NARODA Lisf slov^skifi delavcev tAmeriki POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naraiijuHt, d« ve« ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za Gostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta Jo naročnina plačana. Uprava. TELETOM: OHetoa &-1242 Intend u Second Oku Matter September il, IMS, ti the Port Office at Vi« York, M. T, Act of OoBfnsa et March S. 1879. No. 248. — Stev. 248. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 22, 1937—PETEK, 22, OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, MUSSOLINI SE JE NAPOSLED VENDARLE VKLONIL vkratkem bo poslal na špansko komisijo, ki bo skušala rešiti to skrajno kočljivo zadevo Nevmeševalni odbor bo odločil, kdaj bo generalu Francu priznana pravica, da se sme bojevati. Grandija je podpiral nemški delegat Woerman. Usoda Gijona in cele Asturije je zapečatena. — Dva ugledna vojaška dostojanstvenika aretirana v Madridu. Kitajci so prebili japonsko fronto bil " LONDON, Anglija, 21. oktobra. — Ko je položaj glede vprašanja tujih prostovoljcev na Španskem najbolj obupen, je Italija nenadoma pristala, da odpokliče svoje vojaštvo iz Španske. Vsi delegati so bili presenečeni, ko je italijanski poslanik Dino Grandi naznanil, da je Mussolini pripravljen sodelovati z drugimi državami v crtu, da so odpoklicani tuji prostovoljci iz Španske. Toda Grandi je zahteval, da so odpoklicani Judi drugi prostovoljci. V tem je podpiral Grandija nemški delegat dr. Ernst Woermann, ruski delegat Ivan Maisky pa je izjavil, da je za "splošni sporazum". Takoj nato pa je kot predsednik seje nevmeše-valnega odbora, angleški vnanji minister Anthony Eden na podlagi vprašanj, katera je Grandi potrdil, sestavil naslednji program: 1. Najprej se prične z odpoklicem prostovoljcev v enakem številu na obeh straneh, ne glede na to, ako se vrše o tem še nadaljna pogajanja. 2. Na fronte obeh strank bo poslana nepristranska komisija, ki bo dognala število tujih prostovoljcev. Na podlagi poročila te komisije bo izdelan načrt za popolni odpoklic vseh tujcev iz Španske. 4. Kdaj bo generalu Francu priznana pravica za vojevanje, bo odločil nevmeševalni odbor. V odboru vlada največje zadovoljstvo. Eden bo mogel jutri v parlamentu povdariti, kako pametno je napravil,- da je pustil, da je to vprašanje bilo izročeno nevmeševalnem odboru; francoski vnanji minister Yvon Delbos se bo mogel pohvaliti, kako pametno je napravil, da ni prej odprl francoske meje, dokler ni porabil zadnjih sredstev: Nemčija in Italija pa morete trditi, da ste prispevali največ za evropski mir. HENDAYE, Francija, 21. okt. — Fašisti zbirajo na 1 1 milj dolgi fronti vzhodno od Gijona močno armado in artilerijo ter se pripravljajo na poslednji napad na Gijon. (Mesto je medtem že padlo. — Op. uedništva.) Poročila z obeh strani naznanjajo, da boji na a -ragonski fronti ponehujejo in da samo na nekaterih krajih napada republikanska infanterija. MADRID, Španska, 21. oktobra. — Republikanska vlada naznanja, da sta bila aretirana general Jose Asensio, ki je bil Caballerov nadomestni vojni minister, in general Martinez Vabrera, Ansesiov šef generalnega štaba. Oba sta obdolže-na, da sta odgovorna za padec Malage. Generala Asensia so republikanski častniki vedno ostro kritizirali, ne samo zato, ker ni branil Malage, temveč, ker se je naravnost katastrofalno umikal proti Madridu v prvih mesecih državljanske vojne. PARIZ, Fancija, 21. oktobra. — Na letališču v Biaritzu-Parme je pristalo 5 španskih vladnih aeroplanov in en francoski trgovski aeroplan s španskimi častniki, ki so pobegnili iz Gijona. Letalci ao povedali, da so zapustili Gijon na povelje svojega poveljnika, ko so se branitelji mesta pričeli po ulicah boriti sami med seboj. Ko so od šli, je bilo mesto v plamenih in njegov padec je ne- j nemški listi napadajo čehoslovake Poslanik Mastny protestira proti pisanju nemškega časopisja. — Von Neurath mu- je ostro od* govoril. iferJni BERLIN, Nemčija, 21. okt. — Cehoslovaška je po svojem na- i poslaniku dr. Vojtehu mini „ I str u baronu Konstantinu von . (Neurathu vročila protest proti pisanju nemških časopisov glede izgredov v Teplitz-Schoe-nau, ikjer je češka policija v nedeljo razbila demonstracije, ki so jih sudetski Nemci vpn-zorili ob priliki prihoda svojega voditelja Konrada Henlei-na. Baron von Neurath je protest zavrnil ter je poslaniku rekel. da je nemška javnost zelo razburjena zaradi ravnanja češke vlade s sudetskiini Nenui Von Neurath je dalje rekel, da mora čehoslovašdca vlada skrbeti, da se kaj tankega več ne prij»eti, ako želi, da je nemško časopisje ne bo napadalo. Nemško časopisje pa je dobilo novo hrano za svoje napade vsled poročila iz Prage, da je češka policija v demonstracijah v nedeljo pretepla nemškega poslanca v čehoslovaškem državnem zboru Karla Franka, ki se bo eelo moral zaradi upora proti policiji zagovarjati pred sodiščem. Pod isto ob-doHsbo je bil tudi aretiran Anton Morche, iki je Franku pomagal pri njegovem odporu proti policiji. konferenca c. 1.0.w a. f. l. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil vendarle dosežen sporazum glede števila zastopnikov na konferenci. WASHINGTON, D. C., 21. oktobra. — Voditelji Ameriške delavske federacije in Lewiso-vega odbora za industrijalno organizacijo, bodo morali premostiti precejšen prepad, pre-dno bodo začeli prihodnji ponedeljek razpravljati o mirovnih pogojih in o miru. Obe stratiki sta uverjhii, da na prvem sestaniku ne; bo mogoče drugega doseči kot najti pot, ki bo pod gotovimi pogoji in v oče je baje hotel zanetiti ogenj v hiši Družinski oce je nameraval zažgati hišo, v kateri so spali njegovi otroci. — Polastiti se je hotel zavarovalnine. MEDIA, Pa.. 20. okt. -=- V navzočnosti porote, obstoječe iz sedmih moških in peti«« žensk, se je pričel proces pro-.ti 53 letnemu Albertu I\. Knightu, bogatemu .bivšemu u-službeneu neko petrolejske družbe. Zagovarjati se mora zaradi požiga in po-skušenega umora. V kleti njegove hiše je zače-gotovem slučaju Vodila do spo--lo goreti. Ognjegasci so našli razuma. j v kotu teleti jjapir in cunje, na- Obe stranki bosta nastopali {močene s petroljem. okrajno previdno. To so že pokazale priprave za prvi sestanek. Brzojavke, ki jih je pošiljal Lewis Greenu in Green Le-wisu, so bile le nekakšne tipalke, ki niso izražale ničesar določenega. Prvi je Lewis ponudil mir. C. I. O. konvencija je brzojavi-la vodstvu Federacije, da je pripravljena poslati sto Lewi-sovih zastopnikov na sestanek, ki naj bi se ga udeležilo istota-ko sto Greenovih pristašev. — Predno je bila ta ponudba poslana in objavljena, so voditel ji Lewisovega odbora ponov n » naglasili. da je mogoče delavce v velikih industrijah organizirati edinole v industrijalne unije. Konvencija Feder a c ij e v Denver ju je odgovorila, da bo Frank je bil vsled svoje imu- zavrgla vsalk mirovni predlog. nitete kot poslanec izpuščen iz zapora in more biti postavljen pred sodišče samo s privoljenjem parlamenta. Morche pa je bil pridržan v zaporu. Za u-por iproti oblastim je določena zaporna kazen od 6 mesecev od 5 let. Drugi aretiranci so bili pred policijskim •sodiščem obsojeni na dva tedna zapora. Zadnji napadi memškega časopisja s v prvi vrsti obrnjeni proti čehoslovaški vladi zaradi zahteve Konrada Henleina, da vlada prizna trem milijonom sudetskih Nemcev avtonomijo. čigar »vrha bi bila preprečiti Federaciji organziranje izvež-banili delavcev, pa naj bodo zaposleni kjerkoli. G. I. 0. se je pojavila z na-daljnim predlogom, naj pošlje vsaka stranka na konferenco deset zastopnikov. Federacija pa še ni bila zadovoljna. Odvrnila je, da ima stalni mirovni odbor treh zastopnikov, ki ga ne bo niti skrčila. niti povečala. Naposled so se vendarle to- bivša komunistična armada se izredno hrabro vojskuje SANGHAJ, Kitajska, 21. oktobra. — Kitajska severna armada, h kateri je prideljena tudi bivša komunistični armada pod poveljstvom kitajskega "rdečega Napoleona", generala Cuteha, zadaja hude udarce japonski armadi na 500 milj dolgi fronti od Šansija do morja. Can teh je prebil japonsko črto ob meji Šansija ter je vdrl v Hopej in napada Japonce od zadej. Najbolj presenetljivo poročilo pa prihaja iz Šantunga, ki pravi, da je (kitajska armada, ki se je umikala ob Tiencin -Pukov železnici proti Cinanfu, glavnem mestu province San-tuug, vstavila Japonce in jiii celo potiska nazaj. Kitajska armada je zopet vdrla v Hopej. TOKIO, Japonska, 21. okt. rovalnino v znesku $120.000. Otroke je fril tako zavaroval, da bi v slučaju hudih poškodb — posebno opeklin ali smrti — dobil dvakratno vsoto. Knight se izgovarja, da je hotel s petrolejem preganjati stenice. BEOGRAD, Jugoslavija, 21. oktobra. — Ministrski predsednik Milan Stojadinovič je potegnil cerkveni konkordat iz liko dogovorili, da labko vsaka I politike. Naznanil je, da je stranka pošlje toliko delegatov, »predložitev konkordata z Vati- Državni pravdnik dolži A. R. Knight a, da je hotel zažgati ~ *tiri ,llli nik^kih Por(*il hišo, ko so njegovi otroci spa-|° b°j,h *,n Niangcekvan pičli. Po njih je hotel dobiti zava- lazu ,ne(1 Provincama Hopej m Sansa v severni Kitajski. ^ nedeljo je zadnje poročilo na znanjalo, da japonski aeropla-ni spuščajo svoji infanteriji hrano, iz česar se more sklepati, da je bil oddelek infanterije odrezan od ostale armade. Višje proti severu Kitajci zadržujejo Japonce, ki so vdrli iz Caharja v Sansi. V ponedeljek so Kitajci izvedli močan protinapad, da se zopet po-laste ozemlja, >ki so ga izgubili v nedeljo. Neko poročilo iz Nankinga pravi, da so Kitajci obkolil'. 50,000 Japoncev v Sansi ju in zopet zavzeli Jemnen prelaz. Kitajci so z artilerijo in ae-rotplani bombardirali japonsko letališče v Jangcepu, vsled česar so Japonci aeroplane prepeljali na varnejše mesto v Vusungu. Inozemski vojaški o-pazovalci pravijo, da je nek kitajski letalec uničil 7 japonskih bobnrkov v Jangcepu. Japonci priznavajo, da so okoli Sanghaja izgubili 50 aeroplanov, Kitajci pa trdijo, da so jih izstrelili nad 100. USTANOVITELJ ANTISA-LONSKE LIGE NI IZGUBIL UPANJA ^ COLUMBUS, Ohio, 21. okt — Danes je bil Howard Hyde Russell, ustanovitelj Antisa-lonske lige star dvainosemdeset let. Poročevalcem je rekel, da so suhaei sicer doživeli hud poraz, da bodo pa kmalu zopet na površju. Po njegovem mnenju si kopljejo mokrači sami sebi grob. JUGOSLAVIJA ODLOŽILA KONKORDAT kolikor jih pač hoče poslati. SAMOSTOJNOST FILIPINOV MANILA, Filipini, 21. okt. zon da zato želi, da so Filipini čim prej samostojni, ker hoče v deželi obdržati tuj kapital. Kot znano, je Quezon prejšnji teden zahteval, da Združene države dovolijo Filipinom samostojnost leta 1938. MADŽARSKI ZAROTNIKI ZAPRTI BUDIMPEŠTA, Madžarska, - Predsednik Manuel Quezon fi,*1«*"1- ~ Vodja madžar-je v parlamentu povedal, ^'^.h na^ev Zolten Boszorme- ny je bil obsojen na 26 mesecev zapora in na izgubo državljanskih pravic za' 10 let. Ob-dolžen je bil, da je 1. maja leta 1936 nameraval vprizoriti ; vstajo. j Dva druga soobtoženca sta bila obsojena na 34 mesecev zapora, ostalih 86 pa na en me-s?c. Vsi obtoženci so 8e prito žiiLproti kazni kajioin v senatni zbornici odložil za nedoločen čas. Zaradi tega koakordata je nastal velik spor med vlado in pravoslavno cerkvijo. Ko je narodna skupščina konkordat potrdila, je prišlo do velikih demonstracij in izgredov. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA" \ TAJNIK HUU Y KANADI OTTAWA, Kanada, 21. okt. — Državni tajnik Cordell Hull je prišel na obitfk generalnega governrja lorda TweeHsmuirja. Na železniški postaji ga je pozdravil ministrski predsednik Mackensen King. Jutri bo Hull odpotoval v Toronto, kjer mu bo tamošnje vseučilišče podelilo častili naslov doktorja. SANGHAJ, Kitajska. 20. oktobra. — Kitajski letalci so napadli japonsko črto pri* Šang-liaju, toda Japonci na nepojasnjen način niso streljali na aeroplane. Mesto, da bi Jaipon-ci streljali, kot so do sedaj", niso oddali niti enega strela na bombnilke, ki so vrgli šest bomb in so zopet odleteli. Japonci so pričeli novo ofenzivo na celi fronti, najbrže v namenu, da -preženejo Kitajce izpred Sanghaja, predno so 30. oktobra prične v Bruslju konferenca devetih držav, ki bo razpravljala o položaju na Daljnem iztoku. Japonske vojaške oblasti so naznanile, da smatrajo vse vlake, železniške postaje in skladišča za (vojaške predmete in bodo vsledtega bombardirani. Japonci nadalje pravijo, da že- jal in da so vlaki oboroženi s strojnicami. Japonsko prodiranje na severu stalno ponehuje in je bilo na nekaterih krajih ipopolnom;; vstavljeno. Poročila iz severne ga dela province Šautung naznanjajo, da so se Japonci umaknili. Japonski letalci so zopet bombardirali Nanking in posebno vojaško letališče. Nato so aeroplani leteli nad mestom in vrgli več zelo težkih bomb na železniško postajo, ki jo pri čela goreti. Najljutejši boji na šanghaj-ski fronti se vrše pri Tačangu. Kitajci pa so prešli k protinapadu in so potisnili Japonce nazaj. Na tem kraju so Japonci skušali prebiti kitajsko črto, da bi odrezali dovoz vojnega materjala v C ape j. NANKING, Kitajska, 20. oktobra. — Kitajska armada na severu je v ofenzivi in je že dosegla več velikih zmag. Z zadnjo zmago so zopet zavzeli Ksinkov v provinci Sansi, kjer je proti 30,000 Japoncem borilo 80,000 Kitajcev. Kitajci so zaplenili velikansko zalogo vojnega materjala, munici-je, živeža, 600 puškt40 strojnic, 20 poljskih topov in velik japonski aeroplan. Več zmag naznanja general Cuteh, čegar komunistična armada se je združila z narodno armado ikot osma armada. Zadnji teden so Japonci na več krajih vdrli v provinco Sansi, Kitajci pa so jih po posameznih oddelkih obkolili it. uničili. SAMOMORODVETNIKA V New Yorku se je ustrelil 371etni odvetnik William A. Winston. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je šel zato prostovoljno v smrt, ker se je balj da bo zblaznel. Bil je že dolgo živčno bolan. BIVŠI PRIDIGAR PRIZNAL UMOR GREENVILLE, Pa, 19. ok-tobra. — Državna policija je sporočila, da je neki 65 letni vpokojen evangelistovski pastor ubil svojo ženo in najemnika. Dejanje je priznal, noče pa povedati, čemu je to storil. Ubil ju je s sekiro. Njegova žena je bila stara 46 let, boardar pa 73. Ko sfrga odvedli proti jetni-šnici, je opazil na pragn svojo, ga psa. — To je edino bitje na » ..i:. 'Mm - IPiW^ J *vptl,» ~ ~~ 0tl katera leznioe prevažajo vojni materi-'ga se težko ločim. -it »0L1B V1&0VA" New York, Friday, October 22, 1937 TEE LARGEST SlfiVENE DAILY Iti U32. Glas Naroda" Frank J. Mprtt, See. « - - «t ttm mano« ^ - ^ lhTt Mtut BB WH 1Mb ftni^ tmšamm. NwMOr.Hl "GLAS NARODI" CVstastf ustavim M IM9 Du im •a ealo teto v«Ut m tirih ta KiMdo 6SjSS Se pol leti |Ml Attrt Mt fljll U Rtw Y«rk aaiiMi MM„ ITjOO Ka pot liU 66AC *t in—m m Mtolrt* fTjOO 6* •••••*«,M*»i*«*HM IUC Y«aity 9U* Htrata" MmJ» mkt 4m NARODA". »6 W. IStt Sir««, Nm tat. N. I II Telephone: CHelsea 3—1242 :| /? s/pveifl/e k Jugoslavije. VAŽNOST INFANTERUE V -vojaških krogih ne kaže v zadnjem čimu precejšnje razočaranje nad vojnimi >troji, ki jih je prinesla svetovna vojna. Soglasno izjavljajo, da niso mehanični vojni pripo-.ii«•<■ s puško in bajonetom kakor prej najvažnejši sestavni del \ojnega stroja. lietalo se je izkazalo n. pr. koristno za bombardiranje ♦ lap in železniških križišč, drugače pa je vojskam pripomor-gln le malo do strategičnih prednosti. Tudi proti vojnim ladjam se letala niso posebno obne- ni° borbo. Ker se cigani kljub SMRT V STAREM KRAJU Nfeša dolgoletna naročnica Ivana Alramor iz Traveelky, Pa. nam poroča žalostno vest, da je v starem lcraju pri svojih hče-ralh dne 23. sopttemibra umrlia njena mati Marija Sraj v visoki Btarosti 79 let. STRELI CIGANOV NA 0K02NDCE IZ VINICE 5. oiktobra so pa poleg drugih tudi v-miski orožniki napravili obhod v isvojem rajonu. Ko so dospeli olkrog 21. ure s koma-adirjeni Ivanom Kastel-cem do vi nizkega mostu, so naleteli nia močno sJruipino ciganov, ki so jili ustavili in jih hoteli preiskati. Ciganska družba, ki očitno ni imela čiste vesti, se je pa orožnikom odločno postavila v bran in jih hudi napadla z orožjem. Kar naenkrat so začeli cigani s samokresi streljati na orožnike. Komandir Kastelec je ibil zadet v desnico ter tako hudo ran jen, da je bil onesposobljen za nadalj la. njih učinkovitost je v tem pogledu se dvomljiva, (Jlede tankov m> «i vsi vojaški strokovnjaki edini v tem da predstavljajo zavoljo svoje brzine in okretnosti mogočno napadalno orožje, a tudi o njih pravijo strokovnjaki, da "morejo tanki -ieer brez lutdaljnega d(*teči smoter svojega napaiia, toda še potem je to brez pomena, dokler se ne pojavi pehota s puško -v roki, da ozemlje zasede in ga obrani nasprotnih napadov". Kar se tiče bojev na Kitajskem, menijo, da se motor:-Tirana vojna se ni prikazala v polni učinkovitosti, ker Japonci Me niso razvili vse svoje sile. Z vojaškega stališča pa je značilno, da so protiletalske baterije tučii na Daljnem vzhodu razmeroma neučinkovite proti letalskim napadom. Poročila a sanghajftkega Ibojisča kažejo, da je bilo sestreljenih letal presenetljivo majhno, tudi če so zračna brc-dovja obeh sil tako rekoč zatemnila nebo. V ostalem menijo vojaški izvedenci, da so miikadove motorizirane vojske pregnale kitajBke čvte h obrežnih ozemelj, a v močvirnati notranjosti bodo po vsej priliki odjx)vedale. Že v italijansko-abesinski vojni se je pokazalo, da so motorizirani oddelki proti določenim ozemeljskim oviram ne-porabni. Zato mislijo, da bo sik/omni pešec v vojni imel še vedno najvažnejšo ulogo. P® j*4 seveda ta, .da vojske ne preidejo k "absolutni vojni", to je, da ne uporabijo strupenih plinov in mno-žestvenih zračnih napadov na odprta mesta. Kajti v tem primeru ne bi šlo za vojaške, temveč za moralne učinke in to bi razveljavilo vrednost vseh dosedanjih opazovanj. tirali ter ga po zaslišanja oddali v mariborske zapore. Hudo poškodovano Elizabeto, ki ji I je obtičalo v hribtu 9 šilber, so mariborski reševtalci oclpremili v bolnišnico. Njeno stanje je zelo retroo. PEZEyjgZAPNJJH je zlasti v Prefamurju in Medji. niurju povzročilo mnogo škode. Mura in Drava sta na več mestih prestopili bregove in se na široko razlili. Tokrat najbolj tnpijo vasi Baikovec, Gornja Bistrica, Ivanec in Kotorica v Medjimrarju. Niarasla Mura je odplavila že okrog 500 oralov plodne zemlje. Neusmiljeno ruši ipolja in livade. Ministrstvo na javna dela je letos bilo določilo 900,000 din za regulacijo Mure, toda dela se sploih še niso pričela, ker omenjena vsota ne zadostuje zla najpotrebnejšo pripraK-o regulacije. Kmetje posameznih vasi so se zaveli sami ščitkti pred Muro. Zlasti v Sv. Martinn na Murri so tik za vaisjo pojavili nasip. Ddbili so majhno podporo banake uprave iz 2apol do 3 cente, kompanija ga je pa prodajala od 12 do i4 centov kvart. . Farmarju ni kazalo drugega, kot nekaj storiti. Organizirati se, ali pa pustiti farmo. Začeti je težko, pa vseeno ku-korhitro je kompanija izvedela, kaj se tfodi. je precej priboljšala 45 6-odfittotnimi obrestmi od 25. avgusta 19.'i4 in «la plača sodne!®entov 1,1 Zate,n 37 centov, stroške v znesku 2.425 din. ta!ko' <)a ,n(iS(JC nam je Sodišče pravi, da gledališče ni •bilo dolžno nabaviti toaleto, dala $2.17 za 1001b mlek-a Kar se tiče naše organizaci- ker velja ta običaj samo za z«t)-!',e' Da,r> Fanuers Unlon» 1 dolinske in športne ko&tome, j na£mlui^ # dočim je grofici Marici potreb-' . . mi Je znano» J*c v liaAi na le dimabna Obleka- državi že 13 ekrajov organizira- inih. Maše zahteve so. da kompanija priana unijo in za zimo večkratnemu pozivu ni*o hoteli pomirili i in pokoriti, so tudi orožniki uporabili orožje in začeli streljati. Smrtno zadetršila, kar so kmetje s trudom k mizi in se raagovarja- v trebuh je padel kolovodja ci- zgradili. V tem je hlapec opazil pus. Nehote je ubil gospodarja. V Krasiču pri Jatrtrefoarekem je kmetovalec Žika Brebrič predal s svojim hlapcem sadje. Ko sta napolnila stiskalnico, s-ta s< Denarne s pošiljatve = DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ ITALIJO m f JUGOSLAVIJO Ca I 2 JI - I 6.66 _ • 7 JI _ 111.15 _ umi_ota. \m m mm. m Za $IJ5 i iits i »ji I 17JI HUM 1117JI lir lir Ml Lir Ml lir UM lir MM Lir MM EBB 8B CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI vetjih kit sgtnj MvedcM, MU r M MJM MC*)«. jUi »U Izplačila v ameriških dolarjih 1 m«— 4 K.7S .J1IM -fc Pre}«Bolk dotal v aurea kraja IsplAdlo r doUijlb. p® ^To w 1 SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Clat Narodu* nsw xoaa. m. i. ffaneflce dražbe, 59-1 etni ci^ran Ludvik Kovaču", stanujoč na Ilovici ipri Karlovem. V razburjenosti in jcei, da je ranje>n, je iz žopa potegnil nož in si prerezal trebirfi. Bil je to pravi har»kiri in .je nesrečnež nosil sfroja oreva do vlaka in še do prevoza v bolnišnico. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratm' v Klnndiji pri Novem mfKhi. kjer je po operaciji umrl. Z LOVSKO PUŠKO NAD SVOJO 2ENO 50-letni posestnik Oeste-Stilni. Pogumna gostiliiičarka pa je pograbila puško in ustrelila. Oba cigana sta bila ranjena in nato prepeljana v Zagreb. Jtamko Nikolič je ponočj umrl, ker so mu sibre prebile t rebuli nam plača za 100 Ib mleka $2.50 'kar jo dosti malo. Kompanija se ustavlja, a nam bo morala ugoditi. Dosti bi jih rado šlo v to obrt, a so se bali kompanije. da jih bankrotira. Omeniti želim, da bo priredil Demokratični Klnb zabavo in ples brezplačno na '23. oktobra zvečer. Vas vabimo, da se udeležite. Posetili bodo nas kanididati 7ia volitve 2. novembra. Zabava se visi v dvorani SNPJ. Stone Mill. Vas pozdravljam in nasvid«*-nje v soboto jsvečer! Frank Trinkaus. pet^r • • Zgaga Gostilnicarka je ustrelila dva cigana. Od jMx'et.ka leta do konca avgusta je Dubrovnik obiskalo turistov, dočim jih je lani bilo v istem obdobju 54,582. Posebno se je opazilo povišanje števila gostov iz Anglije in severnih evropskih držav. Pri-in ranile jetra, pa tudi Tomo ispeli so večji onskem b;. morali zaštrajkati. In svet bi bil danes mogoče drugačen, če bi bili poleti leta 1914 zastrajkali vsi mesarji. V listih sem čital: — Polovica vseh demantov, kar jih je na svetu, je v rokah Ameri-kaneev. Najmanj polovico teli demantov iinajo pa na prstih, zapestju in na vratn boljše polovice Amerikancev. — No, kako je pa s teboj? — je vprašal prijatelj rojaka. — Nič kaj prida. Htld prehlad imam v glavi. — Bolje je, da ima s nekaj v ^lavi kot da bi nič ne imel. — Čemu bi ti. Zgaga,' primerjal pismo brez podpisa? — me vprašuje neznana rojakinja. — Pismo brez podpisa je slično tistemu, kar človek človeku za hrbtom v obraz pove. Tajnik nekega društva v Pennsvlvaniji je naročil v tiskarni "Glas Naroda" vabila za veselico. Poslal je precej natančno besedilo, kdaj se bo veselica pričela,' kdo bo nastopil, kakšna bo godba, kdaj bo začetek in .tako dalje. Da ni pozabil omeniti, da boelo na programu tudi pristne krAnjeke klobase, je umevno samo po sebi. Poleg naročila je bil poseben listek: — Vabila bi želel imeti do konca prihodnjega tedna. Besedi "Godba" in "fles" napravite v programu debelo, da bo bolj vleklo. Vstopnino pa tiskajte s prav malimi črkami. - Vesten tajnik, — nnb b\ mislili, ker tako skrbi za svoje tfruitvo. Se bolj smo bili pa potrjeni t tej stroji veri, ko doMmo na-slednjega dne Moja?: — Pa tadi klcfoase debele napravite I . .. "GLrA8 V'ABOVA" New York, Friday, October 22, 1937 THE LAB0E8T SLOVENE DAILY IN US2. FOTOGRAFIRANA MISEL Simona M&moikierova je pri- svoji materi, 'kajti jutri »e od* prwv^ala svoje reči i največjo pHjem v adrarHimV. Moj mož skilbnostjo. ZigibaLa in gladila je ud*>tva, ki ju je vezalo se tedaj, ko da »Mi (»osiovikio predstavo. nista bito odrasla človeka. Obljubil je nezaslišane ntrafcei- "Maurice, zakaj trii iimte j«*. Ali greš * menoj?" u i kol i razkrili uvoje ljubezni V "Dragi Prosper, saj veš", da j«* vprašala Siroma. "Glejte, me fakirji prav nič na zanima- saj jaz nisem mogla storiti te-jo. Na njih odkritja ne dam ga. Čakala »cin va», moji Ktar-činto nič/' je odvrnila Simona. ii pa so me silili, da sc moram AfcrooNier je naučil okrvi.'" ... "V* kaj je s teboj f Ni«i dn*n pr.jatelj.ca. zmožna, da bi * znavati človeške mUlL Veš kaj. naravnost IkkV se mL da "Prosper! Prosper! Zdi se mi, da je bik v kaseti še neka stara, neosvetljena ploHča." "Droga moja, odstranil sem jo pr«l dvema dnevoma." Kocka je torej podla! Zdaj lahko pričakuje, da ji bo ljubo, minmi mož zaigral strain pri-prizor. Predobro je poznala njegove metode, njegovo tuljenje, ploho neis&branih besed, ki jih je ob titkih priložnnutih bm-lml iz sebe. A kaj je hotela i »torkti! Oakala je, kdaj se l>o začela .nevihta in kako bo grmelo. Aprctična je naposled sedla v ~tol. Vzklik je pretrgal tišino. Torej se je začelo. Prosper je •Vpil. "Saj to je krasno. To ti moram ta)koj jMikazati! Neverjetna stvar!" Od veselja je skoro tulil. (Jna I« se je tn*sl» in je od strahu krčevito mi.iala *v«»je prsti- o-krog naslona pri stolu. Tedaj-ci je IV Pozabila H»mrmreč zavrt«ti Povej mi, na kaj^i mislil« medj*^ r kaseti in na plošči sta mojo odstonostjo? Dve, skoroL* od^jaK dve sliki. Nastalo tri ure si bila *ama iloma. Na j0 j0 „panje. da Vrt^T ne bo kaj *\ mislila tneas?" Upozanl moškega obroaw, kajti "o Velikih jezerih. -tvan." sv je skušala izviti Simona. "Veš kaj, fakir je danes predaval, da so fotografske plošče taiko občutljive, dn zv alijo du-'•ovno življenj«*. Misli, na pri mer." I iSimonasc je akošala smejati. * • 1 Marsollier ji že vzel v ro Sončeve je z vso mocjr, nprlo ko 4 in • v beli prt in nj^ xisev je ^ nas^v|jnli |m ' 1 ' |lal TKko ,uaj.no celemu salom. ^^ IIM)ja, willlf |K). Siniom se je adHo, da je ^aka^^j ^ ^ sonp(, Tnko vi. poteza na Maurieej^em obrazu m Hvfl||, , t:iko sve»-ana, jasna in eiroi. "Vi^te kaj," je predlagala fxi krafkem predniku. "Sami prw\*itv, da se ne bova morda nikoli vor videla. Torej vo lite mi, izcimilo'iz fotografi je. Obšel jo je nemir, zaikaj zbala se je, da ne hi Prosper razvil pn*e plo-Aee, nn kateri je vendar Mauri-ee. Zwto je st«*kla k vratom temnice in zaropotala no njih: ga je sicer nokoliko zabrisan, ker je neki šal zastrl s\*e1lobo. ampak f«»t«)grafija mnli to Veislarl«*. Vidiš, t«> s«»m torej jaz . . Z zmlovoljnint obrazom je !>«>stm*il korito na mbo in ]jo navijal: "Hvala ti ixkr«»na, fc»ki dostojanstv enik povabil v svojo hišo veliko šti-vilo članov iliplomat^kega zbora na rhinuju in drugih o« H'umih osebnosti, da bi proslavili bližnjo poroko, pa se je zaroka razdrla. k««r j«* dekletov o«"e zahteval o«l ženina naj v ptwx'iii pogo«lbi z visoko Msoto zagotovi nevestino h(nlonimst. S«slaj poročajo, da se je stvar vendarle poravnala. Zaročenec se j<» aa voljo tisb^ga dogofcka tako razburil, «la je abolel in je |>ozval svojo sestro na pomoč. Ta je sjior ure ur/i val do svoje smrti, po njegovi smrti pa pripa«le tla sklad njegovi ženi in otrokom, ee ifh 1k» kaj. Velikanski kup denarja igra svojo vlogo tudi o m«ki drugi zadevi. London se bavi ta oksaču za njegov zadnji rojstni dan darovala ček za 50tK) furtbrv šterlingov. MILIJONARKA IN OIOOLO. Pred curiskim so«li>eem so imeli ti« dni raapravo v zvezi z nenavadno ljulH«zmsko zg«sHio, ki ji je junakinja ostarela, toila zelo bogata Američanka. V ne-k«*in curkškein plesnemi lokalu s«* je seznanila z nekim političnim emigrantom iz ( V^koHlova-ške, ki s«* j«* preživljal kot gigolo. Am«»ričanka ga j«' obsipa-vaJa z darovi in ko je začel moški razmerje z neko mlado lepotico, se ji* izkazalo, da A ineričanka lx)lj zanj gori, nego si je nmnla sam mislil. Pred sodniki j«> priznal, da j«1 o«! Američanke dobil v celoti 207.000 Švicarskih frankov. Ko se je hotel poročiti s svojo iz-voljenko, mu je Američanka izjavila. da mu ni tla.rnla daril samo kot svojemu plesalcu, bm-več da je vidflla v njoni svojega bodočega moža. KeT je takšen konec odklonil, ga je tožila za povračilo vf*ot. ki mu jih je da- KAMNISKE PLANINE . . . OTOK BLEŠKI . . . BOHINJSKO JEZERO ... TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA... BEGUNJE... ŠT. LOV RENC NA DOLENJSKEM . .. ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... 0T0C-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO .tttfERb .... CELJE.. . LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. — 87 SLIK v fi- ' Najlepši Naši Kraji 87 izbranih fotografij v finem baktotisku. 139 Smrt dveh bratov v vodnjaku. V vasi Kova«"evu onkraj Smnlereva sta brata Kranko in Janko Popovič kopala vod-njark na dvorisi'-a kmeta Mihaj-la Boji«"n. Zgodaj zjutraj >e je Hrtinko privezan prvi spustil v globino. Ko pa je bil kakih (> m globoko, s«* ji- takoj onesv««s-til zannli strupeni-h plinov, ki so si* čez noč nabrali v vo«lnja-ku. Janko je uvidel nevarnost pricvrstil j«' vrv in se nato za-«"el sam spusi'ati po njej v voil-nj:uk. Trfkoj >e je tudi on onesvestil in zgrmcl na ilno vodnjaka. Bilinka so potegnili mrtvega iz vmlnjaka. dočim je .Tank" še n«'kaj časa živel. Žal tudi njemu »Iravnik ni mogel pomagati. Oba nesrečna brata so p(rkr>tmli ob veliki mleležbi prebivalstva. $1 1 , r.j-; • - It X Tt TH ' £ ' Tri^vtko jamo' KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street ,New York ISCE SE - LOVRENC PETACH po «lon»ače "Luža rje v" iz vasi S po« I nje Pernice, pošta Med-vcmIc, Jugoslavija. Med svetovno vojno j«* bil zaposlen pa pre-mogorovih po Pennsylvauiji, večinoma v okraju Somerset. Prosi se, če te vrstice sam či-ta, da se oglasi na navedeni naslov. Prosi se tudi cenjene rojake, če kateri kaj ve o njem, da bi mi poročil, za kar se že naprej zahvaljujem. — Išče se ga radi ureditve njegovega posestva v Jugoslaviji. — Ako se o njem ne bo nič zvedelo v odpišem br»*z vsakega ugovora, toda ne dajo ji pravice, da bi se prištevala med dmr/bo." 44 Torej v resnici kot kafca rejerfka." "Priiv gjlovn." 44Toda najk'psa v dvorani." '4 Kazun Dite ttasinub-srnove je Še nekaj kipili dam, samo jMiglej, kdo sedaj prihaja. Pravi jjbor vil." Mlada dekleta, ki si, hotele v pri zori t i ples, ravno priple-*»\jo v dvorano in plavajo /. več ali manj gracijoznimi kretnjami in pri -tem »kot > -e gledajo G«rta. Gert pa se lain*;: ..asmeje. "Dragi Henrik, saj ima* vendar oči v glavi, niti ena teh dekli t se ne more primerjati z goM]H) Moraaiovo." 4 * AI i smatraš Hano Moranovo v resnici za tako lepo?" "Vw- kot to, krasno, očarljivo." 44Res? Meni se /a\\ nekoliko breabaimia." 4'Samo mieli si jo v drugem okvirju." "Potem pa si je še nisem dovolj ogledal." 44Njeni čari tudi takoj ne »kočijo v oči; leže .skriti .pod sivo i-eueo njene globoke sramežljivosti. Razgrni to senoo — in videl boš čudež. Kaj kmalu mi moraiš jwvedati njeno zgo-tlovino.'' "Jutri, ko bom prišel na Herrenibe rg, če jo bos takrat še hot H slršati." "Prav gotovo." Nato gledata ples vil, na videz z velikim zanimanjem, toda v resnici se jkna zdi nekoliko smešen. Dilta Rasniiissenova meče na Gerta poželjive poglede in koketne nasmehe, kar a A-meričanka v trebuh krepko brco japonskega vojaškega čevlja in prwlno je mogla klikniti, jo je zadela druga brca v 'bok. Drugi vojaški čevelj se je seznanil ta čas s telesom druge spremljevalke. Na odločen protest ameri&kegla poslaništva in na zahtevo, naj kriv-ce kaznujejo, so japonske okupacijske oblasti odgovorile, da |h> njihovem mnenju Američankama ni bilo prizadeno nasilje. Latliropova je bila v bolnici Jone-sova «e je pa (temo zdrznila, ko je slišala ta odgovor in mislila je: f'c to ni bilo nasilje, l)i pa ne hotela spoznati pravega japonskega nasilja. Japonci n if na jo radi besede 44vojna". &<*f poročevalskega oddelka japonskega zunanjega Ministrstva je med okupacij-dldkn |)ohodom v Mandžurijo izjavil nekemu ameriškemu novinarju, da je bila beseda vojna izč.iftana iz japonskega slovarja tistega dne, ko je Liga narodov določila sankcije proti napadalcu. Mandžurije so se .Tai>on-ci polastili s kazensko okspe-dicijo in z Ustanovitvijo vazal-»ko vmesne dr/lave Mančukuo so storili pn i korak k slovitemu Tanaikm-emu načrtu, ki velja za evangelij japonske imipo-rialistične politike. Zdaj hočejo zopet s kazensko eksjjedieijo storiti drugi korak, odtrgati od Kitajske <šest severnih pokrajin ter ustanoviti 4 iz njih dozdevno neodvitsno državo. Jaiponwka potrebuje to go-sponllarsiko oblast dvojno za wvo. jo industrijo na eni strani kot trg. na drugi kot vir sirovin. Jaijxm'ski strokovnjaki so pro-sevenno Kitajsko glede mi Hana Moranova je z utripajočim orcein gledala za obema goupodoma. Nato pa se naglo vzravna, kot bi se bila zalotila pri prepovedan* ini dejanju ter se zopet obrne k svojemu deiu. Sluga prinese prazen krožnik hi Hana zopet napolni kozarce. V tem trenutku pri«le gospa Helena Rasmussen v njen kot. Hano pogleda s strogimi, hla^biimi očmi ter pravi ostro in grajajoče: 4 Tebi ni treba v dvorani! Suj moraš kozarce nmpolnilti tudi zunaj v pripravljali^ sobi." _____w .....„. ----- "Sluge tako težko hodijo dkozi vrata, teta Helena, in s tivni organizaciji pridobivali tem jim je olajšano delo, ako jim 'kozarce natakam tukaj. V .na leto samo 3.7 milijonov ton. lem skritem kotu me nikdo ne opazi." Nosilec in prožima japonske- 4'Ta ko j sem ravnokar opazila, da sta dr. Waren in gospod ga imperijalizma je organizaei-Darlund ranio iz tega skritega kota prišla čez dvorano; mo-| ja, zvana v Evropi po njenem rala sta te videti." jsinfoolu "Črni zvrtaj:" Njen Temna rdečica zalije Hanin obraz. .program je pa obsežen v nje- Japonske na Vzhodu. Okrog njega so vedno zbrani nejgovi učem-i, >ki slopo izfx>lnjujejo vsako njegovo povelje in željo. Mifaira Tovarna nikoli ne izgovori ln*sede poliMale. ('V izgovori ime tega ali onega, je to njegovim fanatičnim privr/en-ccin smrtna olw(Mllm. Dotični je obsojen na smrt in ni sile na svetu, ki bi ga mogla rešiti, pa čeprav so ga za njegove osebne zasluge ali za zasluge njegove roilbine člastili 'kot narodnega junaka. Tovarna ne ])ozna oselwiih koristi in prezira denar. (V se mu pa zdi, da ovira kdo impe-rijalifntični razvoj Japonske, ga izroči smrti, ne da bi trenil z očesom, čepniv zna nmd mrtvim tudi zaplakati ali pa najti zanj besedo pomilm'anja in pri/.na-n.ja. Očeta je zelo žalostilo, da je moral obsoditi rta smrt starega prijatelja, ki ga je visoko cenil — je dejal morilcu minisetrske-ga ]>rencev Fudžija-ma s svojim ztisneženim grebenom, drži v rokah niti vse japonske politike, on postavlja in (xkstranjuje politike kakor šaJioMske figure. Zdaj že trhli starec je prav tak, kakršen je bil leta 1904, ko je pričel nia njegov migljaj njegov proteži-ranec general Togu ol>strelje-vati ruske ladje prke in Daljnega A-zho