PADAVINE V S L O V E N I J I 
D a n i l o F u r l a n 

A. U v o d 
Čeprav so med vsemi meteorološkimi elementi v Sloveniji padavine 
še najbolj znane, je bilo izbrano obravnavanje prav tega elementa kot 
tema predložene razprave. Taka odločitev je posledica dejstva, da so 
dosedanja opazovanja, kateregakoli od ostalih elementov, nedovoljna 
za sodoben prikaz, na drugi strani pa dosedanje obravnavanje padavin 
v Sloveniji nikakor ni bilo v obsegu, ki ga zahtevata tako vsakdanje 
praktično življenje, kot tudi ožja stroka. 
Kot je iz naslova razvidno, je padavinska problematika v predloženi 
razpravi prikazana na osnovi zelo kratkega, namreč 16-letnega niza, od 
1925—1940. Iz naslednjih izvajanj bo razvidno, da daljši niz trenutno 
ni dosegljiv. 
V okviru današnjih političnih mej Slovenije, to je področja, za 
katerega so obdelane padavinske prilike v predloženi razpravi, so bila 
uvedena prva sistematična opazovanja padavin sredi preteklega stoletja. 
Prva opazovalnica v Ljubljani je začela z delom že 1839 (1), vendar so 
bila opazovanja prekijena in tudi rezultati opazovanj niso ohranjeni. 
Sistematična in neprekinjena opazovanja so začela 1851 (1, 2, 3), to je 
pred več kot 100 leti. 
Kljub temu, da je začetek opazovanj že daleč za nami, bi bilo 
zgrešeno pričakovati, da razpolagamo z neoporečnim gradivom. Število 
postaj je sicer postopno naraščalo, poudariti pa je treba, da to nara-
ščanje ni bilo enakomerno po vsej Sloveniji in končno na j bo še 
podčrtano, da je prišlo na večini postaj do prekinitve opazovanj. 
Vse uporabno gradivo do leta 1905 je zbrano v »Beitrage zur 
Hydrographie Oesterreichs, Wien 1918« (4). Iz citiranega dela je raz-
vidno, da je n. pr. v porečju Save delovalo v 1. 1876—1905 skupno 
124 postaj. In čeprav so bile redukcije na dobo 1876—1900 izvršene tudi 
za postaje, kjer so bila opazovanja le kratkotrajna — tako n. pr. za 
Sodražico, kjer so pričeli z merjenji padavin šele leta 1893, vendar ni 
bilo mogoče dobiti od vseh 124 postaj več kot 27 takih, za katere je bilo 
še smiselno izvršiti redukcijo. Podobna je bila situacija v porečju 
Drave, medtem ko so bile prilike v Posočju in na Krasu še mnogo bolj 
neugodne. Dobršen del postaj je namreč začel z opazovanji šele sredi 
90. let in tako so bile n. pr. izračunane na niz 1876—1900 srednje vred-
nosti le za 6 postaj: Bovec, Krekovše, Idrija, Gorica, Gomance in Trst (4). 
Medtem ko imamo za bivšo Kranjsko obdelane padavinske prilike 
že za niz 1851—1800 (1), za Koroško in Štajersko pa za čas 1876—1900 
(5, 6), je za Primorsko 25-letna doba pomaknjena še bolj naprej in 
sicer na niz 1890—1914 (7). Biel, avtor dela »Klirnatographie von 
Kiistenland«, je svoj odstop od normalnega niza, katerega je določil 
Dunajski centralni meteorološki urad (1876—1900), zagovarjal z dej-
stvom, da je od 90 postaj omenjenega področja začelo z opazovanji 
šele v deceniju 1901—1910 kar 40 postaj. 
Prva svetovna vojna je prekinila opazovanja na številnih postajah 
in tudi z nastopom miru opazovanja niso bila obnovljena. 
Ta kratki pregled nas je po eni strani bežno seznanil z razvojem 
padavinske mreže v Sloveniji, po drugi strani pa predstavlja istočasno 
utemeljitev, zakaj je za prikaz padavinskih prilik vzeta tako kratka 
opazovalna doba. Saj je znano, da moramo imeti prav pri elementih, 
ki izkazujejo veliko spremenljivost, in padavine spadajo v to vrsto, 
opazovalno dobo čim daljšo (9, 10, 11). 
Nehomogen razvoj padavinske mreže v posameznih predelih Slo-
venije in ponovne prekinitve opazovanj na številnih postajah pa niso 
edini vzrok, zakaj je bil vzet 16-letni niz kot osnova za prikaz padavin-
skih prilik. Drugi vzrok je administrativno-strokovnega načaja. 
Ni naloga predloženega dela, da bi pokazalo pomen, ki ga ima pod-
nebje za gospodarski in kulturni razvoj določenega področja. Pač pa 
na j bo na tem mestu podčrtano, da še danes nimamo izčrpnega opisa 
in utemeljitve klimatskih prilik za področje vse Jugoslavije. Zvezna 
uprava hidrometeorološke službe, organizirana 1947 v Beogradu, si je 
med drugim postavila tudi ta cilj, da pripravi gradivo za izdelavo takega 
dela. Pri iskanju primernega niza je bila Uprava postavljena pred ne-
prijetno dejstvo, da je bila do prve svetovne vojne mreža padavinskih 
postaj v Bosni, Črni gori in Makedoniji tako redka in mestoma tudi 
nezanesljiva, da bi bil na osnovi takratnih podatkov nemogoč veren 
prikaz kateregakoli od meteoroloških elementov. In ker je druga sve-
tovna vojna praktično prekinila opazovanja po vsej Jugoslaviji, je 
ostal kot edina, čeprav začasna rešitev, niz 16 let, od 1925 do 1940, ko 
je bila mreža dežjemernih postaj zadovoljivo gosta tudi v omenjenih 
republikah. 
Vsa zabeležena opazovanja o padavinah v obravnavanem nizu so 
bila urejena, preverjena in statistično obdelana po navodilih Zvezne 
uprave in s sodelovanjem predlagatelja te razprave. Na osnovi urejenega 
in kritično obdelanega statističnega gradiva, obravnavaj očega padavin-
ske prilike v Sloveniji na 168 postajah, je bilo izdelano predloženo delo. 
Čeprav je bila padavinska mreža v preteklem stoletju nepopolna, 
je vendar omogočila izdelavo zelo kvalitetnih klimatoloških oziroma 
klimatografskih del za posamezne predele našega etničnega ozemlja. 
Prav posebno pozornost zasluži delo F. Seidla: »Das Klima von Krain« 
(1). Za dobo, ko je delo nastajalo, predstavlja njegovo tolmačenje izreden 
primer pravilnega razumevanja procesov, ki se razvijajo v atmosferi. 
Upoštevati moramo namreč, da so mu do zaključkov pomagali prav 
redki podatki in še ti seveda le iz prizemnega sloja. Iz naslova bi bilo 
sklepati, da bodo obravnavane le prilike v nekdanji Kranjski, vendar 
je avtor vključil tudi podatke večjih krajev sosednjih pokrajin. Sicer 
mu predstavlja osnovo niz 1851 do 1880, vendar se pri posameznih po-
glavjih poslužuje še podatkov do leta 1893. Poglavje o padavinah je 
obdelano zelo izčrpno in mu je posvečena skoraj polovica knjige. Belo 
je izhajalo od leta 1891 do 1902, in sicer v »Mitteilungen des Museal-
verein in Laibach«. Poglavja o padavinah so izhajala od 1894 do 1898. 
V okviru klimatografskih del, obravnavajočih tudi ostale meteoro-
loške elemente, so bile padavine obdelane tudi v klimatografijah za 
Koroško, Štajersko in Primorsko (6, 7, 8). Avtorji Klein, Konrad in 
Biel prikazujejo prilike za dobo 1876 do 1900 za Štajersko in Koroško, 
ter 1880 do 1914 za Primorsko. Glavna razlika med delom Seidla in 
delom ostalih treh je v tem, da Seidl tolmači, medtem ko ostali trije 
predvsem opisujejo. Sicer pa je razlika nakazana že v naslovih. 
Končno imamo v »Sloveniji« A. Melika podane na pregleden način 
glavne poteze naših klimatskih prilik. Prikazan je med drugim pomen 
velikih vremenotvornih jeder v Evropi in z njimi povezanih padavinskih 
prilik v Sloveniji. Grafično je prikazan letni tok padavin za posamezne 
reprezentativne postaje. V okviru opisa klimatskih prilik celotne države 
pa dobimo v »Jugoslaviji« istega avtorja nadaljnji doprinos k pozna-
vanju padavinske problematike (13, 14). 
Monografij, obravnavajočih padavine tako podrobno, kot je to 
storil Seidl v okviru svojega glavnega življenjskega dela, nimamo. Pač 
pa je v tuji in domači literaturi dokaj tehtnih razprav, obravnavajočih 
padavine od najrazličnejših strani, kot so na primer: letna in mesečna 
razporedba padavin, letni tok padavin, maksimalne dnevne vrednosti 
in podobno, in to starejšega in mlajšega datuma. Čeprav bodo razprave 
omenjane z obravnavanjem določenega problema, na j bo že na tem 
mestu imenovano delo Reye. 2e naslovi njegovih razprav (15—24) 
kažejo širino problematike, ki jo je načel. Zlasti važna je pot anali-
ziranja posameznih padavinskih dni, saj moremo priti le preko pozna-
vanja padavinskih prilik ob izrazitih situacijah do zaključkov o vzrokih, 
ki so ustvarili povprečke srednjih, kot tudi ekstremnih vrednosti in 
to tako po letih, kot tudi po letnih časih in posameznih mesecih. 
Tak način analiziranja posameznih primerov je bil prevzet kot 
delovna metoda tudi v pripravljalnih delih za predloženo razpravo. 
Obravnavani so bili vsi padavinski dnevi v letu 1952, prav posebna 
pozornost pa je bila posvečena nevihtam; saj omogoča potek izobront 
dokaj natančno zasledovanje premikov polarne fronte preko našega 
področja. Analizirani so bili tudi izraziti padavinski dnevi v letih 1951 
in 1954. Rezultati tega pripravljalnega dela so bili deloma že objavljeni 
(25, 26), deloma pa so pripravljeni za tisk. Izkustva, pridobljena po tej 
poti pa predstavljajo izhodišče za tolmačenja, prikazana pri obravna-
vanju posameznih poglavij predložene razprave. 
Starejša dela, obravnavajoča padavinske prilike v Sloveniji, so se 
v glavnem omejevala na tabelarne preglede in grafikone. Kartografski 
način je bil uporabljan le za prikaz srednjih letnih vrednosti in deloma 
letnega toka padavin in v najnovejšem času tudi srednjih mesečnih 
prilik. V predloženi razpravi sta uporabljeni obe metodi, tabelarična in 
kartografska. Tabelaričnega pregleda ni le v tistih poglavjih, kjer so 
izdelane karte na osnovi vseh 168 postaj, ker bi bile tabele preobsežne. 
To so poglavja o letni in mesečni razporedbi padavin ter o srednjih 
mesečnih ekstremnih množinah padavin in o dnevnih maksimalnih 
padavinah. Tudi zaključki o letnem toku padavin — pluviometričnem 
režimu — so izdelani na osnovi podatkov vseh postaj, priložena tabela 
pa prinaša podatke le 30 postaj. V ostalih poglavjih so osnova podatki 
30 reprezentativnih postaj; v primeru potrebe so bile pritegnjene še 
pomožne postaje, skupno do 48 postaj. 
Sele v naslednjem poglavju se bomo seznanili z do sedaj izdelanimi 
kartami letne razporedbe padavin. Zaradi razvrstitve materiala pa 
moramo že na tem mestu omeniti, da sta izdelani v najnovejšem času 
dve karti o letni razporedbi padavin v Sloveniji. Obe imata isti opa-
zovalni niz, to je 16-letno dobo od 1925 do 1940. Izdani pa sta bili 
v katalogu skupno z drugimi padavinskimi kartami. Obe kolekciji sta 
nastali povsem ločeno. Zvezna uprava v Beogradu je izdala letno pada-
vinsko karto in mesečne ter sezonske karte v merilu 1 :1,500.000, in to 
za vso Jugoslavijo (38). Katalog je izšel leta 1954 v Beogradu, nosi pa 
letnico 1953. Uprava hidrometeorološke službe v Ljubljani pa je izdala 
letno in mesečne padavinske karte Slovenije (39), katerih avtor je pred-
lagatelj razprave 1955. leta, in to v merilu 1 : 300.000. Ker bi letnici, 
ko sta bila kataloga objavljena, dovoljevali misel, da so padavinske 
karte Slovenije plagiat, naj bo podčrtano, da je Uprava hidrometeoro-
loške službe Slovenije karte v originalni izdaji odstopila direkciji 
»Hidroenergetski viri Slovenije« v Ljubljani že leta 1953 in je tako 
izvirnost kart dokumentirana. 
Letne izohiete se v grobih obrisih ujemajo z reliefom Slovenije; 
od najvišjih dinarskih planot in alpskih skupin pada svet strmo proti 
morju in počasi proti Panonski nižini — isto sliko dado tudi izohiete. 
Nikjer ob morju ne izkazuje 16-letni povpreček manj od 1000 mm moče. 
Strma pobočja Krasa naglo stopnjujejo množino padavin, medtem ko 
je jugovzhodneje, v Istri, naraščanje počasnejše. Nad prvimi planotami 
. 1 o 
B. L e t n a r a z p o r e d b a p a d a v i n 
1. Glavne značilnosti letne razporedbe padavin (K 1) 
Karta 1 Letne višine padavin v Sloveniji 
znašajo padavine okoli 1500 mm, ista množina prevladuje tudi na jugo-
vzhodu v območju ponikalnice Reke, medtem ko prejmejo podaljški 
Učke nekoliko več padavin — do 1700 mm. Znižani svet Vipavske ostane 
na karti neopazen. To dejstvo je v skladu s prilikami na severni strani 
Alp, kjer glavni vetrovi, prinašajoči vlago, niso južni kot pri nas, 
temveč severni. V obeh primerih je pri zajezitvenih situacijah množina, 
padavin, ki jih prejme določeno področje, bolj odvisna od bližine 
glavnega grebena, kot pa od relativne višine tistega sveta (27). To je 
zato, ker se prične zrak dvigati že daleč pred oviro, kar ima za posle-
dico, da manjše doline, zlasti še, ako so zaprte, tako da je ventilacija 
v glavnem onemogočena, ne pridejo do izraza. 
Tudi naslednji strmi dvig glavnih kraških planot spremlja vzpo-
redno naglo povečanje padavin. Na jugozapadnem pobočju Trnovskega 
gozda se na razdaljo okrog 10 kilometrov množina padavin poveča otT 
1600 na 3000 milimetrov. Isto množino doseže tudi Snežnik, medtem 
ko leži med obema planotama širok preduh okoli Postojne, v katerem 
se zniža množina padavin pod 2000 mm. Škofjeloško-cerkljansko hri-
bovje predstavlja naslednji preduh v alpsko-dinarski pregraji. Preko 
3000 mm padavin prejmejo namreč tudi glavne skupine Julijskih Alp 
m tudi pred njimi ležeča, Mata j ur in Bohinjski greben, medtem ko 
prejme ozemlje med Idrijco, Bačo in Soro le okoli 2100 mm in tudi manj. 
Karavanke in Kamniške Alpe prejmejo kljub svojim višinam le 
malo nad 2000 mm. Poslednje območje intenzivnejših padavin je Pohorje 
s preko 1600 mm. Geografsko vzeto je to zadnji masivnejši člen sever-
nega gorskega kraka — Karavanke, Kamniške Alpe, Pohorje. Jugo-
zapadni krak predstavljajo dinarske planote — stičišče obeh "Krakov 
pa so Julijske Alpe in od njih proti jugovzhodu se razdalja med obema 
krakoma veča, višine pa se, v glavnih obrisih, nižajo. 
2e v začetku je bilo omenjeno, da se potek izohiet močno ujema 
s potekom izohips. Tako vidimo, da je popuščanje padavin od najvišjih 
dinarskih planot proti severovzhodu manj strmo, kot pa je popuščanje 
v pobočjih Škrlatice proti dolini Dolinke. Najvišje kraške planote 
(Hrušica, Nanos, Snežnik) so sicer izolirane tudi v smeri proti severo-
vzhodu, vendar le v skrajnih višinah, nato pa preidejo v nižje, vendar 
še vedno visoke predele: Bloško-Rakitniško ravan, Skofjeloško-cer-
kljansko hribovje, Polhograjske Dolomite. Zato so v tem pasu izohiete, 
z izjemo najvišjih planot, dokaj narazen, medtem ko so goste na pod-
ročju zgornje Savske doline, ki ima spričo velikih višinskih razlik tudi 
zelo goste izohiete. 
Vendar tudi j i a odvetrni strani samo višinske razlike še ne zado-
ščaj o za tolmačenje padavinske razporedbe. Zopet ima^veliko vlogo 
oddaljenost od glavnega padavinskega območja, od glavnih vzpetosti. 
Ako primerjamo padavine na Barju in na Pohorju, vidimo, da prejmeta 
kljub veliki višinski razliki, ki znaša približno 1250 metrov, v glavnem 
enake množine padavin, in to od 1600 do 1700 mm. 
Kadar je ozračje stabilno, velik horizontalni barični gradient pa 
prisili, da na svoji poti proti severovzhodu prekorači zrak visoke pla-
note, pride pri dviganju do ohladitve in padavin. Ker pa je ozračje 
stabilno, se zrak po prekoračenju planot zopet spušča navzdol in tako 
dobimo_fen. Medtem ko je padavinski pas na privetrni strani dokaj 
širok, ker se, kot že omenjeno, zrak ne začne dvigati šele tik pred 
oviro, je na odvetrni strani, zaradi fenizacije, ožji. Ce pa je atmosfera 
vlažno-labilna, se zrak tudi po prekoračenju gorovja še nadalje dviga. 
Brž ko je namreč zaradi prisilnega dviganja zraka preko gorovja 
dosežen kondenzacijski nivo, pride takoj do sproščanja latentne toplote, 
kar zadošča, da se zaradi dovedene toplote atmosfera labilizira in pri-
siljeni dvig se pretvori v spontanega (29, 30). Intenzivnost dviganja 
zraka zavisi od stratifikacije atmosfere in vlažnosti zraka. Čim labil-
nejša je atmosfera in čim več vodnih hlapov zrak vsebuje, to se pravi, 
zaradi izdatnejše kondenzacije je tudi več latentne toplote sproščene, 
tem dolgotrajnejši in tem intenzivnejši bo proces spontanega dviganja. 
Vidni dokaz labilne atmosfere so kopasti oblaki, padavine pa so 
v pljuskih in nalivih, kot nasprotje umirjenemu dežju, ki je značilen 
produkt stabilne atmosfere. Ako je razvoj kopastih oblakov spremljan 
z bliskanjem in grmenjem, govorimo o nevihtah, ne glede na to, ali so 
bile pri tem zabeležene tudi padavine. 
V domači literaturi nevihte še niso bile podrobno obdelane. Podatke 
starejših opazovanj je obdelal Prohaska (31) in njegove rezultate dobimo 
v že citiranih delih Melika in Seidla. Po prvi svetovni vojni so bila 
opazovanja nesistematična, tako da iz niza 1925 do 1940 ne moremo 
dobiti niti približne slike o pogostnosti, časovni razporedbi, t ra janju in 
smeri gibanja neviht. Šele v najnovejšem času je bila organizirana 
mreža nevihtnih postaj. Ker pa so nevihte razmeroma redek pojav, 
mora biti opazovalna doba dolga. Pri tem moramo še upoštevati, da 
podatki na večjem področju nikoli niso enakovredni, saj so nevihte 
pogosto v nočnih urah, pa ostanejo mnoge zato neopažene. Priložena 
tabela nas o tem prepriča. Da izkazuje Ljubljana največ nevihtnih dni, 
temu verjetno ni vzrok dejansko stanje, temveč organizacija službe. 
V Ljubljani so opazovanja neprekinjena tudi preko noči. Z ozirom na 
okoliščino, da nevihte v podnebnem pogledu ne pomenijo mnogo, jim 
tudi v predloženi razpravi ni posvečeno posebno poglavje; to tem bolj, 
ker ne razpolagamo z zadostnimi novimi podatki, starejši podatki pa so 
bili že obdelani. 
Analiza nevihtnih primerov v letu 1952 ni bila izvršena z namenom 
študija neviht, temveč so bile nevihte le sredstvo, ki naj olajša pot, da 
pridemo do vpogleda, kakšni so bili padavinski procesi v izrazitih 
padavinskih dneh, ko se širijo pljuski in nalivi v valovih in je napre-
dovanje teh valov najlaže zasledovati s pomočjo izobront. Ob zasledo-
vanju tega cilja so se pokazale nekatere značilnosti, o katerih bi kazalo 
spregovoriti podrobneje. 
Tabela l a — Pogostnost neviht 
A j d o v -
ščina 
30 
16 
5 0,6 0,8 0,4 2,8 7,0 7,8 8,6 5,2 6,0 1,2 1,6 0,8 42,8 
30 
Pos to jna 16 
5 0,6 0,2 0,8 4,2 6,6 7,0 7,4 6,6 7,4 1,4 1,0 0,8 44,5 
L j u b -
l j a n a 
30 
16 
5 
0,1 
0,1 
0,2 
0,2 
0,2 
0,8 
0,3 
1,0 
0,2 
1,5 
2,2 
3,4 
3,3 
6,1 
7,0 
6,1 
8,4 
11,2 
7,9 
7,6 
7,8 
5,5 
7,5 
7,8 
34 
3,6 
5,8 
1,8 
2,4 
1,0 
0,6 
0,9 
1,2 
0,2 
0,2 
0,6 
30,7 
40,2 
47,2 
Cel je 
15 
16 
5 
0,0 
0,0 
0,0 
0,1 
0,0 
0,2 
0,4 
0,3 
0,2 
1,2 
1,5 
2,8 
3,4 
5,6 
7,4 
9,4 
7,3 
9,2 
8,9 
7,0 
7,2 
6,4 
6,1 
5,6 
2,9 
3.7 
3.8 
14 
1,4 
0,6 
04 
0,4 
0,0 
0,2 
0,0 
0,2 
34,5 
33,3 
37,2 
Novo 
mesto 
30 
16 
5 
0,3 
0,0 
0,2 
0,1 
0,1 
0,2 
0,2 
0,3 
0,2 
0,2 
1,2 
2,8 
1,2 
4,4 
6,0 
3,8 
5,5 
10,0 
7,8 
5,3 
8,0 
7,6 
5,8 
5,2 
5,6 
2,5 
3,4 
3,0 
1,5 
0,6 
1,3 
0,5 
0,6 
0,6 
0,2 
0,8 
31,9 
27,3 
38,0 
Maribor 
30 
16 
5 0,0 0,0 0,2 3,0 5,6 8,2 8,0 4,4 4,4 1,4 0,0 0,0 34,2 
Meseci I n I I I IV V VI V i l VII I IX X XI XI I Letno 
P r v a vrs ta pomeni povprečke po Seidlu, druga v r s t a v dobi 1925—1940, t r e t j a 
pa v dobi 1951—1955. 
Nevihte moremo deliti v dve osnovni skupini: na tiste v enotni 
zračni masi v nasprotju od druge vrste, ki nastopajo v podobnem pod-
ročju dveh zračnih mas. Prvo vrsto imenujemo tudi termične, v na-
sprotju od druge skupine frontalnih neviht. Seidl omenja, da je ločitev 
težka, ker nastopajo tudi frontalne nevihte lahko v toplem delu dne. 
Melik pa ugotavlja, da so »tudi vročinske nevihte vezane na neke 
posebne pogoje v a tmosfe r i . . . zakaj v vročini pravega, popolnoma 
mirnega anticiklonskega stanja se nevihte redko pojavljajo.« (13) Danes 
je delitev neviht v termične in frontalne stopila v ozadje (33). 
Tudi analiza neviht v letu 1952 je pokazala, da so nevihte in 
nevihtni dnevi v enotni zračni masi redke (na višinskih kartah ni bilo 
opaziti infiltracije hladnega zraka). Tako sta bila v aprilu 2 dneva, v maju 
2 dneva, v juniju 1 dan, v juliju 1 dan in v avgustu 2 dneva, skupno torej 
8 dni, za katere lahko zaključimo, da so bile nevihte termičnega zna-
čaja. Mimo tega, da so nevihte v enotni zračni masi redke, dado tudi 
razmeroma malo padavin. Utemeljitev moramo iskati v stabilnosti 
tropskega zraka (33, 83). Vendar moramo vedeti, da je pojem »neiz-
datnih» padavin zelo relativen. Na primer dne 1. maja 1952. leta je 
potekala hladna fronta, daleč pred Biskajskim zalivom ležečega okludi-
ranega ciklona, v meridionalni smeri nad zapadno Francijo. Nad 
Srednjo Evropo je bilo šibko anticiklonalno jedro. Nevihte so se začele 
v območju Snežnika nekoliko po 10. uri in se od tu širile proti vzhodu 
in severu. Drugo središče je bilo nad Koroško. Nad Dravogradom se je 
začela nevihta ob 12.30, širile pa so se, čeprav le redke nevihte, proti 
jugovzhodu. Iz obeh središč so se nevihte širile v obliki valov in Krško 
polje so dosegle ob 17. uri. Padavinska razporedba nosi vse znake, ki 
so značilni za termične nevihte. Čeprav je ostal brez neviht le severo-
vzhodni del Slovenije, je komaj šestina postaj zabeležila izmerljive 
količine padavin, od tega večina pod 2 mm. Toda bilo je tudi 13 postaj 
z več kot 10 mm in med njimi 3 s padavinami preko 20 mm, in to: 
St. Jošt pri Mislinju 27,3 mm, Sv. Primož nad Muto 28,5 mm in Gomilsko 
28,0 mm. Vzeto za vso Slovenijo, so bile padavine tega dne res neznatne, 
za citirane tri kra je pa tega ne moremo trditi. 
Drugo spoznanje, ki ga je dalo analiziranje neviht v letu 1952, je 
že znana stvar, namreč da so frontalne nevihte mnogo silovite j še. Pri 
tem pa moramo razčistiti pojem frontalnih neviht in s tem tudi fron-
talnih padavin. Ako vzamemo kot izhodišče definicijo, da je polarna 
fronta prehodni pas med tropskim in polarnim zrakom (30, 32, 33, 34), 
potem smemo kot frontalne nevihte smatrati le tiste, ki so nastale ob 
dokončni poplavi polarnega zraka (35). Take nevihte dado velike mno-
žine padavin le v določenih pogojih, predvsem ako se prodor izvrši 
v toplem delu dneva ali pa pred prodorom še ni bilo intenzivnih 
padavin. Najizdatnejše padavine dobimo pri tako imenovanih pred-
frontalnih nevihtah odnosno nalivih. Potek izobront kaže sicer, da se 
tudi ta vrsta neviht pomika v sklopu dolgih front. Ker je fizikalna 
osnova, bistvo neviht, obnavljanje ravnotežja v atmosferi, pomeni 
prehod nevihtnega vala že tudi ohladitev ozračja; saj je bil od pri-
zemnih plasti spodrinjen topli zrak in je na njegovo mesto prišel hladni 
zrak iz višjih plasti. Take nevihtne valove imenuje Byers (35) j jred-
frontalne, in to iz naslednjega vzroka: širijo se sicer v obliki fronte, 
s pravo fronto potekajo več ali manj vzporedno, oklepajoč z njo oster 
kot približno 15 Potekajo pred fronto tudi do 300 kilometrov daleč. 
Za oznako pravega frontalnega tipa manjka glavna poteza: po njih 
prehodu se namreč vrne poplava tropskega zraka, kar je v nasprotju 
z bistvom premika polarne fronte. Prav taki valovi neviht, ki gredo 
pred dokončno poplavo polarnega ?raka, pa prineso zlasti, ako pride 
do njih v času maksimalnih dnevnih temperatur, največ padavin. Pri 
nas so vezani na globlje prodore hladnega zraka proti jugu zapadnega 
Sredozemlja, tako da poteka hladna fronta od jugozapada proti severo-
vzhodu, redkeje celo od juga proti severu in v isti smeri potekajo tudi 
izobronte. Njih napredovanje pa je bočno. Pri zelo globokih prodorih 
imamo po več valov. V letu 1952 so bili primeri z več nevihtnimi valovi: 
20. junija, 15., 16., 28. julija, 17., 31. avgusta in 5. septembra. 
Po en sam predfrontalni nevihtni val, navedeni tip neviht bi lahko 
imenovali tudi nevihte v toplem sektorju, pa je v sklopu prehoda 
polarne fronte zelo pogost pojav. V letu 1952 je bilo vsega 42 predfron-
talnih nevihtnih valov, ki so v večjem delu zajeli le posamezne dele 
Slovenije. Izrazit primer z več predfrontalnimi nevihtnimi valovi je bil 
20. junija 1952. leta. Obravnavan bo kasneje. 
Nevihte, ki jih izzovejo prehodi polarne fronte, se pojavljajo v vseh 
letnih časih (32, 33), le da je v hladnem delu leta tako pogostnost 
neviht, kot tudi njih intenzivnost zelo majhna. V večini primerov so 
v hladnem delu leta nevihte tako redke, da je le s pomočjo sinoptične 
karte in točnih podatkov o času nastopa nevihte možno rekonstruirati 
nj ih napredovanje vzporedno z napredovanjem hladne fronte. Niso 
osamljeni primeri, da je na vsem področju Slovenije prišlo ob prehodu 
fronte do ene same nevihte (mimo prehodov front, ko neviht sploh ni 
bilo). Zato more dati priloženi pregled o pogostnosti nevihtnih dni 
v zvezi s prehodom fronte po posameznih mesecih, za področje vse 
Slovenije, le malo porabno sliko: 
Mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto 
Front . 4 1 3 3 7 9 9 4 7 6 4 4 60 
P r . f r . 3 5 8 10 7 7 1 1 42 
saj izkazuje n. pr. januar odnosno december skoro polovico toliko dni 
s frontalnimi nevihtami, kot junij ali julij. 
Medtem ko so potekali predfrontalni nevihtni valovi (v letu 1952) 
od jugozapada proti severovzhodu, širili pa so se pravokotno na to 
smer, smo imeli pri frontalnih nevihtah zastopane tudi druge smeri. 
V letu 1952 je bilo s pomočjo izobront mogoče točno ugotoviti 7 pre-
hodov fronte iz zapada, prav toliko iz severozapada, s severa 6, s severo-
vzhoda pa 2 primera. Področje, ki ga zajamejo frontalne nevihte, je 
zelo različno. Tako so bile pri širjenju nevihtnega vala od zahoda v noči 
med 12. in 13. majem nevihte le nad zapadno Slovenijo, padavin pa je 
bilo v Plužni 14,0 mm, v Ligu 20,1 mm, Idriji 0,2 mm, Savici 1,5 mm, 
Gomancah 0,6 mm, Slovenski vasi 1,4 mm in Mariboru 1,7 mm. Drugače 
je bilo 17. avgusta, ko se je nevihtni val širil tudi od zapada proti 
vzhodu. Fronta nas je prešla v nočnih urah, nevihte so zajele vso Slove-
nijo, padavin pa je bilo od 90 mm na zahodu do 20 mm v Prekmurju. 
Z izjemo manjšega števila postaj na Primorskem je bil to najbolj 
namočen dan v vsem avgustu 1952. 
Po tem dopolnilu k dosedanjemu poznavanju nevihtne problematike 
v Sloveniji se vrnimo k utemeljevanju letne razporedbe padavin. 
Primer, ko je nad dvignjenim svetom v dinarsko-alpski pregradi 
prišlo do močnih konvektivnih procesov in se je področje padavin 
podaljšalo še daleč v notranjost, imamo obdelan v starejši domači 
literaturi. Iz podatkov, ki jih navaja Reya (21), moremo z gotovostjo 
zaključiti, da je sredi zadnje dekade septembra 1926 preplavil zapadno 
Evropo hladni zrak. Na njegovi čelni strani je prišlo 26. in 27. septem-
bra 1926 do enormnih padavin. Dne 26. septembra je prejel Sv. Križ 
nad Trstom 320 mm, dan kasneje pa nekoliko manj — 300 mm. Glavno 
padavinsko področje je bilo drugega dne (27. 9.) okoli Lučin, kjer je 
padlo 341 mm, kar predstavlja dosedanji absolutni maksimum za vso 
Slovenijo. Področje izrednih padavin ni ostalo omejeno na Škofjeloško-
cerkljansko hribovje in Polhograjske dolomite, temveč se je podaljšalo 
še daleč proti severovzhodu, ne da bi prišlo nad znižanim svetom 
vzhodne polovice Ljubljanske kotline, v primeri s Posavskim hribovjem, 
do kakega popuščanja v množini padavin. Pas izrednih padavin je 
segal še v Prekmurje, ožji pas s padavinami preko 100 mm pa se je od 
glavnega padavinskega področja podaljšal na severovzhod prav do 
jugozahodnega vznožja Pohorja. 
Medtem ko je bil v obravnavanem primeru pas intenzivnih padavin 
podaljšan od gorske pregrade, kjer se je proces sprožil, proti notra-
njosti, nad katero je postopno ugašal, vzporedno z oddaljevanjem od 
pregrade, imamo tudi primere, ko pas intenzivnih padavin v labilni 
atmosferi ne kaže odvisnosti od orografije. 
Dne 20. junija 1952. leta (ob 7. uri) je bila situacija naslednja: 
hladna fronta okludiranega ciklona s središčem nad srednjo Skandina-
vijo poteka na severnem robu Alp. Položaj fronte je razviden iz 
temperaturnega nasprotja: na 850 mb ploskvi ob 4. uri izkazuje Milan 
16 0 C, Budimpešta 13 0 C, Pyerne v Švici 8 0 C in Dunaj 9 0 C. Prvi val 
padavin v noči med 19. in 20. junijem 1952 je zajel predvsem zapadno 
in severno Slovenijo, in to v obliki pljuskov. Spremljale so ga tudi 
nevihte, ki so bile omejene predvsem na severozapadni del Slovenije, 
od koder so se širile zelo redke, proti vzhodu. Cez dan so si nevihtni 
valovi še sledili. V Ljubljani je trajala prva nevihta od 0,34 do 1,50; 
druga od 10,55 do 13,30, t re t ja od 16,23 do 22,30, skupaj 9 ur, 48 minut. 
V Mariboru: prva od 3,00 do 4,00, druga od 12,35 do 13,30, t ret ja od 
17,50 do 18,25 in četrta od 20,45 do 21,10 — skupno 2 uri in 55 minut. 
Iz podatkov ombrografskih postaj ni mogoče razbrati nikake posebnosti. 
Padavine so bile najizdatnejše na severozapadu. 
Padavinska karta tega dne pa nam pokaže popolnoma nepričako-
vano sliko. Ves visokogorski svet je prejel nad 30 mm padavin. Isti pas 
zajame še tudi Barje in vso Dolenjsko, na področju katere nismo imeli 
tedaj nobenega ombrografa. V tem pasu imamo 3 področja s padavi-
nami preko 50 mm, in to: Julijske Alpe, Barje in končno področje okoli 
srednje Krke, kjer je.bilo celo 90 mm. 
Izraziti maksimum na področju Novega mesta ni bil ustvarjen 
postopno, kot vsota pljuskov preko vsega dne, temveč ga je ustvaril 
naliv v zvezi z uničujočo točo v opoldanskih urah. V eni uri in pol je 
padlo 66 mm padavin. Tudi izdatne padavine na Barju gredo na račun 
naliva v opoldanskih urah. Nevihtni val, ki je spremljal silne nalive, 
je potoval od severozapada. Od gornjega Posočja, kjer so se pričele 
nevihte še pred 10. uro dopoldne, do skrajnega vzhoda, kjer so se začele 
nekoliko pred 14. uro (Lendava 13,40), je val rabil 6 ur. 
2 Geografski zborn ik 1 7 
Medtem ko so padavine tega dne bile na j izdatnejše — poleg visoko-
gorskega sveta na severozapadu — v nizkem svetu med glavnimi 
vzpetostmi dinarskih planot in Posavskega hribovja, je bila razporedba 
2 leti kasneje, dne 4. junija 1954 toliko spremenjena, da je bil pas 
izrednih padavin prestavljen proti severovzhodu, na drugo stran Po-
savskega hribovja, potekajoč od Paškega Kozjaka, Celjske kotline in 
Kozjanskega do vznožja Gorjancev. V tem pasu, k jer so prešle dnevne 
padavine tudi močno preko 100 mm, padavin ni mogoče orografsko 
utemeljiti. 
Vsi trije navedeni primeri, obravnavajoči padavine v labilni atmo-
sferi, utemeljujejo, zakaj imamo na karti letne razporedbe padavin 
postopno popuščanje od glavnih planot proti severovzhodu. Nadaljnje 
situacije s podobnimi posledicami so izrazite genovske depresije in 
prehodi ciklonov preko našega področja. 
Primer razporedbe padavin pri izraziti genovski depresiji smo 
imeli sredi februarja 1952. leta (25). V dneh od 11. do 15. februarja je 
prejela Slovenija izredne množine padavin, in to snega. Le v najnižjih 
predelih na jugozapadu je tudi deževalo. Na polarni fronti, ki je pote-
kala v glavnih padavinskih dneh, dne 13. in 14. februarja, preko 
severnega Jadrana v glavnem v vzporedniški smeri, se je razvila glo-
boka genovska depresija. V zvezi z vdorom hladnega zraka v zapadno 
Sredozemlje smo imeli v višinah jugozapadnik, genovska depresija pa 
je vključila v nižjih plasteh tropski zrak i. juga in jugovzhoda. Da je 
fronta potekala na severnem Jadranu, temu je bil vzrok prodor polarno-
arktičnega zraka preko Vzhodnih Alp in Dunajskih vrat. Hladni zrak 
je preplavil vso Slovenijo in relief je pod njim, z izjemo najvišjih 
grebenov, ostal za dotekajoči zrak z juga brez vpliva. Toplemu zraku, 
ki ga je genovska depresija črpala iz Sredozemlja nad hladno gmoto, 
ni bilo mogoče, da bi se zaradi poplave hladnega zraka preko Slovenije 
mogel pogrezati po prehodu gorske skupine na zapadu. Tako je prejela 
vsa Slovenija v omenjenih dneh zelo izenačene množine padavin. Vsa 
zapadna polovica je dobila dne 13. več kot 40 mm, skrajni severovzhod 
pa med 10 in 20 mm, medtem ko sta več kot 90 mm prejela le Snežnik 
in del Trnovskega gozda. Naslednjega dne je bila razporedba podobna. 
Čeprav je bila plast polarno-arktičnega zraka na severu Slovenije naj-
debelejša (Sonnblick je bil še poplavljen z njim), ni prišlo na severu 
do na j izdatnejših padavin. To dejstvo si moremo tolmačiti tako, da je 
imel hladni zrak največji nagib v bližini morja, kjer ga je poleg tega 
oblival tropski zrak, nad notranjo Slovenijo pa je bil v smeri proti 
severovzhodu stik med zračnima enotama položnejši in poleg tega je 
v višinah pritekal z jugozapada polarno tropski zrak in ne tropski, pa 
so bile zato padavine iz obeh vzrokov manj izdatne, popuščanje proti 
severovzhodu pa je bilo postopno. 
Primer padavinske razporedbe ob prehodu ciklona smo imeli 17. 
maja 1954 (26). V sklopu doline hladnega zraka se je razvil ciklon 
s središčem nad zapadnim Sredozemljem in njegova cirkulacija je ob-
vladovala vetrovni sistem vse zapadne Evrope, na vzhodu pa je vpliv 
segal še preko vsega Balkana. Dne 17. maja je bilo središče depresije, 
ki se je počasi pomikala proti severovzhodu, nad Švicarskimi Alpami. 
Bili smo torej blizu njegovega središča. Večina Slovenije je prejela od 
30 do 60 mm padavin in dobršen del našega visokogorskega sveta na 
karti izohiet sploh ni opazen. Iz take razporedbe smemo zaključiti, da 
je efekt dviganja zraka v središču ciklona in njegovi neposredni bližini 
večji od učinka orografskih ovir. 
Zadnja dva primera predstavljata nadaljnji doprinos pri iskanju 
vzrokov, zakaj imamo proti severovzhodu tako umirjeno popuščanje 
padavin. Da pa vpliva relief tudi v zaledju na množino padavin, čeprav 
v manjši meri, vidimo v (EgSavsKem HribovjTPa200—1400 mm), ki 
prejme sicer manj moče od Ljubljanske kotline (1600—1800 mm), se 
pa vendar vrine kot podaljšek .pasu izdatnih padavin v Kamniških 
Alpah (nad 2000 mm), med predela šibkih padavin v Celjski kotlini 
(1100—1200 mm) in dolini Mirne (1100—1200 mm). 
Tolmačenje za to potezo skušajmo dobiti ob analizi vzrokov za 
razporedbo padavin dne 5. maja-'1954. leta (26). Preko vse zapadne 
Evrope je prišlo v začetku maja 1954 do vdora hladnega zraka. Polarna 
fronta je potekala v glavnem v meridionalni smeri. Iz enotnega vdor-
nega področja sta se razvili dve samostojni jedri, in sicer eno nad 
Severnim morjem, drugo pa nad južnim Jadranom (5. maja). Južni del 
hladne fronte, ki je prešla Slovenijo v noči med 3. in 4. majem in do-
segla že Banat, se je pod vplivom cirkulacije jadranskega ciklona, ki se 
je medtem pomaknil na srednji Jadran, pretvorila v toplo fronto. Kon-
tinentalni tropski zrak je prodiral proti Jadranu s severovzhoda. 
Nad 50 mm padavin je bilo v področju Goričkega, Pohorja, Kozjaka, 
Karavank, Kamniških Alp, Posavskega hribovja, Gorjancev, Snežnika, 
Kočevske planote in deloma Bele krajine. Topli zrak, ki je pritekal 
s severovzhoda, je bil po laminarnem gibanju nad' Panonsko nižino 
prisiljen, da se je nad njenim obrobjem dvigal in vzporedno tudi izcejal. 
Kolikor je bil zrak ob nadaljnjem prodiranju proti jugozahodu deloma 
že izcejen, je učinek manjše vlage paralizirala močnejša ohladitev nad 
višjimi planotami, tako da so iste množine prejeli tudi v Snežniku. Sele 
po prekoračenju dinarskih planot pride do loma, saj zdrkne množina 
padavin hitro pod 5 mm. 
Ves čas, ko so se izločale nad Slovenijo padavine, smo bili še vedno 
pod hladnim zrakom, kateremu-so dinarske planote onemogočale odtok 
proti jugu. Ob naštetih področjih z glavnimi padavinami bi pri upo-
števanju tega dejstva morali zaključiti, da si tople fronte v razgibanem 
terenu ne smemo predstavljati kot slabo, vendar enakomerno nagnjeno 
drsno ploskev, temveč kot razgibano površino, ki je v grobem odsev 
reliefa, podobno kot površina talne vode, ki sledi nepropustni plasti le 
v velikem, zmanjšujoč nagle razlike v višini. Močno podoben pa smemo 
2* 19 
predvidevati učinek reliefa tudi v situacijah, ko Slovenija ni pod hlad-
nim zrakom, temveč bi znižan svet sredi hribovite okolice zapolnjeval 
topli zrak, in bi bil proces podoben zajezitvenemu procesu na nasprotni 
strani Dinarskih planot. Da pa je Posavsko hribovje in v še manjši meri 
Slovenske gorice in Gorjanci tako malo opazno, moremo pri supoziciji, 
da je naš gornji zaključek pravilen, pripisati dejstvu, da nas z vlago 
oskrbujejo vetrovi iz vzhodnega kvadranta razmeroma redko in da 
prejmemo večino padavin v zvezi z vetrovi jugozapadnega kvadranta 
(1, 13, 62). 
V letu 1955 so participirali v Ljubljani vetrovi jugozanadnega kva-
dranta s 55 °/n letnf rrm^žin^ ppdir1"" Verjetno pa je, da je bil ta delež 
pod dolgoletnim povprečkom. Do tega zaključka pridemo, ako si ogle-
damo, kakšna je bila razporedba padavin po posameznih letnih časih 
in kakšen je bil delež padavin, ki so nam jih v posameznih letnih časih 
prinesli vetrovi z jugozapada. Situacija je bila naslednja: pomlad 372 
milimetrov, poletje 314 mm, jesen 394 mm,' zima 316 mm. Vetrovi 
z jugozapadnega kvadranta pa so nam prinesli spomladi in pozimi 64 °/o, 
jeseni 75fl/o in poleti 13 °/o celoletne množine padavin v določenem 
letnem času. Ako pa si ogledamo, katere so bile barične tvorbe, ki so 
nam poleti 1955 prinašale močo, ugotovimo, da so bila to jedra hladnega 
zraka in smo v glavnem pod njihovim vplivom prejeli pri severo-
zapadnem st rujanju v juliju 50fl/o mesečnih množin, v juniju in avgustu 
pa malone vse. In ker so bile v vseh treh poletnih mesecih srednje 
mesečne temperature krepko pod dolgoletnim povprečkom prav zaradi 
zadrževanja jeder hladnega zraka, ne moremo prilik v teh treh mesecih 
smatrati kot povprečne tudi v pogledu vetrov. Sledi torej zaključek, da 
bi bil delež vetrov z jugozapadnega kvadranta večji od 55 %, kot jih 
pokaže statistika za vetrove nad Ljubljano ob padavinskih dnevih v letu 
1955 v višini 700 mb ploskve (okrog 3000 m). 
Vrnimo se sedaj k nadaljnjemu opisu letne razporedbe. Najmanj 
padavin imamo v obravnavanem območju na najnižjem predelu, to je 
v trikotniku med Sotlo in Savo, kjer doseže 16-letni povpreček komaj 
še 1000 mm. 
Razgibani svet Bohorja in podaljški Karavank ter vmesni nižji svet 
prejme nekoliko več padavin, vendar srečamo na Dravinji ter v vzhod-
nih obronkih Pohorja zopet izohieto 1100 mm. Od tu proti severovzhodu 
popuščajo množine enakomerno in Goričko prejme že manj od 800 mm. 
Svobodna Koroška je tudi zelo suha,' saj prejme pičlih 900 mm. Skrajni 
severovzhod nas še enkrat prepriča, da je pri nižjem svetu v zaledju 
glavnih orografskih ovir za množino padavin odločilnejši faktor odda-
ljenost od glavnega padavinskega pasu, kot pa so manjše višinske 
razlike. Saj prejme Goričko manj padavin kot pa Ravensko in Slovenske 
gorice manj kot Dravsko polje. 
Na kratko bi karakterizirali razporedbo padavin takole: Goričko, 
naše najbolj suho področje (v periodi 1925—1940), prejme" približno 
300 mm manj moče od našega najnižjega pasu vzdolž. Tržaškega zaliva. 
ki prejme okoli 1100 mm; približno 2400 mm manj od naših najbolj 
namočenih padavinskih predelov v Julijskih Alpah in glavnih dinarskih 
planotah, ki prejmejo približno 3200 mm; približno 200 mm manj od 
krško-brežiškega področja s 1000 do 1100 mm in okoli 100 mm manj 
od svobodne Koroške s približno 900 mm letnih padavin. 
2. Primerjava padavinskih kart 1925 do 1940 in 1870 do 1910 
Padavinske karte, prikazujoče letno razporedbo, kljub pomanjklji-
vostim v mreži, ki so bile omenjene v uvodu, ne datirajo šele iz najno-
vejšega časa. Najstarejša karta z enotno zasnovo (znana avtorju te 
razprave), je bila izdelana v Hidrografskem uradu na Dunaju. Opira 
se na opazovalni niz 1876 do 1900, izšla pa je v že citiranem delu: 
»Beitrage zur Hydrographie Oesterreichs« 1918 leta (4), in to ločeno za 
posamezna porečja. V klimatografskih delih Konrada (5) in Kleina (6) 
so priložene tudi padavinske karte za Koroško, Kranjsko in Štajersko. 
Opazovalna doba je bila ista in tudi izdelane so v istem uradu, vendar 
je takoj opaziti, da avtor padavinske karte za Kranjsko in Koroško ni 
bil isti kot za karto Štajerske. Sicer pravi Klein, da kartografski prikaz 
nobenega drugega elementa ne predstavlja tako vernega odraza reliefa, 
kot ravno prikaz padavin, vendar je prav pri karti izohiet za področje 
Štajerske ta povezava še najmanjša. Področja predvideno intenzivi-
ranih padavin v višjih predelih sredogorskega sveta, kot n. pr. v Po-
savskem hribovju in Pohorju so zaokrožena zelo svobodno, pa je zato 
s poizkusom, sestaviti iz kart Štajerske, Koroške in Kranjske eno samo 
karto, nemogoče uspeti. Po eni strani dokaj ostre oblike, zlasti v dolinah 
manjših pritokov (karta Kranjske in Koroške), po drugi strani pa velike 
zaokrožene ploskve! Razumljivo je, da se tudi lega posameznih izohiet 
ne ujema, kot n. pr. na Krškem polju in južno od Gornjega grada. 
Karte izohiet po porečjih, izšle 1918. leta, teh neenotnosti ne kažejo 
več. Izdelane so po principu, da je korelacija med reliefom in množino 
padavin zelo tesna tudi v dolinah stranskih pritokov, kot n. pr. ob gornji 
Dreti, Ljubiji, Mediji, Rečici in celo v kanjonu gornje Iške. Gotovo gre 
za posledico pomanjkanja podatkov iz višjih predelov. Na to misel nas 
pripelje primer Vipavske doline, ki na karti izohiet ni opazna pač zato, 
ker so na razpolago tudi rezultati opazovanj na Tržaško-komenskem 
krasu in v Trnovskem gozdu. 
Področja z najizdatnejšo močo v Snežniku so označena z izohieto 
2800 mm, v Trnovskem gozdu z isto izohieto in v Bohinjskem grebenu 
skupno z najvišjimi predeli Julijskih Alp z izohieto 2400 mm. To so 
podatki na kartah, izdelani 1918. leta, na osnovi opazovalne dobe 1896 
do 1900 za posamezna porečja. 
Biel (7) je v svojem delu objavil karto bivše Primorske za dobo 
1890 do 1914. Najvišjim predelom Julijskih Alp je dal vrednosti nad 
2600 mm. Drobni relief je le malo upoštevan. 
Po kronološkem redu je na vrsti delo nemških meteorologov 
Knocha in Reichla (36). Delo je izšlo leta 1930 in obravnava padavinske 
prilike v dobi 1876 do 1910, torej Brucknerjevo 35-letno periodo (37). 
Kot je iz naslova razvidno, je zajeto področje celotnih Alp. 
Mnogo krajša je opazovalna doba naslednjih treh primerov karto-
grafskega prikaza letne padavinske razporedbe v Sloveniji. V vseh treh 
primerih gre za dela domačih avtorjev. Na osnovi padavinskih opa-
zovanj v letih 1919 do 1939 je izdelal karto padavin za vse etnično 
področje Slovencev Reya (20). Redukcije na enotni niz so sicer izostale, 
kar je negativna poteza, pozitivno pa je, da je upošteval zelo veliko 
.število postaj. Ker pa je opazovalna doba v glavnem ista kot pri na-
slednjih dveh kartah, katerih prvo je izdelal avtor predložene raz-
prave, drugo pa je izdala Zvezna uprava hidrometeorološke službe 
v Beogradu (za vso Jugoslavijo), so osnovne poteze pri vseh kartah 
iste. Razlike, ki se pokažejo, ako vse tri karte primerjamo, so posledica 
različnega števila upoštevanih postaj. Karta Zvezne uprave je izdelana 
na osnovi podatkov 98 postaj s področja današnjih političnih meja Slo-
venije, na karti v predloženi razpravi je upoštevanih nadaljnjih 70 
postaj, Reya pa je uporabil 263 postaj. 
Kot že omenjeno, bistvenih razlik med omenjenimi tremi kartami, 
prikazujočimi letno razporedbo padavin v Sloveniji, ni. Ker temelji 
karta Zvezne uprave na podatkih, ki so sicer preverjeni po sodobnih 
kriterijih o homogenosti in vernosti opazovanj ter reducirani, pri ne-
kompletnih opazovanjih, na isto dobo, število postaj pa je relativno 
majhno, na drugi strani Reyeva karta ni izdelana na osnovi enako dolge 
•opazovalne dobe za vse postaje, je za primerjavo med karto nemških 
.meteorologov Knocha in Reichla, ki je od starejših del najsolidnejše, 
in novejšimi deli, izbrana karta predložena v tej razpravi, ker sta 
v glavnem izpolnjena dva pogoja: dokaj številne postaje in preverjeno 
gradivo, reducirano na isto dobo. 
V velikem so poteze na obeh kartah iste. V obeh opazovalnih dobah 
.so prejele glavne vzpetosti na zapadu preko 3000 mm moče. Pokaže pa 
se, da vključuje izohieta 3000 mm na novi karti mnogo večje površine, 
kot pa na stari. S podatki za najvišje gorske predele ne razpolagamo in 
prav zato sta si karti v visokogorskem svetu močno različni. Ker se 
avtorji obeh kart niso mogli opreti na trdne podatke, sta obe karti 
izdelani zgolj na osnovi predpostavk o razporeditvi padavin v visoko-
gorskem svetu. Te predpostavke pa so danes bistveno drugačne kot so 
bile pred 20 leti. Takrat so kazala opazovanja, da narašča množina 
padavin do višine približno 2200 do 2300 metrov, od te višine pa naj 
bi množina padavin popuščala (41). Avtorja stare padavinske karte sta 
verjetno na osnovi takih zaključkov dala najvišjo izohieto Bohinjskemu 
grebenu, dalje Matajurju in pasu severno od njega, medtem ko na j bi 
rskupini Triglava in Skrlatice prejeli manj od 3000 mm. Novejša mer-
jenja, ki so jih izvršili v najvišjih predelih Švicarskih in Avstrijskih 
Alp so obratno pokazala, da prej omenjena višina ne predstavlja pre-
lomnice, temveč le koleno na krivulji, ponazarjajoči razporedbo padavin 
na najvišjih vzpetostih (41). Do omenjene višine približno narašča mno-
žina padavin naglo, od tu navzgor pa se množina še nadalje veča, vendar 
ne tako naglo kot poprej. Dosedanja merjenja še niso prišla do višine, 
čeprav so dosegla že 3500 m, kjer bi ugotovili prelom, od katerega 
navzgor bi absolutne vrednosti padavin pričele popuščati. 
Na osnovi teh ugotovitev in s predpostavko, da ni vzroka, zaradi 
katerega naj bi se procesi v naših Alpah razvijali drugače kot v sever-
nejših skupinah, so na novi karti obdane vse glavne skupine Julijskih 
Alp z najvišjo izohieto, preko 3000 mm, čeprav je to množino prejela 
ena sama postaja, namreč Savica. Za tako odločitev govori še ena 
okoliščina: Reya navaja (20), da prejme največjo količino padavin 
zapadna skupina Julijskih Alp. Ker imamo proti vzhodu od Savice 
postopno manjšanje množine padavin, proti zahodu pa po podatkih 
za Muzec (3709 mm) naraščanje, smemo vsemu dvignjenemu svetu 
zapadno od Savice utemeljeno priznati vsaj toliko padavin, kot jih 
prejme Savica. Pravilnost take odločitve potr jujejo tudi opazovanja iz 
najnovejšega časa, o čemer bo spregovorjeno v naslednjih odstavkih. 
Rezultati opazovanj v Švici in Avstriji pri nas še niso mogli biti 
preverjeni, saj nismo imeli celoletnih opazovanj iz najvišjih predelov. 
Uvedba totalizatorjev je obetala, da bo prišlo do rešitve tega problema, 
vendar so bila pričakovanja preuranjena. Prvi totalizatorji: na Kre-
darici, Malem Goljaku in Snežniku so bili postavljeni na vrhovih in 
v njih namer j ene množine padavin so bile dosti manjše od onih na 
vznožju. Vzrok temu je sila vetra. Snežinke in kapljice ne slede samo 
težnostni sili, temveč tudi sili vetra. Zato padajo v več ali manj ostrem 
kotu, kar ima za posledico, da jih dežemer le težko prestreže. Vpadni 
kot je funkcija jačine odnosno hitrosti vetra ter teže kapljic odnosno 
snežink. Koschmieder (42) navaja skalo o kvantitativnem razmerju 
med hitrostjo vetra in velikostjo deficita med dejanskimi in prestreže-
nimi padavinami. Po tej skali naj bi pri hitrosti 4 m/sek. znašal 
pr imanjkl jaj 11%, pri 8 m/sek. 30°/o, pri 12 m/sek. 5 5 % in pri 
16 m/sek. že 72%. Možnost za praktično porabnost te skale ni velika, 
saj se hitrost vetra neprestano menja, zaradi česar je računanje s sred-
njimi vrednostmi zelo problematično. Poizkus za prilike na Kredarici 
v letu 1955 ni dal zadovoljivega rezultata. Ako vzamemo za hitrost 
vetra srednje vrednosti, dobljene s pomočjo klimatoloških terminov 
v dneh, ko je na Kredarici deževalo, dobimo povprečno hitrost 4,8 metra 
na sekundo. Ker je prejela Kredarica leta 1955 le 1946 mm — toliko je 
bilo namerjeno — bi po upoštevanju gornje skale znašala resnična mno-
žina padavin 2199 mm, medtem ko sta postaji Lepenja in Savica imeli 
v istem letu 2622 odnosno 2448 mm, torej izrazito več. 
Razmerje med množinami padavin v dnu doline in na oddajajočem 
visokogorskem svetu sta obravnavala tudi Hoeck in Thams (43), in sicer 
v Gornjem Engandinu. Empirično sta izračunala faktor v velikosti od 
1,017 do 1,229, s katerim naj bi podatke dolinskih postaj pomnožili, da 
bi dobili vrednosti za visokogorski svet. Ako vzamemo kot osnovo pada-
vine v Savici, bi imeli v letu 1955 v najvišjih predelih skoraj 2800 mm, 
medtem ko dobimo po prvi podmeni za Kredarico le 2199 mm, torej 
600 mm manj. Zlasti velik je učinek vetra pri sneženju. Opazovanja 
so pokazala prednost odvetrne lege proti privetrni in konkavnih oblik 
proti konveksnim (44). Na vetru izpostavljeni strani, zlasti v bližini 
grebenov, pride do tolikega stopnjevanja hitrosti, da je sila težnosti 
manjša od sile vetra, ki odnaša zato padavine daleč za greben. Tako 
dobi greben, kljub višjemu nivoju in vetrovni strani manj padavin, 
kot pa konkavno ukrivljene vdolbine v zaledju. Za Sonnblick je Stein-
hauser (53) ugotovil, da prejmejo predeli na odvetrni strani približno 
130 °/o od tistih množin na privetrni strani. V izrednih primerih je bilo 
razmerje celo 1 : 6. 
Upoštevajoč pravkar navedene ugotovitve so bili novi totalizatorji 
v Sloveniji postavljeni v nižjih platojih ali v kotlinah, da bi bil na ta 
način zmanjšan učinek vetra. Opazovanja so šele v začetnem stadiju, 
vendar napredka ni mogoče prezreti. Medtem ko so v hidrološkem 
letu 1953/54 namerili na starih totalizatorjih, ki stoje na temenu, manj 
kot v nižjem svetu (na Goljaku 2039 mm, Otlica 2337; totalizator na 
Snežniku 2098, Gomace 2406 mm), so prilike pri novih totalizatorjih 
zasukane (tot. v Kaninovi skupini 3476 mm, Bovec 3390 mm; tot. v La-
štah 3134 mm, Krn — vas 2561 mm) (46). 
Najidealnejšo lego ima totalizator nad planino Duplje pri Krnskem 
jezeru v višini 1200 metrov. V letu 1955 je prestregel 2850 mm padavin, 
medtem ko izkazujejo Lepenja 2622 mm, Bovec 2335 mm in izvir Savice 
2157 mm. Zgolj enoletna opazovanja ne dovoljujejo redukcije na dolgo-
letni niz, vsekakor pa so tudi tako dobljene vrednosti napotek za 
nadaljnje delo. Ako izvršimo redukcijo enoletnega opazovanja totaliza-
torja nad planino Duplje s postajo Savico na 16-letni povpreček, 
dobimo za Duplje letno vrednost 4155 mm, s postajo Bovec pa 3570 mm. 
Drugi totalizatorji nimajo tako ugodne lege in zato tudi množine pre-
streženih padavin niso tako velike. Vsekakor pa rezultati novih 
totalizator j ev, katerih mesta so izbrana tako, da je izkoriščena prednost 
konkavnih oblik, torej proti vetru zaščitene lege, potr juje jo predvide-
vanja, da so ocene za množino padavin v goratih predelih prenizke. Tak 
zaključek je bil nakazan tudi že z ugotovitvijo otočnega količnika 
nekaterih južnoalpskih rek, med njimi tudi Soče; prešel je namreč 
vrednost 1 (47). 
Ako nadaljujemo s primerjavo obeh kart, ugotovimo, da se ujemajo 
vrednosti za Karavanke in zgornjo Ljubljansko kotlino, medtem ko je 
potek izohiet od tu dalje proti vzhodu dokaj različen. Najbolje vidimo 
to, ako spremljamo izohieto 1200 mm. Na stari karti se izogne večjemu 
delu Krke (doline), vključi pa dolino Mirne in večji del Celjske kotline.' 
Na novi karti je razporedba skoraj točno zasukana. V nizkem svetu gVe 
za razlike v srednjih vrednostih v obeh nizih. V glavnih vzpetostih, 
tudi sredogorskih, pa so razlike posledica različnega tolmačenja o vplivu 
reliefa na množino padavin. 
Če smo pri opisovanju prilik v gorskem svetu na zapadu podčrtali 
veliko povezanost med množino padavin in reliefom, moramo pri analizi 
prilik na vzhodu omeniti zmanjšan vpliv reliefa, kar je bilo utemeljeno 
že v preJIHjem poglavju. Prav v tem"pa se najbolj razhajajo avtorji 
obeh kart. Ako primerjamo karte Reye, Zvezne uprave in Furlana, sta 
na vseh treh kartah, ki so nastale neodvisno druga od druge, dolina 
Save in Savinje v območju Posavskega hribovja neopazni, celotna sre-
dogorska skupina pa komaj opazno izstopa po množini padavin od 
nižjega sveta na jugu in severu. Glavne vzpetosti so sestavni del pada-
vinskega pasu, ki leži bliže področju izdatnih padavin v Kamniških 
Alpah in ne predstavljajo izoliranih otokov, kot to vidimo na karti 
Knocha in Reichla, in zaradi katerih postane na karti izohiet dolina 
Save, enako tudi spodnja dolina Savinje, pas z manj izdatnimi pada-
vinami, kot jih izkazuje dvignjeni svet. Nekaj podatkov iz področja 
Posavskega hribovja nas prepriča o majhni vlogi, ki jo igrajo razlike 
v absolutni višini v zaledju glavne padavinske cone. Postaji Podkum 
v višini 770 metrov in Kal pri Št. Janžu v višini 505 metrov sta prejeli 
pod 1200 mm. Turje in Primskovo v višini 400 odnosno 600 metrov sta 
prejeli nekaj manj od 1300 mm, podobno tudi postaja Litija v višini 
242 metrov; Vače v višini 523 metrov in Izlake v višini 380 metrov pa 
okoli 1350 mm. Letne vrednosti kažejo torej, da vpliva na množina 
padavin bolj oddaljenost od Kamniških Alp in dinarskih planot, kot 
"pa absolutna višina postaje. 
Navedene razlike predstavljajo edino večje razhajanje med kartami 
omenjenih nemških meteorologov in kartami domačih avtorjev. 
3. Mesečne razporedbe padavin 
Iz prejšnjega poglavja te razprave, enako kot iz domače literature 
vemo, da predstavljajo za Slovenijo jugozapadni vetrovi glavni Vir 
moče. O tem nas prepriča tudi razporedba padavin v posameznih 
mesecih (karte od 2 do 13 — glej pril. 1). Ze bežen pogled nam pokaže, 
da izstopa zapadna bariera v vseh mesecih kot najbolj namočen pas 
Slovenije, čeprav stopnja izstopanja močno niha. 
V decembru, prvem zimskem mesecu, ostaja Prekmurje pod 60 mm, 
Slovenska Istra prejme le malo več padavin, do 80 mm, medtem ko je 
v glavnih vzpetostih na zapadu preko 200 mm in je razmerje vzeto od 
jugozapada proti severovzhodu v grobem 4 : 1 1 : 3 . Pri razmerju so za 
Primorsko in Prekmurje vzeti v grobem povprečki iz vseh postaj, za 
Trnovski gozd, ležeč sredi bariere, pa vrednosti edine postaje Krekovše. 
V januarju popusti množina padavin izrazito, in to v vsej Sloveniji 
od Soče do Goričkega in Bele krajine. Le Trnovski gozd, Snežnik in 
ozek pas ob morju imajo tako majhen odstop, da na karti izohiet, ki so 
do 100 mm risane na vsakih 20 mm, zmanjšanje ne more biti upošte-
vano. Trnovski gozd prejme preko 200 mm, Primorska pod 80 mm, 
Prekmurje pa pod 40 mm, tako da znaša razmerje 4 : 1 1 : 2 . 
V februarju ostane množina padavin kljub manjšemu številu dni 
povečini neizpremenjena, izdatneje pade le v glavnih kraških planotah 
in v pasu od njih proti zapadu do morja (Sečovlje 63—38, Gomance 
216—161, Krekovše 208—172). Tako zdrknejo planote pod 200 mm, 
Istrska obala pod 40 mm in prav toliko ima tudi Prekmurje. Razmerje 
3 :11 :3. 
V primerjavi z meseci v ostalih letnih časih so december, januar 
in februar zelo suhi, saj celo v predelu maksimalnih padavin ni preko 
250 mm moče. Zadnji vzrok za tako šibke padavine v zimski četrtini 
leta predstavlja zadrževanje polarne fronte in sredozemskih depresij 
daleč na jugu (29). Podrobneje bo to vprašanje, enako kot ostala vpra-
šanja v zvezi z različno razporedbo padavin, obravnavano v poglavju 
o letnem toku padavin. 
Pomladanski meseci kažejo krepak dvig moče, sprva kot posledico 
polarnih motenj, pozneje pa tudi zaradi stopnjevane konvekcije. 
V marcu se povečajo padavine po vsej Sloveniji: v Primorju se 
dvignejo na 80 mm, v Pregradi na 300 mm in le v Prekmurju je dvig 
-minimalen, tako da komaj preide izohieto 40 mm. Razmerje 5 :11 : 3. 
V aprilu se stopnjujejo padavine le na severu, medtem ko na jugu 
popuste. V Primorju zdrknejo pod 80 mm, v glavnih kraških planotah 
pod 250 mm, medtem ko se na severovzhodu dvignejo na preko 50 mm. 
Razmerje 3,5 : 11 :2. Dvig v Julijskih Alpah ne pride do izraza v tem 
profilu, ker upoštevamo za bariero le Krekovše. 
Meseca maja imamo krepak dvig v vsej Sloveniji, le v Julijskih 
Alpah pride do stagnacije, v najvišjih predelih pa celo do oslabitve. 
V glavnih planotah pade preko 250 mm, v Prekmurju nad 80 mm in 
v Primorju nad 100 mm, razmerje 4,5 :11 : 4. 
Poletni meseci predstavljajo v padavinski razporedbi zasukano 
situacijo od tiste v zimskih mesecih. Maksimum nastopa na severu 
dinarsko-alpske pregrade, minimum pa na njenem jugu. V poletnih 
mesecih je Sredozemsko morje mejno področje, nad katerim se še uve-
ljavlja subtropski tip (29, 48), skoro brez padavinskega poletnega 
vremena. Čimbolj proti severu se pomaknemo, tem manj izrazita je 
sušnost poletja. Zato moremo smatrati minimum na jugu gorske pre-
.grade in maksimum na njenem severu kot posledico različne zemljepisne 
širine. 
Najlepše je ta odvisnost odnosno povezanost razvidna iz razporedbe 
padavin v mesecu juniju, ko se padavine stopnjujejo od Snežnika (nad 
150 mm), preko Trnovskega gozda (nad 200 mm), v zapadne Julijske 
Alpe (nad 300 mm). Razmerje v našem stalnem profilu pa je z ozirom 
na izohieto 80 v Prekmurju in Primorju, v Trnovskem gozdu pa 200 mm 
enako 5 : 1 1 : 5 . 
V juliju pride do izrazitejšega padca mesečnih padavin po vsej 
Sloveniji, razen v Prekmurju, čeprav padec ni tolik, da bi ga mogli 
povsod izraziti z različnimi izohietami. Razvidno je vendarle, da je 
padec najizrazitejši na jugu. Razmerje 4 : 1 1 : 7 . 
Naslednji mesec, avgust, ima zopet močnejše padavine in velja to 
za vso Slovenijo. Je to posledica umikanja anticiklonalnih jeder proti 
ekvatorju, kar moremo smatrati kot istovetno s češčo razširitvijo pod-
ročja polarnofrontalnih motenj nad Slovenijo, in to predvsem v drugi 
polovici meseca. Po drugi strani pa dovoljuje oslabljeno grezanje, kot 
posledica oddaljitve elementov pasu subtropskega visokega pritiska, 
ojačeno konvekcijo. Pogled na razporedbo padavin v avgustu potr juje 
obe predvidevanji. Zaradi ojačitve polarnofrontnih motenj prejme ves 
gorski sistem na zapadu izrazito več padavin od nižje okolice, ojačena 
konvekcija pa pripomore severovzhodnim predelom do najizrazitejših 
padavin v vsem letu, saj je to edini mesec, v nizu 1925 do 1940, ko je 
tudi Prekmurje prejelo 100 in več milimetrov moče. Trnovski gozd 
prejme močno nad 150 mm, večina Primorske pa pod 60 mm, tako da je 
razmerje 4 : 1 1 : 7 . 
V jesenskih mesecih prejme Slovenija, razen skrajnega severo-
vzhoda, maksimalno množino padavin. In kot smo videli, da je pomladi 
potoval maksimum od juga proti severu, tako vidimo sedaj obratno smer. 
V septembru je maksimum v Julijskih Alpah (padavine nad 350 
milimetrov). Ob morju dosežejo padavine 100 mm, v Trnovskem gozdu 
se dvignejo na 300 mm, v Prekmurju pa oslabe in zdrknejo na komaj 
80 mm, tako da je razmerje 4 : 1 1 : 3. 
Oktobra ima velik del Slovenije maksimum. Največ padavin prej-
mejo Julijske Alpe (nad 450 mm), medtem ko kraške planote še 
zaostajajo. V Primorju so padavine krepko nad 100 mm, v Trnovskem 
gozdu blizu 400, v Prekmurju ostanejo pa še nadalje v bližini 80 mm. 
Razmerje 3 : 1 1 : 2 . 
Novembra meseca pride do nadaljnje slabitve padavin na severo-
vzhodu, manjšajo se tudi v Julijskih Alpah (pod 400 mm), ojačijo pa se 
v Trnovskem gozdu in Snežniku. V Primorju se tudi ojačijo, tako da se 
že približajo območju izohiete 130, v Trnovskem gozdu pa preidejo 
na 400 mm, v Prekmurju pa zdrknejo na komaj 60 mm. Razmerje v dia-
gonalnem profilu je torej 4 : 1 1 : 2 . 
Porast padavin v južnem delu bariere v decembru se že v toliki 
meri stopnjuje, da je Snežnik trdno na prvem mestu. 
Osnovne poteze mesečne razporedbe padavin so torej naslednje: 
množina padavin se ravna po reliefu, kajti izohiete potekajo vzporedno 
z njim. Kot pri letni razporedbi pride do izraza predvsem alpsko-dinar-
ska pregraja, medtem ko je Posavsko hribovje manj opazno. Vendar 
je treba podčrtati, da pride na originalnih padavinskih kartah z merilom 
1 :300.000, na katerih so izohiete do 100 mm vlečene na vsakih 10 mm, 
od 100 do 200 mm pa na vsakih 20 mm, tudi relief v Zasavju nekoliko 
bolj do izraza. Drugo karakteristično potezo predstavlja nihanje maksi-
malnih padavin v zapadni gorski pregradi. Lega maksimalnih padavin 
zavisi od planetarne cirkulacije odnosno istočasnega spreminjanja zem-
ljepisne širine, v kateri se zadržujejo polarno frontne motnje odnosno 
jedra subtropskega pasu visokega pritiska. K utemeljitvi (podrobnejši) 
se vrnemo kasneje. 
Detajlnejši opisi razporedbe padavin v posameznih mesecih so 
nepotrebni. Koristnikom dado dovolj podatkov tako izohiete kot tudi 
tabele v izdaji Uprave hidrometeorološke službe (39). 
Enako kot s praktične strani ni potrebe po detajlnejšem opisu 
mesečne razporedbe, podobno je tudi z ozke strokovne strani ni. 
Osnovna elementa razporedbe, tako mesečne kot letne, sta mimo 
reliefa lega polarne fronte in konvekcija v topli polovici leta. Na 
polarni fronti nastajajoči sekundarni cikloni so posredno tret j i element. 
Pri obravnavanju letne razporedbe je bil prikazan učinek globokih, 
deloma že osamosvojenih ciklonov, vendar le v ekstremnih primerih. 
Manjka pa nam statistični prikaz o njihovi pogostnosti. Starejši podatki 
o poteh in pogostnosti depresij niso trdna osnova, ker so upoštevani 
tudi neznatni valovi, z zaključenimi izobarami le v najnižjem slo'ju; 
po izkušnjah dnevnih opazovanj taki valovi le v majhni meri stopnju-
jejo padavine, običajne ob prehodu hladne fronte. Nasprotno je učinek 
globljih ciklonov zelo velik, o čemer smo se prepričali že v prejšnjem 
poglavju. O njihovi pogostnosti nimamo nikake predstave. Saj je že 
opredelitev, katere ciklone naj upoštevamo, problematična. Vsekakor 
predstavlja vprašanje pogostnosti in smeri gibanja globokih ciklonov 
važno nalogo, ki bo zelo pripomogla k pravilnemu tolmačenju letne, 
kot tudi mesečne razporedbe padavin. 
C. L e t n i t o k p a d a v i n 
Pod oznako »letni tok padavin« razumemo njihove srednje mesečne 
vrednosti izražene v odstotkih celoletne moče in ne, kot smo to videli 
v prejšnjem poglavju, pri mesečni razporedbi izražene v absolutnih 
množinah. V domači literaturi je bilo to poglavje običajno reducirano 
na ugotovitev, v kateri mesec padeta maksimum in minimum in dalje, 
kdaj nastopajo še vzporedni ekstremi (15, 13, 6, 5, 7, 59). 
1. Razporedba maksimov in minimov 
Skica 1 ponazarja le deloma že iz starejše literature poznano 
razporedbo viškov. Vidimo, da prejme večji del Slovenije največ moče 
v oktobru. Gorski svet na zapadu, prav tako pa tudi pas do morja in 
Furlanske nižine, ima maksimum padavin v novembru, medtem ko ima 
skrajni severovzhod glavne padavine v poletju, in to meseca avgusta. 
Po velikosti teritorija pride večji del Slovenije v področje oktobrskega 
viška, naslednji pas predstavlja novembrski maksimum na zapadu in 
kot tretj i predel maksimalnih padavin v avgustu. Razen teh treh pri-
merov imamo še maksimalne padavine v septembru, in to v južni 
polovici Škofjeloškega hribovja in Polhograjskih dolomitov kot tudi 
v zapadnem delu Posavskega hribovja in v vmesnem delu spodnje 
maks. maja 
maks. avgusta 
i 
r^ k maks septem. 
'-maks. novem 
ostala 5loven[jč maksimum oktobra 
Razporedbs maksimov 
skica 1 
Ljubljanske kotline. Ločen od tega otoka leži na severovzhodu drugi 
otok septembrskih maksimalnih padavin ob gornji Mislinji in okoli 
Kozjaka (Paškega). Pohorje in pa Strojna predstavljata peti na jmanjš i 
pas z lastno razporedbo, namreč v maju. 
Manj raznolika je časovna razporedba minimalnih padavin (skica 
2). Sever, severovzhod in vzhod imajo minimum v januarju, ostala 
Slovenija v februar ju , Trnovski gozd in verjetno tudi Hrušica pa imata, 
enako kot Snežnik, minimum v juliju. 
Glede sekundarnih maksimov in minimov bi bilo že na tem mestu 
treba podčrtati, da imajo predeli z jesenskimi glavnimi padavinami še 
sekundarni maksimum, in to v maju, področja glavnih dinarskih planot 
in pasu med nj imi in morjem pa še t re t j i maksimum v marcu. 
V Trnovskem gozdu in Snežniku je marčni maksimum celo močnejši 
od majskega. 
V Julijskih Alpah se majski in marčni maksimum zlijeta v enega, 
ki nastopa v aprilu. To posebnost je ugotovil že Seidl. Sekundarni 
minimum nastopa meseca julija in je tem izrazitejši čim bolj se pomi-
kamo proti jugu. Do izraza pride zlasti v Beli krajini . 
Neenotnost v času nastopanja padavinskih ekstremov je posledica 
lege Slovenije na prehodu dveh velikih klimatskih tipov. Mesto, k jer 
imamo v posameznih mesecih ekstremni delež padavin (v odstotkiK), 
nam prikazujeta skici 3 in 4. Z zaporednimi številkami mesecev in 
s puščicami je naznačena smer, v kateri se oba ekstrema pomikata 
tekom leta. 
skica 2 
1 min. Januar 
V > 2 min. februar 
\ ( 
\ \ 3 min julij 
* — • - i r 
4 področje mar i' 
nega maksimuma 
Razporedba miiniimoiv 
Maksimum je v zimskih mesecih na jugu. V Snežniku decembra 
in januarja, v februar ju v Trnovskem gozdu, nakar se v marcu zopet 
vrne na Snežnik. V naslednjih dveh pomladanskih mesecih pa se usmeri 
proti severu. Največji procent v aprilu imamo v Julijskih Alpah 
(Bovec), v maju pa na Pohorju (Stara Glažuta). Poletje prinese maksi-
malne padavine Prekmurju, in sicer v juniju in avgustu južnemu delu 
(Sobota), v juliju pa severnemu delu (Veliki Dolenci). Tendenca jug— 
—sever je očitna. Nasprotna smer, ki začne že sredi poletja z umikom 
julijskega maksima z Goričkega v avgustov maksimum v Ravenskem, 
se nadaljuje preko Paškega Kozjaka v septembru in bohinjskega kota 
(Savica) v oktobru proti jugu do Snežnika (Gomance) v novembru. Kot 
vidimo, je tendenca sever—jug še izrazitejša. 
Prestavitve področja minimalnih padavin niso tako enostavne. 
V decembru in januar ju nastopa nižek v zavetni legi za glavnimi vzpe-
tostmi Julijskih Alp (Predil), od tu se pomakne na Koroško (Slovenj 
Gradec), v marcu ostane v bližini (Paški Kozjak) in nadaljuje nato pot 
proti vzhodu na Ptujsko polje (Ptuj — april). V maju se umakne nazaj 
v Julijske Alpe (Savice) v poletnih treh mesecih pa prejme minimum 
Snežnik. Tako vidimo, da se je minimum od januarja do aprila pomikal 
predvsem proti vzhodu in ne da bi dosegel skrajno točko v Prekmurju, 
se usmeri v pomladanskih mesecih proti jugu. V jeseni začne minimum 
v alpskem svetu (Bregin — septembra), od tu pa se pomakne v oktobru 
in novembru na severovzhod (Veliki Dolenci), nakar se v decembru 
vrne v zaščiteno lego Julijskih Alp (Predil), tako da začne pot proti 
jugu še pred temperaturnim ekstremom. V tem je bistvena razlika med 
potovanjem maksima in minima. 
2. Značilnosti mesečne razporedbe letnega toka padavin 
V odstotkih izražene mesečne množine padavin prikazuje za 30 
postaj Slovenije tabela 1. Ker je primerjava možna le, ako se vrednosti 
nanašajo na enako dolge mesece, so bile vse relativne vrednosti 
pomnožene z določenim faktorjem: meseci z 31 dnevi z 982, s 30 c}nevi 
s 1015 in februar s 1077 (11). 
Tabela pokaže, da so razlike sicer majhne, da pa je vendar v vseh 
mesecih jasno označeno nasprotje med Primorjem in kontinentalno 
notranjostjo in deloma med severom in jugom naše republike. Še 
jasnejša je slika, ako potegnemo ustrezne izolinije, kot nam to prikazuje 
priloga 2 — skice 5—16. Decembra prejme skrajni sever 5,0 do 6 ,0% 
letnih količin, v zaščiteni legi za glavnimi vzpetostmi Julijskih Alp pa 
zdrkne celo pod 5 % (Ponteba 4,6, Predil 4,9 %). Snežnik na jugu 
prejme malone dvakrat toliko (Gomance 8,8 %). V januarju je razmerje 
podobno, odstotek padavin pa je manjši. Skrajni sever prejme med 3,0 
in 4,0 % letnih količin (Predil 3,1, Slovenj Gradec 3,7, Veliki Dolenci 
3,6 %), skrajni jug, vendar le gorati svet, pa dvakrat več (Gomance 7,2 
odstotka). V februarju so prilike že dokaj izenačene in nihajo vrednosti 
med 4,0 in 6,0 %. Prekoračenje te meje je neznatno v Trnovskem gozdu 
(Krekovše 6,1%); na Koroškem (Slovenj Gradec 3,4) in v vzhodnem 
obrobju Ljubljanske kotline (Litija 3,9) pa zdrkne nekoliko pod ome-
njeno mejo. Sicer so vrednosti zelo izenačene. Koper 4,4, Ljubljana 4,6, 
Celje 4,8, Maribor 4,3, Rakičan 4,3. O kaki tendenci sever—jug ni sledu. 
Izstopajo le dinarske planote kot greben, ki prejme od 5 do 6 %. 
V marcu pride do izrazitega stopnjevanja padavin v dinarsko-
alpski pregradi (Predil 8,8, Krekovše 9,3, Gomance 9,9 %). Proti jugo-
zapadu je popuščanje šibko (Koper 8,2, Strunjan 7,9), v nasprotno smer 
pa najprej naglo (Krekovše 9,3, Idrija 8,4, Horjul 7,6, Ljubljana 6,8), 
pozneje pa močno oslabi (Ljubljana 6,8, Celje 5,5, Rakičan 5,1). 
Popuščanje je torej izrazito v smeri jugozapad—severovzhod, vzporedno 
s prevladujočo smerjo vlažnih vetrov. V aprilu se situacija močno 
spremeni. Večina Slovenije prejme 7,0 do 8 ,0% letne moče, skrajni 
severovzhod in jugovzhod nekaj odstotkov manj, v Julijskih Alpah pa 
se dvigne odstotek preko 8 (Most na Soči 8,6, Bregin 8,8, Predil 8,8 %), 
mestoma celo preko 9 (Savica 9,0, Bovec 9,5 %). Opaziti je torej le še 
učinek reliefa na severu, medtem ko sredogorje na jugu ne pride več 
do izraza. Zato je tendenca jugozapad—severovzhod komaj še opazna 
(Krekovše 7,7, Maribor 7,2, Rakičan 6,5%). V maju dobimo malone 
zrcalno sliko marčne razporedbe. Gorski svet prejme najmanjši odstotek 
(Savica 7,8, Krekovše 8,2, Gomance 8,2 %), od tu na obe strani pa je 
izrazito naraščanje. Maksimum vendar ni v Prekmurju, temveč v pasu 
med Dravo in Krko (Rogaška Slatina 11,4, Kostanjevica 11,9 %). 
Tabela 1. MESEČNE K O L I Č I N E PADAVIN IZRAŽENE V % 
Z? t p" P o s t a j a 1 II I I I IV V VI VII VII I IX X XI X I I Vsota v mesecu 
1. Adlešiči 5,5 5,9 6,5 6,9 10,9 9,4 6,9 8,1 10,4 11,9 10,0 7,6 1227 
2. A m b r u s 5,2 5,0 6,5 7,1 10,7 9,1 6,9 9,5 10,7 12,5 9,7 6,8 1399 
3. B r e g i n j 4,3 4,8 7,5 8,8 10,0 10,4 6,6 7,9 8,6 12,5 12,9 5,7 2750 
4. Ce l je 4,6 4,1 5,5 7,1 10,8 10,2 9,8 9,9 11,3 11,5 8,9 6,2 1149 
5. G o m a n c e 7,2 5,9 9,9 7,5 8,2 5,8 4,0 4,5 9,6 12,8 15,2 8,8 2914 
6. H o r j u l 5,5 5,3 7,6 7,3 8,8 8,9 6,3 9,1 11,5 11,4 11,5 6,7 1690 
7. I d r i j a 5,8 5,6 8,4 7,2 8,2 8,1 6,1 7)0 10,7 12,8 13,1 7,3 2114 
8. K a m n i k 5,0 3,9 6,4 7,8 9,7 9,4 8,1 9,7 12,2 11,2 10,3 6,1 1480 
9. K o č e v j e 5,4 5,3 6,4 7,2 9,9 8,6 5,8 9,2 11,3 12,9 10,7 7,3 1518 
10. Kos tan jev ica 4,5 5,4 6,0 7,3 11,9 9,3 8,5 9,9 9,7 12,3 8,6 6,4 1169 
11. Krekovše 6,8 6,1 9,3 7,7 8,2 6,9 4,8 5,8 9,8 12,7 13,7 8,0 3010 
12. Lig 5,3 4,3 7,8 8,0 9,9 9,7 6,1 7,5 10,2 11,5 12,2 6,6 2328 
13. L j u b l j a n a 5,3 4,6 6,8 7,5 8,9 8,9 7,0 9,4 12,1 12,2 10,2 7,3 1618 
14. Mar ibor 4,0 4,3 5,6 7,2 10,7 11,3 9,0 11,3 11,1 11,3 8,2 5,8 1056 
15. M e d v o d j e 4,0 4,4 7,2 7,9 9,8 9,6 8,2 9,4 9,5 12,0 11,7 5,7 1643 
16. P red i l 3,2 4,6 8,5 8,8 8,4 8,7 7,0 7,3 9,5 14,1 14,7 4,9 2644 
17. Rogaška Sla t ina 4,0 4,3 6,0 8,0 11,4 10,2 9,7 10,1 9,7 12,4 8,5 5,4 1139 
18. Savica 4,9 5,8 8,2 9,0 7,8 7,5 5,6 7,2 9,7 14,1 13,8 6,4 3141 
19. S l av ina 6,2 5,2 8,4 7,0 10,4 8,3 6,2 7,2 11,1 11,2 12,2 6,6 1655 
20. S loven j Gradec 3,7 3,7 5,4 7,1 10,4 10,4 10,4 10,4 11,6 1.1,6 8,9 5,5 1229 
21. Sobota 4,2 4,3 5,1 6,5 9,6 11,8 10,6 12,7 10,7 10,3 8,1 6,0 868 
22. Soča 4,1 4,6 7,9 8,5 8,1 8,3 6,2 7,1 9,9 14,8 14,8 5,5 2754 
23. S t a ra Glažuta 4,1 4,4 6,1 7,5 11,6 10,0 9,5 9,7 11,1 10,9 8,3 6,4 1624 
24. S t r u n j a n 6,2 4,2 7,9 7,0 10,4 8,2 7,0 7,0 10,3 11,2 13,2 7,7 1003 
25. Sv. B a r b a r a 4,9 5,2 5,8 6,8 10,7 9,2 8,5 11,1 10,3 11,5 8,7 6,7 1020 
26. Sv. Križ-iPlanina 4,1 4,5 7,6 8,9 9,6 9,3 7,3 8,5 10,3 12,6 11,5 5,4 1922 
27. St. Lovrenc 5,4 4,1 7,6 7,3 10,4 10,8 5,9 7,6 11,5 11,8 11,4 6,1 1867 
28. Topolščica 3,9 4,1 5,6 7,3 9,3 10,6 9,6 10,0 11,6 12,2 9,7 5,5 1341 
29. T rbov l j e 4,5 4,1 5,9 7,4 10,8 9,3 9,1 10,7 11,1 12,1 9,1 5,7 1278 
30. T r e b n j e 4,8 4,5 5,8 7,0 11,2 9,7 7,7 9,5 10,8 13,1 9,2 6,6 1210 
Razporedba v juniju, juliju in avgustu ima iste osnovne poteze kot 
razporedba v maju, stopnjuje se le nasprotje med goratim svetom na 
zapadu in nizkim svetom na vzhodu in zlasti severovzhodu. Stopnje-
vanje ni le v smeri jugozapad—severovzhod (avgust: Planina pri 
Rakeku 8,5, Ljubljana 9,4, Celje 9,9, Maribor 11,3, Veliki Dolenci 
12,5%), temveč tudi v smeri sever—jug (Savica 7,2, Krekovše 5,8, 
Gomance 4,5 %). 
Tudi v septembru prejme gorski svet na zapadu procentualno 
na jmanj padavin (pod 10 %>), maksimum pa se že nekoliko približa 
glavnemu izvoru vlage, Sredozemskemu morju, saj leži okoli Paškega 
Kozjaka in v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (nad 12 %>). Oktober 
spominja v marsičem na april; množina padavin je sicer za dobro 
tretj ino večja, razporedba pa se v osnovi ujema. Področje Julijskih Alp 
predstavlja izrazit maksimum (Savica 14,1, Predil 14,1, Soča 14,8 °/o), 
sicer pa ni velikih razlik (Planina 12,2, Ljubljana 12,2, Celje 11,5, 
Maribor 11,3, Rakičan 10,3%); kraške planote so skoro neopazne 
(Krekovše 12,7, Gomance 12,8 °/o) in je tendenca popuščanja proti seve-
rovzhodu zato zelo šibka. V novembru, zadnjem jesenskem mesecu, se 
ponovi marčna razporedba, količinsko pa je razmerje enako kot med 
oktobrom in aprilom 2 : 3. Maksimum imamo že v Snežniku (Gomance 
15,2 %), minimum pa v Prekmurju (Dolenci 7,8 °/o) in v enakem raz-
merju kot v aprilu. 
Ako združimo osnovne poteze mesečne razporedbe, dobimo nasled-
njo sliko: na j enakomernejša je razporedba v februarju. V začetku 
pomladi pridejo že do močnega izraza padavine v dinarsko-alpski 
pregradi, najprej slabo izraženi maksimum v Snežniku (v marcu), 
pozneje se maksimum pomakne proti severu in se (v aprilu) orografski 
efekt pozna le še v visokogorskem svetu. Z nadaljnjim napredovanjem 
proti poletju (v maju) izgine tudi poslednji ostanek ojačenih padavin 
nad pregrado; namesto tega imamo v pregradi deficit, maksimalne 
padavine pa se pomaknejo v nižje, toplejše predele. V maju je ta pas 
vzhodno od spodnje Savinje, proti severu sega še do Drave, na jugu 
zajame še velik del doline Krke in vso Mirnsko dolino. Pri nadaljnji 
relativni slabitvi padavin v gorskem svetu se pomika maksimum proti 
skrajnemu severovzhodu. Ekstremno nasprotje je doseženo v kasnem 
poletju, nakar sledi nagel preokret. V začetku jeseni (september) so 
namreč nasprotja že močno izglajena, maksimum se je že približal 
gorskemu svetu na zapadu za polovico razdalje in kot so pomladanski 
viški v gorskem svetu končali na skrajnem severnem delu, v Julijskih 
Alpah, prav tako v njih tudi v jeseni začno (oktober), zavzamejo v toku 
jeseni vso pregrado, pomikajoč se proti jugu. Z nastopom zime je 
maksimum že trdno v Snežniku, nasprotje med severozapadnim in 
jugovzhodnim koncem pregrade pa doseže maksimum v januarju, ko 
znaša delež padavin v Gomancah 7,2, v Predilu pa komaj 3,1 %>. 
Ker ima podobno nizek odstotek tudi Koroška in prav tako tudi 
Prekmurje in so prilike v decembru in februarju podobne, pomeni to 
nasprotje, da odloča v zimskih mesecih o deležu padavin zemljepisna 
širina, odnosno stopnja kontinentalnosti, medtem ko v pomladanskih 
in jesenskih mesecih oddaljenost od glavne orografske prepreke, ki je 
tudi glavno padavinsko področje. V poletju prideta do izraza tako 
zemljepisna širina, saj imamo popuščanje padavin v smeri sever—jug 
(Gomance 4,5, Savica 7,2 °/o), kot tudi oddaljenost od glavnega pada-
vinskega področja (Krekovše 5,8, Veliki Dolenci 12,5 °/o), vendar 
v nasprotnem smislu kot spomladi in v jeseni. 
Podatki, ki jih dobimo v Seidlovem delu, niso zadostni, da bi bila 
mogoča temeljita primerjava letnega toka padavin v obeh nizih. 
Rezultat primerjave, čeprav temelji le na podatkih 6 postaj, to so: 
Gomance, Krekovše, Ljubljana, Kamnik, Kočevje in Celje, pokaže 
naslednje zanimivosti: zimski meseci so bili na vseh postajah v starej-
šem nizu bolj namočeni kot v kasnejšem. Razlika je bila najmanjša 
v decembru — do 0,8% — in to v Gomancah (9,6, 8,8%), sledi januar 
z 1,4 »/o v Kočevju (6,8, 5,4 %) in končno februar z 1,7 %, in to prav 
tako v Kočevju (7,0, 5,3 %). Pomladanski in poletni meseci ne dado 
enotne slike; izjema je le julij, v katerem imajo le Gomance 0,8 % več 
padavin v novejšem nizu, medtem ko je na vseh ostalih postajah 
situacija zasukana. Največje razlike so bile v avgustu, ko je n. pr. 
zaostala moča v novem nizu za 2,1 °/o (6,6, 4,5 °/o), medtem ko je 
v Kočevju v istem mesecu narasla kar za 4 % (5,2, 9,2%). Jesenski 
meseci predstavljajo nasprotje zimskim, saj so le izjemni primeri, da 
bi bile padavine v krajšem nizu manj izdatne (oktober v Krekovšah in 
Kočevju, december v Ljubljani); pa še v takih primerih razlike niso 
večje od 0,6 °/o. Največji pozitivni odstop je bil v Ljubljani septembra 
meseca in je znašal 1,9 % (10,2, 12,1 %). Mimo ugotovitve, da kažeta 
jesen in zima enako (po predznakih) tendenco na vseh 6 postajah, na j 
bo podčrtano, da so razlike zelo velike, saj presežejo celo 3/4 povpreč-
nega mesečnega deleža (Kočevje v avgustu). 
Vrnimo se sedaj k opisu padavinskega režima v Sloveniji. Kot 
omenjeno, imamo v večini Slovenije maksimum v oktobru. Ako pa 
pogledamo, na katere mesece je v obravnavanih 16 letih prišel maksi-
mum padavin, recimo v Ljubljani, ugotovimo naslednje: oktober 6-krat, 
september 4-krat, november trikrat, v januarju, juniju in avgustu pa 
po enkrat. Veliki Dolenci v Panonskem pasu izkazujejo naslednji vrstni 
red: avgust 4-krat, junij in september 3-krat, oktober 2-krat, maj, julij, 
november in celo december pa po enkrat; z drugimi besedami je ver-
jetnost, da bo nastopil maksimum padavin v mesecu, ki ga povpreček 
označuje kot najbolj vlažnega, v Ljubljani komaj osemintrideset-
odstotna, v Velikih Dolencih pa celo petindvajsetodstotna. Tolikšno 
nihanje ni morda slučajno, specifično za obravnavani niz 1925 do 1940. 
O tem se prepričamo, ako si ogledamo stoletno opazovanje v Ljubljani 
(2a). S 163 mm stoji oktober trdno na prvem mestu, saj ima september 
komaj 144 mm. Vendar je padel letni maksimum v oktobru le v 26 
primerih ali 26 odstotkih. V dveh desetletjih je bila srednja vrednost 
septembra večja od oktobrske (1921—1930 in 1941—1950). V vsem 
zadnjem desetletju je bil oktober 1944 najbolj namočeni mesec v letu. 
3* 35 
23 
Mnogo stabilnejša je slika, ako združimo mesece v večje 
prirodno utemeljene skupke, kot so n. pr. letni časi. Na ta način dobimo 
za Ljubljano enainosemdesetodstotno verjetnost, da bo maksimum 
padavin nastopil v jeseni, v Velikih Dolencih pa petdesetodstotno 
verjetnost, da nastopi v poletnih mesecih. Uporabnost teh podatkov je 
zato seveda večja. 
Karta (K 14) za mesece marec, april in maj nam pokaže, da 
prejmejo vsi predeli Slovenije približno četrtino vse moče v pomladi. 
Največji odstotek padavin prejme v tem letnem času visokogorski svet 
na zapadu, in sicer dobrih 27 %, na jmanj pa Ravensko, približno 21 °/o. 
Maksimalni odstop od idealnega povprečka 25 % je torej 4 %>, absolutna 
razlika med predeli maksimalnih in minimalnih odstopov letnih padavin 
za pomladanske mesece pa znaša 6 %>. Poletne padavine (K 15) so 
nasprotno primer velike razlike v letnem toku padavin. Prekmurje 
prejme okoli 35 % celoletne moče, južna pobočja Snežnika pa le okoli 
15 fl/o, tako da znaša absolutna razlika 20%, odstop od idealnega 
povprečka pa 10 %. Jesenska karta (K 16) nas pouči, da prejme v tej 
dobi vsa Slovenija nadpovprečno količino padavin, več od 25 % celoletne 
moče; maksimum je v Julijskih Alpah, kjer pade 39%, minimum pa 
v Prekmurju 29 °/o. Odstop od idealnega povprečka znaša 14 %, abso-
lutna razlika pa 10 %. V zimski dobi (K 17) prejme največ padavin 
zaledje Kvarnerskega zaliva (Gomance 21,8 %), na jmanj pa območje 
naših zapadnih snežnikov, in to le v njihovi zaščitni legi (Predil 12,6, 

Ponteba 11,6) in znaša maksimalni odstop od idealne razporedbe okrog 
13%, absolutna razlika pa 10%>. 
Odstop od idealnega povprečka 25 % celoletne moče nam za šest 
karakterističnih postaj: Sečovlje, Gomance, Ljubljana, Celje, Maribor, 
Veliki Dolenci ponazarja grafikon 1. Iz njega razberemo v še večji meri 
kot iz 4 kart letnih časov, da je pomlad zelo blizu idealni razporedbi 
padavin, dalje, da je zima v vsej Sloveniji izrazito suha, enako je jesen 
po vsej Sloveniji zelo namočena, da ima torej gibanje padavin v ome-
njenih treh letnih časih po vsej Sloveniji isto tendenco. Izjemo 
predstavlja le poletje, v času katerega izkazuje Prekmurje procentualno 
največ moče, jadranska obala pa najmanj . 
Odgovor na vprašanje, od kod razlike v letnem toku padavin, 
dobimo, ako ob upoštevanju temperaturnih nasprotij med kopnim in 
morjem analiziramo planetarno cirkulacijo v posameznih letnih časih. 
Vprašanje o viru energije, ki spravlja v gibanje celotno atmosfero, 
je še odprto. Že pred več kot 200 leti je postavil osnovo termodinamične 
hipoteze Hadley (60), in to z razčlembo pasatne cirkulacije. Termo-
dinamično tolmačenje planetarne cirkulacije je veljalo do najnovejšega 
časa za pravilno (56, 61, 48, 62, 63) in šele opazovanja zračnih tokov 
v višjih plasteh so pokazala v zadnjih letih, da na osnovi zgolj tempera-
turnih nasprotij med polarnimi in ekvatorialnimi predeli ni mogoče 
raztolmačiti, zakaj bi troposfera bila najvišja v pasu subtropskega 
visokega pritiska in ne nad termičnim ekvatorjem. Tudi »yet stream«, 
16 
Delež padavin v zimskih mesecih 
to je pasu najintenzivnejših vetrov v višini 7 do 11 kilometrov zmernih 
širin, ni mogoče tolmačiti po prejšnji hipotezi. V nasprotju s staro 
termodinamično hipotezo, kateri moremo prišteti tudi tako imenovano 
celično hipotezo Bjerknesa (34), stoji novejša hidrodinamična, ki jo je 
postavil Norvežan Rossby (50 a), ki je sprva tudi sam bil zagovornik 
stare hipoteze in jo celo izpopolnil (29). Po njegovi hipotezi je osnovni 
vir energije za planetarno cirkulacijo rotacija zemlje. Nova hipoteza, 
ki so jo prevzeli tudi nekateri meteorologi (50 b, 51) je trenutno v sre-
dišču razpravljanja in bo šele čas odločil o njeni pravilnosti. Z njo ne 
moremo n. pr. raztolmačiti prestavitve meja med posameznimi pasovi 
v različnih letnih časih, česar ni mogoče zanikati in kar je po termo-
dinamični potezi povsem razumljivo. 
jesen 
'•••.., grafikon št 1 
pomlad poletje 
-- . 25% 
Sečovlje Gomance Ljubljana Celje Maribor V. Dolenci 
Delež padavin v posameznih letnih časih 
Kot omenjeno še ne poznamo hipoteze, s katero bi bilo mogoče 
rešiti vsa vprašanja s področja planetarne cirkulacije. Neoporečno pa 
ostane dejstvo, da se v hladni dobi leta, ko se sonce zadržuje nad južno 
hemisfero, za pasom kalm pomakne proti jugu tudi iz posameznih jeder 
(34) sestavljeni pas subtropskega visokega pritiska, za njim pa se pre-
makne proti jugu tudi torišče atlantskih depresij. Vsa južna Evropa pride 
v zimski dobi leta iz območja, ki ga v poletju še v glavnem obvladuje 
visoki pritisk. Preplavijo jo zapadni vetrovi z rednimi vdori hladnega, 
polarnega in polarno-arktičnega zraka. Tiste depresije, ki predstavljajo 
zadnji člen v skupini motenj na polarni fronti (64), se pomikajo ob 
južnem robu Sredozemlja, kadar pripotujejo skozi Gibraltarska vrata, 
ali po poti 5 e — vzdolž južne obale Apeninskega polotoka, če prodre 
v Sredozemlje preko Francije, ali po poti 5 d, vzdolž Jadrana, če se 
razvije depresija nad sev. Italijo (52) 
Za pot depresij ob sev. afriški obali moramo smatrati, da pred-
stavlja v povprečju južno mejo zimskih polarno frontnih motenj (33, 
54 b). Upoštevajoč dejstvo, da se doline hladnega zraka pomikajo pod 
vplivom prevladujočih višinskih vetrov od zahoda proti vzhodu (30, 33), 
pomeni potovanje vzdolž sev. afriške obale, da se je vdor hladnega 
zraka izvršil že nad srednjim Atlantikom in to do širin, ki jih v topli 
polovici leta obvladuje azorski anticiklon (34). Ce pa pride do prodora 
preko zahodne Evrope, potem se običajno stvori ob prodoru hladnega 
zraka v zahodno Sredozemlje sekundarna depresija, ki nekaj časa 
stagnira (lastna opazovanja). Smer njenega premika zavisi od globine 
vdora, z ozirom na zemljepisno širino. V zimski polovici leta, ko segajo 
vdori daleč na jug (30, 33, 49), se pod vplivom višinskih severozahodnih 
vetrov pomika genovska depresija vzdolž Ligurske in Tirenske obale 
proti severovzhodu. Severozahodni vetrovi v višini so posledica napre-
dovanja doline hladnega zraka proti vzhodu. Po prehodu osi doline 
se jugozahodnik pretvori v severozahodnik in sekundarna depresija, 
ki je stagnirala, pride v njegovo območje na hrbtni strani doline in 
potuje z višinskimi vetrovi proti jugovzhodu. Veliko vlogo pa igra 
relief, saj je znano, da se depresije izogibajo kopnega, dajoč predndst 
vodnim potem (30, 33, 34). 
Zaradi severozahodnika so južne Alpe v odvetrni legi in skoro 
redno v fenu, kar pomeni brezpadavinsko vreme ali vsaj zmanjšanje 
padavin. Za Ljubljansko kotlino in Ptujsko polje je učinek severnega 
in severozahodnega fena obravnaval Manohin (2 a). Ugotovil je, da 
prejme Dunaj v zimskih mesecih, pri vetrovih severozahodnega kva-
dranta 40 °/o od vseh padavinskih dni. Kot posledica fenizacije vetrov, 
prihajajočih preko Alp, pade ta del v Mariboru na 25 °/o, v Ljubljani 
pa na 10 %. 
Cim bolj se oddaljujemo od Alp proti jugu odnosno jugovzhodu, 
tem več je padavin v zimski dobi leta in to iz dveh vzrokov. Prvič 
se z oddaljevanjem od Alp manjša vpliv fena (82), drugič je to posledica 
pogostega zadrževanja depresij v vzhodnem Sredozemlju (49, 56). 
Pri fenu gre za suho adiabatno segrevanje zraka, ki se po preko-
račenju Alp spušča v dolino Pada (v našem primeru). Zaradi segrevanja 
zraka se zmanjša relativna vlaga in z njo tudi možnost kondenzacije 
(9, 61, 55). Tako pride pri severnih vetrovih ne le do prekinitve pada-
vinskega področja, ampak tudi do prekinitve oblačnega sistema. V takih 
primerih imajo področja alpskih predelov fenski zid, ki daje videz 
nepremične oblačne gmote, v resnici pa imamo opraviti z zračnim 
slapom, sestavljenim iz dveh delov. V gornjem delu slapa je vlaga 
kondenzirana in se manifestira kot oblak. V višinah pa, kjer padajo-
čemu zraku poraste temperatura do rosišča, kapljice izhlape. Ugrezanje 
zraka se sicer nadaljuje, vendar procesa ni več mogoče zaznati z vidom. 
Čim večja je vodoravna razdalja od gorskih hrbtov, tem manj izrazito 
je grezanje in vzporedno z manjšim adiabatnim segrevanjem gresta 
tudi stopnja oblačnosti in verjetnost padavin (9, 29). Pri tem moramo 
še upoštevati, da imamo ob prodorih hladnega zraka s severa skoro 
vedno nastanek sekundarnega ciklona, bodisi nad Padsko nižino, ali 
pa nad severnim Jadranom. Pod vplivom višinskih vetrov se depresije 
gibljejo proti jugovzhodu. Deloma zaradi oddaljitve od fenskega pod-
ročja, deloma pa zaradi temperaturnega nasprotja, ki ga povzroči stik 
med hladnim zrakom iznad kopnega in relativno toplim nad morjem, 
pride do poglabljanja depresij (34). Oblačni sistem, ki ga je fenizacija 
padajočega zraka prekinila, je obnovljen in z njim tudi padavinsko 
področje. 
Značilna poteza ciklonov je, da se izogibajo kopnega (30, 33, 34, 66). 
Tako se tudi depresije, ki pripotujejo v vzhodno Sredozemlje, nad nj im 
dolgo zadržujejo, zlasti še, ker pride pogosto do vdora hladnega zraka 
preko vzhodnega Balkanskega polotoka in Egejskega morja, čemur sledi 
poglobitev depresije (56, 30, 49) in intenziviranje padavin. Posledica 
obeh procesov je, da imamo v zimskih mesecih postopno naraščanje 
padavin od severozahoda proti jugovzhodu, kar nam lepo prikazujejo 
naslednji podatki: Predil prejme v zimskem času 12,5 °/o, Gomance 
21,8 °/o (v obdobju 1925—1940), Zadar od 26—30 %>, Boka Kotorska od 
31—35 °/o, Atene od 41—45 °/o in Kreta nad 50 °/o celoletne moče (56). 
Končno moramo še podčrtati, da se nad ohlajenim kopnim v zimski 
dobi leta praviloma razvija anticiklonalno jedro (54, 56, 13) in imamo 
v času njegovega režima pri nas ob severnih vetrovih suho vreme, ki 
je tem stabilnejše, čim večja je zveza s sibirskim anticiklonom, medtem 
ko pomeni priključitev azorskega anticiklona bližnji zaključek antici-
klonalnega vremena (30). Tako moremo zaključiti, da so severni vetrovi, 
oddaljenost glavnega depresijskega področja in navzočnost anticiklona 
nad srednjo Evropo neposredni vzroki, zakaj je zima naš najbolj suhi 
letni čas. 
Po decembrskem solsticiju ali točneje, po najnižjih temperaturah 
v januarju in začetku februarja, se prične pomikati celotna planetarna 
cirkulacija proti severu. Zaradi prestavitve jeder subtropskega pasu 
visokega pritiska v območje Sredozemskega morja, je vdorom hladnega 
zraka ovirana pot proti jugu, pa se zato v prehodnih letnih dobah 
pomladi in jeseni, ustavijo najčešče že pred južnim Sredozemljem. 
Poudariti pa je treba, da vlada v pogledu globine prodorov hladnega 
zraka proti ekvatorialnim predelom zelo velika razgibanost in pogosti 
so primeri, da imamo v zimski dobi prav plitve predore, ki sežejo 
komaj v Sredozemlje in obratne primere v poletju, ko dosežejo prodori 
severnoafriško obalo. Za dokumentacijo bi bile potrebne srednje vred-
nosti, s katerimi pa doslej še ne razpolagamo. 
Izhajajoč iz planetarne cirkulacije bi morali biti pomlad in jesen 
enako namočeni, do česar pa ne pride, saj prejmejo n. pr. Predil in 
Gomance v pomladi le dve tretjini, Ljubljana pet sedmin in Veliki 
Dolenci okoli šest sedmin jesenske količine padavin. Morje je v pomla-
danskih mesecih še hladno in zato tudi zrak nad nj im ni razgret; 
polarni zrak, ki preplavi ob priliki vdorov severnih vetrov zapadno 
Evropo, se nad že deloma ogretim kopnim tudi sam nekoliko segreje 
in tako se nad Sredozemljem srečata spomladi zračni masi z dokaj 
umirjenimi temperaturnimi razlikami in je zato tudi aktivnost ciklonov 
odnosno frontalnih motenj zmerna. 
Povsem drugače je v jeseni, ko obdrži morje še dolgo svojo visoko 
temperaturo, medtem ko se kopno hitro ohlaja. Ob priliki vdorov 
hladnega, polarnega zraka se srečujeta nad Sredozemljem dve bistveno 
različno temperirani vlažni zračni gmoti, kar vodi do močnih ciklo-
nalnih motenj (30, 33), katerih učinkovitost še stopnjuje labilizacija ' 
atmosfere zaradi toplega morja, ki dovaja nižjim plastem zraka toploto 
in vlago. 
Vdori hladnega zraka proti jugu niso omejeni le na spodnje plasti 
atmosfere, temveč sežejo pogosto še v stratosfero (30, 33, 62, 50 a, 50 b). 
Kadar leži prodor nad zapadno Evropo, smo mi na čelni strani višinske 
barične doline, zaradi česar vejejo pri nas jugozapadni, redkeje južni 
ali celo jugovzhodni vetrovi in iz opazovanj vemo, da prejme Slovenija 
v večini primerov le ob teh višinskih vetrovih izdatne padavine. Njihov 
režim pomeni v slučaju ciklonalne cirkulacije razširitev maritimnega 
tipa od obal daleč v notranjost, preko vse Slovenije. V tistih letnih 
dobah, ko so južni vetrovi praktično edini oskrbovalci s padavinami 
v vsej Sloveniji, moramo imeti povsod isto tendenco v toku padavin. 
Iz grafikona 1 smo razvideli, da je to pozimi in v obeh prehodnih letnih 
časih. 
Poleti je situacija drugačna. Pri obravnavanju srednjih mesečnih 
padavin je bilo ugotovljeno, da prejme zapadna bariera v vseh mesecih, 
torej tudi v poletju, največ padavin. Te padavine povzročajo, enako kot 
v ostalih letnih časih in kot je bilo ponovno že poudarjeno, udori 
hladnega zraka proti jugu. Vendar je njihova pogostost v letni dobi 
mnogo manjša, kar je posledica premaknitve azorskega anticiklona, 
kot člena pasu subtropskega visokega pritiska, proti severu, tako da 
leži Srednja Evropa na njegovem vzhodnem robu, pa so zato prodori 
hladnega zraka redkejši. Kadar pa kljub temu hladni zrak le doseže 
zapadno Sredozemlje, povzročajo taki prodori padavine kot v ostalih 
letnih časih in pri nas popuščajo padavine, ki spremljajo ta advektivni 
jugozapadni tip vremena, proti notranjosti, enako kot je to znano za 
ostale letne čase. 
Poudariti pa je treba, da je zmanjšanje padavin zaradi oddaljevanja 
od morja bistveno manjše v toplem delu leta, kot pa je v hladnem delu. 
Vzrok temu je ojačena labilnost toplega zraka ob približevanju hladne 
fronte in to zaradi dnevne termike, o čemer smo že govorili. Vendar 
ni to edini vzrok, zakaj je razmerje med absolutnimi množinami padavin 
v Trnovskem gozdu in Prekmurju v avgustu nekako 11:8, v novembru 
pa 11:1,5. Proti centralni in vzhodni Evropi so poleti usmerjeni vdori 
hladnega zraka in to prodirajočega bodisi v zaledju skandinavskih 
depresij ali pa na zunanjem robu azorskega anticiklona, ki se v poletnih 
mesecih redno razširi proti severu še daleč preko Anglije. Polarni zrak 
prodre v takih primerih tudi preko Panonske nižine proti jugu. 
Glavno padavinsko področje v Srednji Evropi so severne alpske 
skupine (54 a, b) v Jugoslaviji pa najsevernejše skupine Dinarskega in 
Rodopskega sistema (38). Napredujoči hladni zrak potiska pred seboj 
tropsko gmoto, ki se mora, zagozdena med hladni zrak in orografske 
ovire, dvigati in izcejati. Poleg tega pride tudi do zajezitvenih padavin 
(58) slično kot pred gorskimi skupinami Srednje Evrope. Tak primer 
je bil v naši literaturi že obdelan (17). Ob omenjenih situacijah 
imamo v Sloveniji na severovzhodu padavine bodisi v ožjem pasu 
(dne 13. julija 1952), bodisi preko vse severovzhodne Slovenije (5., 8., 
11., 18. avgusta in 16. junija — vse 1952. leta), pri čemer je zaradi 
običajnih neviht, ki spremljajo prehod fronte v poletnih mesecih, oro-
grafijo in razporedbe padavin le težko prepoznati. Iz dejstva pa, da 
ostanejo vendarle maksimalne padavine na zapadu tudi v poletju, 
moramo zaključiti, da so za absolutne vrednosti padavin tudi v poletni 
dobi za jugozapadno polovico važnejši vdori hladnega zraka v zapadno 
Sredozemlje, kot pa s severozahodne strani Alp v Panonsko nižino. 
V prvem poglavju analizirani padavinski primeri, enako kot tudi 
vsi primeri v letu 1952 so pokazali, da nastopajo nad strnjenim področ-
jem izdatne padavine le v zvezi z bližino odnosno prehodom polarne 
fronte. Sledi zaključek, da moramo maksimalne padavine v posameznih 
letnih časih odnosno mesecih spraviti v sklad s položajem polarne 
fronte, ali bolje, ker položaj polarne fronte v določenem času ne 
poznamo, sklepati o njem prav na osnovi posledic, ki jih češče zadrže-
vanje fronte nad področjem zapusti v letni razporedbi padavin. 
Kakor je ta zaključek preprost, se vendar pri reševanju vprašanja 
o legi polarne fronte pojavljajo tolika vprašanja, da je trden zaključek 
nemogoč in da ostanemo le pri hipotezi. Prva hipoteza, ki jo je avtor 
že predložil (25), temelji na spreminjanju temperaturnih prilik nad kop-
nim med letom, pri čemer je Evropa v zimski dobi leta področje polar-
nega zraka, poleti pa tropskega (33, 57). Ker poteka termični gradient 
v zimskem času nekako od jugozahoda proti severovzhodu (54 a, b, 62, 
65), imamo v višinah gradientni veter pravokotno na to smer (9, 62) in 
pod njegovim vplivom naj bi frontalne motnje potovale od severozapada 
proti jugovzhodu po poti 5 e in 5 d v kasni jeseni, pozimi in zgodnji 
pomladi. Po poti 5 e, ker je pozimi tudi Italija še pod polarnim zrakom, 
po poti 5 d pa v zgodnji pomladi (in kasni jeseni), ker je napredujoči 
dvig temperature priključil Apeninski polotok južnejši tropski gmoti. 
Zaradi ogrevanja kopnega z napredujočo pomladjo dobi termični 
gradient smer jug—sever (62), področje tropskega zraka postane tudi 
Balkan in sekundarne depresije potujejo vzdolž meje (5 c), ki je nekako 
na Savi in torej v skladu z višinskimi vetrovi, potekajočimi pravokotno 
na termični gradient. V poletju postanejo področja tropskega zraka 
obsežni predeli Evrope (9, 62, 57), termični gradient dobi smer JV—SZ, 
višinski vetrovi pa JZ—SV, torej smer poti 5 b, ki je tudi po Hannu 
(68) v poletju praktično edina iz skupine poti 5. 
V poletnih mesecih bi morala biti po tej shemi centralna Evropa 
obvarovana frontalnih vdorov, resnica pa je obratna in je srednja 
Evropa tedaj glavno frontalno področje. Hiba sheme, s katero se dado, 
kot smo videli, poti 5 d, c in b zelo enostavno razložiti, je v tem, da se 
opira na povprečne temperaturne prilike, nastale kot rezultat kvanti-
tativnega razmerja med vžarevanjem in izžarevanjem nad Evropo v 
K 18 
BSSjesen in zima —' jesen ČZZzima in pomlad 
rumu pomlad in 7777.1 poletje 1—I vsi letni lasi 
jesen 
Čas maksimalnih padavin (Huttary) 
različnih letnih časih. Taka situacija je značilna za avtohtoni anticiklo-
nalni tip vremena, kar pa pri padavinskih situacijah ni primer. 
Vsekakor pa narekuje ugotovitev, da je z navedeno shemo možno 
utemeljiti poti 5 d, c in b, značilne za prehodne letne čase, v katerih 
dobi dober del naših krajev glavno močo, potrebo po nadal jnjem anali-
ziranju. Druga hipoteza upošteva le padavinske primere in v tem je 
njena prednost pred pravkar opisano hipotezo. Predstavlja v pravem 
smislu besede delovno hipotezo in to iz naslednjih vzrokov: temelji 
na legi, globini in smeri gibanja višinskih dolin, katerih učinek na 
razvoj vremena dokaj poznamo, nimamo pa še slike o srednjih vred-
nostih njihove mesečne pogostnosti, srednji globini prodorov proti jugu 
in o krivulji, po kateri se vrh doline umika proti severovzhodu. 
Grafično ponazoritev v posameznih mesecih prikazuje karta 18, 
osnovne misli pa so naslednje: zaradi izostalega anticiklona na mestu, 
ki ga v poletnem času ovladuje azorski anticiklon (30, 33, 49, 62), 
prodro frontalne motnje v zimskem času daleč na jug severnega Atlan-
tika (56, 34). Pod vplivom splošne zapadne cirkulacije potujejo frontalne 
motnje proti vzhodu. Glavno frontalno področje je severnoafriška obala 
(56). Čeprav je tendenca, da se hladni zrak, po zaključenem prodoru 
proti jugu, prične vračati proti polarnim predelom (50 a, 50 b, 51, 53), 
je ta tendenca v vzhodnem Sredozemlju le slabo nakazana, kar moramo 
pripisati navzočnosti anticiklona nad srednjo Evropo, na drugi strani 
pa vdorom hladnega zraka preko Črnega in Egejskega morja (30, 56), 
zaradi česar pride do ponovne prestavitve proti jugu, v celoti pa je 
ohranjena zato zonalna smer. Posledica opisane situacije so zimske 
maksimalne padavine na vsem obravnavanem področju, s številkami 
1 zima 
I pomlad 
12, 1 in 2 (meseci leta) pa je naznačena predvidena povprečna lega 
južnega roba vdorov hladnega zraka v zimskim mesecih december, 
januar in februar. 
V marcu se azorski anticiklon že ojači, zaradi česar so vdori 
hladnega zraka potisnjeni proti severovzhodu in tudi tako globoki niso 
več. Zaradi že omenjene zakonitosti, da se prodrli polarni zrak skuša 
ponovno združiti z glavno maso na severu, pa dobi njihov skrajni 
južni rob, v stvari je to meja polarnega zraka, severno komponento, 
kar je za polarno fronto itak znano (30, 33, 34). Smer strujenja je 
v glavnem pravokotna na smer Dinarskega gorstva, zaradi česar nasta-
nejo izrazite zajezitvene padavine, predstavljajoče pomladanski odn. 
jesenski (marec, november) maksimum. V aprilu se zaradi razrasta 
azorskega anticiklona omeje prodori proti jugu še bolj, potisnjeni pa so, 
iz istega vzroka, proti severovzhodu. Celo vdorov, ki predstavlja polarno 
fronto, ima sedaj glavno oviro v Julijskih Alpah, kjer nastopata aprilski 
in analogno oktobrski maksimum. 
V maju in septembru je situacija nejasna. Omenjeno je bilo, da 
imajo maksimum v teh mesecih Pohorje, Strojna in Kozjak ter deloma 
Škofjeloško hribovje in Polhograjski Dolomiti. Ako naj bi bilo to pod-
ročje ponovno v območju frontalnih motenj, bi bilo pričakovati, da bi 
z ozirom na ojačeno cirkulacijo v frontalnem področju izstopale višje 
vzpetosti na zapadu. Reichel (84) navaja, da imamo v višinah nad 
Alpami v maju pogoste prodore hladnega zraka proti jugu, tako da 
smemo majski maksimum v večini Slovenije utemeljiti z labilnostjo 
atmosfere. Ta misel je bila sicer že omenjena pri mesečni razporedbi 
padavin. Vsekakor predstavljata maj in september v naši hipotezi 
ranljivo točko. Zelo verjetno pa je, da se v omenjenih dveh mesecih 
vrste prodori tako proti Sredozemlju kot proti centralni Evropi, mimo 
že omenjene labilizacije zaradi prodorov v zgornjih plasteh. 
V poletnih mesecih seže azorski anticiklon najviše proti severu 
in dolina mora biti analogno potisnjena najdl je proti severovzhodu; 
smer, iz katere priteka na razgreto kopno polarni zrak, pa je SZ. 
Severozapadni prodori polarnega zraka proti jugovzhodni Evropi 
prineso maksimalne padavine v poletju vsej kontinentalni Evropi, 
največ pa prejmejo severne skupine Alp, Dinarskega in Rodopskega 
gorstva, kjer pride spričo severozapadnih vetrov do izrazitih zajezitev. 
Osnovno misel za to hipotezo so dale analize sinoptičnih situacij 
v dneh z izdatnimi padavinami. V vseh primerih je fronta potekala 
v smeri jugozapad—severovzhod in je predstavljala čelo doline, ležeče 
nad zapadno Evropo. Drugi kažipot je bilo časovno zaporedje maksi-
malnih padavin v oktobru, novembru in decembru v naši zapadni 
pregradi. Zaključno obliko pa je hipoteza dobila šele z ugotovitvijo 
o premikanju lege hladnih vdorov kot izrazu letnih monsunalnih spre-
memb (32). V zimski dobi leta so anticikloni nad kopnim in zato so 
doline potisnjene nad Atlantik in zapadno Evropo ter zapadno Sredo-
zemlje, poleti pa so zapadna Evropa in vzhodni Atlantik področje 
azorskega anticiklona, frontalne motnje pa preplavljajo prvenstveno 
osrednjo in vzhodno Evropo (32). Opisano spreminjanje lege" dolin 
hladnega zraka potr juje pregled višinskih kart zlasti 500 mb ploskve. 
V tem poglavju ostane še naloga, da si ogledamo letni tok padavin 
na posameznih postajah, ki naj bi reprezentirale prilike bližnjega 
področja. Pri obravnavanju letne razporedbe padavin smo ugotovili, 
da prične v labilnem ozračju izdatnost izcejanja za najvišjimi vzpetostmi 
le polagoma popuščati. Gorska razvodja, ki predstavljajo mejo dveh 
regionalnih enot, zato v padavinskem pogledu nikakor ne vrše podobne 
funkcije razdvajanja, temveč obratno, spajanja regionalnih področij 
v enotno padavinsko območje. S to ugotovitvijo je nakazan nadaljnji 
zaključek, da razpadejo regionalne enote v različna padavinska pod-
ročja. Tako n. pr. v vzhodnem delu Ljubljanske kotline padavinske 
prilike v Ljubljani pogosto niso vedno enake s tistimi v Kamniku, 
saj je Ljubljana neredko v območju padavin, ki jih povzročijo kraške 
planote na zapadu, vnožje Kamniških Alp pa nič več. Obratno ni redek 
primer, da zajamejo nevihte področje na vznožju Kamniških Alp in 
Karavank medtem ko je Barje izven nj ih območja. Potrebna je velika 
opreznost pri izbiri reprezentativnih postaj, ki na j služijo kot osnova 
za primerjavo različnih padavinskih režimov. 
Histogram 1, priloge 3 prikazuje letni tok v Strunjanu. Njegove 
bistvene poteze so: februar prejme manj padavin od januarja; poleg 
majskega sekundarnega imamo še marčni terciarni maksimum; julij in 
avgust prejmeta prilično enako množino padavin, maksimum nastopa 
v novembru. Glede februarskega minima bi bilo podčrtati (obravnavano 
za vso Slovenijo), da njegovo področje ni tako veliko, kot običajno 
mislimo. Ako preračunamo februarske vrednosti v dvanajstino celo-
letne moče ugotovimo, da pripada le jugozapadna polovica februar-
skemu minimu, medtem ko imamo v ostali Sloveniji minimum v 
januar ju (skica 2). Da imamo padavinski minimum v obeh najhladnejših 
mesecih je posledica pogostega razrasta hladnega evrazijskega anti-
ciklona, ki preprečuje, da bi bila Evropa češče področje frontalnih 
motenj. Ta utemeljitev zadošča le za oba meseca kot enoto, ne pa tudi 
za obrazložitev, zakaj imamo v južnih predelih minimum v februarju, 
v severnih pa že mesec poprej. Nadaljnji vzrok za zimski minimum so 
prevladuj oči severozapadni vetrovi in oddaljenost sredozemskih motenj. 
Tretji maksimum v marcu ne zajame vsega gorskega sveta na 
zapadu, temveč le kratke planote; na jugu odnosno jugovzhodu preneha 
njegovo področje v bližini otoka Krka (1, 49). Po prej navedeni hipotezi 
je ta maksimum posledica ojačenega učinkovanja polarnofrontnih 
motenj, katerih področje se preseli v aprilu na Julijske Alpe, sicer pa 
se, kot je razvidno iz grafikona, ojačijo v aprilu padavine tudi po ostali 
Sloveniji. Izjemo predstavlja vse področje marčnega maksima. Večje 
množine padavin v aprilu v večini Slovenije moremo razlagati kot 
rezultat istočasnega delovanja dinamičnih in termičnih učinkov. Slednji 
pridejo do popolnega izraza v maju, ko nastopi pomladanski maksimum 
malone po vsej Sloveniji. Le najvišje kraške planote, v katerih zaradi 
absolutne višine termični učinki izostanejo, ohranijo svoj primat marčni 
maksimum, ki ga je ustvarila dinamika v nekoliko višjih zračnih 
plasteh. V juniju izkazuje Strunjan izrazit pad (enako v večini ostale 
Slovenije), ki se še poglobi v juliju in ostane v avgustu neizpremenjen: 
sredozemski poletni minimum. Nato sledi jesensko padavinsko obdobje, 
ki doseže višek v novembru. Maksimum v zadnjem mesecu jeseni je 
po naši hipotezi posledica zadrževanja polarne fronte v obravnavanem 
področju. Skoro povsem istoveten je letni tok padavin v Kubedu, 
Podgradu in Slavini, tako da smemo tak hod predvidevati v vsem pasu 
med morjem in glavnimi kraškimi planotami. 
Najvišje kraške planote reprezentirajo Gomance pod Snežnikom. 
Od hoda na nižjih planotah se njihov hod loči po tem, da je sekundarni 
maksimum v marcu in ne v maju, glavni minimum v juliju pa je 
izrazitejši. Oboje je bilo utemeljeno že v prejšnjem odstavku. Pozornost 
zasluži dejstvo, da imamo isti hod tudi v Krekovšah, ki leže mnogo 
severneje. Tolmačenje, zakaj nastopa minimum v juliju tudi v Trnov-
skem gozdu, bi bilo naslednje: zimske padavine so neredko posledica 
sicer redkih, vendar dalj časa zadržujočih se prodorov maritimnega 
zraka v zapadnem Sredozemlju, pri čemer prodori ne sežejo daleč proti 
jugu (25). Zaradi ojačenih vetrov prejmejo izrazite vzpetosti več pada-
vin. Na drugi strani pa je konvekcija v poletnih mesecih nad gozdnatimi 
predeli Trnovskega gozda manj pogojena kot nad nižjimi in mestoma 
golimi planotami bliže morju; oboje, stopnjevanje padavin v relativno 
izrazito dvignjenem svetu pozimi, poleti pa oslabljena konvekcija v 
gorah, to dvoje na j bi bilo vzrok, da imamo julijski minimum, ki je 
značilen za južnejša področja, zastopan tudi v Trnovskem gozdu. 
Julijski sekundarni minimum je le malo za februarskim tudi na 
obeh straneh glavnih planot, v Slavini, v Planini pri Rakeku. Globok 
julijski sekundarni minimum je značilen tudi za Belo krajino; sicer 
razberemo iz histograma Črnomlja (št. 3), da je to edina poteza — 
pri Banji Loki je še izraziteje izražena, saj je julijski minimum glavni 
— skupna z našimi morskimi predeli. Vzrok za julijske šibke padavine 
je južnejša lega in s tem večja bližina subtropskega pasu visokega 
pritiska. Sicer ima Črnomelj dve bistveni potezi padavinskega režima 
osrednje Slovenije: izrazit majski maksimum brez marčnega in glavni 
maksimum v oktobru. Tako smo spoznali glavne poteze južnega profila: 
Strunjan, Gomance, Črnomelj. Sledi vzhodni profil: Črnomelj, Kapele, 
Ormož, Sobota. Kapele (4) nad Sotlo imajo zelo podoben hod kot 
Črnomelj. Razlika je v tem, da je poletni sekundarni minimum mnogo 
manj izrazit kot v Beli krajini. Stoji torej že močno pod vplivom polet-
nega maksima na skrajnem severovzhodu Slovenije. Ormož je prav 
na meji srednjeevropskega kontinentalnega padavinskega režima. Maj, 
avgust in oktober imajo prilično enak delež padavin, vendar ostane 
na prvem mestu še vedno oktober. Murska Sobota (6) ima v hodu 
dve posebnosti: majski sekundarni in oktobrski glavni maksimum se 
močno približata. Majski se pomakne za en mesec naprej v junij, 
oktobrski pa za dva nazaj v avgust. Med njima leži še ostanek sredo-
zemskega poletnega glavnega minima v juliju, ki pride v Prekmurju 
še vedno do izraza, čeprav le zaradi obilnih padavin v sosednjih dveh 
mesecih, ki imata v vsem letu edina več moče kot julij. 
Sledi severni profil: Sobota, Maribor, Stara Glažuta, Slovenj Gradec, 
Jezersko, Križ, Predil. Maribor (7) kaže že umikanje iz srednjeevrop-
skega padavinskega pasu. Juni j in avgust sicer še vodita pred majem 
in septembrom, vendar prav neznatno. Zato je izrazit julijski sekun-
darni minimum in kot enakovredni partner julija in avgusta se zopet 
pojavi oktober. Stara Glažuta na Pohorju ima povsem svojski hod 
padavin. Nastopa majski in septembrski maksimum, kot na Paškem 
Kozjaku in severovzhodnem delu Ljubljanske kotline, vendar je 
septembrski maksimum slabo izoblikovan (11,1 °/o) in dokaj zaostaja 
za majskim (11,6 ®/o), ki je glavni. Enak hod ima tudi Hudi vrh in dalje 
na zapadu Strojna, torej edine postaje v višini nad 1000 m. Ker imajo 
sosednje postaje drugačen hod (Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju), 
smemo predvidevati, da je tak letni tok padavin specifičen za višje 
predele na severovzhodu. Videz je, da gre za posledico nadaljnjega 
oddaljevanja polarnih motenj proti severovzhodu (spomladi), vzporedno 
s prestavitvijo azorskega anticiklona proti severu in njegovim razrastom 
proti vzhodu. Slovenj Gradec (9), kot predstavnik Koroške, ima od vseh 
naših postaj najbolj enakomeren hod. Enaka sta januar in februar, 
izdatno večje so padavine v marcu in decembru in sta omenjena meseca 
med seboj skoro enako mokra, enak procent imajo maj, junij, julij in 
avgust (10,4 %>) in končno sta enaka tudi september in oktober (11,6 %>). 
Izostali julijski minimum kaže, da je Koroška v področju srednje-
evropskega podnebnega režima, septembrski odnosno oktobrski maksi-
mum pa vključevanje tega predela v področje jesenskih maksimalnih 
padavin. Jezersko (10) ima enakomerno naraščanje moče proti obema 
ekstremoma v maju in oktobru, izrazit pa je padec od novembra na de-
cember (12,2 do 5,5 %>). Vsi trije zimski meseci so globoko pod julijskim 
sekundarnim minimom, kar je posledica centralne lege. Enak hod 
ima tudi Planina nad Jesenicami. Predil (11) na skrajnem zapadu ima 
bistveno drugačen hod; najbolj izoliran pred učinki zimskih sredozem-
skih depresij, istočasno pa še od severozapadnih vetrov, izkazuje abso-
lutni mesečni minimum za 16-letni niz v januar ju (Predil 3,1, Ponteba 
2,8 %). Marec, april, maj in junij diferirajo neznatno od 8,4 do 8,8 °/o 
v aprilu, na katerega pade padavinski pomladanski maksimum. April-
ski sekundarni višek izkazujejo tudi sosednje postaje Savica, Soča, 
Bovec, Muzec in je časovni podaljšek marčnega maksima v Snežniku in 
Trnovskem gozdu. Moremo ga smatrati kot posledico severnejše lege 
Južnih Apneniških Alp, predstavljajočih v tem času glavno področje 
polarnofrontnih motenj, medtem ko se te zadržujejo v zimskem času 
v območju jugovzhodnega Sredozemlja, v marcu nad Jadranom, 
v aprilu pa, kot že omenjeno, v našem alpskem svetu. Zelo izrazita sta 
oktober in november, v katerem pade, podobno kot na vsej zapadni 
tretjini Slovenije, letni maksimum padavin. Podoben tok ima tudi Sa-
vica. Ako omenimo še omenjeni hod postaj Gomance in Krekovše, je 
tako zaključen tudi četrti profil: Predil, Savica, Krekovše, Gomance. 
Ostane nam še zadnji profil: Strunjan, Slavina, Planina pri Rakeku, 
Ljubljana, St. Jošt, Sobota. Slavina ima enak hod kot Strunjan, le da 
je februar manj izrazit. Tostran glavnih dinarskih planot ležeča Planina 
pri Rakeku (12) ima februar še manj izrazit, dobro opazen pa je tret j i 
maksimum v marcu, medtem ko je maksimum v oktobru nova poteza. 
Ljubljana že nima več marčnega, tretjega maksima, november pa 
zaostane tudi že za septembrom, ki prejme le malo manj padavin od 
oktobra. Oboje je posledica prehajanja iz sredozemskega v srednje-
evropsko klimatsko področje. St. Jošt na Paškem Kozjaku (14) kaže 
močne značilnosti kontinentalne klime, saj tvorijo poletni meseci za-
ključno enoto z jesenskimi in se skupno ločijo od ostalih. Kot je bilo že 
pri opisu maksimalnih padavin omenjeno, imamo v Kozjaku, enako kot 
v severovzhodni četrtini Ljubljanske kotline, maksimum padavin 
v septembru. Primerjava z grafikonom za Kamnik (15) pa pokaže, da 
je kljub skupnemu septembrskemu maksimu razlika med obema let-
nima hodoma velika. Del neskladnosti gre na račun različnih nadmor-
skih višin (Kamnik 380, Št. Jošt 1063), vendar sledi iz primerjave obeh 
histogramov, da gre pri Kozjaku za izrazito kontinentalno kompo-
nento (izdatnost poletnih padavin), česar pri Kamniku ni mogoče zasle-
diti. Tudi februar, ki je na severovzhodu bolj namočen kot januar, ima 
v Ljubljanski kotlini, podobno kot v vsem jugozapadnem predelu, manj 
padavin. 
3. Linija kontinentalnosti 
Ker je letni tok padavin poleg temperaturnih prilik glavni element, 
ki se ga poslužujemo pri določevanju klimatskih področij, skušajmo 
prikazano gradivo izkoristiti tudi v tej smeri in potegniti iskane meje 
med klimatskimi tipi nad področjem Slovenije. Grafikon 1 (stran 39) 
pokaže, da nas razporedba padavin v jeseni, zimi in pomladi ne more 
pripeljati do cilja, ker je tendenca v vsej Sloveniji, kot smo že omenili, 
v glavnem skladna. Tako nam ostane le še poletje. Tu se dejansko 
pokaže nasprotje med Gomancami in Vel. Dolenci, dvema ekstremoma, 
vendar ekstremoma le za Slovenijo, ne pa za geografski enoti, v katerih 
ti dve postaji ležita. Karta poletnih padavin nam pokaže, da v Slove-
niji tudi v poletni dobi ni nikakega preloma, skoka, da torej srednje-
evropsko padavinsko področje s slabo izraženim maksimom v poletnih 
mesecih postopno prehaja v področje mediteranske klime s poletnim 
minimom. Ako bi si izbrali katerokoli izoprocento kot mejo obeh 
klimatskih tipov, bi bila to umetna meja, brez potrditve v prirodi. 
Ker je bistvo kontinentalne klime odnosno srednjeevropskega pada-
vinskega režima maksimum v poletju, sredozemskega pa pozimi, si kot 
mejo načrtamo linijo, ki loči predele, v katerih pade nad 50 °/o padavin, 
bodisi v topli ali hladni polovici leta. Pri tem ne vzamemo mesecev po 
letnih časih, tako da bi bila topla polovica od marca do avgusta, temveč 
štejemo marec še k hladni polovici, saj je izrazito hladnejši od septem-
bra, katerega štejemo zato v toplo polovico leta. — Mejo med obema 
4 Geografski zborn ik 49 
pasovoma imenujemo linijo kontinentalnosti (70). Prikazuje nam jo 
karta 18. Iz n je vidimo, da je ponovno prekinjena; kar je posebno zna-
čilno, je to, da se razširi kontinentalni padavinski režim celo nad 
Furlanijo, medtem ko se mediteranski obdrži še v vsem pasu maksimal-
nih padavin. Za Hrvatsko so linijo kontinentalnosti potegnili tako, da 
je Dinarsko gorstvo s svojimi glavnimi vzpetostmi v območju medite-
ranskega padavinskega režima (70). 
Taka razmejitev nas ne fnore zadovoljiti; saj je druga značilnost 
mediteranske klime maksimum padavin pozimi, medtem ko nastopa 
tedaj pri nas minimum, torej za 180 0 zasukana situacija. Poleg tega je 
večinski delež v hladnem delu leta posledica jesenskih maksimalnih pa-
davin, ki so orografsko stopnjevane v zvezi z ojačeno cirkulacijo v času, 
ko so naši predeli glavno frontalno področje., Brez učinka orografije 
bi dvignjeni svet, kar se pluviometričriega režima tiče, bil sestavni del 
bližnje okolice. Iz tega vzroka je linija kontinentalnosti potegnjena brez 
upoštevanja najvišjih predelov. Rezultat je, da bi po takem kriteriju 
bila malone vsa Slovenija v pasu kontinentalnega padavinskega režima 
(skica 17). 
Kljub temu, da ima Slovenija v poletnih mesecih tako različno raz-
poredbo padavin, ni pravkar navedeni poizkus z linijo kontinentalnosti 
edini primer, ki ne vodi do večje klimatske diferenciacije našega pod-
ročja. V mislih je Koppenova (48) klasifikacija, ki tudi pušča Slovenijo 
enotno, kot sestavni del zapadne polovice Evrope, za katero je skupna 
poteza ta, da ni izrazito suhe sezone. Slovenija leži prav na pragu tega 
pasu, saj je meja gornja Kolpa in vrh Kvarnerskega zaliva (76, 48, 62). 
Mejo predstavlja linija, ki loči predele, v katerih je julijski minimum 
primarni, od tistih, v katerih je sekundarni. Področje primarnega julij-
/ \ 
\ 
linija kontinentalnosti 
v / — — — ^ 55 meja med področjem 
50 / , — z jesenskimi in poiet-
50 \ ( l ^ — - — / niml makslmi 
prehodni pas med 
///SA področjem z maks.Jeseni 
in maks. poleti 
skega minima je tudi področje prave mediteranske klime, ne glede na 
to, ali je maksimum padavin jeseni ali pozimi (48, 87). — Prav iz tega 
vzroka je Vujevič imenoval pas, v katerem so maksimalne padavine 
jeseni, julijski minimum pa je sekundaren, kot področje modificiranega 
mediteranskega padavinskega režima (76). Od tega pasu, ki sega v naših 
krajih prav v severne predele, pa je odločil severovzhodni del, kot po-
sebno pluviografsko področje, v katerem je sicer še oktobrski maksi-
mum možen kot celoletni maksimum, bistveno pa je, da prejme poletje 
kot celota več padavin od jeseni. — Tako razpade Slovenija v manjši 
severovzhodni del s srednjeevropsko razporedbo poletnih maksimalnih 
padavin in večji jugozapadni del z jesenskimi maksimalnimi padavi-
nami, kot področje že omenjenega modificiranega mediteranskega pa-
davinskega režima. Meja poteka po Vujeviču od razvodnice v Karavan-
kah po Savinji do Celja, od tu pa proti severovzhodu na Macelj. V nizu 
1925 do 1940 je bila razporedba padavin taka, da je bilo Pohorje, na 
vzhodu pa Haloze, vključeno v pas jesenskih padavin, vmes pa je segal 
zaliv srednjeevropskega režima še prav do Vojnika. 
Na poti od Tržaškega zaliva do Goričkega prevladujejo jesenske 
padavine nad poletnimi z naslednjimi odstotki letne moče: Koper 12,8, 
Postojna 9,2, Ljubljana 8,8, Vače 5,8, Celje 1,6 °/o; od tu dalje prevla-
dujejo poletne padavine: Vojnik 0,2, Maribor 1,3, Sv. Ana — Slovenske 
gorice 1,9, Sobota 6,3, Veliki Dolenci 6,2 °/o. Preskok vidimo sicer med 
Vačami in Celjem (4,2 °/o) in Sv. Ano ter Soboto (4,4 %>), zaradi česar bi 
smeli smatrati pas med Muro in Savinjo kot prehodno področje jesen-
skih in poletnih maksimalnih padavin. Ta pas pa je zelo širok, zato smo 
kot prehodno področje označili svet med Dravo na severu in Mislinjo, 
Pako, Savinjo in Voglajno na jugozapadu, ker se v tem področju pre-
pletajo predeli z jesenskimi in tisti s poletnimi maksimalnimi padavi-
nami (skica 17). 
Upoštevajoč vse, kar je bilo obravnavano v tem poglavju, moramo 
zaključiti naslednje: 
1. Slovenija je prehodno področje brez izrazite ločnice med modi-
ficiranim sredozemskim in modificiranim kontinentalnim padavinskim 
področjem. 
2. Edini letni čas, v katerem pride do razlike v razporedbi padavin, 
je poletje, ko nastopi na našem skrajnem severovzhodu maksimum, 
v zaledju Kvarnerskega zaliva pa minimum moče. 
3. Večina Slovenije pripada pasu z jesenskimi maksimalnimi pada-
vinami in sega ta pas do Savinje. 
4. Prekmurje je sestavni del srednjeevropskega padavinskega pod-
ročja z maksimalnimi padavinami v poletju, vendar namočenost v po-
letju ne doseže 36 °/o, tako da ostane po Koppenovi klasifikaciji še 
vendar v pasu brez izrazitega maksima. 
5. Svet med Dravo na severu in Mislinjo, Pako, Savinjo in Vo-
glajno na jugozapadu predstavlja prehodni pas med modificirano konti-
nentalno klimo srednje Evrope ter modificirano mediteransko klimo 
severnih obal Sredozemskega morja. 
4 * 51 
D. M o k r i i n s u h i m e s e c i 
V grobem dobimo sliko o tem, kateri meseci so mokri odnosno suhi, 
ako delimo dolgoletni mesečni povpreček s fiktivno količino v velikosti 
1/12 celoletnega povprečka, to se pravi s količino, ki bi pripadla na 
vsakega od 12 mesecev, če bi bile padavine enakomerno razporejene 
preko vsega leta. Tak način je po eni strani količinsko nepopoln, po 
drugi strani pa tehnično okoren. Količinsko nepopoln je zato, ker me-
seci niso enako dolgi; ta nedostatek odpravimo, enako kot smo to storili 
v prejšnjem poglavju, če pomnožimo srednjo količino v februarju 
s faktorjem 1077, v mesecih z 31 dnevi z 982 in tiste s 30 dnevi s 1015. 
Tehnično okoren pa je, ker je deljivec v ulomku za vsako postajo raz-
ličen. Ako mesečnih vrednosti, ki smo jih poprej pomnožili, ne izražamo 
v absolutnih množinah, temveč v relativnih, v odstotkih celoletne moče 
(števec) in storimo isto z imenovalcem (100 :12 = 8,33) sta oba nedo-
statka odstranjena. Če je rezultat, ki ga imenujemo pluviometrični 
koeficient, večji od 1, potem je mesec moker, v nasprotnem primeru 
pa suh (11). 
Razporedba vlažnih odnosno mokrih in suhih mesecev v Sloveniji 
ni enotna (skica 18). Severovzhodna polovica ima namreč prevladovanje 
vlažnih mesecev (6 do 7), medtem ko so na jugozapadu in zapadu suhi 
v večini (6 do 8). 
Iz tabele 2, enako kot iz priloge 4, je razvidno, da imamo zimske 
mesece po vsej Sloveniji suhe in da je sušnost v decembru najizrazitejša 
v zaščitenih legah visokogorskega sveta (Predil 0,59, Planina nad Jese-
nicami 0,53). V januarju se sušnost še stopnjuje in zdrkne koeficient 
v vsem severnem pasu, brez ozira na razlike v nadmorski višini pod 
0,50 (Planina nad Jesenicami 0,49, Glažuta 0,49, Sobota 0,51). Minimum 
pa je zopet v območju Predila (0,37). V februar ju sušnost v severnih 
predelih popusti in ostane koeficient pod 0,50 le še v porečju Savinje in 
Mislinje (Slovenj Gradec 0,45, Topolščica 0,49, Celje 0,49); preko Trbo-
velj in Kamnika pa sega ta otok še v ožje porečje Save. Pade pa pluvio-
metrični koeficient na nižjih kraških planotah, in to povprečno od 0,79 
do 0,80 v januarju na 0,50 do 0,60 v februarju. Slika je torej podobna 
tisti v prejšnjem poglavju. 
Izrazito nasprotje suhim zimskim mesecem predstavljajo jesenski, 
ki so po vsej Sloveniji mokri. 
V septembru znaša pluviometrični koeficient od 1,20 do 1,40, nižji 
je le v predelu maksimalnih padavin v zapadni barieri, večji pa na prvi 
kraški planoti, Tržaškem krasu in dalje v jugovzhodni polovici Ljub-
ljanske kotline; slednja ugotovitev je v skladu s septembrskim maksi-
mom v Ljubljanski kotlini. V oktobru in novembru pa so prav ti pre-
deli med najbolj mokrimi. Maksimum je v novembru in znašajo najvišji 
koeficienti: Predil 1,77, Krekovše 1,65, Gomance 1,83. Očitno je, da sta 
sušnost in vlažnost obeh letnih časov v določeni odvisnosti od prevla-
dujočega strujenja. Pri jugozapadnih vetrovih v jeseni dobimo, kot 
vemo, maksimum moče, ker smo na privetrni strani gorovja in blizu 
morja, pozimi pa minimum, saj ležimo za severozapadne vetrove na 
odvetrni strani in daleč od (Severnega) morja. 
Videli smo, da so jesenski meseci po vsej Sloveniji mokri, zimski 
pa suhi. Izjemo imamo v dveh mesecih: november, zaključek jeseni, ni 
moker na skrajnem severovzhodu, december pa ni suh na najjužnejšem 
mestu Slovenije, v Snežniku. Iz zapovrstja izolinij vidimo, da je sušnost 
v novembru v Prekmurju in Slovenskih goricah posledica oddaljenosti 
od morja, v smeri jugozapadnih vetrov, medtem ko je vlažnost decem-
bra v Snežniku posledica južnejše lege, bližine depresij in nadmorske 
višine. 
Le malo manj izrazito enotnost, vendar z različnim predznakom 
koeficienta, kažeta maj in april. V aprilu ima nadpovrečno močo le 
skrajni severozapadni del: Breginj 1,06, Predil 1,06, Most na Soči 1,03, 
Savica 1,08, Planina nad Jesenicami 1,07. Kot vidimo, je vlažnost tega 
dela zelo slaba, saj koeficient ne doseže niti 1,10. V maju je situacija 
zasukana toliko, da je vsa Slovenija mokra, le predel bohinjskega kota 
in verjetno grebena in Trnovskega gozda kažejo neznatno sušnost: Sa-
vica 0,94, Krekovše 0,99, Idrija 0,99. Stopnja sušnosti je še manjša, kot 
je stopnja vlažnosti v aprilu. 
Dejstvo, da imamo v severovzhodni polovici Slovenije več mokrih 
kot suhih mesecev, pomeni, da obstaja izrazit disproporc med letno 
množino padavin in številom vlažnih mesecev, saj vemo, da zdrkne na 
vzhodu množina padavin, v primeri s tistimi na glavni barieri, tudi 
na 1/4. 
Tabela 2 SUHI iN MOKRI MESECI 
Zap. 
št. P o s t a j a I I I I I I IV V VI VII VII I I X X X I X I I Suhi Mokri 
1. Adlešiči 0,66 0,71 0,78 0,83 1,31 1,03 1,83 1,98 1,26 1,43 1,20 0,88 7 5 
2. A m b r u s 0,63 0,60 0,78 0,86 1,29 1,10 0,83 1,14 1,29 1,51 1,17 0,82 6 6 
3. B reg in j 0,52 0,58 0,90 1,06 1,20 1,26 0,80 0,95 1,03 1,51 1,55 0,69 6 6 
4. Cel je 0,55 0,49 0,66 0,86 1,30 1,22 1,17 1,19 1,24 1,27 1,07 0,75 5 7 
5. Gomance 0,87 0,71 1,18 0,91 0,99 0,70 0,58 0,54 1,16 1,54 1,83 10,6 7 5 
6. H o r j u l 0,66 0,64 0,93 0,88 1,06 1,07 0,76 1,10 1,39 1,37 1,39 0,81 6 6 
7. I d r i j a 0,70 0,67 1,01 0,88 0,99 0,98 0,73 0,84 1,29 1,54 1,58 0,88 8 4 
8. K a m n i k 0,61 0,47 0,77 0,92 1,17 1,13 0,98 1,17 1,47 1,35 1,24 0,73 6 6 
9. Kočev je 0,65 0,64 0,77 0.87 1,19 1,03 0,70 1,11 1,36 1,55 1,29 0,88 6 6 
10. Kos tan jev ica 0,54 0,65 0,72 0,88 1,43 1,12 1,01 1,19 1,14 1,48 1,03 0,77 5 7 
11. Krekovše 0,82 0,75 1,12 0,93 0,99 0,83 0,58 0,70 1,18 1,53 1,65 0,96 8 4 
12. Lig 0,64 0,60 0,94 0,96 1,07 1,05 0,73 0,90 1,27 1,43 1,47 0,80 7 5 
13. L j u b l j a n a 0,64 0,55 0,82 0,90 1,07 1,07 0,84 1,13 1,46 1,47 1,23 0,88 6 6 
14. Mar ibor 0,48 0,52 0,67 0,87 1,29 1,36 1,08 1,36 1,34 1,36 0,99 0,70 6 6 
15. M e d v o d j e 0,48 0,53 0,87 0,95 1,18 1,16 0,98 1,13 1,14 1,45 1,41 0,69 6 6 
16. Most na Soči 0,60 0,63 0,96 1,03 1,12 1,14 0,83 0,93 1,39 1,46 1,24 0,72 6 6 
17. P red i l 0,37 0.55 1,02 1,06 1,01 1,05 0,84 0,88 1,14 1,71 1,77 0,59 5 7 
18. Rogaška Sla t ina 0,48 0,52 0,72 0,96 1,37 1,23 1,17 1,22 1,17 1,49 1,01 0,53 5 7 
19. Savica 0,59 0,70 0,99 1,08 0,94 0,90 0,67 0,87 1,17 1,69 1,66 0,77 8 4 
20. S lav ina 0,73 0,62 1,01 0,84 1,26 1,00 0,73 0,86 1,34 1,35 1,47 0,80 6 6 
21. S l iv je 0,70 0,48 0,98 0,86 1,24 1,18 0,98 0,89 1,37 1,26 1,48 0,72 7 5 
22. S loven j Gradec 0,45 0,45 0,65 0,86 1,26 1,26 1,26 1,29 1,40 1,40 1,08 0,66 5 7 
23. Sobota 0,51 0,52 0,63 0,78 1,16 1,42 1,28 1,53 1,29 1,24 0,98 0,72 6 6 
24. Sodražica 0,61 0,66 0,92 0,88 1,29 1,07 0,77 1,01 1,19 1,48 1,28 0,84 6 6 
25. S ta ra Glažuta 0,49 0,53 0,73 0,90 1,40 1,20 1,13 1,17 1,34 1,31 1,00 0,77 5 7 
26. Sv. B a r b a r a 0,59 0,63 0,70 0,82 1,29 1,14 1,02 1,34 1,24 1,39 1,05 0,81 5 7 
27. Sv. Križ — P l a n i n a 0,49 0,54 0,92 1,07 1,16 1,12 0,88 1,02 1,24 1,52 1,39 0,53 5 7 
28. Topolščica 0,47 0,49 0,67 0,88 1,14 1,28 1,16 1,20 1,40 1,47 1,17 0,54 5 7 
29. T r b o v l j e 0,54 0,49 0,71 0,89 1,30 1,12 1,10 1,29 1,34 1,46 1,10 0,69 5 7 
30. T r e b n j e 0,58 0,54 0,70 0,84 1,35 1,17 0,93 1,14 1,30 1,58 1,11 0,80 6 6 
V poletju imamo v območju sredozemske klime, kot smo že toliko-
krat omenili, izrazito sušno dobo, medtem ko je v srednji Evropi tedaj 
padavinski maksimum. Ker smo ugotovili, da imamo po vsej Sloveniji 
(razen redkih izjem, prej omenjenih) zimske mesece in april suhe, 
jesenske in maj pa mokre, je prav maksimum v poletju vzrok, zakaj 
izpade po statistiki v notranjosti več mokrih mesecev kot pa v predelu 
naj izdatnejših padavin. Da ni razlika med suhimi in mokrimi meseci še 
večja, temu je vzrok dejstvo, da meseci november, december, april in 
maj niso po vsej Sloveniji bodisi suhi ali mokri, temveč so v njih 
manjše izjeme, ki smo jih že prej omenili. Posebno pride ta neenotnost 
do izraza na skrajnem severovzhodu, ki ima najizdatnejše poteze kont1'-
nentalnosti in bi po prejšnjem zaključku moral imeti najvišje število 
mokrih mesecev. Ker pa novembrske intenzivne padavine tega predela 
ne dosežejo, ostala Slovenija pa je izrazito mokra, imajo Gorice-in Prek-
oddaljeno odnosno potisnjeno proti nasprotnemu padavinskemu ob-
murje manj mokrih mesecev kot pa porečje Savinje, ki je že močno 
močju. Skica o številu suhih mesecev pokaže še en paradoks: najbolj 
namočene postaje v Sloveniji imajo največ suhih mesecev: Gomance 7, 
Savica in Krekovše pa celo 8! Mokri so namreč v višjih predelih le tisti 
meseci, ko je zadrževanje odnosno prehajanje polarne fronte najčešče 
in so zaradi globokih prodorov hladnega zraka v zapadno Sredozemlje 
barični gradienti največji (9,30). Posledica je, kot smo to že ponovno 
omenili, hitrejši transport vlažnega zraka in seveda ojačeno izcejanje na 
orografskih preprekah. V mesecih, ko cirkulacija zaradi manjših gradi-
entov (9,30) ni tolika, to je predvsem v poletju, v izstopajočem svetu ni 
izrazito obilnih padavin, ali z drugimi besedami, termično pogojene 
padavine zaostajajo v goratem svetu močno za dinamičnimi. 
Pri obravnavanju letnega toka padavin v prejšnjem poglavju je bilo 
podčrtano, da ni ostre linije, ki bi ločila kontinentalni od sredozem-
skega padavinskega področja; Slovenija leži na prehodu med obema 
področjema in se sredozemski vpliv jeseni potegne še v Prekmurje, ki 
je od morja najbolj oddaljeno, obratno kaže značaj kontinentalnosti, 
vsaj kar se padavin tiče, še celo Furlanija. 
Ena izmed poti, ki bi vodila do določitve ožjega prehodnega pasu, 
je naslednja: izdatne padavine v poletnih mesecih so znak, da je pod-
ročje v območju kontinentalnega režima. Kot izdatne padavine moremo 
smatrati vse tiste mesečne količine, ko je koeficient večji od 1 (mokri 
meseci). Kraji, katerih pluviometrični koeficient v poletnih mesecih 
nikoli ne zdrkne pod 1,0, bi po takem kriteriju bili v območju konti-
nentalne klime. Iz tabele je mogoče razbrati, da so to kraji, mokri 
v juliju, ki je torej kritični mesec za presojo kontinentalnosti. Ker je 
področje z mokrim avgustom obsežnejše kot pa področje, na katerem je 
moker julij, junij pa je itak moker malone po vsej Sloveniji, je pod-
ročje mokrega julija istočasno tudi področje maksimalnega števila (7) 
mokrih mesecev, odnosno minimalnega števila suhih mesecev (5). 
Ako to linijo primerjamo z linijo, ki smo jo dobili v prejšnjem po-
glavju in ki razdeli Slovenijo v del z maksimalnimi padavinami poleti 
in tisti z maksimalnimi v jeseni, ugotovimo, da bi po novi razmejitvi 
tudi celotno področje Posavskega hribovja prišlo v področje kontinen-
talne odnosno bolje srednjeevropske klime. — Z ozirom na izrazitost 
jesenskih maksimalnih padavin tak zaključek ni mogoče braniti. 
Ugotovili smo, da imajo naši najbolj namočeni predeli največ suhih 
mesecev; ne smemo pa izgubiti iz vida, da je taka bilanca le posledica 
izrednih padavin, orografsko utemeljenih, v oktobru in novembru, ko 
se dvigne povprečna mesečna količina visoko nad vrednosti v ostalih 
mesecih. Prav zaradi tako visokih vrednosti v omenjenih dveh mesecih 
izpade idealni mesečni povpreček (M/16 :12), izračunan iz letnega po-
vprečka, zelo velik, tako da je kvocient iz stvarnega mesečnega 
povprečka in idealnega povprečka za večino mesecev manjši od 1,00 in 
izpadejo ti meseci zato kot suhi. 
Zaključiti moramo, da je pluviografski koeficient kot pokazatelj 
padavinskega režima na našem razgibanem terenu neprikladen in da bi 
bile razmejitve, ki bi jim bil koeficient osnova, brez praktične vred-
nosti. Zato ni posvečena pozornost razporedbi v posameznih mesecih. 
E. P o g o s t n o s t p a d a v i n s k i h d n i z i z m e r l j i v o k o l i č i n o 
p a d a v i n i n s p a d a v i n a m i = 10 mm 
Za srednjo Evropo smatramo, da so padavine rastju koristne, kadar 
znaša dnevna količina po daljšem suhem razdobju vsaj 2,6 mm (79). Za 
agronoma bi bil zato gotovo najugodnejši prikaz pogostnosti predvsem 
tistih dni, ki bi vzeli kot osnovo omenjeno količino dnevnih padavin. 
Ker pa služi klimatografski opis različnim panogam človekovega udej-
stvovanja, so padavinski podatki sistematično obdelani v določeni od-
visnosti od decimalnega sistema, kl jub prej omenjenemu in tudi drugim 
pomislekom. Za vsak mesec izdelujemo preglede, ki povedo, koliko dni 
je bilo s padavinami = 0,1 mm; 1 mm, 5 mm, 10 mm. 
V tem poglavju ne bodo izčrpane vse možnosti. Obravnavani bosta 
le ekstremni množini, in sicer = 0,1 mm in 10,0 mm. 
1. Pogostnost padavinskih dni 0,1 mm 
V dosedanjih izvajanjih je bilo dovolj podčrtano, kakšen je pada-
vinski režim v Sloveniji. Upoštevajoč, da obstoji verjetnost v povezavi 
med množino padavin in številom padavinskih dni, da obstoji torej med 
tema dvema premenljivkama pozitivna korelacija, bi iz tega sledilo, da 
bomo imeli v februarju najmanj , v oktobru pa največ dni s poljubno 
količino moče. Srednje vrednosti za 30 izbranih postaj nam daje tabela 
3, grafično pa priloga 5. Iz obeh je razvidno, da je korelacija šibka. 
Pri minimalni množini je februar dejansko tisti mesec, ki ima na jmanj 
padavinskih dni. Spremenjena pa je slika v oktobru, ki bi ob upošte-
vanju padavinskega maksima moral biti najbogatejši tudi po številu 
padavinskih dni. V resnici pa je oktober na drugem, da celo na tret jem 
mestu, na prvem mestu pa stoji maj, in to z dokaj izdatno razliko. 
Tabela 3 POGOSTNOST P A D A V I N S K I H DNI S P A D A V I N A M I ^ 0,1 m m 
Zap. 
št. Pos t a j a I II I I I IV V VI VII VI I I I X X XI X I I Vsota 
1. Adlešiči 10,1 8,4 10,0 11,5 14,1 10,9 8,2 8,6 9,9 12,1 12,0 11,9 127,7 
2. A m b r u s 10,0 8,6 10,4 10,3 14,1 10,9 10,1 9,8 10,4 12,9 12,7 12,3 133,1 
3. B u k o v j e 13,2 10,0 13,6 14,7 16,9 14,0 11,4 12,4 12,3 16,0 16,5 14,3 153,9 
4. Ce l j e 9,8 8,3 10,3 12,1 14,6 12,5 10,5 11,1 11,1 13,1 11,6 11,9 136,9 
5. Dekan i 8,8 6,1 9,6 9,2 11,6 9,9 6,9 7,2 7,8 11,4 11,1 9,0 100,9 
6. Gomance 11,1 9,3 12,6 15,1 17,4 14,1 11,7 11,9 12,9 15,8 16,1 13,3 147,2 
7. H o r j u l 9,3 7,7 11,5 12,1 14,9 11,7 9,5 9,8 9,7 13,4 13,6 10,9 134,1 
8. K a m n i k 10,5 8,4 11,3 14,1 17,2 13,9 12,6 12,8 12,0 14,7 14,3 12,4 154,2 
9. Kočev je 11,2 8,8 10,9 13,2 14,9 12,4 10,8 10,3 11,1 13,1 12,9 13,2 142,8 
10. Kobar id 7,9 7,8 11,6 15,6 18,1 16,2 14,1 13,5 14,1 14,8 14,7 10,0 147,2 
11. Kos tan jev ica 10,2 8,1 10,6 11,7 15,1 12,6 9,8 11,0 9,7 12,6 11,1 11,8 134,3 
12. K r a n j 9,2 6,8 10,1 12,4 13,9 12,1 11,2 11,2 10,1 12,7 12,8 10,4 132,9 
13. Krekovše 11,0 8,8 12,2 15,1 18,0 15,6 12,7 12,9 13,3 16,7 16,3 13,2 153,9 
14. L j u b l j a n a 13,4 11,0 13,5 15,0 18,1 14,7 13,0 12,7 12,3 15,6 17,1 15,2 171,6 
15. Lig 9,0 7,7 11,6 15,6 18,8 15,7 12,7 11,5 12,3 13,8 13,9 9,3 141,2 
16. Mar ibor 8,4 7,7 10,8 10,9 14,5 12,5 10,4 11,5 10,3 10,9 10,6 10,5 129,0 
17. Med vod je 8,7 8,0 10,9 12,6 15,6 12,8 11,7 11,3 9,9 11,9 12,2 10,3 135,9 
18. Ormož 11,3 9,3 9,7 12,5 13,8 12,4 11,2 12,2 10,2 11,9 9,5 11,5 135,5 
19. P l an ina pri Rak. 13,0 9,7 13,0 13,6 16,5 13,3 11,0 11,1 11,1 14,2 14,5 13,8 154,8 
20. Pred i l 8,4 9,0 11,9 15,3 16,8 14,9 13,3 12,3 10,9 13,1 13,2 9,3 137,2 
21. Rogaška S la t ina 9,2 8,7 11,2 12,7 15,8 13,8 11,5 11,7 10,9 12,2 11,9 12,0 141,6 
22. Savica 10,7 8,6 12,2 15,3 17,3 15,4 14,1 13,1 12,1 14,5 14,3 12,1 159,7 
23. Senožeče 10,2 7,8 11,7 13,9 17,0 13,7 11,2 10,7 12,5 16,2 16,0 12,3 140,8 
24. S in j i v rh 11,9 8,8 12,0 11,5 14,5 10,5 8,6 9,2 9,6 12,9 13,2 14,8 137,5 
25. S loven j Gradec 9,8 8,8 10,7 13,0 16,7 15,2 12,9 13,9 13,3 15,6 13,2 11,6 154,7 
26. Sobota 7,0 6,5 7,7 9,6 11,5 9,4 8,2 10,8 7,8 10,4 8,0 7,5 104,4 
27. Sodražica 11,3 9,3 12,7 13,3 15,3 12,4 9,5 11,3 10,0 12,8 13,3 12,7 143,9 
28. S t a r a Glažuta 9,3 8,7 12,3 12,7 15,6 13,1 11,7 11,4 10,1 12,6 9,7 12,0 139,2 
29. Sv. Križ — P lan ina 10,2 9,3 12,4 14,8 16,9 14,4 13,4 12,4 12,3 14,7 14,1 12,8 157,7 
30. To poišči ca 10,3 8,4 11,4 13,7 14,6 13,5 12,4 12,3 11,6 13,4 14,6 12,6 150,6 
31. T rbov l j e 10,4 8,9 12,1 13,7 16,1 14,0 12,4 12,3 10,9 13,4 13,2 12,5 149,9 
32. T r e b n j e 9,3 7,6 9,6 11,0 14,3 10,4 8,9 8,1 8,2 11,4 10,3 10,1 119,2 
Popolna korelacija pa obstoji med številom padavinskih dni z izdat-
nimi padavinami in med množino padavin; saj imamo pri osnovi > 10,0 
milimetra na jmanj dni v februar ju odnosno januarju, največ pa v ok-
tobru. 
Odgovor na vprašanje, zakaj je največ dni s šibkimi padavinami 
v mesecu maju, tistih z močnimi pa v oktobru, imamo posredno že v pr-
vem poglavju. — Veliko nasprotje med toplim morjem v sredozemskem 
bazenu in hladnim zrakom, ki prodre v jesenskih dneh s severa nad 
morje, ta stik povzroča zelo veliko labilnost in zato intenzivnejše pada-
vine. V pomladanskih mesecih, aprilu in maju, pa je morje dokaj ohla-
jeno, kopno se relativno hitro segreva in ob prodorih zraka z večjih 
zemljepisnih širin zato ni tolikih termičnih in s tem tudi posredno barič-
nih nasprotij (34, 56) in padavine so kot posledica tega manj izdatne in 
intenzivne. Tako smo odgovorili šele na prvo vprašanje, zakaj je število 
dni z intenzivnimi padavinami v oktobru večje kot v maju. Drugo vpra-
šanje pa je, zakaj so dnevi s šibkimi padavinami v maju pogostejši kot 
v oktobru. Verjetno gre za posledico manjše vlažnosti v atmosferi. Po 
drugi strani pa se v maju kopno močno segreje in medtem ko je bilo 
v jeseni ozračje zelo labilno nad morjem, imamo spomladi močnejšo 
labilnost nad kopnim. Zaradi manjše vlažnosti pa pride bolj do izraza 
pogostnost kot pa količina padavin, čeprav tudi slednja ni mala, saj pade 
v večini Slovenije pomladanski maksimum prav na maj. 
Po pogostnosti dni z izmerljivo množino padavin in dni z izdatnimi 
padavinami so torej najkarakterističnejši meseci februar, maj in 
oktober. 
Kot omenjeno, sta ekstremna meseca za število padavinskih dni, ko 
je bilo 0,1 mm ali več padavin, februar in maj. V februar ju je razpo-
redba zelo enakomerna. Pod 8 dni v mesecu je na skrajnem severo-
vzhodu (Sobota 6,5), v dolini Mirne in na Krškem polju. Obsežen je ta 
pas tudi na jugozapadu. V večini ostale Slovenije je 8 do 10 dni. Maksi-
mum deževnih dni izkazuje Ljubljana, in sicer 11. Številka iznenadi, 
ker ni vzroka, zakaj bi nastopil maksimum prav v Ljubljani. Ena mož-
nost bi bila, da gre le za posledico vestnejšega opazovanja, to bi pa 
pomenilo, da absolutnega števila padavinskih dni s komaj izmerljivo 
množino ne moremo vzeti kot trden podatek, temveč kvečjemu kot 
kažipot, ki nam pove le v grobem, v kakšnem razmerju so si padavinski 
dnevi v posameznih predelih Slovenije. Ako si ogledamo mesece, v ka-
terih izkazuje Ljubljana izrazito previsoke pogostosti padavinskih dni 
z minimalno količino, potem ugotovimo, da gre za hladno polovico leta. 
Najbolje odrežemo, če primerjamo Ljubljano s Savico in Kamnikom. 
Naskok Ljubljane je izrazit v mesecih: januar, februar, marec, maj, 
oktober, november in december. V avgustu izkazuje manj primerov od 
ostalih dveh postaj, v preostalih 4 mesecih pa leži med Savico in Kam-
nikom. Hladni meseci pa so istočasno tudi meseci z na j intenzivnejšo 
meglo. Ni izključeno, da gre za rosenje iz megle, ki je v mestih zaradi 
nečistega ozračja in s tem povezanega števila kondenzacijskih jeder 
gostejša kot pa na deželi. Sicer so tudi plohe nad razgretimi mesti 
pogostejše (71), vendar nam to kombinacijo izpodbija dejstvo, da je 
prav avgusta, ko bi bilo pričakovati nad mestom pogostejše padavine, 
Ljubljana za Kamnikom in Savico. Da pa tudi na meglo ne smemo 
preveč zidati, o tem nas prepričajo podatki iz povojne dobe. V petletnem 
povprečku 1950 do 1954 je Ljubljana s 154 dnevi za Savico s 166 dnevi. 
Zaradi teh odstopov podatki Ljubljane, vendar le v pogledu števila 
padavinskih dni, v nadaljnjih razmotrivanjih niso upoštevani. Podatki 
obeh opazovalnih dob pokažejo, da ni razmerje v številu padavinskih 
dni med vzhodom in glavnim padavinskim področjem niti 1 : 2, medtem 
ko je razmerje pri letnih množinah padavin 1 : 4. Iz tega sledi, da je 
izdatnost padavin v goratem svetu na zapadu na jman j dvakrat večja 
od tiste v Prekmurju. 
V maju, ki ima v vsem letu največ padavinskih dni, ostane raz-
merje med ekstremnima predeloma v glavnem isto (16,8 : 11,5). — Tudi 
v tem mesecu ima Ljubljana izredno veliko število dni (18,1) in le na 
zapadu je število večje (Lig 18,8). Manj od polovice meseca (15,5) od-
pade na padavinske dni le v vzhodni tretjini Slovenije. Na severu meji 
ta pas na vzhodna pobočja Pohorja, na jugu pa vključuje še dobršen 
del Kočevske. Jadranska obala in Prekmurje imata isto število (pod 12), 
podobno kot je tudi v februarju. Glavni padavinski predeli, Julijske 
Alpe in Snežnik, imajo preko 17 padavinskih dni. V ostalih mesecih ni 
nikakih posebnosti. Število padavinskih dni je funkcija oddaljenosti od 
mor ja in lege polarne fronte in kot prevladujejo padavine v Prekmurju 
v glavnih poletnih mesecih, enako je tudi razmerje v številu padavin-
skih dni. Podrobnosti so razvidne iz tabele in mesečnih predlog, izde-
lanih po podatkih 32 postaj. 
2. Pogostnost dni s padavinami > 10,0 mm 
Neprimerno bolj razgibana je razporedba pri intenzivnih padavi-
nah (tabela 4, priloga 6). To nam pove že primerjava o pogostnosti takih 
dni med Gomancami odnosno Krekovšami s 4,2 dneva in Soboto z 0,7 
dneva — v mesecu februarju. Pri šibkih padavinah je znašal kvocient 
med temi predeli 1,4, v tem primeru pa 6,0. — Iz predloge je tudi raz-
vidno, da Julijske Alpe zaostajajo za Trnovskim gozdom in Snežnikom. 
Tako razmerje bi mogli smatrati kot posledico dveh vzrokov. V skladu 
s ponovno iznešeno podmeno o premikih polarne fronte med letom s se-
vernejših v južnejše predele in obratno, so manj številni primeri izdatnih 
padavin posledica večje oddaljenosti poljudnega področja od glavne 
frontalne cone v tistem letnem času. — V zimskih mesecih so manj 
številni primeri v Julijskih Alpah; to je razumljivo, saj je področje Alp 
v zimskih mesecih pogosto v območju anticiklona (54, 33, 30). Tak 
zaključek pa omaja ugotovitev, da izkazujejo Gomance tudi v jesenskih 
mesecih, čeprav komaj opazno, večje število dni z intenzivnimi pada-
vinami kot pa Savica, ki je v nizu 1925 do 1940 prejela več padavin kot 
pa Gomance. 
Tabela 4 P O G O S T N O S T P A D A V I N S K I H DNI S P A D A V I N A M I ž 10 m m 
Zap. 
št. P o s t a j a II I I I IV VI VII VI I I IX X X I X I I Vsota 
o o 
1. Adležiči 2,5 2,6 3,0 2,7 5,0 3,6 3,0 3,1 4,1 
2. A m b r u s 2,7 2,6 3,5 3,6 5,0 3,9 3,3 4,4 4,9 
3. B u k o v j e 3,9 3,5 5,5 4,8 6,1 4,9 3,7 4,5 5,1 
4- Ce l je ' 1,8 1.6 2,2 2,4 4,4 3,6 3,9 3,6 4,2 
5. Dekan i 2,5 1,8 3,3 2,6 4,1 3,4 2,5 2,7 4,4 
6. Gcimance 5,2 4,2 6,9 6,2 7,2 4,2 3,3 3,7 5,2 
7. HoTjul 3,0 3,0 5,0 4,6 5,8 4,0 4,2 4,2 5,0 
8. K a m n i k 2,5 2,0 3,6 4,0 5,1 4,6 4,1 5,1 4,8 
9. Kočev je 2,8 3,1 4,2 3,8 4,9 4,1 3,0 3,9 5,3 
10. Kobar id 3,7 2,9 5,5 6,6 7,3 6,9 5,1 5,5 5,6 
11. Kos tan jev ica 1,8 2,2 2,4 3,0 4,5 3,7 3,2 3,4 4,1 
12. K r a n j 2,8 2,5 3,7 4,1 4,3 4,3 3,9 4,8 4,9 
13. Krekovše 4,6 4,2 7,0 7,0 7,6 6,0 4,6 4,9 6,4 
14- Lig 3,5 2,8 5,5 5,9 7,1 6,4 4,5 4,8 6,1 
15. L j u b l j a n a 3,1 2,6 3,9 4,6 5,1 4,2 3,7 4,4 5,1 
16. Mar ibor 1,0 1,2 1,9 2,4 4,0 3,8 3,3 4,2 3,8 
17. M e d v o d j e 2,1 1,8 3,7 4,4 6,0 5,4 4,5 5,2 4,8 
18. Ormož 1,4 1,3 2,0 2,0 3,2 2,9 3,0 3,7 2,7 
19. P l an ina pr i R a k e k u 3,7 3,3 5,0 4,5 6,6 4,5 4,1 4,9 5,0 
20. Pred i l 3,1 2,9 5,7 6,0 7,6 7,0 5,7 5,3 5^9 
21. Rogaška Sla t ina 1,1 1,7 2,1 2,9 4,2 4,1 3,9 3,7 3,9 
22. Savica 4,1 3,6 6,4 7,3 7,5 6,8 5,1 6,2 6,3 
23. Senožeče 3,6 2,9 4,6 4,1 5,9 4,4 3,3 3,9 5,1 
24. S in j i v r h 2,9 2,6 3,5 3,5 5,0 3,8 3,5 3,2 4,4 
25. S loven j Gradec 1,1 1,4 1,9 3,1 4,2 4,4 4,5 4,7 4,1 
26. Sobota 1,1 0,7 1,2 1,5 2,8 3,2 2,2 3,7 2,7 
27. Sodražica 3,4 3,3 4,5 4,8 6,5 4,7 3,4 4,3 5,5 
28. S ta ra Glažu ta 2,4 2,8 3,2 4,1 6,1 5,1 5,2 5,6 5,4 
29. Sv. Kr iž^Plan ina 2,3 2,4 4,4 5,4 6,4 5,7 5,4 5,0 5,5 
30. Topolščica 1,4 1,6 2,4 3,3 4,1 4,1 4,6 4,5 4,7 
31. T rbov l j e 1,8 1,3 2,9 2,8 4,8 3,9 4,0 4,5 5,0 
32. T r e b n j e 2,0 1,7 2,4 2,6 4,7 3,7 3,4 3,7 3,9 
5.0 
6,2 
7.7 
4.8 
4.8 
8.9 
6,7 
6.1 
6,2 
7,2 
4.7 
5.8 
9.1 
7,0 
6.4 
3.8 
5.0 
3.9 
7.5 
7,7 
4.2 
8.1 
6.7 
5.8 
4.8 
3,4 
6,8 
6.3 
6.9 
5,1 
5.6 
5.4 
4,1 
4,6 
6.5 
3.6 
4,5 
8,9 
5.5 
5.1 
5,4 
7.6 
3.4 
5.2 
8.3 
6.5 
5.6 
3.0 
6.4 
2.7 
6,2 
6,9 
2,9 
8.8 
5.3 
5.4 
3.8 
2.1 
5.9 
5.3 
6,2 
4.4 
4,1 
4,1 
2,9 
3.5 
4.8 
2,2 
2.9 
5,9 
3.6 
3,2 
4.2 
4.7 
2.8 
3.5 
6.3 
4.4 
3.8 
2.3 
3.1 
2.4 
4.6 
3.9 
2.2 
5.2 
4.5 
3,9 
2,5 
1.3 
4,5 
3,8 
3.7 
2.4 
2,4 
3,1 
41,6 
48.2 
61,0 
38.3 
39.5 
69.8 
54.6 
50,2 
50.9 
68,6 
39,2 
49.8 
76.0 
64,5 
52,5 
34.7 
52.4 
31.2 
59.9 
67,7 
36,9 
75.4 
54.3 
47.5 
40.5 
25,9 
57.6 
55,3 
59,3 
42.6 
43.1 
40.7 
Na polarni fronti nastajajo pogosto sekundarne depresije, zlasti 
genovska. V spodnjih plasteh priteka zrak v to barično tvorbo z juga 
in jugovzhoda, izvorno področje pa je običajno severna Afrika in po-
sredno vzhodno Sredozemlje, nad katerim se tropski zrak iz Afrike 
močno ovlaži (9, 13). Čim globlje so sekundarne depresije, tem više 
sežejo tropski zrak dovajajoči vetrovi jugovzhodnega kvadranta. Depre-
sije, ki so se osamosvojile, imajo v toplem sektorju tropski zrak do 
najvišjih plasti (32, 33). Vendar so taki primeri razmeroma redki. Obi-
čajnejše so manjše depresije, ki vključujejo tropski zrak le v spodnjih 
plasteh, nad njimi pa je jugozahodnik s polarno-tropskim ali polarnim 
zrakom, ki je manj vlažen, zaradi svoje absolutno in potencialno nižje 
temperature pa labilizira plast spodnjega, tropskega zraka. Zaključiti 
smemo, da je zaradi majhne vertikalne razsežnosti večine sekundarnih 
depresij tudi pas na j intenzivnejših padavin, ki so posledica vključenega 
tropskega zraka, omejen le na sredogorske višine obrobnih gorskih 
skupin, Snežnika, Tržaškega krasa, Trnovskega gozda in zapadno od tod 
ležečih predalpskih hrbtov. 
Tak razvoj padavinskega procesa je sicer pokazala padavinska raz-
poredba v že obravnavanem primeru v februar ju 1952 (25), potrebno pa 
je preverjanje na samem terenu. Ta hipoteza bi le na videz oslabila že 
omenjene zaključke avstrijskih in švicarskih meteorologov o naraščanju 
množine padavin vzporedno z naraščanjem absolutne višine (43, 44, 53). 
Bila bi le dopolnilo, saj bi pokazala, kakšne so posledice vključitve 
nove zračne mase. 
V zvezi s ploskovno ponazoritvijo intenzivnih padavin moremo še 
poudariti, da so ob obali dnevi z intenzivnimi padavinami 2,5 pogostejši 
kot pa v Prekmurju, medtem ko so bili dnevi s šibkimi padavinami 
enako številni. 
Maksimum dni z izdatnimi padavinami je, kot že omenjeno, v ok-
tobru (Kobarid, Medvodje, Savica v novembru), torej v mesecu, ko 
prejmemo v večini Slovenije tudi največ padavin. — Gorski svet na 
zapadu ohrani svoje prvenstvo; proti vzhodu začne pogostnost dni pa-
dati, vendar nikakor ne v takem razmerju, kot v februarju. Kvocient 
med maksimalno in minimalno pogostostjo znaša v februarju 6, v okto-
bru pa le 2,7 (Krekovše 9,1, Sobota 3,4). — Vzrok je bil nakazan že 
v prejšnjih izvajanjih. Mimo dejstva, da dajejo depresije prednost 
morskim potem pred kopnimi (30, 34), predstavlja srednja Evropa kot 
sestavni del Evrazijskega kontinenta v zimi praviloma področja viso-
kega pritiska, zaradi česar so padavine majhne. Jeseni je situacija 
spremenjena. Medtem ko imamo zaradi pravkar navedenega vzroka 
v zimskih mesecih pogoste primere, da krene glavna depresija bodisi 
preko Biskajskega zaliva ali pa skozi Gibraltarska vrata (30), v zapadno 
Sredozemlje, tako da ostane osrednja Evropa v hladnem zraku in brez 
padavin, tega v jeseni skoro ni. Padavine so vezane na doline nizkega 
pritiska in hladnega zraka, segajoče v zapadno Sredozemlje preko za-
padne Evrope. Te doline potujejo od zahoda proti vzhodu, enako tudi 
polarna fronta, ki predstavlja čelo doline, in kateri ne predstavlja ovire 
anticiklon nad Evropo. Zaradi nastanka sekundarne depresije nad 
Genovskirri zalivom pride do začasne stagnacije polarne fronte (62) in 
tvorijo se šibki valovi, potekajoči vzdolž fronte in prinašajoči tudi 
notranjim predelom izdatnejše padavine (lastne ugotovitve). Pa tudi če 
ne pride do pravkar opisanega stagniranja fronte, zadošča že sam pre-
hod polarne fronte, da prejme vse tisto področje Evrope, ki ga polarna 
fronta doseže, torej tudi centralno ležeči predeli, ki jih pozimi ne ovla-
duje anticiklon, relativno dovolj padavin. Bistvena razlika je torej 
v tem, da prinesejo jesenski prehodi front izdatne padavine vsem pre-
delom, pozimi pa leži srednja Evropa daleč na periferiji sredozemske 
ciklonalne aktivnosti in je zato tudi pogostost izdatnih padavin zelo. 
majhna. 
Pravilnost takega zaključka nam do neke mere potr juje tudi potek 
izohiet za pogostost 5 in 6 dni z izdatnimi padavinami (oktober). Obe 
liniji se oddaljita od običajne smeri severozapad—jugovzhod, ki je zna-
čilna za potek izohiet, tako letnih kot tudi mesečnih padavinskih kart. 
Smer, na katero smo opozorili, pa je v glavnem meridionalna, in tako 
potekajo tudi izohiete na dnevnih padavinskih kartah, vendar to le 
v dneh z maksimalnimi dnevnimi količinami. Isto smer imajo tudi izo-
bronte ob globokih prodorih hladnega zraka proti jugu. Ta skladnost 
v smeri izobront in dnevnih izohiet po eni strani, po drugi strani pa 
mesečnih izolinij za določeno pogostost dni z izdatnimi padavinami 
potrjuje, da je enakomernejša razporedba dni z izdatnimi padavinami 
v oktobru posledica globokih prodorov hladnega zraka, ko se je celotna 
dolina in z njo polarna fronta pomikala od zapada proti vzhodu, in to 
preko vse zapadne polovice Evrope. Obratno je razporedba v februarju 
predvsem pod vplivom sredozemskih depresij odnosno od oddaljenosti 
posameznih predelov naše republike od omenjenih akcijskih jeder. 
Februar, maj in oktober so meseci ekstremnih pogostnosti dni s pa-
davinami sploh in z izdatnimi padavinami. Razporedba oktobrskih izdat-
nih padavin sicer kaže močnejši odklon od običajne slike, glavni pada-
vinski predel pa le ostane v zapadni pregradi, in to tako, da med 
Snežnikom in Julijskimi Alpami ni bistvene razlike. Povsem spreme-
njena pa je razporedba v poletnih mesecih, zlasti v avgustu. Najpogo-
stejši so dnevi v alpskem svetu. Središče predstavljajo Julijske Alpe 
— nad 6 dni; proti Jadranu pada število dni naglo in zdrkne ob morju 
pod polovico. Proti vzhodu je popuščanje mnogo lagodnejše (Kubed 
2,7, Sobota 3,7). Kar najbolj iznenadi, je dejstvo, da na karti Snežnika 
sploh ni opaziti, saj je po pogostosti dni enak tisti v Prekmurju. Študij 
neviht v Sloveniji je pokazal, da so vdori hladnega zraka v poletju 
večji del le široki, ne segajo pa globoko proti jugu. Njih področje konča 
pogosto v Alpah. Snežnik in Risnjak kljub dvignjeni legi ne prideta do 
veljave in sta vključena v tem času v sredozemsko področje izrazite suš-
nosti. Sporadično oživljene sredozemske depresije so šibke in ne dado 
dosti moče, isto velja tudi za postfrontalne nevihte v hladnem zraku 
po prehodu hladne fronte; te nevihte so značilnejše za notranjost dežele 
v popoldanskem času. Nobeden od omenjenih dveh činiteljev zato ne 
more spremeniti v prejšnjem odstavku utemeljeno razporedbo o pogo-
stosti dni z izdatnimi padavinami, pač pa sta vzrok, da je število dni 
z izmerljivo količino v vsej Sloveniji v poletnem času zelo izenačeno: 
Ravne 13,5 dni, Sv. Barbara 12,2, Gomance 11,9 dni. 
Začetek take poletne razporedbe pogostosti dni z ekstremnimi mno-
žinami 24-urnih padavin se pokaže izraziteje že v juniju, v juliju se 
stopnjuje in doseže maksimum v avgustu, ko je število padavinskih dni 
v Prekmurju večje kot v Tržaškem zalivu. V septembru imamo zopet 
znano sliko, maksimum nastopa v vsem območju zapadne pregrade,, 
Prekmurje pa ima manj primerov kot Primorska. 
Za klimatografski prikaz je brez dvoma važna tudi letna razpo-
redba dni z izmerljivimi odnosno močnimi padavinami. Bistvene 
poteze te razporedbe so naslednje (skica 55a): ves gorski svet Julijskih 
Alp, Karavank, Kamniških planin, Alpskega predgorja na obeh stra-
neh Save, Trnovskega gozda ter vsa Ljubljanska kotlina ima nad 150 
dni v letu, ko je bila množina padavin vsaj izmerljiva. V ostali Sloveniji 
niha število med 130 in 140 in le v slovenskem delu Pomurja in 
v ozkem Primorskem pasu pade to število tudi izdatno pod 125. V ob-
močje največje pogostosti ni vključen Snežnik, (Gomance 147), kar gre 
na račun izrazitega pomanjkanja ciklonalne aktivnosti v poletni dobi. 
V kratkem je karakteristika naslednja: razporedba je zelo enakomerna; 
razlike med predeli z najbolj gostimi padavinskimi dnevi in tistimi 
z najredkejšimi je komaj v razmerju 3 : 2. Primorje in Prekmurje pa 
kažeta enako število padavinskih dni — od 100 do 110. Med letno mno-
žino padavin in številom padavinskih dni torej ni nikake povezave. 
Kot že omenjeno, je neprimerno bolj razgibana razporedba dni 
z izdatnimi padavinami (skica 55b). Prvo, kar opazimo, je izstopanje 
zapadne pregrade, ki ima celo preko 70 dni z izdatnimi padavinami, 
druga ugotovitev pa je, da poteka izolinija 50 in 40 dni v glavnem 
meridionalno. Utemeljitev obeh teh elementov je bila podana že v prej-
šnjem poglavju. Podčrtati je nadalje treba, da ima razen nizkega Pri-
merja vsa zapadna polovica Slovenije več kot 50 dni z intenzivnimi 
padavinami in končno, da je v Prekmurju (Sobota 26 dni) manj slu-
čajev kot pa v Primorju (Dekani 40 dni). To je razumljivo, saj smo 
v prejšnjih izvajanjih navedli, da imamo le v juliju in avgustu na 
našem skrajnem severovzhodu več padavinskih dni kot pa v Primorju. 
V vseh drugih mesecih pride do izraza vpliv morja in zajezitveni vpliv 
bližine gorske pregraje, pa so zato dnevi z izdatnimi padavinami v Pri-
morju številnejši kot pa v notranjosti. To se tudi ujema z letnimi mno-
žinami padavin. 
Ako primerjamo pogostost padavinskih dni našega niza z Seidlovimi 
podatki, se pokažejo velike razlike. Tako izkazuje Ljubljana v novem 
nizu 18 dni več (172, 154), Kamnik 16 dni več (154, 138), Kočevje pa 16 
dni manj (143, 159), medtem ko je Celje ostalo pri istem številu (137, 
138) dni s še izmerljivo količino padavin. Da na postaji Kočevje opa-
zovanja niso bila neoporečna v starejšem nizu, moremo sklepati po tem, 
ker februar (13,1 dneva) nima na jmanj padavinskih dni, temveč je šele 
na petem mestu, za septembrom, januarjem, decembrom in oktobrom. 
Pač pa je na prvem mestu maj s 15,2 dneva; Ta mesec je najbogatejši 
tudi na drugih postajah, za katere imamo podatke za oba niza (Celje, 
Novo mesto, Trst, Gorica). V Ljubljani pa stoji na prvem mestu novem-
ber s 14,6 dneva pred majem s 14,3. 
Zopet pa ugotovimo veliko skladnost v številu dni z 10 in več 
milimetrov moče. Letna vsota izkazuje v novejšem nizu v Celju 1 dan 
manj (38,39), v Kočevju 2 dni manj (51, 53) in prav toliko v Gomancah 
(70, 72); Krekovše imajo obratno 4 dni več (76,72) in Ljubljana 5 dni 
več (52, 47). V obeh nizih je oktober na prvem mestu z naslednjim 
številom dni: Gomance 10,5 (8,9 — 16-letni niz), Kočevje 6,3 (6,2), Kre-
kovše 9,9 (9,1), Ljubljana 5,1 (6,4) in Celje 4,2 (4,8). Najmanjšo pogo-
stost pa izkazuje januar v Celju in Kočevju, februar v Gomancah, 
Krekovšah in Ljubljani. Ploskovna primerjava je zaradi maloštevilnih 
podatkov za starejši niz nemogoča; nastop ekstremnih primerov v janu-
ar ju in februar ju pa kaže, da je bil režim padavinskih dni z izdatnimi 
padavinami v obeh nizih skladen. 
F. S u š n o s t i n v l a ž n o s t 
V uvodu je bilo že omenjeno, da je namen predložene razprave 
podati tako sliko o padavinah, ki na j ne bi služila zgolj ožjemu, stro-
kovnemu opisu naše zemlje, ampak naj bi v enaki meri zadostila tudi 
potrebam naše gospodarske rasti. Tej povezavi med znanostjo in našim 
vsakdanjim življenjem bo dobro služilo poznavanje sušnosti odnosno 
vlažnosti v posameznih predelih. 
Nobeden od obeh pojmov še ni razčiščen, saj je odgovor na vpra-
šanje, k je potegniti mejo v različnih klimatih (73, 74, 75), različen. — 
V Sahari, kjer tudi po nekaj zaporednih let ni nikakih padavin, bo po-
jem sušne dobe imel povsem drug časovni razpon kot v srednji Evropi, 
k je r so padavine razporejene več ali manj enakomerno. Seveda so tudi 
gospodarske posledice v različnih klimatih različne. V tej razpravi je 
prevzet kriterij Zvezne uprave v Beogradu, po katerem je smatrati kot 
sušno dobo vsako brezpadavinsko periodo (padavin manj od 0,1 mm), 
dolgo na jmanj 10 dni; deževni dan, ki leži časovno med brezpadavin-
skimi dnevi, katerih mora biti vsaj 10, te dobe ne prekine, ako množina 
padavin tistega dne ni prešla 1 mm. 
1. Prikaz sušnosti (letne, mesečne) 
Tabelarni (tabela 5) in površinski (priloga 7) prikaz pogostosti 
sušnih dob ni enostaven. Saj so možni primeri, da začne brezpadavin-
sko obdobje v toku poljubnega meseca, se raztegne preko vsega nasled-
njega meseca in konča šele v tret jem mesecu. Šteti tako dobo v mesec, 
v katerem je začela, bi bilo pogrešno, ker ji je v naslednjem mesecu 
pripadalo več dni in morda jih je bilo več celo v tretjem mesecu. Upo-
5 Geografski zborn ik 65 
števajoč navedeno dejstvo in pa okoliščino, da so tako sušne kot mokre 
dobe zelo različne glede na čas t ra janja in bi bila zato statistična 
obdelava, temelječa na številu sušnih in mokrih dob, nepopolna, je 
v tej razpravi obravnavani element prikazan na naslednji način. Šte-
vilčni in ploskovni prikaz na j ne da povprečnega števila dob, ampak 
povprečno število dni, ki so bili vključeni v posameznih mesecih našega 
niza v sušne dobe. 
Vzemimo za primer postajo Sočo: leta 1938 so bile sušne dobe 
v januarju, februarju itd., njihovo celotno število dni, vključenih 
v sušne dobe v vsakem mesecu pa prikazuje naslednja tabela: 
Leto Jan . Febr . Marec Apr i l • L e t n o 
1837 0 0 0 0 15 36 
1938 21 26 25 0 23 143 
1939 11 24 0 11 10 69 
1940 15 17 13 12 27 95 
Vsota 
M/15 
(16, 14, 13) 
252 
16,8 
253 
16,9 
154 
9,6 
64 
4,0 
199 
13,3 
1298 
86,5 
Na ta sicer zamudni način obdelane sušne periode nam dado naj-
pravilnejšo sliko, ne toliko o sušnih dobah samih, kot o sušnosti posa-
meznih mesecev. Pregled za vso Slovenijo v okviru FLRJ nam daje 
tabela (T 5), ki vsebuje podatke 30 izbranih postaj. 
Ako ploskovno prikažemo podatke omenjene tabele, se bomo 
najprej ustavili pri letnem povprečku dni, vključenih v sušne dobe 
v posameznih predelih Slovenije. Pri obravnavanju gostote padavinskih 
dni smo omenili, da je količina 0,1 mm preneznatna, da bi mogla dati 
trdno osnovo za solidno statistično obdelavo. Ta hiba se stopnjuje in 
pride še do večjega izraza pri računanju sušnih dob, ko n. pr. dva 
dneva s količino 0,1 mm prekineta sušno dobo; ako je bil opazovalec 
premalo vesten in takih količin ni meril, ali pa so izhlapele, predno je 
prišlo do opazovanja, potem dobimo lahko povsem zmaličene rezultate. 
Taki primeri pa so vzrok, da mesečne in posredno letne razporedbe 
sušnih in vlažnih dni dado le približno sliko in se zato bolj oddaljijo 
od stvarnosti, kot pa je primer pri ostalih poglavjih v tej razpravi 
obravnavane padavinske problematike. Iz tega vzroka se bomo po-
bliže ustavili le pri razporedbi v karakterističnih mesecih in pri letni 
razporedbi; poudariti pa moramo, da so glavne linije tudi za ostale 
mesece blizu stvarnosti. Saj se vedno znova pokažejo osnovne poteze 
padavinskega režima na našem prehodnem ozemlju. Prav tako so 
izdelane predloge za vseh 12 mesecev. (Priloga 7; skice 57—68.) 
Tal>. 5 P O D A T K I O SUŠNIH DOBAH 
Zap. 
št. P o s t a j a I II I I I 
1. Adlešiči 7,2 10,6 7,8 
2. A m b r u s 7,6 12,2 10,3 
3. B r e g i n j 16,9 16,6 11,9 
4. Ce l je 9,8 12,5 10,9 
5. Gomance 8,9 10,7 8,2 
6. H o r j u l 10,8 12,9 8,6 
7. I d r i j a 13,2 13,1 8,4 
8. K a m n i k 9,6 13,6 10,1 
9. K o č e v j e 7,3 12,5 7,8 
10. Kos tan jev ica 8,6 12,3 9,3 
11. Krekovše 10,7 11,0 8,4 
12. Kubed 11,4 18,8 11,7 
13. Lig 12,5 9,3 11,1 
14. L j u b l j a n a 9,9 12,1 9,7 
15. Mariibor 11,3 14,6 11,2 
16. M e d v e d j e 13,2 12,7 11,3 
17. P red i l 15,2 12,7 10,3 
18. R a v n e 13,2 13,8 9,6 
19. Rogaška S la t ina 10,4 13,1 8,6 
20. Savica 11,7 12,1 9,6 
21. S in j i v rh 6,4 9,4 5,1 
22. Slavi na 9,1 14,3 8,6 
23. S loven j Gradec 12,5 13,6 11,3 
24. Sobota 11,2 14,8 13,5 
25. Soča 16,8 16,9 9,6 
26. S t a ra Glažuta 8,5 11,4 5,9 
27. Sv. B a r b a r a 11,7 14,3 13,3 
28. Sv. Kr iž -P lan ina n;5 11,1 7,6 
29. Skoc j an 13,4 17,8 15,5 
30. T r e b n j e 9,2 14,7 10,2 
IV V VI VII VII I IX 
5.1 
6,4 
3.4 
6,3 
5.5 
6,3 
3.0 
4,5 
4.2 
4.1 
5,1 
8.3 
3,1 
6,1 
4,5 
3,9 
4.5 
5,1 
5,9 
2.4 
6.7 
7,0 
5.6 
9.8 
4,0 
2,6 
10,7 
3.7 
11,4 
6,7 
4.2 
3.1 
0,5 
2,1 
1.3 
0,9 
0,3 
1.5 
2.2 
4.6 
2.4 
2.4 
2,2 
4.5 
1.7 
1,4 
1,2 
2 ,2 
0,7 
2.6 
4.7 
1,1 
3.8 
1,8 
1.4 
5,3 
0,8 
4,7 10,9 
3.5 4,4 
4,5 
8.3 
1.5 
2,0 
4.7 
4,1 
4,9 
2,1 
5.8 
5.1 
2.7 
6,1 
0,9 
3.2 
2.6 
1.8 
2,2 
2,1 
2.4 
1,2 
4.9 
7,6 
2,1 
3.5 
0,1 
1,2 
6,0 
1,4 
11,1 
6,2 
2,9 
3,8 
4.7 
7,3 
2,2 
2.8 
8,3 
7,5 
3,0 
8,2 
6,1 
5,4 
5,4 
5.3 
6 ,0 
5.2 
5.6 
5.4 
6.7 
5.3 
11,2 10,3 
3,5 6,9 
4.3 
3.4 
3.1 
1,6 
1.2 
7,1 
0,6 
7.0 
6,8 
4,3 
5.1 
1,1 
3,3 
8,7 
1,3 
5,9 
4,1 
5,1 
4,9 
5.7 
5,3 
5,3 
7.1 
9.2 
5.3 
4.8 
5,1 
3,0 
5,3 
4,5 
12,4 12,8 
8,9 7,0 
6,8 
9,7 
6,0 
5,4 
6.4 
10,7 
6,3 
7,9 
7,9 
9.1 
7,3 
9,9 
3,3 
8,3 
8,1 
10,3 
7,3 
5.2 
6,7 
5,7 
9,9 
11,3 
5,9 
10,0 
6.5 
7.3 
11,9 
7,9 
13,3 
11,0 
X XI X I I 
Stev. 
dni v 
le tu 
St. 
dob 
Dolž. 
(povipr.) 
Maks. ^ . 
doba D a t u m 
5,4 5,0 5,6 81,6 5,8 14,0 30 I. 1932 
6,1 7,4 7,4 90,6 6,4 14,1 28 II . 1940 
6,5 6,2 13,8 91,8 5,7 16,2 36 II. 1939 
6,3 7,9 7,7 80,1 5,7 14,1 29 II . 1940 
4,7 3,9 8,2 71,7 5,0 14,6 27 II . 1940 
5,8 9,8 7,1 90,2 6,1 14,9 32 VI. 1930 
4,9 6,1 8,7 76,4 5,5 13,8 28 1. 1933 
6,3 5,8 9,9 79,5 5,6 14,3 35 III . 1938 
6,1 6,2 5,2 79,0 5,2 15,4 43 III . 1940 
6,8 7,7 8,0 89,9 6,1 14,8 29 II. 1940 
2,8 5,4 8,3 73,1 5,2 14,1 27 II. 1940 
7,0 9,3 12,2 119,0 7,6 15,7 39 I. 1935 
6,4 6,0 14,8 77,8 5,3 14,4 36 II . 1938 
6,6 5,1 7,2 80,0 5,8 13,8 36 II . 1934 
5,5 6,4 9,1 85,2 5,8 14,7 28 II. 1934 
6,5 6,6 15,8 91,9 6,8 13,6 34 III . 1938 
6,2 6,7 12,2 84,7 5,6 15,3 30 XII . 1940 
4,8 7,2 11,5 79,9 5,4 14,9 36 II. 1934 
7,2 5,6 9,6 84,1 5,8 14,3 30 I. 1932 
4,4 5,3 9,5 68,8 4,8 14,1 30 I. 1932 
4,4 4,1 3,1 70,7 5,1 13,8 26 VIII . 1932 
5,5 4,7 9,8 98,5 6,8 14,4 28 II. 1934 
5,3 9,8 12,8 89,7 6,4 14,1 37 I. 1925 
9,5 8,5 12,6 107,1 7,6 14,2 30 I. 1928 
4,5 6,6 13,3 86,5 5,5 15,6 35 III . 1938 
4,7 5,8 6,3 61,5 4,6 13,2 25 XII . 1936 
9,6 8,4 11,7 117,3 8,7 13,6 35 IV. 1939 
4,6 7,3 12,3 74,0 5,0 14,8 27 II. 1934 
5,0 10,3 14,7 142,6 8,5 16,7 37 II. 1926 
7,4 10,8 8,3 102,2 7,2 14,2 30 XII . 1936 
Upoštevajoč pravkar navedeno hibo nas mora že prva pregledna 
karta zaradi svoje jasnosti povsem zadovoljiti (skica 56). Iz poteka 
izolinij namreč takoj spoznamo veliko povezanost med sušnostjo posa-
meznih predelov in med reliefom. Od Jadrana, kjer je na leto več kot 
1/3 dni (Strunjan 143) vključenih v sušne dobe, pada njihovo število 
naglo (Kubed 119, Skocjan 111) do glavne dinarsko-alpske pregraje, 
v območju katere pade število sušnih dni na polovico od tistih ob Ja-
dranu (70—80). V ta pas so vključene tudi še Karavanke in Kamniške 
planine. Dalje proti vzhodu se število sušnih dni zopet veča, vendar 
je to večanje počasno, v popolnem nasprotju z onim proti Jadranu; 
in tudi ne doseže iste stopnje (Sobota 107, Barbara v Halozah 117). 
Vsekakor pa pride relief do popolnega izraza. Lepo izstopajo dolina 
Krke in Mirne, svobodna Koroška, Pohorje in naš skrajni severovzhod. 
V glavnih obrisih se nam torej pri ploskovni ponazoritvi sušnih dni 
pokaže ista slika, kot jo poznamo iz letnih povprečkov padavin. 
Brez posebnosti tudi tu ne gre. Število sušnih dni je ob Jadranu, 
kot omenjeno, večje od tistega v Prekmurju. Za množino letnih padavin 
pa vemo, da je v Prekmurju manjša od one v Primorju. Ugotovitev 
tega odstopa vodi posredno do zaključka, da je intenzivnost padavin 
mnogo večja ob Jadranu kot pa v notranjosti. Nadaljnje nesorazmerje 
predstavlja pogostost v Julijskih Alpah in pa na Pohorju, vendar gre 
tu le za navidezno nasprotje. Postaji Breginj in Soča ležita v dnu 
doline in so zato podatki obeh postaj za primerjavo s Pohorjem ne-
uporabni. 
100 • 
Velike letne množine padavin, kot jih imamo v Julijskih Alpah, 
niso rezultat vsote številnih padavinskih dni z majhnimi količinami 
dnevne moče, temveč primerov močnih izcejanj. To trditev nam podpro 
analize dnevnih padavinskih kart. Z drugimi besedami: ker nastopajo 
glavne količine v Soški dolini kot na vrhu Kanina v istih dneh, zato 
pri letnem hodu padavin ni mogoče ločiti dna doline od visokega 
obrobja, seveda, v kolikor tega ne zahtevajo opazovanja, rezultati. Ni 
pa ista stvar z oblačnostjo in številom padavinskih dni. Turistom so 
znani predeli, kjer se ob anticiklonalnem vremenu v opoldanskih urah 
radi pojavljajo oblaki kumulusnega tipa; tak predel je n. pr. hrbet 
od Krna preko Porezna in dalje proti vzhodu. Iz takih oblakov ni 
padavin. Drugače je že ob približevanju prehoda iz anticiklonalnega 
v ciklonalno vreme. V takih situacijah pride prav pogosto do neviht 
v dvignjenem svetu, vendar so padavine neznatne (Pohorje — lastna 
opazovanja) in v dolino ne sežejo. Prav posebno pa moramo omeniti 
fenski zid, ko se v gorskem svetu zadržujejo težki mokri oblaki po 
dan ali celo dva, medtem ko je nad gričevnatim ali ravnim svetom 
jasno ali pa le redka oblačnost; oblaki se brez reda trgajo od zidu. 
V oblačnem sistemu pa prši in od časa do časa tudi drobno dežuje. 
Količina izločene moče je majhna, vendar večja od 0,1 mm, to je koli-
čina, ki jo vzamemo kot mejo za deževni dan. Če upoštevamo navedena 
dva primera, potem je razumljivo navidezno nasprotje med Pohorjem 
in Julijskimi Alpami. Saj leži Soča na dnu doline, Stara Glažuta pa 
700 m nad njo. 
Za Pohorje so vzeti podatki postaje Stara Glažuta. Izraziti pad 
sušnih dni v območju tega masiva vzbuja dvom o vernosti opazovanj. 
Zato je bila pritegnjena še postaja Hudi vrh, oddaljena od prve 8 km. 
Slika je ostala neizpremenjena, kar dokazuje, da so bila opazovanja 
točna in da imamo opraviti z nadaljnim dokazom, kako z nadmorsko 
višino ne raste le množina padavin, temveč tudi število padavinskih 
dni. Iz tega seveda nujno sledi, da postaje v dolinah Julijskih Alp ne 
morejo reprezentirati visokogorskega sveta, temveč da je treba te po-
datke prilagoditi višinskim razlikam in jih pomnožiti z določenim ko-
eficientom. Upoštevajoč to fizikalno nujnost so Julijske Alpe na skicah 
vnešene kot sestavni del visokogorskega območja, ki se odlikuje po 
najmanjšem številu sušnih dni. 
Pregled srednjih letnih vrednosti predstavlja gotovo važen element 
za klimatski opis. Zdravnik, agronom, fitopatolog ali pa izvedenec za 
tujski promet pa si s takimi podatki ne morejo mnogo pomagati. 
Iz tabele 5 in prilog 7 je razvidno, da je februar naš najbolj sušni 
mesec. V veliki večini Slovenije je njegova sušnost v primeri z drugimi 
meseci zelo izrazita, le v dolini Soče so zelo sušni tudi ostali zimski 
meseci. Omenjena dolina gre svojo pot, saj se bolj približa prilikam ob 
Jadranu kot pa tistim v osrednji Sloveniji, kjer je manj kot polovico dni 
v mesecu februar ju vključenih v sušne periode. Na vzhodu pade Po-
horje, kot izoliran otok, v nižji razred, ima enako nizko število kot 
glavne kraške planote (11—13). Na karti, katere merilo je premajhno, 
da bi mogli upoštevati ozke doline s svojimi posebnostmi, je prav 
glede na situacijo na Pohorju, Karavankah in na kraških planotah in 
večina osrednje Slovenije tudi predel vzpetosti Julijskih Alp vnešen v 
nižjo skupino. Dolina Mirne se tudi v tem primeru priključuje skraj-
nemu severovzhodu, k jer je zopet več kot polovico meseca vključena 
v sušne dobe. Minimum izkazujejo Snežnik in Bela krajina (Sredozem-
ske motnje). 
Da je februar po številu sušnih dni na prvem mestu, je bilo pri-
čakovati. Saj je znano, da prejmemo v tem mesecu in v januarju na j -
manj padavin in da je to posledica prevladujoče severozapadne cirku-
lacije v zimski dobi leta. 
Iz tabele in predloge je nadalje razvidno, da izstopa poleg zimskega 
maksima sušnih dni še zgodnji jesenski v septembru. Ta ugotovitev 
iznenadi v toliko, ker že konec avgusta neredko govorimo o jesenskem 
deževju, pri čemer je mišljena več ali manj ostra meja med »suhim« 
avgustom in »mokrim« septembrom. Z izjemo našega edinega konti-
nentalnega predela, Prekmurja, je september dejansko bolj namočen 
od avgusta (absolutne množine padavin), le razporedba padavin je 
v obeh mesecih bistveno drugačna. V septembru gre že za globoke 
prodore polarnega zraka v sredozemski bazen, pri čemer pride do izra-
zitih, vendar redkih deževnih dni, medtem ko so za avgust značilne 
popoldanske plohe zlasti v novo dovedenem hladnem zraku; te plohe 
sicer ne dado dosti padavin, vsekakor pa več od 0,1 mm, kar smo 
vzeli kot osnovo za določanje sušnih period. 
Tako smo pri opisovanju sušnih mesecev prišli v vlažne mesece, 
bolje v mesece, ki imajo majhno število dni vključenih v sušne dobe. 
Za avgust vemo torej, da je njegova vlažnost relativna, posledica 
češčih, čeprav šibkih ploh ob priliki popoldanskih neviht. Mimo avgusta 
izkazuje malo sušnih dni tudi oktober. To je v skladu z letno razpo-
redbo padavin, saj prejmemo v večini Slovenije prav v tem mesecu 
največ moče. Nekoliko iznenadi njegovo mesto na lestvici sušnih dni 
le zato, ker je to mesec, ko imamo v večini Slovenije trgatev. 
Sicer bi pričakovali, da bo najmanj sušnih dni v mesecu, ki je 
znan po nestanovitnem vremenu, namreč v aprilu. Iz tabele pa je 
razvidno, da je april izrazito bolj suh od maja, ki je daleč na prvem 
mestu; le naš skrajni severovzhod kaže svojo posebnost v tem, da je 
maju prilično enak junij, saj imata enako nizko število sušnih dni. 
Ze Reya je opozoril (15), da je v periodi, ki jo je obdelal in ki se v 
glavnem ujema z našo, avgust bolj vlažen (po množini padavin, ne po 
sušnih dobah, ki pri nas doslej še niso bile obravnavane) kot pa junij, 
čeprav je znano, da so za Panonsko nižino značilni maksimi v začetku 
poletja, v juniju, ko je tudi vlaga rastlinam najbolj potrebna. Vidimo 
torej, da gre število sušnih dni v našem severovzhodnem predelu roko 
v roki z zaključki 35-letne Brticknerjeve periode, ki sta jo obdelala 
Knoch in Reichel in ne z letnim tokom padavin v nizu, s katerim 
.sovpadajo podatki o sušnih odnosno vlažnih dobah. Iz skice za mesec 
maj je razvidno, da v visokogorskem alpskem svetu ne pride v tem 
mesecu v povprečku niti po en dan, pripadajoč sušni dobi. V osrednji 
Sloveniji pridejo do trije dnevi, ob morju in ob Panonskem obrobju 
pa niha število dni od tri do pet. Za Pohorje je treba poudariti, da 
nastopa minimum sušnih dni v juniju, enako kot v Soboti, Mariboru 
in Celju. 
2. Letni tok sušnih dni 
Pri obravnavanju razporedbe padavin je bila potegnjena meja 
med absolutnimi vrednostmi padavin v posameznih mesecih na eni 
strani, na drugi strani pa med letnim tokom padavin. Rezultat raz-
motrivanja prvega vprašanja je bila ugotovitev, da prejme v vseh 
letnih časih največ padavin naša zapadna gorska bariera, pri obrav-
navanju drugega vprašanja pa ugotovitev, da imamo v severnovzhodni 
Sloveniji en sam maksimum, ki pade v poletje, nadalje, da ima ostali 
del Slovenije maksimum v oktobru, deloma v novembru, drugi maksi-
mum pade v maj in končno, da imamo še tret j i maksimum, ki pade 
v mesec marec; na jmanj padavin, absolutno in relativno, prejmejo 
v januarju odnosno februarju. 
Na podoben način moremo obravnavati seveda tudi sušnost posa-
meznih mesecev. Absolutnim srednjim vrednostim padavin v posa-
meznih mesecih odgovarja v tem poglavju pravkar podani prikaz o 
številu sušnih dni v posameznih predelih, bodisi v dveh ekstremnih 
mesecih ali pa v letu. V tem poglavju bomo obravnavali letni tok 
sušnih dni, to se pravi, skušali bomo dobiti odgovor na vprašanje, kolik 
je delež sušnih dni v določenem mesecu v odnosu do celoletnega števila 
sušnih dni; sušnost v posameznih mesecih mora biti torej izražena 
v procentih celoletnega povprečka. 
Deloma je bil na to vprašanje dan odgovor že v prejšnjem tolma-
čenju. Pri obravnavanju srednjega števila sušnih dni po mesecih sta 
bila pobliže obdelana le ekstremna meseca, februar in maj. Praktično, 
to se pravi z res redkimi izjemami nastopata ekstrema v teh dveh 
mesecih v vsej Sloveniji in ne le v večini Slovenije. Malenkostni odstop 
predstavlja skrajni severovzhod, kjer si držita ravnotežje ma j in junij. 
Istočasni nastop obeh ekstremov v dveh mesecih v vsej Sloveniji 
pa pomeni, da si morata biti pregledni karti, od katerih je ena risana 
na osnovi absolutnega števila sušnih dni, druga pa na osnovi odstotkov 
celoletnega števila, v osnovnih potezah slični. Nadaljnji zaključek istega 
dejstva pa je, da letni tok sušnih dni v posameznih geografskih enotah 
ne varira tako močno, kot smo videli pri padavinah; ugotovimo celo, 
da je režim suhih dni v vsej Sloveniji v osnovnih obrisih sličen. 
Ta zaključek nam potr juje grafična ponazoritev sušnih dni. Izde-
lana je v obliki relativnih kumulativ za postaje: Strunjan, Ljubljana, 
Sobota ter Planina nad Jesenicami in Adlešiči. Postaje so izbrane tako, 
da reprezentirajo ekstremne klimatske enote, istočasno pa imajo dolo-
čeno razporedbo glede na prevladujoče vetrove, ki prinašajo vlago. 
Prve tri postaje predstavljajo podolžni profil v jugozapadni smeri, v 
kateri vejejo vlažni vetrovi; drugi poteka pravokotno na to smer od-
nosno vzporedno z gorsko pregrajo. Kumulative so risane v dveh 
skupinah, ker bi bila sicer slika nejasna. 
Tabela 6. RELATIVNE KUMULATIVE 
K r a j % I II I I I IV V VI VII VII I IX X XI XII 
% 8,9 13,0 9,6 6,3 5,2 5,6 13,5 10,0 8,3 6,6 6,1 6, 
Adlešiči K 21,9 31,5 37,8 43,0 48,6 62,1 72,1 80,4 87,0 93,1 100, 
% 12,3 15,0 12,0 7,6 2,7 4,0 5,3 7,3 10,3 8,2 6,3 8, 
L j u b l j a n a K 27,3 39,3 46,9 49,6 53,6 58,9 66,2 76,5 84,7 91,0 99, 
% 15,5 15,0 10,3 5,0 1,1 1,9 1,8 6,1 10,7 6,2 9,9 16, 
P lan ina K 30,5 40,8 45,8 46,9 48,8 50,6 56,7 67,4 73,6 83,6 100, 
% 10,5 13,8 12,7 9,1 3,5 3,3 4,8 4,5 9,4 8,9 7,9 11, 
Soibota K 24,3 37,0 46,1 49,6 52,9 57,7 62,2 71,6 80,5 88,4 100, 
% 9,4 12,5 10,9 8,0 2,9 8,3 8,7 9,0 9,3 3,5 7,2 10, 
S t r u n j a n K 21,9 32,8 40,8 43,7 52,0 60,7 69,7 79,0 82,5 89,7 100, 
Primerjava vseh petih krivulj — kumulativ (grafikon 3) nam potr-
juje predvideno enotnost režima sušnih dni po vsej Sloveniji. Ta enot-
nost se zrcali na kumulativah v naslednjem: v prvih treh mesecih so 
krivulje najbolj strme, kar pomeni, da imamo v tem času največ sušnih 
dni. Nato sledi položni del krivulje, kar pomeni, da so se mesečne ku-
mulativne vrednosti sušnih dni le malo povečale, saj imamo v aprilu 
in zlasti v maju na jmanj sušnih dni. V naslednjih mesecih se krivuljam 
strmina zveča in doseže maksimum v septembru, oktobra pa zopet 
popusti, nakar začne ponovni dvig, ki preide v že obravnavani vzpon 
prvih treh mesecev leta. Zaradi pogostosti popoldanskih neviht so 
sušni dnevi v juniju, juliju in avgustu še maloštevilni, pač pa se njih 
število močno ojači v septembru. Meseca oktobra število sušnih dni 
pade, kar gre na račun povečane aktivnosti frontalnih motenj v zvezi 
s prodori hladnega zraka v sredozemski bazen; naslednji mesec pred-
stavlja postopen prehod v maksimum sušnih dni v zimski dobi. 
Ako preidemo sedaj od te skupne poteze v režimu sušnih dni na 
analizo petih relativnih kumulativ, pridemo do naslednjih zaključkov: 
podolžni profil Strunjan—Ljubljana—Sobota kaže zelo majhno razgi-
banost, vsekakor mnogo manjšo kot prečni profil. Ljubljana in Sobota 
imata isti hod vse do avgusta, ko število sušnih dni v Soboti močno 
pade (4,5 %>); v septembru ima naše severno Panonsko obrobje relativno 
več sušnih dni kot osrednja Slovenija, v ostalih treh mesecih pa je 
Gr. 3 
Ljubljana 
Relativne kumulative 
režim zopet isti. V nasprotju s takim potekom vidimo v našem Pri-
morju, ki ga reprezentira Strunjan, dokajšen odklon v poletnih mesecih. 
Po izrazito mokrem maju, ki ima zelo majhen odstotek sušnih dni 
(2,9 °/o) pride že v juniju do krepkega dviga, ki se ohrani vse do oktobra, 
predstavljajočega jesenski ekvivalent pomladanskemu minimu. V osta-
lih dveh mesecih je slika enaka tisti v vsej Sloveniji. 
Zaključek bi bil, da predstavlja Primorje območje z zelo enako-
merno razporedbo sušnih dni. Izrazito izstopata le ma j in oktober, ki 
imata skupaj le 6,4 ®/o celoletnega števila sušnih dni. Celotni vtis, ki 
ga dobimo ob analiziranju podolžnega profila pa je, da ustvarja ju-
gozapadnik, ki je glavni nosilec moče, iz vse Slovenije dokaj enotno 
področje, vsaj kar se tiče celoletnega režima sušnih dni. 
Drugi profil: Adlešiči—Ljubljana—Planina nad Jesenicami kaže 
večjo razgibanost. Krivulja, ki predstavlja kumulativo Adlešičev dokaj 
sliči tisti Strunjana, le da sta m a j in oktober manj izrazita, jesenski 
minimum pa nastopi v novembru. Krivuljo Ljubljane že poznamo, 
razhajanje med nj ima je prilično enako onemu med Ljubljano in Stru-
njanom. Drugačna je stvar s Planino, reprezentantom našega visoko-
gorskega sveta v njegovem skrajnem severnem območju. Potek krivu-
lje ima od vseh najizrazitejši značaj kontinentalnosti. Zimski meseci 
december, januar in februar so izrazito suhi in odpade nanje preko 
45 °/o vseh sušnih dni. Obratno so maj, junij in julij skoro brez suhih 
dni, skupno ne odpade nanje niti 5 %>; avgust in april pa imata skupaj 
11,1 o/o. Ako štejemo kot enoto oba vlažna pomladanska meseca in vse 
tri poletne, ima gorski svet na skrajnem severozapadu v petih mesecih 
tople polovice leta komaj 15,9 °/o celoletnega povprečka sušnih dni. 
Nizek odstotek v poletnih mesecih gre na račun predfrontalnih, fron-
talnih in polfrontalnih neviht, ki so v visokogorskem svetu pogostejše 
kot pa v ravninskem svetu. Ako karakteriziramo letni tok sušnih dni 
v tem predelu, zaključimo, da je zima bolj suha kot kjerkoli drugod v 
Sloveniji, prav obratno velja za poletje, pomlad in jesen pa sta enaka 
kot v ostali Sloveniji. Da izpopolnimo splošno sliko o režimu sušnih 
dni, moramo na osnovi podrobnejšega razmotrivanja petih kumulativ-
nih krivulj dodati še naslednje: v južni Sloveniji (Strunjan, Adlešiči) 
so sušni dnevi najbolj enakomerno razporejeni; izstopata, vendar ne 
močno, le maj in oktober odnosno november. V osrednji Sloveniji in 
dalje proti severovzhodu prihajajo do izraza (po manjšem številu sušnih 
dni) tudi junij, julij in avgust, vendar je njih odstotek sušnih dni 
izrazito večji kot v maju (Ljubljana, Sobota). V visokogorskem svetu 
pa tvori maj enoto s poletnimi meseci, tako da ima zima kot celota 
največ sušnih, poletje pa izrazito na jmanj sušnih dni. 
Iz tega sledi, da ima visokogorski svet v pogledu celoletnega poteka 
sušnih dni v primeri z osrednjo in severovzhodno Slovenijo večje razlike 
kot pa naše Primorje. 
3. Maksimalne sušne dobe 
Na začetku tega poglavja je bilo že poudarjeno, da predstavlja 
količina 0,1 mm zelo negotovo mejo sušnih ali vlažnih nizov. Tudi koli-
čina do 1 mm padavin, ki jo še sme imeti dan, ležeč med sicer brezpada-
vinskimi dnevi, pa da kljub temu smatramo suhi niz neprekinjen, nam 
ne vliva dosti več zaupanja. Opazovanja so namreč pokazala, da v vročih 
dneh izhlapi iz posode lahko tudi več kot 1 mm dežja. Ako bi torej 
v poljubnem območju bile šibke padavine dopoldne, v drugem pa pod 
večer ali celo ponoči in bi tak dan padel med dva sušna niza, morejo na 
ta način nastati dokajšnje razlike, ki jih dolgoletni povprečki le deloma 
zabrišejo, morajo pa priti do popolnega izraza pri ekstremnih vredno-
stih, ko izostanejo izenačujoče lastnosti dolgoletnih povprečkov. 
Našo bojazen potrdi 9. rubrika v tabeli 5, kjer vidimo pri postaji 
Kočevje, da je trajala maksimalna sušna doba preko 40 dni, medtem 
ko izkazujejo sosednje postaje dokaj nižje vrednosti. Maksimalna sužna 
doba (43 dni) je kar za 50 °/o daljša kot pri najbližji postaji na tabeli 
(Gomance 28, Ambrus 28, Sinji vrh 26). Pri Velenju (ni v tabeli) je 
Iz vsega navedenega ni težko zaključiti, da skica o maksimalnih 
sušnih dobah ne predstavlja kake posebne važne postavke v našem 
hotenju, osvetliti padavinsko problematiko v Sloveniji; kljub temu se 
bodemo nekoliko pomudili pri njej. 
Primorje in Soška dolina, torej enoti, ki sta pokazali podobnost tudi 
v povprečni sušnosti, izkazujeta maksimalno vrednost, in to nad 35 dni 
trajajoče suhe nize. To je povsem v skladu z dosedanjimi ugotovitvami; 
zato pa iznenadi toliko bolj dejstvo, da se ta pas nadaljuje preko Ljub-
ljanske kotline in se pojavi tudi v Šaleški kotlini in na Koroškem 
(Kranj 37, Ljubljana 36, Šmartno 37). Temu pasu najdaljših sušnih dob 
stoji nasproti pas z najkrajšimi, ki zajame, kot je bilo pričakovati, 
dinarsko-alpske glavne vzpetosti. Nepričakovano pa je, da je v pas 
vključeno tudi vse Panonsko obrobje, skupno s Pohorjem. Najdaljše 
sušne dobe teh dveh predelov ne preidejo 30 dni. 
Pot do tolmačenja tega, na prvi pogled nelogičnega razporeda, nam 
pokaže čas nastopa maksimalnih sušnih period. Zaradi pogostih popol-
danskih ploh v poletnih mesecih prihaja v poštev na vzhodu v glavnem 
le zima. In res so v veliki večini meseci december, januar in februar in 
deloma še marec. Prav za mrzle mesece pa je značilna situacija, ko se 
nad centralno Evropo stvori anticiklonalno hladno jedro, katerega 
področje pa ne seže do morja; v glavnem stagnira v območju Panonske 
nižine in vzhodno od tod in slabo izražen stični pas se po več dni za-
držuje nad našimi vzhodnimi deli. Zaradi stabilnega ozračja in neznat-
nega premika se izločajo le šibke, vendar zadostne (preko 0,1 mm) 
padavine, tako da je nastanek daljših sušnih nizov otežkočen. 
Mimo hladnih mesecev srečamo tudi poletne mesece, v katere 
padajo najdaljši sušni nizi. Omembe vreden je zlasti primer za Sinji 
vrh ob Kolpi. Saj smo pri tolmačenju histogramov in relativnih kumu-
lativ ugotovili, da nimajo naši skrajni južni predeli minimalnih padavin 
v zimskih mesecih, temveč v juliju, pa je zato poletni nastop najdaljše 
sušne dobe ob Kolpi povsem razumljiv. 
4. Mokre dobe 
Z ozirom na dejstvo, da spada zapadna tretjina Slovenije med 
najbolj namočena področja Evrope, bi bilo pričakovati, da si bodo sušne 
in deževne dobe vsaj v omenjenem pasu držale ravnotežje. Tako misel 
bi nam še podprlo upoštevanje nestalnosti vremena v aprilu in maju, 
pa pogoste popoldanske plohe v poletnih mesecih in končno deževno 
vreme v oktobru in novembru. Statistika pa povsem zanika naša pred-
videvanja. Priložena tabela nam za nekaj postaj pokaže, v kakšnem raz-
merju si stoje sušni in deževni dnevi v 16-letnem povprečku (vključeni 
v 10-dnevne nize). 
v o C 
P o s t a j a 
S
av
ic
a t i ) S «4 
M 
S g 
o o 
'c 
3 i* 
55 L
ju
b
lj
. 
M
ar
ib
o:
 
% S 
S
ob
ot
a 
sušnih 68,8 73,1 71,7 143,0 80,0 85,0 81,6 107,1 
v lažnih 14,7 21,3 20,3 0,8 18,0 7,7 3,1 1,3 
Kot vidimo, celo ozka področja maksimalnih padavin: Trnovski 
gozd, Snežnik, Julijske Alpe ne dosežejo razmerja 1 : 3, naši suhi predeli 
pa pridejo v primerjavi sušnih in vlažnih dni celo do razmerja 1 :100 
v Prekmurju in 1 :150 v Primorju. Taka bilanca gotovo močno iznenadi: 
enkrat zaradi prej omenjenih dejstev, drugič pa iz izkušnje, saj z izjemo 
kraških predelov naše agrarne proizvodnje suša skoro ne ogroža, pač 
pa prevelika namočenost. 
Na osnovi podatkov 30 izbranih postaj (tabela 7) sta izdelani dve 
skici. Prva nam prikazuje povprečno število mokrih dni v posameznih 
predelih (skica 70). Kot vidimo, imamo iste osnovne linije kot pri pada-
vinskih kartah na splošno. Od dinarsko-alpske pregraje pada število 
strnjenih mokrih dni naglo proti morju in počasi proti panonskemu 
obrobju. Poudariti je predvsem treba, da ima zapadna polovica Slove-
nije nad 10 deževnih dni, vzhodna polovica pa pod tem številom. Ker 
smo dejali, da je našemu kmetijstvu sovražnik številka 1 vlaga in ne 
suša, panonsko obrobje pa predstavlja našo žitnico, moremo področja, 
kjer ni več kot 10 dni na leto vključenih v vlažne dobe, smatrati kot 
izrazito ugodna za žitne kulture (Sobota 1,3, Kostanjevica 1,6, Adlešiči 
3,1, Celje 2,1). 
Tabela 7. P O D A T K I O M O K R I H DOBAH 
Zap. 
št. P o s t a j a I II I I I 
1. Adlešiči 0,9 
2. A m b r u s 0,9 0,8 0,1 
3. B reg in j 0,7 
4. Cel je 0,6 
5. Gomance 1,3 2,5 
6. H o r j u l 0,6 
7. I d r i j a 0,3 2,4 
8. K a m n i k 0,3 0,6 
9. Kočev je 0,9 
10. Kos t an j ev i ca 
11. Krekovše 3,1 
12. Kubed 1,3 0,7 
13. Lig 0,3 0,8 0,6 
14. L j u b l j a n a 0,4 1,8 
15. Mar ibor 0,3 
16. Med vod j e 0,3 0,8 
17. P red i l 0,3 0,9 
18. Ravne 0,9 0,6 1,9 
19. Rogaška S la t ina 0,9 
20. Sav ica 0,9 0,8 1,7 
21. S in j i v r h 0,8 
22. S lav ina 0.1 0,9 0,6 
23. S loven jg radec 
24. Sobota 
25. Soča 0,4 
26. S t a r a Glažuta 0,9 
27. Sv. B a r b a r a 0,9 
28. Sv. Kr i ž -P lan ina 1,0 1,7 2,0 
29. Skoc jan 
30. T r e b n j e 0,6 
IV V VI VII VII I IX X X I X I I 
Stev. 
dni v 
le tu 
Stev. 
d o b 
Dolž. 
(povpr.) 
Maks. 
doba D a t u m 
0,6 0,9 0,8 0,6 3,8 0,3 12,0 16 X. 1929 
1,2 0,6 1,0 0,7 0,8 6,1 0,5 11,9 14 VII . 1926 
0,8 1,9 1,6 0,7 0,6 1,2 0,3 2,1 9,9 0,8 12,3 16 V. 1939 
0,7 0,6 1,9 0,2 10,3 13 IV. 1937 
3,9 2,6 2,1 0,9 0,8 0,8 0,6 2,7 2,1 20,3 1,6 12,7 23 V. 1936 
0,4 0,3 1,1 1,9 0,8 5,1 0,4 11,6 15 XI. 1928 
1,4 3,1 2,3 0,3 0,5 0,2 1,4 5,7 2,7 20,3 1,6 13,4 28 VII. 1933 
2,2 0,9 1,0 2,0 2,0 9,0 0,8 11,1 17 XI . 1928 
0,1 1,2 0,1 0,9 0,3 0,7 4,2 0,3 12,4 14 VII . 1926 
0,1 0,6 0,9 1,6 0,2 12,5 14 IX. 1928 
3,3 2,1 1,7 2,2 0,6 1,3 1,2 4,6 1,2 21,3 1,7 12,3 19 IV. 1936 
1,9 3,5 0,1 0,7 0,8 8,9 0,8 11,1 14 V. 1939 
0,9 3,9 3,0 1,9 1,3 0,2 0,6 2,8 0,7 17,0 1,3 13,0 21 XI . 1928 
2,4 2,8 0,7 1,8 3,8 3,9 1,1 1,4 12,4 16 XI I . 1937 
2,6 1,4 1,5 0,7 0,6 7,1 0,6 11,1 14 VI. 1933 
3,4 1,3 5,8 0,4 13,4 16 X. 1926 
1,8 2,1 1,4 0,7 1,4 0,2 1,1 2,7 0,6 13,2 1,1 12,3 21 VI. 1933 
2,5 1,9 1,9 0,1 0,7 0,3 1,4 0,5 13,5 0,9 13,5 20 VI. 1933 
1,7 2,3 0,4 0,4 4,7 0,4 12,1 14 III . 1928 
0,4 2,3 1,9 0,2 1,2 0,1 1,6 2,1 1,3 14,7 1,1 13,1 24 VI. 1933 
0,4 1,2 0,6 0,1 2,2 2,2 7,5 0,6 13,3 14 XI . 1925 
0,6 1,8 0,9 0,7 1,2 0,7 0,7 7,9 0,7 10,8 16 XI . 1928 
1.1 1,6 1,6 0,9 0,6 1,9 1,0 0,8 9,3 1,1 11,4 16 VII . 1929 
0,6 0,1 0,6 1,3 0,1 10,5 11 VIII . 1933 
1,5 2,3 2,0 1,3 0,6 0,2 0,4 3,6 12,6 0,9 14,5 23 VI. 1033 
0,7 0,7 0,1 1,0 0,7 4,1 0,3 13,1 14 I I I . 1928 
0,9 0,2 0,6 2,4 0,3 10,5 12 IV. 1937 
0,3 2,2 0,7 0,9 0,6 0,2 2,7 3,6 1,5 17,4 1,3 13,3 21 XI . 1926 
0,1 2,8 
0,9 13 VI. 1940 
0,1 0,8 4,2 0,4 11,2 14 V. 1928 
Pri obravnavanju sušnosti posameznih mesecev je bilo podčrtano, 
da šteje v povprečku na jmanj sušnih dni mesec maj. Domneva, da 
imamo zato v omenjenem mesecu največ vlažnih dni, drži le delno. Iz 
tabele je razvidno, da je razdeljena Slovenija, kar se strnjenih vlažnih 
dni tiče, v dva dela. Ljubljanska kotlina in njo obdajajoči gorski svet, 
pa še vse Posavsko hribovje in vzhodne Karavanke, torej vsa severo-
zapadna tret j ina Slovenije, ima največ mokrih dni v jeseni, in to 
v glavnem meseca novembra. Na Primorskem, Notranjskem in Dolenj-
skem stopi na mesto novembra maj, na delu Štajerske deloma april, 
Število mokrih dni * ' (. 
v Prekmurju pa avgust. Tako vidimo, da se v Prekmurju in Julijskih 
Alpah ravna maksimum vlažnih dni po času maksimalnih padavin, na 
jugu in vzhodu pade v času najmanjšega števila sušnih dni, v večini, 
goratega sveta, kjer pade v november, pa se veže na mesec, ki ga odli-
kuje izdatna moča. 
Iz tabele 7 je tudi razvidno, da je povprečno število strnjenih 
padavinskih dni v mesecu, ko je teh dni največ, zelo različno, da pa 
zopet izstopajo kot predeli z največjo pogostostjo Trnovski gozd, Snež-
nik in Julijske Alpe. 
Druga skica (71) prikazuje razporedbo najdaljših vlažnih dob. — 
Njena bistvena poteza ni v tem, da gorski svet zopet izstopa, ampak 
da razlika nikakor ni tako velika, kot je pri množini padavin. Razmerje 
med najdaljšimi in najkrajšimi maksimalnimi deževnimi dobami je 
približno 2 : 1 . 
Glede časa, ko je nad določenim področjem bila najdaljša mokra 
doba, je treba poudariti, da nastopi omenjeni maksimum v vseh mese-
\ 
/ 5 "5 
cih, razen v najbolj suhih — januarju in februarju. Ta časovna neopre-
deljenost je posledica dveh faktorjev: prvič le potr juje pripadnost 
Slovenije v območje srednjeevropske klime z dokaj enakomerno raz-
poredbo padavin v vseh letnih časih; drugič pa ne smemo preko dejstva, 
da je neprekinjeno obdobje vsaj 10-dnevnega deževja redek pojav. In 
čim redkejši je kak pojav, tem daljša mora biti opazovalna doba, da 
pridemo do povprečkov, za katere sploh smemo rabiti izraz dolgoletnega 
povprečka. — Upoštevajoč kratkost našega opazovalnega niza moramo 
zato z veliko rezervo sprejeti vse, kar je bilo obravnavanega v zvezi 
z mokrimi dobami. Iz tega vsega pa seveda sledi, da tabela o razmerju 
med pogostnostjo suhih in mokrih obdobij, odnosno v nje vključenega 
števila dni na osnovi tako dolgih razponov ne predstavlja dobre in pra-
vilne ponazoritve obravnavanih prilik. Vse omenjene podatke moramo 
gledati zato pod določenim zornim kotom. 
C. N i h a n j a v i š i n e p a d a v i n 
Povprečki, letni ali mesečni, so močna opora pri označevanju pada-
vinskih in s tem tudi klimatskih prilik določene geografske enote. — 
Velika je tudi nj ih praktična uporabljivost, vendar ne zadoščajo, ako 
hočemo n.pr. ugotoviti koristnost določenega področja, recimo za polje-
delstvo in morda v vodnoenergetskem pogledu. Za take namene so nam 
potrebni podatki tudi o kolebanju padavin, saj pomenijo velika kole-
banja nevarnost, da nastopajo v določenih časovnih razponih tako močni 
in pogosti odstopi, da bi moglo nastati vprašanje o smiselnosti predvi-
denega gospodarskega izkoriščanja. 
1. Povprečna letna in mesečna kolebanja 
Za izražanje spremenljivosti množine padavin imamo dva načina. 
Pri prvem gre za absolutne srednje vrednosti, pri drugem za relativne. 
Spričo velikih razlik v letnih množinah padavin na teritoriju naše 
republike prva možnost ne bi bila splošno uporabna. To spoznamo iz 
primerjave absolutnega nihanja postaj Savice in Sobote. Absolutni po-
vpreček 16 let, ki ga dobimo iz vsote letnih odstotkov, znaša pri Savici 
573 mm, pri Soboti pa 146 mm. Teh dveh podatkov pa nikakor ne 
moremo primerjati, saj bi sledil zaključek, da je nihanje v alpskem 
svetu 4-krat večje kot v Panonski nižini. Upoštevati je treba za to tudi 
letne količine padavin, s čimer pridemo do pojma odvisne, relativne 
spremenlj ivosti. 
Prikazuje nam jo skica 72, narejena na osnovi podatkov 36 postaj. 
Iz poteka izanomal relativne variabilnosti vidimo, da se vleče po sredi 
vse Slovenije v smeri JZ-SV pas, kjer znaša odvisna spremenljivost od 
13 do 15 % letnih količin. — Severozapadna in jugovzhodna četrtina 
pa imata izrazitejše odstopanje, v glavnem okoli 1 6 % dolgoletnega 
povprečka. Ekstremno variabilnost izkazujejo na severozapadu visoko-
gorski svet Julijskih Alp (Predil 18,1, Savica 18,2), na vzhodu pa 
vzhodne Haloze (Sv. Barbara 18,2). 
Na prvi pogled iznenadi svojski in v razporedbi padavin doslej ne-
poznani potek izolinij. Zapadna bariera, ki predstavlja sicer tako jasne 
ekstreme, pa na j obranavamo padavine na kakršenkoli način, skoro 
povsem izpade. Sele natančnejši pregled pokaže, da imamo vrsto postaj, 
nanizanih v smeri pregrade, katerih spremenljivost znaša 14 do 15 % 
(Gomance 14,1, Slavina 14,0, Ajdovščina 14,5, Krekovše 14,8 %) medtem 
ko imamo v ostalem delu vmesnega pasu pod 14 °/o letnih količin pada-
vin. Ako upoštevamo še pomožno izanomalo 14, potem se nam pokaže 
na karti relativne variabilnosti nekak deformiran križ. Presečišče obeh 
ramen leži na vzhodu od Trnovskega gozda. Podolžno rame predstavlja 
pas z relativno variabilnostjo med 13 in 14 %. Pas ni enoten. Preko 
Ljubljanske kotline sega proti jugozahodu še na Logaško polje, sicer pa 
vključuje spodnji del Ljubljanske kotline, Kozjak in seveda vso Celjsko 
kotlino. Z nasprotne strani se približa do Slavine segajoči pas z enako 
variabilnostjo. Zavzema obalo in Kraške planote ob Tržaškem zalivu. 
Prečno ramo predstavlja najvišje vzpetosti Julijskih Alp na severo-
zahodu, na jugu pa proti jugozahodnim vetrovom zaščiteno področje 
severovzhodno od Javornika in Snežnika. Ako se ne oziramo na neka-
tere izjeme, ki so verjetno posledica razmeroma kratke dobe (Idrija 17,3, 
Komen 17,1 %), potem imamo v Sloveniji največjo variabilnost v pre-
gradi ali neposredno v njenem zaledju, najmanjšo pa v pasu, ki poteka 
po sredi vse Slovenije, pravokotno na dinarsko smer. 
Na vzhodu izkazuje podobno veliko kolebanje kot Julijske Alpe 
Barbara v Halozah, in sicer 18,2 %. Čeprav je ta številka mnogo večja 
kot pri Soboti (16,7 °/o), o njeni realnosti skoro ni mogoče dvomiti. Saj 
je očitno stopnjevanje relativne variabilnosti, čim bolj se od osrednje 
Slovenije pomikamo proti vzhodu. — Tako imamo v Trbovljah 13,0, 
v Celju 13,8, Rogaški Slatini 15,0 in v Halozah, kot omenjeno, 18,2 °/o. 
Tudi če vzamemo kot izhodišče Slovenj Gradec, imamo preko Stare 
Glažute in Maribora podobno stopnjevanje. 
V nasprotju z letno variabilnostjo, ki je na tako majhni površini 
kot jo pomeni Slovenija, razčlenjena na 6 področij, vidimo pri me-
sečni variabilnosti prav nasprotni primer. Sicer imamo tudi v tem pri-
meru velike razlike v odstopih, toda razporedba ni razbita, temveč je 
enotna, z jasno tendenco. V pretres niso vzeti vsi meseci, temveč le dva, 
februar in junij, v katerih more izzvati nihanje najtežje ekonomske 
posledice. Februar je naš najbolj suh mesec in predstavlja grlo v pro-
izvodnji eletroenergije, s tem pa seveda tudi naše industrije in prometa. 
Zato so nihanja v tem mesecu še celo nevarna in je nj ih poznavanje 
tem važnejše. — Junijske padavine pa igrajo odločilno vlogo v našem 
poljedelstvu, saj je izdatna moča rastju, ki je v tem mesecu v na jbuj -
nejši vegetaciji, najbolj potrebna. Zato je izostanek padavin v juniju 
za glavna proizvoda — krompir in žitarice — usoden. 
V februarju (skica 73a) je variabilnost največja v alpskem svetu 
in znaša nad 70 % dolgoletnega povprečja za ta mesec. Ekstrem pred-
stavlja nihanje v Predilu, kjer doseže kar 83 °/o. Ves pas od morja do 
vključno glavnih kraških planot ima srednje nihanje močnejše od 60 °/o. 
Na severovzhodu, vključno s Celjsko kotlino, zdrkne srednja variabil-
nost pod 50 °/o mesečnega povprečka. Tendenca je torej očitna: nizki 
kontinentalni predeli imajo najmanjšo variabilnost, nato pride na vrsto 
sredozemsko obrobje in končno v največji meri skrajni severozapad. 
Razmerje 4 : 3 : 2 (Predil 83, Strunjan 65, Maribor 40 °/o) je neugodno, 
ker je največje nihanje prav v glavnih hidroenergetskih predelih. 
6 Geografski zborn ik 81 
Prav tako, kot je očitna tendenca v februarju, je očitna tudi v ju-
niju (skica 73b). Razlika je le v tem, da popušča variabilnost v febru-
ar ju pravokotno na smer jugozapadnika, ki vlago prinaša, in da je tem 
večja, čim višje so vzpetosti, tako da se stopnjuje tudi proti severu, 
medtem ko imamo v juniju popuščanje od juga proti severu, pri čemer 
relief ne igra nikake vloge. Predeli s procentualno najizdatnejšimi pa-
davinami imajo manjšo variabilnost, tisti z najmanjšimi pa največjo, 
kar je povsem razumljivo. 
izanomaie relativne variabilnosti 
Motreno s stališča gospodarskega učinka je taka razporedba (v ju-
niju) ugodna, saj leži v pasu najmanjšega kolebanja tudi severovzhod, 
ki je naše glavno poljedelsko področje. Da leži v tem pasu tudi glavni 
vir naše električne energije ni važno, saj je junij tisti mesec, ko 
imamo v visokogorskem svetu rezervno energijo zaradi topitve snega. 
Neugodno pa vpliva velika variabilnost tega meseca v kraškem svetu, 
in to tem bolj, ker je propustnost tal nadaljnji moment, ki stopnjuje 
posledice eventualno izostale moče. 
Ako primerjamo vse tri skice, ki ponazorujejo relativno variabilnost, 
potem moramo zaključiti, da ni med njimi nikake podobnosti, posta-
vimo, kot smo to videli pri mesečni razporedbi padavin, ko je zapadna 
pregrada prišla redno do veljave. Ta ugotovitev pa nujno opozarja, da 
bi bilo potrebno izdelati kompletno predlogo, kot smo to storili v vseh 
dosedanjih primerih, torej za vseh 12 mesecev. Za gospodarstvo je res 
najvažnejša variabilnost v februarju in juniju, dobrodošla pa bi bila 
razporedba tudi v ostalih mesecih. Za klimatologa pa nakazana rešitev 
ne bi bila le dobrodošla temveč nujna. 
Tabela 8. N A J V E Č J I LETNI ODSTOPI P A D A V I N 
Zap. 
št. 
Le tna Maks. odstopi Relat . 
P o s t a j a koli- + var i a -
č ina m m % m m % bilnost 
1. A m b r u s 1399 549 39 444 32 15,7 
2. Adlešiči 1226 . 621 51 423 35 15.3 
3. C e l j e 1149 502 44 225 20 13,6 
4. Gomanoe 2914 1196 41 943 32 14,1 
B. Gorica 1454 543 37 526 36 15,7 
6. H o r j u l 1690 632 38 463 27 13,1 
7. I d r i j a 2114 856 40 677 32 17,3 
8. K a m n i k 1480 427 29 388 26 13,8 
9. Kos tan jev ica 1169 164 14 363 31 16,6 
10. Krekovše 3010 833 28 962 32 14,83 
11. Kr iž -P lan ina 1920 626 33 624 33 15,5 
12. Lig 2328 1015 44 609 26 16,4 
13. L j u b l j a n a 1618 761 47 443 27 13,6 
14. Mar ibor 1056 421 40 307 29 14,2 
15. P l an ina pri Rak. 1999 1040 52 491 25 16,6 
16. P red i l 2644 1103 42 937 42 18,14 
17. P r i m s k o v o - K r a n j 1469 395 27 430 29 15,5 
18. Rogaška S l a t i na 1139 419 37 344 30 14,97 
19. Savica 3141 828 28 980 31 18,20 
20. S in j i v rh 1429 584 41 450 31 15,0 
21. SLavina 1654 514 31 569 34 14,0 
22. S loven j Gradec 1229 321 26 253 21 12,4 
23. Sobota 868 435 50 274 32 16,7 
24. Sodražica 1815 841 46 250 17 16,4 
25. S t a ra Glažuta 1624 591 36 410 25 13,1 
26. S t r u n j a n 1004 508 51 305 30 13,1 
27. Sv. Ba rba ra 1023 451 44 351 34 19,2 
28. Skoc jan 1405 304 22 420 30 13,9 
29. Topolščica 1341 283 21 476 36 13,0 
30. T r e b n j e 1210 333 28 283 23 12,4 
6' 83 
Tabela 9. N A J V E Č J I ODSTOPI P A D A V I N V F E B R U A R J U IN J U N I J U 
F e b r u a r J u n i j 
^ P * P o s t a j a re la - Odstopi r e la - Odstopi 
M/16 t i v n a + + — — M/16 t ivna + + — — 
v a r i a b m m % m m % var iab . m m % m m % 
1. A m b r u s 64 52 94 147 49 77 126 49 167 132 92 73 
2. Adlešiči 68 54 93 137 58 85 65 46 143 125 83 73 
3. Ce l je 44 47 55 125 32 73 115 37 99 86 98 85 
4. G o m a n c e 161 62 338 210 144 89 165 53 186 113 121 73 
5. Gorica 58 61 99 170 56 97 142 39 122 86 86 61 
6. H o r j u l 83 55 157 189 72 87 148 40 149 101 147 99 
7. I d r i j a 110 66 305 277 99 90 170 46 209 123 148 87 
8. K a m n i k 54 63 118 218 41 76 137 35 118 86 109 82 
9. Kos t an j ev i ca 58 63 83 143 48 83 108 50 108 100 83 77 
10. K r e k o v š e 172 63 287 167 152 88 205 39 187 91 146 71 
11. Kr i ž -P l an ina 81 75 170 210 76 94 178 34 101 57 129 72 
12. Lig 108 73 237 219 104 96 223 42 463 208 126 57 
13. L j u b l j a n a 70 40 102 146 58 83 144 65 160 111 116 81 
14. M a r i b o r 42 46 53 126 35 83 117 38 117 100 67 57 
15. P l a n i n a pr i R a k e k u 104 65 209 201 93 89 163 49 156 96 122 75 
16. P red i l 114 83 304 267 105 92 227 33 234 103 191 84 
17. Pr imiskovo-Kran j 69 60 108 156 63 91 126 40 118 94 89 71 
18. Rogaška S la t ina 45 57 56 124 39 87 114 33 115 101 57 50 
19. Savica 170 71 267 157 160 94 234 31 121 52 198 85 
20. S i n j i v r h 77 58 127 165 61 79 125 43 119 95 102 81 
21. S lav ina 79 69 129 163 77 98 135 54 81 60 102 75 
22. S l o v e n j Gradec 43 63 89 207 34 79 125 27 65 52 62 50 
23. Sobota 33 51 38 115 32 97 101 35 78 77 75 74 
24. Sodražica 90 57 136 151 73 81 161 48 167 104 141 88 
25. S t a ra Glažuta 70 54 97 139 52 74 161 32 124 77 82 51 
26. S t r u n j a n 39 65 65 191 35 90 81 53 75 93 64 79 
27. Sv. B a r b a r a 48 48 83 173 45 94 96 40 84 88 80 83 
28. S k o c j a n 56 66 101 180 56 100 124 44 114 92 100 81 
29. Topolščica 52 71 157 302 44 85 140 29 82 59 105 75 
30. T r e b n j e 51 51 70 137 47 92 116 42 130 112 109 94 
Predložena razprava temelji na 16-letnem opazovalnem nizu, kar 
je komaj polovica normalnega niza, ki pa tudi ne pomeni nič več 
kot le rešitev za silo, pač izhod, ker je težko priti do daljšega niza 
z zadostnim številom postaj. Opazovalna mreža v Sloveniji je med 
dokaj starimi, kot je bilo v uvodu navedeno, in razpolaga z relativno 
gostimi postajami, na katerih pa so bila opazovanja ponovno prekinjena 
za daljšo ali krajšo dobo. Naj tu omenimo zlasti čas druge svetovne 
vojne, ko je bila opazovalna služba, z rednimi izjemami, povsem pre-
kinjena. Seveda bo treba ta leta z interpolacijami zapolniti, ako hočemo 
priti do neprekinjenega niza 60 in več let. Rezultati računskih operacij 
pa se približajo stvarnosti le v primeru, kadar se poslužujemo pravilno 
izbranih osnovnih postaj. Mimo letnega hoda pride v poštev še relativna 
variabilnost in le postaje, ki imajo ta dva elementa podobna, je mogoče 
medsebojno izpopolniti. Pri tem seveda ne gre le za letne vrednosti, 
ampak predvsem za mesečne. Tako vidimo, da je tudi s pravkar pri-
kazane strani velika nujnost, izdelati karte mesečne variabilnosti za 
vseh 12 mesecev. 
V okviru predložene razprave je naloga neizvedljiva, saj zahteva 
še mnogo več zamudnega preračunavanja kot n. pr. poglavje o sušnosti 
in vlažnosti; pa tudi po problematiki je to naloga, ki jo je mogoče rešiti 
le v samostojnem večjem delu. 
2. Ekstremni letni in mesečni odstopi 
a) Absolutni letni odstopi 
Kot omenjeno, izračunamo relativno variabilnost iz vsote absolutnih 
letnih odstopov. Ako si ogledamo ta element, ugotovimo takoj zelo 
velike razlike. Tabela 8 in priloga 8 nam to dobro ilustrirata; iz obeh 
razvidimo, kakšen padavinski režim je bil v posameznih letih našega 
niza. Nadpovprečno močo je dobila vsa Slovenija v letih 1925 do 1926, 
1937 — vsega trikrat ali 19 "/o, medtem ko imamo nasproten primer le 
enkrat (6 %) in to leta 1938. V vseh drugih 12 primerih (75 °/o) je bila 
razporedba neenotna, saj smo imeli v istem letu predele z nadpovrečno 
in predele s podpovprečno namočenostjo. Ako upoštevamo, da zajamejo 
frontalne padavine velike površine ali vsaj dolge pasove, na drugi 
strani pa, da je v primeri s temi področji površina Slovenije prav 
neznatna, potem dobimo jasno sliko o mestu, ki ga zavzema Slovenija 
med posameznimi padavinskimi področji. Le izrazito prehodne zone 
morejo kazati tolika nasprotja v padavinski razporedbi, kot jih vidimo 
pri nas. 
Pri tem ni poudarek samo na dejstvu, da smo imeli le v 25 °/o števila 
let enotno tendenco v vsej republiki in da je bila v ostalih 75 °/o Slo-
venija razdeljena na relativno namočeni in suhi del. To razmerje bi bilo 
v daljšem nizu verjetno drugačno. Kar bode v oči, je izrazitost nasprotij 
med suhimi in namočenimi predeli v istem letu. — Tako imamo na 
primer v letu 1930 v Julijskih Alpah deficit v višini 400 mm (Savica 
438 mm), v komaj 40 kilometrov oddaljenem Trnovskem gozdu pa 
suficit preko 500 mm (Krekovše 518 mm). Nadpovrečno namočen je 
predel kraških planot, osrednja Slovenija je bila v enotnem pasu z vsem 
visokogorskim svetom suha, nasprotno pa je bila vsa vzhodna Slovenija 
zopet nadpovprečno močena. — Taka razbitost ni izjemen primer, saj 
imamo več podobnih (leto 1933, 1936) in tudi izrazitejše primere (1940). 
Na osnovi 16 let, kot omenjeno, le težko zaključimo o pripadnosti 
posameznih geografskih enot enemu ali drugemu padavinskemu režimu. 
Vsekakor pa teh 16 primerov zadošča za široko karakterizacijo pada-
vinskih prilik v Sloveniji. Oglejmo si razporedbo padavin v primerih, 
ko je bila vsa Slovenija nadpovprečno namočena! Skice so risane na 
osnovi diferenc med množino padavin v posameznem letu in dolgolet-
nim povprečkom. Po potrebi so vnesene tudi vrednosti za relativne 
odstope. 
V letu 1925 sta si predela Alp in Trnovskega gozda v ravnotežju 
(Savica 768 mm, Idrija 781 mm), v naslednjem letu pa imamo v naj-
višjih alpskih predelih in v pred njim ležečem Kolovratu že preko 1100 
milimetrov suficita, medtem ko pade razlika nad Trnovskim gozdom na 
dobro polovico (Idrija 665 mm). Snežnik ima podobno razliko (Gomance 
535 mm), v prejšnjem letu pa je znašala razlika samo 132 mm. V dru-
gem primeru se torej Trnovski gozd po višini odklona približa Snež-
niku in ne južnim Apneniškim Alpam. 
V letu 1937 je situacija zasukana. Največji odstopi so na južni 
polovici: Gomance 1196, Planina pri Rakeku 1040 mm; proti severu 
odstop popušča in ima Idrija še 851 mm, Krekovše 833 mm in Most na 
Soči 344 mm odstopa. V Alpah pride do ponovnega dviga, ki pa je 
slabši, za skoro 300 mm nižji od tistega v Snežniku. Iz poteka izolini] 
je razvidno naslednje: maksimalne množine padavin, ki so po dolgo-
letnem povprečku v Julijskih Alpah, Trnovskem gozdu in Snežniku 
malone povsem enake, v posameznih letih varirajo med ekstremoma, 
katerega enega predstavlja primer razporedbe v letu 1926, ko so prejele 
izrazit maksimum Julijske Alpe, drugega pa razporedba v letu 1937, 
ko je bilo težišče v Snežniku, torej v dinarskem sistemu; pri tem se 
moramo še zavedati, da glavna padavinska področja obeh gorskih siste-
mov niso v območju naše razprave. Če bi upoštevali še to dejstvo, bi 
nasprotje med obema režimoma prišlo še bolj do izraza. 
Leto 1937 je značilno še po eni posebnosti. V vsem 16-letnem nizu 
je bil v tem letu na vzhodu zabeležen največji pozitivni padavinski 
odstop: v Mariboru je znašal 421 mm, v Barbari 451 mm m v Soboti 
435 mm, kar ustreza 40 do 50 °/o dolgoletnega povprečka (padavinskega). 
Ako izrazimo v procentih ekstremne presežke tudi za zapadno bariero, 
za katero so nam zadoščale v prejšnjih izvajanjih zaradi enakih dolgo-
letnih povprečkov že zgolj absolutne razlike, dobimo okoli 40-odstotno 
odstopanje od dolgoletnega povprečka. Tako vidimo, da predstavljajo 
V posameznih letih 16-letnega niza največje odstope prav tisti predeli, 
ki smo jih spoznali že pri obravnavanju srednjih letnih odstopov: Snež-
nik, Julijske Alpe in skrajni severovzhod s svojo posebnostjo, poletnimi 
maksimalnimi padavinami. 
Vsekakor iznenadi, da kaže Slovenija kljub svoji majhni ploskovni 
razsežnosti v pogledu odstopov, absolutnih kot relativnih, tako velike 
razlike. — Za primerjavo na j navedemo, da znaša v Nemčiji relativna 
variabilnost od 12 do 15 °/o, razpon torej 3 °/o (81), v Sloveniji pa od 
12,4 do 18,2 °/o, torej neprimerno višjo stopnjo in tudi razlika med po-
sameznimi predeli je skoro dvakrat večja kot v Nemčiji; s to primerjavo 
je prehodni značaj Slovenije med dvema diametralno nasprotnima pa-
davinskima režimoma še celo poudarjen. 
Naslednja naloga je, da spoznamo razporedbo ekstremnih letnih in 
mesečnih odstopov, ne glede na leto, v katerem je na poljubni postaji 
ekstremni odstop, pozitivni ali negativni, nastopil. Iz tabele 8, še bolj 
pa seveda iz skice, je razvidna geografska razporeditev pozitivnih eks-
tremnih odstopov, izračunanih iz razmerja med vrednostima absolut-
nega ekstrema, izraženega z razliko med dolgoletnim povprečkom in 
ekstremno pozitivno vrednostjo in drugim elementom, ki ga predstavlja 
dolgoletni povpreček. V stvari gre torej za izalohiete, le da bi morali 
vsaki številki pripisati še 100 in bi torej ne imeli 40, temveč 140 % 
(Maribor) in ne 41, marveč 141 % (Gomance). 
Največje pozitivne odstope v višini polovice dolgoletnega povprečka 
izkazujejo postaje v pasu minimalnih padavin (skica 86), Strunjan in 
Sobota. Tema dvema se priključita še Planina pri Rakeku in Adlešiči. 
Večina Slovenije ima ekstremne odstope v razmahu od 28 do 40 °/o 
letnih povprečkov. V ta pas je vključena tudi večina Julijskih Alp in 
večina Trnovskega gozda (Savica 28 %), torej predeli z najizdatnejšimi 
padavinami. Vmesni pas, od 40 do 50 % pokriva Slovenske gorice, P tu j -
sko polje in se v obliki jezika raztegne proti jugozapadu še v Celjsko 
kotlino (Celje 44 %), dalje pripada večina visokih kraških planot (Go-
mance 41, Kočevje 40, Sodražica 46, Sinji vrh 41) in končno neposredno 
zaledje Tržaškega zaliva (Komen 47, Slivje 43). 
Iz dejstva, da ekstremni pozitivni odstopi v predelih z zmernimi in 
šibkimi množinami padavin po velikosti jasno odstopajo od večine od-
stopov in da naslednji, drugi največji odstop kar za 100 in tudi več 
odstotkov prekašajo (Ljubljana 761 do 385 mm; Celje 502 do 225 mm; 
Sobota 435 do 278; Strunjan 508 do 125 mm), moramo te odstope sma-
trati za primere, ki se dogode izjemoma odnosno le v zelo dolgih deset-
letjih po enkrat in da bi bilo zato preuranjeno iskati na osnovi teh 
primerov fizikalne zakonitosti za njihovo razporeditev. 
Bistveno različna je razporedba negativnih letnih ekstremnih od-
stopov (skica 87). Prvo. kar je treba podčrtati, predstavlja manjši raz-
pon ekstremnih vrednosti. Pri pozitivnih ekstremih je ta razpon znašal 
30 °/o (Skocjan 22, Planina 52 %), medtem ko znaša razlika pri nega-
tivnih odstopih komaj polovico, namreč le 15 °/o (Celje 20 °/o, Predil 
35 %). Vsa Slovenija je razdeljena na tri dele. Osrednji pas, zavzemajoč 
predele od Kozjaka preko Pohorja, Celjske kotline, Posavskega hri-
bovja, Ljubljanske kotline in preko Skofjeloško-cerkljanskega hribovja 
ter Kolovrata v Furlansko nižino, ima manjše letne negativne ekstreme, 
in sicer od 20 do 30°/o. Vsa ostala Slovenija, to je visokogorski svet na 
severu, dalje vse kraške planote, nizko Primorje in Panonsko obrobje 
pa imajo nihanje od 30 do 35 °/o. Vidimo torej, da je razporedba nega-
tivnih letnih ekstremov v nasprotju s pozitivnimi prvič za polovico 
manjša in drugič nerazgibana. 
b) Mesečni ekstremi 
Leto predstavlja prirodno enoto, v toku katere se v zvezi z navi-
deznim potovanjem sonca vrše redne spremembe v planetarni cirku-
laciji. Te spremembe imajo za posledico delitev leta v letne čase, ki pa 
niso trdno vezani na termine sončnega leta, temveč naslopajo z večjo 
ali manjšo zamudo. Izraz teh zakasnitev so odstopi tudi obeh glavnih 
klimatoloških elementov — temperaturnih in padavinskih. 
Za zapadno sredozemsko področje in za južno Evropo v nekoliko 
manjši meri vemo, da prideta v poletnem času pod vpliv subtropskih 
anticiklonalnih jeder in s tem v predele prevladujočega lepega vremena, 
saj je območje polarnofrontalnih motenj odmaknjeno proti severu. — 
Izostanek take prestavitve pa povzroči, da je poletje deževno, neizrazito. 
Vendar pa vemo iz izkušnje, da se odstopi v enem letnem času pogosto 
kompenzirajo z nasprotnimi odstopi v drugem letnem času, tako da 
pride do izravnave še tekom istega leta vsaj v glavnih obrisih, pa zato 
letni odstopi niso preveliki. Ugotovili smo, da znaša v Sloveniji rela-
tivna letna variabilnost od 12 do 18 °/», v ekstremnih letih pa dosežejo 
odstopi velikost od 20 do 5 0 % (skica 86), in to v namočenih letih; 
v suhih letih dosežejo odstopi obseg od 15 do 30 °/o (skica 87), in to 
L etni ne ga ti vri ek stremi (v%) 
sk. 87 
kljub temu, da se v naših predelih, kot že omenjeno, padavine, ki so 
bile v enem letnem času preobilne ali prešibke, vsaj delno uravnovesijo 
z nasprotnim odstopom v obdobju ostalih letnih časov. To kompenza-
cijo olajšuje dejstvo, da leži večina Slovenije v coni zelo enakomerne 
razporedbe padavin, brez izrazite suhe dobe. Razumljivo je, da ima 
eventualni izostanek padavin v pasu, k jer je le ena deževna doba, 
mnogo težje posledice, kot pa v naših predelih, saj je kompenzacija 
v preostalem suhem delu leta malone izključena. Kljub temu izena-
čujočemu momentu dosežejo ekstremni letni odstopi, kot smo že videli, 
do 50 % dolgoletnega povprečka. 
Drugačno enoto kot leto predstavlja mesec. To je umetna, samo-
voljna tvorba, brez sleherne primerjave z letom in njegovim sistemom 
padavin. Zato so nihanja v posameznih mesecih mnogo večja kot letna 
nihanja. V februarju znaša relativna variabilnost od 46 % (Maribor) do 
83 °/o (Predil) (skica 72); v juniju pa od 27 % (Slovenj Gradec) do 5 4 % 
(Slavina) (tabela 8, skica 73). 
V ekstremnih primerih mesečnih padavin so odstopi seveda mnogo 
večji. Podobno kot smo ekstremne letne odstope analizirali z ozirom na 
predznak, bomo tudi pri obeh mesecih, ki imata v našem gospodarstvu 
najvažnejšo vlogo, ugotovili odstope na enak način. Iz tabele 8 in skice 
88 je mogoče razbrati naslednje: v februar ju se gibljejo pozitivni eks-
tremni odstopi od 115% (Sobota) do 302 % (Topolščica). V vzhodni 
Sloveniji, to je vzhodno od Mislinje in nekako do kolena Savinje pri 
Celju ter južno od Save od izliva Ljubljanice proti vzhodu, so odstopi 
med 115 in 150, zapadno od tod pa so večji od 150%. Glavne dinarske 
planote in izraziti alpski svet ter na vzhodu podaljški Karavank imajo 
nad 200 mm velike pozitivne odstope (Idrija 277, Planina 201, Gomance 
210, Predil 267, Sv. Križ Planina 209, Kamnik 218, Topolščica 301). — 
Važno je poudariti, da področja Krekovš (167), Raven (191) in Savice 
(157) niso v tem pasu. 
V juniju (skica 89) so pozitivni odstopi za dober del šibkejši. Naj-
izrazitejši so v Suhi in Beli krajini, kjer dosežeta postaji Ambrus in 
Adlešiči 132 odnosno 125 %, najšibkejši pa v predelu visokogorskega 
sveta (Savica 51, Križ Planina 58 %>) in zopet na vzhodu Karavank, 
k je r dosežeta Topolščica 59 °/o in Slovenj Gradec 52 %>. Vmesni predel 
predstavlja enakomerno postopno zmanjševanje odstopov, tako da je 
očitna tendenca v padanju variabilnosti od jugovzhoda proti severo-
zahodu. Ker sta bili Bela in Suha krajina v februar ju v pasu minimal-
nih odstopov, skrajni severozapad pa v pasu maksimalnih, lahko sma-
tramo, da pomeni razporedba odstopov pozitivnih v juniju zrcalno sliko 
tiste v februarju. 
Zaključek glede maksimalnih mesečnih pozitivnih odstopov v naj-
važnejših dveh mesecih, februar ju in juniju, bi torej bil, da so odstopi 
izraženi v odstotkih, večji v zimski dobi, ko je manj padavin, kot pa 
v času z izdatnejšo močo. Glede višine maksimalnih pozitivnih odstopov 
bi bilo treba podčrtati, da dosegajo dva do trikratno mesečno vrednost 
v februarju, medtem ko v juniju komaj preidejo enkratno vrednost. 
Kolebanje je na oko sicer veliko, vendar v primeri s sosednimi predeli 
na jugu še vedno šibko. Tako je n. pr. v južni Italiji padla oktobra 
1951 19-kratna vrednost mesečnega povrečka in v primeri s tem so 
naši odstopi prav neznatni. 
Negativni ekstremni odstopi so v naših predelih zelo veliki. Pri-
merjava s pozitivnimi ni možna, ker negativni odstop ne more preiti 
100 °/o, to je slučaj, ko v določenem mesecu sploh ni bilo padavin. Ta 
skrajna možnost je bila v obravnavanih dveh mesecih na 36 reprezen-
tativnih postajah ugotovljena enkrat, in sicer v februar ju 1938 v Škocja-
nu, v juniju 1930 v Horjulu pa se je temu močno približala (99,6 °/o). 
V februarju (skica 90) so odstopi izraziti in nihajo med 69 °/o 
(Trbovlje) in 100 °/o (Skocjan). Glavni padavinski predeli — zapadna 
90, 
gorska pregrada in ves predel zapadno od tod ima odstope preko 90 % 
in isto velja za skrajni ozki severovzhodni pas (Kapela 98, Barbara 94, 
Sobota 97 °/o). Vmesni predeli imajo odstope od 80 do 90 % in le zapadni 
del Štajerske in Suha krajina imajo pod 80 % (Trbovlje 69 %, Slovenj 
Gradec 79 %>, Ambrus 77 %). 
V juniju (skica 91) so odstopi umirjenejši. Ako izvzamemo izjemna 
primera Horjul in Trebnje (94 %) so junijski odstopi bili v okviru raz-
maha med 50 (Slovenj Gradec) in 88 % (Sodražica), pri čemer je bila 
razporedba zelo enakomerna. Izrazito izstopa le širok pas preko Šta-
jerske, od avstrijske do hrvaške meje, v katerem so bili odstopi manjši 
od 60 % (Slovenj Gradec 50, Stara Glažuta 51, Maribor 58, Rogaška 
Slatina 50 %>) sicer pa so se odstopi gibali v višini okoli 80°/o. 
Tako vidimo, da so tudi pri negativnih odstopih ekstremne vred-
nosti bile dosežene v dobi najšibkejših padavin. 
Ako ob zaključku poglavja o spremenljivosti napravimo še primero 
s spremenljivostjo v Seidlovem nizu, dobimo naslednjo sliko: kljub 
komaj 16-letni opazovalni dobi letne in zlasti mesečne vrednosti rela-
tivne variabilnosti ne odstopajo preveč od starejše dobe. Na razpolago 
imamo le tri postaje: Ljubljano, Kranj in Krekovše. — Vrednosti za 
mesečno relativno variabilnost so mestoma presenetljivo podobne. Tako 
imamo za februar: Ljubljana 65 in 66%; Krekovše 63 in 65%; Kranj 
60 in 70 %. Za junij : Ljubljana 40 in 41%; Krekovše 39 in 37%; 
Kranj 40 in 46 % (prvi podatek velja za novejšo dobo). Razlike v letni 
variabilnosti obeh dob: Ljubljana 13,6, 15,0%; Krekovše "14,8, 11,0%; 
Kranj 15,5, 15,0 % pa so izrazitejše. 
3. Niz 1925 do 1940 kot del sekularnih opazovanj 
Nihanja letnih množin padavin so pokazala, da Slovenija kljub 
svoji ploskovni neznatnosti ne predstavlja v padavinskem pogledu 
enote, v kateri bi se vrstili pozitivni in negativni odstopi posameznih 
let preko vse republike z istim predznakom. Pokazalo se je, da so možne 
velike razlike na zelo majhnih razdaljah. 
Res je sicer, da so velike razlike v predznaku letnega odklona redke, 
pa bi bilo vendarle neodgovorno, ako bi izbrali katerokoli postajo in bi 
njene podatke aplicirali na vso Slovenijo. Pravilneje bi bilo, ako bi 
izbrali reprezentantne, karakteristične postaje za večje regije in bi nato 
izvedli nalogo, ki je naznačena v zaglavju. 
Zal še ne razpolagamo s kritično obdelanim materialom naših naj-
starejših postaj, pa je naloga zato trenutno neizvedljiva. Ostane nam 
le Ljubljana, za katero imamo podatke od 1851 do 1954, torej polna 104 
leta. Vsa prejšnja poglavja so imela za svoje področje vso Slovenijo, tu 
pa obravnavamo eno samo postajo, ki more reprezentirati le spodnjo 
Ljubljansko kotlino. Z ozirom na pomen, ki ga v zadnjem času ima 
v gospodarskem pogledu to področje, pa bo tudi obravnavanje tako 
ozko odmerjenega področja koristno in to tem bolj, ker podajamo način, 
kako naj bo obravnavani problem načet. 
Grafikon 4 prikazuje krivuljo padavin v Ljubljani; potegnjen je 
na osnovi lustrov, to je letnih pentad, in to ne običajnih, temveč drsečih 
sredin (laufende Luster). Navadni lustri kažejo še prevelike razlike, pa 
je zato pravec gibanja težko razviden. Mnogo otipljivejši je ob uporabi 
drsečih sredin, ker so odstopi posameznih let zelo zmanjšani; saj so 
vrednosti zaradi odpada prvega člena in vključitve naslednjega novega 
člena razmeroma majhne, in to zato, ker ostanejo po štirje členi v dveh 
zaporednih vrednostih isti. 
Krivulja drsečih sredin nam služi lahko v različne namene. — 
V prvem poglavju (letne množine) smo mimogrede omenili, da je 16-
letna Wagnerjeva perioda prekratka in da bi bilo smiselneje, ako bi 
mogli vzeti kot osnovo Briicknerjevo 35-letno periodo, sestavljeno iz 
suhega in mokrega dela. Ako skušamo iz grafikona izluščiti katerokoli 
omenjenih period, moramo zaključiti, da je uspeh majhen. Upoštevajoč, 
da je treba razmahe 25 let odnosno 17 do 18 let jemati z določenim 
odstopom (časovnim), potem moremo iz poteka obravnavane krivulje 
priti do naslednjega zaključka: prav zadnje dekade kažejo izrazito na-
sprotje med vlažno polovico, ki se je začela 1922. leta in trajala 19 let, 
nakar je začela druga, suha doba, ki ji še ni konca, čeprav n a j bi bila 
kulminacija že za nami. Tako bi v zadnjih dekadah mogli najti pri-
jemljive obrise obeh period, medtem ko v starejšem poteku takih sledov 
ni. Zadnja ugotovitev velja tudi za 11-letni niz, ki na j bi bil v zvezi 
s sončnimi pegami (86). 
Nekoliko večji uspeh se pokaže, ako motrimo krivuljo s stališča 
Schmausovih simetrijskih točk (87), ki predstavljajo važen element za 
dolgoročno prognozo. Za njihovo razmestitev velja seveda isto kot smo 
uot 
Gr.U 
Grafikon 4 Drseče sredine padavin v Ljubljani 
dejali o časovnih odstopih prej obravnavanih nizov. Vidimo, da imamo 
v vsaki polovici stoletnega niza obratni točki S in Si, ki pomenita 
istočasno medsebojno zrcalno sliko (vrh — dol), istočasno pa tudi sre-
dišče simetrične razporedbe 50-letnega razpona. — Na obeh straneh 
zrcalnih točk se vrste z dokajšnjo simetrijo obdobja z izdatnimi in 
šibkimi padavinami. Vsekakor pa je potrebna dokajšnja zaloga dobre 
volje, ako hočemo iz nihanj v krivulji izluščiti neke zakonitosti, ki na j 
bi pomenile temeljni kamen dolgoročni prognozi. Saj je razvidno 
iz krivulje, da je pojem »simetrija« vzet zelo široko; vrhi in doli se 
razvijejo sedaj močneje, pa zopet šibkeje in prav nobene trdnosti ni 
za prognozo naslednjih let, ker je enako možno, da bodo naslednja leta 
le postopno pridobivala na vlažnosti ali pa, da bo prišlo celo do ponov-
nega poslabšanja in nato? Odprte so zopet vse možnosti. 
Se bolj negativna je ocena možnega izkoriščanja obravnavane 
krivulje v pravkar omenjene namene, ako se zavemo, da so v prikazani 
krivulji zabrisana nasprotja posameznih let; naj omenimo leto 1938, 
katerega vrednost stoji na krivulji zelo visoko, pač zaradi ekstrema 
namočenosti v prejšnjem letu, ko je padlo v Ljubljani v vseh 100 letih 
največ moče, 2379 mm, 1938 pa niti polovico omenjene vrednosti (1175 
milimetrov). Optimist bi tudi v tem nasprotju že videl zakonitost in 
osnovo za prognozo: »Suhim letom sledi mokro«. Podrobna analiza 
100-letnih količin tako domnevo povsem zanika, saj n. pr. v vsem 
deceniju 1940 do 1950 ni bilo niti ene letne vrednosti (maksimum 1531 
milimetrov leta 1941), ki bi dosegla srednjo vrednost poprejšnjega 
decenija (1628 mm). Vse, kar nam obravnavana krivulja dovoljuje, je 
zaključek, da bi na osnovi vztrajnosti bilo pričakovati dvig letnih koli-
čin padavin. Ali pa je obratna točka res že nastopila in v kakšnem 
tempu se bo morebitna namočenost naslednjih let stopnjevala, še manj 
seveda posameznega od prihodnjih let, za take zaključke pa ni osnove. 
Prijemljivejša je korist krivulje drsečih sredin v Ljubljani, ako si 
ogledamo tisti del krivulje, ki obsega našo opazovalno dobo in ga pri-
merjamo z ostalim delom. Ni težko ugotoviti, da je bila to doba izredne 
namočenosti, večje kot v kateremkoli 16-letnem nizu starejših opazo-
vanj. Ako naj ta stavek tudi številčno podpremo, potem pridemo do 
naslednjih podatkov: v 100-letnem nizu znaša povpreček 1415 mm (70). 
Posamezna leta našega niza so zdrknila sicer pod to vrednost, in to celo 
25 % vseh let (1928, 1929, 1931 in 1938), toda ostala leta so bila tako 
namočena, da krivulja v vsem poteku ni padla pod stoletni povpreček 
in znaša 16-letni povpreček 1618 mm ali 114 % 100-letnega povprečka. 
Pri obravnavanju letnih odstopov smo ugotovili, da je bila v vsej 
Sloveniji ista tendenca, povsod pozitivni odnosno negativni odstopi, le 
v eni četrtini primerov, v vseh drugih primerih je bila celoletna pada-
vinska bilanca neenotna. Ta ugotovitev onemogoča aplikacijo razmerja 
v Ljubljani med 100-letno in 16-letno opazovalno dobo- za vso Slove-
nijo. Ostane pa opozorilo, da moramo rezultate 16-letnega niza, mimo 
dejstva, da je bila doba kratka, kritično uporabljati zaradi izredne 
namočenosti, čeprav imamo dokaze le za spodnjo Ljubljansko kotlino. 
H. M a k s i m a l n e d n e v n e k o l i č i n e i n k o l i č i n e 
k r a j š i h č a s o v n i h r a z p o n o v 
Najkrajše obdobje, ki ga smemo vzeti kot osnovo za izračunavanje 
še uporabnih povprečkov, je doba 10 let (11). Primer vlažnih nizov pa 
je pokazal, da spričo redkega nastopanja desetdnevnih padavinskih 
obdobij niti 16-letna perioda ne zadošča in da bi morala biti nekajkrat 
daljša, da bi dobili povprečke, ki bi dali uporabno sliko. Podobno je 
tudi z maksimalnimi dnevnimi količinami. Le v dolgem nizu se je nam-
reč mogoče izogniti vplivom poedinih padavinskih dni; sicer preti 
nevarnost, da bi karta, prikazujoča razporedbo maksimalnih dnevnih 
količin, bila zelo blizu razporedbi enega samega dne, ko je v večjem 
ali manjšem področju padla ekstremna količina. Res je sicer, da imamo 
v našem gorskem svetu predele, nad katerimi pride najlaže bodisi do 
zajezitvenih procesov ali pa do obnavljanja ravnotežja v atmosferi, kar 
oboje pomeni izdatno izcejanje. Toda iz dosedanjih obravnavanj je bilo 
dovolj jasno razvidno, da obstajajo velike časovne razlike v padavinski 
aktivnosti posameznih gorskih področij. Ta poteza o časovnih razlikah 
pa ni omejena samo na gorati svet, temveč tudi na našo obalo in njeno 
nasprotje, nizki svet v območju Panonske nižine. To nasprotje bi moglo 
priti do izraza le v dolgem nizu. 
O tem nas prepriča naslednja karta (K 19), ki prikazuje maksi-
malne vrednosti 150 postaj. Polovica vseh vnešenih podatkov izvira iz 
dveh situacij, in to z dne 27. odnosno 28. septembra 1926 in 21. septem-
bra 1933. Da se vsaj deloma izognemo prikazani hibi, se bomo, vsaj 
v komentarju, posluževali tudi starejših podatkov in šli preko območja 
1. Maksimalne dnevne količine 
\ 
300 
današnje republike. Zaradi velike praktične vrednosti tovrstnih podat-
kov bomo karto kljub omenjeni pomanjkljivosti podrobno razčlenili, 
in to z ozirom na čas nastopa maksimalnih padavin, kot z ozirom na 
njih razporedbo. 
a) Čas nastopa maksimalnih padavin 
Znano je, da leži Slovenija na prehodu med dvema diametralno 
nasprotnima padavinskima režimoma — med kontinentalnim z glavnimi 
padavinami v poletju in sredozemskim z maksimom v zimski dobi. Pod 
izrazom glavnih padavin mislimo dolgoletne najvišje povprečke, ki 
padejo v območju različnih padavinskih režimov v določenih letnih 
časih. Pričakovati bi bilo, da bodo primeri z največjimi dnevnimi koli-
činami padavin nastopali v mesecu z najizdatnejšo močo. In če že ne 
v istem mesecu, pa vsaj v obeh sosednjih. Temu pa ni vedno tako. Kot 
primer vzemimo Pulj, ki spada v sredozemski režim z največjo mesečno 
množino v novembru (13,1 °/o celoletne moče). Dnevni maksimum pa 
je bil v obdobju 1871 do 1895, torej v 25 letih, razporejen takole: 126 
milimetrov v juniju, 101 mm v septembru, 85 mm v oktobru, 79 mm 
v decembru; november, mesec maksimalnih padavin, je šele na petem 
mestu z 78 mm. — Čeprav sega ta primer časovno in krajevno izven 
območja naše razprave, je bil naveden, in to zaradi svoje eklatantnosti. 
Saj pade dnevni maksimum v junij, ki je v 25-letnem povprečku tret j i 
najbolj sušni mesec (6,5% letne množine) v južni Istri (1). 
Oglejmo si sedaj časovno nastopanje dnevnega maksima v posa-
meznih predelih (K. 20). 
Čas nasiopa dnevnih maksimov padavin t j 
7 Geografski zbornik 97 
2e navedeni primer nas opozori, da bo iz časovne razporedbe eks-
tremnih količin težko priti do takih zaključkov, ki bi mogli služiti 
bodisi strogo strokovnim potrebam, recimo za razmejitev padavinskih 
področij kontinentalnega in sredozemnega režima ali pa v praktične 
namene. Karta izohron nam pokaže v glavnih obrisih naslednjo sliko: 
spomladi in poleti nastopajo dnevni maksimi predvsem na severovzhodu 
in vzhodu. Ta pas zajame še vzhodne Karavanke (Koprivna in Strojna), 
se izogne dolini Mislinje (Slovenj Gradec), pač pa vključi Kozjak, Po-
horje, Slovenske gorice in obojno Prekmurje. Celjska kotlina je izven 
tega pasu, tako da poteka meja preko Kozjanskega in vključuje še vso 
dolino Krke in gornje Mirne pa Belo krajino. Preko Suhe krajine 
(Ambrus, Stari log) sega še na Kočevsko (Grčarice) in celo v Loški 
potok. Vsekakor pa moramo Kočevsko in Loški potok smatrati kot 
prehodni pas z maksimalnimi dnevnimi padavinami predvsem v jesen-
skih mesecih. V poletnih mesecih nastopa maksimum tudi v Slovenski 
Istri (Sečovlje, Koper, Kubed) in na Krasu (Postojna, Planina, Jurešče, 
Ilirska Bistrica, Vipava). Pojav ekstremnih vrednosti v poletju je za 
vzhodne predele razumljiv, utemeljen in gre na račun frontanih pre-
hodov ob izrazitem sodelovanju dnevne termike. Za kraški pas in Ko-
prščino pa je tolmačenje na prvi pogled težje. Ako bi nastopal maksi-
mum v drugi polovici avgusta, bi mogli iskati sorodnosti v zvezi s sep-
tembrskim maksimom, toda temu ni tako. Le v Planini in Postojni, 
Bukovju in Kopru je bil maksimum v avgustu, na ostalih postajah pa 
že v juliju ali celo juniju (Vipava, Sečovlje, Kubed). Poiskati je torej 
treba drugo tolmačenje. Ako povežemo primer Pulja s primeri v severni 
Istri in na Krasu in potegnemo paralelo s kontinentalnim pasom, kjer 
so ekstremne dnevne vrednosti v poletju reden pojav, pa pri tem še 
upoštevamo, da so zračne mase, ki povzročajo izdatne padavine nad 
obema področjima v osnovi iste, v temperaturnih prilikah pa med Pri-
morjem in notranjostjo v poletnem času ni bistvenih razlik, potem 
pridemo do zaključka, da sploh ni vzroka, zaradi katerega ne bi mogli 
nastopati dnevni maksimi po večini Slovenije v toplem delu leta. — 
Kolikor pa je to območje relativno majhno, je to posledica ekstremnih 
dnevnih količin, ki jim ni v izdatni meri gonilna sila tudi dnevna ter-
mika, in ki v poznejšem letnem času prekrijejo vrednosti, dosežene 
v poletni dobi. Primer Postojne in Planine moremo smatrati kot pre-
hod med obema tipoma. 
Krško polje je na karti vključeno v poletni pas maksimalnih 
dnevnih padavin, čeprav so imele vse štiri postaje (Krško, Krška vas, 
Brežice, Kapele) maksimum v oktobru. Ker pa je bil to eden in isti dan 
(3. oktober 1932) in tudi sicer ni povezave s pasom maksimalnih pada-
vin v septembru, je smatrati omenjene padavine kot izjemen slučaj, 
torej kot detajl, ki ga smemo pustiti neupoštevanega. Zaradi ozkosti ni 
v področje letnih maksimalnih ekstremov vnešen na karto svet od 
Kuma preko Litije do Prežganja, kjer tudi nastopa maksimum v topli 
polovici leta. Največji del Slovenije ima dnevni maksimum v septembru. 
Mimo vzhodnega in severovzhodnega obrobja so izven območja sep-
tembrskega dnevnega maksima še vse Julijske in Savinjske Alpe ter 
Karavanke (razen vzhodnih) in pa glavne vzpetosti Trnovskega gozda. 
Nadalje nastopajo dnevni maksimi v poznejših mesecih tudi južneje, 
v Snežniku (izjema so Gomance), Vremščici in Brkinih. 
Zopet vidimo, da maksimalne srednje mesečne in ekstremne dnevne 
količine ne gredo roko v roki. Saj imamo v večini Slovenije maksimum 
mesečne moče v oktobru in ne septembru. Iz prejšnjih poglavij pa 
vemo, da je oktober na slabšem kot september tudi v pogledu pada-
vinskih dni in dni, ki so vključeni v deset in večdnevne sušne ali pa 
vlažne dobe. Najizdatnejše srednje mesečne množine v oktobru so zato 
povsem razumljive, da pa nastopajo dnevni ekstremi v velikem delu 
Slovenije že v septembru, temu so vzrok, kot smo to že ponovno na-
vedli, izrazita nasprotja v zračnih masah, ki se srečujejo v septembru 
nad sredozemskim bazenom. Morje in tropski zrak imata tedaj le malo 
nižje temperature kot v avgustu, obratno pa prodirajo s severa v tem 
mesecu že zelo ohlajene zračne gmote; to nasprotje povzroča aktivnejše 
depresije, kot pa so v poletnih mesecih. Ako pri tem še upoštevamo, da 
je tudi zemlja v septembru še zelo topla, kar pospešuje konvekcijo, 
podobno kot se to dogaja v poletnih mesecih v kontinentalnih predelih, 
potem je tolmačenje, zakaj je časovno območje dnevnih maksimov 
v septembru, fizikalno dovolj utemeljeno. 
Območje maksimalnih dnevnih padavin v oktobru zavzema, kot že 
omenjeno, gorski svet Julijskih Alp, Kamniških Alp in Karavank, ven-
dar je glavni masiv Julijskih Alp izvzet, ker nastopa maksimum 
v novembru. Deloma že v Trnovskem gozdu, izraziteje pa na jugu, ni 
pas oktobrskih maksimov širok, temveč predstavlja le nekak ozek 
prehod v novembrski maksimum, katerega območje je najobsežnejše 
na jugu, v predelu Brkinov in Snežnika. 
Iz karte o časovni razporedbi dnevnih maksimalnih množin je 
lahko razvidna pozitivna korelacija med časom nastopa in večanjem 
relativne višine. Cim više gremo, tem kasneje nastopajo dnevni eks-
tremi. Siedl je isto odvisnost odkril pri srednjih mesečnih vrednostih, 
tolmačenja pa ni našel. 
Kvarnerski zaliv in njegovo gorato zaledje, oboje kaže tendenco 
močnega približevanja sredozemski klimi, katere bistvena poteza so 
padavine v pozni jeseni odnosno pozimi. Zato bi mogli nastop dnevnih 
maksimov v novembru mesecu v našem južnem področju smatrati kot 
posledico vključenosti Brkinov in Snežnika v področje mediteranske 
klime. Verjetneje od tega tolmačenja pa je naslednje: vsa tr i področja, 
ki imajo dnevni maksimum v novembru, dominirajo s svojo relativno 
višino močno na okolico, zlasti nad svetom, ki leži jugozapadno od njih, 
to pa je smer, od koder prihaja vlažni zrak. Kot izolirani hrbti pred-
stavljajo vetru izrazito oviro, ki pride toliko bolj do izraza, kolikor 
hitrejši so vetrovi. Ako pri tem upoštevamo, da je ciklonalna aktivnost 
v Sredozemlju največja v zimski dobi, odnosno v našem prehodnem 
področju, v kasni jeseni, moremo s tem pričakovati tudi najmočnejše 
vetrove, zaradi katerih so v območju markantnih ovir prisiljene — 
7» 99 
sorazmerno s hitrostjo vetra — povečane množine vlažnega zraka, 
k dviganju, ohlajanju in izcejanju. Dejstvo, da se poveča hitrost tudi 
v plasteh tik nad reliefom, ne ovrže te podmene; prvič se v prosti 
atmosferi zaradi izostalega zunanjega trenja vetrovi neprimerno hitrejši 
kot pa v spodnjih plasteh; drugič pa ima ojačena cirkulacija bistveno 
različen potek nad razgibanim reliefom na eni strani, na drugi strani pa 
nad ostro, kot zid dvigaj očo se visoko pregrado. Nad razgibanim relie-
fom se sicer stopnjuje dinamična turbulenca (69), nadalje pride do 
odklanjanja vetrov v levo (9), kar je istovetno s konvergenco, torej 
dviganjem zraka — oboje pa povečuje verjetnost padavin. — Vendar 
obravnavana efekta ne vodita niti zdaleka do tako radikalnega, skoko-
vitega dviganja zračne mase, kot se to dogaja nad osamljenimi visokimi 
gorskimi hrbti, kakršne predstavljajo omenjene tri stopnice našega 
reliefa: Brkini, Snežnik in Trnovski gozd ter končno Julijske Alpe. 
Tako pridemo do zaključka, da je zakasnjevanje dnevnih maksimov 
padavin posledica poglobitve vdorov hladnega zraka in s tem v zvezi 
ojačene cirkulacije, ki prisili nad izrazitimi pregrajami hitrosti s trujenja 
-sorazmerno povečane množine zraka k naglemu dviganju in izcejanju. 
Medtem ko so poletni maksimi posledica součinkovanja termičnih po-
gojev, ki se razvijejo najbolj v notranjosti kontinentov, so za pozno-
jesenske maksime odločilni dinamični momenti kot posledica sredozem-
skih frontalnih motenj. 
Ko je Seidl pri obravnavanju dnevnih ekstremnih vrednosti ugo-
tovil, da nastopa maksimum v Pulju poleti, v Celovcu pa pozimi, torej 
v obeh primerih v suhem letnem času, je obstal pred tem fenomenom 
brez odgovora in je že zaključil, da je to dejstvo zaprepaščujoče (ver-
bliifend) (1). Po našem tolmačenju je stvar enostavna. Kot ni vzroka, 
zakaj ne bi nastopil v južni Istri termično utemeljeni maksimum v po-
letju, prav tako je razumljivo, da more v Celovški kotlini, v zaledju 
gorskih ovir, pri dovolj veliki labilnosti in vlažnosti zraka nastopiti 
dinamično sproženi maksimum v zimski dobi leta. 
b) Razporedba maksimalnih dnevnih padavin (K 19) 
Pri študiju neviht v Sloveniji so bili ugotovljeni primeri, ko je 
relief očitno Vplival na množino padavin, prav tako so bili zopet pri-
meri, ko je vpliv reliefa povsem izostal. Podobne zaključke poznamo 
tudi iz tuje literature. Spoznanje, ki ga je dala analiza vseh' nevihtnih 
in padavinskih primerov v letu 1952, je, da so z dnevno termiko ojačene 
frontalne padavine od reliefa v glavnem neodvisne, dinamično pogo-
jene pa v najtesnejši povezavi. — Ti zaključki, ustvarjeni na osnovi 
izkušnje in obravnavani tudi v literaturi (88), se ujemajo s karto o raz-
poredbi maksimalnih dnevnih padavin (K 19). 
V tej razporedbi so nekatere poteze, ki na prvi pogled oslabijo 
odvisnost razporedbe padavin od reliefa. Ako pa se poglobimo in abstra-
hiramo enkratne, slučajnostne pojave, kolikor je to mogoče z večjo 
verjetnostjo ugotoviti, že se nam pokaže, da leži vsa Slovenija v ob-
močju, kjer igrajo dinamični učinki vidnejšo vlogo od termičnih, da 
torej obstaja direktna zavisnost med reliefom in dnevnimi maksimal-
nimi količinami moče. Primeri, ki izstopajo na dnevni karti izohiet, 
dejali bi, ki zabrišejo do neke mere relief, so naslednji: 
1. absolutni dnevni maksimum nastopa v hribovju okoli Poljan-
ščice in gornje Idrijce, torej dokaj vzhodneje od Trnovskega gozda; 
2. Ljubljanska kotlina pasu intenzivnih padavin ne prekine, ampak 
se ta pas nadaljuje preko nje še v Posavskem hribovju; 
3. Tržaški Kras ima kljub nizkim višinam iste množine, kot jih 
izkazujejo ekstremni primeri v Julijskih Alpah; 
4. Lendava in Kostanjevica s svojimi množinami daleč nadkrilita 
bližnjo okolico, čeprav imajo tudi druge postaje, z ozirom na orografske 
prilike, podobno situacijo. 
Vsi navedeni primeri spadajo v vrsto enkratnih, za tisto območje 
izjemnih nalivov, nastalih verjetno pri povsem specifičnih atmosferskih 
prilikah. Tako so n. pr. prvi tri je primeri posledica ene same barične 
situacije v dneh 27. in 28. septembra, ko se je val intenzivnih padavin 
pomikal od jugozapada proti severovzhodu, tako da je 27. zajel Tržaški 
Kras, naslednjega dne pa Skofjeloško-cerkljansko hribovje in Polho-
grajske Dolomite (21). V čem je specifičnost tega dne, bo ostalo verjetno 
nerazvozljano. Na množino padavin vpliva v odločilni meri labilnost 
ozračja, skupno s stopnjo vlažnosti. Za oboje pa so potrebni podatki 
v višjih plasteh, s katerimi pa za leto 1926 ne razpolagamo. V koliki 
meri so množine padavin v obravnavani padavinski situaciji bile 
izredne, to nam osvetli primerjava med maksimalno vrednostjo in na-
slednjo najvišjo vrednostjo. V Lučinah znaša razlika 220 mm (341—120), 
kvocient med obema ekstremoma pa 2,5. Pri Krekovšah znaša razlika 
le 49 mm (298—249) kvocient pa komaj 1,2. Ta dva podatka kažeta, da 
so Krekovše v obravnavani izredni priliki prejele le malo več moče, 
kot je sicer verjetno v tem območju, obratno so Lučine prejele dva in 
polkratno vrednost, s čimer je izjemnost teh padavin dovolj podčrtana. 
Da se je pas izdatnih padavin raztegnil tudi preko Ljubljanske 
kotline, to je verjetno posledica potovanja istega kumulonimba, ki je 
povzročil katastrofalne padavine v Polhograiskih Dolomitih, preko 
spodnje Ljubljanske kotline proti vzhodu in si ustvarjal svoj življenjski 
prostor na način, kot je to značilno za tovrstne oblake (35). Padavine 
omenjenega dne so istočasno tudi tolmačenje za izstopajoča primera 
v Kostanjevici in Lendavi, dne 2. avgusta 1937; saj je ugotovljeno, da 
so bile frontalno utemeljene, razgreta tla pa so pripomogla, da je prišlo 
do tako močne konvenkcije, do tako temeljitega obnavljanja ravno-
težja v ozračju. Ne da bi skušali iskati morebitno povezavo med pod-
ročjem glavnih nalivov in med reliefom v omenjenih štirih primerih 
pa moremo zaključiti naslednje: osnovne poteze reliefa ostanejo vidne-
tudi na obravnavani karti izohiet. Od zapadne pregrade vrednosti po-
stopno padajo in dosežejo izrazit minimum v Prekmurju. Vidno izsto-
pa jo glavne vzpetosti: Pohorje, Karavanke, Kamniške Alpe ter zapadna 
zabrisan zaradi izjemnih nalivov, pa dado misliti, da je relief le zato 
bariera. Obravnavana štiri področja, na katerih je direktni vpliv reliefa 
viden, ker je opazovalna doba bila prekratka. Seveda nastane vpra-
šanje, kako dolga na j bi bila. Seidl je svoje delo zaključil ob koncu 
preteklega stoletja in navajal vrednosti, ki v večini primerov močno 
zaostajajo za tistimi, na osnovi katerih je izdelana naša karta (tab. iO), 
Tabela 10. M A K S I M A L N E DNEVNE VIŠINE PADAVIN 
B & 
.2. P o s t a j a 
i * 
* U Ž -M S 
XI 
3 1 •3 i S fi 
M O O H i-l M Ph £ O 0 
Op. doba 72-91 89-93 80-94 71 - 9 5 61-96 52 - 9 0 72 - 9 1 80-94 61-95 82-95 52-81 
Seid lova doba 96 233 286 149 157 109 103 79 75 110 90 
1925-40 184 325 298 130 155 153 114 140 142 110 132 
in to, čeprav je opazovalna doba pri večjem delu postaj daljša od na-
šega niza. Iz tega sledi, da je verjetnost nalivov, ki bi ne bili direktno 
pogojeni po reliefu, zelo majhna. Kljub temu pa moramo iz omenjenih 
primerov zaključiti, da so množine do 350 mm v vsej zapadni barieri 
možne in verjetne, do podaljškov Karavank proti severovzhodu smemo 
računati na ekstreme do 200 mm, severneje od tod pa do 150 mm. 
Končno je važno, da ugotovimo v kakšnem kvantitativnem raz-
mer ju so dnevni ekstremi do dolgoletnih povprečkov. Iz karte ekstrem-
nih vrednosti, kot je bilo podčrtano, izstopajo večji ali manjši predeli, 
pri katerih ni mogoče ugotoviti neposrednega vpliva reliefa, vendar so 
te površine v manjšini. Za večino podatkov pa lahko trdimo, da je vpliv 
reliefa otipljiv. — Pri tem je mišljen relief v velikem; iz zaključkov 
o možnih količinah pa je prišla do izraza še oddaljenost od glavne 
padavinske cone, nad katero se zrak v toliki meri iznebi vlage, da 
z oddaljenostjo od nje, brez ozira na manjše razlike v absolutni višini 
terena, absolutne vrednosti padavin popuščajo. Ako skušamo sedaj 
ugotoviti razmerje med množino ekstremnih dnevnih količin in med 
letnim povprečkom, moramo vprašanje rešiti za oba primera. 
Tabela l l a vsebuje podatke 6 postaj, katerih ekstremne dnevne 
vrednosti ne izstopajo iz svoje okolice in jih moramo torej smatrati kot 
posledico običajnega in ne izjemnega padavinskega procesa. Vidimo, da 
niha višina od 8 do 10 % celoletne moče. Tendence v smeri, iz katere 
prihaja vlažni zrak, ni mogoče ugotoviti. Razlike so premajhne. Ne-
opazno pa ne ostane, da je odstotek največji pri postajah, ki prejmejo 
na leto največ padavin in za katere smo ugotovili, da nastopajo ekstremi 
kot neposredna posledica dinamičnih in ne termičnih pogojev. 
Na tem mestu bi se ustavili še pri enem pojavu. Karta ekstremnih 
dnevnih padavin pokaže, da predstavlja južna polovica Posavskega hri-
bovja področje zelo nizkih ekstremov. To področje se razširi proti 
zapadu še na Rakitniško planoto. Dnevne ekstreme in razmerje (izraženo 
v odstotkih) do dolgoletnega povprečka prikazuje tabela l lb . Iz n je 
razvidimo, da gre v resnici za nekake depresije v izdatnosti ekstremnih 
padavin, pa čeprav bi izločili vpliv izrednih nalivov dne 27. septem-
bra 1926, ko je prejel pas severno od te depresije svoje najvišje vred-
nosti. Saj je iz tabele l l a razvidno, da znaša v povprečku kvocient 
srednjih letnih in ekstremnih dnevnih količin okoli 9 o, na omenjenih 
postajah pa zdrkne v povprečku na ca. 7,2 °/o (Rakitna 6,4 °/o, Šentjanž 
pod Kumom 7,9 %). 
Tabela l l a . R A Z M E R J E MED DNEVNIM EKSTREMOM IN LETNIM 
P O V P R E C K O M 'PADAVIN 
Pos ta j a S t r u n j a n Krekovše Savica K a m n i k Vojn ik Sobota 
dnevn i eikistr. 84 298 309 132 100 78 
M/16 1003 3010 3141 1480 1152 867 
odstotek 8,4 9,9 9,6 9,0 8,4 9,0 
Tabela l l b . RAZMERJE MED DNEVNIM EKSTREMOM IN LETNIM 
POVPRECKOM P A D A V I N 
Pos ta j a Rak i tna Lavčica Ze l iml j e P r e ž g a n j e Višnja g. P c d k u m 
dnevn i maks . 95 97 91 88 97 92 
dolg. povpr. 1494 1311 1348 1167 1379 1159 
odstotek 6,4 7,4 6,7 7,6 7,0 7,9 
Fizikalno tolmačenje za ta fenomen ni poznano. Morda je v zvezi 
s prehodnostjo področja, leži namreč med pasovoma z jesenskim in 
poletnim srednjim dnevnim ekstremom. Tako imajo Rakitna, Prežganje 
in Šentjurij pod Kumom maksimum v poletju, Zelimlje, Lavrica in 
Višnja gora pa jeseni. Ker imata oba pasova tudi mnogo višje vrednosti, 
je nastanek tega otoka toliko bolj nerazumljiv, saj bi prav zaradi 
vmesne lege pričakovali, da se bo v toku 16 let razširil vpliv enega ali 
drugega pasu vsaj enkrat tudi preko tega ozemlja. 
Tabela l ic . R A Z M E R J E MED DNEVNIM EKSTREMOM IN LETNIM 
P O V P R E C K O M P A D A V I N 
P o s t a j a Sv. Križ (Trst) Črni vrh Gomance Topol Vače 
Kos tan jev . 
dnevn i maks . 320 349 326 272 159 201 
dolgol. povpr . 1026 1418 2914 1682 1346 1055 
odstotek 34 25 11 16 12 17 
Tabela l i c nas seznani z drugim primerom, s tistimi ekstremnimi 
množinami, za katere bi lahko dejali, da so slučajne, kar se zrcali tudi 
v veliki razliki (kvantitativno) z naslednjim drugim maksimom. Raz-
merje med dnevnim viškom in dolgoletnim povprečkom je tudi tu 
izraženo v odstotkih. Vidimo, da je težko najti sledove o učinku reliefa. 
Lepo se vrste v smeri vlažnih vetrov: Sv. Križ (Trst) 31 %>, Črni vrh 
nad Polhovgradcem 25 %, Topol 16%, Vače 12%. Tendenca je očitna 
in tolmačenje je kar pri roki. V še neizcejenem, komaj iznad morja 
prišlem zraku more sprožiti v dovolj vlažno-labilnem ozračju že prva 
strma stena, Tržaški kras, močne vzgonske tokove in s tem v zvezi 
edinstvene množine padavin (28. septembra 1926). Naslednjega dne se 
proces na istem ponovi, vendar ne v taki meri; pač pa sproži naslednja 
stena, Trnovski gozd, enake vzgonske tokove, kot so bili prejšnji dan 
nad Tržaškim krasom. Kumulonimbni sistem se ni razvil do maksimalne 
višine nad mestom, kjer so bili sproženi ascendenčni tokovi, temveč 
v smeri vetra nekoliko proti severovzhodu. Rezultat so bile približno 
enake množine padavin kot prejšnjega dne tik ob morju. Čim bolj 
v notranjost pa se je sistem pomikal, tem bolj izcejen zrak ga je hranil 
in toliko nižje absolutne vrednosti padavin so bile ugotovljene. V Ame-
riki so ugotovili, da je ob neki priložnosti segal Cb še v stratosfero. 
Nikakih podatkov nimamo o skrajnih višinah v naših predelih. 
Od maksimuma nad Lučinami je življenjska sila Cb pričela padati, 
vzporedno z oddaljenostjo od glavne bariere, od nosno morja; pač zato, 
ker je z oddaljenostjo v notranjost zrak, katerega vlaga predstavlja 
gonilno silo Cb sistema, bolj in bolj suh. V odstotkih izraženo razmerje 
(tab. l i c ) nam pokaže, da je popuščanje ekstremnih vrednosti izrazitejše 
kot pa je to primer pri letnih povprečkih (Črni vrh, Topol, Vače). 
Ta tendenca popuščanja absolutnih in relativnih množin ekstrem-
nih dnevnih količin pa ne velja za Panonsko obrobje. V Kostanjevici 
znaša dnevni ekstrem 1 7 % celoletnega povprečka (tab. l ld), v Lendavi 
15 % in-v Mariboru, če upoštevamo maksimalno vrednost starejše dobe 
192 mm (6), 18 % letnega povprečka. Kot vidimo, je torej v subpanon-
skem področju prilično isto razmerje kot v območju zapadne pregrade 
in izdatno več kot v osrednji Sloveniji. Z drugimi besedami pa to 
pomeni: dinamični (zapadna pregrada) in termični (subpanonski pas) 
momenti imajo enak vpliv na izredne dnevne količine padavin. V legah, 
k jer zaradi orografskih prilik dinamični optimalni pogoji ne morejo 
nastopiti, termične ekstreme pa izključuje absolutna višina (nižje tem-
perature), ta okoliščina pa velja za vso osrednjo Slovenijo, dnevni eks-
tremi ne dosežejo 15% dolgoletnega povprečka. 
Pas ob Tržaškem zalivu zmore, absolutno vzeto, enake ali morda 
še višje dnevne količine kot pa glavna dinarsko-alpska pregrada, saj 
je vlažnost zraka vsaj ista, njegova plast pa še debelejša. Ker pa je to 
pas, ki prejme komaj 1000 mm letnih padavin, je relativna višina izjem-
nih dnevnih ekstremov lahko zelo visoka (Sv. Križ nad Trstom 31 % 
letnih padavin). 
Tabela l l d je izdelana po podatkih, ki jih je priobčil Reya (21) in 
služi za primerjavo našega ožjega področja s tozadeznimi prilikami 
v Dinarskem gorstvu odnosno še v nesvobodni Sloveniji. Zopet le zaradi 
primerjave naj mimogrede še omenimo, da imamo v svetu med Sever-
nim morjem, Alpami in Črnim morjem dnevne maksimalne vrednosti, 
ki doseže do 20 °/o letnega povprečka, v Lyonskem zalivu pa tudi do 
40 °/o letnih padavin. 
Tabela l ld . RAZMERJE MED DNEVNIM EKSTREMOM IN LETNIM 
POVPRECKOM P A D A V I N 
Pos t a j a Crkvice D r i n j a k Celovec Trst Gorica 
maks . dnevne količine 480 440 106 155 130 
letni povpr . 5343 3174 1016 1026 1420 
odstotek 9 14 10 15 9 
2. Srednje mesečne vrednosti maksimalnih dnevnih padavin 
Klimatografski opis bi bil nepopolen, ako si ne bi pobliže ogledali 
tudi srednjih vrednosti dnevnih maksimalnih padavin v posameznih 
mesecih. Praktična vrednost teh številk sicer ni velika, so pa poučen 
sestavni del klimatografskega opisa. Ne bomo se ustavili pri prikazo-
vanju razporedbe v vsakem od 12 mesecev, temveč bo težišče na dveh 
ekstremnih primerih, to je, ko dosežejo srednje mesečne vrednosti svoj 
višek in nižek. 
Ko smo pri obravnavanju dnevnih ekstremov ugotovili, da nasto-
pajo isti lahko v prvi in drugi polovici tako poletja kot tudi jeseni, je 
bila s tem dana utemeljitev za misel, da morajo tudi srednje mesečne 
vrednosti močno varirati; oglejmo si najprej nastop minimalnih sred-
njih vrednosti. Situacija je enostavna: redke so postaje, ki imajo mini-
mum v januarju: Bovec, Apače, Dovje-Mojstrana, Savica, Kamniška 
Bistrica, Soča, Šentilj v Slovenskih goricah, Ribnica na Pohorju, Kranj-
ska gora, Kostanjevica — v vsej ostali Sloveniji pade minimum 
v februar. Glede omenjenih postaj bi omenili, da leže v severni četrtini 
Slovenije, torej v pasu, ki prejme tudi najnižje srednje mesečne vred-
nosti (absolutno). Mimo januarja imamo še julij, kot mesec z minimal-
nimi srednjimi vrednostmi dnevnih maksimalnih padavin. Nastopa 
v dveh primerih, v Krekovšah in Gomancah, ki ju poznamo že iz 
prejšnjih poglavij po svojih posebnostih. Ker v februar ju po količini 
omenjena kraja od svoje okolice ne izstopata, temveč le v juliju, bomo 
pustili v naslednjih vrsticah njun minimum v juliju vnemar. Ako pri-
merjamo minimalne srednje mesečne vrednosti maksimalnih dnevnih 
padavin v zapadni pregradi (K 21): Savica 56, Krekovše 58 (februar), 
Gomance 47 (februar) s tistimi na skrajnem severovzhodu, ki so na j -
nižje: Kobilje 9, Veliki Dolenci 10, Sobota 11, pridemo do razmerja 5 : 1, 
ki je torej isto, kot ga poznamo pri srednji mesečni vrednosti najbolj 
suhega meseca v letu (Savica 156, Krekovše 172, Gomance 161; Veliki 
Dolenci 29, Sobota 33). Vidimo torej, da niti v časovni niti v množinski 
razporedbi ne nastopi nikak nov moment. 
* Tabe la zaradi obsežnosti ni pr i ložena. 
Dosti bolj razgibana je situacija pri maksimalnih srednjih vred-
nostih. Ako se seznanimo najprej s časovno razporedbo (K 22), ugoto-
vimo naslednje: največji pas pripada septembrskemu maksimu — sega 
od Tržaškega zaliva pa do Trdkove, torej preko vse Slovenije, od jugo-
zapadnega roba do severovzhodnega. Suha in Bela Krajina ter deloma 
Dolenjska imajo v dobršnem delu maksimum v avgustu. Isto velja za 
vzhodno Prekmurje, vzhodne Gorice in vzhodni del Ptujskega polja. 
Poletni maksimum imajo nadalje na severu Kozjak in severozapadne 
Gorice. 
Krško polje in Kozjansko, ta predel ima maksimum oktobra, torej 
v istem mesecu kot naš alpski svet na severu in nižje kraške planote na 
jugu. Končno imamo še maksimum v novembru, in to v najvišjih pre-
delih Julijskih Alp in kraških planot. 
V glavnih obrisih se razporedba vrednosti časovno ujema s tisto 
absolutnih dnevnih ekstremov. Razhajanje, ki je vredno pozornosti, 
predstavlja oktobrski maksimum na Krškem polju in v Kozjanskem. 
Da ne gre za slučaj kot posledica kratke opazovalne dobe, temveč 
verjetno za fizikalno utemeljeno nujnost, o tem nas močno prepriča 
obsežnost teritorija in pa dejstvo, da imamo tudi prehodni septembrski 
pas, čeprav je na jugu, v primeri s tistim na severu, ožji; drugo iznena-
denje pomeni podaljšanje septembrskega maksima preko Sloven-
skih goric in preko Ravenskega (Sobota) še v Goričko (Trdkova — 
maksimum v avgustu in septembru — 32 mm), čeprav je bilo v poletni 
dnevni ekstrem vključeno vse Prekmurje. Medtem, ko za oktobrski 
višek nimamo razlage, je septembrski maksimum v Goricah in Prek-
mur ju laže tolmačiti. Poletni maksimi niso, kot vemo, posledica ter-
mičnih, temveč frontalnih neviht, ki spremljajo prodore hladnega zraka 
proti jugu in ki jih dnevna termika le ojači. Glavni prodori so 
v kasnejšem času in izzovejo tem močnejše padavine, čim večje je 
temperaturno nasprotje med zračnimi masami. Da nastopajo dnevni 
maksimi nad kopnim že v poletju, ko so prodori manj izraziti, temu je 
posledica sodelovanje vplivov razgrete zemlje. Približevanje hladne 
fronte labilizira pred njo struječi topli zrak. Labilizacija je tem moč-
nejša, čim strmeje se mora izpodrinjeni topli zrak dvigati. — Ker je 
naklonski kot hladne fronte verjetno odvisen od debeline plasti hladne 
mase (85), vdori pa so izraziti v hladni polovici leta, bi morali biti glavni 
nalivi v času izven poletnih mesecev. Tej shemi bi sledili procesi v pri-
rodi, če bi topli zrak labiliziralo le približevanje hladne mase. Labiliza-
cijo pa stopnjuje posredno tudi topla zemlja. Kljub plitvejšim prodorom 
v poletju je labilizacija zaradi dvojnega izvora: zemlja plus hladna 
fronta — večja v poletju in padavine so v primeri globljih poletnih 
prodorov zato posebno izdatne. Dejstvo je, da nastopajo srednje mesečne 
vrednosti v septembru, to nam pa pove, da so za konvekcijo najugod-
nejši pogoji vendarle v jeseni, ko so prodori še izrazito globoki, zemlja 
pa še zelo topla. Le ozek je pas poletnih maksimov, kjer je vpliv poletne 
razgretosti, torej termike, večji od dinaminalno ustvarjenih pogojev 
v jeseni. 
Glede ostalih pasov moramo ugotoviti isto, kot smo podčrtali pri 
dnevnih ekstremih, da se namreč čas njihovega nastopa umika proti 
zimi vzporedno z naraščanjem absolutne in tudi relativne višine. 
Razporedba maksimalnih srednjih mesečnih vrednosti (K 23) pokaže 
zopet izstopanje zapadne pregraje in seveda v manjši meri tudi vzpe-
tosti v njenem zaledju, in torej postopno popuščanje proti severovzhodu. 
Razmerje med ekstremnimi vrednostmi (Savica 119, Krekovše 111, 
Gomance 118; Trdkova 32, Sobota 33, Veliki Dolenci 33) ni niti 4 : 1, 
medtem ko smo za minimum ugotovili izrazitejše razmerje kot 5 :1. 
Isto razmerje bi bilo, če primerjamo maksimalne mesečne vrednosti; 
(Savica 450, Krekovše 406, Gomance 436; Sobota 112, Veliki Dolenci 
100 mm) torej zopet 4 :1. Poudariti pa je treba, da ta primerjava ni 
enakovredna tisti minimalnih srednjih vrednosti, ki padejo v vsej Slo-
veniji v februar ju (razen nekaj izjem). Saj so maksimi v Panonski nižini 
utemeljeni v veliki meri termično, nad pregrado pa izključno le dina-
mično. Vzeti moramo drug primer. Poslužiti se moramo samo avgustovih 
vrednosti ali pa samo novembrskih. Zaradi različnega letnega toka 
v zapadni pregraji bomo vzeli v sredi pregrade ležečo postajo Krekovše 
in na vzhodu Velike Dolence. V avgustu je srednja mesečna vrednost 
ekstremnih dnevnih nalivov v Velikih Dolencih 33, v Krekovšah pa 
58, mesečne vrednosti pa so v razmerju 179 : 100, kar je enako 9 : 5. 
V novembru je to razmerje 406 : 80 ali 5 :1. 
Upoštevajoč vse gori omenjene momente zaključimo: v ozkem pasu 
na skrajnem severovzhodu so najvišje srednje mesečne vrednosti maksi-
malnih dnevnih padavin posledica prevladujočih termičnih učinkov. Le-
taki prevladujejo tudi na jugovzhodu, vendar je ta pas že mešan, saj so 
vmes tudi postaje z maksimom v septembru (Poljane, Mokronog) in 
v oktobru (Adlešiči). V večini Slovenije prevladuje septembrski maksi-
mum — utemeljitev je ista, kot smo jo navedli že tolikokrat — součin-
kovanje pojačene advekcije in še vedno izdatne termične aktivnosti. 
Oktobrski in novembrski maksimum, ta dva sta posledica ojačene dina-
mike v spodnjih plasteh atmosfere. Ta tip ohrani svojo premoč tudi 
v zimi. 
3. Maksimalne vrednosti krajših časovnih razponov 
Maksimalne dnevne vrednosti so nenadomestljiv podatek za pro-
jektanta mostov, pregrad, nasipov. Večja naselja, s svojim zamotanim 
sistemom odvajalnikov, pa imajo še tudi potrebe po podrobnejših 
podatkih. 
Velik del mestnih površin odpade namreč na nepropustne ceste, 
enake površine pokrivajo morda stavbe in obe vrsti površine tako silno 
povečata množino vode, da jim od vodniki v mnogih primerih niso kos. 
Projektantu kanalizacijskega omrežja so zato podatki o intenziv-
nosti pljuskov in daljših nalivov brezpogojno potrebni, dobiti pa jih 
more le iz registrirnih trakov. V Sloveniji razpolagamo z dolgoletnimi 
opazovanji le v Ljubljani, medtem ko so na ostalih postajah bili postav-
ljeni ombrografi šele po končani vojni. Vrsta ombrografov je delovala 
že pred vojno tudi na Primorskem, vendar trakovi niso dostopni. Tako 
smo za to poglavje prisiljeni uporabiti le najnovejša opazovanja, in to 
le za petletno dobo 1949 do 1953) (89). Zaradi primerjave je tudi l jub-
ljanski material za daljšo dobo uporabljen le posredno. Končno naj bo 
še podčrtano, da tudi novejša opazovanja ne zadoste vsem potrebam; 
le v Ljubljani, Savici in Mariboru so ombrografi s 24-urnim trakom; 
pri vseh drugih so trakovi tedenski, zaradi česar kratkih ploh ni mogoče 
niti časovno niti množinsko točno opredeliti. 
Plohe in močni nalivi so izraz labilnega ozračja zato je njihova 
pogostost in izrazitost pojav predvsem poletne dobe. Ker nas zanimajo 
le maksimalne vrednosti, ni velika nesreča, da so ombrografi montirani 
le v poletni dobi; pač pa občutno zmanjša vrednost podatkov dejstvo, 
da so nekateri ombrogrami deloma neuporabni, in to zaradi okvar 
na uri. 
a) Maksimalne urne vrednosti 
V petletni opazovalni dobi (1949 do 1953) so bile ugotovljene maksi-
malne urne vrednosti, kot to kaže tabela 12. 
Tabela 12. MAKSIMALNE URNE VIŠINE PADAVIN 
Pos t a j a P lužna Savica Gomance L j u b l j a n a Maribor 
Količina 34,7 34,6 39,5 62,3 30,1 
Cas VI. 1952 VIII . 1950 VIII . 1952 VIII . 1951 VI. 1951 
Kot vidimo so z izjemo primera v Ljubljani vrednosti močno 
izenačene, kar bi nas moglo privesti do prenagljenega zaključka, da 
so dokaj verna slika obravnavanega pojava. To tem bolj, ker je 
bila v omenjeni dobi druga maksimalna vrednost v Ljubljani le 25 mm 
in bi zato količino 62 mm mogli pustiti neupoštevano kot enkraten, 
izreden pojav. Taka posplošitev pa je premalo utemeljena, brž ko si 
prikličemo spomin, da zajame naša opazovalna doba komaj nepopolnih 
pet let. Opreznost nam potrde tudi izkušnje v letu 1954. Ob priliki 
katastrofalnih poplav v celjski kotlini na j bi u m e vrednosti prešle 
celo 70 mm (Celje). Točnost podatka ni mogoče preveriti, okoliščine pa 
govore za misel, da je pretiran. Gotov je le podatek za Maribor in 
znaša 41,9 mm, torej celih 25°/o več kot v našem opazovalnem nizu. 
Kritično motritev tabele nam narekuje tudi primer, ki pade časovno 
v naš niz in ki se je primeril 20. junija 1952 v Novem mestu, ki je brez 
registrirnega instrumenta. V prvih popoldanskih urah je padlo v obliki 
katastrofalne toče nad 70 mm padavin, od tega prav verjetno nad 50 mm 
v prvi uri; saj je znano, da toča ne pada dolgo časa in je po izjavi opa-
zovalca večina padavin bila v obliki toče. In končno imamo še Šmartno 
pri Slovenj Gradcu, ki je dobilo ombrograf šele 1953. leta in zato v na-
šem petletnem povprečku ta postaja ni upoštevana. V avgustu 1953 
znaša maksimalna urna vrednost 49,5 mm. 
Glavno oporo našim pomislekom pa predstavljajo starejši podatki; 
Reya navaja naslednje številke: Bazovica 11 mm (septembra 1933), 
Cervinjan 87,6 (oktobra 1937); Lig 85,0 mm (avgusta 1938), Podbenesec 
82,0 mm (sept. 1926), Platišče 80, Bovec 65, Muzec 65, Gomance 70, 
Trnovo 75, Čedad 74 mm (22). 
Res je sicer, da so ti podatki odčitani iz italijanskih ombrogramov, 
na katerih je točnost spričo majhnih razponov močno sporna; ali, kot 
vidimo, ne gre za razliko nekaj milimetrov, temveč za malone 100-
odstotno večje vrednosti. Približno tako veliko razliko izkazujeta obe 
postaji, opazovani v obeh nizih, to sta Gomance in pa Plužna. 
S klimatološkega gledišča bi se pri takem stanju podatkov naloge, 
katere namen je, dati mejne vrednosti 60 in 5-minutnih nalivov, ne 
lotili in bi raje počakali, da se naberejo dolgoletna opazovanja. Toda 
naloga ni le zgolj teoretičnega, temveč trenutno predvsem praktičnega 
značaja, saj se stalno oglašajo projektanti in zavisi od odgovora način, 
kako izkoristiti denar, ki bi bil morda po nepotrebnem vložen v pre-
močno projektirano kanalizacijo. Jasno je, da preciznega odgovora ni 
mogoče dati, enkrat zaradi nepopolnih podatkov, v še večji meri pa 
zaradi problema samega, njegovega fizikalnega značaja. Vsekakor pa 
bo projektant na osnovi predloženega gradiva in tolmačenja laže našel 
vsaj osnovno orientacijo. 
Na prvi pogled se vsiljuje naslednja rešitev: ako izkazujeta edini 
postaji, ki imata podatke za obe opazovalni dobi, v daljši dobi dvakrat 
večje vrednosti kot v krajši, potem bi kazala vse vrednosti krajše dobe 
pomnožiti z 2. To seveda pomeni, da so v vsej Sloveniji možne vred-
nosti nad 80 mm na uro. 
V resnici verjetno ni tako hudo. Sketl (90) navaja za Ljubljano 
za dobo 1921 do 1946 maksimalno vrednost 51,2 (avgusta 1945). Iz pri-
bližno iste dobe so tudi vrednosti na prejšnji strani. V zadnjem nizu 
pa izkazuje Ljubljana 56,2, Šmartno 49,5, Maribor 41,9. Ako upošte-
vamo še notice o že omenjenih primerih v Novem mestu in Celju in 
pa nadalje primerjamo dolžino opazovalnih dob, potem pridemo do 
zaključka, da maksimalne urne vrednosti nikjer v Sloveniji niso pod 
50 mm na uro, v Furlaniji, prvih kraških planotah in alpskih obronkih, 
ki se dvigajo neposredno nad Furlansko nižino pa ne pod 80 mm. 
Teže je postaviti gornjo mejo. V prejšnjih poglavjih je bilo po-
udarjeno, da je glavni oskrbovalec Slovenije za vlago jugozahodnik. 
Ali tako, kot smo pri obravnavanju prejšnjih poglavij pomislili tudi na 
dejstvo, da prinašajo obilne padavine neredko vzhodni tropski vetrovi, 
ne smemo tudi v tem poglavju preko omenjenga dejstva. Saj so tudi 
urne maksimalne vrednosti redno v zvezi z globokim vdorom hladnega 
zraka, in to bodisi v obliki hladne doline nad zapadno Evropo ali pa 
več ali manj samostojnega jedra nad Jadranom ali Panonsko nižino. 
Tu pa se pokaže razlika. Velike količine padavin v vzhodnem strujenju 
so posledica zajezitve in dolgotrajnega nasedanja na naših vzhodnih 
gorskih ovirah; manjšo stopnjo vlažnosti, ki je značilna za kontinen-
talni zrak, ki se ni gibal preko morja, v veliki meri nadomesti dolgo-
trajnost procesa. Pljuski in nalivi pa nastanejo običajno zaradi prodora 
hladnega zraka, odnosno njegove infiltracije in so vprašanje krajšega 
razdobja, pa se torej manjša absolutna vlaga mora nujno pokazati tudi 
v manjših vrednostih izločene moče. Trditve ni mogoče podpreti s pri-
meri, je pa logična, fizikalno utemeljena. 
Ako se naslonimo na tako tolmačenje in upoštevamo poleg razpo-
reditve postaj seveda tudi izmerjene maksimalne vrednosti, potem 
pridemo do naslednje gornje meje. V nizki Furlaniji, prvih kraških 
planotah in prvih alpskih vzpetostih, ki se dvigajo neposredno nad 
nižino, vrednosti verjetno ne gredo preko 100 mm. Primer Bazovice je 
osamljen, ker kaže tudi naslednja maksimalna vrednost le 70 mm, pri 
drugih postajah je naslednja maksimalna vrednost blizu prve. Oddalje-
nejše kraške planote in Julijske Alpe ne gredo preko 80 mm, vsa ostala 
Slovenija pa ne preko 60 mm. 
b) Maksimalne 5-minutne vrednosti 
Podobno, kot smo imeli tabelo za urne vrednosti, imamo razpo-
rejeno tudi tabelo za 5-minutne vrednosti; ker pa Gomance in Plužna 
nimata dnevnih trakov, sta ti dve postaji izpuščeni; zato pa so vključeni 
podatki 5 postaj iz bivše Primorske, vendar ne za dobo 1949 do 1953, 
temveč za 1925 do 1941. 
Tabela 13. M A K S I M A L N I 5-MINUTNI NALIVI 
P o s t a j L j u b l j a n a Savica Mar ibor Bazovica 
Viš ina 
Cas 
10,1 
IV. 1952 
15,0 
VIII . 1950 
10,2 
VI. 1953 
13,0 
VI. 1941 
Cerv in j . Kobar id P o d k r a j Bukov. 
20,8 
VIII. 1940 
19,2 
VIII . 1939 
18,0 
VIII . 1941 
19,8 
VIII. 1941 
Kot je razvidno, zija med goratim in Primorskim svetom na eni 
strani, pa med notranjo Slovenijo po drugi strani, veliko nasprotje. 
V petletnem nizu močno izstopa Savica v primeri z Mariborom in Ljub-
ljano, vendar je treba podčrtati, da je količina 15 mm v Savici osamljen 
primer. Vsekakor so pa pri Savici vrednosti okoli 10 mm mnogo češče, 
kot pa na ostalih dveh postajah. To nam pove prepričljivo tudi tabela, 
da znaša 4-letni povpreček maksimalnih mesečnih vrednosti pri Savici 
9,4 mm (avgust), medtem ko pri Mariboru le 7,4 mm (junij), pri Ljub-
ljani celo samo 6,3 mm (junij). Desna stran tabele prikazuje podatke 
za starejšo dobo, zopet le za Primorsko. Vidimo, da se giblje množina 
v glavnem okoli 20 mm. Če k temu prištejemo še dejstvo, da so tudi 
v Ljubljani namerili v času izven našega niza, to je 1945. leta, že 21,2 
milimetra padavin in ne prezremo podatka za Savico in se zavedamo, 
da je opazovalna doba kratka, potem moremo za vso Slovenijo vzeti 
spodnjo mejo pri približno 10 mm, kot največjo 5-minutno vrednost 
pa 25 mm. 
c) Izenačene vrednosti 
Mimo ekstremnih vrednosti, izraženih v milimetrih, predstavljajo 
za projektanta nenadomestljiv podatek tudi verjetni nastopi določene 
količine. Za tak pregled so seveda v še večji meri kot za prejšnji dve 
poglavji potrebna dolgoletna opazovanja, s katerimi pa stojimo, kot 
vemo, zelo slabo. Edina naša postaja je Ljubljana. Izenačene vrednosti 
nam predočuje naslednja tabela (T 14). 
Tabela 14. IZENAČENE VREDNOSTI NALIVOV ZA L J U B L J A N O 
t - m o,01 0,05 0,1 0,5 1,0 2,0 
5 29,69 21,18 18,03 11,58 9,03 6,59 
15 47,49 33,49 28,54 18,01 13,95 10,43 
60 49,28 39,22 35,14 25,26 21,14 16,99 
90 49,84 41,07 37,34 27,88 23,88 19,47 
Na prvi pogled so podatki v tabeli, dobljeni s pomočjo ekstrapola-
cije, nepravilni. Tako oitamo v tretji vodoravni rubriki, da znaša ver-
jetnost 49,3 mm na uro komaj 0,01 ali na vsakih 10 let enkrat. Mi pa smo 
omenili, da sta bila doslej kar dva primera, ko je znašala urna vrednost 
več kot 50 mm. Odstop med opazovanji in računom nastane takole: 
izenačene vrednosti ne dobimo enostavno z ekstrapolacijo primerov po-
ljubnih jakosti v določenem časovnem razdobju na 100-letno dobo, 
temveč so upoštevani tudi količinski razmaki med najvišjimi vred-
nostmi. In čim več je podatkov odnosno primerov, tem točnejši in 
uporabljivejši so rezultati. Ker v naši tabeli primer iz leta 1951 še ni 
upoštevan, starejši podatek pa je bil mnogo višji od naslednjega, zato 
izpade po ekstrapolaciji v Ljubljani možnost 50 mm padavin na uro 
kot 100-letna redkost. 
Ako se ustavimo pri prvi vodoravni vrsti, vidimo, da so vrednosti 
blizu 10 mm (9,3) verjetne vsako leto enkrat. V območju dvakratne 
omenjene vrednosti pa je pogostost zelo različna; saj nastopa količina 
18 mm vsakih 10 let, količina 21 mm pa komaj vsakih 50 let. Vrednost 
približno 30 mm na 5 sekund pa komaj vsakih 100 let enkrat. Zadnjih 
vrednosti doslej še niso opazovali in je n j ih višina zato nekoliko dvom-
ljiva. Ustrezne podatke dobimo tudi za daljša časovna razdobja. 
Ker predstavlja ekonomičnost projektirane kanalizacije ravno po-
gostost ali verjetnost letnih primerov, ko je zmogljivost odvodnega 
sistema stoodstotno izkoriščena, zato predstavljajo »Izenačene vred-
nosti« za projektanta osnovni podatek. — Pomanjkanje registrirnih 
instrumentov v preteklosti pa onemogoča njih izračunanje za ostale 
predele Slovenije. 
I. Z a k l j u č e k 
Cilj predložene razprave je bil, približati se kar najpravilnejšemu 
poznavanju padavinske problematike v Sloveniji. Razporeditev mate-
riala na posamezna poglavja je v skladu z že ustaljeno shemo. Iz naloge 
kot celote, enako tudi iz vsakega poglavja, je razvidno, da temelji 
izvedba zastavljene naloge na dveh delih: prvi del predstavlja grafični 
prikaz posameznih prvin padavinske problematike in je utemeljen 
s tabelarnimi pregledi, drugi del pa predstavlja utemeljitev prikazanih 
situacij. 
Prikazovanje geografske razprostranjenosti različnih kvantitativnih 
razredov posameznih padavinskih prvin, kot so mesečna razporedba 
padavin, pluviometrični režim, sušnost in vlažnost mesecev, število dni 
z različnimi množinami padavin, nihanja in maksimalne dnevne koli-
čine, pomenijo v domači literaturi velik korak naprej, saj se ga 
za področje Slovenije doslej še nihče ni lotil. Tako v domači, enako 
kot v tuji literaturi, se je večina problematike, povezane s pravkar 
navedenimi prvinami iz področja padavin, opirala zgolj na tabelarne 
preglede, ki so sicer nenadomestljivi, ki pa niti izdaleč ne izkoristijo 
izraznih možnosti, potrebnih do zadostnega pregleda, nujnega tako za 
praktične kot tudi izrazito strokovne naloge odnosno cilje. Pri tem pa 
8 Geografski zborn ik 113 
moramo še upoštevati, da dejavnost v posameznih znanstvenih disci-
plinah ne služi samo nadaljnjemu razvoju matične discipline, temveč 
tudi številnim drugim disciplinam. Tako bodo tudi karte o razporedbi 
padavin v posameznih mesecih, dalje o številu padavinskih dni, o suš-
nosti in vlažnosti posameznih mesecev verjetno enako pogosto osnova 
za nadaljnje delo zdravniku, fito- ali zoopatologu, agronomu, forestiku 
in hidrologu kot pa klimatologu. 
Letne množine padavin so bile obravnavane že v starejši in novejši 
literaturi in ker najnovejša karta, izdelana kot sestavni del predložene 
razprave, ne prinaša bistveno novih izsledkov, bi mogli preiti takoj 
k mesečni razporedbi. Edina poteza na novi karti, ki bi jo vendarle 
kazalo podčrtati, je neznaten vpliv reliefa v zaledju dinarsko-alpske 
pregrade, kar gre na račun bodisi padavin v labilni atmosferi, dalje 
preplave celotnega področja s hladnim zrakom, nad katerim ii,?oča 
močo toplejši zrak in končno neposredne bližine ciklonskih jeder, 
v katerih imamo tudi brez orografskih ovir intenzivno dviganje zraka. 
Razporedba padavin v posameznih mesecih nosi močno skupno 
potezo z letno razporedbo, namreč da predstavlja dinarsko-alpska pre-
grada področje maksimalnih padavin preko vsega leta in da sta na j -
nižja predela, obmorski pas in najgloblje v srednjo Evropo segajoče 
Prekmurje, naši najbolj suhi področji. Enako kot v vseh zimskih me-
secih je tudi v pomladanskih in jesenskih mesecih obmorski pas bolj 
založen s padavinami kot pa njegovo kontinentalno nasprotje, Prek-
murje. V poletnih mesecih sicer izraziti padavinski maksimum v dinar-
sko-alpski prepreki popusti, saj je težišče padavin v severnem gorskem 
kraku, vendar ostane zapadna pregrada še dobro opazna. — Samo 
v poletnih treh mesecih prejme Prekmurje tudi absolutno več padavin 
kot pa obmorski pas. 
Bistveno drugačno sliko dobimo, ako mesečne množine padavin 
izrazimo v procentih celoletne moče. Na osnovi tako dobljenih podatkov 
risane karte nam povedo, da dobimo v mesecih november, december, 
januar, februar in marec največji delež celoletnih padavin na jugu, 
v ostalih mesecih pa na severu. Pri tem izstopa zlasti področje na j -
višjih planot. Glavno področje poletnih padavin — v odstotkih celoletne 
moče — pa ne predstavlja visokogorski svet na severozapadu, temveč 
nizki svet na severovzhodu. Ako si ogledamo delež padavin po posa-
meznih letnih časih, vidimo, da je razporedba najenakomernejša spo-
mladi, ko razlika med najbolj namočenimi predeli v pregradi in najbolj 
suhimi v Ravenskem ne znaša več od 6 "/o letnih množin padavin. — 
Naslednji letni čas, poletje, pa pokaže največje nasprotje, namreč kar 
20 °/o, in sicer prejme Prekmurje blizu 35 °/o celoletne moče, Snežnik 
pa komaj 15 °/o. In kot smo za pomlad in poletje navedli kontrast, da 
je v pomladi razporedba najenakomernejša in poleti prav nasprotna, 
naj za jesen in zimo podčrtamo nasprotje v tem, da je jesen v vsej 
Sloveniji prekomerno namočena (29 °/o do 39 %), zima pa prav tako 
v vsej Sloveniji podpovprečno, saj celo Snežnik, ki je pozimi najbolj 
preskrbljen z močo, ne prejme več od 22 °/o celoletne moče. 
Potek izohigromen, dobljenih na osnovi pluviometričnega koefi-
cienta, nam posreduje nepričakovano spoznanje, da ima mimo nizkega 
Primorja največ suhih mesecev zapadna pregraja, sicer pa so rezultati 
v glavnem podobni tistim, ki smo jih dobili s pomočjo pluviometričnega 
režima. Brez iznenadenja tudi karte, prikazujoče število padavinskih 
dni, niso. Tako se pokaže, da nista oktober in november meseca z na j -
večjim številom dni z izmerljivo količino padavin, temveč da stoji na 
prvem mestu trdno maj, ki ima v večjem delu Slovenije preko 16 pada-
vinskih dni, medtem ko je februar mesec z najmanjšim številom dni. 
V letni razporedbi imata Prekmurje in Primorje prilično enako številne 
primere, mestoma komaj nad 100, kar je za 70 dni manj, kot jih je v Ju -
lijskih Alpah, ki v pogledu padavinskih dni vodijo. Sicer nam mesečna 
razporedba te prvine kaže v glavnem potek linij, ki jih poznamo iz 
mesečne razporedbe padavin; razlika, ki obstoji v tem, da je razmerje 
med najbolj namočenimi predeli in tistimi z na jmanj padavinami v po-
gledu množine padavin nekako 4 : 1 (3200 : 800), medtem ko ni pri 
številu padavinskih dni razmerje niti 2 : 1 (177 :100), pride do izraza 
v tem, da so izolinije manj goste. 
Drugačna je situacija pri dnevih s padavinami enakimi ali večjimi 
od 10 mm; saj imamo postaje s preko 75 dnevi in zopet primere s komaj 
26 dnevi, kar da razmerje 3 : 1 , pa so zato mesečne karte že risane 
v znamenju večjih nasprotij med zapadno pregrado na eni strani, na 
drugi strani pa med Prekmurjem, ki ima na jmanj dni z izdatnimi pada-
vinami; Primorje ima letno dokaj več takih dni — ca. 40, v Prekmurju 
ca. 30. V posameznih mesecih sta le julij in avgust na dneh z izdatnimi 
padavinami v Prekmurju bolj bogata kot pa v Primorju. Enaka je 
•situacija tudi za dneve s komaj izmerljivo množino padavin. 
Zapadna pregrada izstopa s pogostostjo zlasti v oktobru in novem-
bru. Medtem ko je pri komaj izmerljivih množinah padavin bil na 
prvem mestu maj, prevzame to mesto pri izdatnih padavinah najčešče 
oktober, redkeje pa november. 
Razmerje niti 2 : 1, katero smo spoznali med najbolj namočenimi 
in najbolj suhimi področji Slovenije v pogledu števila dni s komaj 
izmerljivo množino padavin, se ponovi tudi pri številu sušnih dni, le 
da je situacija zasukana. V Primorju je takih dni, vključenih v sušne 
periode, več od 125, v Julijskih Alpah pa komaj nad 70. Razlika pa je 
v razmerju med Prekmurjem in Primorjem, saj smo imeli pri številu 
padavinskih dni ravnotežje, pri dneh pa, ki so vključeni v sušne peri-
ode, daljše od 10 dni, Prekmurje zaostane za Primorjem za preko 25 %>. 
Mesečne karte pokažejo, da je ta razlika posledica predvsem prilik 
v poletnih mesecih. Sicer pa se tudi pri sušnih dneh pokaže, da pote-
kajo izolinije v poletnih mesecih prvenstveno zonalno, v ostalih pa 
vzporedno z dinarskimi planotami. — Z ozirom na razmerje v številu 
mesecev (poletni 3, ostali 9) imamo pri letni razporedbi izolinije vzpo-
8* 115 
redno zapadni pregradi. Največje število sušnih dni je v februarju, ko 
imamo le na meji Furlanske nižine (Lig) in na Kolpi (Sinji vrh) manj 
od 10 dni, vključenih v sušne dobe, na jmanj pa v maju, ko izkazujejo 
le vzhodne Haloze več kot 5 sušnih dni. 
Maksimalna dolžina sušnih dob pokaže, da nimamo velikih razlik 
in da gre v glavnem za časovni razpon od 30 do 40 dni, čas nastopa pa 
so zimski meseci. 
Tudi pogostost dni, vključenih v deževne dobe, kaže odvisnost od 
dinarsko-alpskih planot, k jer jih je na leto preko 20. Nizko število 
iznenadi, saj spada Slovenija v področja, ki je v pogledu padavin tudi 
v svetovnem merilu dokaj pri vrhu lestvice. Ves vzhod in jugozahod 
imata manj od 5 padavinskih dni, vključenih v desetdnevne periode 
z več od 0,1 mm padavin. — Maksimalne padavinske dobe so bile na 
severozapadu in so dosegle 20 dni, nastopajo pa maksimalne padavinske 
dobe v vseh mesecih razen v januar ju in februarju, ki sta znana po 
majhnih množinah padavin. 
Močna opora pri označevanju padavinskih in s tem klimatoloških 
prilik so nihanja padavin, ki so tem večja, čim prehodnejši (klimato-
loško) značaj ima področje. Karta o letni variabilnosti pokaže, da se 
preko Slovenije razteza v smeri od Jadrana pa do Kozjaka pas z raz-
meroma majhno variabilnostjo, namreč pod 14%, medtem ko imamo 
v ostali Sloveniji, od pasu proti severozapadu in jugovzhodu, v glavnem 
vrednosti med 14 in 16 °/o, v Halozah in Julijskih Alpah pa celo preko 
18%. Nekoliko šibkeje je izražen maksimum v Snežniku in zaledju. 
Od mesecev sta zaradi ekonomske važnosti vzeta v pretres februar in 
junij. Linije iste variabilnosti pokažejo zopet zonalni potek v poletni 
dobi, na severu pod 40 %, na jugu nad 50 %, pozimi pa vzporedno 
s pregrajo, kjer je nad 60 %, medtem ko ima severovzhod pod 50 % 
veliko mesečno variabilnost. 
Karta maksimalnih letnih odstopov pokaže, da so ti odstopi zopet 
največji v teh predelih, ki smo jih poprej navedli, namreč: Julijske 
Alpe, skrajna južna Slovenija in pas onstran Drave. Sicer pa nas karte 
o odstopih padavin v posameznih letih prepričajo o tem, da je Slove-
nija, kljub svoji teritorialni neznatnosti, v pogledu padavinske razpo-
redbe zelo heterogena; le tako si je mogoče raztolmačiti pojav, da je 
bilo v 16 letih le v eni četrtini primerov, ko je bila v vsej Sloveniji 
ista tendenca; od tega so bile v treh primerih padavine po vsej Slove-
niji nadpovrepčne in le v enem primeru podpovprečne. 
Kakor pri ostalih kartah pride tudi pri karti dnevnih maksimalnih 
padavin zopet do izraza zapadna pregrada, kjer pride ob dviganju 
zraka preko ovire najlaže do konvektivnih procesov in obnavljanja 
ravnotežja v atmosferi. V zapadni pregradi so dosežene vrednosti tudi 
preko 300 mm, proti vzhodu pa imamo popuščanje, čeprav pride tudi 
do primerov izdatnih izcejanj daleč od pregrade (primera v vzhodnem 
Prekmurju in dolini srednje Krke); vendar so taki primeri redki. 
Na večini kart, najbolj pa tistih, ki prikazujejo mesečno razpo-
redbo in letni hod padavin, izstopa področje zapadne pregrade, in to 
zaradi izdatne moče. Dnevne analize so pokazale, da gre za tip zajezi-
tvenih padavin. Ker je fizikalna nujnost, da je množina zajezitvenih 
padavin tem večja, čim večja je hitrost zraka, ki transportira vodne 
delce, hitrost vetra pa je funkcija temperaturnih nasprotij in je zato 
največja v območju polarne fronte, zato zaključi avtor, da so spre-
membe v času, ko nastopa v posameznih sektorjih dinarskega gorstva 
in Alp maksimum padavin, posledica letnega premikanja polarne 
fronte. Najjužnejše leži polarna fronta v območju Evrope v zimski dobi 
leta, ko je maksimum padavin v južnih in srednjih širinah Sredozem-
skega morja; v marcu je maksimum v Dinarskem gorstvu; v aprilu 
v južnih Apneniških Alpah. Dnevne analize pokažejo, da poteka polarna 
fronta v glavnem v smeri JZ—SV in da predstavlja čelo vdorov hlad-
nega zraka, ki se izvrše bodisi preko zapadne Evrope ali pa preko 
vzhodnega dela severnega Atlantika. Mimo lastnih zaključkov imamo 
potrditev tudi v tu j i literaturi, da sta globina in lega prodorov odvisni 
od lege in razrasta azorskega anticiklona, to dvoje pa se v povprečju 
ravna po letnem času. Po najnižjem stanju v zimski dobi leta se tekom 
pomladi, z jačanjem azorskega anticiklona, zmanjšuje v meridionalni 
smeri področje vdorov. Zato nastopi postopno prestavljanje področja 
maksimalnih padavin, saj je to premikanje posledica premika polarne 
fronte, zlasti čela dolin, v smeri proti severovzhodu. V mesecih marec in 
april so prodori še vedno izraziti in globoki in pri nas prevladuje tedaj 
izrazit jugozahodnik, povzročujoč zajezitvene padavine. 
Postopno prestavljanje azorskega anticiklona proti severu potisne 
proti severovzhodu tudi udorne doline in Alpe niso več pretežno na 
čelni strani doline, temveč na hrbtni; severne Alpe, severne skupine 
Dinarskega in Rodopskega gorstva niso več na odvetrni, temveč pri-
vetrni strani in posledica so maksimalne poletne padavine v juniju, 
juliju in avgustu. Meseca maj in september moremo po tej shemi sma-
trati kot prelomna meseca. — V drugi polovici leta n a j bi šel proces 
obratno pot. 
Po prikazani shemi so torej tudi poletne maksimalne padavine 
na našem severovzhodu frontalno utemeljene. Nikakor pa ni mogoče 
prezreti velikega vpliva, ki ga ima na izdatnost izcejanja razgretost 
prizemnih plasti v toplih mesecih leta. Analiza nevihtnih primerov je 
pokazala, da pride do najizdatnejših padavin pogosto že pred prehodom 
fronte, in sicer v opoldanskih urah. Tako moramo torej zaključiti, da 
so v hladnejšem delu leta frontalne in zajezitvene padavine značilne za 
večji, jugozapadni del Slovenije, in to z ozirom na prevladujočo smer 
poteka fronte in vetrov, ki je jugozapadna. V toplih mesecih, h katerim 
moramo šteti poleg poletnih treh mesecev tudi maj in september, pa 
os frontalno utemeljene padavine pri nas bistveno ojačene s konvek-
tivnimi procesi, ki dobivajo svojo dodatno energijo v labilnosti, povzro-
čeni zaradi pregretosti najnižjih plasti atmosfere. Razlika med polet-
nimi prilikami in tistimi v ostalih letnih časih je predvsem ta, da 
priteka v ostalih letnih časih polarni zrak posredno z jugozapada, pa 
so zato jugozapadna pobočja glavna padavinska področja, poleti pa 
priteka polarni zrak s severozapada in severa pa so zato severna pod-
ročja tista, nad katerimi pride do maksimalnega izcejanja. V nasprotju 
z večino Slovenije, ki ima maksimum padavin v jeseni, imamo prav 
zato na severovzhodu poletne maksimalne padavine. Po starejših po-
datkih na j bi meja med obema področjema potekala po Savinji do 
Celja in od tu na Macelj; po novih podatkih (1925 do 1940) pa bi mejo 
na severozapadu tvorili Mislinja in Paka. Ostrih linij pa v prirodi 
nimamo, temveč le prehode. Ker nastopa v Pohorju, Halozah in Maclju 
jesenski maksimum, na Ptujskem polju in celo na severnem robu 
Celjske kotline pa poletni, zato smemo pas med Mislinjo, Savinjo in 
Voglajno na jugozapadu ter Dravo na severovzhodu smatrati kot pre-
hodno področje med pasom jesenskih in pasom poletnih maksimalnih 
padavin. To pa je tudi edina meja, ki jo na osnovi vseh izdelanih kart 
moremo potegniti. Po Koppenu in Trewarthu predstavlja namreč vsa 
Slovenija enotno področje enakomernih padavin preko vsega leta, saj 
premoč poletnih maksimalnih padavin na severovzhodu ni izrazita 
(manjša od 36 fl/o letnih množin). 
Za zaključek naj bo še enkrat poudarjeno, da je opazovalna doba 
16 let za element, kot so padavine, zelo kratka. Zaključki v predloženi 
razpravi zato ne morejo imeti tiste vrednosti, kot bi jih imeli zaključki, 
dobljeni na osnovi normalne dobe. — To toliko bolj, ker je bila prav 
obravnavana doba 16 let, vsaj v spodnjem delu Ljubljanske kotline, 
najbolj namočena v zadnjih sto letih. Praktik kot teoretik bosta obe 
dejstvi upoštevala. 
LITERATURA 
1. S e i d l F. : Das Kl ima von Kra in . Mt t te i lungen des Musea lvere ins f i i r Kra in . 
1891-1902. 
2a. M a n o h i n V.: K r a t e k pregled t e m p e r a t u r i n padav in v L j u b l j a n i v 100-
le tni opazovalni dobi 1851-1950. Geograf . V. XXIV. L j u b l j a n a 1952. 
2b. M a n o h i n V.: Podneb je L j u b l j a n a . Posebni, odt is iz Geogra fskega ves tn ika 
XVII . L j u b l j a n a 1941. 
3. F u r l a n D.: Kri t ični p r e t r e s a rh iva meteorološke pos ta j e v L jub l j an i . 
Geograf . V. 1952 - XXIV. 
4. Be i t rage zur Hidrographie Osterreichs. Wien 1918. 
5. C o n r a d V.: Kl imatograph ie von Karn ten , Kl imatograph ie von Osterreich 
VI. Wien 1913. 
•6. K l e i n R.: Kl imatograph ie von S te i e rmark ; Kl ima tograph ie von Osterreich 
II . Wien 1908. 
7. B i e l E.: Kl imatograph ie des ehemal igen osterr . Kus ten landes . Deutsch. 
Akad . Wiss. Wien, KI. 101. 1927. 
S. R e y a O.: Padav inska k a r t a Sloveni je . Izdal Zavod za met . in geodin., 
L j u b l j a n a 1945. 
9. H a n n J . : Handbuch de r Klimatologie, B. d. I: AUgememe Kl imalehre 
S tu t tga r t 1932. 
10. A n g o t A.: Tra i te e lementarne d e Meteorologie. IV. edit ion. Pa r i š 1928. 
11. C o n r a d V. a n d P o l l a k H.: Methods i n Climaitology. Cambridge, 1950. 
13. M e l i k A.: S loven i j a I / l , L j u b l j a n a 1935. 
14. M e l i k A.: Jugos lav i ja . L j u b l j a n a 1948. 
15. R e y a O.: Letn i tok p a d a v i n n a Slovenskem. Geograf . V. V—VI L i u b l i a n a 
1930. 
16. R e y a O.: Cikloni in padav ine na Slovenskem. Geograf . V. VIII . L i u b l i a n a 
1932. 
17. R e y a O.: Odnoša j i m e d padav inami i n cikloni v Jugoslavi j i . Geograf V. 
IX. L j u b l j a n a 1933. 
18. R e y a O.: Vremenska ka t a s t ro fa v Žirovnici na Goren j skem. P ro t eus III , 
L j u b l j a n a 1936. 
19. R e y a O.: O toči v Dravski banovini v l e tu 1936. Geograf . V. XII.—XIII. 
L j u b l j a n a 1937. 
20. R e y a O.: P a d a v i n e na Slovenskem v dobi 1919-1939. Geograf . V. XVI. 
L j u b l j a n a 1940. 
21. R e y a O.: N a j v i š j e dnevne padav ine v Sloveni j i . Zavod za meteorologi jo 
i n geodinamiko n a Univerzi v L jub l j an i . L j u b l j a n a 1945. 
22. R e y a O.: Maks ima lne in tenz i t e te p a d a v i n v S lovenskem Pr imor ju . Geo-
graf . V. X X . - X X I . L j u b l j a n a 1949. 
23. R e y a O.: Padav inska k a r t a Sloveni je . Zavod za meteoro log i jo in geodina-
m i k o na Univerzi v L jub l j an i . L j u b l j a n a 1945. 
24. R e j a O.: Močna in dolga d e ž e v j a v L j u b l j a n i . Izdala U p r a v a h id romete -
orološke službe pr i vladi LRS, L j u b l j a n a 1947. 
25. F u r l a n D.: Snežne padav ine v Sloveni j i od 11. do 15. f e b r u a r j a 1952. Geo-
graf . Zbornik. L j u b l j a n a 1955. 
26. F u r l a n D.: P a d a v i n e v Sloveni j i v m a j u 1954. Geograf . V. XXVI . L j u b -
l j a n a 1954. 
27. U t t i n g e r H.: S ta t i s t i sche Un te r suchungen iiber den E inf luss der Oro-
graph ie auf die Niederschlagsver te i lung. Izvleček v : Verhand lungen der 
Schweizer ischen na tu r fonschanden Gesel lschaf t . Davos 1950. 
28. S e i d l F. : Dinarskogorski fen . Geograf . V. X I . - X I I . L j u b l j a n a 1935, 1936. 
29. T r e w a r t h a G.: A n In t roduc t ion to Wea the r a n d Climate. New York 1943. 
30. H r o m o v S. P. : E in f t th rung i n die sjnnoiprtaische Webteranalyse. Wien 1940. 
31. P r o c h a s k a K.: Beobach tungen uber Gewi t ter u n d Hagelschlage in S te ie r -
mark , K a r n t e n u n d Oberkra in . Met. Z. 1896 in si. 
32. F l o h n H.: Uber d i e B&deutung der 5b Lagen f u r das Niiederschlagssregime 
Mit te leuropas . Met. Rund. 1950, 7/8. 
33. S c h e r h a g R.: N e u e Methoden der Wetiteranalyise u n d Wetterprognose. 
Ber l in 1948. 
34. B j e r k n e s J . : L i f e Cycle of Cyclones a n d Po la r f ron t Theory of Atmo-
s fe r i c Circulation. Geof. Pulbl. Vol. III . NI . Ci t i ra : Hromov, g le j pod 30. 
35. B y e r s H.: Thunders to rms . Compend ium of Meteorology. Boston, Massachu-
se t t s 1951. 
36. K n o c h K. u n d R e i c h l E.: Ver te i lung u n d jahr l ioher G a n g der Nieder-
schlage in den Alpen. Abhandl . P reus . Meteorol. Irast., IX. Nr. 16. Ber l in 1930. 
Ci t i ra : Melik, glej pod 13. 
37. B r u c k n e r E.: K l i m a s c h w a n k u n g e n seit 1700 nebst B e m e r k u n g e n iiber 
die Klimaschvvankungen d e r DiluviaOzeit. GeographiSche Abhand lungen 4, 
H. 2 (1890). Ci t i ra : Scherhag, glej pod 33. 
38. Kan ta azohieta. Hidrometeorološka s lužba FNR Jugoslavi je , Beograd 1953. 
39. P a d a v i n s k e k a r t e S loveni je — U p r a v a h idrometeorološke s lužbe Sloveni je , 
L j u b l j a n a 1954. 
40. E k h a r d E.: Die Niederschlagsver te i lungen in den Alpen nach dem Ano-
mal ienpr inz ip . Geogra f i ska Ann, 1948. Ci t i ra : Utt inger , glej pod 41. 
41. U t t i n g e r H.: Zur Hohenabhangigke i t der Niedersch lagsmengen in den 
Alpen. Archiv f i i r Met. Geophys . urad Bioklim. Šerifi B; 4. He f t , 1951. Wien. 
42. K o s c h i m i e d e r H.: Methods a n d resu l t s de f in i t e r a i n measu remen t s , 
Monthly W. Review. Vol. 62. N. 1. 1934. 
43. H o e c k E.; T h a m s J . C: Z u m Prob lem der Niederschlagsmessung. Geo-
phys ica p. e app . Milano, vol. XIX., 1951. 
44. F r i e d l F.: Gesetze der Niederschlagsver te i lung i m Hochgebirge. Wet te r 
u n d Leben 1952. H. 5 -7 . 
45. F l o h n H.: Zur Kerantinis d e s jahrfichein Ablaufes der Witteiruing im Mit te l -
meergobie t . Geof . p u r a ed appl . 13. 1948. 
46. F u r l a n D.: N e k a j nove jš ih podatkov o padav inah v Ju l i j sk ih Alpah. Le tno 
poročilo Meteorološke s lužbe S loven i j e za le to 1954. 
47. Š t e f a n č i č P.: Š tud i j padav insk ih področi j Zg. Soče in Id r i joe z ozirom 
na visoki odtočrii koeficient . S t rokovna naloga. Uprava h idrometeorološke 
službe LRS, L j u b l j a n a 1954. Arhiv . 
48. K o p p e n W., G e i g e r R.: Handbuch der Klimatologie. Ber l in 1936. 
49. B i e l E.: Climatology of the M e d i t e r r a n e a n Area. T h e Univers i ty of Chicago 
Press . 
50a. R o s s b y C. G.: On t he Dis t r ibut ion of Angula r Velocity i n Gaseous Enve-
lopes u n d e r t h e In f luence of La rge — Scale Horizontal Mixing Processes. 
Buli. of t h e Ann. Met. Soc. 28 (1947) Nr. 2. 
50b. L u č k e O.: Uber die a l l g e m e m e Zircula t ion in der u n t e r e n A t m o f p h a r e 
im L ich te de r Hidrodynamik . Ze i t schr i f t f. Met. 1952. He f t 7. 
51. D e f a n t A.: Neuere Arasichten iiber d ie a l lgemeine Zircula t ion de r Atmo-
sphare in mi t t l e ren Brei ten. Arch iv f. Met. Ser ie A. 1949. 
52. B e b b e r V a n J . : Typische Wi t t e rungse r sche inungen I., II. Archiv See-
w a r t e V. 3, 1882 i n IX. 2, 1886. Ci t i ra : H. Flohn: Uber d i e B e d e u t u n g der V. b 
— Lagen fiir das Niedenschlagsregime Mit te leuropas. Met. Rund. 1950, 7/8. 
53. S t e i n h a u s e r F.: N e u e Ergebnisse von NiederschlagsbeObachtungen in 
den Hohen Tauern . M e t Zeit. 1934. 
54a. F l o h n H.: Wrt terung u n d K l i m a i,n Deutschland. Leipzig 1942. 
54b. F l o h n H.: Wi t te rung urad Kl ima i n Mi t te leupropa . S tu t tga r t 1954. 
55. Z e n o n e E.: L ' in f luenza del ciclone di Genova sul t e m p o del can ton Ticino. 
Izvleček: Rivis ta Geofis ica p u r a e app . Vol. 21, Genova 1952. 
56. H u < t t a r y R.: Die Ver te i lung der Niederischlage auf die Jah resze i t en im 
Mit te lmeergebie t . Met. Rund. Ber l in 1950. 5/6. 
57. S c h i n z e G.: Die E r k e n n u n g der t roposphar i schen L u f t m a s s e n a u s i h r e n 
Einzelfe ldern. Met. Z. 49. 
58. V u j e v i č P. : Podneb je Jugos lavi je . Arh iv pol jopr ivrednih n a u k a godina VI. 
Beograd 1953. 
59. M a z e l l e E.: Kl imatograph ie des os terre ichischen Ki is ten landes A. Triest . 
Kl imatograph ie von Osterreich, II. Wien 1908. 
60. H a d l e y G.: Concerniing t h e Cause of t h e Genera l T rade Winds. Phil . 
Trans . roy. Soc. London, 39:58 (1735-36). Ci t i ra : S t a r r P . V.: The Physical 
Basis fo r t h e Genera l Circulat ion. Compend ium of Met. 1951. 
61. H a u r w i t z B.: Dynamic Meteorology. New York — London 1941. 
62. M a n o h i n V.: Temel j i teore t ične meteorologi je in 'klimatologije. L j u b l j a n a , 
1955. 
63. V u j e v i č P.: Meteorologi ja . Beograd 1948. 
64. B j e r k n e s , J. , P a I m e n E.: Investigatioms of Selected European Cyclo-
nes by Meanis of Ser ial Ascents. Čase 4. Geof. Pub l . Vol. XII . N. 2. 1937. 
Ci t i ra : Hromov, glej pod 30. 
65. V o e j k o v A.: KI imaty zemnoga šara v osofoenosti. Rossii. Cit i ra: : Manohin , 
glej pod 62. 
66. P e t i t e r s o n S.: In t roduct ion to meiteorology. New Yorik, London 1941. 
67. W e i c k m a n n L.: L u f t d r u c k uind Winde i m ostliichen Mititelmeergehiet. 
Munchen 1922. Ci t i ra : Vujev ič pod 76. 
68. H a n n J . : Lehrbuch der Meteorologie. Wien 1915. 
69. B a u r F.: Eimfuhrung i n die Grosswet te r forschung. Berlin—Leipzig 1937. 
70. M a r g e t i č F.: Obor ine — v kn j ig i »-Klima Hrvatske«, Zagreb 1942. 
71. S c h u l z e A.: Gross tadt u n d Niederschlag. Met. Zeit. 44. 339. 1927. 
72. G e i g e r R.: Das Kl ima der bodennahen Luf tschicht . Braunischweig 1942. 
73. D i c k m a n n A.: Geschiosscne uind gebrochene Niedensohlags- u n d Trookcn-
perioden. Veroff . Preus . Met. Inst . 1930. Nr. 380. Ci t i ra : Hut ta ry , glej 74. 
74. H u t t a r y J . : Hauf igke i t von t rockenen u n d nasisen Per ioden in versch iede-
nen Kl imaten . Ber ichte des Deutschen Wet te rd iens tes in der US-Zone, Nr. 42. 
Bad Kiss ingen 1952. 
75. J o h a n n s e n H.: Niederschlags tage-Niederschlagssummen. Ber ichte d. D. i. 
US-Z. Nr. 42. 1952. 
76. V u j e v i č P.: O geografskoj podeli i r ež imu kiša u našoj državi . Glasnik 
Min. Pol jopr . Beograd 1927, št. 20. 
77. B e b t o e r J . : Die Wei tervorhersage . S tu t tga r t 1898. Ci t i ra : Hromov, glej 30. 
78. W e i c k m a n n L.: Gle j pod 67. 
79. F l o h n H.; H u t t a r y J . : 2 u r Kennitniis der S t r u k t u r der Niederschlags-
ver te i lung. Zeit. f. Met. 1952. H. 10. 
80. S t e i n h a u s e r F.: Niederschlagsmessungen im Sonnblick-gebiete . Met. Z. 
1932 - H. 11. 
81. S c h u l z e A.: Veršchiedene Dars te l lungsgrossen des Niederschlags mit Bei-
spielen a u s dem Ostdeutschen Raum. Met. Rund. 1950. 
82. F i c k e r H.: W a r u m steigit der Fohn i n die Ta le r herab . Met. Zeit. 1931. H. 6. 
H. 6. 
83. D i n i e s E.: L u f t k o r p e r Klimatologie . Archiv der Deu t schen Seewar te 50. 
Nr. 6. H a m b u r g 1932. 
84. R e i c h e l E.: Niederschlagsverhal tn ise in de r Tiirkei. Ann. Hydr. 60. 1932. 
Ci t i ra : Hut ta ry , glej pod 56. 
85. K o s c h m i e d e r H.: Dinamična meteorologi ja (rusko) Moskva, Leningrad . 
1948. 
86. R o s e n b a u m L.: tTber die Abhangigkei t der elf j ah r igen Kl imaschwankun-
gen. Met. Zeit. 1929. 
87. S c h m a u s N.: Der Sinn der S ingular i ta tenforschung. Wet te r 1932. 
88. S c h i r m e r H.: Tageskar t en des Niederschlags und ihr Z u s a m m e n h a n g mi t 
dem synopt ischen Geschehen. Met. Rund. 2. 184. 
89. G r a d n i k M i r a : In tenz i t e t e padavin v Sloveni j i v let ih 1949—1953. Uprava 
h idrometeorološke službe L jub l j ana , S t rokovna naloga. 
90. S k e t e l j : Poda tke mi j e tov. univ. prof. Ske te l j da l iz svoje še ne doti-
skane knj ige , za k a r se m u tudi tu toplo z a h v a l j u j e m . 

Priloga 1 Mesečna razporedba padavin Karte 6—9 
K> 4u 
ivgust 
november oktober 
OTo 
Priloga 2 Letni tok padavin Skice 5—8 
Priloga 2 Leoni tok padavin Skice 9—12 
Priloga 2 Letini tok padavin Skice 13—16 
1 
Histogrami reprezentativnih postaj 
STRUNJAN CjOMANCE CANOMEU 
SOBOTA 
D oti ti 
CLAŽUTA SL OVENJCRADEC 
m cdJ i 
jezersko PLANINA pri RAKEKU 
tr C. h 
ŠENTJOŠT 
CEL o f i 


JAO ^ 
120 
v / N 
1'20 
oktober 
r: 
novembaf 
Priloga 4 Pluviomotrični koeficienti Skice 27—30 



<>J Ln 
"i 
Januar 
. . i ' , 
ftbruar 
t--' 4 
Priloga 6 Pogostnost padavinskih dni ž 50,0 mm Skice 47—50 
Na.. 
- _ "V »• 
oktober 
OJ - j 
november december 
— - v " " - ' j » 
1>J oo 
11-' 11 
februar 


r ? 
v v 
..^-100 -300.' j,—„ 
• 5O0-" 1 
1927 
Priloga 8 Absolutni letni odstopi Skice 74—77 



Padavinska karta 
od n. do 15 feb «5? 
Padavinska karta 
dne 18. maja 195^ 
r t 
80 . . . 100 
100 .. 120 
nad 120 
Padavinska karta 
dne A. maja 1954 
\ 
-p-oo 
Padavinska karta 
dne 6 maja 1954 

D a n i l o F u r l a n 
PRECIPITATION IN SLOVENIA 
S u m m a r y 
This article gives us an account of the problems of the distribution 
of precipitation in Slovenia. The basis for the elucidation of these 
problems are carthographic presentations. They are at the beginning 
of every chapter, the rest of the chapters being the explanatory text. 
The factual material is arranged in the usual manner. There are 
the following chapters: preface, yearly and monthly distribution of 
precipitation, annual march of precipitation, wet and dry months, 
number of days with precipitation, occurence of dry and wet periods, 
fluctuation of precipitation, maximum daily amounts, amounts in short 
periods and final conclusions. 
The annual areal distribution of precipitation shows how strong 
is the influence of the Alpine-Dinaric mountain barrier on the amount 
of precipitation. Those areas, rising most steeply from their immediate 
surroundings (Snežnik, Trnovski gozd and higher parts of the Julian 
Alps), receive even more than 3000 mm of yearly precipitation and 
thus rank high among the wettest parts of Europe. The cause for 
such an amount are the damming processes in front of the Alpine-
Dinaric barrier. This lies in NW-SE direction and is hit at right angle 
by the southwestern winds which are the main suppliers of moisture 
in sputhwestern part of Jugoslavia. Because the sea is near, the air 
has not yet lost its moisture. This is the second reason for the great 
amount of precipitation along the Alpine-Dinaric barrier. The coast 
is only about 40 km from Trnovski gozd, but receives only a third of 
precipitations (about 1000 mm) of the high plateaus in the interior. 
The amount of precipitation decreases farther towards the interior, 
though not so markedly than towards the sea. Prekmurje, about 200 km 
east of the mountain barrier, receives about 800 mm of precipitation, 
i. e. only about 200 mm less than the coast which is five times nearer 
to the belt of maximum precipitation. Ali these facts have already 
been discussed in the older literature on this subject. The annual distri-
bution of precipitation in the period 1952—1940 reflects only an 
insignificant influence of the relief on the inner side of the Alpine-
Dinarc mountain barrier. According to author's opinion this is due to 
precipitation in the unstable atmosphere, to the flooding of the area 
by cold air, above which the moisture is being discharged by the over-
lying warmer air, and finally, to the proximity of the cyclonic centers, 
where the air rises intensely even if there are no orographic barriers. 
The distribution of precipitation by months is not much different 
from the yearly distribution, as the Alpine-Dinaric barrier is the area 
of maxiraura precipitation throughout the year and the lower parts 
of Slovenia (the coastal belt in the west and the lowland of Prekmurje 
in the east) are also the driest parts. During the winter months, as 
well as during the spring and autumn months, the coastal belt receives 
more precipitation than its Continental counterpart in Prekmurje. Dur-
ing the summer months, the belt of maximum precipitation is less 
marked because the greatest amount occurs in the mountains in the 
north (Julian Alps, Karavanke, Pohorje). Nevertheless, the western 
mountain barrier stili stands out. Only in the southern end of the 
mountain barrier, in Snežnik, the belt of abundant precipitation 
disappears during the summer. It is also only during the summer that 
Prekmurje receives more precipitation than the coastal belt. The pro-
portion is approximately 7 :4. 
An essentially other picture is revealed if monthly amounts of 
precipitation are expressed in percents of the total annual amount. 
Maps drawn on this basis show that the greatest amounts of precipi-
tation in the south occur in November, December, January, February 
and March, while in other months this happens in the north. The areas 
of the highest plateaus stand out particulary. The main area of 
prevalent summer precipitation is the low-lying region in the northeast 
of Slovenia, and not the mountainous northwestern region. The distri-
bution of precipitation by seasons (in percents of the annual total) 
shows a very uniform regional pattern in spring. At that time the 
difference between the area of the high mountains, which is best 
provided with precipitation, and the driest area in Ravensko (Prek-
murje), is less than 6 % of the annual amount of precipitation. In 
summer, the difference is the greatest — 20 °/o. Prekmurje receives 
then nearly 35 °/o of the annual amount of precipitation, while Snežnik 
receives in the same season merely 15 4/o. In autumn and winter, the 
difference is in the fact, that in autumn the amount of precipitation 
exceeds the seasonal average ali over Slovenia, while in winter it is 
everywhere below the seasonal average. Even Snežnik, which is best 
provided with precipitation during the winter-time, does not receive 
then more than 22 °/o of the annual amount. 
A map of isohygromens, drawn on the basis of pluviometric coeffi-
cients, shows the unexpected fact, that — apart from the low coastal 
belt — the number of dry monts is greatest in the western mountain 
barrier. There are 8 such months, nearly as much as in Prekmurje. This 
is the consequence of the extraordinary abundant orographic precipi-
tation in October and November, when the average monthly amount 
is very much above that one for the other months. Because of the 
high values for October and November, the ideal monthly average 
(M 16 :12), derived from the annual average, is very great. Thus the 
quotient from the actual monthly average and the ideal monthly ave-
rage is less than 1.00 for most months, which consequently appear as 
dry. These results are in accordance with those attained by means of 
the pluviometric regime. 
The maps showing the number of days with precipitatiton also 
reveal some unexpected facts. They demonstrate that October and No-
vember are not the months with the greatest number of days with a mea-
surable precipitation — even if they receive the greatest amount. That 
month is actually May. February, on the other hand, is the month 
with the smallest number of days with precipitation. The total number 
of such days in a year is rather equal both in Prekmurje and in Pri-
morje (the coastal belt), that is just over 100 in some places. .This is 
about 70 days less than in the Julian Alps, where the number is the 
highest in ali Slovenia. On the whole the distribution of the number 
of days with precipitation is on the line with the monthly distribution 
of precipitation. The difference is mainly reflected in the less dense 
iso-lines on maps showing the number of days with precipitation. The 
proportion of the numbers of days with precipitation for stations ha-
ving the greatest and the smallest number is 2 : 1 , whereas the pro-
portion is 4 : 1 (3200 mm : 800 mm) if the amount of precipitation is 
being considered. 
If only days with 10 mm or more of precipitation are taken into 
account, the picture is different. There are places with 75 and such 
with only 26 such days, which gives a proportion of 3 : 1 . Therefore 
maps drawn on this basis for succesive months show great differences 
between the western mountain barrier and Prekmurje, that has the 
least days with abundant precipitation. The number of the days 
with 10 mm or more of precipitation is about 40 in Primorje and about 
30 in Prekmurje. If the number of such days is considered by months, 
one can see that only in July and August the number is higher in 
Prekmurje rather than in Primorje. The western mountain barrier 
stands out especially in October and November. 
May is the month with the greatest number of days with small, 
hardly measurable amount of precipitation, while October (rarely No-
vember), on the other hand, is the month with the greatest number 
of days with abundant precipitation. This discrepancy is explained by 
the author in this way: there is a great difference between the warm 
sea in the mediterranean basin and the cold air which overflows the 
sea from the north during the autumn and causes the unstability of 
the air and thus abundant precipitation. In the spring months, April 
and May, the sea is rather cool, but the heating of the continent is pro-
gressing rather quickly. When the indrafts of the air from higher 
latitudes occur, thermal differences are not so great and consequently 
the barometric differences are also not great. Therefore the precipita-
tion is less abundant and intensive. This is the answer to the question 
why the number of days with abundant precipitation is greater in 
October than in May. The socond question is, why there are more days 
with slight precipitation in May rather than in October. It is probable 
that lesser humidity of the atmosphere is responsible for that. Further, 
the heating of the mainland is already quite strong in May, and the 
air above it is quite stable, nearly just as much as the air is stable 
above the sea in autumn. Because of the lesser humidity, the frequency, 
rather than the amount of precipitation, is more marked. The amount, 
however, is not small, because the spring maximum in a great part of 
Slovenia occurs just in May. 
The proportion of 2 :1 appears also if the number of dry days is 
examined. It is the same proportion which characterises the regional 
pattern of most dry and most wet parts of Slovenia. This is almost 
neeessary because a dry period is limited by two days (one at the 
beginning, the other at the end of a wet period) with precititation of at 
least 0,1 mm, i. e. by the same value as in the former chapter. The pro-
portion is W2: l , but in the opposite sense that if the number of days 
with precipitation was concerned. The number of days included into 
dry periods is 125 in Primorje, while in the Julian Alps it is just over 
70. There is a marked difference between Primorje and Prekmurje. 
There is a balance as far as the days with precipitation are concerned; 
but the number of days included into the dry periods of 10 days or 
more is in Primorje by 25 °/o greater than in Prekmurje. The maps 
show that this difference is mainly due to the conditions during the 
summer, which is the main season of precipitation in Prekmurje. On 
the maps representing the number of dry days, it is shown that the iso-
Iines run paralel to the Dinaric plateaus in ali seasons except during 
the summer when the areal distribution is zonal. Thus the iso-lines on 
the map showing the annual distribution also run parallel to the we-
stern mountain barrier. The greatest number of dry days is in February. 
Then only on the edge of the Plain of Friuli (station Lig) and along 
the Kolpa river (station Sinji vrh) the number of days included into 
dry periods is less than 10. May shows the smallest number of such 
days; only Haloze hills in the east have more than five dry days. An 
investigation of maximum duration of dry periods shows that there 
are no great differences as far as areal distribution is concerned. The 
maximum duration is 30—40 days and occurs during the late winter. 
The frequency of days included into wet periods also shows the 
dependance on the Dinaric—Alpine barrier, where there are over 20 
such days. This is rather surprising as Slovenia is one of the areas which 
rank high among the most wet parts of the world. Ali the eastern and 
southeastern part of Slovenia has on the average less than five days 
of precipitations included into periods of 10 or more days with at least 
0,1 mm of precipitation. Maximum duration of a wet period can be as 
much as 20 days in the northwest and may occur at any month except 
January and February, both well known for the small amount of pre-
cipitation. 
Fluctuation of precipitation is an important fact in characterisation 
of precipitation, and consequently, of the climatic conditions in general. 
The greater the fluctuations are, the more transitional climate has the 
area. The map of the annual variability shows that a belt of relatively 
small variability (up to 14 %) extends from the sea to Kozjak hills 
(NW of Maribor). The rest of Slovenia to the northwest and southeast 
has the variability between 14 and 16 %, in Haloze and in the Julian 
Alps even over 18 %. For consideration by months February and June 
have been analysed more in detail because of the implemented econo-
mic importance. The lines of equal variability on the map show a zonal 
pattern during the summer. In the north variability is under 40 °/o and 
in the south it is under 50 °/o. During the winter the lines of equal varia-
bility run paralel to the western mountain barrier. There the variability 
is over 60 °/o, while in the southeast it is under 50 °/o for the respective 
month. 
The map of the maximum annual departures from the normal 
shows, that they are greatest in the areas just mentioned, i. e. in the 
Julian Alps, in the extreme South of Slovenia and in the part lying to 
the east of river Drava. Moreover, the maps showing the departures 
from the normal precipitation, oompiled for each month, reveal the fact 
that Slovenia is very heterogenous as far as the regional distribution 
is concerned, inspite of the small size of the country. In course of the 
16-years period there were only 4 years, when the regional distribution 
of precipitation showed the same trend. Three of these years had pre-
cipitation above the average and only in one year it was everywhere 
below the average. This is a proof that Slovenia is a transitional area 
also af far as climate is concerned. 
The western mounthain barrier. is again very marked on the map, 
showing maximum daily precipitations. The ascent of the air, which 
occurs along the barrier, causes processes of convection, and amounts 
to a stabilisation of the atmosphere. Along the barrier as much as 
300 mm of precipitation can fall in one day, but the maximum daily 
amounts tend to decrease towards the east. They can, however, stili 
be quite high even far from the western mountain barrier. 
The analysis of separate days shows that the belt of maximum 
precipitation alogn the Alpine—Dinaric barrier is caused by the dam-
ming processes. It is a physical necessity that the amount of precipita-
tion in such cases is the greater, the greater the velocity of the air 
carrying water vapour is. As the velocity of the air is a function of the 
differences of temperature, it is the greatest in the area of the polar 
front. The author's conclusion is, therefore, that changes at the time, 
when the maximum precipitations occur in given sectors of the Alpine 
and Dinaric mountains, are a result of the annual shift of the polar front. 
The polar front is in its most southern position in Europe during the 
winter half of the year, i. e. at the time when southern and middle 
latitudes of the Mediterranean have the maximum precipitation. In 
March the maximum is in the Dinaric mountains and in April it occurs 
in the southern Alps. The day to day analysis shows', that the polar front 
extends mainly in SW-NE direction, and that it represents actually 
a front side of valleys or troughs of the cold air, penetrating either 
across Western Europe or across the eastern part of the Atlantic. It is 
well known from the literature — apart from author's own findings-
that the depth and the position of these intrusions depend on the size and 
the situation of the Azores anticyclone, differing with the seasons. 
During the spring the depth of the intrusions towards the south is 
lesser and lesser because of the growing strength of the Azores anti-
cyclone. Accordingly the area of maximum precipitation moves towards 
the northeast, as it is a direct consequence of the shift of the polar 
front, especially of the front parts of the troughs. In April and March 
the intrusions are stili pronounced; they penetrate far towards the 
south. A strong southwest wind is then blowing over Slovenia which 
causes much orographic precipitation. 
With approaching summer the Azores maximum moving towards 
the north begins to be effective. Consequently the intruding 
troughs of cold air are pushed towards the northeast, so that the Alps 
are not on the front-side but rather on the back-side of each trough. 
Northern Alps and the northern parts of the Dinaric and Rodope 
mountains lie no more in the leeward side, but on the windward side. 
Maximum summer precipitation, characteristic of Central Europe 
(including the Pannonian plain and its southern rim) is the direct result 
of the changed direetion of the winds. In the light of this scheme, May 
and September can be considered as the transitional months. In the 
second half of the year the processes should take the opposite course. 
According to the scheme just presented, the maximum summer 
precipitation in northwest Slovenia is also due to the passing fronts. 
The great influence of the heating of the noar-the-surface layers of 
the air on the diseharge of moisture and its amount cannot be over-
looked. An analysis of thunderstorms has shown, that most abundant 
precipitation occurs often before the cold front passes by, mostly 
during the morning hours. Taking into account the prevailing south-
western direetion of the fronts and the winds, one can conclude, that 
during the colder half of the year the frontal and orographic precipitation 
is characteristic of the greater southwestern part of Slovenia. During 
the summer months, May and September included, the frontal precipi-
tation is essentialy inereased by the processes of convection, caused 
by the overheating of the lower layers of the air. Thus, the differences 
of the conditions during the summer, and those during the rest oft the 
year, lie basicaly in the direetion of the inflowing polar air masses. 
During the summer, the polar air comes from the northwest and the 
north, and consequently maximum diseharge of moisture occurs in the 
northern part of Slovenia. During the rest of the year, however, the 
polar air comes — intermediately — from the southwest, and therefore 
the southwestern part of Slovenia is the area of maximum precipita-
tion. In contrast to most of Slovenia, which has maximum precipitation 
in autumn, the northeastern part is characterised by maximum pre-
cipitation in summer. According to older statements the boundary 
between both areas follows river Savinja down to Celje, and continues 
towards Macelj hills in the east. More recent data, for the period 
1925—1940, show that the boundary in its western seetor follows the 
courses of rivers Mislinja and Paka, i. e. it lies more towards the east. 
However, no elear-eut lines exist in Nature. Because an autumn maxi-
mum occurs in the high Pohorje and Haloze hills (with Macelj), and 
a summer maximum occurs in the near-by lowland of Ptujsko polje 
just to the northeast (and even in the northern part of the basin of 
Celje!), the whole belt lying between Mislinja, Savinja and Voglajna 
rivers on one side and river Drava on the other, can be considered as 
a transitional belt, which separates the two areas of either pronounced 
summer precipitation or pronounced autumn precipitation. This belt is, 
moreover, the only climatic "boundary" which can be drawn on the 
basis of ali maps reproduced in this article. If Koppen's or Trewartha's 
classification is applied, ali Slovenia falls into one climatic province 
with a rather uniform distribution of precipitation throughout the 
year, because the summer maximum precipitations in the northeastern 
part are not enough prominent (less than 36 % of the annual amount). 
In the concluding chapter the author again stresses, that the period 
of 16 years is relatively short for consideration of such an element as 
precipitation. Therefore the conclusions cannot have the same value 
as if they would derive from the analysis of a longer, normal period. 
This is t rue even more, because this very period has been excessively 
wet, at least in the southern part of the basin of Ljubljana, if compared 
with the average values for the last 100 years. This fact should not be 
forgotten by anyone interested in the distribution of precipitation, 
either from a theoretical or from a practical point of view. 
PREGLED KART, SKIC IN GRAFIKONOV V BESEDILU 
KARTE 
1 Letne višine padavin v Sloveniji 11 
14 Delež padavin v pomladanskih masecilh . . 36 
15 Delež padavin v poletnih mesedih 37 
16 Delež padavin v jesenskih mesecih 37 
17 Delež padavin v zimskih mesecih 38 
18 Čas maksimalnih padavin Hut ta ry 44 
19 Maksimalne dnevne padavine 96 
20 Čas nastopa dnevnih maksimov padavin 97 
21 Minimalne srednje mesečne vrednosti maksimalnih dnevnih padavin 105 
22 Čas nastopa srednjih mesečnih maksimov dnevnih malksimal. padavin 106 
23 Maksimalne srednje mesečne vrednosti maksimalnih dinevniih padavin 108 
SKICE 
1 Razporedba maksimov 28 
2 Razporediba minimov 30 
3 Potovanje padavinskega maiksima 30 
4 Potovanje padavinskega minima 31 
17 Linije kontinentalnosti 50 
18 Število suhih mesecev 53 
55 a število dni s padavinami S 0,1 mm 63 
55 b Število dni s padavinami ž . 10,0 mm 64 
56 Število sušnih dni v letu 68 
69 Maksimalne sušne dobe 75 
70 Število mokrih dni v letu 78 
71 Maksimalne molkre dobe 79 
72 Letne izanomale relativne variabilnosti 80 
73 a Izamomale relativne vrednosti v februarju 81 
73 b Izanomale relativne vrednosti v juniju 81 
86 Celoletni pozitivni ekstremi 
87 Celoletni negativni ekistremi 
88 Pozitivni dkstremi v februarj 
89 Pozitivni ekstremi v juniju 
89 
90 
90 
80 Negativni ekstremi v februarju 91 
91 e tivni ekstremi v juniju 9 2 
GRAFIKONI 
1 Delež padavin po posameznih letnih časih 39 
3 Relativne kumulauive 73 
4 Drseče sredine padavin v Ljubljani 94 
PREGLED KART, SKIC IN GRAFIKONOV V PRILOGAH 
1 Mesečna razporedba padavin (karte 2—13) 122—124 
2 Letni to!k pa-davim (stkice 5—16) 125—127 
3 Histogram izbranih postaj (grafikon 2) . 128 
4 Pluviometrični koeficienti (slkice 19—30) . 129—131 
5 Pogostnost padavinskih dni ž 0,1 mm (skice 31—42) . . . . 132—134 
6 Pogostnost padavinskih dni ^ 10,0 mm (slkice 43—54) . . . . 135—137 
7 Število sušnih dni 138—140 
8 Absolutni letni odstopi 141—144 
VSEBINA 
A. Uvod 7 
B. Letna razporedba padavun . . . 10 
1. Glavne značilnosti letne razporedbe padavin ( K I ) 10 
2. Primerjava padavinskih 'kart 1925 do 1940 in 1870 do 1910 . . . . 21 
3. Mesečne razporedbe padavin 25 
C. Letni tok padavin , 28 
1. Razporedba maiksimov in minimov 28 
2. Značilnosti mesečne razporedbe letnega tolka padavin 32 
3. Linija kontinentalnosti 49 
D. Mokri in suhi meseci 52 
E. Pogostnost padavinskih dni z izmerljivo količino padavin in s padavinami 
10 mm 56 
1. Pogostnost padavinskih dni > 0,1 mm 56 
2. Pogostnost dni s padavinami > 10,0 mm 59 
F. Sušnost in vlažnost , , . . , 65 
1. Prikaz sušnosti (letne, mesečne) 65 
2. Letni tok sušnih dni 71 
3. Maksimalne sušne dobe 74 
4. Mokre dobe 76 
C. Nihanja višine padavin 79 
1. Povprečna letna in mesečna kolebanja 80 
2. Ekstremni letni mesečni odstopi 85 
a) Absolutni letni odstopi 85 
b) Mesečni ekstremi , 88 
3. Niz 1925 do 1940 ikot del sčkuilarnih opazovanj . 93 
H. Maksimalne dnevne količine in količine kraj&h časovnih razponov . . . 96 
1. Maksimalne dnevne količine 96 
a) čas nastopa maksimalnih padavin 97 
b) Razporedba maiksimalnih dnevnih padavin (K 19) 100 
2. Srednje mesečne vrednosti maksimalnih dnevnih padavin 105 
3. Maksimalne vrednosti krajših časovnih razponov 109 
a) Maksimalne urne vrednosti , . . . 109 
b) Maksimalne 5-minučne vrednosti 111 
c) Izenačene vrednosti 112 
I. Zaključek , . , , , , , , 1 1 3 
Literatura , , . , . , , 1 1 8 
Priloge 122 
Precipitation in Slovenia (Summary) 150 
Pregled kart, skiic in grafikonov v besedilu 157 
Pregled kart, slkic in grafikonov v prilogah 158 
Vsebina . 159 
»