Poštnina plačana v gotovini
Katoliki
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna	naročnina.L	2.000
34170 r.nrira Rivu	18	-	Tel.	83-177 Letna naročnina .L	4.000
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	L 2.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . .	... L 4.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	L 5.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXVI. - Štev. 20 (1302)	Gorica - četrtek, 16. maja 1974 - Trst	Posamezna	številka	L	100
Mariim (eščenie t mmiitumi |fa|jja se je izrekla za razporoko
Znamenje sedanjih časov je tudi upadanje češčenja Marije Device. Od vsepovsod poročajo, da se manjša število romarjev na Marijinih božjih poteh; da so šmarnice v maju zmeraj manj slovesne in da imajo zmeraj manj obiska; da Marijine praznike krščansko ljudstvo zmeraj manj občuti; da upada molitev rožnega venca in druge pobožnosti Mariji v čast.
Med nami Slovenci je posebno opazno izginjanje Mariinih družb. V Sloveniji so jih morali opustiti zaradi višje sile, ponekod pa tudi zaradi nezanimanja duhovnikov. Pri nas na Goriškem in Tržaškem Marijine družbe še živijo po nekaterih župnijah, toda povečini nimajo mladega naraščaja. In vendar priča zgodovina, da so bile Marijine družbe nosilke verskega življenja med nami in posebno še Marijinega češčenja.
To so dejstva pri nas in drugod po krščanskem svetu. Jezuiti so svojim Marijinim kongregacijam celo spremenili ime in se imenujejo sedaj »Skupnosti za krščansko življenje«.
To odtujevanje božjega ljudstva božji Materi zelo skrbi odgovorne dušne pastirje v Cerkvi, posebno še sv. očeta Pavla VI. Ta je že večkrat opozoril na potrebo, da ne opeša zaupanje krščanskega ljudstva do Marije Device. Letos je na svečnico izdal posebno apostolsko pismo o Marijinem češčenju prav z namenom, da bi krščansko ljudstvo Marijo prav častilo in jo bolj ljubilo. O tem pismu in njegovi vsebini smo že pisali v našem listu.
Marija v prenovljeni liturgiji
Mnogi trdijo, da je tudi v prenovljeni liturgiji rimskega obreda upadlo češčenje Matere božje. Papež Pavel VI. pa v omenjenem apostolskem pismu lepo razloži, kako je urejeno češčenje Marije Device v novem rimskem misalu in v liturgičnem letu. Na začudenje marsikoga, ugotavlja sv. oče, kako odlično mesto je prenovljena liturgija odkazala Mariji na čast.
Predvsem podčrta, kako sta advent in božični čas postala marijansko usmerjena v svoji liturgični zgradbi: advent nas spominja na Marijo, mlado mater, ki pričakuje rojstvo svojega prvorojenca Kristusa; božični čas pa je ves prepleten z mislijo na božjo mater. Na božič Cerkev moli rojenega Odrešenika in časti njegovo mater; na sv. Tri kralje se spominja poklicanosti vseh narodov v božje kraljestvo in občuduje Marijo, ki je predstavila svojega Sina trem Modrim v češčenje; na praznik sv. Družine, ki je sedaj na nedeljo po božiču, upre svoj pogled na družinsko življenje, ki ga je sv. Družina živela v Nazaretu, na Jezusa, na Marijo njegovo mater, in na pravičnega Jožefa. V božičnem času je sedaj Cerkev postavila še nov liturgični praznik na prvi dan leta, ki je postal praznik Marije božje matere in obenem svetovni dan miru.
Zatem omenja sv. oče še ostale praznike Marijine med cerkvenim letom: praznik Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra, angelovega oznanjenja 25. marca, Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. A so še drugi liturgični prazniki, ki jih Cerkev obhaja med letom: svečnica, praznik Marijinega obiskovanja 31. maja, praznik pre-čistega Srca Marijinega na soboto po pra-/r|lku Srca Jezusovega; rojstvo Marijino septembra, spomin na žalostno Mater b»žJo 15. septembra. Poleg lega so še tisti Prazniki, ki jih obhajajo posamezne Cerove in cerkveni redovi. Končno še to: nova liturgija posveča vsako soboto Ma-l'j! Devici, ko se sine brati maša njej na ®®*t, če ni kakega posebnega svetnika.
Zelo napačno je zato, če kdo misli, da J® Prenovljena liturgija kaj odvzela Marijinemu češčenju. Zaradi tega sv. oče zaključuje ta del svojega pisma takole: »Že-"mo poudariti: češčenje, ki ga danes ve-s°ljna Cerkev izkazuje Mariji Presveti, iz-v*ra, se nadaljuje in množi iz tistega ne-Preklnjenega češčenja, ki ga je Cerkev v V8l>keni času njej izkazovala v spoštovanju re*nice In v pravih oblikah. Iz nepretrga-
nega delovanja Sv. Duha in zaradi poslušanja božje besede, Cerkev našega časa dobiva razloge, nagibe in vzpodbudo za češčenje, ki ga izkazuje blaženi Devici. Liturgija, ki jo potrjuje in krepi cerkveno učiteljstvo, je globok izraz in zanesljiv dokaz te žive tradicije.«
Zaradi tega sodoben kristjan, ki hoče živeti z liturgijo in iz liturgične misli, ne more in ne sme ostati brezbrižen do češčenja Matere božje, ki je bilo zmeraj tako lastno krščanskemu ljudstvu. Še manj bi bilo razumljivo in opravičljivo, če bi kak duhovnik osporaval češčenje Marijino.
K. H.
Ob desetletnici prvih volitev v deželni svet
Slovenska skupnost je ob desetletnici prvih volitev v deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine, ki so bile 10. maja 1964, izdala naslednjo izjavo:
Dne 10. maja je poteklo deset let, kar so bili volivci poklicani, da prvič volijo svoje predstavnike v deželni svet Furla-nije-Julijske krajine. Z ustavnim zakonom z dne 31.1.1963, štev. 1 je bila namreč ustanovljena avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom. Slovenska Skupnost iz Trsta in Slovenska demokratska zveza iz Gorice sta se predstavili slovenskim volivcem s skupno slovensko listo in izbojevali veliko zmago ter izvolili svojega zastopnika v deželni svet.
Od tistega 10. maja, ki bo Slovencem v zamejstvu ostal v spominu kot pomemben dan v njihovi zgodovini, je Slovenska skupnost stalno in aktivno posegala v vsa vprašanja, tako socialna kot gospodarska, predvsem na narodnostna, in bila pomemben dejavnik v deželnem svetu ter v političnem življenju na splošno.
Čeprav so določila posebnega statuta dežele Furlani je-Julijske krajine le načelnega pomena za slovensko narodno skupnost in je statut dejanska niti ne omenja (aikoravno je znano, da je dežela Furlani-ja-Julijska krajina nastala predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine), je Slovenska skupnost s svojim delom v deželnem svetu, s svojimi nastopi, s svojimi zakonskimi osnutki, interpelacijami in vprašanji dokazala, da je njena prisotnost v deželnem svetu ne samo nujna, ampak naravnost nenadomestljiva.
Ob zavesti, da je vedno in povsod branila pravice slovenske narodne skupnosti v deželi, da je bila odločen zagovornik miru in prijateljstva med tu živečim prebivalstvom in sosednimi državami, Slovenska skupnost zagotavlja slovenskemu prebivalstvu, da bo tudi v bodoče v deželnem svetu neomajna zagovornica narodnih, socialnih in ekonomskih pravic Slovencev, ki prebivajo na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini.
Srečanje med južnotirolskimi in
slovenskimi predstavniki
Dne 14. maja 1974 so se srečali v Veroni predstavniki Južnotirolske stranke (Siidti-roler Volkspartei), Slovenske skupnosti ter Slovenske demokratske zveze. Srečanja so se udeležili dr. Joachim Dalsass, podpredsednik, ter Josef Atz, pokrajinski tajnik, za SVP; za Slovensko skupnost iz Trsta in SDZ iz Gorice pa so bili prisotni politični tajnik in deželni svetovalec dr. Drago Štoka, predsednik sveta dr. Zonko Ha-rej in prof. Slavko Bratina ter prof. Andrej Bratuž, predsednik in tajnik SDZ.
Predstavniki omenjenih strank so si izmenjali stališča o problemih, ki zadevajo zlasti zaščito narodnih manjšin v bocen-ski pokrajini ter v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Zastopniki teh strank so se sporazumeli za nadaljnje stike, da bi globlje proučili vprašanja, ki zadevajo obe strani.
Verjetno je rezultat nedeljskega glasovanja o razporolci presenetil ne le cerkvene kroge, nasprotnike razporoke in vodstvo Krščanske demokracije, ki so upali, da je večina italijanskega ljudstva še vedno za nerazvezljivost zakonske zveze; presenetil je same zagovornike razporoke, saj tako velike zmage niso pričakovali. 59,1 : 40,9 je brez dvoma razmerje, ki jasno pove, kako trenutno misli italijanski narod.
OZADJE NEPRIČAKOVANEGA IZIDA
V prvi vrsti se je razblinil mit o katoliški Italiji. Italijan je katoličan po krstu, verskih navadah, po svojih čustvih, a ne sledi več cerkvenemu učiteljstvu. Cerkveno učiteljstvo je zanj nekaj tujega in njegova beseda ne vpliva več na njegove odločitve. Brez dvoma je lo za italijansko Cerkev pomembno spoznanje: ne obvlada več ljudskih množic.
Potem se je pokazalo, kako lahko spretna propaganda neki problem izvotli in mu da čisto drugo vsebino. Referendum o razporoki naj bi bil zadeva vesti, ne pa političnih strank. In vendar je vsa zadeva postala čisto političen problem. Ljudje so videli v glasovanju možnost, da izrazijo svoj protest proti razmeram, ki so v Italiji na sploh in ker je prav Krščanska demokracija največji opornik sedanjega reda, so z glasovanjem hoteli udariti po njej kakor tudi proti fašistični desnici, ki se je opredelila proti razporoki.
To se je videlo prav v naših krajih. Almirantejev nastop v Trstu je naredil nasprotnikom razporoke kaj slabo uslugo. Geslo: »Kdor voli ”Ne”, voli proti fašizmu« je vžgalo in še kako! Rezultati po naših občinah to jasno pričajo.
Vendar je treba priznati, da bi zmaga tistih, ki so rekli ”Ne”, ne bila tako velika, če bi ostala omejena samo na one, ki redno volijo laicistične stranke. To pot so se jim pridružili premnogi iz katoliških vrst. Zavrgli so nauk Cerkve in stališče cerkvenega učiteljstva.
V sosednji republiki Jugoslaviji se nadaljuje val protestov raznih podjetij in drugih družbenih organizacij do italijanskega stališča glede bivše cone B.
Po znanem govoru predsednika Tita v Sarajevu smatra jugoslovanska vlada vprašanje pripadnosti nekdanje cone B Jugoslaviji za dokončno rešeno in se zato o tem nima kaj pogajati. Po drugi strani pa zahteva od italijanske vlade, da se javno odreče stališču, izraženem v noti z dne 11. marca, ki je povzročila nenadno zaostritev med Rimom in Beogradom.
Na teh osnovah jugoslovanska diplomacija išče čim širšo oporo za svoje stališče v evropskem in svetovnem javnem mnenju. Posebno bi ji bila dobrodošla solidarnostna podpora delavskih strank in drugih sorodnih organizacij v sosednji Avstriji in Italiji.
Tu pa je mednarodna delavska solidarnost čudno odpovedala. V Avstriji je socialistična vlada šla celo tako daleč, da je prav v tem času zanikala obstoj slovenske narodne manjšine ter partizansko odporniško gibanje na Koroškem.
Tako imenovane italijanske demokratične sile pa so se postavile na zelo previd-
Dali so se voditi bolj od čustev kot od razuma. Obenem so hoteli izpričati svojo neodvisnost od cerkvenega učiteljstva. Prav v katoliških vrstah je prišlo do zmede, ki je pokazala v vsej žarki luči, da našim kristjanom manjka načelne vzgoje in solidnega verskega znanja. Pa preidimo sedaj k rezultatom!
GOVORICA ŠTEVILK
V ponedeljek 13. maja ob 22.40 je notranji minister Taviani razglasil rezultat ljudskega glasovanja o razporoki. Povedal je, da je bilo volivcev 33.039.217, tj. 88,1 % volivnih upravičencev. Za ohranitev razporoke se je izreklo 19 milijonov 093.929 volivcev, kar znaša 59,1 %, za odpravo pa je glasovalo precej volivcev manj: 13 milijonov 188.184 ali 40,9 %.
Med deželami, ki so dale največ glasov za NE, je bila prva Dolina Aosta, kjer je za NE glasovalo 75,1 %. Sledijo dežele Ligurija (72,6 %), Emilia-Romagna (70,9 odstotka) in Piemont (70,8 %). V naši deželi je za razporoko glasovalo 63,9 % volivcev. Zagovorniki razporoke so slavili svojo zmago celo na Siciliji, kjer vladajo še patriarhalne razmere. Prejeli so 50,5 “/o.
Od dežel, ki so zavrnile razporoko, je na prvem mestu Molise, kjer je za DA glasovalo 60 % volivcev; sledijo Basilicata (53,6 %), Apulija (52,6 %), Kampanija (52,2 odstotka), Veneto (51,1 %), Kalabrija (50,8 %) in končno Trident-Južna Tirolska (50,6 %).
V velikih mestih so dobili pristaši razporoke veliko večino, v Turinu in Ravenni kar 78,4 %. Trst je glasoval 72,6 % za razporoko, tudi Bočen na Južnem Tirolskem enako (72,5 %). »Krščanski« Rim je podprl razporoko z 68 %, Benetke, v katerih sicer vladajo demokristjani 69,8 % in tradicionalno katoliški Treviso 59,8 odstotka. Mesto Gorica je dalo v korist razporoke 64,04 % glasov.
V deželi Furlanija-Julijska Benečija je v tržaški pokrajini reklo NE 153.096 volivcev (73,1 %), DA pa 56.294 (26,9 %); v goriški pokrajini je bilo za NE 67.449 gla-
no stališče ter se kljub številnim pozivom niso še distancirale od vladnega stališča. Zadnji poziv k razredni solidarnosti so nanje naslovili udeleženci kongresa Zveze komunistov Srbije ter komisija za mednarodne stike v okviru Zveze sindikatov Jugoslavije.
Srbski komunisti izražajo prepričanje, »da bodo delavski razred in vse italijanske napredne demokratične sile v interesu dobrososedskih odnosov naredile vse, da se italijanska vlada enkrat za vselej odpove teritorialnim zahtevam do socialistične Jugoslavije.«
Vidno pozornost najnovejšemu stanju v jugoslovansko-italijanskih odnosih so posvetili tudi na posvetu komisije za mednarodne zadeve Zveze sindikatov SFRJ pretekli teden v Ljubljani. Sindikalni predstavniki so poudarili, da se mora Italija odreči svojim zahtevam ter izrazili prepričanje, »da bi pomenila odločna zavrnitev stališč italijanske vlade s strani italijanskega delavskega gibanja najbolj viden izraz solidarnosti delavskega gibanja obeh držav.«
Ali bo tudi ta zadnji poziv ostal glas vpijočega v puščavi?
sov (68,5 %), za DA pa 30.984 (31,5 %); v videmski pokrajini je za razporoko glasovalo 198.056 volivcev (58,7 %), proti pa 139.141 (41,3%) in v pordenonski pokrajini za NE 98.391 (60 %) in za DA 65.568 (40 °/o) glasov.
RAZLOGI ZA NAŠO OPREDELITEV
Naš list si je v času volivne kampanje zadei nalogo, da pravilno oblikuje vest svojih bralcev v skladu z naukom cerkvenega učiteljstva. V koliko je v tem uspel, ve le Bog. Storil pa je svojo dolžnost in ni ostal mutasti pes. S tem, da so se volivci odločili proti nauku Cerkve o zakonu, niso škodili toliko Cerkvi kot družbi, ki ji pripadajo. Posledice se bodo pokazale z leti kot v vseh državah, kjer so razporoki na stežaj odprli vrata.
Eno je gotovo: zaman je sklicevati se na glas vesti, če je ta glas napačno oblikovan. Ni še vsaka vest katoliška in to je pri zadnjem glasovanju jasno prišlo do izraza.
Do katoliške vesti pride vernik, če posluša Cerkev, ki ima neodtujljivo nalogo, da poučuje, pojasnjuje, vodi, razpršuje dvome, pomaga omahljivim in utrjuje verne.
Glede zakona je pravi nauk tisti, ki ga je učil Kristus ter nam ga posreduje in utemeljuje katoliška Cerkev (tudi zadnji vatikanski koncil!), ne pa razni samozvani »napredni«, »demokratični« in »ugledni« katoličani.
In ta nauk pravi, da je krščanski zakon zakrament in zato ne-razvezljiv; da je zgrajen na medsebojni ljubezni, razumevanju in podpiranju; da je pogoj za zdravo in trdno družino, ki je naravna celica, v kateri se vzgajajo otroci.
Razporoka pa družino razbije, odvzame otrokom mater in očeta! Če sem dosleden katoličan, če nisem samo krščen in »pobeljen grob«, sem po svoji vesti za nerazvezljivost zakona, sem proti razporoki in sem bil dolžan glasovati z DA!
Nekateri iz vrst »naprednih« katoličanov so nam očitali, da se vračamo na stare predkoncilske pozicije. Pa je prav zadnji vatikanski koncil glede zakona, družine in razporoke ponovil, kar je Cerkev učila že prej in od vsega početka: da je zakon zakrament in nerazdružljiva vez, ki edini more ustvariti trdno in zdravo družino.
In prav za to je tudi šlo pri zadnjem referendumu: za zdravo slovensko družino. Šlo je za naš obstoj, za rast in krepitev naše slovenske manjšine. Že tako so naši domovi preveč prazni, že tako se je pri nas uveljavil »Einkin-dersistem« (samo po enega otroka). Z razporoko bodo naši domovi postali še bolj prazni.
In kdo nam jamči, da ne bo po potrditvi razporoke prišlo še do uzakonitve splava, ki jo je poslanec Fortuna že napovedal, do večje popustljivosti na področju pornografije in podobno?
Zato smo se kot Slovenci, katoličani in državljani opredelili za odpravo zakona o razporoki in smo zavestno glasovali za DA. Večina se je odločila sicer drugače. Spoštujemo odločitev vsakogar, a obenem ugotavljamo: ni vedno resnica tam, kjer je večina. Ko gre za moralna načela, še zlasti ne!
Itiliiauke ..nanreitae" sle in con B
LEMNOIIE KRVAVE ROKE IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Malokdo se še spominja, kako smo prva leta po zadnji vojni na Primorskem navdušeno vzklikali ne samo tovarišu Titu in hejslovenstvu, ampak skoraj še bolj Stalinu in Leninu. S prekipevajočimi srci smo prepevali: »Od Urala do Triglava...« Ganjenosti in viharnemu navdušenju ni bilo ne konca ne kraja.
Potem je prišel veliki spor med Stalinom in Titom in nas razklal na dvoje. Italijanska KP je ostala zvesta Moskvi, potujčila je svoje slovenske člane in naš primorski človek naenkrat ni več vedel, kaj je še »napredno«, ali internacionalizem KPI, ali Moskva in Stalin, ali pa je resnično napreden novi samoupravni Beograd s Titom na čelu.
Zadeva z »dobrim očkom« Stalinom je danes bolj ali manj jasna. Njegov mit je zrušen, četudi se še vedno ne razpravlja o vseh grozodejstvih, ki jih je napravil. Tako ne o tem, da je skupaj s Hitlerjem napadel Poljsko, ali o tem, da je napadel Finsko, napadel baltiške države Estonijo, Litvo, Latvijo in jih priključil Sovjetski zvezi, izvajal masovna streljanja, dal izstradati nekaj milijonov Ukrajincev tam okoli tridesetih let, uvedel prva koncentracijska taborišča... Ker gre namreč za prvo deželo socializma. Sovjetska zveza in njen kult ne smeta trpeti škodljivih posledic.
Ostaja pa še nadalje Leninov kult, lik »velikega revolucionarja«, s čigar idejami bomo magično rešili vse zemeljske težave in zaplete ter prešli v tuzemsko blaženost.
Toda Solženicin (■) tudi Leninov mit brez usmiljenja razgali. Tistemu, ki se za zgodovino tistih časov nekoliko bolj zanima, je znano, da so Lenina pretihotapili v Rusijo med prvo svetovno vojno v zaprtem železniškem vagonu Nemci, da bi vzpodbudili revolucijo in s tem omrtvičili Rusijo kot velesilo, ki je pritiskala na Nemce na vzhodu. To se je tudi zgodilo in Lenin je sklenil nato z Nemci mir v Brest-Li-tovsku.
Manj pa je znanega o tem, da je bil organizator rdečega terorja prav Lenin in da Stalin ni bil, kot mnogi mislijo, izdajalec Leninovih idej, ampak prav nasprotno, bil je do popolnosti izdelani Lenin.
Strahotni terorizem je bil organiziran prav v Leninovi dobi (1917-1924). Lenin je bil ustanovitelj tajne policije Čeka, pod Stalinom NKDV, danes KGB, znane po svojem terorju. »Teror je najboljše sredstvo prepričevanja,« je Lenin sam izjavljal in v pismih ljudskemu komisarju Kurske-mu naročal (2), naj se kaznovanje s streljanjem razširi na še in še primerov. Iz pregleda o dejavnosti policije Čeka, te Leninove Gestapo, objavljenega v Moskvi, je razvidno, da je bilo med 1918 in marcem 1919 samo v osrednji Rusiji 87.000 aretacij in 8.389 usmrtitev brez sodnega zaslišanja. Leninizem je bil takrat na te številke še celo ponosen, ko so njegovi izvedenci poudarjali, da te številke »nikakor še niso popolne«.
Primerjaje te številke s 3.419 osebami, ki so bile v 80 letih žrtve zaradi revolucionarnega prepričanja pod carji (1828-1907), kot navaja seznam, .ki so ga levičarski ruski izobraženci sestavili poprej, se šele zavemo, kaj pomeni »razredna borba«.
Kako so potekale tedaj aretacije, nam prepričljivo prikaže Solženicin v svojem delu »Otočje Gulag«. Neki policijski komisar na deželi dobi kar brzojavko: »Pošljite 200 aretirancev!« Agenti gredo na ceste in aretirajo, kar jim pride pod roke, dokler ni zbrano zadostno število. In vsak aretiranec misli, da gre za pomoto in da se bo kmalu vse pojasnilo. Toda sovjetski sistem je potreboval delovne sužnje. Vsi so bili zato obsojeni na deset, petnajst let prisilnega dela in ko je poteklo teh deset let, še za novih deset. Obsojeni so bili zaradi »sovražne« propagande« na prisilno delo na Daljnem severu ob Ledenem morju, kjer so gradili železnice, pristanišča, v večnem mrazu in ledu. Napredni svet je v zvezi s tem hvalil uspehe sovjetske »socialistične« graditve — graditve s prisilnim delom milijonov sužnjev, kajti v taborišča in na prisilno delo so romali milijoni.
Taka je torej vlada in volja »najširših ljudskih množic«. Toda množice so v resnici imele samo enkrat priložnost, da so na svobodnih volitvah volile. Bilo je to leta 1918, takoj po krvavi oktobrski revoluciji in tedaj je Leninova partija dosegla od 707 poslanskih mest samo 175 sedežev v narodnem zboru, zaradi česar so boij-ševiki ta za njih neugodno izvoljeni narodni zbor preprosto razgnali.
Ker je Leninova zvezda danes vsaj pri mladini že nekoliko zbledela, poskušajo uveljaviti nove romantične revolucionarne mite. Eden od njih je Che Guevara. Seve-
da pa vedo le redki za misli »velikega revolucionarja« Che Guevare, ki je 40 let po smrti Lenina hotel ustvariti »drugi, tretji in še mnoge Vietname« ter pozival k sovraštvu, ki bo »človeka premaknilo preko mej njegove narave in ga spremenilo v učinkoviti, odbrani in hladni morilni stroj« (3).
Idol za idolom ugaša, ko enkrat spoznamo in se zgrozimo nad neverjetnim zlorabljanjem vere v pravico, poštenje, nenasilje, toda za to pretečejo leta enega ali drugega kulta, ki minejo ne da bi komu kaj koristila. Prej so v našo skupno in osebno škodo.
Revolucionarne eksotike in romantike, hrepenenja po nekakšni zemeljski blaženosti, za dosego katere so »revolucionarji« pripravljeni tudi na teror, nikakor še ne bo konca. In vedno znova se bo našla vrsta čustvenih duš, pesniških značajev, ki bodo sanjali in širili romantične revolucionarne sanje, ne da bi se zavedali, da njih naivnost izrabljajo drugi režiserji.
Kaj bo prišlo za Leninom, ko se že Che Guevara ni mogel povzpeti do novega idola, se še ne ve. Tisti, ki zametujejo vero v Boga, si bodo že našli kaj, če ne drugega, potem vsaj horoskop ali kako izrazito vražo ne da bi se zavedali, da je »verovati« pač v človeški naravi sami, tisto nadnaravno v nas, ki nas sploh dela ljudi.
Ponižati pa vero v neko zemeljsko (po-revolucionarno) blaženost, v horoskope moderne vraže, pomeni pohoditi lastno človečnost in zapasti v miselno revščino, ki je toliko bolj nenaravna, kolikor bolj je nasilna.
Na Primorskem smo v naši preprosti veri, da nas bo nekdo odrešil, poskusili že z vsem mogočim, od Lenina do Stalina, od‘ Ljubljane do Beograda. Nismo pa nikoli odločno rekli: »Rešitev je v nas samih, v naši skupni povezanosti in zaupanju v lastno moč.« In v tem je naša zmota in slabost.
J. N.
(1) A. Solženicin, »Otočje Gulag«, švicarska izdaja, Bern 1974, str. 328.
(2) V. I. Lenin, »Zbrana dela«, zvezek 45, str. 189.
(3) V pismu izvršnemu tajništvu OSPAAL, Berlin 1967, str. 14.
To soboto 18. maja bo v Gorici posebno zborovanje, posvečeno problemom slovenske narodne manjšine. Prireditelj zborovanja je goriška pokrajina, ki hoče na ta način študijsko poseči na področje manjšinske problematike. Konferenca sama je nekak uvod v mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo v Trstu — kot napovedano — v začetku junija letos.
Goriška pokrajinska uprava je to srečanje sprejela na podlagi svoje politične usmeritve, ki teži tudi za pozitivnim reševanjem slovenskih problemov. K tej politiki je odločilno pripomoglo sodelovanje in prizadevanje Slovenske demokratske zveze v Gorici, ki se je vedno zavzemala za premik z mrtve točke pri reševanju manjšinskega vprašanja. Prav v tem smislu je tudi SDZ pred kratkim sprejela odbomiško mesto in s tem še jasneje pristopila k realizaciji demokratične politike do slovenske narodne Skupnosti na Goriškem.
Napovedana sobotna konferenca o problemih slovenske manjšine je v glavnem študijskega značaja. Znanstveni strokovnjaki Inštituta za mednarodno sociologijo (ISIG) v Gorici bodo na tem srečanju sodelovali z referati o juridičnih in socioloških vidikih pri reševanju manjšinske problematike. Zato pa je še posebej dolžnost in naloga predstavnikov slovenske manjšine, da na konferenci tudi kot subjekt nastopijo in prikažejo dejansko stanje in zahteve Slovencev na Goriškem. Brez direktnega sodelovanja Slovencev namreč tudi konferenca sama ne more obroditi zaželenega sadu.
Zavedati se je treba, da goriška manjšinska »predkonferenca« (v odnosu do tržaške) sicer kaže določeno politično voljo pokrajinske uprave, da pa v bistvu še ne rešuje vseh zapletenih problemov slovenske manjšine na Goriškem. Zato pozivamo prav ob tem važnem srečanju odgovorne dejavnike pokrajinske uprave in v prvi vrsti italijanske vladne stranke, da se z resnostjo in s čutom politične odgovornosti in tudi pogumne odprtosti res lotijo praktičnega reševanja vsakdanjih problemov naše narodne skupnosti. Le talko bomo lahko pozitivno ocenili in označili za dosledno politiko pokrajinske uprave, ki
Nepozabno srečanje s Slovenci v Rimu
V petek 26. aprila zvečer se je z goriške železniške postaje odpeljala v Rim dramska skupina FD »Štandrež«. Na postaji v Rimu so skupino sprejeli predstavniki slovenskega društva »Slomšek«, in sicer tajnica Brigita Cesnik, Stanko Dekleva, večletni predsednki istega društva ter g. O. Simčič, ki je bil vzpostavil stike med slovensko skupnostjo v Rimu in Gorici.
Po krajšem postanku v Sloveniku se je začel ogled mesta. Društvo »Slomšek« je poskrbelo za poseben avtobus, ki nas je popeljal k raznim zanimivostim v Rimu. Ob prijetni in izkušeni razlagi gospe Brigite smo si ogledali najprej novi del mesta EUR, kjer smo občudovali moderne zgradbe s številnimi in lepo urejenimi parki. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Pavla, ki že na prvi pogled pritegne obiskovalca z dragocenim mozaikom, ki krasi pročelje. Popoldne smo obiskali stari del mesta ob Koloseju s številnimi ostanki rimske dobe in kulture.
Posebno doživetje je bil obisk nekaterih krajev v okolici Rima, kot so Castelgan-dolfo in Frascati. V Castelgandolfu smo si ogledali papeževo letno rezidenco, v Frascati ju pa smo se okrepčali z znano vinsko kapljico. Seveda ni manjkalo prijetnega razpoloženja in veselega petja. Msgr. M. Jezernik nam je tudi prikazal delovanje slovenske skupnosti v Rimu in vlogo, ki jo opravlja Slovenik.
V nedeljo 28. aprila popoldne so štandre-ški igralci nastopili z Molierovo komedijo »Zdravnik po sili« v dvorani v središču mesta. Za to priložnost so rimski Slovenci popolnoma napolnili veliko dvorano in pozorno sledili dogajanju na odru. Vedra vsebina igre je zabavala občinstvo, ki je izrazilo zadovoljstvo z burnim ploskanjem, predstavniki društva »Slomšek« pa so igralcem poklonili šopek cvetja.
Ob zaključku se je dr. Jezernik zahvalil vsem, ki so prišli na predstavo in ki so se udeležili istega dne slovesne sv. maše ob njegovem 25-letnem duhovniškem jubileju.
Ko smo se na postaji Termini poslav-
načelno že zagovarja potrebo po pravi enakopravnosti vseh državljanov in politiko prijateljskega sožitja med tu živečima narodnostima in na meji.
Spectator
Kamenčki
Narobe svet
Slovenski tržaški dnevnik je končno po tridesetih letih »odkril« katoličane v naših krajih ter jim kot redkim eksotičnim primerkom na stežaj odprl svoje stolpce. Tako imajo tudi tisti naši ljudje, ki so verouk že pozabili ali ne hodijo več v cerkev, izredno priložnost, da ob branju lepo uokvirjenih člankov nekega Koordinacijskega odbora proti odpravi razporoke osvežijo nekatere nauke katoliške Cerkve in se seznanijo s stališčem zadnjega koncila do nerazdruiljivosti zakonske zveze.
Tako velikodušna pozornost problemom katoličanov predstavlja res veliko presenečenje, skoro lahko rečemo dogodek leta, ki ga noben jasnovidec ni predvidel pri razvoju linije tržaškega dnevnika. Skoro smo v zadregi, komu gre večja zasluga: ali uredništvu lista ali avtorjem člankov, da so končno sape pokoncilskega duha milostno prodrle v trdnjavo, ki se je zdela nepremagljiva, človek bi skoro rekel, da so Gospodove poti nedoumljive.
Po vsem tem bi bilo skoro vredno razpisati med zamejskimi Slovenci referendum na vprašanje: »Ali naj se "primorska pomlad" ohrani ali naj se (po 12. maju) odpravi?«
Prepričan sem, da bi se velika večina katoličanov izrekla z.a »DA«, med temi tudi verjetno člani samega Koordinacijskega odbora. Razen seveda v primeru, da bi za vsako ceno hoteli igrati vlogo opozicije. Potem bi pa morda spet presedlali kam drugam.	Primorski	Pavliha
Srečanje delavcev v Rimu
Duhovniki, ki vršijo svoj apostolat med delavci, so napovedali, da bo prihodnje leto 1. maja evropsko srečanje delavcev na trgu sv. Petra v Rimu. Na srečanje bodo povabili tudi družine delavcev.
ljali, smo bili vsi vidno presunjeni, saj tolike gostoljubnosti, ki smo je bili deležni na našem dvodnevnem obisku med Slovenci v Rimu, nismo pričakovali. Ta prvi stik pomeni za nas veliko doživetje in neprecenljivo kulturno obogatitev. Zato smo iskreno hvaležni vsem, ki so nam omogočili to srečanje ter nastop v samem Rimu.
Dramska skupina PD Štandrež
Jubilej Marije Pomagaj v Torontu
Cerkev Marije Pomagaj v Torontu v Kanadi na Manning Avenue je bila prva slovenska cerkev v Kanadi; zgradili so jo leta 1954, ko je župnijo ustanovil in vodil dr. Jakob Kolarič CM. Danes imajo Slovenci v Kanadi več cerkva in samostojnih župnij.
Za dvajsetletni jubilej so pod sedanjim župnikom Tonetom Zrnecom CM notranjščino cerkve preuredili in postavili nov oltar, krstilnik in tabernakelj. Načrte za preureditev je izdelal arh. Jože Kregar iz Ljubljane. Uresničili so jih slovenski mojstri v Torontu. Le dele iz marmorja je izdelala kanadska tvrdka, ki jo vodi Luigi Bertoli. Slovesnost posvečenja oltarja in blagoslovitve je v nedeljo 17. marca opravil kancler torontske nadškofije rev. Wall.
Cerkev Marije Pomagaj je dobila notranje soglasje, lepoto svetih prostorov in najprimernejšo krono za dvajsetletni jubilej.
Iz Slovenije
Goričani v Idriji
V Idriji so v preteklih tednih organizirali področno srečanje amaterskih gledaliških skupin Primorske. Tako srečanje na Primorskem je bilo letos prvič. Priglasilo se je osem skupin, med temi dve iz zamejstva, Slovensko amatersko gledališče iz Trsta in pa dramska skupina SKPD »M. Filej« iz Gorice.
Tržačani so v soboto 4. maja zvečer odigrali Torkarjev »Požar«, Goričani pa so nastopili v nedeljo 5. maja ob 15.30 z Anouil-hovo komedijo »Ples tatov«. Čeprav so zvečer v isti dvorani nastopili drugi igralci s Finžgarjevo »Razvalino življenja« in so isti dan Idričani poromali na Sv. goro, je bil obisk popoldne kar čeden. Goriški igralci so nastopili precej sproščeno in gotovo, posebno potem ko so premagali prvi strah v začetku igre. Občinstvo je 'komedijo toplo sprejelo in nastopajoče pohvalilo s prisrčnim aplavzom.
Po nastopu je bil na sedežu idrijske ZKPO razgovor ob okrogli mizi o nastopu samem in o delu francoskega dramatika. Razgovor je vodil prof. Belina iz Ljubljane. Poudaril je vrednote dramskega ustvarjanja F. Anouilha, posebej še komedije »Ples tatov«. Prešel je nato k predstavi sami in obdelal njeno režisersko postavitev in igralsko izvedbo. Navzoči igralci in režiser Aberšek so tako slišali strokovno oceno svojega dela.
Zamisel, da se nekje srečajo amaterski igralci in pokažejo tudi nedomačim gledalcem svoje delo, da slišijo pri tem strokovno oceno svojega nastopa, da pride pri tem tudi do neke selekcije med nastopajočimi in tihega tekmovanja, je gotovo dobra stvar. Vendar mora strokovna kritika upoštevati ne samo uspeh na odru, temveč tudi razmere, v katerih kaka amaterska Skupina deluje. Ker ji pa te razmere velikokrat niso dovolj znane, je tudi njena ocena rada prestroga.
Pri amaterskih gledališčih bi morali ocenjevati ne samo uspeh, temveč tudi ljubezen in požrtvovalnost. Mislim, da ti zaslužita večjo pohvalo kot uspeh sam, aiko-ravno mora tudi amatersko gledališče iskati čim večji umetniški uspeh. Goričani so tudi to dosegli.
Isto nedeljo dopoldne je bil v Idriji ustanovni občni zbor Področnega združenja gledaliških skupin Slovenije za Primorsko. V združenje lahiko pristopijo tudi gledališke skupine iz zamejstva.
K. H.
Pohvala Sloveniji
Znana italijanska misijonska rovija »II Mondo e Missioni« razmišlja o krizi duhovniških poklicev in ugotavlja, da je v vzhodnih deželah stanje poklicev še kar zadovoljivo. Kot primer omenja Poljsko, ki je imela lani 450 novomašnikov. Nato pa omenja Slovenijo, iki je imela 53 novomašnikov in pravi, da ji gre v razmerju s številom prebivalstva, ker šteje 1.700.000 katoličanov, v svetovnem merilu prvo mesto. Bog daj, da bi tako ostalo tudi za naprej.
Dr. Rafko Dolhar govori na prvomajskem
slavju Slomškovega doma v Bazovici
Mlaj v Dolini
Tudi letos je bilo v Dolini tradicionalno praznovanje mlaja, ki je kljub slabemu vremenu privabilo mnogo ljudi. Na vaškem glavnem trgu se je dvigal mogočen in bogato obložen mlaj, ki so ga postavili vaški fantje. Ob strani so bili kioski z vinom in prigrizkom. Na trgu je stal še oder, na katerem se je v nedeljo 5. maja zvrstil kulturni spored. Nastopih so folklorna skupina iz Velenja, akademski pevski zbor »V. Vodopivec« iz Ljubljane ter domača godba.
V okviru kulturnega sporeda je bila na ogled tudi razstava, na kateri so razstavljali slike domači umetniki: Zdenka Ota, Oskar Kocjančič, Lucijan Zonta, Stane Žerjal, Danilo Križmančič, Mirko Hrvatič in Evgen Pangerc.
Ob koncu večera je zaigral domači breški orkester. Valčki in polke so užgale mlade in stare, da so dvigali pete pozno v noč.
Praznovanje se je nadaljevalo še v ponedeljek, v torek pa so mlaj podrli v veliko veselje otrok, ki so pobrali in polovili pomaranče in limone.
Poučna ekskurzija otrok iz Boljunca
Združenje ■ staršev otrok slovenske šole v Boljuncu je s sodelovanjem učiteljstva ter didaktičnega ravnateljstva organiziralo v ponedeljek 29. aprila poučno šolsko ekskurzijo po tržaškem Krasu.
Kljub neugodnemu vremenu in razburjenju zaradi podlega napada na slovensko šolo pri Sv. Ivanu so vsi otroci s posebnim avtobusom šli na pot kot je bilo določeno.
Najprej so si ogledali znano dolino Per-čedol pri Repentabru, katere značilnosti je prikazala učiteljica Ljuba Smotlak. Nato so otroci nadaljevali pot do Repentabra. Na griču pred cerkvico jih je sprejel re-pentaborslki župnik, ki jim je razkazal svetišče ter podal nekaj zgodovinskih podatkov o tem kraju. Otroci so si s te točke ogledali še bližnjo in daljno okolico.
Zatem so obiskali »Kraško hišo« v Velikem Repnu, kjer so se med drugim tudi nekoliko ogreli pri velikem ognju, ki so jim ga za to priložnost nalašč zakurili na starinskem ognjišču. Po ogledu Kraške hiše so se otroci odpeljali k Briščkom, da so si ogledali v tamkajšnjem muzeju slike kraških zanimivosti, razne primere kapnikov in okostja nekdanjih živali našega Krasa pa tudi posode, orodje in orožje prebivalcev kraških jam in gradišč. Nato so si v Repniču ogledali še ostanke nekdanjega gradišča in dva kamnoloma. Nazadnje je bil na vrsti še ogled izvira reke Timave. Ker je bilo tiste dni veliko dežja, so otroci imeli priložnost občudovati močno bruhanje vode izpod skal. Po ogledu Timave in štivana so se otroci — po obalni cesti skozi mestno središče — vrnili domov. Vsi so bili kljub utrujenosti zelo zadovoljni. Ekskurzija je bila za vse zelo zanimiva in otroci so ta dan pridobili marsikaj, kar bo obogatilo njihovo znanje.
Odbor združenja staršev se iskreno za-■ hvaljuje tistim učiteljicam, ki so ta dan kljub solidarnosti z ostalimi stavkajočimi šolniki spremljale otroke na tej ekskurziji, ki je ni bilo mogoče preložiti.
Polna semenišča v Afriki
Poleg afriške države Nigerije doživlja tudi Zaire (nekdanji belgijski Kongo) silen razcvet duhovniških poklicev. Ob koncu lanskega leta je bilo v osmih zairskih semeniščih 539 bogoslovcev, v treh ugandskih pa 304.
(MiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Ob konferenci o problemih slovenske	manjšin
S TRŽAŠKEGA
8 P
R T
Nadzorstvo nad Slovenci v vojski
Dnevniik levičarskega gibanja »Lolta con-tinua« je 27. marca objavil fot~.topijo okrožnice, ,ki naj bi jo poslalo poveljstvo vojaških enot v Trstu vsem ostalim poveljstvom. V njej jih naproša, naj sporočijo število Slovencev v posameznih enotah. Poročilo naj bi obnovili ob vsakem prihodu novih vpolklicancev pod orožje. I-sta okrožnica potem zahteva imena vseh ''ojaikpv, M prejemajo »Prim. dnevnik«.
Ni nam znano, če je kdo od prizadetih odgovoril na pisanje dnevnika »Lotta con-tinua«, da bi zanikal obstoj opisane okrožnice. Jasno je, da bi bilo vsako taiko ali Podobno »popisovanje« protiustavno. Vendar bi nas taka okrožnica ne presenetila, saj je znano, kako pogosto slovenske fante zapostavljajo pri služenju vojaškega roka.
V korist družbeno prizadetih
Pred kratkim sta deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in tržaški občinski odbornik dr. Rafiko Dolhar sprejela delegacijo Odbora za handikapirane, katero sestavljajo starši prizadetih otrok ter razni delavci na socialnem področju.
Delegacija je predstavnikoma Slovenske skupnosti obrazložila težke probleme han-dikapiranih ljudi, 'ki so v današnji družbi vse preveč osamljeni in prepuščeni samim sebi ali le določenim ustanovam. Poudarili so nujo, da se država in dežela kore-
nito lotita problema teh izločenih ljudi in v skladu z načeli socialne pravičnosti vrnejo handikapirane družbi kot polnoprav ne člane.
Slovenska predstavnika sta delegaciji staršev in prizadetih podrobno obrazložila korake, 'ki jih je za handikapirane kot so npr. civilni invalidi napravila Slovenska skupnost tako v deželnem svetu kakor tudi v okviru tržaškega občinskega sveta. Slovenska skupnost je bila vedno na strani človeka, ki ga bolezen poriva ob rob družbe. Njena zastopnika sta zagotovila nadaljnje korake Slovenske skupnosti, da bo končno le zmagala v družbi pravičnost nad krivico, da bodo vsi člani človeške družbe enakovredni in enako spoštovani v svojih pravicah.
Uspeh na umetnostnem tekmovanju
Dijaki slovenskih višjih šol so se tudi letos udeležili tržaškega višješolskega tekmovanja v fotografiji, slikarstvu in kiparstvu. Zelo dobro so se odrezali dijaki znanstvenega liceja »F. Prešeren«, saj sta dva dijaka dosegla lep uspeh. Ester Pregare je bila prva v slikarstvu, Boris Košuta pa je odnesel drugo nagrado v kiparstvu, oba dijaka obiskujeta četrti razred, risanje pa jih uči prof. Franka Fornazarič.
Zaključna prireditev glasbene šole
Slovenska glasbena šola v Trstu priredi v četrtek 23. maja v Kulturnem domu let-
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA - TRST
vabi na
Zaključni glasbeni večer
ki bo v četrtek 23. maja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Nastopajo gojenci vseh podružnic - Gosta večera: ansambla »Kondor« iz Bazovice in »Taims« z Opčin
ni glasbeni nastop svojih gojencev. Začetek ob 17. uri. Vabila za vstop so na voljo na vseh glasbenih podružnicah. Nastopajo gojenci Slovenske glasbene šole naslednjih podružnic: Boljunec, Boršt, Ricmanje, Bazovica, Opčine, Sv. Križ in Rojan. Kot gosta večera pa nas bosta zabavala ansambla Taims z Opčin in Kondor iz Bazovice.
Volivni rezultati v slov. občinah po Tržaškem
Zastavonoša glasov za razporoko je občina Zgonik. Fronta NE je prejela 930 glasov, tj. 87,64 % (najvišji odstotek v vsej deželi!), fronta DA pa 130 glasov (12,26 %).
V najmanjši slovenski občini v Repenta-bru je bilo za DA 68 volivcev (14,41 %), za NE pa 404 (85,59 %).
V občini Devin-Nabrežina so zagovorniki razporoke prejeli 4.018 glasov (76,10 %), nasprotniki pa 3.197 (23,90 %).
In končno so v Dolini glasovali takole: za NE 3.419 (84,21 %) in za DA 641 (15,79 odstotka).
Podobni rezultati so bili doseženi po pretežno slovenskih voliščih tržaške občine: Sv. Križ volišče št. 70: 41-266; Sv. Križ št. 288: 67-461; Prosek 68-508; Kon-tovel 61-479; Trebče 34-433; Bane 29- 199; Gropada 47 - 467; Bazovica 48 - 490.
Šmarnični koncert v Šempolaju
V šempolaju na Krasu bodo kraški zbori izvajali koncert Marijinih pesmi ob prazniku Marije Pomočnice zadnjo nedeljo v mesecu dne 26. maja 1974. Peli bodo cerkveni mešani zbori z Opčin, iz Sv. Križa, iz Zgonika in domači šempolajski cerkveni ter šempolajski otroški zbor.
Koncert bo ob lepem vremenu ob 17. uri (legalna ura) v senci dreves na trgu pred cerkvijo, v primem dežja pa v cerkvi ali pod stebriščem otroškega vrtca.
Pol ure pred koncertom, to je ob 16.30, bo v cerkvi kratka sv. maša in šmarnična pobožnost.
Z veseljem pozdravljamo to lepo zamisel šempolajslkega župnika, da se poleg božičnih koncertov uvedejo v naši deželi tudi koncerti Marijinih pesmi. Zaradi nove liturgije se Marijine pesmi malo slišijo po naših cerkvah, zato je prav, da jih taki Marijini koncerti rešijo pozabe in se naše ljudstvo spet bolj naveže na Marijo ter poživi svojo vero, ki nam je v teh težkih časih tako potrebna.
Še k upravnemu sporazumu devinsko-nabrežinske občine
V Katoliškem glasu (2. maja) smo brali pripombe k upravnemu sporazumu devinsko-nabrežinske občine. Tokrat moramo že zabeležiti prvi popravek k našim pripombam.
Omenili smo kupe zloženih cevi pri na-brežinski postaji, ki bi lahko predstavljale veliko nevarnost, če bi se otroci nemoteno igrali okoli teh skladovnic. Sedaj vidimo, da so že potegnili okoli cevi zaščitno mrežo. Ne vemo sicer, ali je to storil lastnik cevi sam od sebe ali pa po naročilu in zahtevi višjih organov. Vsekakor je prav, da se je to zgodilo.
Pozabili pa smo zadnjič omeniti načrt za novo šolo v Slivnem. Gradnja te šole je tudi zajeta v upravni občinski sporazum. Prav je, da po tolikih letih dobi Slivno primerno šolsko poslopje, ki bo odgovarjalo sodobnim zahtevam in potrebam. Res je, da je v Slivnem malo otrok, a imajo tudi ti pravico do primerne šolske stavbe. - Občan
Protestna resolucija prof. zbora liceja »F. Prešeren«
Profesorski zbor znanstvenega liceja »F. Prešeren« v Trstu, zbran na izredni seji 30. aprila 1974, ogorčen zaradi podlega tmtata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, obsoja ponovni zločinski napad na ustanovo, ki je zaradi težkih krvavih žrtev naši narodni skupnosti še posebno pri srcu; zahteva od pristojnih oblasti, da nemudoma izvedejo vse ukrepe, ki so potrebni za izsleditev in kaznovanje neposrednih in posrednih krivcev; zahteva, da iste oblasti posvetijo večjo pozornost pouku prave demokratične državljanske vzgoje s poglobljenim osvetljevanjem obdobja, v katerem je bila ideologija, ki je botrovala temu nasilnemu dejanju, na oblasti; poziva pristojne oblasti, da s primernimi energičnimi ukrepi zagotovijo varnost naših dijakov in vsega šolskega osebja ter reden potek pouka.
Z GORIŠKEGA
Rupa
Kakor je znano, so imeli prireditelji vaškega praznika »Frtalje sv. Marka«, ki naj bi bil 28. aprila, smolo z vremenom. Deževalo je ves dan, talko da je bilo treba prireditev preložiti na eno naslednjih nedelj.
Tako naj bi se vršila to nedeljo 19. maja. Upajmo, da bo vreme to pot sončno. Narava je v bujnem zelenju, bezeg cvete in prijetno diši, vse ozračje diha pomlad. Poleg kulturnega programa bo prav ta narava udeležencem praznika nudila obilje notranjega zadovoljstva.
Prireditelji so prepričani, da bo obisk velik kot že prejšnja leta in da bo vaški praznik v Rupi mogočna manifestacija slovenske zavesti in vzajemnosti.
Delovanje Olympije v letu 1974
Atletika. Včasih je imela 01ympia na tem področju vedno nekaj dobrih atletov. Potem je dejavnost nekoliko popustila, vendar ni nikoli prenehala. Ta dejavnost je podlaga za vse druge športe, zlasti pa še za odbojko in smučanje,
Letošnja sezona se je kar dobro začela, in sicer po zaslugi naj mlajših — bratov Devetak iz Štmavra, ki so samouki v tem športu. Najstarejši med njimi, Albert, je tekmoval že 26. januarja na deželnem tekmovanju v teku čez drn in strn; tekel je na 4 km dolgi progi in se uvrstil med tri najboljše goriške naraščajnike. Nato se je udeležil še deželnega tekmovanja CSI v teku čez dm in strn na 3000 m, ki se je vršilo 24. marca v Belvedere pri Gradežu; zasedel je odlično 9. mesto; tako si je pridobil pravico nastopa na državnem prven-stvu v Fidenzi dne 31. marca, kjer je bil 24. med 85 tekmovalci iz vse Italije.
V Belvederu so tekmovali še Venceslav Devetak na 2500 m (je odstopil, potem ko je večji del proge vodil), Tomaž Devetak (zasedel je dobro 10. mesto v svoji kategoriji) in Marij Bagon (uvrstil se je na 26. mesto). Tekmovala je tudi Silvana Perše v teku na 2500 ra; prišla je peta v svoji kategoriji; udeležila se je državnega prvenstva v Fidenzi, kjer se je uvrstila na 28. mesto med 40 tekmovalkami.
7. aprila sta tekmovala v Tržiču Albert Devetak in Klavdij Vogrič v teku na pol ure; Albert je pretekel 8021 metrov, Vogrič pa 7200 metrov.
Venceslav Devetak je kar dvakrat osvojil prvo mesto v teku čez drn in strn. 16. marca je tekel na 1500 metrov in je prišel prvi v svoji kategoriji. Tomaž Devetak se je v isti tekmi uvrstil na drugo mesto na progi 2500 metrov. Na Cvetno nedeljo 7. aprila si je Venceslav priboril naslov pokrajinskega prvaka svoje kategorije v teku čez drn in strn na goriških Mladinskih igrah.
Istega dne je tekmoval Tomaž Devetak na progi 2500 m; prišel je tretji v svoji kategoriji; zaradi tega uspeha se je 21. aprila udeležil državne faze Mladinskih iger v Firencah kot tekač petčlanske štafete goriške pokrajine, ki se je uvrstila na 67. mesto med 94 štafetami iz vse Italije.
Odbojka. Poleg moštva, ki je igralo v »Serie D«, in o čigar delovanju so bila večkrat objavljena poročila, ima 01ympia še mnogo mladih odbojkarjev, ki so se udeleževali različnih pokrajinskih in deželnih prvenstev.
Naraščajniki (Ragazzi) so osvojili naslov prvaka goriške pokrajine in so se nato pomerili s prvaki pordenonske, tržaške in videmske pokrajine. Zasedli so tretje mesto za Trstom in Pordenonom. Igrali so: .Marko in Štefan Cotič, Peter Klanjšček, Jurij Tomažič, Frando Sošol, Klavdij Mozetič in Leotta.
Mladinci (Juniores) so le za las izgubili v pokrajinski fazi proti Torriani iz Gradiške. Igrali so: Oskar Pavletič, Toni Oman, Aldo Mačus, Marko Cotič, Hadrijan Malič, Friderik Liani, Konrad Mazelli in Anton Campolo.
01ympia je tudi včlanjena v Centro Spor-tivo Italiano (CSI). Tekmovala je na pokrajinskem prvenstvu te organizacije; ker je osvojila prvo mesto, se je dne 28. aprila udeležila deželnega prvenstva, kjer je izgubila proti prvaku s Tržaškega.
Naša ekumenska skupina pred vhodom v Marijino cerkev samostana v Rili. V sredi *guman (opat) samostana. Levo od njega msgr. Alojzij Turk, desno pa dr. Rudi Klinec in prelat Andrej Simčič, župnik in dekan v Solkanu
milim,      ...........m,,.m.......m............im..mlin.m.........................     milimi.........Hlinil............................................................................
23. maja popoldne romanje Slovencev iz vse Goriške na Sv. goro. Tam bo ob 16. uri skupna sv. maša
  um, mm,! „„„„„„„„„„„„ m,   „„ mu,   mi .    ........................mm.............................mm.im............m....im............................................................
J0*E JURAK
ekumensko potovanje
v BOLGARIJO
Toda bolgarsko ljudstvo je preveč ceni-Io svoje duhovno središče, da bi ga pustilo ' razvalinah. Nabiralo se je po vsej deželi j11 kmalu je samostan zrastel iz pepela, ^cPši kot kdaj prej. Dela so bila končana *cta 1870 in takega morejo obiskovalci še t*anes občudovati.
V samostan se vstopi skozi mogočna ,užna, dupniška vrata. Na nasprotni strani *° severna ali samokovska vrata. Sredi ^vorišča stoji cerkev posvečena Materi °zji. Gradili so jo od leta 1834 do 1860. .,T*a tri ladje in celo vrsto kupol. V njej sarkofag Ivana Rilskega, izredno lep iz Sa	ikonostas, Marijina ikona iz
12
stoletja in leseni tron kneza Hrelja o ^ severnem oglu samostanskega po-r Ja Je moderno urejen muzej, v kate-111 hranijo mod drugim umetniško dra-
dragocen iz lesa izrezljan križ. Neki menih ga je oblikoval skozi 12 let (1790-1802) in je pri tem delu oslepel ter nekaj dni po končanem delu umrl.
Kot romarji smo se želeli srečati tudi s predstojnikom samostana, z igumanom, kot se imenuje. Silno prijazno nas je sprejel ter nas potem vodil po ogromni stav-bi. Seveda smo se dali z njim tudi slikati ter smo tako ovekovečili naše srečanje v tem zgodovinsko pomembnem samostanu.
Čas je vse prehitro mineval. Tako čudovito je bilo uživati samostanski mir in spokojnost zelenih gozdov in gorskih vrhov. Samostan leži 1147 m nad morjem, torej res v planinskem svetu. Popoldansko sonce se je upiralo v častitljive zidove in jim dajalo poseben čar. Čutili smo, da bi brez Rile Bolgarija ne ohranila svoje krščanske duše, pa tudi narodno bi se bila veliko teže osvestila. Zato bo ta samostan ostal to kar je vedno bil: žarišče vere, kulture in narodne zavesti.
Po povratku iz Rilskega samostana smo se morali preseliti za eno noč iz hotela »Hemus« v hotel »Pliska«, kajti v hotel »Hemus« je prišla skupina sovjetskih tu-
ristov, ki je zasedla večji del poslopja.
Pri hotelu »Pliska« sta nam prišli nasproti žarečih obrazov obe naši sopotnici, ki sta morali za dva dni v karanteno na opazovanje, če je bilo cepljenje zoper kolero uspešno. To snidenje je v nas vseh povečalo veselo razpoloženje, saj smo bili zopet vsi skupaj.
Zvečer smo šli na večerjo v tipično restavracijo blizu kraja Bojane pod planino Vitošo. Ob starem mlinu, ki še vedno klokoče, čeprav le še okras restavracije in spomin na čase, ko je bil aktiven v polni meri, smo med večerjo prisostvovali tudi kulturnemu sporedu: folklornim plesom in domačim pesmim.
Naslednje jutro nas je čakala pot proti bivši bolgarski prestolnici Trnovo, ki smo jo vsi z zanimanjem pričakovali, saj bi nas morala voditi po svetovnoznani Dolini vrtnic in čez zgodovinski prelaz šipka.
OB VZNOŽJU BALKANSKIH GORA
Od evropskih polotokov nosi najbolj vzhodni ime balkanski. Ime je prejel po gorski verigi, 600 km dolgi, ki se pričenja na bolgarsko-jugoslovanski meji v pokra-
jini rake Timok in preseka Bolgarijo skoro v dva enaka dela.
Bolgari pravijo Balkanskemu pogorju Stara planina. Na severni strani se pogorje polagoma spušča proti podonavski ravnini, je polno gozdov, zlasti bukovih in smrekovih, južna stran pa je precej strma in malo obraščena.
Balkansko pogorje doseže najvišjo točko v srednjem delu. Tam je vrh Botev, visok 2376 m, kar bi odgovarjalo višini našega Stola na Gorenjskem. Pogorje prečka kar 32 prelazov, od katerih je najbolj pomemben že omenjeni prelaz šipka.
Vzporedno z Balkanskim pogorjem ali Staro planino teče južno od tega gorskega masiva drugo pogorje, Sredna gora (ali tudi Antibalkan) imenovano. To pa ni tako visoko, saj ima najvišji vrh višino našega Matajurja. Imenuje se Bogdan in je visok 1604 metre. Sredna gora se razprostira od Sofije do mesta Sliven, ki leži na zahodnem robu trakijske ravnine.
PO DOLINI VRTNIC
Naša pot nas je peljala prav med tema dvema pogorjema, sprva po severnem po-
bočju Sredne gore, potem pa po Dolini vrtnic v objem Stare planine.
Za nami je ostalo 107 km poti, ko smo prišli v mesto Klisuro. Ime samo pove, da je nastalo v zvezi s sotesko, ki se tu pričenja in jo je izoblikovala raka Strjama.
Ta soteska (beseda klisura pride od latinske beseda clausura, to ja zaprt kraj) je bila naseljena že v času Rimljanov. Ko se odpre, se začenja Dolina vrtnic, kjer pridelajo na površini 3000 hektarov letno tri do štiri milijone cvetov vrtnic. Ena sama obiralka nabere na dan okrog 35 kg cvetov. Cas trganja sta meseca maj in junij. Pri obiranju sodeluje do 10.000 ljudi.
Od vrtnic najbolj znana in cenjena je temno rdeča damaščanska vrtnica, ki so jo šele v 17. stoletju prinesli iz Perzije prek Male Azije. Kar 4000 kg vrtničnih cvetov je potrebnih za 1 kg rožnega olja. En gram tega olja stane 8 levov (2500 lir). Čeprav je danes v rabi vrsta umetnih parfumov, pa vsebuje še vedno večina boljših parfumov vsaj nekaj bolgarskega rožnega olja. Tako je to olje za Bolgarijo stalen in dragocen vir deviznih dohodkov kakor je za Italijo npr. turizem.
Zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj na letošnjem prvomajskem slavju v Bazovici
Socialni kotiček
Svetoletno romanje na Sv. goro
Kot je bilo že napovedano, bo na praznik Gospodovega vnebohoda 23. maja popoldne svetoletno romanje Slovencev go-riške nadškofije na Sveto goro. Skupna sv. maša bo ob 16. uri. Kdor more naj gre v duhu pokore peš vsaj od prevala dalje. Vsaka župnija poskrbi sama za svoje romarje.
Žičnica vozi od 9. ure dalje ves dan. Cene na žičnici so pa naslednje: v obe smeri: odrasli 12,00 dm; otroci od 4. do 10. leta
8,00	din. V eno smer: odrasli 9,00 din, otroci 5,00 din. Za skupine od 20 romarjev naprej 10,00 din za osebo.
Srečanje prijateljev Zavoda sv. Družine
Šolsko leto gre h koncu in novi Zavod sv. Družine v Gorici je že mogel uspešno izvršiti svoje poslanstvo, ko je nudil streho, pomoč pri študiju in moralno-narodno vzgojo naši mladeži in študirajoči mladini.
V tem času so bila praktično končana vsa dela v poslopju, urejena okolica in postavljena nova vrtna ograja na ul. Čampi. Prišel je trenutek, da se zavod tudi uradno izroči svojemu namenu.
Zato so se v ponedeljek 13. maja zvečer zbrali prijatelji Zavoda v zavodski dvorani, da skupno določijo način in točke pri odprtju novega poslopja. Sestanek je vodil msgr. dr. Rudi Klinec, ki je navzočim razložil, kako si vodstvo zamišlja to otvoritev in zaprosil prisotne, naj povedo svoje mnenje.
Sad razgovorov je bil sklep, naj bo otvoritev v dveh delih: v soboto 15. junija ob 18h za oblasti, v nedeljo prav tako ob 18" pa za naše slovensko občinstvo.
Uradno odprtje bo združeno z blagoslovom nove zgradbe, ki naj bi jo opravil goriški nadškof; eden naših goriških zborov bo zapel nekaj pesmi; pozdravu bo sledil kratek govor, temu ogled zavoda in prigrizek.
V nedeljo naj bi dušni pastirji po slovenskih župnijah govorili o pomenu Zavoda sv. Družine in povabili vernike na popoldansko prireditev. Ta bo v obliki svečane akademije. Na sporedu so razne točke, petje, prizori, vesela glasba, govor. Po prireditvi ne bo treba iti takoj domov, saj bo mogoče dobiti kaj za pod zob in tudi pijače ne bo manjkalo. Vesela družabnost naj bi dopolnila kulturni del programa.
Na oaptrje zavoda se bomo še povrnili v prihodnjih številkah. Na eno pa pri tem ne pozabimo: nova zgradba res stoji, a še vedno kliče po denarni pomoči in plemenitih darovalcih. Bodimo tudi mi med temi!
Kako se je volilo na Goriškem
V goriški občini je bilo oddanih za DA 10.542 glasov, za NE pa 18.941 glasov, tj. 64,24 %. V štandrežu so na volišču št. 62 dosegli za razporoko visok rezultat 80,11 odst., na volišču št. 42 pa 66,83 %. V Pev-mi je za NE glasovalo 405 volivcev, tj. 85,3 %, za DA pa 70 volivcev (14,7 %).
Od goriških slovenskih občin so se za razporoko najbolj množično izrekle Sovod-nje: 888 (80,24 %), proti pa 219. Sovodnjam sledi Doberdob: 675 za NE (78,48 96) ter 185 za DA. V Števerjanu so očividno mnogi prešli v razporočitveni tabor; taiko je bilo tam oddanih za razporoko 310 glasov (62,65 %), proti 188, belih je bilo 17.
Jurjevanje slovenskih goriških skavtov
Letos smo slovenski goriški Skavti imeli jurjevanje dne 1. maja in sicer v Doberdobu na travniku ob župnijskem mladinskem domu. Ze prejšnji večer se nas je zbralo več vodov in postavili smo šotore. Eni so prišli peš, drugi s kolesi, nekaj pa se> jih je pripeljalo z avtomobili. Zvečer si je vsaik vod skuhal večerjo in pokazal svojo veščino v kuhanju. Sledil je program ob tabornem ognju, nakar smo legli k počitku. Seveda ni bil to pravi počitek, saj marsikomu še dolgo v noč glavica ni bila zaspana, ko je pa taiko nekaj izrednega spati v šotoru Skupaj s prijatelji iz voda.
To se je poznalo zjutraj, ko je bilo treba ob žvižgu starešine Mirkota vstati in se umiti. Marsikdo se jc šele pod prho dobro prebudil. Po zajtrku in pospravi šotorov so prišli še številni drugi skavti in volčiči iz Gorice ter okoliških vasi in začele so se igre, kot jih poznamo skavti.
Med tem so nekateri pripravili vse potrebno za mašo in obljube. Po zboru ob 11. uri se je začela maša. Maševal je do-
mači župnik Tone Lazar, okrog oltarja pa se je zbrala vsa naša skavtska družina, skavti in skavtinje pa še dosti drugih prijateljev. Bilo nas je nad sto.
Med mašo so bile po evangeliju obljube. Starešina Bernard je pozdravil nove člane, ki bodo napravili obljubo, mašnik je pa pokazal ob zgledu sv. Jožefa Delavca, katerega god smo tisti dan obhajali, kako naj skavti in volčiči vršimo svoje dolžnosti do Boga in do bližnjega. Pri obljubah je bilo sprejetih 20 novih skavtov in 17 volčičev. Naj omenim, da nastaja nov vod v Gabrjah, od koder so prvi volčiči napravili obljube. Upajmo, da se ne bodo izgubili v džungli in bodo postali, ko pride čas, pravi skavti.
Po kosilu je bila posprava tabora in zbor vseh starih in novih skavtov okoli bolj simboličnega tabornega ognja, škoda, da ta tabor ni bil bolje pripravljen, saj je zmeraj tako lepo videti stare in nove skavte, ki se vsaj enkrat na leto snidemo ob jurjevanju. Naj bi se nam skavtom ne preveč mudilo domov ob sklepu tako lepega dneva. Ta dan je bil lep tudi zato, ker nam je bilo vreme naklonjeno. Nič dežja, četudi je prej in pozneje vsak dan deževalo. Ob lepem vremenu je pa tudi skavt še bolj vesel.
Vsem skavtom, roverjem in volčičem kličem: Na svidenje prihodnje leto!
Bistri nosorog
Mladinska akademija
V nedeljo 26. maja bo v Katoliškem domu mladinska akademija. Prejšnja leta se je taka akademija vršila v okviru Marijine družbe. Letos smo ta okvir razširili in bo to akademija mladine slovenske župnije v Gorici.
Naša župnija raste in se razvija, zado-biva nove razsežnosti in svojske naloge. Med temi ni zadnja ta, da povezuje našo mladino in jo usmerja v versko in kulturno življenje. Versko udejstvovanje se vrši v cerkvi ali v tesni povezavi z njo. Priča temu je bila birma na praznik sv. Jožefa.
Dopolnilo k verski vzgoji je pa zbiranje mladine izven cerkve v pevskih zborih, v glasbeni šoli, v skavtski organizaciji in v okviru Marijinega vrtca na Placuti. Glavni sedež za to izven cerkveno udejstvovanje naše mladine je Katoliški dom s svojimi prostori in igrišči, pa tudi Marijin dom na Placuti.
Na teh dveh krajih se mladina med letom vadi v petju in glasbi, sliši pri predavanjih marsikatero dobro besedo, se igra, vadi na odru, goji pošteno družabnost in zabavo. Takšno izven cerkveno zbiranje in delovanje je danes še bolj potrebno kot v preteklosti. Saj če mlad človek ne dobi dobre družbe, ši poišče slabo.
Med letom se nabere dosti tega dela, ki je povečini skrito očem goriških občanov. Zato je prav, da se enkrat na leto mladina pokaže na odru pred starši, prijatelji in drugimi rojaki, da jo vidijo, spoznajo, ocenijo njeno delo in trud tistih, ki se med letom z njo ukvarjajo. Ta priložnost bo letos v nedeljo 26. maja. Nastopili bodo: mladinski zbor, dekliški zbor, glasbena šola, baletna skupina večjih in mlajših, otroci iz Zavoda sv. Družine ter skavti. Akademija bo v Katoliškem domu ob 16.30.
Števerjan Gostovanje v Slov. Benečiji. Ansambel Lojzeta Hledeta je v sredo 1. maja priredil dva koncerta v Beneški Sloveniji in sicer dopoldne ob 10,30 v Brdu (Lusevera), popoldne pa v Dreki. Obakrat je ansambel predvajal enourni koncert slovenskih narodnih pesmi, v Dreki pa je tudi godel za ples, ki se ga je udeležilo staro in mlado. Oba programa je povezoval Jožko Mužič.
Poroka. V prijazni cerkvici na Jazbinah sta si 24. aprila obljubila večno zvestobo Ivanka Klanjšček in Izidor Prinčič, oba doma z Jazbin. Izidor Prinčič pridno sodeluje v strokovnih kmečkih organizacijah in je že dolgo vrsto let občinski svetovalec v števerjanski občini; nevesta pa je zvesta pevka na domačem koru.
4. maja pa sta se v števerjanski cerkvi poročila Nada Škorjanc in Giorgio Lussini iz Gorice. Nada je zvesta članica društva »F. B. Sedej« ter poje v cerkvenem pevskem zboru.
Obema paroma želimo na novi življenjski poti obilo sreče in medsebojnega razumevanja.
Kmečka invalidska pokojnina. Pravico do kmečke invalidske pokojnine ima kmečki zavarovanec ne glede na starost, če je plačal vsaj pet let obveznih socialnih prispevkov oziroma če je bilo plačanih vsaj 780 dnevnih prispevkov za moške in 520 dnevnih prispevkov za ženske v njih delovni dobi; poleg tega je moral plačati v zadnjem petletju vsaj eno leto prispevkov, to je vsaj 156 dnevnih prispevkov, če je moški ali 104, če je ženska. Poleg zgoraj navedenih pogojev mora zavarovanec dokazati, da se je njegov delovni dohodek zmanjšal za 50 % zaradi bolezni. Pokojnina začne teči s prvim dnem naslednjega meseca, ko je bila prošnja vložena.
Družinske doklade za vajence. Odbor za družinske doklade pri ustanovi INPS je na prizadevanje sindikata in patronata Neposrednih obdelovalcev zemlje priznal pristojnost družinskih doklad sinovom-vajen-cem neposrednih obdelovalcev zemlje, spolovinarjev in kolonov do 21. leta starosti. Zainteresirani, katerih otroci so vajenci pri raznih trgovskih in industrijskih obratih, lahko vložijo prošnje za leto 1972 in 1973.
Za vsa nadaljnja pojasnila in brezplačno izpolnitev prošenj se obrnite na patronat EPACA, Trst, ul. Roma 20.
PEVSKI ZBOR RUPA PEC priredi v nedeljo 19. maja ob 15. uri v
Rupi zaradi slabega vremena preloženi vsakoletni tradicionalni praznik
FRTALJE SV. MARKA
Program je obširen in pester ter bo zadovoljil vse, ki si želijo kulturnega užitka, zdrave zabave in prijetne družabnosti. Vsi iskreno vabljeni!
ZA KMETOVALCE
Občine naj poskrbijo za zaščito kmetovalcev
»Zveza neposrednih obdelovalcev obsoja neodgovorno ravnanje nekaterih izletnikov, posebno tistih, ki z motorji vozijo po privatnih parcelah, četudi ograjenih ter povzročajo veliko škodo na travi in detelji in obenem plašijo živino.«
S tem protestom se je Zveza, po razgovorih, ki jih je imela s kmetovalci iz Ce-rovelj in Mavhinj, dne 29. aprila obrnila na devinsko-nabrežinsiko občinsko upravo z zahteva, naj poskrbi, da se podobni dogodki ne bodo ponavljali. Hkrati je sindikalna organizacija opozorila, da je turistična cesta, ki pelje na Kohišče in po kateri kmetje ženejo živino na pašo, odprta prometu brez katere koli hitrostne omejitve, čeprav je ozka in je vidljivost omejena. Govor je nanesel tudi na požar, iki je pred kakim mesecem prizadel lastnike zemljišč okoli občinskega smetišča.
Ob koncu razgovora je Zveza neposrednih obdelovalcev postavila sledeče zahteve:
— ob sobotah in nedeljah naj bo v omenjenih vaseh prisoten občinski stražnik;
— ob cesti na Kohišče naj se postavijo prometni znaki, ki naj prepovejo vožnjo z vozili in motorji, z izjemo za kmečka vozila;
— občina naj poskrbi, da se prepreči nevarnost nadaljnjih požarov iz smetišča, in naj poravna škodo, ki so jo imeli kmetje zaradi zadnjega požara. Pri tem poudarja, da je že zadnji čas, da se ukine odlaganje smeti na omenjenem kraju in se poskrbi za njih odvažanje v upepelnjevalnike pri Trstu ali pri Tržiču.
P. S. - V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je občinska uprava že poskrbela za postavitev prometnih znakov na cesti, ki pelje na Kohišče. Upamo, da je to korak na poti konkretnega reševanja problemov, ki od blizu zanimajo našega kmeta.
To nedeljo bo v Doberdobu popoldne ob 4. uri v župnijski dvorani v počastitev mater mladinska glasbena akademija, na katero ste vsi toplo vabljeni, posebej pa še starši prvoobhajancev in otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo. - Na sliki prizor z lanske počastitve naših mamic v Doberdobu.
V Marijinem domu v Rojanu bo v nedeljo 19. maja ob 17. uri govoril o svojem delu na Madagaskarju misijonar Ivan Štanta. Dopoldne ob 9. bo v rojanski cerkvi maševal in pridigal.
»Svetoletna sprava«. Tak je naslov »Knjižice« št. 54, ki je te dni izšla in jo je napisal dr. Janez Jenko. Sveto leto ne sme biti samo v mnogih besedah, ne sme biti le prehodna slovesnost, temveč mora biti stalna težnja po prenovi, po spravi z Bogom in brati, to je po globljem doživetju krščanstva. Premislimo svoje življenje v luči evangelija, ki nas vabi, naj bomo novi ljudje, ki znamo doumeti svoj krščanski poklic. O vsem tem je govora v tej Knjižici. Vzemimo jo v roke in razmišljajmo o svetoletni spravi!
LISTNICA UPRAVE
Uprava Katoliškega glasa je začela z razpošiljanjem položnic. Lepo prosi svoje naročnike, da bi se jih čimprej poslužili in plačali naročnino. Zlasti opozarja one, ki so zaostali s plačevanjem za več let. Uprava naredi svojo dolžnost, da jim teden za tednom pošilja list, kljub temu da naročnina še ni plačana. Naj tudi oni naredijo svojo! Naročniki iz Trsta so bili doslej vsem v zgled v točnem plačevanju naročnine. Sedaj pa so prišli na zadnje mesto.
„KatoliŠki glas" v vsako slovensko družino I
OBVESTILA
Prihodnji teden izidemo en dan prej. Zaradi praznika Kristusovega vnebohoda v četrtek 23. maja bo naš list izšel en dan prej, tj. v sredo 22. maja, paginacija pa bo v torek 21. maja popoldne. Dopisi naj bodo na uredništvu ta dan vsaj do 10. ure dopoldne.
Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo gim-nazije-liceja »Primož Trubar« v Gorici sporoča, da bo v sredo 22. maja roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v ul. Croce, 3 ob 18. uri. Starši in njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
V Zgoniku bo v četrtek 23. maja ob 11. uri sv. birma. Zvečer ob 20. uri slovesne šmarnice, nato na dvorišču Moličrova komedija »Zdravnik po sili«, ki jo bo uprizorila dramska skupina PD »štandrež«.
OI o
TRST A
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: N. N. iz Vidma
100.000 lir.
Za slovensko duhovnijo: namesto cvetja na grob očeta Franca daruje sin Pavel Čampa 20.000 lir.
Za števerjansko cerkev: družina Ušaj iz Gorice namesto cvetja na grob Jožefa Ter-pina 10.000 lir.
N. N. iz Gorice po 10.000 lir za Katoliški dom, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevi-šče, za cerkev sv. Ivana, za slovenske misijonarje, za Slovenik v Rimu in za Katoliški glas.
Za cerkev v Rojanu: ob obletnici smrti Amalije Zini darujeta Ana in Ivan Zini
10.000 lir.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 19. do 25. maja 1974
Nedelja: 9.25 Vojna in mir. 11.05 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 18.05 »Sedem nevest za sedem bratov«, film.
Ponedeljek: 17.50 Koko, Moko... 18.20 Večer norveške TV.
Torek: 17.50 Poli so jih mati moja. 19.20 Mozaik kratkega filma. 21.25 W. S. Rey-mont: »Kmetje«.
Sreda: 17.45 Beli kamen. 19.20 Stari mojstri: Gregor Maček. 20.40 »Pešec«, film.
četrtek: 17.10 Junak mojega otroštva.
18.10	Otroci in mi. 19.15 Po sledeh napredka. 21.25 četrtkovi razgledi. 21.55 Glasbeni nokturno.
Petek: 18.50 Atletika. 19.15 Pet minut za boljši jezik. 20.45 »Lilika«, film.
Sobota: 16.45 Rokomet Kri vaj a : Zeljezni-čar. 18.15 Kje izvira Nil? 21.35 Cannon.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 8, KI JE OBENEM ZADNJA ŠTEVILKA LETOŠNJEGA LETNIKA
Dam v najem kraško gmajno z borovci ter razgledom na morje in gore, pripravno tudi za vikend. Gmajna je blizu Proseka nad Mi-ramarom. Naslov posreduje uprava našega lista.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 19. do 25. maja 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v j Rojanu. 9.45 A. Roussel: Godalni kvartet.
11.15 Mladinski oder: »Potovanje v Liliput«.
12.00	Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš j čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Pribežniki«. Drama. 16.35 Revija solistov. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v sve- i tu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
22.30 Nežno in tiho.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Južnoameriški ritmi.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra na pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 19.20 Za najmlajše. 20.35 N. Rimski-Korsakov: »Legenda o nevidnem mestu Kitežu«, opera. 22.30 Melodije v polmraku.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.15 Za vašo knjižno polico.
25. in 26. maja ter 1. In 2. junija
bo v ŠTANDREŽU (pri Konsumu)
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Na programu je nastop ansambla »Janez Jeršinovec s Planšarji« iz Ljubljane, ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana, pevski zbori ter ansambli s Tržaškega. — Bogat srečolov, plesna zabava, pijača in jedača.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.25 Lahka glasba. 11.00 Mladinski oder: »Princesa Li-ču-ging-gong«- 1 11.35 Slovenski razgledi. 15.45 Znani motivi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Skladatelji naše dežele: Jožko Jakončič. 19.10 L. Ariosto. 19.25 Za najmlajše. 20.30 »Medeja«. Tragedija. 22.20 Nepozabne melodije.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 V. Beličič: »Pred začetkom pisma«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.20 V plesnem koraku. 22.00 Glasba v noč.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele-
19.10	Po društvih in krožkih: »Veliko gradišče« iz Gročane. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Vila ob jezeru«. Dramatiziran roman. 21.30 Vaše popevke.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, K temu dodati 12 96 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Pr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo