PROSVETNI itov. 15 Ljubljana, 27. septembra 1957 LETO VIL Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 300.— Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« DELAVEC GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Na seji republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev LRS dne 17. septembra Je bila postavljena zahteva po takojšnjem sklicanju plenuma Centralnega odbora. Do te zahteve je prišlo v zvezi z zadnjo verzijo zakona o javnih uslužbencih. O tej redakciji zakonskega osnutka je poročal tov. Trobiš. Ugotovil je, da je bilo veliko pripomb, ki so jih dala posamezna društva oziroma republiški odbori, upoštevanih. Tako se je v poglavju, ki obravnava prosvetno znanstveno delo, marsikaj spremenilo v smislu zahtev našega združenja, To velja predvsem za ureditev letnega dopusta, ki bo praviloma sovpadal s šolskim odmorom. Učitelji bodo morali v času Kongres Združenja vzgojiteljev Jugoslavije V dneh od 3. do 5. oktobra 1957 bo v Novem Sadu kongres Združenja vzgojiteljev Jugoslavije. Ob tej priložnosti se bodo zbrali v Novem Sadu zastopniki vseh društev naše . organizacije in kritično pregledali svoje dosedanje delo ter sprejeli smernice za bodoče delo Združenja vzgojiteljev Jugoslavije. Iz Slovenije se bo kongresa udeležilo 15 izvoljenih delegatov, tako da bo imel vsak okraj svojega zastopnika, tudi okraj Novo mesto in bivši okraj Kočevje, čeravno imajo tu le sindikalni skupini; Ljubljano bodo zastopali 4 delegati, Maribor pa dva. Poleg izvoljenih delegatov se bodo kongresa udeležili tudi nekateri drugi zastopniki okrajev in gostje. Program kongresa obsega: poročilo o delu central, odbor3 Združenja vzgojiteljev Jugoslavije za čas od I. do II. kongresa, poročilo o finančnem poslovanju centralnega odbora in poročilo nadzornega odbora. Po vseh treh poročilih bo razprava, sedanji centralni odbor pa bo razrešen. Drugi dan kongresa bo na programu troje poročil, in sicer: »Stanje in problemi predšolskih ustanov in vzgojiteljskega kadra v Jugoslaviji«, »Sistem predšolske vzgoje v naši domovini« in »Družbeni značaj domov in internatov«. Po teh poročilih bo kongres zasedal v dveh komisijah, in sicer! v komisiji za probleme predšolske vzgoje in v komisiji za probleme domov in internatov. V prvi komisija bodo slišali koreferat: »Vloga otro- ških vrtcev v sodelovanju s starš1«, v drug1 kombiji pa kor ef era ta: »Medse- bojni odnosi vzgojiteljev in gojencev« in »Problem matičnih domov«. Tretja dan kongresa bodo navzoči razpravljali o predlogih fea spremembo statuta organizacij e, sprejeli bodo statut in zaključke kongresa in izvolili nOv centralni odbor Združenja vzgojiteljev Jugoslavije. V času kongresa bo v Novem Sadu razstava »Naši otroški vrtci«, ki bo prikazala notranjo ureditev otroških vrtcev, didaktične igre in igračke in .gradivo za delo s pred-šolskimi otroki. Kongresu Združenja vzgojiteljev Jugoslavije želimo čim uspešnejše delo! velikih počitnic imeti najmanj pet in štirideset dni prostega časa, v preostalem času pa se lahko kličejo na izpopolnjevanje ali pa na šolsko delo pri urejanju zbirk, kabinetov, knjižnic in podobnega. Tudi napredovanje naj bi bilo po novem besedilu avtomatično. Možen bi bil pri treh zaporednih najboljših letnih ocenah dvakrat v službeni dobi tudi preskok za en plačilni razred. Tudi predpisi o ocenjevanju in predpisi o razpisu službenih mest in natečajih zagotavljajo prosvetnim delavcem vse osnovne pravice. Niso pa bili upoštevani predlogi glede začetnega in končnega plačilnega razrede, učiteljev. Še vedno je v osnutku naveden 15. plačilni razred kot začetni in 8. plačilni razred kot zaključni. Republiški odbor meni, da je razvrstitev učiteljstva v plačilne razrede načelne važnosti. Ker prevladuje vtis, da Centralna uprava Združenja temu vprašanju ni posvetila dovolj skrbi, zahteva od CU, da skliče plenum Centralnega odbora čimprej, vsekakor pa še pred začetkom skupščinske razprave o zakonu o javnih uslužbencih. Ob tej priliki bo republiški odbor Slovenije (ako bo to odobril plenum odbora) predlagal, dn se sploh spremene nazirvt v šolski stroki. Gre za ukinitev naziva predmetni učitelj in za ukinitev naziva profesor srednje šole. Vsi so učitelji, ki pa se bodo glede na šolsko klasifikacijo seveda različno razvrščali. V šolski službi naj bi po tem predlogu imeli tele nazive: učitelj praktičnega pouka, vzgojitelj v predšolskih domovih, vzgojitelj v internatih, učitelj osemletke, strokovni učitelj, učitelj srednje šole, predavatelj višje šole, profesor višje šole. Republiški odbor LR Slovenije bo glede drugih določil, ki še niso bila spremenjena v smislu predlogov tega odbora, zagovarjal še nadalje spremembo oziroma dopolnitev določenih členov novega zakona. Predvsem velja to za pripombe, ki so bile dane k ureditvi inšpeikciBske (bolje inštruktorske), službe, k ureditvi posebnih dodatkov in ureditvi položaja tovarišev, ki so zaradi poklicnih bolezni postali nesposobni za šolsko službo. V drugi točki svojega dnevnega reda je RO obravnaval vprašanje sklicanja društvenih občnih zborov in plenuma republiškega odbora. Predvsem je bilo sklenjeno, da bo plenum RO 12. oktobra v Ljubljani. Dnevni red tega plenuma bosta zajeli dve točki: 1. družbeno upravljanje bi reforma šolstva, 2. materialna vprašanja učnega kadra. Tudi zbori društev naj bi praviloma letos obravnavali isti dve vprašanji. RO meni, da razmere zahtevajo, da se predvsem razčistijo, in to čimbolj konkretno, stvari, ki so v neposredni zvezi z njima. Zaradi prehitevanja nekaterih ljudskih odborov (Kranj, Maribor), ki so pozabili, da je treba pri reformi pouka predvsem reformirati bistvo, ne pa zunanjo organizacijsko obliko, pa so zato enostavno spremenili prvi gimnaz. razred v peti razred osemletke, toda s programom gimnazije(!) — je nastala precejšnja zmeda med prosvet. delavci, ki so jo še stop. njevala nejasna in ne dovolj precizna navodila republiškega Sveta za šolstvo. Prav tako še ved)io gospodarijo s šolskimi proračuni razni občinski uslužbenci, ne pa šolski odbori, uslužbence premeščajo inšpektorji in načelniki, ne pa sveti za šolstvo in podobno. — Vse to so zadeve, ki jih je poleg navedb o materialnem položaju določene sredine šolskih delavcev treba osvetliti na vsakem občnem zboru. Kot termin zanje je RO določil čas med 15. oktobrom in 15. novembrom. Povzetek teh občnih zborov bo dala republiška skupščina Združenja, ki bo v mesecu decembru. Dotlej bo treba rešiti tudi finančno vprašanje okrajnih odborov združenja. Kot 3. točko dnevnega reda je RO na tej seji obravnaval mednarodne zveze Združenja. Pri tej je dal nezaupico komisiji za mednarodne zveze pri Centralni upravi v Beogradu. KO ne more soglašati z načinom, kako se ta odgovorni posel organizira. Tako tuje prosvetne delegacije kakor tudi gostje, ki prihajajo v Jugoslavijo na račun medsebojne zamenjave, niso deležni s strani komisije tiste pozornosti, ki bi jo mogli od nje pričakovati. Zgodi se, da jih ofi-cielni vodiči te komisije prepuščajo samim sebi, da jih vodijo po krajih, ki jih sami niti najmanj ne poznajo, nadalje, da imajo vodiči povsem druga navodila, kot pa so bila glede sprejema in programa sporočena republiškim odborom, da ta planirajo »suho brano« tudi za tri dni skupaj (!) itd. itd. Republiški odbor mora potem na svoje stroške popravljati storjene napake, da ne trpi škode ugled naše domovine. Ker smo na te stvari Centralno upravo že vsa leta neprestano opozarjali, razmere se pa kvečjemu slabšajo, namesto boljšajo, bo RO zahteval, da Komisija poda Centralnemu odboru bi javnosti vsako leto točen obračun o svojem delu. Za njeno delo v letu 1957 pa bo, kot je bilo že rečeno, predlagal na plenumu Združenja, ki se naj skliče, nezaupnico. Pri zadnji točki dnevnega reda je RO razpravljal še o tehle zadevah: a) o združitvi okrajnih društev Maribor in Ptuj ter Ljubljana in Kočevje. Obe združitvi je načelno odobril; b) o stanju »Prosvetnega delavca«; pri tem je dal načelno soglasje za nastavitev poklicnega novinarja in za novinarsko izmenjavo z redakcijo poljskega sindikalnega glasila; c) o načrtih za organizacijo letnega oddiha; pri tem se je RO izjavil proti temu, da bi Združenje zidalo hotelski objekt; najbolj smotrna rešitev bi bila ta, da se pri določenih šolah organizirajo s postavitvijo lesenih hišic in šotorov dodatne kapacitete, ki bi omogočile večjemu številu izkoriščanje cenejšega dopusta; č) o odpuščanju upokojencev iz šolske službe; mnenje odbora je, naj bi te tovariše, dokler je še tako veliko pomanjkanje kadra, odpuščali le izjemoma, kadar to zahtevajo koristi šole. Mrs %r Cern« 12-letni vakuum? Nekaj spominov ob novem učnem načrtu In prvih korakih reforme Članek V. C. v zadnjem Prosvetnem delavcu ki Objave št. 5 nam prinašajo prve napotke za praktično izvedibo nove šolske reforme. »Začasni učni načrt za I., II. in III. nazred obveznih osemietmih šol v LRS« eimo sprejeli z mešanimi občutki, saj veje iz njega »nov duih«, kakor pravi komentar. Staijejši smo ostrmeli, kajti nibče ni pričakoval tako ostrega , preloma. 12 let smo namreč dobivali učne načrte, ki so bili vse prej kot dobri. Kolik© negodovanja, koliko predlogov zai izboljšanje, a vse zaman! Zgodovina slovenskega šolstva bo dobo po vojni morala oceniti kot usodno praznino, ko se je šolstvo usmerilo po vzorih, daleč odmaknjenih od uspešnega družbenega razvoja. In vendar je bila vzgoja v vseh časih tesno povezana z razvojem človeško družbe. Ze v časih levičarskega »Učiteljskega pokreta« (in še prej) smo v Sloveniji med obema Prosveta na Poljskem Poljske oktobrske spremembe so nastale v prvih tednih novega šolskega leta. Po prvem navdušenju za nastale spremembe, po trenutnih težavah, ki jiih je prineslo s seboj tako imenovano obdobje terem so izvedli nekatere spremembe v organizaciji in upravi šolstva. Zveza poljskih učiteljev se ponaša z bogatimi tradicijami boja za napredek in socializem. Po oktobrskih spremem- »mitingov«, na katerih je živo bab je pretrgala dosedanje me-sodelovala tudi šolska mladina, tode in oživila svoje nekdanje se je poljsko ljudstvo lotilo lepe tradicije (med drugim je vsakdanjega normalnega dela. ohranila individualni sindikalni In tu so se poljski prosvetni ustroj). Dejavnost Zveze po delavci znašli pred velikimi in izvedenih strukturnih spre- Iz šolskega vrtca dolgotrajnimi težavami. Kakor so lahko nastopile radikalne spremembe na mnogih področjih dokaj hitro, vsaj po odpravi najhujših napak iz preteklosti — pa se je moral na področju prosvete proces obnove pod pritiskom razmer razvijati mnogo počasneje. Prosveta — to je preobširen in preveč zapleten mehanizem, da bi ga bilo mogoče naglo spremeniti in urediti. V novih spremenjenih političnih okoliščinah so se morali učitelji spoprijeti z obravnavanjem starih načrtov in učbenikov, predvsem pa so moraif reševati zapletene vzgojne probleme, kar je bilo še posebno težavno glede na omajano avtoriteto učiteljstva po desetih letih zamolčevanja in pačenja nekaterih resnic. Oblast je sicer opustila stare metode spodkopavanja avtoritete, toda za grehe preteklih dni, ki jih je celo mladina ocenjevala zelo kritično, je moral plačati račun učitelj. Kljub tem težavam pa se revolucionarno šolsko leto ni končalo s porazom učiteljev. Učni uspehi v nekaterih šolah so bili boljši kot v preteklih letih, mimo tega pa so se do neke mere normalizirali tudi vzgojni problemi, prj čemer je pomembno sodelovala prerojena mladinska organizacija »harcerstvo«. To ni malo, če upoštevamo, koliko ustvarjalnih pobud in naporov so vložili učitelji v pripravljanje nove šolske reforme. K temu je pripomogla obnovljena zveza poljskih učiteljev. Zveza poljskih učiteljev šteje okoli 250 tisoč učiteljev (na Poljskem ne ločijo predmetnih učiteljev in profesorjev) in prosvetnih delavcev. Vsak stoti poljskj državljan je torej član te Zveze. Konsolidacija te prosvetne vojske se je pokazala posebno na prosvetnem kongresu, ki ga je organizirala Zveza letos maja v Varšavi. Na tem kongresu so temeljito obravnavali vse poglavitne probleme poljskega šolstva. Sklepi tega kongresa so bili šolski upravi temelj, na ka- membah temelji na najmanjši zvezni organizaciji, ki združuje učitelje enega ali več manjših mest. Ta organizacija spada pod okrajne oddelke, okrajni oddelki pa pod vojvodske u-prave. Glavni oblastni organ Zveze je Glavna uprava, vsi voditelji Zveze so voljeni. Osrednje glasilo Zveze učiteljev je »Učiteljski glas«, ki izhaja vsak teden v sto tisoč izvodih. Med poglavitne naloge Zveze sodi v zadnjem času boj za zaščito učiteljskih pravic, za izboljšanje njihovih gmotnih razmer in delovnih pogojev (med drugim za znižanje števila obveznih ur od 18 do 24 na teden), skrb za. lastno nadaljnje izpopolnjevanje učite- dagogi, ki opravljajo različne funkcije; tistj. ki delajo v šolski upravi, izvršujejo organizacijske opravke, toda 'tudi ti morajo biti predvsem pedagogi. Ta tendenca bo odsevala v novi strukturi šolskih oblasti, ki jo pripravljajo, to je v vrnitvi k stari organiza-cijsld obliki: k .šolskim in- špektoratom v okrajih in ku-ratorijem v vojvodstvih. Z reorganiziranimi upravnimi pred-stojništvj bo zagotovljena samostojnost v pedagoških vprašanjih, čeprav bodo le-ta ostala organizacijsko povezana s terenskimi ljudskimi odbori. Prosvetno ministrstvo in Zveza učiteljev se trudita, da bi se ljudski odbori bolj zanimali za prosvetne probleme, da pa pri tem nikakor ne bi ovirali in preprečevali dela šolskih upravnih organov. Tudi gledle gmotnega položaja učiteljev se prizadevanja ministrstva in Zveze skladajo. Zaradi sedanjih gospodarskih težav seveda ni mogoče ugoditi vsem zahtevam učiteljev, ki to razumejo in se še naprej trudijo z isto požrtvovalnostjo za uspeh šole in vzgojo mladine. Ena od najpomembnejših nalog, ki čakajo poljsko šol--sko upravo, je revizija učnih načrtov in učbenikov. Oddelek za učne načrte v prosvetnem ministrstvu se je na temelju načrtov Pedagoškega instituta, dalje tez, sprejetih na prosvetnem kongresu, in mnenja učiteljstva lotil začasne revizije učnih načrtov in dosedanjih učbenikov. Ta revizija bo skrčila gradivo, nadzirala netočno prikazovanje nekaterih dogodkov iz poljske zgodovine in ustvarila temelj za naravni pouk, ki povezuje teorijo s prakso. Neodvisno od začasne revizije vsebine in metode pouka so začeli tudi spreminjati učni načrt, ki mora biti končan junija 1958. leta. Sprememb učnega načrta ni mogoče takoj izvršiti in zato V šolski knjižnici Ijev in za čimboljše možnosti močno vzpodbujajo iniciativo razvoja šole. učiteljev glede popularizacije Sodelovanje med Zvezo in izkušenj (n. pr. s _ pedagoškimi prosvetnim ministrstvom se za- predavanji), iskanje novih uč-dovoljivo razvija. Veže ju po- llih metod in šolskega eksperi- dohno gledanje na nekatera poglavitna vprašanja šolstva, tako glede šolske ureditve (boj za desetletni obvezni šolski montiranja. Prosvetne in znanstvene ustanove, kot so Pedagoški inštitut, univerzitetna stolica, vojnama ugotavljali, dia moramo komponente, ki oblikujejo vzgojstvo, iskati v odnosih gospodarskih, 'kulturnih in družbenih sil, t. j. v »živem dogajanju«, ki raste, pada, se spreminja in menjava. Povezanost med prirodo, gospodarstvom in človekom je treba videti, spoznati in pravilno vrednotiti za pravilno orientacijo v življenju! Tako smo klicali in pisali takrat mimo vseh nazadnjaških režimov. Krepko smo skušali utirati sodobnejša pota, da bi razumeli vedno bolj socialno razgibalno dobo že v šoli. Dohiteti tehniko in gospodarsko proizvodnjo je bilo v tedanjih časih težavno, vendar je geslo »strnjenosti« z ducatom »poskusnih razredov« v Sloveniji pred vojno v kratkem času zmagalo. Napredni učitelji so zlahka spoznali v kompleksih »priroda-družba« dinamiko in družbeno dialektiko, ki so jo v Sovjetski zvezi obravnavali že učni načrti Sionskega, Pistra-ka in Krupskaje (1022), osem let pozneje pa jiih je Stalin dal uničiti kot »neznanstvene«. In vendar je mladinska psihologija v zadnjih desetletjih ugotovila, dia preko zakonitosti otro-čkeiga razvoja ne moremo. Ce se še pridružuje komponenta napredujoče družbe, se nam vsiljuje vprašanje: Čemu smo izgubili že 12 let? čemu vakuum, ki ga ni bilo treba? Mar ne bi bilo bolje, da bi po vojni gradili na že postavljenih temeljih »priroda-družba«? Čemu preganjanje »strnjenosti« v prvih letih, ko jo zdaj spet uvajamo?! Obširna tolmačenja strnjenosti v teoriji in praksi (»Osnove« 1937) so pripravljala izvajanje »pedagoške simfonije« v 14 različnih možnostih, ki so v kompleksih z letnimi in tedenskimi enotami v precejšnji meri rušile predmetno izoliranost na vseh stopnjah osemletne šole. S tov. Dolganom sva v »Podrobnem učnem načrtu« tedaj napisala, da so strnjene »tedenske enote« zgrešene, te so le moda. Potrebno je prepričanje o sintezi, strnjenosti, povezanosti. celotnosti, kolektivnosti, globalnosti vsega dogajanja v stvarnem in duhovnem svetu. Velika je nevarnost, da povezanost predmetov postane le šablona, ne pa odsev dialektičnega spoznanja prirode in družbe. Pred 20 leti napisana vrednotenja strnjenosti so žela uspehe v praksi. »Popotniki« zadnjih let pred vojno so objavljali izkušnje posameznikov s komentarji, ki ne zakrivajo tudi naprednih pedag. političnih momentov. »Slov. učitelj« Slomškove družbe je večkrat opozarjal na »nevarnosti dialektičnega materializma v strnjenosti«, zato so se posamezniki skrbno ogibali take reforme. Uradni načrti predvojne dobe v Sloveniji zato strnjenega pouka nikoli niso priznali, pač pa so pod pritiskom pedagogike priporočali le »koncentracijo predmetov«. Združenje učiteljstva pa je znalo v Beogradu tako »pritisniti« na ministrstvo, da sva s tov. Šilihom leta 1939 zastopala slov pedagoge pri 14-dnevnem sestavljanju povsem modernega, na strnjenosti slonečega učnega načrta za vseh osem šolskih let. Vojna vihra je potem preprečila vse nadaljnje delo. V Sloveniji pa so uspeli na stoterih šolah pokazati, da je med- vojna učiteljska generacija • polnim razumevanjem dovzetna za napredno pedagogiko, ki jo zna prenašati v prakso. Ra*-stavljanje trdnega učnega na-' črta na tedenske enote ni delalo posebnih težav, pač pa j« oblikovanje dnevnih enot zahtevalo zavestno poglabljanje v celotno problematiko povezanosti. Bojazen, da bodo trpeli tehnični predmeti (jezik, računstvo in pisanje), se je kmalu razblinila. Sicer so pa tedanje kompleksno urejene Čitanke (Učit. tiskarna 1935-41) olajšala delo razrednikom I. — IV. razreda. Tudi »Učni načrt« iz dobe NOB, izdan pri SNOS na osvobojenem ozemlju jeseni 1944, je sestavljen na osnovi široke povezanosti predmetov v vseh osmih šolskih letih. Pri sestavi so sodelovali tov. Dolgan, Wdn-kler in drugi, ki so se dobro zavedali pomena strnjenosti v luči novih časov. Ko smo po osvoboditvi uvajali mlado učiteljsko generacijo v številnih tečajih v učno delo nove dobe, smo se še lahko trdno oklenili povezanosti predmetov v osnovni šoli. Tečajniki n. pr. v Kranju (nov. dec. 1945).so sestavljali prav take enote, kot jih predpisuje sedanji učni načrt. Prav tako smo še leta 1948 poudarjali v pedagogiki velik pomen strnitve »prirode — dela — družbe«. Šele spomladi 1946 je izšla v Beogradu »Savremena škola« (št. 1), ki je s člankom »Radiu škola — buržoazna zefoluda« (M. Mencej) uničila tudi povezavo predmetov kot »nepravilno«. Nastopila je doba stroge sistematike in izoliranih predmetov po ruskih vzorih... Celih 12 let za vse šole! In danes? Spet smo postavljeni pred problem »povezave predmetov« v prvih treh razredih osemletke. V Objavah beremo napotke, podobne onim pred 20. leti: »Po načelu strnjenosti razvrščamo učno snov v obliki metodičnih enot, ki predstavljajo posamezna področja prirode in družbe. Ostali predmeti se centralni učni snovi podrejajo in jo vsak po svoje dopolnjuje ter poglablja. Zaradi tega je treba vzpostaviti harmonične odnose med tematiko spoznavanja prirode in družbe ter med ostalimi predmeti. ..« Podobne ideološke utemeljitve za ta navodila sicer še ni. Starejši se bodo že znašli, težje je za mlajše, ki na učiteljiščih strnjenosti v praksi niso spoznavali. Pomagati bodo morali tovariši, ki jim to ni nič novega. Paziti bo treba, da enote ne bodo šablonske forme brez globljega jedra. Poudarek na tem, da sedanji strnjeni pouk »nikakor nima ekstremne oblike« (načrt str. 54) hoče izvajalce najbrž obvarovati kakšnih zablod. Brez dovolj utemeljenih osnov bi te bile res možne. V pravilni izvedbi in ob trdnem prepričanju bodo sadovi šolskega dela morali biti kmalu vidni. Tako se po dolgih 12 letih fjet začenja »novo« delo, brez potrebe pretrgano v škodo hitrejšega razvoja socialističnega šolstva. E. Vrane. pouk) kot tudi glede višje rav- Državno založniško podjetje ni pouka in glede vzgojne orijentacije. Prosveino ministrstvo meni, da v prosvetnem delu ni delodajalcev in delavcev, ampak so samo prosvetni delavci, pe- splošne za učbenike, Založniško podjetje Zveze učiteljev in uredništva predmetnih časopisov prosvetnega ministrstva (skoraj vsak predmet ima svoj predmetni časopis) si prizade- vajo pridobiti k sodelovanju široke množice učiteljev. Najpomembnejši problem poljskega šolstva je sedaj vprašanje vzgoje. Napake preteklosti so pokvarile mnogo mladih značajev in pripomogle k temu, da se je avtoriteta šole zmanjšala. Zato bodo z novim šolskim letom zahteve do učencev večje. Poglavitni problem je krepitev šolske discipline in intenzivnosti dela. Prosvetno ministrstvo in vsj prosvetni delavci vabijo vse ljudstvo, naj jim pri tem pomaga. Družine, roditeljski od-borj in socialne organizacije morajo postati zaveznik šole in učiteljev pri vzgoji mladega rodu. Veliko bodo pri tem pomagale uredbe ministrstva za prosveto, ki jih sedaj pripravljajo. Le-te bodo okrepile odgovornost vodbtev in šol glede vedenja mladine. O prosvetnih in vzgojnih vprašanjih so živo razpravljali na zasedanjih Sejma. Komisija za prosveto in kulturo skrbno preučuje šolsko prob^matiko in pripravlja zaključke, ki naj izboljšajo sedanji položaj. Posebej naj omenimo, da Je v sedanjem Sejmu mnogo učite- ljev, univerzitetnih profesorjev in prosvetnih delavcev (70 poslancev). Vse poljsko ljudstvo pomaga dvigati prosveto. To vprašanje je posebno hudo glede na sedanje težavne razmere na Poljskem, Obče znano je, da je napredek kulture in prosvete tesno povezan z gospodarskim položajem v državi. Zaradi tega poljski učitelji razumejo pomen tega pojava ter se z velikim navdušenjem in naporom trudijo za gospodarsko dejavnost v okviru družbenih obvez. Zato ni čudno, da prišteva poljsko ljudstvo svoje učitelje k najbolj požrtvovalnim graditeljem svoje domovine. Narodni praznik 22. julija, Dan osvoboditve Poljske, proslavlja poljsko ljudstvo v posebno ves zlem razpoloženju. Posebno radostno slavijo ta dan prosvetni delavci, ker vidijo svetlejšo bodočnost pred seboj, pred poljsko šolo, torej predvsem pred človekom, čigar vzgoja v duhu humanizma in socialističnega internaciona-lizm.i postaja danes posebno pomembna. Maria Krukotvsk* Vprašanje števila obveznih ur predavateljev tujih jezikov To je vprašanj e, o katerem se večkrat razpravlja v profesor, skifa zborih, na'sestankih pred. metnih aktivov za tuje jezike, a tudi na sindikalnih sestankih. Gre namreč za to, da hi tistim pedagogom, ki poučujejo tuje jezike (nemščino, francoščino, angleščino), znižali število obveznih tedenskih ur od 22 vsaj za eno uro, torej na 21. Ker so o tem v javnosti še ni razpravljalo, bi rad na tem mestu povedal nekaj besed o tem problemu. Ce pogledamo, koliko ur na teden so posamezni pedagogi obvezno zaposleni, vidimo, da ima slavist obveznost 20 ur, prav tako kemik, kolikor vem, ima fizik 21, predavatelji tujih jezikov pa enako kot učitelji in profesorji prirodopisa, zgodovine, zemljepisa, petja in telesne vzgoje 22 ur. Zdi se mi, da je treba to - stvar nekoliko bolje osvetliti in prikazati, predvsem |-fc: zakaj naj bi tistim, ki poučujejo tuje jezike, zmanjšali število tedenskih Obveznih dr vsaj za eno uro. Da ima slavist obveznost samo 2G ur na teden, je docela razumljivo, saj ima tudi dovolj težko in odgovorno delo. Slovenski jezik je tisti, ki naj da dijakom največ: zato je tudi jasno, da mora biti učitelj oz. profesor zs vsako uro ne samo temeljito pripravljen, ampak tudi vsestransko in široko razgledan (to. da to mora biti tudi profesor tujega jezika, če poučuje v višji razredih!). Poprave slovenskih šolskih, pa tudi domačih nalog zahtevajo več časa kakor poprave pismenih nalog v kateremkoli drugem predmetu (razen spet pri tujih jezikih v višjih razredih!), kar priznavajo tudi tisti, ki sicer s tem predmetom nimajo opravka. Da imajo kemiki obveznosti 20 ur, je tudi razumljivo — tukaj zahteva priprava za praktične poskuse Često ogromno časa. Isto velja za fizike. Dvomim pa, da prav gledamo na delo predavateljev tujih jezikov in jim odmerjamo obveznost 22 ur na teden tako kakor n. pr. zemljepisen ali učitelju te. lesne vzgoje. Profesorjem in učiteljem tujih jezikov je tako kot tistim, ki poučujejo matematiko, srbohrvaščino ald slovenščino, priznan honorar 200 dinarjev za vsako naduro, ostalim pa, ki nimajo opravka s šol. skimi zvezki, 170 dinarjev za naduro. Toda recimo, da profesor zemljepisa in profesor tujega jezika nimata. nadur, ampak samo obveznost 22 ur! Pri nadurah je razlika pač zato, ker ima profesor tujega jezika ob popravljanju šolskih zvezkov več dela kot n. pr. profesor zemljepis©, ki poprav zvezkov ni nikoli deležen, če pa morata profesor tujega jezika in profesor zemljepisa opravljati na šoli same svojo osnovno obveznost, t. j. 22 ur na teden, in nič več, pa tega razločka v delu le m nikjer videti. In vendar ta razlika dejansko je in je nikakor n; mogoče zanikati. Profesor slovenščine je za vssko naduro plačan tako kot vsi tisti, ki imajo opravka z zvezki. Razumem, da je še kljub temu bolj zaposlen kot tisti, ki sicer tudi morajo zaradi narave svojega predmeta popravljati zvezke. Nedvomno je težko in bolj zamudno popravljati n. pr. slovenske šolske naloge, kakor pa naloge jz drugih predmetov. Le pri tujem jeziku, kakor rečeno, so v višjih razredih težave in zamuda časa podobne. Za to delo je slavistu znižana tedenska učna obveznost, to pa za celi dve uri. Ostalim, ki poučujejo predmete s pismenimi nalogami, ni za njihovo delo doslej priznano nikakršno znižanje učne obveznosti. Res je slavistovo delo najtežje, toda slavist ima ob goli učni obveznosti le štiri razrede, anglist n. pr. pa jih ima sedem. Temu primerno je tudi število poprav na leto: slavist ima pri 4 razredih 24 korektur, anglist pa 28, kljub temu, da so mu predpisane samo t šolske naloge letno v razredu. Slavist, res, ima opravka s seminarji in nalogami s tem v zvezi, ali pa profesor angleškega oz. francoskega in nemškega jezika n ma, zlasti če poučuje v višjih razredih, opravka z domačim čtivom, z govornimi vajami, diktati in podobnim,- kar mu jemlje mnogo časa? In prečesto se dogaja, da to opravlja izven rednega pouka, posebno če za to med rednim poukom ni dovolj časa. Zdi se mi, da je treba poudariti, da delo onih, ki poučujejo tuje jezike, vendarle ne zaostaja tako zelo za delom slavista, da bi bila docela upravičena razlika 2 ur tedensko pri osnovni učni obveznosti, ko sta vendar pri plačilu nadur izenačena. Ro mojem mišljenju bi morala biti razlika samo eno uro in ne več. Ce pa na drugi strani primerjamo delo geografa ali zgodovinarja z delom učitelja tujih jezikov, moramo .takoj, priznati, da so spet prav korekture šol- skih nalog, a tudi domačih, tiste, kar pomeni očitno razliko pri zaposlitvi omenjenih. Dobro, vsi opravljajo svojo ure v šoli (ki pri anglistu gotovo niso nič manj naporne kot pri geografu ali prirodopisou), tako geograf kakor anglist se morata za svoje delo v šoli pripravljati (in priprave zahtevajo od anglista najmanj toliko časa kot od geografa), toda ne geograf ne prirodo, pisec in tudi ne zgodovinar nimajo nikoli opravka s šolskimi ali domačimi zvezki, kaj šele z domačim čtivom ali kakimi govornimi vajami. Iz tega vidimo, da bi učna obveznost profesorja ali učitelja tujega jezika motala biti manjša kakor obveznost profesorja ali učitelja, n. pr. zemljepisa ali prirodopisa. In končno, tudi v metodičnem pogledu pouk tujega jezika ni prav nič manj zahteven kakor pouk kateregakoli drugega predmeta, 2e za to, ker je najbrž dellkatneišj: pri pouku tujega jezika gre za celo vrsto drobnih, tod® dokaj važnih metodičnih fines in prijemov, ki zahtevajo temeljite priprave in vrsto last-n'h izkušenj, preden dosežeš (za kar so potrebna leta temeljitega dela in študija) potrebno stopnjo metodičnega znanja. Ne bom našteval podrobnosti, ker bi se sicer ta članek preveč razvlekel, toda to, kar sem navedel, so dejstva in ni mogoče iti mimo njih. Pa še eno vprašanje se mi vsiljuje, vprašanje pomanjkanja učiteljev in profesorev za tuja jezike. Za novince bi bila prosvetna služba tudi vabljiva, če bi bilo priznano predmetu, ki ga bodo poučevali, primemo število tedenskih ur (pravilno odmerjeno glede na ostale srednješolske predmete). Prav bi to-tej bilo, da bi se ta stvar popravila in čimprej uredila! Dušan COP Način vzgajanja na vajenskih šolah bo treba spremeniti Sedanji način vzgajanja kvalificiranih kadrov na vajenskih šolah je pomanjkljiv in nas ne more povsem zadovoljiti. Tako obrtna kakor tudi industrijska podjetja se leto za letom pritožujejo nad slabo kakovostjo vajenčevega praktičnega dela. Sploh ugotavljamo, da je va-jenčevo teoretično znanje trdnejše od praktičnega. Osnovna slabost sedanjega sistema vzgajanja na vajenskih šolah je, da teoretični pouk v šoli in praktično delo v delavnici ne potekata vzporedno. Ker večina industrijskih in obrtnih podjetij nima strokovnega kadra, ki bi vsaj v določeni meri imel tudi nekaj pedagoške sposobnosti, je praktični pouk v delavnici nesistematičen. Skrb za vajenca je torej v strokovnem, še bolj pa v vzgojnem pogledu nezadovoljiva. Nekatera obrtna podjetja tudi nimajo dobro opremljenih delavnic, ki so prvi pogoj za kvalitetno izuči-tev vajenca. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno pri vajenskih šolah ustanoviti šolske delavnice, v katerih bi za enkrat delali le učenci prvih razredov, in sicer šest mesecev, medtem ko bi ostali čas delali v matičnih de- Skrb za vključevanje duševno zaostale mladine v delo Medtem ko posvečamo vzga- vstopu v »življenje«. Zelo za-janju in izobraževanju duševno nimiv je bil referat upravnika nerazvitih otrok pri nas čeda- zavoda v Lugu (Hrvatska) tov. težave in da so v resnici vsako leto pripravljeni na marsikaj z namenom, da bi pouk potekal kljub pomanjkanju osebja v redu in breiz škode za znanje učencev, pa čeprav gre to pre-čestokrat celo na račun zd/rav-ga centra v Parizu«. Vsakemu 3a in ve5je osebne prostosti, predavanju je sledila živa raz- Seveda pa težav, ki izhajajo iz prava, ki je osvetlila problem pomanjkljivega fonda učilnic Ije večjo pozornost in stopamo Modriča Ivana »Poklicno uspo- od vseh strani in dopolnila iz- in jcadrai morejo reševati v tem pogledu v vrsto napred- sabljanje mentalno zaostalih J J * * nih držav, se z vsakim dnem otrok«, dr. Anke Matičeve »De- vajanja referentov. O delu organizacije, ki bo sami. bolj in bolj postavlja pred nas lo svetovalnice za vzgojo otrok zajela v polnem obsegu to tez- naudariab na dosedanjih tudi vprašanje zaposlitve za in mladine v Zagrebu«, dr. S. kq problematiko v naši repu- po(Jlt ^ ki sestankih’ Dnevno delo sposobnih oligofrenih mla- Mašoviča »Socialna zaščita bilki, bo treba še razpravljati. . .. dinceTvUkomur je jasno, da mentalno zaostalih otrok« ter Vsakdanje potrebe terjajo, da ^avah vendar^ bi bili zaman vsi veliki napori tov. Trčkove »PoročHo o inter- se lotimo dela resno in teme--in tudi gmotne žrtve za šola- nacionalnem kongresu otroške- Ijito! nje teh otrok, če ne bi omogočili absolventom pomožnih šol oziroma specialnih zavodov tudi primerno zaposlitev. Razpravljanju , o vključitvi oligofrenih mladincev v delo so posvetili poseben referat lani meseca decembra na seminarju za poklicno svetovanje, ki ga je Več razumevanja tudi s strani staršev Albin Podjavoršek izkušnje govore, da s.0 .premnogi starši o tem še premalo poučeni- če pa so, bi bilo prav, da bi tudi na zborih volivcev prikazali lastne težave, ki jih čutijo pri vzgoji otrok in ki so povezane z -omenjenimi težavami naše šole, da bi odgovorni forumi vendarle pričeli inten- Začetek novega šolskega leta rali Mtl prav vzgojitelji tarča zivneje zidati nove učilnice, priredil Zavod za "proučevanje je prinesel kakor vedno tudi negodovanja staršev,'ki bi mo- Jasno je, da bi s tem sa‘ dela in varnosti pri delu LRS letos marsikaj novega, ponovil rali otroke poslati k popoldan- -mo.del problema, ker bi e naftni ie v Kranju). Problem je pa seveda tudi premnoge stare skemu pouku. Mar je res uči- prei ostalo nerešeno vprašanj živo zainteresiral prisotne po- pojave, ki jih poznamo že iz telj ali profesor kriv pomanj- pomanjkanje učnih . a a klicne svetovalce naših okraj- zadnjih let. Nekaterim bi bili ka-nju učilnic in učnega oseb- kljub temu bi storili korak na-nih poklicnih svetovalnic, re- morda lahko kos, je pa tudi več ja? Žal starši prečesto pozab- prej iti. se izognili negodova-ferente za usmerjanje mladine takih, ki jih ne more reševati Ijajo, da niso majhne žrtve, ki nju, ki je povezano s popoldan-v poklice pri okrajnih birojih samo učno - vzgojno osebje, jih doprinašajo tudi prosvetni skim poukom prav ob pričetku za posredovanje dela, šefe teh marveč je to stvar celotne druž- delavci zato, da h; z združeni- slehernega šolskega le a. birojev in tudi nekatere šolske be in gmotnih sredstev, ki jih md močmi čimlaže prebrodili zdravnike, ki so se udeležili družba more prispevati, saj je seminarja. Seminarja so se udeležili tudi gostje iz drugih republik. Doslej se za to problematiko širša javnost ni zanimala. Vsekakor bo za to potrebna intenzivnejša propaganda. Za sedaj teži zadeva predvsem defekto- ... , ... ___ učitelje pomožnih šol, nl!1> ° manjkajočih kadrih v Ko smo so vrniu s počitnic v posvetili obrtni mladini, In ... a _ t_v* C \ Z 4- y>; ^ __•«__ _____ _____»_«1 K— i _ M —. ~ iv. — /It -ntarTrtvro •vicliicra U. T. le od teh odvisna njihova rešitev. Tu mislim predvsem na še vedno tako pereč problem naše šole, učilnic, kadrov. Statistika o razpoložljivih in še bolj o manjkajočih prostorih, predvsem pa, vsaj pri nas v Slove- Dva dobra tovariša sta nas za vedno zapustila ki spremljajo razvoj takega otroka skozi pomožno šolo in si prizadevajo, vzgojiti ga ter prosvetni stroki, je vse prej kot Marii,or, smo zvedeU žalostno majhna tudi njegova zasluga, da razveseljiva in kljub mnogo ves^ da dveh delavnih tovarišev obetajočim predlogom nove, jvajha cvetka In IVANA reformirane . šole žal dejansko lavnioah. — Podjetja pravilno menijo, da bi bil praktični pouk v šolskih delavnicah mnogo si-stematičnejši _ in kvalitetnejši, ker bi učenci delali pod nadzorstvom in po navodilih učiteljev praktičnega pouka, ki imajo poleg strokovnih tudi pedagoške sposobnosti. V šolskih delavnicah bi učenci spoznali sodobne stroje in orodje, ki ga v matičnih delavnicah nimajo. Tako bi učenci prvih razredov pod dobrim strokovnim in pedagoškim vodstvom dobili zares trdne osnove praktičnega dela za svoj poklic, podjetja pa bi v 2. letu učne dobe dobila vajence, ki bi popolnoma obvladali osnove, ki jih terja poklic. Tako bi učenci v drugem letu učne dobe mnogo hitreje in laže osvojili nadaljnje znanje in tako podjetju mnogo več koristili. — Zaradi tesne povezave med teorijo in prakso bi se učni uspehi prav gotovo izboljšali. Uvedba praktičnega pouka v prve razrede bi že deloma pomenila usmeritev v industrijski tip šole, ki je zaradi skladnosti teoretičnega in praktičnega pouka prav gotovo najboljša in najidealnejša oblika šolanja kvalificiranih kadrov. Joso T. trpine « HLEBCA ni veg med živimi. to, da profilaksa sole preide v v lzmenah_ obremervje- ivan cvetko, strokovni uči- ess? rssm pi»«n « .»m. , “ referat defektologi tudi na sin- ^ ^ake moč- septembra 1903. leta v Zamušanih dikainem zborovanju, ki je bilo sicer te težave niso enaKe^ moe ^ kot edlnl sln volanske za Društvo učiteljev posebnih lete poideta do vanj a odločilo, da pošljejo ^ ^ bi se potem organizirano lotilo sv,°.ie otroke k popoldanskemu pomožm joll do svo3e srartl. p0-perečega vprašanja zaposlova- pouku tam, kjer jo le-ta žara- leg SVOjega poklicnega dela je bil nja oligofrenih oseb, kolikor so eh pomanjkania učilnic nujno dalj51 žas predsednik pevskega le-te pridobitno sposobne in za potreben. Deloma Je to ka.r odseJta KUD HerraanKo ter član življenje vzgojene. — Podobno razumljivo saj je dopo ans i pevskega Zbora prosvetnih delav-društvo imajo že v Zagrebu in Pouk vsekakor idealnejši, učin- ^ okraja Maribor »Slavko bo treba z njim čimprej nave- ^ " zati stike. Omenil bi še, da so proble- Osterc«. Zadnje leto pred smrtjo je bil tudi predsednik Ljudske univerze za občino Maribor-Cen-ter. Tudi v okviru Ljudske prosvete in Svobode Je večkrat pre- učenca. Marsikje je treba pri izbiri dijakov za dopoldanski pouk upoštevati Itudi socialne matiki zaposlovanja oligofre- razmere v družinah, posebno szsz s&.«t "IEs »rjuMektologov t, eblod so vsa vodstva Sol take in .po- e„, 15. do 25. julija t. L v Iki pri dobne momente tudi upošteva-Opatiji. V zvezi z razpravlja- ja. Toda kar presega možnosti, njem o reformi specialnega šolstva je nujno stopilo v ospredje vprašanje politehnične vzgoje v pomožriih šolah (ustanavljanje delavnic, vpra- se pač ne more urediti na škodo kvalitet© dela, saj s© že izkušnje takoj ob začetku pokazale, da so običajno dopoldanski razredi prenatrpani, med- šanje strokovnega kadra-moj- tem ko imajo popoldanski ob-strov in podobno) ter vključe- čutno nižje število učencev, vanje oligofrenih oseb v pro- Precej boleč pa je pojav, da izvodnjo oziroma v delo ob so v premnogih primerih mo- o aetektni aea v Murski Soboti. Bil Je tudi član ZB m rez. oficirjev. Kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega tovariša, polnega življenjskega optimizma, ki ga Je znal prenašati tudi na mladino, ga bomo težko pogrešali. IVAN HLEBEC Je spadal med tiste najdelavnejše učitelje, ki so se po osvoboditvi prav posebno uživajo mariborske obrtne šole sloves dobrih šol. Rodil se Je 21-junija 1902 v Mariboru v mnogoštevilni rodbini narodno zavednega pekovskega mojstra. Ni Se dokončal učiteljišže, ko je moral zaradi težkih domačih razmer opustiti šolanje. Kot dobremu dijaku pa sta mu socialno čuteča ravnatelj Henrik Schreiner in inšpektor Matija Senkovič omogočila, da je kot pomožni učitelj v Makolah privatno študiral ln opravil diplomski Izpit leta 1921. Služboval Je še v Limbušu In 18 let na izpostavljeni obmejni šoli pri Križu nad Mariborom, kjer Jo s svojim ljudsko prosvetnim delom in kot občinski tajnik pomagal utrjevati slovensko narodno zavest in so ravno njegovi ko-banski učenci postali najboljši borci in aktivisti med NOB, njegovo stanovanje pa mnogokrat njih zbirališče in obveščevalna točka. Nekaj let pred okupacijo Je služboval še na III. deški osnovni šoli ter kot upravnik vodil Dečji dom. Po osvoboditvi je delal kot izvrsten organizator in administrator na, premoženjski upravi MLO Maribor, nato kot učitelj v Kamnici in kmalu kot tajnik prosvetne pisarne MLO Maribor - okolica. Ker Je po osvoboditvi manjkalo dobrih učiteljev na vajenskih in mojstrskih šolah, se je rad odzval pozivu prosvetnih oblasti ter Je tako nad deset let izobraževal in vzgajal našo vajensko mladino, ki ga Je kot izkušenega metodika, strogega in pravičnega šolnika zelo spoštovala. Kot tajnik in predavatelj na mojstrskih šolah, vodja počitniških strokovnih tečajev ter član izpraševalne komisije okrajne In mestne obrtne zbornice Je postal nepogrešljiv Zavratna bolezen pa Je sredi pomladi tudi njega, kljub na zunaj močni in nezlomljivi telesni konstrukciji, odtrgala od dela. Dne 23. avgusta 1957 je umrl na Ljubljanski kliniki. A. K. Načelo globalnosti v učnih načrtih za osnovne šole Pri sestavljanju in izvajanju učnih načrtov za osnovne šole, ki naj bi bili zares napredni, bi morali upoštevati načelo sistematičnosti in načelo globalnosti. Sistematični pouk nam je prišel že v navado: poučujejo se učni predmeta, ki so vsak zase iz logično urejenih lekcij sestavljena celota; medsebojnih stikov ne iščejo; namen učenja je, da učenci obvladajo posamezne učne predmete, ne gre pa za njihovo celotno zaokroženo osebno kulturo. Teže je pravilno dojeti načelo globalnosti. Za marsikoga pomeni globalna metoda posebno tehniko pri učenju črtanja im pisanja, pri čemer otroci čitajo in pišejo najprej cele besede ali celo kratke stavke in šele ob analizi le-teh spoznavajo posamezne črke oziroma glasove. To metodo si je umislil Decroly že leta 1906, izpopolnil jo je potem ženevski pedagog Dottrens, ki se je lani nekaj časa mudil tudi v naši domovini. Dogaja se, da učitelj, ki je učil v prvem razredu abecedo po tej metodi, prenaša njena načela tudi v višje razrede. Tako postane globalna metoda nekaj splošnega in se raztegne na ves šolski pouk: vsi učni predmeti, ali pa vsaj nekateri, obravnavajo isto stvarno, materialno ali idejno, celoto in se med seboj vežejo. Do tega nas privede praksa. Po teoriji pa je nasprotno globalna metoda pri pouku črtanja in pisanja le na nekem posebnem učnem področju uporabljamo načelo globalnosti Za popolnejše razumevanje teorije bi bila potrebna daljša razprava. Za sedaj naj omenim le psihološke osnove te zanimive didaktične posebnosti, im še to le na kratko. Globalna metoda izhaja iz psihološke ugotovitve, da spoznava otrok svet okrog sebe tako kot priroden človek, o katerem pravi Francoz Renan: »Primitiven človek ne razlikuje posameznih reči v svojem okolju, ampak jih gleda v njihovem celotnem prirodnem organskem stanju; zanj je vse živo in konkretno; za abstraktnost — in na dele razkosano življenje je nekaj abstraktnega — nima smisla«. Decroly, ki je postavil temelje globalnemu pouku, pove te stvari prav po domače: »Včasih prepoznamo človeka, tudi če smo ga samo enkrat videli in nismo tedaj ■ imeli ne časa ne namena, da bi si ogledali njegove posebne znake in si jih zapomnili.« Otrok se v začetku zanima le za predmet v celoti, posameznosti pa še ne opazi, kot odrasel človek, ki gleda na cesti na nasproti drveči avto kot na celoto in mu gre le za to, da se mu srečno umakne, posamezni elementi pa ne vzbujajo njegove pozornosti. Toda proces spoznavanja ne obstane na stopnji globalne ali sinkretdčne podobe, ampak se po neki notranji sili nadaljuje v analizi sestavin stvarne celote, nakar pridemo do sinteze, to je do popolnejšega globalnega pogleda na stvar. Po tej psihološki , ugotovitvi ima globalna metoda tri stopnje: Prvič, začetek pouka je vedno splošno, nejasno spontano, sinkretično spoznanje stvarnega kompleksa v zvezi z otrokovim interesom. Drugič, sledi analiza kompleksa, toda vedno v zavestnem stiku s celoto. Tretjič, ustvarimo sintezo spoznanj celotnega predmeta, in sicer tako, da je pri vsakem posameznem elementu občutiti utrip celote. Globalno metodo lahko uporabljamo pri pouku čitanja in pisanja, pri pouku posameznih učnih predmetov, pri obravnavanju celotnega’ učnega načrta, pri preučevanju domačega okolja, na temelju slik, filmov, pripovedovanja in potovanja pa tudi pri preučevanju tujega sveta. Seveda mora biti pouk v naravni zvezi z objektivno stvarnostjo, to je z živim govorom, z okoljem, prirodo, družbenim življenjem, umetninami in celim svetom. Več o globalnosti najdeš v knjigi Ernesta Vranca »Osnove strnjenega pouka«. Vsekakor pa bi bilo treba pri nas tudi sedaj opozarjati na problem, ki ima svetoven pomen in se vedno konkretneje rešuje in utrjuje. Toda načelo sistematičnosti in načelo globalnosti gresta vsak svojo pot in je, če nd do- volj previdnosti in prizadevnosti, težko obema ugoditi. Oboje pa je važno. Globalnost zahtevajo splošna težnja po sintezi in narava otrokove psihe ter neposredno preučevanje stvarnosti, sistematičnost pa učni predmeti, ki naj bodo osnove za znanosti na višji stopnji, ter težnja po opredeljevanju, logičnosti in sistemu. Toda oboje, vsako zase, nas prav lahko zapelje v pomanjkljivosti: eno nas kaj rado loči od prirode in mas napravi abstraktne, verbalistdč-ne, suhe in nezanimive, drugo pa nas meša pri ustvarjanju za človekovo kulturo tako potrebnega logičnega zidanja našega zrtanja. Res je, brez sistematičnosti ni pravega pouka. Toda za izobrazbo novega človeka, ki se naj pokaže v svojem delu, je potrebna tudi orgamičnost; prav to pa dosežemo z globalnim poukom, pri katerem združujemo naravo otrokovega globalnega ali sinkretične-ga spoznavnega procesa, celovitost oziroma povezavo objektivnega sveta z vsemi svojimi protislovji ter strnjenost obojega, spoznavanja in stvarnosti spoznavajočega subjekta in spoznavanega objekta. Nekateri menijo, da le sistematični predmetni pouk vodi mladino do naprednega svetovnega naziranja. Toda filozofsko ugotavljanje se začne s pogledom na celoten objektivni in subjektivni svet; samo ta resnični svet določa vrednost našega preučevanja in spoznavanja. Dokler ima posamezna znanost stik z dejstvi, nam res — že z metodo — pomaga do spoznavanja ce- lote, čeprav preučuje vsaka znanost le svoje specifično področje, torej le del stvarne celote. Ne moremo pa tega trditi, ko postane vsebina kake znanosti sama sebi namen. Prav to pa se dogaja po šolah: znanje učnih predmetov izgubi čustveni in umski stik s stvarnostjo in postane samo sebi namen. Tako znanje, pa naj bo še tako sistematično, nam ne more dati f ilozofskega pogleda na svet, ker celoten pogled v takem znanju zgine, se razprši. Tudi koncentracija golega znanja je še vedno nekaj nepopolnega. Le pouk, ki mu je predmet pravi stvarni svet in ki neprestano čuti, da je namen njegovega prizadevanja spoznavanje tega sveta, lahko človeku utira pot do svetovnega in življenjskega splošnega naziranja, ker le stvarnost sama lahko osredotoča, druži in povezuje dognanja raznih znanosti. Prav ta namen pa ima globalni pouk. Pouk, ki ne temelji na preučevanju stvarnih kompleksov, sploh ni globalni pouk. Vprašanje je, ali je v praksi mogoče družiti oboje: načelo sistematičnosti in načelo globalnosti. To je mogoče, toda za to so potrebni posebni pogoji. Prvi pogoj je učitelj, ki zna spretno služiti prvemu in drugemu načelu in istočasno obema skupaj. Pripravljati učitelje na sistematični pouk ni težko; saj se pouk v tej smeri že vrši; tudi ni taka škoda, če pri tem zaide v šablono. Drugo pa je poučevat: v duhu globalnosti. To ni šablona, ni običaj, ni samo zunanja metodična oblika. To je notranja sposobnost, ki ob vsaki priliki,’ pri vsaki nalogi, pri vsakem dejanju, sama iz sebe in po svojem preudarku na novo premišlja, presoja in sklepa. Učitelj mora sam v sebi vzgojiti čut in globok notranji interes za globalnost; potem gre delo kar samo naprej. Pridobiti si tako sposobnost ni tako lahko, potrebna je pri tem samovzgoja, siamoizobraževa-nje ob praksi, razmišljanju in študiju; tako vzgajanje na učiteljišču bi bito sicer lepa pomoč, odločilno pa ne bi bilo. Ukazi bi škodovali; zato ne bi smel biti globalni pouk v učnih načrtih predpisan, zapovedan. Poleg pametnega, resnega, treznega razumevanja globalnosti čaka učitelja še druga naloga, namreč upoštevati pri pouku preučevanje stvarnega kompleksa, obenem pa obdržati vrednost in pravice posameznih učnih predmetov. Semkaj bi torej sodila tudi učiteljeva sposobnost za plodno druženje obeh načel, sistematičnosti in globalnosti, ter pra-. vilno pojmovanje učnih predmetov in urnika. Ločiti moramo učne predmete, pri katerih so potrebne neprestane tehnične vaje, od učnih predmetov, pri katerih gre le za spoznavanje stvarnosti. Tehnični učni predmeti, n. pr. računstvo, pisanje, pravopis, se vsebinsko lahko prav lepo vežejo s stvarnim kompleksom, saj določajo in pojasnjujejo spoznavanje stvarnosti ter ga količinsko, jezikovno ali oblikovno izražajo; toda ti učni predmeti terjajo tudi vsak zase zares sistematično ravnanje, poleg tega pa redno, na čas določeno vajo; z vajo pridobljena spretnost je namreč tudi sama sebi namen. Drugače je pri učnih predmetih, kot so zemljepis, zgodovina, biologija, fizika, kemija, gospodarstvo, pri katerih gre za avtonomno spoznavanje, ne pa za spominski mehanizem; odvisnost teh učnih predmetov od stvarnih kompleksov ne bo v pouk uvajala zmešnjave; učitelj bo lahko z učenci na kompleksih dejstev ugotavljal tiste splošne kvalitete oziroma bo dejstva razlagal s tistimi nauki, ki pripadajo določenemu učnemu predmetu. Zgodi se, da je pri kakem kompleksu nujnejši en stvarni učni predmet kot drugi ali pa da je kak tretji še celo odveč. Pri skupinah iz prirode je večkrat zgodovina nepotrebna; ’ zato je bo pa toliko več pri objektih zgodovinskega pomena. Kdor je poskusil s poukom po kompleksih, tudi ni šlo drugače. Pa to ni bilo nič hudega: saj je n. pr. češki pedagog Vaclav Prihoda vpeljal v praški poskusni Ateneum pouk po kurzih: poučevali so naenkrat samo po dva realna učna predmeta; ki so z njima po nekaj mesecih končali, so prišli drugi na vrsto. Takemu pouku, kjer se en učni predmet, n. pr. biotogiija, obravnava ves teden, drugi učni predmeti pa čakajo na poznejši čas, ko jim bo prav tako odmerjeno po en teden ali še več, imenujejo v Avstriji in Nemčiji epohalni pouk. O tem so zadnja leta pisali Padago-gische Blatter, Padagogische Warte, Frziehung und Untef-richt. To izvajajo tudi v praksi. Na leto je za vsakega o4 Pomembna zmaga jugoslovanskih pevskih zborov v Arezzu Ocene in poročila Priobčujemo poročilo o Učiteljskem pevskem zboru na tekmovanju v Arezzu. Zboru čestitamo, toda smatramo. da bo moral Učiteljski pevski zbor končno le urediti svoje odnose do Združenja učiteljev in profesorjev. — Op. uredništva. Učiteljski pevski z,bor »Emil Adamič, iz Slovenije je dosegel drugo mesto v prvi kategoriji ter prejel od Asociazio-ne Amid della Musiča di Are-zzo nagrado v znesku Lit 200.000. Kulturno umetniško društvo »Branko Cvetkovič« iz Beograda je doseglo prvo mesto v tretji kategoriji ter prejel0 od Banca Mutua Popoiare Areti-ua nagrado v znesku Lit 150-000. Delavsko kulturno umetniško' društvo »Jedinstvo« iz Splita pa je doseglo šesto mesto v tretji kategoriji. Letos med 29. avgustom in 1. septembrom je bilo v Arezzu V. polifonično mednarodno tekmovanje, ki se Sa je udeležilo nad 50 pevskih zborov s skupno 1355 pevci. Konkurenca je bila velika. Zbrani so bili zbori iz naslednjih držav: Avstrija, Francija, Italija, Jugoslavija, Španija, Švica, Tunis, Zahodna Nemčija in ZDA. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike profesorja Gron-chija. Zbore je ocenjevala mednarodna žirija, v kateri je bilo šest Italijanov, dva Avstrijca In en Amerikanec. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri kategorije- 1. kategorija: Madrigalističaa glasba. Tu so nastopali zbori z največ 24 do 40 pevci. Vsak zbor je zapel štiri kompozicije, dve v izbirnem in dve v finalnem tekmovanju. Dve kompo-' zioiji s*a bili predpisani od prireditelja tekmovanja, in sicer za izbirno tekmovanje: Orlando dj Lasso »Resonnet in Lau-dious«, za finale Pa Giovannj Pierluigi da Pale,strina: »Ver-gine Chiara«. Drugi dve kompoziciji je vsak zbor sam izbral. V tej kategoriji je nastopilo 23 zborov: 9 italijanskih, 6 avstrijskih, 3 jugoslovanski, 2 nemška, 1 amerikanski, 1 francoski in 1 španski. V finale je prišlo 10 zborov. Nagrade ■so prejeli trije zbori. In sicer: prvo nagrado v znesku 300 000 Lit je . dobil Madrigalchor der Katclischen Hochschulg°niedn-de Wien, drugo nagrado v znesku 209.000 Lit naš zbor »Emil Adamič«, tretjo nagrado v znesku 150.000 Lit pa Austin Co-Ue.ge A Cappella Choir-Sher-man (Texas-ZDA). 2. kategorija: Glasbeni vložki klasične cerkvene glasbe. Jugoslovan; v tej kategoriji niso tekmovali- Vsa nagrajena mesta (1- nagrada 200-000 Lit, druga 150.000 Lit in tretja 100.000 Lit) so zasluženo prejelj itali janški pevski zbori- Prvi je bU Corale Lorenzo Peresi jz Padove, drugi Societa Corale Pisana iz Piše in tretji Čarat« Guido Monaoo iz Are*za. 3. kategorija: Narodna fol- klorna in umetna pesem. Nia-stopilo je 21 zborov, vsak z največ 24 In najmanj 12 pevci. Od jugoslovanskih zborov sta v tej kategoriji nastopila kul-turno-umetniško društvo »Branko Cvetkovič« iz Beograda in Delavsko kulturno - umetniško društvo »Jedinstvo« iz Splita. Ta del -tekmovanja je bil zelo zanimiv in pisan po značilno- stih nastopajočih zborov- Velik aplavz je doživel »Branko Cvetkovič« s svojima dvema kompozicijama: Mokranjac »Kozar« in Papandopulo »Kolo«. Kakor »Emil Adamič« v prvi kategoriji, tako je tudi »Branko Cvet-, kovic« vidno izstopil in zasluženo prejel prvo nagrado te kategorije v znesku 150.000 Lit. V tej kategoriji so bile podeljene štiri nagrade, ostale so prejeli: Associazione Polifonlca S. Ceoilia-Sassard (Italija) v znesku 100.000 Lit, Kammer-chor de.r Lehrerinnenbildungs-anštalt Krems (Donau-Avstrija) v znesku 76.000 Liit in Ensemble vocal Stephan-e Caillat-Paris v znesku 50.000 Lit. Vsak dan je nastopila ena kategorija. Tekmovali so od 9. do 12- ure dopoldne in od 17. do 20. ure zvečer v izbirnem tekmovanju, ob 21. uri pa se je začel finale. Rezultati so bili razglašeni za vsako kategorijo resnično začutiš, da ljubiš svojo domovino, svoj narod, človeštvo! Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je sestavljeii iz prosvetnih delavcev, zbranih iz vse Slovenije; njegovo del0 s tako skromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, je zelo otež-kočeno. Posamezni člani, se morajo iz najbolj oddaljenih krajev voziti na pevske vaje in zato žrtvovati svoj prosti čas in svoja lastna denarna sredstva. Za tako delo je potreben idealizem, ki ga na srečo naši glasbeni kulturi med našimi prosvetnimi delavci ne manjka. Dirigent Jože Gregorc je v zbor vložil vse svoje velike glasbene sposobnosti. V Arezzu je pokazal, da je sposoben interpret najtežjih kompozicij, ker jih zna priklicati v življenje tudi izpod mračnih obokov gotskih katedral- Za svoje delo je dobil na tekmo- posebej pol ure p0 finalu. Zanimanje občinstva in nastopajočih je bilo veliko, dvorana Petrarcovega gledališča je bila neprestano natrpana. Mesto Arezzo je bilo slavnostno okrašeno. Tekmovanje so poživile tudi tradicionalne viteške igre tega meata, ki jih imajo vsako let0 v spomin na boje s Saraceni. Mesto je bilo polno tujcev, na uljcah in v lokalih si v teh dneh srečeval same vesele in vedre obraze, družila jih je glasba — glasnik bratstva in mi.ru med narodi. Prvega septembra zvečer je bil zaključni koncert zmagovalcev. Nabirto polna dvorana je bila svečano okrašena- Razširjeni eksekutivnl odbor s predstavniki centralne vlade je pred koncertom razdelil nagrade in druga priznanja zrna-, govalcem. Potem se je na odru zvrstilo vseh deset nagrajenih zborov. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je pod vodstvom Jožeta Gregorca častno zastopal našo domoVino. Njegov nastop s težko predpisano klasično kompozicijo j? bil presenetljiv. Dvanajst zborov je nastopilo pred njim, marsikateri je bil na višini, zlasti prvonagrajeni s svojo veliko glasbeno tehnično kulturo, vendar je Jože Gregorc s svojim zborom dal dušo in čustvo, tako da je iz te stare kompozicije zaživelo nekaj silnega — dognana umetnina. Poslušalci, so ostrmeli — tak majhen narod in tak interpret. Nas Jugoslovane je spreletel srh tistega neznanega ugodja, ki ti privabi solze, ko vanju mednarodno priznanje. Veliko zaslugo za uspeh zbora ima tudi upravni odbor, zlasti tajnica Marička Žbogar in organizacijski vodja Stanko Žbogar, ki sta nosila vso težo tehničnih priprav te organizacije in nudila članom zbora kljub pomanjkljivim sredstvom kar najbolj udobno življenje. Zbor je spremljal priznani slovenski komponist Blaž Arnič, ki je bil vodstvu in članom zbora ves čas tekmovanja krepka opora. Poleg Jožeta Gregorca je Arnič duša pevskega zbora, katerega je že večkrat upravičeno Postavljal na pravo mesto. S tem je dosegel, da se je zbor udeležil tekmovanja. V nedeljo popoldne, 1. septembra, je zbor obiskal žrtve naše narodnoosvobodilne borbe, ki so pokopane na arežkem pokopališču. S pesmijo »Hribi še beli sp« Emila Adamiča so počastili njihov spomin. Arezzo z mestom in okolico je ena naj lepših pokrajin v Toscani. Tu govorijo najčistejšo italijanščino. Tu so bili rojeni vrhovi italijanske kulture, med njimi: Petrarca, Monaco, Michelangelo, Arretino, poleg teh pa še vrsta komponistov, literatov, slikarjev, kiparjev, arhitektov, znanstvenikov in drugih- Toscaaci s0 mliroljubni in gostoljubni ljudje. Jeseni leta 1943 sem pobegnil iz taborišča Renicci ter se zatekel v vasico Nalbonccione v občini Capresse Michelangelo — rojstni kraj velikana Michelangela. Pet mesecev so mi nudili gostoljubje V mestu Arezzo se je konec desetega (Stoletja rodil Guido Monaco, imenovan Guido Are-ški. Ta je izumil petčntni notni sistem in tako razvozljal težak problem pisanja glasbe. V njegov spomin so Arečani po toliko stoletjih začeli prirejati mednarodna polifonična tekmovanja. Prvo tekmovanje je bilo leta 1952. Jugoslovanski pevski zbori so se udeležili tudi že prejšnjih tekmovanj: pevski zbor »Vladimir Nazor« iz Zagreba, Akademski pevski zbor »Branko’ Krsmanovič« iz Beograda In kultumo-umetni-ško društvo »Svetozar Markovič« iz Novega Sada. Tekmovanje je dobivalo vedno večji obseg po številu in po 'kvaliteti, pogoji za tekmovanje so vedno hujši in konkurenca vedno večja. Na letošnjem tekmovanju so sodelovali celo Ameri-kanci iz daljnega Texasa En to ne slabo. Toda zunanja podoba tega zbora je napravila na poslušalce kaj mučen vtis: nastopili so namreč v vinskordečdh meniških kutah, ženske pa so imele poleg tega še nekaka bela pregrinjala, segajoča d0 kolen- Ne vem, kaj bi bilo z njihovim uspehom, če ne, bi res lepo peli! Uspeh našega pevskega zbora je prav zaradi velike konkurence toliko pomembnejši. Sekretar eksekutiv-nega odbora je priznal, da je naš zbor navdušil poslušalce, posebno Italijane. Rekel je dalje, da je interni namen tega tekmovanja, dvigniti raven italijanskega zborovskega petja. Tako mednarodno tekmovanje je velika glasbena šola, ki učinkovito služi temu namenu. Kar se tiče zborovskega petja, zlasti, moških zborov, se Italijanom ni treba sramovati, saj imajo izvrstne pevce in pevske zbore. Tudi naši ®o se lahko marsikaj naučili, ko so poslušali Societa Corale Pisana iz Piše in Associazione Polifonica S. Cecilia iz Sassarija. Italijanski tisk je poln hvale 0 našem petju, zlasti jim ugaja čustveno in življenjsko podajanje ter moč glasov. Mednarodna ocenjevalna žirija je imela zelo težko stališče. Poslušala je vrsto odličnih zborov iz raznih držav. Toda po splošnem mnenju je svojo nalogo nepristransko in pravično rešila- Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« bo imel še koncerte v Firencah, Bologni dn Trstu. Končno lahko pripomnim, da mora svet taka mednarodna tekmovanja samo pozdraviti. Ni je lepše priložnosti za narode, da se med seboj spoznavajo. N; boljše metode za dvig ravni našega prosvetnega delavca kot ta, da vidi svet ter-se seznanja z zemljo, šegami In navadami drugih narodov. Ni je lepše propagande za mir in bratstvo med narodi, kakor je glasba — glasba, dvignjena nad dnevno politiko, šovinizmom in versko pripadnostjo; italijansko mesto Arezzo j® v dneh tekmovanja to doživelo. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« in njegov dirigent Jože Gregorc zaslužita vse priznanje. Zahvala Pa naj velja tudi tistim, ki so s svojo objektivnostjo pripomogli k udeležbi. med katerimi je najbolj viden komponist Blaž Arnič, in končno tistim redkim, k; so gmotno podprli žo akcijo. R. C. Ivan Toličič: Psihološko preučevanje ' učencev Naše razmeroma zares skromno psihološko slovstvo se Je zadnji čas obogatilo s pomembnim psihološko-pcdagoškim spisom, ki uvaja vzgojitelje v spoznavanje šolskih otrok in daje učiteljem In profesorjem naših šol vrsto napotkov, kako pri šolskem vzgojnem In učnem delu ravnati, da bi prav pristopili k mlademu človeku In mu pomagali k uspešnejšemu šolskemu napredku. Pred nami je delo asistenta Psihološkega inštituta prof. IVANA TOLIČIČA »Psihološko preučevanje učencev« kot četrto razširjeno In Izpopolnjeno predavanje s tečaja za psihološko opazovanje otroka, ki ga je lani priredil Pedagoški center po nekaterih središčih naše domovine. Da Je ta zadeva — namreč spoznavanje naših otrok — važna in pereča, lahko sklepamo že i* tega, da Je bil prvi del te zbirke predavanj (z razpravami dr. rvB 6EGULOVE, profesorja GUSTAVA ŠILIHA 1. dr.) razprodan kar s kupa (knjiga ni prišla v Javno prodajo) In da bi danes celo pri založnici težko dobili kak Izvod. Drugi del te zbirke Je sedaj pred nami; zdi se ml potrebno, spregovoriti nekoliko besed o tem spisu in opozoriti nanj širšo prosvetno Javnost. Brez dvoma bodo naši prosvetni delavci segli po knjigi z enako pozornostjo, kakršne je bila deležn* prva zbirka, in obogatili svojo pedagoško delo z upoštevanjem avtorjevih napotkov. Ze v uvodu načenja avtor pomembno misel, da najdemo v osnovnošolskih In gimnazijskih razredih posamezne učence, s katerimi imamo učne In vzgojne težave. V tej zveri opozarja, da moramo v takih primerih poznati medsebojno delovanje sil v otroku, ki usmerjajo njegovo dejavnost, t. j. dinamično strukturo otrokove osebnosti. Prav od razvoja in usmeritve teh sil Je precej odvisno, kako se otrok odziva na razne vplive okolja, kako s« vede v nastalih sporih. Okolje v najširšem pomenu Je tisto, kar poleg prirojenih čitviteljev vpliva na razvoj osebnosti. Ce hočemo poznati in razumeti otrokovo osebnost, moramo poznati vplive okolja, ki so delovali in še delujejo nanj, t. j. otrokovo življenjsko zgodovino. Iz tega izhaja, da brez poglobljenega poznavanja učencev ne more biti plodnega praktičnega pedagoškega dela, kajti brez tega znanja bi to delo ne imelo znanstvene osnove. Razprava obsega štiri poglavja. Najprej obravnava metodo preučevanja učencev, pri čemer poudarja važnost metodologije. V tej zvezi pripominja, da kaže naša praksa občutne zadevne pomanjkljivosti, saj mnoge ugotovitve o posameznih učencih nimajo za osnovo zadostnega števila objektivnih, z določeno metodo preverjenih dejstev, temveč temelje na Intuiciji ali slučajnih ugotovitvah. Tak način obravnavanja učencev vodi praktika često tako daleč — pravi avtor — da spravlja posamezna dejstva v zvezo, čeprav dejansko nlgo povezana. V resnici so take sodbe samo možne hipoteze, ki bi Jih bilo treba šele preveriti. Običajno takim intuitivnim ugotovitvam sledi tudi ukrep, k) nima zadovoljivega uspeha. No, če pogledamo samo mimogrede po našem pedagoškem mejdanu, bi našli za te trditve mnogo dokazov! teh učnih predmetov, to je prirodopis, naravoslovje, zgodovino in zemljepis, predpisano določeno število učnih ur; učitelj opravi med letom te ure, kot nanese potreba. Tako je mogoče družiti naravno in neprisiljeno realne učne predmete s stvarnim kompleksom, obenem se .lahko ves teden ali pa še več posveti enemu samemu poglavju kakega učnega predmeta; tako postane pouk zanimiv, nazoren, osredotočen in intenziven. Se enkrat moramo poudariti, da velja to samo za realne predmete, ne pa za tehnične. Vse to terja, da uči razred en sam učitelj. Iznajdljiv učitelj bo znal po taki ali podobni poti spravljati znanje posameznega področja v sistem enega ali drugega učnega predmeta. Toda poglavja se ne bodo mogla obravnavati po določenem vrstnem redu. Da se pa tudi tukaj pomagati, pri zgodovini n. pr. z zgodovinskim trakom. Največ bi zalegli mali, preprosto pisani, in ilustrirani učbeniki za prirodopis, fiiziko in kemijo, zgodovino, zemljepis, ki naj bi jih imeli učenci od četrtega razreda naprej. Knjižice bi se imenovale po učnih predmetih, zato da bi si že iz naslovov ter besedila in ilustracij ustvarjali pojme o važnih znanostih. V teh knjižicah bi potem v šoli, lahko tudi doma, čitali obravnavana poglavja, na koncu bi pa še vsako od teh knjižic celo prebrali. Pri nas je že od nekdaj navada, da so v berilu sestavki realne in leposlovne vsebi- ne med seboj pomešani. AU ne bi bilo bolje, da bi imeli za reali,je posebne knjige, za leposlovje pa antologije? Potrebna so še druga sredstva. Pa že pomanjkanje učiteljeve splošne in strokovne pripravljenosti je za-globalni pouk tako velika ovira, da bi prineslo v našo šolo le zmešnjavo in neurejenost, če bi ga hoteli vsiljevati. Pač pa bi bilo mogoče z njim začeti. To bi se zgodilo z letnimi učnimi enotami, z določitvijo letnega stvarnega kompleksa za vsak razred posebej. Osnove za letne učne enote je dal že Decroly. Za svojo šolo v Bruslju je postavil štiri take enote, tako imenovane centre zanimanja — centres dmteret: prehrano, varovanje p,red vremenskimi nezgodami, obrambo pred nevarnostmi in sovražniki ter gospodarsko proizvajalno delo. Za vsako leto je bil določen po en center, in sicer isti center za»tret-ji, četrti, peti, šesti razred primarne, to je osnovne šole. Tako je vsak razred — zato pa tudi vsaka razredna skupina učencev — v štirih letih predelal vse ftiri centre. Napredek so pomenili letni stvarni kompleksi za štiri razrede osnovne šole v sovjetskih učnih načrtih iz 1. 1922; v vaških šolah so obravnavali v prvem šolskem letu šolo in dom, v drugem vas, v tretjem okraj, v četrtem Sovjetsko zvezo v zvezi z zemljo in nebom, v mestnih šolah pa v prvem šolskem letu šolo in dom, v drugem mestno četrt, v tretjem mesto, v četrtem zemljo in 'nebo in Sovjetsko zvezo. V obseg teh kompleksov, pač zemljepisnih, so bili lahko zajeti vsi delni kompleksi, z njimi vred pa tudi vsa potrebna učna vsebina. Mene so sovjetski letni kompleksi v zvezi s Pistrakovimi nauki zanimali in sem se na njih pobudo lotil sestavljanja učnih načrtov po letnih učnih enotah, Očividno je bila sovjetska učna snov za četrti razred prehuda, preobširna; saj vendar ne zadostujejo štiri leta osnovne šole za pridobitev osnovnega znanja in spretnosti v računstvu, čitanju in pisanju. Pri nas so bile razmere boljše, imeli smo tradicijo, namreč, šestletno popolno, potem pa še dveletno nepopolno šolsko obveznost; zato se je bilo mogoče bolj polagoma vzpet} do kompleksa, ki obsega celoto vsega sveta in vsega človeštva: postavil sem v čalrti razred Slovenijo, v peti Jugoslavijo, v šesti zemljo in nebo. S tem je bilo doseženo dvoje: prvič, učne enote, ki so bile pri nas in drugod doslej preveč ločene druga od druge in med seboj premalo strnjene ter po navadi navezane na pomembne priložnosti, so sedaj izpopolnjevale neko celoto, postale so organi nekega organizma; drugič učenci so lahko metodično in brez naglice obravnavali vse tiste kompk kse, ki jih mora poznati in v njih ceniti .najlepše vrednote tudi preprost človek, obenem pa so si lahko pridobili vse tisto osnovno znanje in vse spretnosti, na katerih se lahko mladina v poznejših letih nadalje izobražuje. in me skrivali pred neofašisiti, ki so v teh časih rogovilili po teh hribih. Od takrat imam Toscanee v lepem spominu. Ernest Vrane je dobil pobudo za letne učne enote v dunajski pedagoški socialistični literaturi. Njegove idejne enote so bile: šola in dom, štirje letni časi, varujmo svoje zdravje, čez hribe in doline, lepa naša domovina, mati narava. Obseg zemljepisnih enot je bil isti kot moj; šola in dom, domači kraj, bližnji kraji, Slovenija, Jugoslavija, zemlja dn vsemirje. Tako se nama je bilo s tovarišem Vrancem v določevanju učnih enot lahko zediniti, čeprav sva poprej delala vsak zase in nisva vedela, kaj eden ali drugi pripravlja. V objavljenih Podrobnih učnih načrtih sva postavila tele stvarne in učne enote: otrokovo življenje v štirih letnih časih, domači kraj v štirih letnih časih, domači in bližnji kraji, slovenska zemlja, Jugoslavijaj po okrogli zemlji. Osnovno znanje si po tem učnem načrtu pridobijo učenci v šestih letih, ne pa v štirih. V sedmem in osmem šolskem letu se pouk izpopolnjuje, pomakne se na višjo stopnjo. Za sedmi razred je bila določena enota človeštvo v boju za srečo in napredek, za osmi razred pa država in državljani. Če bi se stvari v tej smeri nadaljevale, bi dali državljansko vzgojo v sedmi razred, ker se je pokazalo, da pride v osmi razred le malo učencev, pač pa jih večina doseže sedmi razred, in ker je vseeno državljanska vzgoja važneja kot svetovna gospodarska politika. Tudi pri sedanjih učnih načrtih naj bi upoštevali načelo preučevanja letnih enotnih stvarnih kompleksov. Ti kompleksi naj bi bili: za prvi razred otrokovo življenje in doživljanje doma, v šoli in v neposrednem okolju v štirih letnih časih, za drugi razred domača vas (v velikih mestih šolski okoliš) v štirih letnih časih, za tretji razred domači in bližnji kraji, za četrti razred Slovenija, za peti razred Jugoslavija, za šesti razred zemlja, vsemirje in človeštvo. Predlagani stvarni kompleksi ne bi prav nič motili sistematičnega pouka po učnih predmetih; namenu bi bilo ustreženo že s tem, da bi se snov vseh učnih predmetov ujemala s ciljem vsega leta, to je s preučevanjem letne stvarne celote. Motilo ne bi niti to, da bo šesto leto po novem zakonu pravzaprav prvi razred višje stopnje popolne osem-razredne obvezne ljudske šole. Ni še znano, ali bo višja stopnja zares peljala mladino na pot višje ljudske proizvajalne, miselne in etične kulture, sli jo bo — bot poprej v nižji srednji šoli — pripravljala za gimnazijo ali srednje tehnične šole, ali pa bo upoštevala obe smeri. Naj bo kakor koli, tudi prvemu razredu višje stopnje ne bi prav nič škodovalo, če bi mu d' ’ ičili celolftni stvarni kompleks; učni predmeti bi se potem lahko vseeno poučevali po dosedanjem srednješolskem načinu. Narobe bi seveda bilo, ker bi se potem začel pouk tam, kjer bi se šele moi^i nehati. Vsekakor se bo Tako ugotavlja potrebo in d uk livnega, metodološko in znanstvo no osnovanega načina preučevanja učencev in zaključuje, da bomo šele na temelju rezultatov vet preučevanj našli najboljše rešitve, ki ustrezajo naši družbeni stvarnosti. Nato govori avtor o tistih metodah, ki bi Jih. učitelj lahko uspešno uporabljal pri svoji šolski praksi. Zelo važno se ml zdi II. poglavje, ki obravnava motive in motivacijo. Današnjo psihologijo predvsem zanima vprašanje, zakaj se otrok ali odrasel človek v določenih okoliščinah vede tako in ne drugače; zakaj so nekateri otroci neuravnovešeni; kateri so pogoji za razvoj uravnovešene osebnosti ipd. V odstavku o opredelitvi motivov razpravlja o osnovnih organskih potrebah kot bioloških motivih, o vplivih okolja in vzgoje na otrokove motive in motivacijo, o vplivu podzavestnih sil na nekatere oblike vedenja, o izpeljanih motivih, o spreminjanju motivov in načinov njihovega zadovoljevanja, o vplivih motivov In motivacije na delovni nči-nek in končno o posledicah različnih ovir v otrokovi motivaciji, — V naslednjem odstavku govori v tej zveri o tako Imenovanih obrambnih reakcijah. V tem odstavku Je želel avtor predvsem opozoriti na nekatere oblike vedenja, ki Jih često sprožijo težave In konfliktne situacije. V naslednjem poglavju govori o sposobnostih. Vprašanje sposobnosti Je važno v vsej uporabni psihologiji, posebno pa v pedagoški psihologiji. Najprej podaja staro klasifikacijo sposobnosti, potem opiše novejši način preučevanja sposobnosti, opozarja na previdnost pri sodbah o učenčevih sposobnostih, omenja napake pri presojanju inteligentnosti, podaja definicijo inteligentnosti in sposobnosti z vidika faktorske analize ter se zadrži nekoliko pri tem vprašanju. Avtorjeva izvajanja skušajo učitelja vsaj bežno seznaniti s tem, kako sodobna psihologija obravnava problem sposobnosti. Na zaključku tega odstavka poda še nekaj misli o vplivu dednosti, okolja in lastne aktivnosti na razvoj sposobnosti. V uveljavljanju posamezne osebnosti ne delujejo samo dispozicije in okolje, temveč tudi oseba sama Četrto poglavje obravnava psihične značilnosti otrokovega razvoja v šolskem razdobju. Najprej govori avtor o duševnem razvoju v srednji otroški dobi In v tej zvezi o otrokovi zrelosti za vstop v šolo, značilnostih srednje otroške dobe, razvoju zaznavanja, predstavljanja, pomnenja in mišljenja ter Jezikovnega Izražanja in končno o razvoju nekaterih osebnih lastnosti In značilnosti v srednji otroški dobi, razvoju kritičnosti v tej dobi, spremembah v motoriki In Jezikovnem Izražanju, razvoju inteligentnosti ter nekaterih osebnih lastnostih ter značilnostih tega razdobja. Končno obravnava še obdobje zorenja, opiše s tem v zvezi značilnosti prehoda iz otroške dobe v puberteto, poudari vpliv različnih či-niteljev na začetek pubertetne dobe ter vpliv spolnega nagona na pubertetnikovo doživljanje, spregovori o kritičnem odnosu pubertetnika do samega sebe in odraslih, o trenju v socialnih odnosih med vzgojitelji in pubertetniki, o kljubovalnosti in njenem izvoru ter o čustveni preobčutljivosti v tej dobi in njenem izvoru. Poglavje zaključuje z nekaterimi ml- nekoC pokazala potreba po šestletni osnovni in triletni — še bolje, štiriletni — višji stopnji splošne ljudske šole. Letne stvarne in ufine enote bi koristile, ker bi postopoma in brez perturbacij uvajale v osnovni pouk načelo globalnosti in organižnosti. Pouk se potem osredotoči okrog enotnega učnega namena, okrog takv važnih stvari, kot so družina, domovina, človek. Kompleksi dajejo znanje, obenem so že sami po sebi moralne vrednote; posledica vsega je etična vzgoja. Od takega pouka ima korist tudi učiteljeva pedagoška kultura. Ko ve učitelj pred začetkom šole, kateri razred bo učil, ima takoj pred očmi enoten smoter, ki ga vodi v pripravah, iskanju snovi, razmišljanju ter pri delu in čitanju knjig im časopisov. Pri tem prizadevanju se bo učitelj tudi sam preustvarjal: navadil se bo neposredno preučevati konkretna dejstva v svojih korelacijah, knjige mu bodo v nujno pomoč, pri samoizobra-ževanju bo občutil veselje in pogum za nekaj vzvišenega, obenem pa realnega. Najbolj naravna pot bi bila: učitelji naj bi se po svoji strani polagoma in prostovoljno ter ob praksi in študiju vzgajali v umevanju im izvajanju načela globalnosti, pri čemer pa sistematičnost ne. bi smela trpeti, učni načrt pa naj bi bili tako sestavljeni, da ne bi ovirali pouka o letnem stvarnem kompleksu. Josip Dolgan sliml o spolnih problemih v pa« bertetni dobi, še posebnega upoštevanja vredne pa s« misli v zadnjem odstavku tega poglavja, v katerem govori o nekaterih učnih težavah v pubertetni dobi In njihovem izvoru. Ko prebere človek tikole knjigo in se poglobi v delo z mladino, šele uvidi, kako važno Je gledati v mladem tovarišu, učencu ali dijaku, človeka, in to mladega človeka, z vsemi silami, pomanjkljivostmi. smotri itd., človeka, ki se pod našim vodstvom oblikuje. Kako žalostno Je In človeka nevredno, če tako Imenovani »pedagog« Se celo v naših prizadevanjih, prav spoznati mladega človeka in mu na njegovi poti pomagati, takega mladega človeka zviška obravnava in ga kakor koli s svojimi »metodami« sramoti in ubija. Gre za to, da dokončno izkoreninimo iz naših šol srednjeveške metode, ki so ponekod še prav žive in zaslužijo glasno kritiko Tudi ta knjiga Je memen-to, da bo treba nujno pričeti z novo prakso! Praktični šolski delavec, človek dobre volje, bo s pridom in velikim zadovoljstvom vzel to knjigo v roke. Jo bral in skušal navodila uporabiti v svoji šolski učni In vzgojni praksi. Seznam literature na koncu spisa bo omogočil marsikomu, da se bo v problematiko poglobil in skušal svoje znanje izpopolniti. Tisk Je lep, Jezik prav zadovoljiv. Albin Podjavorfek Pesmi za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije Grlica, naša edina mladinska glasbena revija, se je v treh letih izhajanja povzpela na zavidljivo višino. Vsebina glasbenega In knjižnega dela Je res pisana, zanimiva in ustreza najširšim potrebam naših mladinskih in otroških pevskih zborov ter glasbene vzgoje sploh. posebej pa velja poudariti dejstvo, da je Grlici kot edini med Jugoslovanskimi glasbenimi revijami uspelo izhajanje v rednih časovnih obdobjih. Zato tudi si je ta naša revija pridobila široko zaledje naročnikov. Uredništvo in uprava pa se ne zadovoljujeta z že doseženimi uspehi, marveč si nenehno in vztrajno prizadevata izboljšati revijo, predvsem pa se približati najnujnejšim potrebam naših mladinskih zborov. Letošnja proslava 40-Ietnice Oktobrske revolucije ni mogla neopazno mimo uredniškega odbora. Da bi pomagal mladinskim zborom pri teh proslavah, je zbral vrsto revolucionarnih pesmi v priredbi za mladinske zbore in jih izdal v posebni zbirki. Stalni odjemalci Grlice so prejeli zbirko brezplačno kot posebno prilogo k pravkar izšli 4. številki, za nena-ročnike pa je zbirka naprodaj tudi posebej. Kakor v rednih številkah Grilce, se je uredniški odbor tudi pri pri tej zbirki ravnal po načelu, nuditi vsakomur nekaj. Zato so v njej zastopane enoglasne pesmi za otroško in množično petje, prav tako pa tudi večglasne priredbe lažjega in težjega značaja. Ker pomeni zbirka dragocen pripomoček za šolske proslave, v prvi vrsti za proslave Oktobrske revolucije, Jo toplo priporočamo vsem mladinskim pevskim zborom in šolam. Za posamezne pesmi je mogoče naročiti tudi potrebno število razmnoženih partitur. -en NOVICE IZ MADŽARSKE Novi oddelki na fakulteti Prvi pomočnik madžarskega prosvetnega ministra Jozsef Szigeti je dal izjavo za tisk in ob tej priložnosti dejal, da bodo lahko v novem šolskem letu študentje poslušali predavanja iz španskega in grškega jezika ter književnosti in iz logike in psihologije. Zatem je pojasnil, da bodo po novem načinu štipendiranja na univerzi bolj gledali na razredno pripadnost študentov, da bo novi sistem ugodnejši od prejšnjega, tako s socialnega stališča kakor tudi glede večjih študijskih uspehov. Glede letošnjega sprejema študentov na fakulteto je pomočnik ministra Jozsef Szigeti dejal, da je več kot polovica na novo vpisanih študentov delavskega in kmečkega porekla. 60% študentov je opravilo maturo z odličnim ali prav dobrim uspehom, 30% z dobrim in samo 10'Vo z zadostnim uspehom. Manjšinski jeziki na gimnazijah Na temelju ministrskega odloka o urniku, pouku in o izrednih predmetih na občih gimnazijah v šolskem leitu 1957/158 bodo lahko vključeni v učni načrt naslednji jeziki: angleški, francoski, italijanski, španski, latinski, grški, poljski, bolgarski, češki, srbski, nemški, romunski in slovaški. Izmed tujih jezikov, k; jih bodo sedaj prvič predavali, so upoštevani tudi jeziki sosednjih demokratičnih držav oziroma tisti, ki jih govore manjšine, živeče n* Madžarskem. Zanimiva predavania Pedagoško društvo v Ljub-Ijairri je priredilo v prostorih Pedagoškega centra na Poljanski c. 28. v petek, 13. t. m., predavanje, ki ga je imel dr. Rudolf Tatler, asistent na univerzi v Hamburgu. Tema: »Socialni vidiki v spremenjeni pedagoški situaciji v industrializirani družbi.« Predavatelj je najprej pokazal, kako se v industrializiran: družbi vedno bolj zmanjšujejo razločki med družbenimi sloji. Te spreimembe so posebno vidne v Nbmčiji, kjer so privilegirani sloji med vojno deloma izgubili svoje premoženj© in tudi družbeni položaj. Delavstvo se j e ob ugodnih gospodarskih razmerah dvignilo in tako so se sloji med sieiboj nekako izravnali. S tem, da so prišli iz sloja v sloj, so spremenili tudi svoj nazor. Zaslužki niso več merilo za to, da bi posameznike lahko prištevali k določenemu sloju. Poprej je premoženje zagotavljalo posamezniku in družini socialni dvig in socialno varnost. Sedaj premoženje in sama plača nista dovolj trdno jamstvo za socialno varnost; premoženje in službo lahko izgubiš. Resnično socialno varnost zagotavlja samo temeljito strokovno znanje, t. j. visoka strokovna kvalifikacija. O teh predavateljevih socioloških pogledih moramo poudariti, da ne prenesejo kritične ocene z marksističnega vidika, pa tudi sedanji gospodarski in politični razvoj v Nemčiji jih ne potrjuje. Teorija o ■ izenačevanju slojev v kapitalistični družbi je osnova določenih političnih' koncepcij, ki se tam trenutno uveljavljiaja O pedagoških vprašanjih je predavatelj med drugim povedal naslednje: Šola je birokratski aparat, ki odloča o otrokovem napredku. Sedanji izobrazbeni in vzgojni smoter šol ne ustreza sodobnim življenjskim potrebam, daje preveč knjižnega znanja, premalo življenjske sposobnosti. Šola preobremenjuje otroka z neživljenjsko učno snovjo, ona samo izobražuje, premalo vzgaja. Zaradi zaposlitve očeta in matere ni več prave družinske vzgoje, zato naj bi tudi to nalogo prevzela šola. Šola mora upoštevati razvoj znanosti in tehnike ter njen vpliv na preoblikovanje družbe in s tem tudi izobrazbe in vzgoje. Veliko pomanjkanje šolskih prostorov in učnega osebja ovira izboljšanje šolskega dela. Uveljavila naj bi se enotna obče izobraževalna šola, šolanje naj bi se podaljšalo za dve ML v. c. Predavanje v eksperimentalnih šolah in o ocenjevanju Zavod za proučevanje šolstva LRS je priredil dvoje predavanj v Pedagoškem centru v Ljubljani. Predaval je dr. Robert Dottrens, univerzitetni profesor iz Ženeve, o temi: »Eksparimentalne šole.« Pri predavanju je bilo navzočih nad 90 učiteljev in profesorjev. Predavatelj je poudaril, da so za napredek pedagoške prakse pa tudi, teorije nujno potrebne poskusne šole. Pri izbiri učnega osebja za poskusne šole je tre- ppsameznika, dia s polno osebno zavzetostjo načrtno išče novih poti pri pouku in vzgoji, ter njegove sposobnosti za tako praktično in znanstveno delo. Glede prostorov, ureditve in učil naj bi eksperimentalna šola ne bila izjema, ampak podobna povprečju v okolišu, v katerem dela. * * V torek, 17. t. m., je dr. Dottrens predaval »O ocenjevanju«. Velika udeležba 140 učiteljev in profesorjev je pokazala močno zanimanje za vprašanje, ki tudi nam dela velike težave. Predavatelj je najprej prikazali negativne strani sedanjega načina ocenjevanja v šolah. Učenci se učijo za ocene, ne pa za določeno znanje. Starši ne vprašujejo otrokai koliko je znal, ampak kakšno oceno ie dobil. In še te ocene so močno subjektivne, večkrat odvisne od učiteljevega razpoloženja, od splošnega stanja v razredu, od vrstnega reda pri izpraševanju itd.; zalto ne pokažejo objektivno, koliko učenec zna. Ocene pri posameznih predmetih so večkrat odvisne od odgovora na ©no samo vprašanje, ki je morda prav postranskega pomena v obsegu celotne učne snovi določenega predmeta V novejšem času so pedagoški strokovnjaki izdelali nove načine izpraševanja, pri ka.tarih so po možnosti izločeni subjektivni čimitelji. Ob večjem številu vprašanj skušajo ugotoviti celotno učenčevo znanje, ki ga ne primerjajo samo z znanjem učencev enega razreda, temveč z znanjem širšega kroga učencev. Novi načini ocenjevanja so lažji in zanesljivejši. Predavatelj je navedel primer o ocenjevanju branja, pri katerem so morali brati vsi učenci nov tekst ter enako dolgo; pri tem je učitelj ugotavljal število napak dm hitrost branja. Pri preizkušnjah je ugotovil, da pripovedovanje, da so se dijaki pred petdesetimi šestdesetimi leti bolj učili in več znali, ne drži; res je namreč, dia so sedanji učenci iste naloge rešili z večjim uspehom. Ugodnejši pogoji za učenje zagotavljajo tudi boljše učne uspehe. Pri preizkušnji otrok iz niže organiziranih šol iz ženevske okolice so ugotovili, da je znanje teh otrok isto kakor pri mestnih učencih, včasih celo boljše. Ocenjevanje učenčevega znanja ima niamen, ugotoviti uspeh učenčevega dela, obenem pa ga vzpodbuditi. Ob natančnem preverjanju učenčevega znanja in njegove povprečne zmogljivosti lahko ugotovimo ustreznost učnih načrtov za vsako stopnjo. V. C. Profesor dr. Matej Potočnik na obisku v Celju Pred petimi leti smo v Celju slavili 80-letnico prof. dir. Mateja Potočnika. Že takrat so prihiteli semkaj mnogi učitelji in profesorji, da pozdravijo svojega nekdanjega profesorja in poznejšega ravnatelja mari-l;orskega učiteljišča. Kako prisrčno je bilo to prijetno sreča-njel Sedaj, po petih letih, nas je zopet obiskal. Širok krog njegovih bivših dijakov ga je obkrožil in sprejel v svojo sredino. Blag in smehljajoč obraz je izdajal srečo in zadovoljstvo, ko je videl okrog sebe toliko zvestih in vdanih učencev. Mala učenka učitelja Alojza Gobca, ki je bil nekoč slavljenčev dijak, je recitirala pesem Frana Roša »Pozdrav spoštovanemu slavljencu« ob njegovi 85-letnici. Drugi del svečanosti so v dopoldanskih urah nadaljevali pri pogrnjeni mizi, ob kateri je v imenu vseh — bilo jih je okrog 50 — s toplimi besedami izrekel iskreno čestitko tov. Juro Kislinger. V svojem govoru se je spomnil velikih jubilantovih zaslug za slovensko ljudstvo, zlasti ono ob severni meji, saj je vzgajal zaveden učiteljski rod in mu kazal pot v svobodo. Kot znanstvenik, pisatelj In vzgojitelj je z očetovsko ljubeznijo vzgajal svoje dijake, sedaj deloma že upokojene slovenske učitelje, kot orač in sejalec na slovenski njivi kulture in prosvete. Kot odličen metodik in pedagog jim je bil z lastnim kremenitim značajem najboljši mentor m učitelj. Z zbranimi besedami sta ga počastila tudi tovariša •»•••••»• •»••■..». .»..»..a. ■••••..». ......... Ob njegovi 85-Ietmci) Jože Pečnik in Radovan Gobec. V imenu bivših dijakov in vseh gratulantov je kot soorganizator te lepe slovesnosti tov. Alojz Gobec poklonil slavij en-ou umetniško izdelano spominsko knjigo s posvetilom, Roše-vo pesmijo in sonetom Jura Kdslingerja. ba upoštevati pripravljenost ••••••••* •••••••*• •«••#•••• ••••«•••■ ■••«••••• ••«••»••• ••■•••••••••«••••• •••«••••• Pedagoško društvo v Ljubljani je odprlo CENTRALNO PEDAGOŠKO KNJIŽNICO v prostorih Pedagoškega centra pri Svetu za šolstvo LRS, Poljanska cesta 28/11. nadstropje. Knjižnica je odprta vsak torek in vsak četrtek od 15. do 18. ure. •■•••••» «•••••••• ••*«••••• •••••»••• »••••»»•• ■•»•••••• •••••••••«•••••■•• «•■■••••• • •»a«..«. .•»»•»••• «••«•«••• ••««••••• ■••«••••• «•••••••• Podjetjem - šolske oddelke Zoran Mušič: MORFOLOŠKI ATLAS ČLOVEŠKEGA ZOBOVJA Državna založba Slovenije je izdala v ponatisu Morfološki atlas, ki ga je pripravil Zoran Mušič. Ta Morfo-' loški atlas je v II. izdaji izšel s slovenskim in angleškim besedilom z namenom, da bo razumljiv tudi tujim strokovnjakom. Ta atlas ni samo šolska učna knjiga, temveč priročnik, ki služi v enaki meri tudli praktiku, kajti v atlasu je sistematično obdelana gradnja zob in sistematika rezov. Atlas stane 380 din in ga lahko dobite pri: DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26, Čopova 3 in Trg revolucije 19 ter v vseh knjigarnah. • •••«•• ••»«••■•• ••■.•».•« «•••••••• •••»••»•• «••••< j 1 i ! i j i i i i i I i ! i t i i I I i 1 i ! i i i i i LJUBITELJEM GLASBE IN PETJA PRIPOROČAMO naslednje muzikali je: SKLADBE ZA KLAVIR: BACH J. S.: Male skladbe za klavir, instinktivna izdaja. Uredili Milena Strukelj-Verbič in Nada Udovč ............................ 110 din BONSACK-KALAN M.: 12 skladbic, II. Izdaja .................. 240 din BRADAČ Z.: Tehnične vaje, 1. in 2. del, zg prvi in drugi razred . 290 din BRADAČ Z.: Tehnične vaje, 3. del, za tretji razred nižjih glasbenih šol .. 290 din DUVBRNOY J. B.: Izbor etud iz op. 276 in 120. Instinktivna izdaja. Priredili Z. Bradačeva in S. Hraševčeva. Zbirka vsebuje najkoristnejše in najvažnejše iz. omenjenih opusov. V opombi k tej izdaji so nakazani tehnični načini, v katerih naj bd se vežbale etude ....... 270 din Izbor sonatin, i. del, druga instruktivna izdaja, izbrali in uredili Z. Bradačeva in S. Hraševčeva ....................................... 240 din Male skladbe mojstrov 17. in 19. stoletja, zvezek la. Učna knjiga za 2. in 3. razred nižjih glasbenih šol. Zbrali in uredili Z. Bradačeva in S. Hraševčeva. Zbirka vsebuje 15 Kunzovih kanonov in dela naslednjih avtorjev: Turka, Telemanna, Hassilerja, Kriegerja, Rameauja, Lučka, Handla, Purcella, Corellija. V opombi k izdaji so kratki življenjepisi omenjenih avtorjev .................................. 220 din Male skladbe mojstrov 17. in 19. stoletja, zvezek Ib. Učna knjiga za 2. in 3. razred nižjih glasbenih šol. V tem zvezku so zastopani isti avtorji kot v prvem .............................................. 220 din Prvi koraki la, Ib. Učna knjiga za prvi razred nižjih glasbenih šol. Zbrali in uredili Z. Bradačeva in S. Hraševčeva. Zbirki obsegata dela naslednjih avtorjev: TVinna, Bonceta, Gnesinaa, Humberta, Hermanna, Rowleyja, Bianchinija, Mejrerja, Goedickeja, Guriitta, Rubbacha, Masla, Coulpieda, Shawa, ruske, tatarske, porveške, irske, madžarske narodne f . ............................................. 160 din Sl VIC P.: Skladbice za mladino ................................. 150 din ŠKERJANC M. L.: 24 diatoničnih preludijev za pet prstov v vseh tonovskih načinih, zv. 1/11 ........................................ 180 din BEETHOVEN-HAVDN: Zbirka sonatin, I. in II. del, ill ............. 500 din CZERNV C.: 160 osemtaktnih vaj op. 821, I. zvezek........ 350 din ČAJKOVSKI P.: Mladinski album op. 39 .......................... 200 din Pogumno naprej, L, II.. in IIL zvezek, tri zbirke otroških klavirskih skladb avtorjev raznih narodnosti za pouk v drugem in tretjem razredu nižje glas. šole, instr. izd'. Zbrali in uredili Z. Bradačeva in. S. Hraševčeva 280 din ULAGA E.: Trinajst otroških — glasbena slikanica .............. 240 din SKLADBE ZA VIOLINO: DONT J.: Etude op. 37. Predavanje h Kreutzerjevim in Rodejevim etudam za violino priredil in s prstnimi redi opremil Karlo Rupel . 370 din SKLADBE ZA VIOLINO IN KLAVIR: Dueti, narodne pesmi za dve violini, II. zvezek, v prvi legi s podloženim besedilom, intr. izd. za nižje glasbene šole, zbral in uredil M. Bravničar ............................’............................ 190 din ORKESTRALNE PARTITURE: MIHELČIČ: Bentanton, za klavir solo in godalni orkester, partitura in glasovi za mladinski orkester (nagrajena skladba) ............... 1668 din SKLADBE ZA HARMONIKO: FAKIN A.: Sola za klavirsko harmoniko, II. del, 1. zv. .................. 200 din FAKIN A.: Sola za klavirsko harmoniko, II. del 2. zv. ...... 350 din Vse muzikalije dobite v oddelku za muzikalije DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE V LJUBLJANI Trg revolucije 19 Ena zmed glavnih nalog reformirane šole je . nedvomno: šolo čimbolj prilbližati življenju, se pravi, povezati jo s proizvodnjo, njenimi nalogami in potrebami, istočasno Pa vzgojiti široko razgledanega človeka, ki bo sposoben to proizvodnjo tudi voditi in jo upravljati. Pri uvajanju nove šole z novimi zahtevami bomo najprej trčili ob pomanjkanje možnosti za čimbolj nazoren pouk. Nobena, še tako idealno opremljena šola ne bo mogla dati učencu tega, kar more videti ta s svojim; očmi ali pa celo potipati in preizkusiti. Zaifco so poučne ekskurzije bistveni sestavni dsl nove šole. Pri tem bo treba rešiti predvsem dvoje: prevoze učencev v podjetja in organizacijo ogleda proizvodnega procesa v tovarni sami. Glede prvega se mi zde občinski šolski avtobusi nujnost, s katero bi istočasno vsaj v prehodni dobi marsikje rešili tudi vprašanje šolskega . obiska bodisi na višje organizirane aii pa na srednje šole. Podjetja večinoma ekskurzije nerada sprejemajo iz preprostega razloga, ker pač pogosti takšni obiski z velikim številom otrok motijo 1 prodvodnjo. Na drugi stran; pa se podjetja zavedajo, da so prav med temi mladimi obiskovalci njihovi bodoči delavci, tehniki in inženirji, ki jim bo pravilno prikazani pitizvodni proces dal marsikatero spodbudo za poznejše uspeš. . noj še delo v tovarni. Zato bi bilo morda pametno, da bi vsako podjetje osnovalo nekak šolski oddelek, ki sicer ne bo neposredno rentabilen, bo pa prav gotovo zelo koristen ne le za na. Vida Štolfa še šolstvo, ampak tud; za perspektivni razvoj naše proizvodnje v celoti. Ti oddelki bi morali bltj opremljen; z vrsto skic, grafikonov, maket miniaturnih orodij in strojev, z raznimi primerki surovin in ostalih materialov, s primeriš; izdelkov itd., skratka z vsemi pomagali za te-oretično-praktični prikaz proizvodnega procesa, ki v šolskih učilnicah žal premnogokrat izzveni v prazno, v goli verbaii-zem. Določeno učno enoto bi tu obdelal predmetni predavatelj b sodelovanjem tovarniških vodilnih uslužbencev (inženirjev, tehnikov, mojstrov) in delavcev. Učnj uri bi takoj sledila (.demonstracij a postopka v posa. meznih oddelkih tovarne. Z drugimi besedami: ker v vseh šolah še daleč ne bo možno razvit: nazornega pouka do take stopnje, kot s; želimo, bomo del po. uka prenesli v podjetje, kar bo na eni strani pritegnilo pozornost in zanimanje mladih obiskovalcev, na drugi strani pa daio učencu tudi živo in konkretno (!) predstavo o določeni tem,; in ga neprimerno bolj povezovalo s proizvodnjo kot tisoč lepih besed z učbeniki vred. Ce poleg tega še upoštevamo, da se bo lahko učenec ali dijak Istočasno zlahka in mimogrede ob teh obiskih spoznaval s problemi delavskega upravljanja, da bodo dalje prav tako ti oddelki mogli odigrati ogromno pozitivno vlogo pri izobraževanju samih delavcev — kar bo prav gotovo poizitivno vplivalo na zvišanje proizvodnosti dela — se mi zdi ta predlog več, kot utemeljen in vreden premisleka. Andrej Česen Iz Sežane skozi Novo mesto do Plitvičkih jezer Z velikim zadovoljstvom je sprejelo učiteljstvo sežanske občine vest, da so mu okraj, domače sindikalno društvo učiteljev. in profesorjev ter še posebno sežanska občina s svojimi prispevki omogočili poučno ekskurzijo, ki so si jo že prejš-nj-; leto tako želeli. Medtem ko smo si lani izdelali načrt za ogled Gorenjske, smo letos usmerili svoj izlet čez Dolenjsko do Plitvičkih jezer, povratek pa skozi Zagreb. Noč je ležala nad Krasom, ko so se na postajah ob progi Stanj elc-Sežana že zbirali učitelji iz bližnjih in daljnih vasic. Vlak je imel celo uro zamude, a kljub temu in neprespani noči je bilo vse dobre vpije. Sonce je že osvetlilo Kosovelov svet, ko smo se odpeljali iz Sežane proti Ljubljani. Tu smo tekli, kolikor so nam noge dale, da smo ujeli precej oddaljeni dolenjski vlak, naš vodja tov. Janko ga je ujel prav na repu in skočil že v drvečega, četvorica pa, ki nam ni mogla tako urno slediti, je žalostno gledala za nami. Prometnik in sprevodniki so brž- njegov svet. Prehajali smo v gozdnate pokrajine in doba našega narodnega odpora proti tujemu nasilju je v duhu zaživela pred nami. Nekateri izmed naših tovarišev so obujali spomine na čas, ki so ga kot partizani preživeli v teh krajih.' Kako vse drugačna jim je bila videti danes Dolenjska i Ob devetih smo dospeli v dolenjsko metropolo. Napotili smo se po cesti čez most in dalje ob Krki, ki »tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta.« Ob njej je že mrgolelo kopalcev. Ob sončni pripeki nas je kaj zapeljivo vabila v svoje hladne vode, a morali smo po načrtu dalje skozi mesto na Grm, kjer smo si hoteli ogledati to našo pomembno kmetijsko šolo, ki je lansko leto slavila svojo sedemdesetletnico in so jo bili semkaj prenesli iz Slapa na Vipavskem. Sola je nameščena v tristo let starem gradu, ki ga obdajajo vsa potrebna gospodarska poslopja in S težkim srcem so se zbrani tovariši poslavljali drug od drugega, še teže od svojega nadvse priljubljenega gosta, želeč mu: Še na mnoga leta! Vihrajoče zastave v počastitev mladinskega kongresa so tudi njemu zaplapolale prisrčen pozdrav Celjanov. kone menili, da je dovolj, ako . obsežna zemljišča, kar vse je •••»••••• ••*•••••• ••■•••••• ■•■•••••• dolenjec počaka, da privozi na postajo tržačan, niso pa računali, da je vendar potrebna kakšna minuta časa za prestop iz vlaka v vlak in to tem več, ako stojita tako daleč narazen. ■ Naši pogledi so spremljali mehko, rahlo valovito zeleno dolenjsko pokrajino, ki je blestela v sončnih žarkih. Na desni nas je z griča pozdravila Jurčičeva Višnja gora in za njo kranjski deželni zbor kupil od čeških lastnikov, ki' niso bili dobri gospodarji. Grad sam nas je le po svoji arhitekturi spominjal svoje častitljive starosti; čistoča, vzoren red, sveže prepleskana vrata in okna, zračni hodniki, bogato opremljeni kabineti, vetrine po hodnikih z najrazličnejšimi 'zbirkami, namenjeni za učila, prostorna zbornica, bogata knjiž- ČEBELICA V septembru: Fran Milčinski — ZAKLETI GRAD V oktobru: M. Bolšincov — DEČEK IZ NARVSKE STRAŽNICE. Cena 50 din (broš.), 110 din (kart.) SINJI GALEB V septembru: Zinken Hopp — ČARODEJNA KREDA V oktobru: Josip Cazi — Z OBRAZOM PROTI VIHARJU. Cene za naročnike: 90 din (broš.), 150 din (ppl.), 190 din (cpl.); cene za ostale: 120 din (broš.), 160 din (ppl.), 198 din (cpl.) KONDOR V septembru: Simon Jenko — IZBRANO DELO V oktobru: Josip Jurčič — JURIJ KOZJAK. Cene za naročnike: 130 din (broš.), 250 din (ppl.); cene za ostale: 150 din (broš.), 290 din (ppl.) IGRA IN DELO V septembru: Smiljan Ogorelee — ELEKTROMO-TORČEK V oktobru: Jože Prhavo — GUMENJAK P - 11L — Cena: 70 din. GLOBUS Robert Neubauer: CEVLON. Za naročnike 300 din ZLATA PTICA FRANCOSKE PRAVLJICE. Cena za naročnike 300 din CICIBANOVA KNJIŽNICA Andjelka Martič: JEZERO NA PLANINI. — Cena 270 din (ppl.) KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE Stane Novak: ŽIVALI, MOJE PRIJATELJICE. — Cena 190 din (ppl.) Mira Mareš: DVANAJST PRAVLJIC. 190 din (ppl.) Milan šega: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVSKEGA DVORA. Cena 280 din (ppl.) KNJIŽNICA ZA MLADINO Walter Scott: QUENTIN DURWARD. Cena 880 din (broš.), 550 din (ppl.), 650 din (cpl.) MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA TOMŠIČEVA ULICA 2 niča, prijetni jedilnici in velika kuhinja — učilnic in spalnic nismo videli — pa so nam zgovorno pričale o vestnem vodstvu, ki živo utriplje s sodobnim življenjem in z njegovim napredkom fer črpa iz njega vire za svoj obstoj, prav tako pa tudi o veliki prizadevnosti vseh, ki na tej šoli poučujejo ali kakor koli delujejo. Ljubeznivi vodja nam je po ravnateljevem navodilu razkazal tudi gospodarska poslopja: med drugimi orodjarno, opremljeno s sodobnimi stroji, delavnico. kjer smo videli strojček za naglo cepljenje trt. — Prvič smo tu — vsaj večina — spoznali strojno molzenje krav in bili pri tem navdušeni nad higieno, s katero se opravlja to delo. Ogledali smo si še velike trtne nasade, letos žal prazne sadovnjake in precej obsežen vrt. Spoznali smo, koliko znanja pridobi tu kmečka mladina in nam je bilo z vodjo vred samo žal, da je tako malo smisla pr; naših ljudeh za to panogo gospodarstva. Res bi bilo potrebno zbujati zlasti v kmečkih otrocih ved ljubezni in zvestobe do zemlje, ki nas vse redi, ter jim skušati omogočiti, da se seznanijo s sodobnim načinom obdelovanja polj, z živinorejo, vinogradni- štvom, sadjarstvom. in vrtnarstvom. Krenili smo proti Šmihelu. Sredi zelenja sta nas iz daljave pozdravljali nad druga poslopja dvigajoča se cerkev in Internat, nekdanji nunski samostan. Zaman je tov. Estera internirala narodno »V Šmihelu jaz hiš’co imamu..« Pesem je zamrla v vročini brez odziva, preveč smo bili trudni-in tudi že lačni. Mračni, vlažni, s plesnobo prevlečeni kletni prostori, ki naj bi bili jedilnice, so napravili sprva na nas kaj neugoden vtis. Spotikali smo se tudi nad oskrbljenimi emajliranimi krožniki. Te pomisleke pa sta nam kmalu pregnala uslužnost prijaznih strežnic in okusno pripravljeno kosilo, ki nam je šlo prav v slast. Dolgo nismo lenarili. Kmalu je spet vse oživelo. Večina se je najprej zatekla v mestno kopališče. Pot tj a. nas je vodila mimo šmihelskega pokopališča. Ljubitelji Prešerna smo tu poiskali grob Julije Primieove, ki ji je po Trdinovem pripovedovanju kalil v Šmihelu mimo življenje Prešernov »spomin«, ko je v jasnih nočeh s Krke donela pesem »Luna sije«. (Nadaljevanje prihodnjič) •»••••« »••»••••• •••••»»•■ ■•••••••» ••■•••••• ••»•••»•» ■••«•»••• «••••«••« «•*••»••• »•■•••••• SPOROČILO UPRAVE PROSVETNEGA DELAVCA Kljub večkratnim opozorilom nekateri naročniki in društva učiteljev in profesorjev še do danes niso poravnali naročnine za Prosvetnega delavca. Zaradi tega je začela uprava izterjevati zaostalo naročnino, in sicer vse do 31. avgusta tekočega leta. Da bi svoje delo poenostavila, razpošilja sezname dolžnikov naravnost na posamezne šole. Zato prosi šolska vodstva, da jih izročijo prizadetim. Nekateri naročniki niso 89 kljub opominom poravnali naročnine za več let nazaj. Uprava PD jih opozarja, da izvrše svojo dolžnost. To lahko store v več obrokih, toda najkasneje do 1. januarja 1958 morajo svoj dolg poravnati. Ni izključeno, da bo uprava pomotoma zahtevala od kakega naročnika, naj poravna naročnino, čeprav je ta že izpolnil svoje obveznosti do našega glasila. Take naročnike prosi, da ji oproste, opozorijo pa naj jo, kdaj so ji nakazali naročnino, da v bodoče ne bo več pomot. Šolska vodstva, blagajnike društev in posamezne na-rqčnike prosimo, da nas sproti obveščajo o vseh osebnih sprememba na šolah. Koliko manj reklamacij, nereda in dela bi bilo, ko bi uprava pravočasno zvedela o vsakem premeščenem naročniku, na katero šolo je odšel oziroma, od kod je prišel na novo službeno mesto. Posebno blagajniki tistih šol, na katerih so bile v novem šolskem letu izvršene večje osebne spremembe, naj nam čimprej pošljejo nove sezname. Ob tej priložnosti naj omenimo, da nekateri blagajniki na naše ponovne pozive, naj nam pošljejo sezname svojih naročnikov,' da bi dokončno uredili evidenco vseh naročnikov Prosvetnega delavca, sploh ne odgovarjajo in nam tako povzročajo samo težave in nered pri dostavljanju časopisa. Nekateri učiteljski pari so naročeni kar na dva izvoda Prosvetnega delavca. Menimo, da to ni potrebno, zato naj en izvod odpovedo. Končno uprava ponovno prosi blagajnike, naj ji naročnine ne nakazujejo za vsak mesec sproti, ampak za več mesecev skupaj. I I ! ! i i I i i i 1 1 I i • »•»■«•»•• ■•»■••■•• »•••••«•» •••«•«••• ••»■•«»•» .•»••••