenskim narodom, če ga v najusodnejših trenutkih, ko najbolj ve-ruie v Rusijo, puste na cedilu. Tako se je zgodilo v začetku prve svetovne yo'ne, ko je carska Rusija, ta velika in «veta zaščičtnica Slovanov, zlasti še balkanskih, pustila pasti Slovence po londonskem paktu 1. 1915 v italijanske roke, samo da pridobi Italijo, zaveznico Avstrije in Nemčije, na stran Antante. Tedaj je beli car dovolil Sazo-novu, da podpiše pogodbo, po kateri naj pripade Italiji zato po vojni kot darilo slovenska zemlja do Snežnika in skoraj do Ljubljane. Takrat je ta ,,velika matuška svetaja Rus“ izdala Slovence, kot da nismo „brati Slovani“, in to v času najbolj gorečega panslavizma.
Ta je bila samo propagandna maska.
Prav isto se je zgodilo po drugi svetovni vojni, le da za to nismo vedeli. Molotov je terial za državo Slovenijo vso Južno Koroško, Bebler je rohnel v Parizu in Kardelj je organiziral množične manifestacije v Sloveniji, da so podprli njegov boj za Koroško ob strani ruskega strica, ki ga je jemal v zaščito. Veliko slovanske vzajemnosti je bilo poudarjeno, pa čeprav je Molotov žo dobro vedel, da smo Slovenci že davno prodani. Prodal nas je tokrat ruski rdeči car, se pravi sam Stalin, „oče vseh narodov“ in „zaščitnik malih narodov“, zlasti še slovanskih. To priča pismo, ki ga je pisal Stalin maja 1345 •avstrijskemu kanclerju in voditelju avstrijske socialne demokracije, Rennerju:
„Zahvaljujem se Vam, spoštovani tovariš, za Vašo poslanico z dne 15. aprila. Ne dvomite o tem, da je Vaša skrb za neodvi-nost, nedotakljivost in napredek Avstrije tudi moja skrb. — Pripravljen sem po svoji moli in možnosti nuditi sleherno pomoč, ki ti bi a potrebna Avstriji. — Oprostite poznemu odgovoru. — Stalin.“
To pismo priobčuje v ljubljanskem Delu znani Titov življenjepisec Vladimir Dedijer (12 jan.) in tudi pove, kaj je dobil Stalin za to svojo „garancijo za nedotakljivost Avstrije“ v času, ko je bil za Slovence spet poln upanja na priključitev k Jugoslaviji, in ki jo je na vid kar najbolj podprla sovjetska diplomacija na mirovnih konferencah. Moša Pijade pa je zapisal, da „je Stalin zabarantal pravico koroških Slovencev do samoodločbe za 50 milijonov dolarjev povrhu tistih 100 milijonov, kolikor so njegovi trije zahodni partnerji bili dotlej voljni priznati svojemu vzhodnemu partnerju“.
„Stalin je namreč brez vednosti koroških Slovencev, na skrivaj, mimo vodstva Osvobodilne fronte Slovenije, ne da bi obvestil Nacionalni komite AVNOJA“, pravi Dedijer, „barantal z veliki silami o — nemškem imetju v Avstriji, ki ga je Sovjetska zveza zahtevala zase."
To je bila zdaj koncem druge svetovne vojne cena za koroške Slovence, kot je prvi Londonski pakt zahteval Primorce i n Goričane ter celo del Kranjske. Rdeči car je izdal Slovence kot prej beli, le da je beli — jokal, rdeči pa še dve leti uganjal s Slovenci krvavo burko na mirovnih pogajanjih v Parizu. Tam so Američani, Britanci in Francozi razumeli, da je Stalin voljan popustiti glede avstrijskih meja, ter so pustili koroške Slovence na cedilu, ko so koncem maja 1945 ukazali partizanskim četam zapustiti Koroško. Toda jasno je prišla ta izdaja do veljave šele 1. 1947, ko so v Moskvi sklepali pogodbo z Avstrijo. Takrat sta Molotov in Višinski povedala Kardelju jasno, da „Sovjetska zveza ni mogla več vztrajati pri podpori ozemeljskim zahtevam do Koroške“.
Takšna je bila ta rdeča izdaja komunističnega carja, ki je iznenadila jugoslovanske komuniste, nas pa, ko jo beremo zdaj, prav nič. Rusiji ni bilo nikdar za male narode, niti za slovanske, če je šlo za njihov lastni dobičečk. Koroška je padla zaradi — komunizma.
In tudi Trst.
Vsi vemo, da so zavezniki pognali jugoslovansko vojsko iz Trsta 1. 19-45, ker niso hoteli dati za nobeno ceno
MEDSEBOJNE OBTOŽBE MOSKVE IN PEKINGA
Napetost med Moskvo in Pekingom 'udi minuli teden ni prenehala. Tako v Moskvi kakor v Pekingu je časopisje objavljalo strupene članke proti „maois-tom" in proti „novim ruskim carjem“.
'Na reki Ussuri je prišlo do novega, tretjega krvavega spopada med sovjetskimi in kitajskimi obmejnimi oddelki. Moskva je krivdo za incident spet zvalila na Peking, na Kitajskem pa so objavili, da so bili sovjeti tisti, ki so ga izzvali. V Tokiu je neki dnevnik objavil izpod peresa svojega dopisnika iz Mandžurije, da so bili sovjeti prvi, ki so povzročili prvi krvavi spopad s kitajskimi ozme nimi stražami 2. marca t. 1. Moskva da je začela z incidenti na Daljnem vzhodu, da bi tesneje povezala ostale komunistične države v Evropi na soviet-ski blok „spričo rumene nevarnosti".
Maocetung je izdal ukaz o premiku „milijonov“ rdečih stražarjev na kitaj-sko-sovjetsko mejo, medtem ko so istočasno začeli s področij ob meji odseljevati na milijone ljudi v notranjost države. To odseljevanje predstavlja, po pisanju zahodnih agencij, eno največjih člo-eš' ih preseljevanj v modemi zgodovini. Zlasti v provinci Sinkiang so Kitajci odselili vse nekitajsko prebivalstvo — kazaškega in ugrijskega izvora — v notranjost' države.
Moskva je minuli teden zagrozila Pekingu z uporabo atomskega orožia, če o bodo incidenti nadaljevali. Kitajci pa
seveda niso ostali brez odgvora, , če . j bodo Rusi drznili uporabiti atomske rakete, jih bomo izstrelili tudi mi“, je izjavil Maocetung. Kitajsko vojaško vrhovno poveljstvo, ki se je sestalo na nujno sejo vsled mejnih incidentov z ZSSR, je pod predsedstvom Maocetun-ga nadalje sklenilo, da „Kitajska noče zmage nad ZSSR, da pa bo znova posedla področja, ki ji zgodovinsko pripadajo.“
Sovjetsko časopisje se v svojih napadih na Kitajce trudi, da bi delalo razliko med „maoisti“ in „kitajskim ljudstvom“, se pravi zavzema taktiko sovjetske, odn. taktiko sleherne komunistične partije, razdvojiti prebivalstvo od vodstva. V protikitajsko propagando je posegel tudi sovjetski pesnik Jevtušenko, ki je v Literarni Gazeti objavil pesem proti „mongolskim napadalcem, katerim se bo godilo enako, kakor se je mongolskim kanom pred 600 leti.“
Moskovska revija Ogonek z dva milijonsko naklado je objavila strupen napad na rdeče Kitajce ter primer,-Maocetunga s Hitlerjem: „Divje, kanibalske, nacionalistične ideje Maocetunga, samozvanega vesoljnega vodje ško-duieio milijonom Kitajcev. Naj Kitajci poginejo, naj' milijoni, naj desetine mili ionov drugih narodov izginejo, samo da bo ponoreli kitajski fiihrer mogel iti svojo pot.!“
■uinaaiiumtiti
Priprava konference svetovnega komunizma
V Moskvi so delegati sovjetske kom. partije in drugih 66 komunističnih par-! ij minulo soboto zaključili štiridnevno pripravljalno zasedanje za komunistično vrhunsko konferenco, ki se bo -estala v Moskvi ,5. junija.
Prvotno je bilo. določeno, da bo taka vrhunska konferenca že lanskega novembra, pa jo je Moskva morala odpovedati vsled sovjetske invazije češkoslovaške. 'Nato je Moskva določila, da bo meseca maja, toda so jo sedaj dokončno določili za 5. junija. Pred tem bo pripravljalna komisija imela še en sestanek 22. maja.
Na štiridnevnem pripravljalnem zasedanju so delegati kom. partij izdelovali dokument, s katerim hoče Moskva pokazati zunanjemu svetu, da je svetovno komunistično gibanje v ogromni večini tesno združeno s sovjetsko komunistično partijo, oziroma z njenim vodstvom. Da bi dosegli čim večje soglasie, so iz osnutka dokumenta izpustili vse problematične zadeve sovjetskega bloka, kakor je vprašanje sovjetske invazije češkoslovaške, vprašanje doktrine o omejeni samostojnosti posameznih komunističnih držav, sovjetsko-kitajski incidenti, itd.
Besedilo dokumenta je zelo dolgo * v
Jadrana v roke sovjetom. Kakor iz Koroške so se partizani umaknili tudi iz Trsta. In še to vemo, da je ameriška poslanka Luče, katoličanka, uporabila vse moči, da je preprečila realizacijo že ustanovljene samostojne tržaške države, in jo pridružila Italiji predvsem zato, da ne bi to jadransko največje pristanišče služilo za odskok komunizma v Srednjo Evropo. Usnela je. In sovjetski diplomati so dali roke stran od Trsta bogve za kakšno ceno. Gotovo je samo: kot smo Koroško izgubili zaradi komunizma, smo tudi Trst iz istega vzroka.
Slovenski komunisti si te „uspehe“, usodne za ves narod, lahko zapišejo
v svoje anale „osvobojenja“.
Za nas pa sledi iz tega spoznanje, ra sta tako rdeči kakor carski imperializem istega kova, da jima ni nič mar za solzavo panslovansko romantiko, ne za zaupanje Slovencev, ne njihova samoodločba, no usoda..., zanju velja le — lastni dobiček, zdaj v obliki števila vojakov, zdaj — dolarjev v milijonih...
Dobro je samo to, da zdaj tudi doma to sprevidevajo, za kaj so se borili tisti borci, ki so padali z imenom Stalinovim na ustnih... in kako je njihova ‘osvobodilna’ fronta pomagala k, ‘sužnosti’ bratov in ‘odcepitvi’ takih krajev od slovenskega materinega telesa, kot sta Koroške in Trst...
td
ter poudarja predvsem enotnost komunističnih partij v njihovem , anti-impe-rialističnem boju“. Poudarek je pa na tem, da razlike med posameznimi partijami, naj bodo še tako globoke, ne sméjo preprečevati njihovega .sodelovanja, kadar5 gre za skupne interese '•el< \r.ega komunističčneka gibanja.
Komunisti nočejo miru v Vietnamu
Z ozirom na že pet tednov trajajočo komunistično ofenzivo proti južnoviet-namskim mestom in na Nixonovo izjavo, da bodo ZDA izvedle povračilno akcijo, če Hanoj ofenzive ne bo ustavil, je imel severoameriški predsednik pretekli teden več tajnih sej s svojimi vojaškimi svetovalci ter z ameriškim veleposlanikom v Saigonu Bunkerjem, Ameriški obrambni minister Laird je objavil, da se ameriški vojaški oddelki „ne bodo umaknili iz Vietnama“, iz Bele hiše pa je prišlo poročilo, da Nixon smatra, da so komunisti prekršili dogovor s Johnsonom o postopnem zmanjšanju vojaških akcij v Južnem Vietnamu, kar je bil pogoj za ustavitev bombardiranj Sev. Vietnama.
Komunisti so v zadnjih dneh začeli pošiljati skozi Laos dolge kolone svojega moštva ter ameriški strokovnjaki ugotavljajo, da se pripravljajo na še obširnejše akcije v Južnem Vietnamu. Iz izjav ujetnikov so ameriški vojaški krogi ugotovili, da Hanoj pošilja nove vojaške oddelke v Južni Vietnam pod geslom „zadnje velike bitke za osvoboditev Vietnama“.
Na mirovnih razgovorih v Parizu pa traja zastoj naprej.
Nixon proti neredom po univmalî
Nixon je minulo soboto obiskal Kalifornijo ter je ob tej priliki dal izjavo v zvezi z nedavnimi velikimi študentovskimi neredi v mnogih severnoameriških univerzah.	■
Nixon je poudaril, da bo ameriška vlada storila potrebne korake, s katerimi bo onemogočila nerednežem nadaljnji študij na univerzah ter jim odvzela vse finančno pomoč. Nixon je pozval univerzitetne oblasti, naj izženejo razgrajače iz univerz ter jim preprečijo nadaljnji študij, kajti „ameriška vlada nc bo stala mimo in gledala, kako gotovi elementi uničujejo ameriški učni sistem. Mislim, da ni preostro, če trdim, da je to pot, po kateri začenja umirati civilizacija.“
Nixon je nadalje dejal, da bo treba „sile razdora in brezumnosti nadomestiti z odločnimi, prepričevalnimi in zakonitimi napori za konstruktivne spremembe.“
El desarollo t| la justicia social
“Los países industrializados deberían prestar ayuda a las naciones subdesarrolladas, pero no por motivos egoístas de lucro, o para obtener ventajas v preeminencias comerciales, como tampoco llevados por su rivalidad con otros países”, afirmó recientemente r-1 Papa Paulo VI.
El Sumo Pontífice dijo a los miembros de una asamblea reunida para tratar la cooperación entre la industria y la organización de alimentación y agricultura de la ONU, que salvar al mundo del “espectro del hambre” era de suma importancia para el futuro del hombre.
“El problema real,” dijo el Papa, “no es ayudar a los países pobres desde afuera, sino proveerlos de los instrumentos necesarios para que puedan mejorar su producción por sí mismos.”
Razvoj in socialna pravičnost
„Industrializirane države bi morale pomagati nerazvitim narodom, a ne iz egoističnih, dobičkarskih razlogov, ali za dosego trgovske nadmoči, tudi ne zaradi tekmovanja in nasprotja z drugimi državami,“ je pred kratkim izjavil papež Pavel VI.
Sveti oče je rekel članom zborovanja za sodelovanje med industrijo in organizacijo za prehrano in poljedelstvo Združenih narodov, da je bistvene važnosti za bodočnost človeštva rešiti svet nevarnosti lakote.
„Realni problem,“ je nadaljeval papež, „ni pomagati revnim državam od zunaj, temveč jim preskrbeti vse potrebno, da bodo lahko same zboljšale svoj pridelek."
iz TE D NA V TEDEN
Anguilla je državica 6000 ljudi na istoimenskem otoku v Karibskem raju ki meri 90 kv. km. Pridružena je bila federaciji St. Kitts-Nevis-Anguilla, ki je članica britanske skupnosti narodov. Na otoku je bil zastopnik britanske krone Anton Lee, britanske oblasti pa minister William Whitlock. Januarja meseca so otočani pod vodstvom Ronalda Websterja proglasili neovisnost otoka, predstavnika britanske krone in vlade pa napodili. Dne 19. marca je britanska vlada otok Anguilla zasedla s padalci, mornarico in policijo Scotland Yarda, ter vzpostavila britansko oblast nad njim. Otočani so britansko zasedbeno vojsko sprejeli z zaničevanjem in preziri ter z vskliki: „Pojdite raje v Rodezijo. Britanci, posnemate sovjete”, že več dni demonstrirajo in zahtevajo neodvisnost. Webster si prizadeva, da bi zasedbo otoka spravil pred ZN, v katerih je odbor za odpravo kolonij pod predsedstvom tunizijskega zastopnika že sklenil, da bo poslal na otok posebno komisijo. Medtem pa je tudi v britanskem parlamentu žolčna zunanjepolitična debata, v kateri opozicija napada vlado zaradi zasedbe otoka. Očita ji nepremišljenost tega koraka, ki je v zunanjem svetu tudi med angleškimi prijatelji povzročil neodobravanje.
Papež Pavel VI. bo julija meseca odšel na mirovno romanje v afriško državo Uganda. V glavnem mestu te države Kampala bo blagoslovil novo cerkev, posvečeno afriškim mučencem ter imel konferenco z afriškimi škofi.
Nixon in Kosigin sta obvestila razó-rožitveno konferenco v Ženevi, da ZDA in Sovjetska zveza pripravljata novo pogodbo o omejitvi izdelovanja atomskega orožja.
Vlada ZDA je objavila, da ne bo ustavila vojaške pomoči Peruju, s ka-
terim se razgovori za odškodnina za podržavljeno petrolejsko družbo nada-
Hu eio.
Ljudsko glasovanje dne 27. aprila v
Franciji o razdelitvi države na 21 pokrajin in spremembo senata v posvetovalno zbornico za pokrajinske in gospodarske zadeve bo de Gaulle smatral za osebno zaupnico. Svojim ministrom je izjavil, da bo odstopil, če ljudstvo ne bi odobrilo njegovih predlogov.
V	Beogradu se bo v kratkem sesta-!a pripravljalna seja za prihodnjo konferenco nevezanih držav, ki bo verjetno y Adis Abebi.
Med Prago in Vatikanom se bodo v kratkem obnovili razgovori za ureditev razmer med kat. Cerkvijo in to kom. državo. Sodijo, da se bo po teh razgovorih 80 letni kardinal Josef Be-ran vrnil v Prago.
Vatikan namerava v kratkem izdati novo knjigo z dokumenti o njegovih prizadevanjih za mir med drugo svetovno vojno.
Vzhodni Pakistan je na robu državljanske vojne. Močna krdela sestradanega podeželskega ljudstva so na poti proti glavnemu mestu Dacca. Med potjo požigajo naselja ter s svojimi „ljudskimi sodišči“ obsojajo navidezne krivce za sedanje stanje na smrt bodisi z obglavljenjem, zažigom ali pa z mučenjem. Zato je predsednik Ajub Khan odstopil in predal oblast vojski.
Gral. Franco je zagrozil opoziciji, da lahko vsak trenutek znova proglasi pripravno stanje, če bi se v državi pojavljali poskusi za motenje javnega reda in miru.
V	ZDA so se obnovili razgovori predstavnikov ameriške in španske vlade za podaljšanie pogodbe iz leta 1953 o uporabi ameriških vojaških oporišč v Španiji.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Povišice plač državnim uslužbencem
Pretekli teden je bil izdan zakon, s katerim je vlada dokončno uredila problem povišanja plač državnim usluž-bencem. Povišic so deležni uradniki, učiteljstvo, višje sodnijsko osebje, člani oboroženih sil in varnostnih organov. Povišica teče od 1. januarja letošnjega leta in se bo zaostanek plačal v najkrajšem roku. Poleg tega dekret 1921 določa cilje nivoja plač državnih uslužbencev, načrt, ki naj se izpelje v roku treh do petih let. Tako npr. naj učitelj, ki je doslej prejemal 20.125 pesov, in bo po povišici dobil 25 415 pesov, pride do idealno plače 40.000 pesov v teku petih let. Podobno jo predvideno za vse ostale državne ustanovi. S tem se hoče znova poudariti pomen urad-ništva in pa priložnost, da državni uslužbenci dobijo zadovoljive plače, „kot so jih prejemali v desetletju po 1940“.
Potovanje zunanjega ministra
V nedeljo, 23. t. m., je argentinski zunanji minister dr. Nicanor Costa Mendez odšel na daljše potovanje po evropskih državah. Obiskal bo Zahodno Nemčijo, Francijo, Romunijo, Italijo,
Vatikan in Španijo. Njegov namen je utrditi medsebojne vezi na kulturnem in političnem polju s temi državami, s katerimi ima Argentina važne gospodarske stike. Na potovanju ga uradno spremlja pot argentinskih zunanjepolitičnih strokovnjakov.
V	pripravi je prednačrt za elektrifikacijo proge Gral. Roča državne železnice. Predvidoma bi bil elektrificiran del med Buenos Airesom in pro-vincijsko prestolnico La Plato. Stroški bi dosegli višino 100 milijonov dolarjev.
V	provinci Formozi bodo v kraju El Colorado zgradili letališče za tovorni transport. Okoliško področje je namreč zelo bogato na pridelavi zelenjave, katero bodo z letali razvažali na razna potrošna središča v vsej državi.
Skupina privatnih podjetnikov preučuje možnosti, da bi v državi zgradili veliko papirnico za proizvodnjo papirja za tiskanje dnevnikov. Državna vlada je idejo odobrila. V principu bi se dela vršila pod nadzorstvom tovrstne , finske tvrdke Jaako Poyry y Co. S tem bi Argentina storila velik korak v smeri ' moderne, industrijsko razvite države.
Sestanek urednikov katoliških in pravoslavnih
verskih listov
skupnega nastopanja katoliških in Pr®~ voslavnih verskih listpV je omenjal modnost. za tako nastopanje v vprašanjih ateizma kot uradne ideologije po šolah
V samostanu v Stični je bil 13. nov. sestanek Urednik katoliških in pravoslavnih verskih listov v Jugoslaviji, Namen sestanka je bil koordinacija skupnega dela ter odstranjevanje morebitnih nesoglasij in nesporazumov med kat. in pravoslavnimi verskimi listi' v lagoslaviji.
Imena udeležencev tega sestanka in poročilo o njegovem poteku ter njegove sklepe smo dobili šele pred dnevi. Zaradi važnosti jih objavljamo.
Sestanka so se udeležili: Iz Ljubljane v zastopstvu kat. lista Družina: glavni urednik dr. Ivan Merlak, odgovorni urednik Drago Klemenčič in 'drednik Joža Vesenjak; iz Zagreba kot zastopnika lista Glas Koncila Vladimir Pavlinič ter urednik Živko Kustič. Kot zastopnik Svezaka pa glavni urednik dr. Tomislav šaki Bunič. Zastopnik pravoslavnega metropolita dr. Demas-kina iz Zagreba je bil o. Jovan Nikolič; iz Beograda so prišli na sestanek msgr. Alojzij Turk, glavni urednik kat. lista Blagovest; kot zastopnika pravoslavnih verskih listov pa glavni urednik Pravpslavlja protojerej Milisav Protič in glavni urednik Glavnika, uradnega lista srbske patrijaršije jeromo-nah dr. Danilo Krstič.
Sestanek je začel in vodil glavni Urednik Družine dr. Merlak, msgr. Turk je poročal o davnem sestanku ljubljanskega metropolita dr. Pogačnika in pravoslavnega patrijarha Germana. Glavni urednik lista Pravoslavlja Pro-tič je v govoru priporočal zbiranje gradiva o ekumenizmu, o katerem da so vsi pravoslavni listi ugodno pisali. (Dejstvo, da je bil patriarh German izvoljen za predsednika Svetovnega sveta cerkev potrjuje, da bodo pravoslavni listi enako linijo obdržali tudi v bodoče.
Urednik Družine Joža Vesenjak je v referatu navajal, da je glavni namen . sestanka doseči večje vzajemno spoznavanje, izbegavanje nesporazumov, izmenjavo jzlnjšenj, skupno nastopanje v
in v j:Vnem življenju, v vprašanjih gradiiv. novih cerkva, tako katoliških, kakor p avoslavnih, v vprašanjih javne morale, praznovanja velikih praznikov in v vprašanjih navzočnosti vernikov v ustanovah javnih informacij.
Referent Glasa koncila iz Zagreba Kustič je navajal, da kljub vsej verski bližini in krvni sorodnosti med slovenskimi in hrvatskimi katoliki in srbskimi pravoslavci obstoja še vedno neko nezaupanje, ki ima narodne in cerkveno osnovo. Zato smatra, da je treba poudariti ter vzajemno priznati, da so Cerkve med Slovenci, med Hrvati in med Srbi tesno povezane z usodo svojih narodov. Te resnice ne smemo zamolčevati in se je tudi ne sramovati. Med Slovenci je cerkev slovenska, med Hrvati hrvatska in med Srbi srbska. Razumljivo je, da vsaka cerkev vzgaja svo:e vernike, naj bodo dobri člani svoje narodne skupnosti. .Narodna pripadnost ni versko vprašanje, zato ni glavna in tudi ne bistvena zahteva Cerkev, toda zdravo narodno čustvo ter iskrena privrženost svojemu narodu spadata k skupnosti krščanske osebnosti in tako vse to tudi postaja stvar etične, verske zavesti. Referent je pa opozarjal, da morajo verske revije paziti na razliko med zdravim rodoljubjem in šovinizmom. Koliko je kak narod glede tega v preteklosti grešil, naj presoja objektivna zgodovina, ko bo imela za to zadosti podatkov, krščanski časnikarji pa niso zgodovinarji, temveč oznanjevalci evangelija. Njihova naloga ni razpravljanje o starih grehih, ampak skrb, da se take stvari ne bi več ponavljale.
Msgr. Alojzij Turk je v svojem referatu zagovarjal skupno dolžnost vseh kristjanov, da naj razumejo zahteve sedanjega časa ter naj potegnejo črte čez težke spore iz preteklosti in po-
. vseh zadevah božjega kraljestva. Glede ; iščejo poti za skupno delo.
Občni zbor Slovenske kulturne akcije
V soboto, 22. marca t. L, je bit v Slovenski hiši občni zbor Slovenske kulturne akcije. Začel ga je dosedanji predsednik Ruda Jurčec.
Po sprejetju novih pravil Slovenske kulturne akcije so bile volitve,, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor:
Predsednik dr. Tine Debeljak, podpredsednik arh. Marijan Eiletz, tajnik p. Alojzij Kukoviča D. J., blagajnik Lado Lenček C. M., knjižničar Marijan Marolt.
Odbor Slovenske kulturne akcije sestavljajo tudi predsedniki njenih odsekov, ki so v tem času naslednji: teološkega dr. Mirko Gogala, filozofskega univ. prof. dr. Vinko Brumen, literarnega dr. Tine Debeljak, glasbenega prof. Alojzij Geržinič, gledališkega namestnik Nikolaj Jeločnik ?n zgodovinskega ter umetnostnega Marijan Marolt.
Člana nadzornega odbora sta dr. Srečko Baraga in Joža Vombergar.
Ker je bilo več predlogov za spre-
Vedno bo še veljala resnica, da mora biti krščanska družina otroku pot k Bogu. Psihologi so v zadnjih letih delali poskuse z mladimi ljudmi, da bi ugotovili, kateri izmed njih so najbolj sprejemljivi za svet vere. Ugotovili so, da so zares lahko verovali predvsem tisti otroci, ki so zrasli v toplem, plemenitem, a ljubeznijo in dobroto obdanem družinskem krogu, tam, kjer sta se oče in mati mod seboj spoštovala in ljubila, se drug drugemu razdajala in oba skupaj nesebično ljubila vse svoje otroke brez razlike ter se zanje iz ljubezni žrtvovala. To toplo družinsko ozračje vdira v otrokovo duševnost že zelo zgodaj, že v prvem letu njegovega življenja, ko mu šele samo zunanji čuti posredujejo te vtise. Otrok že zelo zgodaj doživlja ljubezen staršev, ki ga imajo za svojega, ga varujejo in delijo z njim premoženje in življenje. Otrok doživlja nezasluženo in nesebično ljubezen in ugotavlja tudi svojo odvisnost od močnejših bitij. Tako je njegova duša odprta za sprejem Njega, ki je ljubezen. Tako naj bi krščanski starši, ki bi radi imeli verne otroke, nikdar ne prezrli tega prvega pogoja, kako morajo sami ustvarjati to toplo, z ljubeznijo in žrtvijo napolnjeno družinsko ozračje. V koncilskem dokumentu je lepo povedano :„Družina je šola za bogatitev človečnosti. Za dosego popolnosti njenega življenja in poslanstva pa je med zakoncema potrebno ljubeče občestvo duš in izmenjava misli, pa tudi skrbno sodelovanje obeh roditeljev pri vzgoji otrok. Očetova dejavna navzočnost je pri vzgoji otrok velikega pomena, toda tudi materina skrb za dom, skrb, ki jo tako zelo potrebujejo predvsem mlajši otroci.“ (CS 52)
Iz pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji post
membo pravil, se je debata tako zavlekla, da je celotni občni zbor trajal nad 6 ur.
Proslava sv. Tomaža Akvlnskega v Ljubljani
Razpis volitev v Jugoslaviji
Predsednik zvezne skupščine Milen-tije Popovič je 24. februarja objavil 'odlok o razpisu volitev v Jugoslaviji. V drtizbenO-politični zbor zvezne skupščine bodo 13. aprila, volitve za gospodarski’,’ ! pfosvetno-kultumi in socialno-zdravstveni zbor pa 10 dni pozneje t. j. 28i dpffiai
_ ; Podoben razglas je istega dne obja--j^il -¡V .Sloveniji predsednik, skupščine Slovenije Sergej Kraigher. Dne 13. |iwj*iTila .bodo v Sloveniji volitve v repu-, bliski zbor. Istega dne bodo v slovenski ,) republiki tudi volitve odbornikov občinskega zbora občinskih skupščin. Voli-tve v ostale tri zbore republiške skupščine- bodo 23. aprila.
pino‘gospodarstva zbora delovnih skupnosti občinske skupščine 13. aprila.
Volitve poslancev zbora narodov v zvezni skupščini bodo opravile republiške oz.: pokrajinske skupščine po volitvah teh skupščin.
V zbor narodov volijo republike po 20, avtonomni pokrajini pa po 10 po--lancev. Gospodarski, prosvetno-kultur-ni, socialno-zdravstveni zbor zvezne skupščine imajo po 120 poslancev. Zvezna skupščina' bo: imela tako 620 poslancev.
Poslance zbora narodov voliko na sejah vseh republiških zborov oz. pokrajinskih skupščin. Poslance delovnih skupnosti pa volilna telesa, v katerih so člani občinskih skupščin in delegati de-Vo’itve odbornikov zbora delovnih I lovnih skupnosti iz ustreznih delovnih
Letošnja proslava sv. Tomaža Ak-vinskega, zavetnika visokih cerkvenih šol, je bila na svetnikov praznik v ljubljanski stolnici. Slavnost se je začela s slovesno mašo metropolita dr. Jožefa Pogačnika. Z njim sta somaševala o-stala slovenska škofa in predstojniki
••■••■■■••••••••■•«•■■•■••■••■■■•••■••••■••••••••■m
Makedonci ob llOO-letnici smrti sv. Cirila
Slavnosti, ki so bile nedavno v Rimu ob 11 (H)-letnici smrti sv. Cirila, se je udeležilo tudi močno zastopstvo Makedoncev iz Jugoslavije. V njem je bila delegacija makedonske pravoslavne cerkve, makedonske akad. znanosti in umetnosti ter delegacija sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. Na grob sv. Cirila so položili velik venec.
Makedonsko zastopstvo je bilo med drugim v Rimu tudi pri koncelebrirani sv. maši papeža Pavla VI. Pozneje jo je papež tudi sprejel.
Istočasno so po Bolgariji tamošnji komunistični oblastniki razplamteli novo gonjo proti Jugoslaviji prav na makedonskem vprašanju. V ta namen so povečali razpečavanje publikacije „ZgPdovinsko-politična informacija o makedonskem vprašanju“, ki jo je leta. 1968 izdal zgodovinski inštitut bolgarske akademije znanosti in umetnosti. V njej negirajo makedonsko nacionalno individualnost, vztrajajoč pri bolgarskem obeležju makedonske zgodovine, kulture in jezika ter zatrjujoč, da je prebivalstvo Makedonije bolgarsko.
redovnih družb v Sloveniji. Med mašo ie fta koru prepeval zbor bogoslovcev Ivana Arha Slovensko mašo v čast sv. Jožefu Delavcu. Med mašo je imel cerkveni govor o Tomažu Akvinskem metropolit dr. Pogačnik. Po maši je bila akademija prav tako v stolnici. Za uvod je zbor bogoslovcev pod vodstvom Rafka Valenčiča zapel Mavovo pesem „Koder je dobrota in ljubezen, tam je Bog“. Uvodno besedo v proslavo je imel dekan teološke fakultete dr. Vilka Fajdiga. Za njim je zbor bogoslovcev izvajal Mozartovo skladbo Ave verum. O-srednja točka proslave je bilo predavanje dr. Franca Rodeta „Osebna struk-
tura vere pri sv. Tomažu Akvinskem.“ Dva salezijanca sta zatem podala recitacijo Besede zaveze, dr. Anton Strl* je pa govoril o dr. Alešu Ušeničniku kot dogmatiku. Trije od slušateljev so prejeli nagrade za svoje znanstveno delo, ko so na podlagi zbranih spisov dr. Aleša Ušeničnika odkrili, kako je tega velikega slovenskega misleca v vseh njegovih spisih prevevala misel na Kristusa. Akademijo je zaključil zbor bogoslovcev s psalmom 150, ki ga je priredil Rafko Valenčič.
Vse goste je nato ljubljanski metropolit povabil na kosilo v škofijski dvorec. Med gosti je bilo tudi zastopstvo pravoslavnih bogoslovcev iz Beograda s profesorjem Druškovičem na čelu.
212 gojencev ljubljanskega bogoslovja je pa imelo na praznik sv. Tomaža Akvinskega (7. marca) na slavnostnem kosilu tudi gojence zadnjih treh letnikov mariborskega bogoslovja.
Izjava odbora Slovenskega ljudskega gibanja
Odbor Slovenskega ljudskega giba- Občni zbor Slovenske skupnosti je z
nja se je sestal dne 21. februarja 1969 in preučil politično stanje na Tržaškem ter izjavil naslednje:
1.	Slovensko ljudsko gibanje odobrava dosedanje politično delo, ki ga je ‘Slovenska skupnost opravila in ga še opravlja v korist vseh Slovencev, ki žive v zamejstvu.
2.	Ugotavlja, da je bil zadnji občni zbor Slovenske skupnosti ploden poskus pozitivnega reševanja notranjih razmer organicajie. Samovoljna dejanja, izstopi in proglasi posameznikov ne krepe skupnosti, ampak ji škodujejo.
3.	Prav tako se distancira od različnih brošur in člankov, ki so še pojavljali v zadnjem času iz osebnega nasprotja, ker to ni način politične borbe. Takšno delovanje onemogoča sožitje v
skupnbsti občinskih skupščin bodo v Sloveniji 9. aprila. Občinske skupščine lahko določijo, da volijo kmetje v sku-
področij. Poslance družbeno-političnega zbora zvezne skupščine volijo občani z glasovanjem.
Še o pravicah v lastni republiki
V številki 8. Svobodne Slovenije smo poročali o predlogu deveterih slovenskih poslancev, naj bi zvezni parlament po hitrem postopku spremenil osnovne zakone o zasebni gostinski dejavnosti, o prevozih zasebnikov z avtomobili z več kot petimi tonami nosilnosti in o delavnicah samostojnih obrtnikov. Povedali smo' tudi, da je o zahtevi slovenskih poslancev razpravljal že tudi zvezni izvršni svet. V načelu je sicer za jnedlog slovenskih poslance'/, nuj bi reševanje o teh zadevah bilo izločeno iz pristojnosti zvezne zakonodaje ter prepuščeno republikam, ni pa pristal no reševanje v zveznem parlamentu po hitrem postopku. O tem da bo dokončno izjavil, ko bo po redni poti prišlo do razprave o njem v zveznem parlamentu.
¡S tem je zvezni izvršni svet hote ali nehote dal namig pristojnim odborom v zveznem parlamentu, da naj tudi oni zavrnejo zahtevo po obravnavanju zahteve slovenskih poslancev po hitrem postopku. Tako je 21. januarja postopal odbor za promet gospodarskega zbora, pred njim pa že odbor za promet zveznega zbora, ki sta zavrnila nujnost predloga za spremembo osnovnega zakona o prevozu zasebnikov z avtomobili z več kot petimi sedeži in uporabljanja zasebnih kamionov z nosilnostjo več kot petih ton.
5>o takih odločitev tako v zveznem
izvršnem svetu, kakor tudi v pristojnih odborih zveznih zborov, je prišel na osnovi pritiska zainteresiranih družbenih ustanov, t. j. cestnih prevoznih podjetij, ki so bila tudi pobudnik lanskega sprejetja osnovnega zakona po hitrem postopku, s katerim je bila zasebnikom prepovedana uporaba avtomobilov z več kot petimi sedeži ter kamioni z nad pet ton nosilnosti. Na ta način si družbena prevozna podjetja hočejo ohranjati privilegirani položaj pred zasebnimi prevoznimi podjetniki.
Tako postopanje družbenih cestno prevoznih podjetij celo med komunisti rr.zburja duhove. Tako Delo dne 25. januarja v uvodniku „Strah pred konkurenco“ ugotavlja med drugim: „Nočejo enakih pogojev gospodarjenja, dela zasebnega in družbenega sektorja, za urejeno davčno politiko in učinkovito nadzorstvo. Raje si prizadevajo o-hraniti sedanje zakonske prepovedi in omejitve, ki jim zagotavljajo najblažji mir pred neljubo konkurenco.“
Pisec članka ugotavlja, da taka „čudna stališča prevladujejo tudi med transportnimi podjetji v Sloveniji,“ ki da se že tudi „pripravljajo na pritisk na republiške organe v primeru, če bodo ti organi postali na osnovi zveznih predpisov pristojni urediti vprašanje zasebnih prevoznikov.“
Uvodničar zatem ugotavlja, da o ,,podobnih odklonilnih stališčih do pre-
V zvezi s protijugoslovansko gonjo so po vsej Bolgariji priredili tudi slav- slmpni organizaeyi. nosti ob 1100-letnici .smrti „prvega slovanskega učitelja Cirila“. Bolgarski patrijarh Kiril je med drugim zatrjeval, da sta „brata Ciril in Metod brez dvoma Bolgara, ki sta položila temelje bolgarskemu kulturnemu in državnemu razvoju“.
dlaganih sprememb temeljnega zakona o gostinski dejavnosti in splošnega zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, za zdaj še ni slišati.“ Že sedaj pa pri tem ugotavlja:
,.Ne moremo pa mimo dejstva, da so bile spremembe vseh treh zakonov sprejete v splošnem vzdušju proti neu-oravičenem bogatenju in da so bile, vsaj kar zahteva gostince, naslovljene na popolnoma napačen naslov. .Tako kot v zasebnem prevozništvu bomo tudi pri zasebnih gostincih in obrtnikih dosegli kaj malo, če bomo omejevali njihovo delo s prepovedjo, namesto, da se poslnžimo učinkovitega nadzorstva in davčne politike. Ponovno poudarjamo, da so kvalitetne gostilne Sloveniji nujno potrebne in če niso rentabilne družbenemu sektorju, jih moramo jpačč prepustiti zasebnikom.“
Pač žalostno dejstvo: Slovenska republika se mora v letu 1969 boriti za pravico, da bi mogla v Sloveniji odločali, koliko nameščencev more imeti zasebni gostinski obrat, če sme zasebni prevoznik imeti avtomobil z več kot petimi sedeži in kamion z več kot pe-
4.	Slovensko ljudsko gibanje ugotavlja — kakor občni zbor Slovenske skupnosti — da sta Slovenska skupnost in Odbor za pomoč razlaščencem dve različni, povsem samostojni organizaciji in da je Odbor deloval kot popolnoma samostojna organizacija, ki je položila obračun svojim članom, katerih koristi je ščitila.
5.	Slovensko ljudsko gibanje odobrava politični sporazum, sklenjen z levo sredino, in ugotavlja, da je bilo s tem sporazumom v danih okoliščinah doseženo največ, kar se je doseči dalo.
absolutno večino odobril sporazum in je popolnoma razumel nesoglasje nekaterih s tem sporazumom.
6. Slovensko ljudsko gibanje poziva vse zavedne in demokratične Slovence jn skupine, da še naprej vztrajajo ¡v politični organizaciji Slovenske skupnosti, ker more le-ta najbolje ščititi naše skupne koristi, zato poziva vse demokratične sile v zamejstvu k strpnosti in enotnosti ter vabi vse, naj pustijo ob strani osebne prepire in obračunavanja ter osredotočijo svoje delo za1 Skupne koristi zamejskih Slovencev.
Kraigher in Kavčič
ostaneta
V sedanji volilni kampaniji v Sloveniji je bilo ponovno čuti glas, naj bi sedanji predsednik rep. skupščine. Ser-vei Kraigher ostal tudi v novi parlamentarni dobi na svojem sedanjem položaju. Svoj sedanji položaj naj bi zadržal tudi Stane Kavčič kot predsednik republiškega izvršnega sveta.
Zlasti za Kavčiča so navajali ,da tako odločitev zahteva kontinuiteta del v Sloveniji in izvedbe njegovega delovnega programa. Kavčič sam je tudi izrazil željo, da bi rad dovršil delo, ki si ga je zamislil.
Zato je formalni predlog za potrtimi tonami nosilnosti in če zasebni I ditev obeh kom. funkcionarjev na seda-slovenski obrtnik more nastaviti več njih položajih prišla najprej iz Zveze
osebja kot ga ima sedaj.
Toda pri tem je treba pokazati na glavnega krivca za tako stanje. Komunisti ga morajo iskati med sabo, kajti samo komunistični režim je tisti, ki je s svojim sistemom ustvaril tako stanje in je odkar je na oblasti z vsemi sredstvi ali sploh onemogočil osebno dejavnost ali jo pa,močno zaviral.
sindikatov Slovenije, o njem je pa razpravljala Socialistična zveza delovnega ljudstva na seji 10. marca. Tako so na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora SZDL sklenili, da bodo predlagali Sergeja Kraigherja znova za predsednika skupščine. Staneta Kavčiča pa za predsednika republiškega izvršnega sveta.
I Z T E D N A V T E D IH
(Nadaljevanje s 1. strani) Notranjepolitične razmere v -Čilu so močno zaostrene. Opozicija ne opušča nobene priložnosti, da ne bi delala čirti-
več težav' krščaško-demokratskemu predsedniku dr. Freiu. Pri tem prav nič ne izbira sredstev. To potrjuje tragični dogodek, ki se je zgodil na jugu države v kraju Puerto Montt, kjer so socialisti nahujskali siromašno poljedelsko ljudstvo, da je zasedlo privatna posestva. Na poziv oblasti jih ni hotelo zapustiti ter je napadlo karabinerje s kamenjem, železnimi palicami in tudi orožjem. Karabnerji so morali uporabiti orožje ter je bilo v spopadu ubitih 8 ljudi. Socialisti in komunisti so ta incident politično izrabili do skrajnosti s prirejanjem demonstracij proti vladi in zlasti notranjemu ministru Edmun-du Perezu Zujeviču. V tej gonji, se je levičarskim skupinam pridružilo tudi levo krilo kršč. demokratske stranke. Vodstvo te stranke je zato odstavilo vodilne funkcionarje v mladinski organizaciji, izreklo zaupnico vladi, za konec meseca pa sklicalo sestanek zaupnikov, ki bo razpravljal o položaju v stranki.
Brazilski predsednik maršal Artur da Costa e Silva je po zadnjem zasedanju varnostnega sveta odvzel politične pravice za dobo 10 let novim 96 osebam. V glavnem zveznim in pokrajinskim poslancem. Od 13. decembra 1968, ko je nedoločen čas zaprl zvezni parlament ter njegovo zakonodajno o-blast izvršuje sedaj sam z dekreti, je odvzel politične pravice v vsem 178 o-sebnostim. Odložil je tudi za nedoločen čas po vsej državi nadomestne volitve ter v nekaterih državah tudi zaprl pokrajinske parlamente. Ob dveletnici svoje vlade je brazilski predsednik zatrjeval, da imajo vsi ti ukrepi samo ta namen, da ozdravijo državno upravo ter ustvarijo zdrave osnove za resnično demokracijo.

/dWW liowîcc 8» SBcwcaiaic
V Sloveniji je bilo v letu 1968 8.176 prometnih nesreč, t. j. 4 5% več kot v letu 1967. S smrtjo ali s telesnimi poškodbami je končalo 6.952 nesreč — 6% več kot pa v letu 1967. Mrtvih je bilo 497 t. j. — 18% več kot leta 1967. Huje ali laže poškodovanih je bilo 9220 — 7.1% več kot leto poprej. Gmotna škoda pri nesrečah je bila 36,776.340 dinarjev. Največ nesreč in sicer 1521 je bilo zaradi neprimerne hitrosti, 1169 zaradi vinjenosti voznikov, 857 zaradi izsiljevanja hitrosti, 61 zaradi nepazljivosti, 546 zaradi nepravilnega prehitevanja in 522 zaradi pomanjkljivih vozniških izkušenj.
Iz železarne Ravne na Koroškem je
lani odšlo v druga podjetja in v tujino Več kot 120 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Razlog: Slabe plače v železarni in boljši ter ugodnejši delavni pogoji drugod.
Nad vasjo Podraga v Vipavski dolini se je sprožil plaz nad milijon kub. metrov blatne gmote ter sedaj ogroža naselje 15 hiš v tej vasi.
Umrli so, V Ljubljani: Joško Prezelj, prof. v p., Frančiška Tominc roj. Urankar, Bogdan Berce, Ina Beljan, dolgoletna računovodkinja Zavoda za slepo in kratkovidno mladino, Marija Pahor roj. Benedičič, Marija Sedej, pravna svetovalka Narodne banke, An-
ton Svetlin, torbarski mojster v p., Bruno Hugo Stare, bančni ravnatelj v p, Frančiška Ržen, vdova po upravniku pošte, Marija Filipič roj. Sladič, Alfonz Knez, žel. inšpektor v p., Ana Ribič roj. Mekinda, Magda Levstek roj. Kiferle, žel. uradnica v p., Andrej Trobec, upok., Hana Bevc, Cvetka Jirasek rij. Srečnik, Jožef Vertelj, žel. upok., Kre-mentina Vailgoni roj. Zlatic, Natalija Bavdek roj. Petrovčič, Antonija Naglič roj. Sever, Jože Vogrinčič, Henrik Korene, prof. v p., Nežka Pregelj roj. Vidrgar, Ivan Glinšek, upok., Tanja Zrimšek roj. Omerza, Vinko Janežič, upravnik pošte v p., Štefanija Povše roj. Borišek, p. Kasijan Parič, katehet v p. in Ivan Burkeljca v Kranju, Ivanka Fortuna roj. iNovak, biv. gost. v Šmarju-Sap, Franc Loboda iz Homca, Ivan ■ Dolinar, učitelj v p. v Grižah pri Žalcu, Fanika Sušnik roj. Presker v Trbovljah, s. Bogoljuba Pepca Slatin-šek, uršulinka v Mekinjah, Marija Jančar v Kosezah, Marija Senica roj. Ašič Žalcu, Marija Železnikar v Srednji vasi pri Škofljici, Janez Potočnik v Cerknici, Franc Vrtovec, upok. v Celju, Jože žužek na Bledu, Marjeta Dobrovoljc roj. Lukančič na Vrhniki, p. Konštantin Ocepek, minorit, župnik v p. v Sostrem, Agata Mlakar roj. Cugmac v Trbovljah, Ivana Kleč v Kranju in Tomaž Pavšlar v Kranju.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Pozdrav g. štrancarja iz ZDA
Od našega naročnika g. Naceta Štrancarja v ZDA smo prejeli pismo, v katerem nam med drugim sporoča tudi naslednje pozdrave in želje za sre-4o v novem letu:
Lepe pozdrave urednikom, upravi in vsem sodelavcem ter prijateljem. Voščim vsem obilo božjega blagoslova za srečno in uspešno novo leto.
Pozdrav bivšim zavodarjem: Tinetu Debeljaku, Janku Hafnerju, Vomber-garju, Ivanu Casermanu, Borisu Komanu in drugim.
Pozdrav msgr. Orehar ju in Novaku; .gg. Košičku, Košmerlju, KrošljU, Žaklju in drugim.
Pozdrav dijakom taboriške gimnazije v Serviglianu in g. ravnatelju Prijatelju ter družini, in bišim beguncem - iz Most — Ljubljana.“
Sin slovenskih staršev vseučiliški profesor v Argentini
| Dekanat me-| dicinske fakul-I tete jezuitske I univerze El Sal-Ht vador v Buenos Airesu jš imenoval dr. Juana Jesusa Blaznika za profesorja anatomije na tej fakulteti.
Dr. Juan J. Blaznik je 8 tem imenovanjem dobil novo priznanje za svoje znanstveno delovanje na medicinskem področju. Kajti pred tem imenovanjem je bil že vseuč. profesor buenosaireške državne univerze, kjer predava na njeni medicinski fakulteti ortopedijo in travmatologijo. Razen tega je direktor Centra za rehabilitacijo General Sarmiento in šef službe za ortopedijo ter travmatologijo na Zdravniškem in kirurškem inštitutu Državnega tajništva za finance. Poleg vseh teh zdravstvenih ustanov deluje že več let tudi kot zdravnik-špe-cialist za ortopedijo ter travmatologijo na Kirurškem inštitutu dr. Luis Giiemes v Haedu v prov. Buenos Aires.
Doslei je objavil v raznih argentinskih in inozemskih zdravstvenih publikacijah nad 30 razprav iz svoje zdravniške stroke ter je sodeloval tudi na številnih mednarodnih medicinskih kogre-sih.
Dr. Juan Jesus Blaznik je sin zavednih slovenskih staršev Vladimirja in Marije Blaznik, ki sta morala zapustiti domače kraje zaradi fašističnega prega-rierre, ter ju Slovenci, ki so prišli v Argentino po drugi svetovni vojni, dobro poznajo. Saj je bil prav g. Blaznik s svojo življenjsko družico go. Marijo med redkimi, ki je razumel začetne težave slovenskih ljudi ob prihodu v povsem tujo deželo ter jim je velikodušno pomagal, kolikor je največ mogel. Njegove pomoči so bili zlasti deležne številne družine, ki so leta 1948 in 1949 do-
XXII. redni občni zbor Zedinjene Slovenije
bile zavetišče v hiši na Ramón Falconu, ki jo je tedaj imelo v najemu Društvo
Slovencev.
Njun sin Janez je v Buenos Airesu dokončal z odličnim uspehom medicinske študije, postal zdravnik Specialist za ortopedijo in travmatologijo ter se v svoji zdravniški stroki tako uveljavil, da je postal profesor na državni in privatni univerzi ter zdravnik v raznih zavodih. Kot zdravnik je znan po svoji naklonjenosti tudi Slovencem.
K vsem njegovim dosedanjim uspehom mu iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo novih v njegovem poklicnem ter znanstvenem medicinskem delovanju. Prav tako pa izrekamo tople čestitke njegovim staršem, obenem pa tudi zahvalo za vse, kar so dobrega storili za slovenske ljudi.
Družinska sreča. V družini Nika Hočevarja in njegove žene ge. Julije Marije roj. López se je rodila hčerka. V cerkvi Marije Pomočnice kristjanov jo je krstil na ime Sandra Veronika g. Janko Mernik. Za botra sta bila Drago Čarman in Ciril Bučar. V družini Marjana Šonca in njegove žene ge. Andfé'je roj. Rigler se je rodila hčerka. V župniji sv. Družine v Haedu je bila krščena ime Erika Marija, Za botra sta bila Janez Bitenc in ga. Katarina Sabolo-vič por. Pašic. Družino arh. Jureta VomSergarja in njegove žene ge. lic. Metke roj. Debeljak je razveselil sinček. V nedeljo, 23. marca ga je v Slovenski kapeli krstil g. msgr. Anton Orehar na ime Marko Jurij. Za botra sta bila gdč. Tinka Vombergar in dr. Tine Debeljak. Srečnim staršem naše čestitke.
RAMOS MEJIA
Iz Slomškovega doma
Nedeljske slovenske maše v Slomškovem domu so lepo obiskane. K maši dne 9. marca t. 1. je pa prišlo še več rojakov. Ta dan je namreč prišel med nas novi slovenski dušni pastir g. župnik Jože Škerbec. Začetek njegovega dušnega pastirstva med nami se je začel s koncelebrirano mašo. Z msgr. Ore-harjem kot direktorjem slovenskih dušnih pastirjev v Argentini sta somaše-vala g. dr. Alojzij Starc, dosedanji slovenski duhovnik po Kalanovi smrti med nami ter njegov naslednik g. župnik Jože škerbec.
Msgr. Orehar je v cerkvenem govoru razvijal misli o pomenu duhov-skega poklica in njegovega dela med verniki. Omenjal je veliko delo prvega dolgoletnega slovenskega duhovnika v tem kraju rajnega župnika Janeza Kalana, zatem njegovega naslednika dr. Starca in novega, ki prihaja sedaj med Slovence v Ramos Mejía,, da bo med njimi skrbel za dušni blagor slovenskih ljudi. Pri tem delu mu je želel mnogo božjega blagoslova.
Med mašo je ubrano prepeval ra-moški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Gabrijela čamemika.
Po cerkvenem opravilu so se vsi rojaki zbrali v dvorani. Tu je novega slovenskega dušnega pastirja pozdravil predsednik Slomškovega doma Franc Pergar, se spominjal rajnega župnika Kalana in se zahvalil za delo, ki ga je v tem kraju opravljal tudi g. dr. Starc.
Maša za žive in umrle člane društva
V	nedeljo, 23. marca, dopoldne je bil 22. redni občni zbor Zedinjene Slovenije, predstavniške ustanove demokratskih slovenskih naseljencev v Argentini v Slovenski hiši. Pred njim je bila maša za žive in umrle člane društva. Imel jo je direktor msgr. Anton Orehar, ki je v cerkvenem govoru razvijal misli o potrebi dela za skupnost v medsebojnem razumevanju in spoštovanju mišljenja posameznikov ter nujnosti medsebojnih razgovorov na demokratski osnovi.
Udeležba na občnem zboru je bila dosti večja kot v prejšnjih letih. Osebno je bilo navzočih 64 članov s 57 pooblastili. Večina prisotnih članov so bili vidni funkcionarji domov, ustanov in organizacij.
Pozdravi z občnega zbora
Občni zbor je začel dosedanji predsednik Božo Fink. Po pozdravu se je spomnil umrlih članov, nato pa predložil odpošiljatev pozdravnih pisem predsedniku republike generalu Onga-niji, buenosaireškemu nadškofu kardinalu dr. Caggianu ter predsedniku NO dr. Mihi Kreku.
Poročilo o opravljenem delu
V	imenu overovateljev zapisnika zadnjega občnega zbora je podal poročilo Slavimir Batagelj ter izjavil, da zapisnik soglaša s potekom občnega zbora. Zato predlaga, da ga brez čita-nja odobre. Predlog je bil sprejet.
Predsednik Božo Fink je zatem podal daljše poročilo, ki je zajemalo dejavnost posameznih društvenih odbornikov v pretekli poslovni dobi. O poročilu, zlasti o tistem delu, ki se je nanašal na prenos lastninske pravice slovenske pristave na društvo, se je razvila daljša debata, v katero je poseglo več članov.
Poročilo nadzornega odbora je prebral Franc Pernišek. Na njegov predlog je bila odboru podeljena razrešnica n pohvalo.
Volitve novega odbora — Božo Sfariha novi predsednik
Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor:
Predsednik, Stariha Božo; člani: Cuderman Vilko,, Dimnik Janez. Dobovšek v Jože, Dobovšek Pavlina, Fink Bo*« Grohar I., Jurčec Ruda, Krušič Ivanka, Loboda Marijan, Lužovec Janez, Majhen Aleksander, Mam Marjana, Mehle Stane, Miklič Jože, Mizerit Tone, Ober-žan Stanko, msgr. Orehar Anton, Pe-
Novemu dušnemu pastirju je želel po-
triček Robo rt, Selan Valentin, Stare Miloš, Sušnik	arh. Vombergr - Ju-
re, žužek Lojze, ^u*ek Stane; namestniki: Magister Milan, Smersu Rudolf, Lobnik Vrane, Klemenčič Ivan.
Nadzorni odbor: Pernišek Franc, Kremžar Marko, ijonc Alojzija
Razsodišče: Eiletz dr. Leopold;. Komar dr. Milan, Voršič dr. Alojzij.
Izvolitev novega odbora so člani društva sprejeli š toplim odobravanjem, ki se je še stopnjevalo, ko je novoizvoljeni predsednik' Zedinjene Slovenije Božo Stariha povzel besedOi
Zahvala in delovni program novega predsednika
Novi predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha je v svojem govoru izrekel zahvalo najprej dosedanjemu predsedniku Božu Finku za njegovo delo v društvu, nato zahvalo članstvu za izvolitev, nato pa je razvil naslednji program odbora, ki mu predseduje:
V imenu novega odbora se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje. Zagotavljam vam, da bomo storili vse, da bomo to zaupanje upravičili.
Uspeh našega dela ni odvisen samo od nas; živo čutimo potrebo, da se člani vključijo v skupno delo, pa bodisi š kritiko ali s pohvalo. Brez te osnovne povezanosti je vsako delo brezuspešno. Zavedamo pa se, da ogromna večina živo čuti potrebo po Skupni centralni organizaciji, čeprav aktivno ne Sodeluje.
Društvo Zedinjena Slovenija — nasledka Društva Slovencev — more v resnici postati predstavništvo vseh Slovencev, ki izpovedujejo demokratska in krščanska načela. Zato bomo z vso vnemo pospeševali in gojili vse to, kar nas združuje, izogibali se pa tistega, kar nas loči.
Če so bili prvi občni zbori nekake manifestacije naše povezanosti, danes ne moremo trditi istega. Vendar moramo kljub temu priznati, da je Zedinjena Slovenija naravna nujnost, čeprav so potrebe drugačne. Danes ne iščemo stanovanj, ne služb, temveč se borimo za ohranitev narodne zavesti.
Vsi, ki smo bili prisiljeni zapustiti domovino, ker smo vrednotili bolj duhovne dobrine, kot materialne, moramo danes to dediščino izročiti našim sinovom. Zato je glavna skrb Zedinjene Slovenije posvečena mladini.
Naše šole, ki zbirajo otroke -po slovenskih središčih, so živi dokaz, da je med nami še dosti idealizma. Ne najdemo besed zahvale za tisto tiho delo našega učiteljstva, ki teden za tednom skozi vsa dolga leta skrbi za to, da bi naši otroci ostali Slovenci. Zato bo naša prva skrb nadaljevati s tem de-
polen uspeh. Tople pozdravne besede i0m; preskrbeli jim bomo moderen di-je , izrekel tudi g. Javoršek, ki že 20 daktičen let z vso vnemo opravlja v Ramos Mejil cerkovriiško službo. Zatem pa je tudi
še mladina izrekla svojo zahvalo odhajajočemu in prihajajočemu dušnemu pastirju ter jima izročila darila.
Sledil je prigrizek, ki je potekel v prijetnem slovenskem vzdušju ter domačnosti.
Zadnjo nedeljo je Slomškov dom znova sprejel izredno veliko rojakov, iz raznih slovenskih naselij so prihiteli na tombolo, ki je bila res privlačna zaradi lepih in bogatih dobitkov. Zato je tudi v vsakem pogledu uspela.
SLOVENSKA VAS
Občni zbor Odseka SFZ Jože Mehle
Preteklo soboto je bil v Slovenskem domu 16. redni občni zbor. Izvoljeni so bili: predsednik, Janez Bokalič; podpredsednik, Franci Sušnik; tajnik, Slavko Devjak; blagajnik, Pavle Goljev-šček; gospodar, Boris Rozina; športni referent, Bogo Rozina; kulturni referent, Ciril Jan; delegat pri Zvezi, Andrej Mele; nadzorni odbor: Stane Mehle, Jože Mavec, Nejko Kalan. Volivci za Zvezni občni zbor so naslednji: Janez Bokalič, Franci Sušnik, Bogo Rozina, Andrej Mele in Ciril Jan.
Po končanih volitvah je prevzel mesto novi predsednik, kateri se je zahva-lil za zaupanje ter je zaključil občni zbor z molitvijo.
Občni zbor SDO
Bil je v nedeljo v prostorih društva Slovenska vas. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednica, Marica Barle; podpredsednica, Marija Stanovnik; tajnica, Zorka Gris; blagajničarka, Ani Brolih; športna referentka, Mimi Bokalič; referentka za naraščaj, Adrijana Maž-gon; delegatinja pri zvezi, Jelka Rome; gospodinja, Mari Glinšek; kulturna referentka, Mari Sušnik.
Ob zaključku volitev je prevzela vodstvo občnega zbora nova predsednica ter se zahvalila za zaupanje, katerega so ji izkazale članice, in je zaključila občni zbor.
material, zagotovili izdajo šolskih knjig, skušali formirati mladinsko šolsko založbo, šolske svete bomo povezali med seboj, da bomo čim uspešneje sodelovali s šolskim vodstvom.
Enako skrb bo društvo posvečalo naši odrasli mladini. Prirejali bomo taborjenja; športne tečaje itd. Obenem pa najožje sodelovali z obema našima mladinskima organizacijama ter ju podpirali v njunih prizadevanjih tako materialno kot moralno.
Za notranjo organizacijsko povezavo bo skrbel referent za poverjenike, ki bo v stalnih stikih z že obstoječčimi. Skušali bomo poverjeniško mrežo tudi razširiti in urediti.
Raztresenost naših članov po vsej Argentini, nas nujno sili posvečati jim večjo skrb, in jih pritegniti k tesnejšemu sodelovanju.
Stike z domovi in organizacijami bomo poglobili tako, da bi se redno sestajali in skupno reševali probleme.
Poudarjam, da ne iščemo prvenstva, tudi nimamo skritih ciljev in namenov; hočemo samo eno: služiti naši slovenski zdomski skupnosti.
Živimo v času dialoga, in le ta nam bo pomagal, da se bomo bolje razumeli in znali premagati malenkosti, ki nas včasih -oddaljujejo.
Medorganizacijski svet naj bi se sestajal redno; kot naj bi imeli redne stike predsednik Zedinjene Slovenije s predsedniki domov, prav take stike naj bi imeli tudi referenti društva z referenti domov.
V prosvetnem delu bo društvo organiziralo lastna predavanja. V ta namen so bomo obrnili na slovenske kulturne delavce in jih prosili za sodelovanje, kakor bomo skušali pritegniti tudi argentinske predavatelje.
Kulturni referent društva se bo stavil na razpolago referentom naših domov, da bi skupaj ustvarili pogoje za intenzivnejše prosvetno delo. Knjižnico društva bomo izpopolnili in modernizirali, da bo res služila predvsem mladini. V ta namen smo že vzpostavili
Vsak teden ena
KRIŽA TEŽA Janez Kačar
Gospod, Ti veš, da jaz se branim križa, ki Tvoja volja meni ga nalaga, čeprav mi znana Tvoja je razlaga, da k Tebi pride, kogar križ poniža.
Naj moja volja s Tvojo se ne križa,, to prosim, ko bojim skušnjav se vraga, naj milost Tvoja v boju mi pomaga in križa teža naj me k Tebi bliža.
Gospod, odvzemi strah mi pred
trpljenjem.
naj nosim vdano ga m s potrpljenjem, kot Ti pokazal v svojem si življenju.
Po poti križa daj me Ti vodili, stopinjam Tvojim pomagaj mi slediti, da Ti podoben tudi bom v vstajenju!
stike z družbo sy. Mohorja v Celovcu za dobavo tozadevnih knjig. Društvena knjižnica Zedinjene Slovenije mora pb-stati osrednja knjižnica v Argentini. Zato bomo storili vse in doprinašall vse možne žrtve, za nabavo novih slovenskih knjig pa tudi knjig v drugih jezikih, ki obravnavajo slovensko problematiko. Naša skrb bo tudi rojakom, ki obiskujejo Slovensko hišo, urediti čitalnico, ki bo v gostinjski sobi Slovenske hiše, katero je dal na razpolago č. g. msgr. Orehar.
Društvu hočemo dati novo dinamiko, ki bi bolje služila današnjim razmeram in prav zato moramo iskati novih poti za uresničenje tistih ciljev, ki jih brez denarnih sredstev ne moremo doseči.
Zato bo gospodarski referent organiziral akcije, ki naj bi odprle nove finančne vire. članarina sama ne more zadostiti vedno novim potrebam društva.
V zadevi zavarovanja trenutno odbor ne bo ničesar spreminjal.
Glede „Pristave“ bomo storili vse, da Zedinjena Slovenija postane čimprej pravni lastnik.
Društvo Slovenska Pristava ima pripravljen načrt za zidavo doma. Prav tako hoče tudi Zedinjena Slovenija modernizirati športne naprave, da bo tam bolje služile naši mladini.
Prepričani smo, da gospodje podpisniki imajo vso dobro voljo in željo, da se čim preje znebijo neprijetne odgovornosti. Vendar se vsi zavedamo, da današnje pravno stanje Pristave ne more iti v nedogled, ampak da se mor» izvršiti prepis v najkrajšem času.
Razširili bomo stike z argentinskimi oblastmi, časopisi in drugimi organi.
Veliko dolgujemo deželi, ki nas je sprejela. Hočemo biti lojalni in zvesti državljani. Pomagamo ustvarjati novo argentinsko veličino, a od svojih tradicij ne bomo odstopili nikdar^
Naj zaključim z besedo zahvale vsem vam, ki ste s svojo navzočnostjo nam dali poguma za nadaljnje delo. j
Navdušeno odobravanje je pričalo, da je članstvo Zedinjene Slovenije povsem odobrilo delovni program, ki si ga je postavil novi predsednik za svoje delo na čelu predstavniške organizacije demokratskih slovenskih naseljencev v Argentini ter mu zagotovilo, da ga bo pri tem delu tudi podpiralo.
Po izglasovanju predloga, da bosta podpisala pogodbo o prenosu lastninske pravice Pristave na društvo Zedinjena Slovenija društveni predsednik ter tajnik, je predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha zaključil 22. občni zbor.
BOŽO STARIHA
novi predsednik Zedinjene Slovenije
Rodil se je
19.	julija 1924
v Črnomlju. Realno gimnazijo je študiral v Ljubljani, maturiral pa v Lienzu odn. Anconi. V Argentino je prišel 1. 1948. Dve leti je študiral na sovjetološkem inštitutu kat. univerze v Bs. Airesu. Poklicno se posveča trgovini in gospodarstvu. Je poročen z go. Marjeto roj. Sparhakel ter ima štiri otroke. Najstarejši sin Miha je začel letos študirati medicino na buenosaire-ški univerzi.
Med vojno se je doma ilegalno udejstvoval kot predsednik Dijaške zveze v Novem mestu. Aktivno je posegel v boj proti komunistom kot poročnik v Meničaninovem udarnem bataljonu v št. Vidu. Po prihodu v Argentino je postal delaven član organizirane slovenske skupnosti. Po svoji vsestranski dejavnosti je znan tudi med Argentinci zlasti kot predsednik Kolegija Stella Ma-ris in Zveze staršev v Adrogueju, kjer ima svoj dom.
Obredi Velikega tedna v Slovenski hiši
Cvetna nedelja, 30. marca, ob 9,30: blagoslov oljk; procesija, sv. maša, med katero se bere Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Velikonočne butarice bodo kot vsako leto na razpolago pred sveto mašo.
Veliki četrtek, 3. aprila, ob 19:
sv. maša s sv. obhajilom; nato češčenje sv. Rešnjega Telesa po naslednjem redu: 20—21 žene, 21—22 dekleta, 22—23 možje, 23—24 fantje.
Veliki petek, 4. aprila, ob 19: pridiga, berila, petje trpljenja Gospodovega po Janezu, prošnje, razkrivanje in češčenje križa, sv. obhajilo in križev pot.
Velika sobota, 5. aprila, ob 23: blagoslov ognja in velikonočne sveče, sprevod z lučjo, berila in litanije, blagoslov krstne vode, obnova krstnih obljub in slovesna sv. maša velikonočne vigiiije.
• Pel bo SPZ „Gallus“
SiOVINCI PO SVII1
AVSTRIJA
Iz življenja v Korotana na Dunaju^
Druga številka revije Glas Korotana je izšlo ob koncu	1968. Med
druginii slikami prinaša za Slovence sliki zgodovinskih hiš na Dunaju. Prvo v Lindauergassa 26, v kateri je od leta 1899 do 1909 delal in živel Ivan Cankar, druga pa je hiša, v kateri je stanoval dr. Prešeren. Ta je samo 200 m oddaljena od akademskega doma Korotan.	V	--
V prvi je vzidana plošča v spomin Ivanu Cankarju, v drugi dr. Prešernu.
Med vsebino revije je tudi pregled sestankov in predavanj v Korotanu ob začetku šolskega leta: 10. oktobra 1968 je predaval prof. Alfonz Gspan iz Ljubljane o raziskovanju slovenskih literarnih virov; 10. novembra je imel v domu razgovor dr. Jože Bernik iz Chicaga. 18. novembra je obiskal akademski dom novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik. Na sestanku je govoril o vprašanjih koroške manjšinske problematike. Dne 3. decembra pa je bil sestanek s prof. Primožem Ramovšem iz Ljubljane, ki je komponist in upravnik biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Govoril je o sodobni slovenski glasbi.
Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev “TABOR” v Argentini
sklicuje
XIII. REDNI USTNI TABOR
(občni zbor) v nedeljo, 30. marca t. 1. v zavetišču dr. G. Rožmana. Dnevni red:
1.	Ob 10 redni občni zbor v soglasju z društvenim Statutom.
2.	Spominski govor in komemoracija našim padlim junakom.
3.	Ob 12 sv. maša za padle soborce (daruje kurat č. g. J. Guštin).
4.	Skupno kosilo (asado) za vse Slovence (dobiček gre v korist Slovenskega zavetišča).
Vabljeni soborci, njihove družine in vsi zavedni Slovenci!
Marijan Amon, tajnik
Ivan Korošec,
starešina
SE NECESITA
Papelbril S.A.C.I. F.
CADETE
17 AÑOS
GON CONOCIMIENTOS COMERCIALES
T. E. 923-7583
ZA POVEČANJE OBRATA
BOBE SLUŽBO
« slovenshi strojni delavnici in livarni
• polnoletni delavci izvežbani ali novinci, prosti vojaške službe, za splošno in produkcijsko delo na obdelovalnih strojih.
p valenci za kovinsko strojno obrt vsaj 14 let stari.
BOSE
Industria metalúrgica Remedios de Escalada 135 Saenz Peña, T. E. 757-4088
p o ŠPORTNEM SVETU
V	Ljubljani je bilo 9. marca zaključeno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu. Prvo mesto je zasedla ekipa Vzh. Nemčije, ki je zmagala v vseh tekmah, sledi Poljska s šestimi zmagami in enim porazom. Jugoslavija je zasedla tretje mesto, zmagala je v treh tekmah, neodločeno igrala dvakrat, izgubila s Poljsko, igrati pa je morala še z Vzh. Nemčijo; rezultat nam še ni znan. Z zmago v skupini B se je Vzh. Nemčija uvrstila v skupino A, iz skutiine B pa sta izpadli Avstrija, ki je 'zbrala le 3 točke in Italija brez točk.
Jugoslovanska ekipa se je torej v skupni svetovni lestvici obdržala na istem devetem mestu, kakor na lanskem tekmovaniu v Grenoblu. Letošnja uvrstitev je enaka lanski zmagi v sku-nini B, ker elitna skupina svetovnega hokeja šteje sedaj samo 6 ekip.
Začetek spomladanskega dela nogometnega prvenstva ni bil ravno ugoden za slovenske klube. V Sarajevu je Ze-lip-ničar premagal Olimpijo z 2:0. nedeljo prej, 3. marca, pa je isti klub izločil Olimpijo iz pokalnega tekmovanja z 1:0. V Mariboru je Radnički iz Niša odnesel domačim točko; Maribor je izenačil 9 minut pred koncem tekme. V drugi ligi tudi ni bilo točk za slovenske klube. Le Mura je na domačem igriščču igrala neodločeno 1:1 z Metalcem iz Zagreba, Ljubljana je izgubila s Šibenikom 1:2. Istra iz Pulja pa je premagala Aluminij z 1:0.
OBVESTILA
Četrtek, 27. marca 1969:
V	Slovenski hiši ob 16.30 predavanje ge. Anice Kralj za žene. matere in vzgojiteljice. Vabi Pripravljalni odbor zveze mater.
Sobota, 29. marca 1969:
Občni zbor Hranilnice in posojilnice ob 20 v zadružnih prostorih.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires
T. S. 35-8827
Nedelja. 30. marca 1969:
Na Slovenski pristavi velika tombola ob 16.
Naraščajniče od 5. do 10. leta iz Castelarja in okolice imajo prvi sestanek na Pristavi po dopoldanski maši
V	Slovenskem domu v San Martinu po maši sestanek mladcev. Vabljeni fantje od 12. do 17. leta.
V	Našem domu v San Justu ob 10 XIII. redni občni zbor zadruge Naš dom
V	Slovenskem zavetišču ob 10 občni zbor D. S. P. B. Tabor, skupno kosilo
Na Pristavi ob 11 občni zbor SFZ v Moronu.
V	Našem domu v San Justu po sv. maši redni občni zbor Dekliške organizacije.
Krožek SDO Moron bo imel po maši na Pristavi redni občni zbor.
V	Slomškovem domu po maši občni zbor Dekliške organizacije.
V	Slovenskem domu v San Martinu slovo od dosedanjega dušnega pastirja :n sprejem novega.
zacije.
SLOVENSKA VELIKA NOČ V RAMOS ME JI A
0 Duhovna obnova: v petek, 28. marca, ob 19.30 v župni cerkvi ih v soboto, £9. marca, ob 20 v Slomškovem domu. Vodi č. g. dr. Mirko Gogala.
0 Cvetna nedelja: V Slomškovem domu ob 9 blagoslov oljk, procesija po vrtu in sv. maša. Na razpolago bodo oljke in butarice.
0 Velika nedelja: Velikonočna sv. maša v Slomškovem domu ob 17 popoldne. Pred opravilom prilika za razne velikonočne običaje kot sfe-kanje pirhov, pomaranč itd.
ESL0VEN1A LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Ain* T. E. 69-9503 Argentina
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologija
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 29
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 39-5855
Slovenski dom
CARAPACHAY
bo praznoval 4. maja
OBLETNICO DOMA
s celodnevno prireditvijo
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalie 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Liljan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V .petek in soboto od 9—13. ure.
Registro Nacional da la Propiedad Intlectual No. 955.451
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19691 za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanade 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionske pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL talleres Gráficos Vilko S.R.L. Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19
Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne
Lavalie 2331 5. nadstropje, pisarna 10
Ena kvadra od subte. „Pasteur“
TOMBOLA
na Pristavi v Častelarfn bo v nedeljo, dne 30. marca ob 4 popoldne.
Izredno bogata tombola na dobitkih: nad 50 tombol nad 100 činkvinov nad 100 kvatern
Lahko ste se že sami prepričali na lastne oči o izredni kvaliteti dobitkov in si ogledali najvrednejšo tombolo — orehovo spalnico. Zato ne zamudite prilike, pridite! Lepo boste tudi postreženi z dobro pijačo in okusno pripravljenimi jedmi, ki jih zna pripraviti samo pristavska kuhinja po zmerni ceni.
če pa bi tsdi tokrat bilo vreme deževno, prestavljamo tombolo na kasnejši čas z ustaljenim vremenom, čas bomo pravočasno objavili!
Vsi iskreno vabljeni!
Društvo Slovenska Pristava v Castelarju
16
SLOVENSKA HRANILNICA
(C. C. SLOGA Ltda.)
Bartolomé Mitre 97
T. E. 658-6574
Z. Z O. Z.
Ramos Mejia
REDNI OBČNI ZBOR
v soboto, 29. marca 1969, ob 20 v zadružnih prostorih Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overevateljev zapisnika občnega zbora.
2.	Izvolitev volilne komisije.
3.	Obravnavanje bilance, izkaza izgube in dobička, poročila uprav-
nega in nadzornega odbora.
4.	Volitve odbornikov. Za dve leti: predsednika, namestnika taj-
nika, namestnika blagajnika, treh, svetovalcev in enega namestnika svetovalca. Za eno leto: dveh članov nadzornega odbora.
5.	Obravnavanje Pravilnika medsebojnega podpornega fonda.
6.	Slučajnosti.
Upravni odbor
NAŠA ULICA
Karneval tako ali drugače
Pod tem naslovom je Evgen Jurič 15. II. t. 1. v ljubljanskem Delu prikazal sedanjo stvarnost doma v naslednjih podobah.
Dolfe, ki ima veliko sorodnikov po vsem svetu, mi je te predpustne dni pokazal pismi sorodnikov. Eno pismo je bilo poslano iz Južne Amerike, iz Ria de Janeira, drugo iz bavarske prestolnice Miinchna. Ker sta pismi sila zanimivi, ju objavljamo:
Rio, februarja.
Dolfe, carino!
Spet se ti oglašam in te lepo pozdravljam. Naj ti povem že v začetku, da mi gre čudovito, zlasti zato, ker se bo v naslednjih dneh začel tu v Riu vsakoletni svetovnoznani karneval.
Ko bi ti vedel, kako je te dni pri nas čudovito: vsi ljudje so srečni, črnci se maskirajo v belce, belci v črnce, šibki v orjake, orjaki v dobričine, buržuji v berače, berači v play-boye, lepotice v topiess, stare device V zvodnice... Skratka — krasno in tako vznemirlji-vo, da jo vsem žal, , ker tako veselje traja le nekaj dni v letu.
Kako je za pusta pri vas? Kranjci ga gotovo krasno vžigate. Piši mi o tem.
In še drugo pismo:
München, februarja.
Lieber Adolf!
Kako gre ? Gott sei dank, tu na Bavarskem je ekstra prima. Solcštonglni in per — dan na dan. In zdaj se bo začel še karneval: to bo šele cirkus. Vse mesto bo prepito s pivom, tisoči Bavarcev se bodo sprostili in razveselili nekaj dni veselja jih bo tako potolažilo, da bodo lahko spet leto dni vključeni v tekoče trakove v industriji.
Gotovo bo tudi pri vas špasno za pusta. Piši mi o tem.
„Kaj naj jim odpišem, da me ne bo sram pred njima?“ me je vprašal Dolfe.
„Piši jima, da kljub številnim pustovanjem in karnevalom pri nas vse te navlako ne potrebujemo, saj ne norimo lema pusta, pač pa vse leto, saj ne nadevamo mask in krink le sebi, pač pa-tudi drugim rečem. Tako mu. piši in posekal ga boš na vsej črti."
„Bi mi hotel pri tem pisanju pomagati?“ me je vprašal Dolfe.
„Prav,“ sem odgovoril in sestavila sva pismi:
„Dragi bratranec v Riu (za drugega: Miinchnu)
Želel si, da ti opišem pustne navade pri nas in zdaj ti željo izpolnjujem. Lahko ti zatrdim, da je vse naše življenje karneval, da pri nas skoraj vse stvari maskiramo:
—	kletkam v blokih pravimo stanovanja;
j — maskam, za katerimi skrivamo svoje prave občutke, pravimo človeški obrazi;
•— fickom in spačkom pravimo avtomobili;
—• tistim fičnikom, ki jih dobimo ob mesecu v kuverti, pravimo plača;
—	neokusnim packarijam v menzah
hrana;
—	hinavskim nasmehom vljudnost;
—	posedanju v uradih delo;
—	branju pornografije spolna vzgoja;
—	vožnji v trojlebusu udobje;
—	storitvam lenih natakarjev, vratarjev in sobaric tprizem;
—	konfekciji obleke;
—	udobnemu in lenobnemu življenju
revščina;
—	revščini pa socialna problematika.
Še in še, v nedogled bi ti lahko našteval, pa nočem, bi bil prepust in pre-žalosten za ta veseli čas. Žalosti pa je na svetu že tako veliko preveč, manjka nam veselja.
Poveselimo se, pojdimo gledat karneval !
Če gledamo s pravimi očmi, je karneval mogoče videti povsod.
Ko sem pri slaščičarju kupoval pustne krofe, sem videl mojstra v tako umazani halji, da sem ga vprašal, če
maskiran v dimnikarja.
Ko sem pred blokom srečal dobro nasekanega soseda, mi je ta zatrjeval, da ni pijan, pač pa da je maneken Slo-venija-vina.
Ko je sin prinesel iz šole v spričevalu le enice, se je zlagal, da so to maskirane trojke.
Ko mi je mesar podtaknil kos zi-laste. govedine, je zatrjeval, da je Ed zakrinkana pljučna pečenka.
Ko sem hodil po brozgastih cestah,
sem v časniku bral, da so vse mesto očistili.
Ko...
Zdi se mi, da sem spet zašel v žalostne vode. Manjka pa nam veselja,
sprostitve.
Karnevalov! Ampak pravih...
Po ljubljanskih ulicah naj bi se vse zvijalo v ritmu sambe in rumbe kot v slavnem Riu, po lokalih naj bi teklo pivo v potokih ko(> tam na Bavarskem ...
Zjutraj pa bi slovenski fantje spet vre spravili v dobre, utečene in narodno žalostne kanale, ko bi zapeli:
„Veselja ni nikjer, nikjer...“
Saj vidite, da Slovenci sploh nismo za karnevale.
Ko smo imeli pustovanje v Naši u-lici, se ga je polovica moških tako napila, da na koncu ni bilo mogoče ločiti pristno rdečih nosov od umetnih, druga polovica pa se je med seboj stepla zaradi tega, ker na Slovenskem brez bunk ni prave zabave.
Kaj bi se torej šli karnevale, ko vendar vse dni živimo v nekoliko norem vzdušju.
Tako to je vse. Lepo te pozdravljam.*