FRANC KRIŽNAR 
99 
Ali je bil Franc Wilfan 
Babič (1909-1986), 
škofjeloški glasbenik, 
morda tudi eden naših 
prvih glasbenih kritikov? 
/OSA/ RAy.GlM.DI r 
avtorjev kol MI Josip Mantuani, Viktor 
Steska. Josip Čerin in Srečko Koporc. 
Slovenska in tuja glasbena znanost še 
dandanes redno posega po tovrstnih 
dosežkih, saj skoraj ni glasbenega pod 
ročja, ki ga ne bi našli tako ali drugače 
zabeleženega prav v CG. Glasbena pri 
loga pa je prinašala vse zvrsti cerkvenih 
pesmi, v začetku največ (spet) cecili-
janske skladbe, ne samo naših - slo 
venskih, pač pa tudi tujih, zlasti še 
nemških avtorjev. Najpomembnejši in 
najplodov itejši sodelavec je bil (speti 
Anton Foerster, ki je v reviji ustvaril 
izvirno slovensko cerkveno glasbo, 
hkrati pa tudi slovensko glasbeno ter 
minologijo. Drugi skladatelji, ki so bili 
obenem pomembni tudi za našo po 
svetno glasbo, so bili npr. pater Hugolin 
Sattner. Fran Gerbič. Ignacij Hladnik, 
Jakob Aljaž. Josip Pavčič, Janko in .Av 
gust I.eban. Vinko Vodopivec, v novej 
šem času pa še Stanko Premrl. Franc 
Kimovec. Krnil I lochreiter. Josip Klemenčič. Anton lobst (tudi Ločan - Zirovec!) in 
Martin Železnik. /lasti še Premrl je najbolj razširil krog sodelavcev skladateljev in 
sam ter skupaj z. njimi skušal ujeti korak s tedanjo evropsko (cerkveno) glasbo. In 
prav v tem krogu najdemo tudi Franca \Vilfana Babica kot avtorja skladatelja, 
dopisovalca in kritika. V svoji knjigi Slovenski cerkveni skladatelji ga obravnava tudi 
Stanko Trobina . ki mu pripisuje v CG objavljena (cerkvena glasbena) dela: -Franc 
Babic je napisal 'Marija, divni cvet'(CG 1932), Adventno' (CG 1932), Božično' 
(CG 1934), Rosite, nebesa', maša (Lj. 1935h. 
Potem pa se je pričelo iskanje Babičcve zapuščine, njegovih del in vseh 
(pre(potrebnih bio- in bibliografskih podatkov. Omenjeno poizvedovanje teče in 
tenzivno vse od konca leta 1990 naprej: žal kar štiri leta po Babičev i smrti. Bojimo 
se. da kompletno gradivo nikoli ne bo na razpolago na enem samem mestu, precej 
od vsega (pre(potrebnega (dokaznega) gradiva pa bo verjetno ostalo za vedno ne 
znanega. Med slednje sodi vsaj Babičevo biografsko gradivo predvojne (pred 1941) 
provenience v Škofji Loki. 
Franc Wilfan Babic 
Babičevo življenje —poskus biografije 
Franc (Frančišek) Babic je bil rojen 27. marca 1909 v škofji Loki. Mesto 71. Oče. 
Franc, krojač (2. avgusta 1874 do 28. oktobra 1935), in m.iti Marija (verjetno go 
spodinja, podatkov o njenem poklicu ni. roj. Bernik. 20. januarja L879 v Stanišu. 
do 28. okt. 1950) sta bila torej Ločana". Živeli so na današnjem Spodnjem trgu 
100 
ALI JU BIL FRANC \\ IIIA\ BABIC < t')D'X l')KC). SK< HJEIO.SA7 CLASISliSlK. MORDA 111)1 
Rojstna biša Franca 
\\ Babica r Škoffi 
Laki, Spodnji trg / ~ 
(Foto Franc Križnar) 
(Lontrgu) št. 24 (Mesto št. 68, od 1930 dalje Spodnji trg št. 33 in nazadnje št. I-"). 
kjer je navedeno lastništvo hiše od 1914 dalje kot razdelilni sklep po dražbi na ime 
Franca Babica, krojača, in še enkrat, leta 1936 kot prisojilo Marije Babic. roj. Bernik*. 
V družini se je rodilo še devet otrok, skupaj torej deset, pri čemer je bil Franc(-e) 
najstarejši: potem so se staršema rodili še Ožbalt (1910—1978), Terezija ( 1911), Jožef 
( 1913-1970), Marija ( 1914). Marija ( L915), bana ( 1917), Matevž ( 1918), Janez (1919) 
in Antonija (1922—1951); podatki o umrlih otrocih Babic so tudi zaradi raztresenosti 
po vsem svetu ter zaradi odsotnih potomcev neažurirani. (Kaparjev; op. pisc: po 
domače se je tako reklo pri hiši) France (Babic) je bil krščen pri sv. Jakobu', v Škofji 
Loki pa je bil tudi (9. maja 1920) birman. Zaradi dejstva, da je večina Babičevega 
arhiva iz vojnega in povojnega časa (1941 — i5 in po letu 1945) ostala na njegovem 
drugem, stalnem domu v Celovcu Klagenlurtu. kamor je France Babic emigriral, so 
malo znani podatki o začetkih njegovega šolanja. O vsem tem ni ohranjenega gradi 
va, tudi zato ne. ker ni na voljo niti arhiva ljubljanske Orglarske šole, za katero pa 
je znano, da jo je izmed glasbenih ustanov France Babic najprej obiskoval in tudi 
dokončal. Iz njegove »Personalkarte« osebnega lista" je razvidno, da je imel Franc 
Babic za seboj »Vblksschule« ljudsko šolo (v Skorji Loki) in »Hauptschule«/glavno 
šolo ali Državno mešano meščansko šolo v Ljubljani, ki jo je obiskoval v šolskem 
letu 1926/27 in zaključil z uspehom »zelo/prav dobro« (Ljubljana—Šiška)6; v času od 
10, septembra 1927 do 29. junija 1930 pa je obiskoval Orglarsko šolo in jo končal 
z oceno »sehr gut«/zelo dobro (odlično; orgle pri S. Premrlu!) in v času od 10. sep-
/'(ttokopija rojstne (matične) knjige župnije Škofia Loka (original brani Matični urad Oddelka 
:n notranje zadere Občine Skofja Loka, zap. štev, 2- Franc(-čišek) Babic 
101 
LOŠKI RAZGLEDI 41 
tembra 1930 do 26. junija 1934 še ljubljanski Državni (glasbeni) konservatorij. ki ga 
je zaključil z oceno -sehr gut« zelo dobro (=odlično) . Med člani zaključne izpitne 
komisije so navedeni takratni ugledni slovenski glasbeni umetniki in vodilni peda 
gogi Državnega (glasbenega) konservatorija: Slavko Osterc. Lucijan Marija Skerjanc, 
Angela Trost in ravnatelj Matej Hubad. Nato pa naj bi" Franc Babic še dve leti obisko 
val zagrebško Glazbeno akademijo (pri prof. R. Matzu! - za kar pa ni na razpolago 
dokumentacije, razen omenjenega navedka; op. avt.l. V tem času navaja Babičeva 
hči Eva B. »... je po pripovedovanju dolgo časa sodeloval in bil r stiku z baronom 
Wolkenspergom v Škofji Loki v gradu Burgstall« (v loškem Puštalskem gradu, saj ista 
navaja tudi današnji sedež loške Glasbene šole"; po naknadnem preverjanju žal te 
trditve zaradi neohranjenih gradiv v tej zvezi ni bilo moč niti potrditi niti ji 
oporekati). Tudi v obsežni zapuščini omenjene rodbine škofjeloških baronov 
Oblak—Wolkensperg"' ni razvidno omenjeno sodelovanje, čeprav je iz posamičnih 
fragmentov moč razbrati, da so -... uprizorili Franza von Suppeja komično opereto 
•Flullc Bursche-". 
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da gre v primeru obravnavanega »Ločana 
Franceta Babica za šolanega in glasbeno verziranega umetnika, ki je nadaljeval in 
končal svojo kariero v pedagoškem glas 
benem poklicu, saj v svojem cit. -oseb 
nem listu« poleg omenjenih podatkov 
navaja tudi spričevala v zvezi z vsem 
navedenim šolanjem, dodaja pa še peda 
goški (glasbeni) izpit, iz solopetja12, ki ga 
je opravil 23. maja 1962 v Celovcu. Svoje 
prve delovne izkušnje je opisal kot ka 
pucinski seminarist« in organist v Skofji 
Loki (1. oktobra 1930-1. oktobra 1933). 
učitelj glasbe v škofjeloški ljudski šoli 
( 1. septembra 1934—1. maja 1940) in na 
zadnje kot učitelj glasbe v Mostah (Ljub 
ljana; 10. maja 1940-20. aprila 1941). 
Potem (prti podatek iz korespondence 
med Francem Babičem in A. lanom naj 
bi bilo to že pred 28. aprilom 1939; spet 
za drugi podatek naj bi veljal 20. aprila 
1941": in še tretji podatek: 1. december 
1942") je Franc Babic torej odšel i/ 
Ljubljane in škofje Loke na avstrijsko 
Koroško, kjer je v času od 1. decembra 
L942 do leta 19-t3 (očitno do konca 
2. svetovne vojne) poučeval klavir 
v glasbeni šoli v Borovljah,'Ferlachu 
(pri Celovcu Klagenfurt). od 13. marca 
1933 p;t je že zabeleženo Babičevo de-
Babičev rokopis: fragment pisma, ki ga je 
/5. februarja 1932 iz Škofje Inke pisal 
S. Premrla 
102 
ALI JE Bil FRANC WLLFAN BABIC (1909-19H6/. ŠKOFJELOŠKI GLASBENIK MOHDA TUDI... 
lovanje (kot zborovodja?) v »Musik-
verein fur Karnten« Koroško glasbeno 
združenje v Celovcu. Poleg teh dejav 
nosti so razvidne še: od 1. oktobra do 
1. decembra 1944 vodenje glasbene šole 
Brandenburg (?) in zborovodja zbora 
M. G. V. Deželne industrije v Celovcu. 
Krivi Vrbi, Krumpendorfu (ob Vrbskem 
jezeru), ženskega zbora šole za zdrav 
stvene delavce v Celovcu itd. 
V Celovcu, na tamkajšnjem Dežel 
nem glasbenem konservatoriju, pa je 
najdlje poučeval solopetje, zborovod-
stvo in bil korepetitor - pianist in orga-
nist. Iz tega časa navaja sam. da je 
napisal čez 300 glasbenih del (pesmi 
samospevov in glasbenih študij?). Leta 
1953 je Franc Babic dobil tudi uradno 
avstrijsko oziroma celovško domovin 
sko pravico s »službenim- ali delovnim 
listom, s prvim stalnim bivališčem 
v Krumpendorfu Krivi Vrbi ob Vrbskem 
jezeru. Hauptstrasse <S0 II!\ Od IS. sep-
'Drugi dum- Franca W. Babica v Krumpendorfu (Kriti 1 Trbi) ob 1 'rbskem jezeru CFoto Franc 
Križnar) 
Franc Babic skupaj z žene Brunhildo 
Waller; poročna slika, Celovec, 6. september 
1948 
103 
LOŠKI RAZGLEDI 47 
tembra 1969 pa do 15. septembra 1974 pa je v službenem potrdilu »Dienstzeugnis« 
navedeno, da je Franc Babic" opravljal privatno službo zasebnega učitelja na 
Koroškem in v tem svojstvu poučeval solopetje in harmoniko"1. 
Zanimiv je Babičev dopisovalski fragment, ki je po razpoložljivih dokumentih, 
ohranjenih zvezkih CG. trajal zlasti še s takratnim urednikom le-tega in pa rav 
nateljem ljubljanske Orglarske šole, msgr. Stankom Premrlom v letih 1932 do 1935. 
Najbolj zanimiv med vsemi temi, poleg objave štirih Babičevih kompozicijskih 
prvencev, je zagotovo dopis, ki je ohranjen v Premrlovj zapuščini' . Ta se dotika Pre-
mrlovega komomoglasbenega opusa. Tako ob priložnosti prve izvedbe Premrlo-
vega Godalnega kvartetav D—duru lahko razberemo iz pisma Franca Babica Premrlu 
CŠkofja Loka. 15. februarja 1932)«... obenem Vam čestitam k uspehu Vašega Kvarteta 
na lok, ki so ga izvajali gojenci Državnega konservatorija na javni produkciji, tudi 
za radio obenem. Prav ugajal mi je. le škoda, da so izvajali samo dva starka. ... Saj 
imamo tudi mi Radio kvartet (?}. ... Sedaj pa čitam v Cd. da je ta skladba stara 25 let. 
Celih 25 let ste po mojem prepričanju krivico trpeli- obžalujem ...<•'". To kaže Franca 
Babica kot enega prvih škofjeloških glasbenih kritikov', saj so takratna dopisovanja 
v CG pomenila precej več kol pa Zgolj osebne, subjektivne poglede na glasbeno 
življenje pri nas. Pa tudi uredniški koncept CG je bil vseskozi naravnan zelo uni 
verzalno in kakor kaže ta in še drugi primeri, ni bil naravnan zgolj v cerkveno glas 
beno produkcijo in reprodukcijo. Njegovo ime (Franc Babic) se dvakrat pojavi tudi 
v CG. v rubriki »Dopisi«. Babičev očitni kompozicijski prvenec je tudi izšel v CG in 
to še predno se je »spopadel- s poročevalskim ali morda celo »kritiškim- glasbenim 
peresom. V 55. letniku CG (1932, Priloga 5-6) je izšel njegov 3—glasni ženski zbor 
z orgelsko spremljavo -Marija, divni 
cvet-, v zadnji, dvojni številki (CG, 
55/1932, Priloga 11-129) pa še mešani 
zbor a cappella ( = brez spremljave) 
•Adventna«. V naslednjem. 56. letniku 
CG (1933, štev. 1-2 na str. 26-27) se je 
Franc Babic (prvič!), v naslednji številki 
istega letnika CG1'' pa še drugič oglasil 
v pisnem prispevku in se dotaknil 
pomembne slovenske glasbene oseb 
nosti, muzikologa in umetnostnega 
zgodovinarja dr. Josipa Mantuanija 
(1860-1933). ki je v tistem letu (IS. mar 
ca 1933) v Ljubljani tudi umrl. V nasled 
njem letniku CG (57/1934, št. 5-6. 
str. 82-84) pa Franc Babic že poroča 
o stanju cerkvene glasbe v Škofji Loki. 
V tem zapisu je najpomembnejša pišče-
va ugotovitev, da ima Škofja Loka tri 
cerkve in tri samostojne pevske zbore Babičev notni zapis; začetek klavirske lia 
ni njihovih korih. Za kor sv. Jakoba, ki hnle. ep. 432 
104 
ALIJEBIL FKAJVC U///-;.I.\ BABIC (1909 19H6) ŠKOFJELOŠKI GlASBESIK. MORDA II 1)1 
ga je vodil Jože Matek (diplomant celjske Orglarske šole), očita, da pri procesijah za 
veliko noč in telovo igra mestna godba (posvetne) koračnice, kar je necerkveno; 
zato naj tudi godba ob teh priložnostih igra cerkvene melodije ali pa naj sploh ne 
gre za procesijo s takimi poskočnimi melodijami! Omenja še kor škofjeloške 
uršulinske cerkve, ki pa ga ne oceni najbolje. Se najbolj pohvali kapucinsko cerkev, 
kjer je očitno deloval sam! Že v naslednjem letniku CG (57 1934, št. 5-6, str. ti2-H-i) 
se je Franc Babic spet oglasil in se razpisal o prvem koncertu nanovo ustanovljene 
ga Dekanijskega cerkvenega zbora. To je bilo 29. aprila I934 ob ustanovitvi staro-
loške clekanije. glavni pobudnik in dirigent pa je bil Anton Jobst iz Žirov. V istem 
letniku CG (57/1934, Priloga 11-12) je objavil 3-gkisni ženski zbor s spremljavo 
orgel -Božična-, v naslednjem letniku 
CG (58, 1935. Priloga 11-12) pa je zad 
njič prispeval cerkveno skladbo - mašo 
z naslovom Kosite, nebesa- za mešani 
zbor in orgle. Potem se Prane Babic 
v CG ni več oglasil. 
S Premrlom je ostal še v koiespon-
denčnih stikih v letih, ko je že živel in 
deloval na avstrijskem Koroškem-, vse 
tja do leta 1960, ko je ohranjeno zadnje 
pismo Franca Babica S. Premiki, ko mu 
24. oktobra (1960) iz Krumpenclorfa 
čestita ob visokem, 80. življenjskem 
jubileju. 
Babičevo življenje in delo v Celovcu 
in njegovi okolici ostajata za ves povojni 
čas bolj ali manj zavila v meglo: razen 
tistega, kar je bilo mogoče razbrati iz še 
ohranjene skladateljeve zapuščine, ki je 
v večini primerov kar dovolj natančno 
datirana in pa iz nekaterih sporadičnih, 
slučajnih »uradnih« navedkov ustanov, 
zlasti še šol, v katerih je deloval: v glav 
nem kot pedagog, vse manj kot repro-
duktivec, tu in tam pa še tudi kot 
zborovodja in klavirski ter orgelski 
fia 
Babičev rokopis: fragment pisma, ki ga je 
/•>. novembra 1944 pisal S. Premrlu 
spremljevalec ali v primeru orgelske 
inštrumenta še kot organist (solist). 
V času delovanja v Celovcu je imel 
Prane Babic zaradi raztresenosti svoje 
sicer številne družine (bratov in sester) 
po celem svetu s prijateljem Alojzem 
Janom (roj. 1913, ključavničarjem po 
poklicu in nazadnje izdelovalcem 
105 
LOŠKI RAZGLEDI i~ 
/kravjih/ zvoncev!) iz Višelnice (12). ki spada v faro Zgornje Gorje (nad Bledom). 
lepe. več kot zgolj prijateljske stike in odnose. Številna korespondenca je resda 
ohranjena le na eni. Janovi strani, zato pa seveda zaradi dveh povsem različnih oseb 
nosti ta kaže na globoke in splošne družinske vezi in podatke. Zanimivost omenjene 
korespondence je tudi v tem. da hrani A. Jan tako pisma Franca Babica kot kopije 
svojih pisem, ker mu je vsa (razen kartic itd.) pisal s pisalnim strojem in je zato 
ohranil tudi kopije svojih pisem. Eni in drugi, torej Babičevi in Janovi, so se v vsem 
povojnem času med Zgornjimi Gorjami in Celovcem oz. Krivo Vrbo (udi redno 
obiskovali. Prvo (Babičevo) pismo datira \ ki novem arhivu že 2<S. apr. 1939. Iz nje 
ga naj v tem primeru zato citiramo samo tisti del. ki se (očitno) nanaša na Babičevo 
glasbeno delovanje: «... imaš mnogo dela, tudi jaz se ne morem pritožiti, kerdelam 
z učenjem in potem doma kav naprej, kakav ura. Verjemi mi. da laka še nisem bil 
vprežen v mojem življenju ... Potem je nekaj (vojne) pavze v navedeni korespon 
denci, tako da se prvo pismo A.Jana Babiču pojavi »šele« 25. maja L945J . 12. febru-
raja 1949 piše Franc Babic A. Janu: "... Sodelujem pa seveda p voli plačilu v nemškem 
pevskem društvu. To je moj poklic in učim zbore. 12. decembra (1948) sem imel ve 
lik koncert. Takega aplavza nima zlepa vsak kol sem ga imel jaz. Malo težko je priz 
nali sposobnost tujcu in lo enemu Slovencu, pa vseeno so mi dali naslov najboljši 
dirigent v Celovcu. Že moram nekaj znali, če se meni prizna uspeh, ker sem eden 
mnogih, ki ljubijo našo Koroško'1 . 18. maja 1952 spet piše Alojzu Janu: ... Strokov 
njaki pravijo, da pojem najbolje in da 
nimam sovrstnika v Celovcu, ki bi me 
prekašal. Prof. Nani Janowsky zagotav 
lja, daje moj glas svetoven in da bom 
imel velike uspehe, če se posvetim operi. 
Zaenkrat me lo ne zanima. Najraje bi 
pa poslal učitelj solopetja na kaki 
glasbeni akademiji, pa naj se bo u> 
kjerkoli, seveda najraje pa v Ljubljani 
ali v Zagrebu ... doma ...«'-'. Še isto leto 
(21. junija 19^2) je Franc Babic spet za 
pisal v pismu A. Janu: -... jaz sem 
v popolnem razmahu, učenju in uče 
nju. V petek, in soboto grem k prvemu 
izpilit in dne 28. avgusta (1952!) je 
končni zrelostni izpit. Moram obvladali 
zelo obsežno snov. Sicer mi ne dela 
težkoč. ker sem se naučil to že pred 
20 teti v Ljubljani. Najtežje je sedaj isto 
snov predelali v nemščini. In strokovni 
izrazi pri vzgojeslovju, lo je precej trd 
n. ,. 0 ... ,. .... oreh. Bom videl?Vse ie odsreče odvisno. 
Pismo Franca Babica, ki ga /e-i. junija 1948 •' 
pisal Alojzu Jami v Višelnico 12. Zgornje ...Za predvajanje me praktično ne skrbi. 
Gorje na Gorenjskem Vsak. kdor me sliši, je presenečen, tako 
106 
Ml fEBIL FRANC \\ II !A.\ BABIC t1909-1986/, ŠKOFJELOŠKI GLASBENIK. MORDA TUDI. 
Naslovnica enega redkih Babičevih tiskot 
KLAMRSKJH SKLADB 
dobro mi gre z glasom. Teoretični del in 
zgodovina je pa tako obsežna, da se Bog 
usmili...--' 12. julija 195"1 spet piše Alojzu 
lanu: -...Jaz sem imel toliko dela. kot še 
nikoli. Veš šola, javni nastopi, šolski kon 
certi ... to da ogromno dela in opravka 
tudi izven šole Sedaj sem nastopil 
počitnice in sem do /5. septembra prost. 
..y' 21. julija 1958 se je spet oglasil A. 
lanu in med drugim napisal: «... Preteklo 
šolsko leto sem imel dela. kot še nikoli. Pri 
nas je tako. da moraš delati in delati, če 
hočeš, da nekaj zaslužiš. No. in kje je 
potem čas za umetniško udejstvovanje, 
za komponiranje?Jaz imam mnogo lepih 
idej. pa kaj hočeš, če nimaš časa. da izko 
ristiš. ..y' 23- decembra 1958 ("rane Babic 
spet piše A. lanu in med drugim omeni: 
.... Jaz imam sicer mnogo dela. Vsak 
prosti čas izrabim za kulturno delo. 
Ravno danes sem odposlal v Ljubljano 
moj strokovni članek (?) za glasbeno revijo (?). Bom le videl, kako ga bodo sprejeli. 
Zajel sem strokovno (pevsko) vsaj tako. da bodo vide/i. da jaz ne spim, in da tudi 
nekaj znam. ..."'' 20. decembra 1959 spet lahko preberemo v Babičevem pismu A. 
Janu: -...Jaz imam vedno mnogo dela. Prostega časa ne poznam. Doštudiral sem 
solopetje in že učim in pripravljam pevce za opero. Imam uspeh in največje veselje v 
tem. Naravno moram študirali vzgojo glasu in sem se specializiral na tem področju. 
...»-'. 13. oktobra 1967 pa: -...Jaz sem zelo zaposlen. Imam 40 učnih ur na teden. 
potem pa še delo doma. ../" 
Potem, ko je »učitelj solopetja in skladatelj- Franc Wilfan Babic (tudi -tseh. torej: 
Babitsch!) 11. junija 1986 v Celovcu v 86. letu umrl. so sledila še pisma med ome 
njenima družinama (v imenu Babičevih žena Brunhilda in edina Babičeva potomka 
hči Eva) zjanovimi najdlje še do leta 1990 (1991); vendar so v glasbenem pomenu 
vsebinsko nezanimiva, tudi za omenjeno področje obravnave. V nekaterih pogo 
vorih 7. A. lanom se je našlo tudi to. •... da je Franc Babic tudi učil na loški mešča 
nski šoli in orglalpri uršulinkah (v Škofji Loki'') ... Ko seje s kar štirimi brati odselil 
na Koroško, najprej v Borovlje, je postal čisto pravi Korošec ... A.Jan in Prane Babic 
sta nekaj časa (po drugi svetovni vojni) živela skupaj v Celovcu ... Po vojni, četudi 
1'ranc Babic ni imel nič skupnega s tako znanim (slovenskim/ domohranstvom, ga 
do leta 1950 ni bilo domov. vSkofjo loko. niti takrat ne. ko mu je umrla malh (ni ga 
bilo na pogrebu svoje matere v Škofjo Loko v začetku novembra 1950 ?; mati je 
umrla 28. oktobra 1950!). Arhiv korespondence med Francem Babičem in A. Janom 
obsega 130 enot. večinoma pisem, nekaj malega tudi kartic, voščilnic, čestitk in 
dopisnic. Babičev del te korespondence je v glavnem v rokopisni obliki, nekaj 
107 
LO&KI RAZGLEDI 47 
malega je v tipkopisu, in obsega 61 enot. Janov fragment tega opusa pa je make 
večji, saj njegove, izključno tipkopisno ohranjene, kopije pisem Franca Babiču 
obsegajo 69 enot. 
Za svoje delo je bil Franc W. Babic v Celovcu oziroma na Koroškem kar nekaj 
krat odlikovan oz. nagrajen: 2-krat (bron in zlato) je prejel odličje avstrijske Koro.ške 
pevske zveze (Karntner Sangerbund). dvoje spominskih odličij (iste zveze), dvakrat 
zaporedoma ga je odlikoval koroški deželni glavar, v njegovi zapuščini v Celovcu 
pa sta še dve (neidentificirani) podobni spominski odlikovanji. 
Franc Wilfan Babic je živel in deloval med Celovcem in Krivo Vrbo (ob Vrbskem 
jezeru), občasno, samo še na (eno)dnevne obiske pa se je kdaj pa kdaj po (2. sve 
tovni) vojni še vračal v svojo rodno domovino: Ljubljano in Skofjo Loko. Umrl je 
11. junija 1986 v Krivi Vrbi (ob Vrbskem jezeru), pokopan pa je bil 20. junija na 
(zasebnem) pokopališču župnije sv. Martina v severozahodnem predmestju Celovca 
(Luegerstrasse). 
Slovenska enciklopedika Franca Babica ne omenja, razen da je z omenjenim opu 
som štirih cerkvenih pesmi, ki jih je objavil v (XI ( 1932— 35) naveden v Slovenskih 
cerkvenih skladateljih3". 
Temelju i podatki -bibliografski pregled kompozicij Franca W. Babica 
V pričujočem popisu Babičevih del se v glavnem naslanjamo na zasebni arhiv 
skladateljeve žene Brunhilde in hčere Eve Babic ( Klagenfurt Celovec. Rizzistrasse 6). 
Babičev popis glasbenega opusa (glej zap. št. 400-524. hi kažejo število skladateljevih deli), 
kopija avtografa v njegovi zapuščini v Celovca < 10. avgust /9669 
108 
Ml II IUI FRASC \\lil.-\.\ BABICI 1909-1986). SKOF/ELOSKJGLASBESIK. MORDA TI 1)1 
Franc IV. /W>/c 
i r sredini l r «//«o 
hčerko Evo Babic 
(na levi) in ženo 
Branhildo Babic 
i na desni>. med leti 
1975 do /VtiO 
Nekaj malega (potrditve in ponovitve) je bilo mogoče najti še v CG. Kajti skladatelj 
ni zapustil popisa svojih del. čeprav se v enem od prijavnih fragmentov (očitno gre 
/a skladateljev avtorski popis za avstrijsko avtorsko agencijo. 10. avgusta 1968) nahaja 
28 del, med opusi od št. 400 do št. 524. Tudi zato in pa zaradi nekaterih (redkih) 
skladateljevih oznak opusov, smo Babičev popis glasbenih del razdelili v dve sku 
pini: tisto, ki nosi oznake opusov in dela brez znanega opusa. Prav zato dopuščamo 
\ tem primeru določeno distanco do navedenih Temeljnih podatkov.... ker je ta pre 
gled prvi in prav gotovo ne dokončen. Vanj so uvrščena Babičeva dela. ki so izšla 
v tisku, pa tudi njegovi (dosegljivi) rokopisi. Pri sestavljanju te Bibliografije ... je 
upoštevana ustaljena mednarodna univerzalna decimalna klasifikacija*'. Opuščene 
pa so glasbene oblike, kompozicijske zvrsti, ki se v Babičevem opusu sploh ne po 
jav ijo (npr..- opera, kantata, koncert, simfonija, sonata itd.). Prav tako so v tem popisu 
(vseh) Babičevih del zajeti le tisti podatki, ki so znani in nedvoumni ob vpogledu 
v skladateljev opus in razpoložljivo zapuščino. Ta vsekakor ni popolna in je kljub 
glavnemu in edinemu nahajališču, pri 
vatni zapuščini na skladateljevem domu. 
verjetno možna še kje (uredništva in 
njih sedeži, dirigenti, zborovodje zborov 
in pevci, kapelniki in inštrumentalisti, 
cerkveni kori, župnijski uradi. ...). Zato 
še vedno obstaja raziskovalcev in 
popisovalcev dvom tako v pogledu 
Babičev e bio- kol tudi bibliografije. 
Tako naj bi ta bibliografija glasbenika in 
skladatelja Franca Will'ana Babica pome 
nila le avtorjev lorzo in ne nekaj 
dokončnega. Babičev bibliografski pre 
gled kompozicij je narejen po abeced-
Nagrobnikz /pisanim imenom F. IV. Babica 
na pokopališču ž. c. sv. Martina v Celovcu 
(Foto Franc Križnar) 
109 
LOŠKI RAZGLEDI 47 
nem zaporedju naslovov skladb, prav tako pa je glede na avtorjeve (dosegljive in 
znane) oznake opusov razdeljen na označeni del opusov in neoznačeni del, ter še 
dodatno poddeljen na posvetni in cerkveni opus. 
Pri Babičevem izvirnem nemškem opusu smo prevedli naslove in uvodne 
opombe, ki jih je skladatelj pripisal takrat, ko je določeno delo posvetil, ali posebej 
zaznamoval njegov pomen tudi v slovenskem jeziku. Zlasti še nekaj težav je bilo v 
njegovem rokopisnem delu zapuščine, saj njegova pisava (morda tudi znanje 
nemščine?) marsikdaj zamegljuje natančen in pravilen (pesniški) prevod; nasprotno, 
pa nismo prevajali slovenskih naslovov v nemščino. 
Z označenim (= znanim) opusom 
[ POSVTTN A DELA 
A Komorna dela 
a S n m o s p e v i 
l.Abschied Slovo, op. 3)1 ali in 505, (bes. K. Hudi). I.iecl tur Tenor und Klavier pesem z.i tenor in 
klavir, rkp. Krumpendorf30. 9. 1957, 1968 (popr. 1970). 
2 Allerseelen TA; duša. op. 190. Lied tur Mezzosopran und Klavier pesem za mez/osopran in klavir 
(bes. H. v. Gilm), rkp.. Klagenfurt Celovec. (?). 
š Aus meiner Tranen spriessen Iz mojega napoja .. . op. M2. |0r hohe Stimme (Sopran) mit Klavier 
begleitung, za visoki glas (sopran) s klavirsko spremljavo, i bes. 11, 1 leine), rkp. Krumpendorf W6hrter 
See. december 1967 in 11. It. 1969. 
t.DerTod! Smrt!, op. 412 ali in 501. (bes. II. Homai. rkp. velika noč. 1958, 
5. Einsam hintern letzte tlans Osamljen za zadnjo hišo, (skupaj z: Es gibi so vvunclcrvvcissc Nachte 
Čudovite bele noči. op. 361 ali in 193. fur Tenor mit Klavierbcgleitung za tenor s klavirsko spreml 
javo, (bes. K. M. Rilke), rkp. Klagenfurt. 17. 1. 1958 in (ponovno) 196(1. 
(>. Es gibt so wunderweisse Nachte Čudovite bele noči. op. 395. tur Sopran (Tenor) mit Klavicr-
begleitung za sopran (tenor) s klavirsko spremljavo, (bes. R. M. Rilke). rkp. Klagenfurt, (>. 2. 195S in 
(ponovno) Krumpendorf 1959. 
"Gib mir Daj mi. op. 507, (bes. H. Homa), rkp. (?). 
K. Heitung Ozdravljenje, op. 425, t.ied tur Sopran Šolo unči Klavier pesem za sopran šolo in klavir (bes. 
R. Huch). rkp. Klagenfurt, 21. 1. 1957. 
9 Hochsommcrnacht Kresna noč, Lied tur Bass und Klavier Pesem /a bas in klavir, bes. (>). rkp. 
Krumpendorf, is. II. 1951. 
K). Ich moehte drauSen dir begegnen Kad bi te srečal zunaj, op. 375 ali, in 391. Lied (fur tiefe Stimme) mit 
Klavierbcgleitung pesem (za nizki glas) s klavirsko spremljavo (bes. R. M. Rilke), rkp. Krumpendorf, 1961. 
11 In allen guten Stunden V dobrih starih časih. op. 427 (bes. I. W. v. Goethe), rkp. (?). 
12 Leben/'Življenje, op. 507 ali in 508 fur Stimme (Alt) und Klavier za glas (alt) in klavir, (bes. E. 
Preining), rkp. Klagenfurt, 14. 2. 1957. 
li.lied/Pesem, op. 410 ali/in 504, Lied fur Bass (Alt) und Klavier pesem za bas (alt) in klavir, (bes. H. 
v. Homa). rkp. (?) 1958. 
1-i.Nacht der Spaziergang Sprehod ponoči, op. 504. (bes. H. Homa), rkp. (?). 
15,Nacht der Spaziergang Sprehodl>oiioči. op. 404 ali in 504, fur Alt šolo und Klavier za alt šolo in 
klavir (bes. II. v. Homma). rkp. Klagenfurt. 5. 11. 1957. 
16. Purpiirrote Rosen binden ...Škrlatno rdeče vrtnice, op. 111. ali in 511 ali in 534 ?) fur eine (tiefe) 
Stimme mit Klavierbegleitung/za (nizki) glas s klavirsko spremljavo, (bes. R. M Rilke). rkp.. Krum 
pendorf. 1961. 
17.Spriiche/Raki, op. 356, fur eine Stimme mit Klavierbegleitung za glas in klavirsko spremljavo, (bes. 
I. Schitz). rkp. Krumpendorf (?). 
18.Wehmitte ?. op. 512/1 in 2. Lied ftir Sopran (Tenor) mit Klavierbegleitung pesem za sopran (tenor) 
s klavirsko spremljavo, (bes. H. Heine), rkp. Krumpendorf, 1967. 
19.Wenn ich in deine Augen seh/Ko pogledam v tvoje oči, op. 513. fur eine Stimme mit Klavier 
begleitung za glas s klavirsko spremljavo (bes. H. Heine). rkp.. Krumpendorf, december 1967. 
20 Winterlichtlandschaft Zimska pokrajina, op. 433. (bes. E. Babolsel), rkp. Krumpendorf, 2.3. 2. 1964. 
110 
Al III. BIL FKA\C \\ILl-A.\ UMIK': < 1909-1986). ŠKOFJELOŠKI GLASBENIK. MORDA 77 1)1 
b)K lav ir 
1 Andante Cantabilc. op. 137, rkp. Krumpendorf, 15. 4 1965 in 23. I 1972. 
2 Ballada/Balada op. i32. rkp.. Krumpendorf, 16. 2. L964. 
Impromptu. op. i i2. rkp. (?) in li.sk (?), posnetek Kadio Slovenija (Marijan Lipovšek klavir. 1973). 
i Impromptu. op. 446, rkp. Krumpendorf (?). 
Impromptu. op. 524. rkp (?). 
H Impromptu. op. 607, rkp. Krumpendorf, 1~. s, 1983. 
Kinderspiel <Hruška igra, op. 430 2. rkp., Krumpendorf ('). 
H Krumpendorfer Polka Krumpendorferpolka, op. 517, gewidmet Herm Direktor Helmut Niedhart, 
burgermeister posvečeno gospodu direktorju Helmutu Niedhartu. županu, rkp. Krumpendorf. 
13-18.2. 1968. 
i Kleine suite fiir Klavier Milici silila za klarir. op. t(M. rkp. (?). 
10. Marsch/Koračnica (Trio), op. 518, rkp.. (?), 13. 2. 196«. 
1 1 Menuett Menuel. op. 430, rkp. (?). 
12 fiocturno/Nokturnoali Andante Cantabile, (?). op. 437, rkp.. Krumpendorf, 1969 in tisk (?), posnetek 
Radio Slovenija (Marijan lipovšek klavir. 1973). 
13 Nocturno Nokturno, op. 534 (?>. posnetek Radio Slovenija (Marijan Lipovšek, klavir, 1973). 
1-4.fioctaroo/Noklurno, op. 535, rkp. Krumpendorf (?), posnetek Radio Slovenija (Marijan Lipovšek, 
klavir. 1973). 
IT Nocturno Nokturno, op. 536 (?), posnetek Kadio Slovenija (Marijan Lipovšek. klavir, 1973). 
16. tioctiarnio/Nokturno. op. 561, rkp. Krumpendorf, januar 1973-
I" Nocturno 'Nokturno, op. 601, rkp.. Krumpendorf 23. 10. 1978. 
is Nocturno Nokturno, op. 602, rkp.. Krumpendorf, 1980. 
19 Nocturno Nokturno, op. 605, rkp.. Krumpendorf, 1980. 
Jo Nocturno Nokturno \ h—molu, op, 631. rkp.. Krumpendorf. 23. K). 1978. 
21 Polka, op, 519. rkp. Krumpendorf, 10. 2. 1970 
22 Polka. op. 431, rkp., Krumpendorf. II. 2. 1964 'ali in 1968?). 
23. Postludium Postludij, op. 623, rkp. (?). 
2 i Preludium Preludij, op. (28 v D-duru, rkp. Krumpendorf. 21. 1. 1964, posnetek Radio Slovenija 
(Marijan Lipovšek. klavir. 1973). 
2^ Preludium Preludij, op. (->22. rkp. (?). 
.'i' Romanze Romanca, op. S3 t. rkp. I?). 
27.Rotnaaze/Romanca. op, 565, rkp. (?). 
28. Tanz./Ples, op. 510, rkp. (?). 
2'K'traumerel Sanjarjenje, lur Klavier/za klavir, op. 523, rkp. Krumpendorf (?). 
3(i Traumerei Sanjarjenje, lur Klavier za klavir, op. 538. rkp. Krumpendorf (?). 
31 Walzer Valček, op 537, rkp. Krumpendrol (?). posnetek Radio Slovenija (Marijan Lipovšek. klavir. 
1973). 
32 Wdrtherseemarsch Koračnica Vrbskegajezera, op. 518, rkp. (?). 
53 Zvvischenspiel J7r</j,t,'W. op. 622 1. rkp. (?). 
t) Orgle 
I Spominčice (bes. S. Gregorčič), rkp. (?). 
B. Zbori 
a) Brez spremljave (a cappella) 
1 Mešani zbori 
1 Der Seele vom Karntenland Duša Koroške, op. 201 (bes. F. Scholl). rkp. (?). tisk - ciklostil (?). 
2 Nun kommt der Friihling wieder Sedaj pride ponovno pomlad, op. 313. (bes. ''). rkp. (?). 
3. Trinklied Napilnica. op. 381 (bes. J, Wolf), tisk - ciklostil, rkp. (?), 7. 12. 1962. 
2 Moški zbori 
1 Abschied Voro. op. 3-11. (bes. H. Muller). rkp. (?). 
2 Am Grabe ,\Vi gmhu. op |S(>, tisk - ciklostil. (?). 
111 
LOŠKI RAZGLED! 47 
3.Baueenfgebet/Kmetova prošnja, op, 324, (be.s. I Podessan), rkp. Krumpendorf, 1". 10. 1960 (?). 
t Dic Karawanken "Karavanke, op. 322 (?), (be.s. E. I loschen), rkp. (?). 
5. Dort bin ich so gern ... Tam sem laku rad ... op. 339. (bes. >), rkp. (?). 
d Festgesang Slavnostna pesem, op, 403 (bes, |. Golles), rkp. <?). tisk: Sangerfreund <?). 
Grablied Pogrehnica, op. iS(, (?). (bes. \\ alk ?). rkp, Krumpendorf. 13. 12. 199". 
8. Im Abcndrot 1 ečerna zarja. < >p. 454 ali in t55, (bes. C. Lappe). usk - dkiostil. rkp. (?). 
9.In alk-n gutten Stunden o/; vseh lepih urah. op. i2~. (bes. J, \V. (loethe), rkp. (?). tisk: Sangerfreund (?). 
1<) ImMaien \' maju, op. 33 1 (bes.J. Radenberg), rkp. Krumpendorf, 2t. 3. 1991 
1 I. Kartncn BegruiSmotto Koroški pozdravni moto, op. 351, (bes. \V. Grabner), rkp (?) 
12 Mei llamer ?, op. 329. -Dicht. \\. Grabner gewidrnet posvečeno pesniku \X'. Grabnerju. (bes. 
Thomas ?). rkp. 22. 19. 1950. 
13.Mei Heimal Moja domovina, op, 320. (bes, 1-'. Podesser). tisk -dkiostil. rkp. (?). 
1 1. Mein Kartnerland lfo/ii koroška dežela, op. tOO (bes. S. Gorenziel >. rkp. (?). tisk: Sangerfreund (?). 
IS. Nun kommt der Friihling wieder Spet se h<> vrnila pomlad, op. 313. 1 bes. ?), rkp (?), 19. 7. 1949 (?). 
19.Sommer Poletje, op. 102. (bes. Bimbad). rkp. (?), tisk: Sangerfreund (?). 
1~ Steht aaf/Vsianile. op. 3.31. 'bes. ?), rkp, (?). 
IK Unterdem Lindenbaum I'ud lipo. op. 3K). (bes. II. Pfaili. rkp (?). 
19. Wun.sc h /clja. op. 913. (bes \ Petzold), komponiert und den getiin Singerin vom (?)gewidmet kom-
ponirano in posvečeno (?>. rkp. Krumpendorf. S, (>. 1976. 
3. Ženski zbori 
1 Motto .1/0/0. op. 329 (bes. E. Stromberger). -des i'r. Chores der Krankenpflegeschule in Klagenfurt-
ženskemu /boru Zdravstvene šole e Celovcu, rkp. (?) in tisk - ciklosiil (?). 
3, Im Abendrot V večerni zarji, op, 455. (bes. C. Lappe), rkp. (?) in tisk -dkiostil (?). 
I Weihelied Posvetilna pesem, op. 327 1 bes Dr. I. Golles). -Zur Eroffnung der neuen Chirurgien in 
Klagenfurt Ob odprtju nove kirurgije v Celovcu, rkp. (?) in tisk - dkiostil (?). 
<>. Weinacht Božič, op. t53. (bes. ?), rkp. (?> in lisk - ciklostil (?). 
7. Wiegenlied Uspavanka, op. 332 (?), (bes. M. (rrasser), tisk - dkiostil (?), rkp. Krumpendorf. 1973 (?). 
II CERKVENA DELA 
A Zbori 
a ) Brez spremljave (a cappella) 
1 Mešani zbori 
1 Ave Maria. op. 921. rkp. (?). 17. 4. 1983. 
2. Evharistična. op. 933. (bes. k. Gartnen. rkp. C'). 2i. 5. 19.S5, 
b) S spremljavo 
1 Mešani zbori 
1. Tantum erg,o/Hymnus v Es-duru, op. 313 tur Bass Šolo. Chor und ()rgel za bas šolo. /bor in orgle. 
(bes. ?). rkp . Krumpendorf. S. 9. 1959. 
Z neoznačenim (= neznanim) opusom 
I POSVETNA DELA 
A Komorna dela 
a) 5 a m o s p e v i 
1 Abschied SI<nn (bes. H. Ilomma) tur Alt und Klavier za alt in klavir. Frau R. Heinrieli gewid-
met posvečeno gospe R. Ileinrieh. rkp. (?), februar 195". 
2. Abschied Poslot ilna pesem, l.ied rti r Tenor und Klavier pesem za tenor in klavir, (bes. R. Hudi I, rkp.. 
Krumpendorf. 30. 9. 1957. 
3. Am schonen Strand zum Worthersee 'Na lepi obali Vrbskega jezera, (bes. s. Luschnig), rkp. (?). 
4. Bosa pojdiva ... za bas s spremljavo klavirja, (bes. K. Destovnik-Kajuh), rkp.. Celovec. 29.-22. 10. 1959. 
5. Dolenjska, (bes. ?). dvospev s klavirjem (?). rkp. (?). 
9. »Du« -Ti; Lied fiir Sopran und Klavier pesem za sopran in klavir, (bes. K. I luehl. rkp. (?). \Veinacluen 
Božič. 1959, 
112 
MI It Bil FRANC Urt/-:iA BABIC'(1909-1'9H6I. ŠKOFJELOŠKI GLASBENIK MORDA II 1)1 
7. »Du heiligc Sehnsucht« Ti ine/o hrepenenje, fur mittlere Stimme und Klavier za srednji glas in klav ir 
(bes T. Haslinger). rkp. (?). 
K. Einsam hinterm letzten Haus osumljen za poslednjo hišo. fur Tenor mit Klavierbegleitung za tenor 
s klavirsko spremljavo, (bes. R. M. Rilke). rkp.. Krumpendorf. 1960. 
l) Es gibt so wunderweisse Nachte /o je čudovita belina noči. Lied fur Tenor und Klavier pe.sem za 
tenor in klavir, (bes. R. \l. Rilke), rkp. Klagenfurt, 6. 2. 19S8. 
10. Hatt einen Knabcn Imela semfanta, (bes. Budjejovice), rkp. (?). 
11. llcilmif! (Ozdravljenje, Lied liir Sopran und Klavier pesem za sopran in klavir, (bes. K. Huch), rkp. 
Krumpendorf. Il.>s-. 
12. leh bin am Strand - Tango/Jaz sem na obali ... - tango, (bes. Lj. Zimmer), rkp. (?). 
I 3 Klagendes Lied Tožba, fur tiefe Stimme und Klavier za m/ki glas in klavir (bes. H. v. Homa), rkp. 
(?), 1. 5. 19S- in (ponovno) 1. 5. 1958. 
I i Ko bi biva ljepa ura, koroška ljudska (bes. ljudsko), rkp. (?). 
I S. Knnst Umetnost, liir eine Stimme und Klavier za glas in klavir (bes, I. Schiitz Preinig), rkp. Klagenfurt. 
is. I. 1957. 
\i\ Lied I'esem. Lied liir Bass oder Alt und Klavier pesem za bas ali ah in klavir, (bes. H, v. Homma), 
rkp.. (?). 25. i. [9V, 
l~ Man kann voni Worthersee traunieii Lahko sanjaš o Vrbskem jezeru, Langsam \Valzer Počasni 
valček, bes. (?). rkp. (?). 
I s. Meeresstille Murska tišina. Lied liir Alt (alt. tiefen liassi und Klavier pesem za alt (alt. nizki bas) in 
klavir, (bes. I \Y. v. Goethe), rkp (?), 1~ II. 1953 in (ponovno) Krumpendorf, 31. 10. b)So. 
19. Opatifa/Pofte. piijle, drobne ptice, (bes. narodno*, pi ir. L Babic, rkp. (?). 
20.Opatija Pojte. pojte. drobneptice, (bes. narodno), /a dva glasova in klavir, pi ir. F. Babic, rkp. (?). 
JI Samo još dva dana. (bes. ?), rkp.. (?). 2"\ 2. 1960 
22 Spominčice, (bes S. Gregorčič), rkp. ('). 
h) K I a r i r 
1 Am schdnen Strand vom W6rthersee Na lepi obali Vrbskega jezera, rkp. (?), 
2 Argenta-tango. rkp.. 10. 1. 1936(?). 
'i Impromptu v Des-duru, rkp Krumpendorf (?). 
i.-(). Kla%ierstiicke Klavirske skladbe. 
1. Preludium Prelttdij, op. 428: 
2. Adagio cantabile. 
3. Meditation Meditacija, rkp. (?). 
7 Kleinertanz Mali/iles. rkp. (?). 
s Nocturiio Noktumo, rkp. (?). 
i| Posihidivaa/Postludij. rkp. (?) 
I11 Preludium Preludij, rkp. (?). 
II Toccata Tokata, rkp. <?). 
12. Walzer 1 a/ček rkp. l'J). 
13 VCiegenlied Uspavanka, rkp. Krumpendorf. marec 1958. 
1 t. W6rthersee Marsch/AToračnica Vrbskega jezera, rkp.. Krumpnedorf (?). 
lS.n. n. ( = delo bre/ naslova - fragment. 5 str.), rkp.. Krumpendorf, Iri. 1. 19^2. 
H. Zbori 
a i Brez spremljave (a cappella) 
1 Mešani zbori 
1 Klage nicht Ne toži. (bes. M. Hoschtek-Miilheim), rkp. (?). 
2 Lied Pesem, (bes, ?), rkp. (?). 
3- Pozimi pa rož'ce ne cveto. (bes. slov. narodna), rkp (?). 
i Segen der Arbeit Blagoslov dela, (bes. F. Schol). rkp. (?). /um J. L. Ta g-. 1951. 
5 Strašno trpiš. (bes. ?). rkp. (?). 
6. Sva duša žudi. (bes. ?). rkp. (?). 
~. Tužnoj majci. (bes. ?), rkp. (?). 
113 
LOSU RAZGLEDI 47 
H. Vatcrund Lindenbaum Oče in lipa. (bes. H. Pfeil ?), rkp f?). 29. K. 1%,S. 
9. Zdravo, zvijezdo moja. (bes. ?), rkp. (?). 
2. Moški zbori 
I Abschicd Sfom (bes. E. Miiller). rkp. (?), 1960, ii.sk (?). 
i.Abschied^V/oro. (bes. F. Scholl, llJ52>. rkp. (?), tisk - ciklostiK?). 
V ALauelle a KJaus ?, (bes. ?). rkp. (?), tisk (?). 
i Ban Gliick is ka Bleibm Sreča je ostala, (bes. ?), rkp. (?), tisk - ciklostil (?). 
S Bis mm Kreuz bin teh gengen Do križa sem šel, (hes. ?), rkp. (?), tisk - ctklostil (?), 
(' BegruKmotto Po-dravni mala. (bes ?), rkp. (?), tisk -ciklostil (?). 
Darf bin ich so gern Ali te imam lahko raci . , (bes. ?), rkp. (?). 12. š, 1961. 
H Der Frciheit Recht, der Arbcit 'Svobodipraiica, delu ... (bes ?>, rkp. 27, 7. Il>si. tisk (?>. 
9 Deutsche llvimat \i-i>iška domovina, (bes. K. v. Sclnitzi. -Dem Fordere des deutschen Liedes. 
Gauchormeister, Landtagsabgeordnenten Direktor Fran/ Seitschnig gewidmet- posvečeno •pomoči 
nemškim pesmim, okrožnemu županu in uredniku Deželnih dni-, rkp. {''K tisk (?>. 
P i Die Karawankcn Karavanke, (bes. Murauer). rkp (?), 
I I DieSccle Duša. (bes. ?), rkp. 20. S. 1951. 
12 Ein l.ied muss Pesem mora . (bes. ?), rkp (?). 
1 h, Festgesang Slavilnapesem. Ibes.Josefine Golles-Ortner), •Ik-im liederwettbewerb des \K',Y Seerosl-
Krumpendorf zum 40. Abstimniungsgedenkjahr mit dem 2. Preis ausgezeichnet- ob pevskem tekmo 
vanju MGV -Jezerski roži- Krumpendorf Kriva Vrba ob tO, obletnici uglašenega dela / 2 nagrado . 
rkp. C'), tisk - ciklostil (?). 
1 i.Grablied iXagrx)bnica, (bes. ? Hribar), rkp. C'), tisk F'). 
IS Hcimwch Doinoložje. (bes. V. Stalzer), rkp (?), tisk - ciklostil (?). 
In Hvmna /Umna. (bes. Dr. Josefine Golles-Ortner), •anlasslich der F-roffnung des Klagenfurter Haupt-
bahnofes ob priliki odprtja glavne celovške železniške postaje, rkp. (?), tisk - ciklostil (?). 
17. »I han in mein Herzkui« V mojem srčku .... -Meiner lieben Fratt Brunhildc gewidmet- Moji ljubi ženi 
Brunhildi. rkp. (?). tisk (?). 
18.Im Heimattal/Domovina. Dem M.-G.-V.-Seerosl- in Krtimpendorl" gevv idmet posvečeno M.-G.-V. 
•Jezerska roža- v Krumpendorfu, (bes. '). rkp (?>. 
19 I m Maien V maju, (bes Rodenberg), rkp. (?). tisk.ciklostil (?). 
2(i. In den Kamtcnlicrg Na koroškem hribu. (bes. ?), rkp. (?), tisk - ciklostil (?), 
21 Jubelgesang Jubilejna pesem. (bes. ?), rkp. (?>. tisk - cikosiil (?) 
22.Karntner Cborsl/Koroškikoral. (bes. J. Golles). rkp. (?). 
23. Mein lleimalland Moja domovina, (bes. ?), -Ilerrn Dr, ing. Fran/ Neuner gcuidmet- posvečeno 
g. dr. ing. Francu Neunerju, rkp. (?). tisk (?). 
2 i Mein karntenland U<v</ Koroška dežela, (bes. ?), rkp. (?). tisk - ciklostil <?). 
25. Mein schones Karntenland Moja lepa Koroška dežela, (bes. ?), rkp. (?), li.sk - ciklostil (?). 
2() Mein schones Remstal Moja Upa dolina Rema. (bes. i: Kemjek). rkp. 6.5.1959, tisk - ciklostil (?). 
27 Mein traus Hcimatland Moja domovina, (bes. ?). rkp. (?), tisk - ciklostil (?). Mein Viktring Moj 
Vetrinj, (bes, ?), rkp.. krtimpendorl'. 10. 7. 1950. 
2S Motto Moto, (bes. ?), -die Mannnergesangvcrein Alpenland- moškemu pevskemu združenjeu -Alpska 
dežela-, (bes. ?), rkp. 5. i 1957. 
2) Neujahrgriiss! \orolelm />o:drav'. (bes '•). rkp.. Klagenfurt, 1 i 2 1947. 
30,Novo leto, (bes. F. Terčelj), rkp (?). 
s I O du Schonc Fruhlingszeit '>. // lepi pomladni čas, (bes. ?), rkp. 1951 
32.0 teueres Grenzland '>. draga obmejna dežela, (bes. F.. Kernjak), rkp C'), tisk - ciklostil (?). 
33 1'iemontesisetes Volkslied 1'iemontska ljudska pesem. (bes. ?), rkp. (?). 
3 i Polkiica. (bes. ?). rkp. (?). 
35. Pozimi pa rož'cc ne cveto, slovenska narodna (bes. ljudsko), rkp. F') 
36 Sehnsucht Hrepenenje, (bes \\. M Volk), rkp. (?). 
š~ Skrivnostna roža! (bes. Pelinan). rkp. (?). 
3K.Sommer Poletje, (bes. Julius Otto Bierliatim). -Dem Manncrgesangverein Liederkranz- Winterbach 
gewidmet posvečeno združenju moškega pevskega zbora -Venec pesmi- iz \\ interbacha. rkp. (?). tisk 
- ciklostil (?). 
114 
AliIIlili FRANC, \XIIIA\ BABIC (I909-19H6J. ŠKOFJELOŠKI ClASBEKtK. MORDA TUDI 
39 Steht auf! Vstanite!. (bes. ?). rkp. (?), tisk - ciklostil (?). 
Ki Svobodna je naša domovina (bes. ?), rkp (?). 
11 Ti več opevaš. < bes. ?). rkp. (?). 
12 Tri mladenke, (bes. ?). rkp. (?>. 
i i Vtorthersee \'rl>.sk<> jezen/, (bes. ?). rkp. 1953. 
i i Wirwohl miiafsn ham \vandcrii Moramo vandrati. (bes. ?), rkp. (?), tisk - ciklostil (?) 
(5 Was fligst dem. liabs ... ? , (bes. ?), rkp (?), tisk - ciklostil (?). 
K> Wer schlaffes? Kdo spi?, (bes. ?), rkp. (?). 27. S L951. 
4" Wunsch Želja. (bes. Alfons Petzold). rkp. (?). tisk - ciklostil (?). 
iS Zum Muttertag /a materinski dan. (bes. ?), tisk - ciklostil (?>. rkp.. Klagenfurt, 12. J. L947. 
i1) Zum Sonneuntergang oh sončnem zahodu, (bes. Fr. Ruckert). •Herrn Josef Tschemernig zum 
50. Jiihr. Sangerjubilaum gcvvidmet posvečeno jubileju 50. obletnice petja g. Josefa Tsehemerniga. 
rkp. (?), tisk - cikli istil (>). 
SO Žalostinka žrtvam, (bes. T. Scliškar). rkp. (?). 
; (linogtasni) Mladinski (ali ženski) zbori (?) 
I Ani schonen Stnind. am Vvortliersee Na lepi obali Vrhskega jezera, (bes. s. Luschnig), rkp. (?), tisk 
-ciklostil (?). 
J Angel varuh, /»<</• (bes. ?), rkp. (?). 
5 Bog daj, dober večer ( bes sl<>\. narodna), rkp (?). 
i Metliško kolo i bes. slov narodna), rkp. (>). 
i Ženski zbori 
I Am Kirchtagvveg Xapoli do cerkte. (bes. D. rkp (?). tisk - ciklostil (?). 
J F.r isfs OH /e. (bes. ?). rkp. (?), tisk - ciklostil (?). 
; Es hat sich ... ? . (bes. ?), rkp (?). 
i Es nar als hatt der Hiitimel Bilo je kol i/ti hi neha .... (bes. J. v. Eiehendorf), •gewidme! Dem 
Frauengesangverein Klagenfurt posvečeno združenju ženskega pevskega zbora Klagenfurt, rkp. (?). 
i 1'ruhlingsglaube /'oniliicliui vera. (bes ?), Dem Frauengesangverein in Kmmpendorf am 
\VVinliersee gewidmet posvečeno Ženskemu pevskemu združenju v Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru, 
rkp (-i. tisk - ciklostil (?). 
(• Mlatiči slovenska ljudska, (bes narodno), rkp. (?). 
Motto Moto. Frauengesangverein Krumpendorf am W6rthersee združenju ženskega pevskega zbora 
v Kjurnpendorfu ob Vrbskem jezeru, (bes. ?). rkp. (?), tisk - ciklostil (?). 
s Mrzel veter tebe žene. slovenska ljudska, (bes. narodno), rkp. (?), tisk — ciklostil (?!. 
').Tri mladenke, (bes. ?), rkp. (?). 
10.Tri jctrve žito žele. (bes. ?), rkp. (?). 
11. WanderUed//3()/xjf«a pesem. -Den lieben Sangerinnen des gesangverein I.iederkranz \Yinierbach 
gevvidmct v on \lusik - Prof. Franz Babitsch - Krumpendorf, 20. l). 1959 Posvečeno dragim pevkam 
pevskega združenja Pevski venec v Winterhachu, prof. glasbe F. Babic iz Krumpendorfa. 2u. 9. 1959. 
(bes.J. \\ . v. Goethe), rkp. (?). tisk (?). 
12 Worthersee Vrbshojezero, (bes. ?). rkp. (?). 2-i. 1. 1956. 
13. Wunsch Želja. (bes. ?), -Fran Anna Sleiner. Obfrau des Frauengcsangvercincs 
llarmonie in Klagenfun gevviJmct Posvečeno gospe Ani Steincr. prvi pevki 
združenja ženskega pevskega zbora -Harmonija' v Celovcu, rkp. (?). 
I I Zum Muttertag Oh materinskemu tliiern. (bes. ?), rkp. 12. 2. 19 C. tisk - ciklostil (?). 
15 Žuta kuča, (bes. ?), rkp. (?). 
bi S spremljavo 
1 Mešani zbori 
1 Finem Taglochn« '; . /.\ sopran šolo. mešani zbor in klavir, (bes. F. C. Maver), rkp, Krumpendorf, 
26. 1. 1953, tisk (?), 
2 Freude Veselje, (bes. R. Tagore), rkp. (?). 
2 Moški zbori 
I Piemontesiescls- Volkslied •Piemonlska» ljudska pesem. (bes. ?), rkp (?). 
115 
LOŠKIRAZGLEDI47 
11 CERKVENA DELA 
A Komorna dela 
a i za glas (-ove) in klavir 
1 Bog je ustvaril zemljo .... za dva glasova in klavir (prir.), (lx's. ?i. rkp. (?). 
1>) S a m o s p e v i (glasovi in orgle): 
1 Božična. (bes. ?), rkp. (?). 
2 Kdaj o sladka mati moja (bes. ?). rkp. (?). 
3. Weinachten/Weinachtslied Huzična božična pesem. (bes. ?). rkp. (?), 1946. 
i Zur Kommunioii Ob obhajilu, ein l.ied tur Ali šolo umi Orgel pesem za alt šolo in ors>le, (bes, ?), 
rkp.. Klagenfurt, 10. 7. 1945. 
B Zbori 
a Brez spremljave (a cappella) 
1 Mešani zbori 
1 Adventna. tisk CG. 55 1932. Priloga I 1-12. 
2 Božična, (bes. ?), rkp. (?). 
3 Masna za adventni čas. (bes. '). tisk - eikoslil. rkp. (?). 
t. Mati žalostna I (..'), (bes. ?). rkp. (?). 
S Obhajilna za post. (bes i-), rkp (?). 
i Odšla Marija je v nebo i bes G Mali), rkp.. Celovec. 2. 5. 19 II 
7.Offertorium. dne 15. 10. 1946 poklonil Pavlu Berniku-, (bes. ?). rkp. (?). 
K. Oljska gora (6.!), (bes. iz okolice Škofje Loke-!), rkp. (?). 
9.0 Maria. voli der Gnaden o Marija, /JO/I«/ milosti, (bes. ?), vkp. (?). 
|o. t)sterlied Velikonočna pesem, (bes. M. \\cllcr). rkp. Celovec, 19. 3. I9i~ 
11. Presvete rane (S.!). (bes. ?i. rkp. ?I. 
12 Strašno trpiš (32), (bes. ?). rkp. (?) 
13. Sveti večer (bes. ?>. rkp. (?). 
14.Sveto rešnje telo (bes. F. Terčelj). rkp. (?). 
15 Tužnoj majci. i bes. ?), harm. F. Babic. rkp. (?). 
16.-25. Velikonočna. (1 . bes. ?); Zapoj veselo! (2., bes u. Velikonočna. (3.. bes ?); Velikonočna 
M., bes. F. Terčelj): Velikonočna. (š., bes, 'I: Jezus premagalec groba. (6., bes. ?); Zveličar je 
iz groba vstal! C7.,bes. ?), rkp. (?) 30. 3. 1986: Skalovje groba. (S., bes. ?), rkp, (?) 31. 3. 1986: 
Še predno dan zašije - Velikonočna (9 . bes. '). rkp (?). 2. i 1986; Ves svet se danes radosti 
(10.. bes. ?), rkp. (?). 22. -4. 1986. 
26. V tebe upamo, gospa. (bes. ?). rkp. Celovec. -. 5. I9t1 
27. Zvonovi so zapeli, i bes. ? i. rkp I -1. 
2S Že bliža se rešilni dan (bes. F. Terčelj), mešani zbor a capp. (?), Ljubljana, 1978 (?) 
2 Moški zbori 
1 Blagoslov, (bes. ?), rkp. (?). 
3. Ženski zbori 
I Angel varuh uspavanka, (bes. ?), rkp. (?). 
2. Marija, ti si se jokala. (bes. I. Tlaker), rkp. (?). 
b) S spremljavo 
I Mešani zbori 
1.-9. Adventne pesmi, devet mešanih zborov z orglami: 
Iz davnih in nesrečnih let (bes 1 Terčelj). 
K nebu povzdigujemo solzne oči (bes. F. Terčelj), 
Težki so dnevi (bes. 1'. Terčelj). 
- Adventna (bes. F. Terčelj). 
- Rosite nebesa (bes. F. Terčelj). 
116 
Alf JE Bil FRANC H ILFAS BABIC (1909-1986). ŠKOFJELOŠKI GLASBENIK. MORDA TUDI. 
Raj je zapravljen (bes. F. Terčelj). 
- Vso zemljo tema krije (bes. Venec, ?). 
- Duše željno so odletele (bes. F. Terčelj) in 
- Zveličar pridi < bes Venec ?); rkp (?), Celovec. 1985. 
I i Božična (L), (bes. ?), rkp. (?). 
1 1. Božična f2J. (bes. ?). rkp. (?). 
12. Božična 13-h (napev po koroški narodni, po napevu. kol se poje v okolici škofje Loke; bes. ?). rkp.(?). 
13 Božična, (bes. ?), rkp. (?). 
1 i Božična, (bes. ?). rkp. (po 1932: gl. op. avtorja v rkp.!). 
15 Božična, (bes. ?), rkp. <?). 
10 Božičniee. šest cerkvenih pesmi za mešani zbor z orglami (Božična. ()j dete je rojeno nam. 
Presveta noč. Božična itd. ?). bes. (?), rkp.. Celovec, 1958. 
1~ Dem Fraulein Hilde Waller (rus/x ulični Hikli H"allcr. (als WeinachtsgrQss gewidme1 božično darilo 
gospodični Hildi \Vallcr. kasnejši Babičevi ženi!), (bes. (?). rkp. Klagenfurt. 1945. 
18.Evharistična (bes. ?), rkp. (?). 
19.Kristus kralj, (bes, ?), rkp. (i1). 
2(i Majniška. (bes. ?), rkp. (?). 
21 Marija, moje sonce. (bes. G. Mali), rkp. Celovec, 20. 10. 1946. 
22 Marija, tebe ljubim (bes ?). rkp (?) 
23.-28. Maša (7.-6. si h Kyrieeleison. Ciloria Gredo Sanctus Benedictus Agnus Dei. (bes ?), rkp (?). 
2') Na sveti večer, (bes ?), rkp. (?). 24. 12. 1985 
3". Novo leto. (bes. F. Terčelj). rkp. (?). 
31 Offertorium (bes. ?), rkp. (?). 
32 Pokropi me. (bes. ?). rkp (?). 
33 - 39 Presveto srce Jezusovo Masna Masna 2. Sveti trije kralji Velikonočna, Evharistična (bes 
F. Terčelj). Presveto srce Jezusovo, (bes. ?), rkp, (?). 
(0. Rosite nebesa i masna pesem za advent) za mešani zbor in orgle, tisk: CG, 58 1935. Priloga 11-12, 
11 Svečnica - Marijina pesem za praznik 2, febr.. zložil in gospe Kalan Martki za rojstni dan poklonil. 
(bes. F. Terčelj). rkp,. Celovec, 25. 1. [945. 
(2 sveta Družina, (bes. F. Terčelj), rkp. (?). 
0 —19. Sveti križ. Mati žalostna Marija sedem žalosti (bes. F. Terčelj), ... 7. Tam na vrtu Oljske 
gore. i bes."'), rkp, (?). 
50.Sveti večer. (bes. I". Terčelj). rkp. (?), 9. 12. 1985. 
;;l Tantum ergo/Hvmnus v Ks-duru. lin liass Šolo, Chor, und Orgel, llerrn Bundcsminister fiir 
l Interrichl Dr. Kolb in ... gevvidmet za bas šolo. zbor in orgle, posvečeno gospodu zveznemu mini 
stru za šolstvo dr. Kolbu v .... rkp. Krurnpendorf, 6. 5, 1953. 
52 Tantum ergo/Hvmnus fiir soli. Chor und Orgel himna za soliste, zbor in orgle, (bes, ?), rkp. 
Klagenfurt, 21. 11 1957. 
53 WeiaaChtsVhed/Božičnapesem. (bes. ?), tisk - cikloni! (?), rkp. (?), 
5 i Zveličar pridi. (bes. ?), rkp. (?). 
2 Ženski zbori 
1 Božična, za ženski zbor in orgle. (bes. ?), rkp. (?), tisk: CG, 5" 193 i. št. 11-2. 
2. Kristus kralj, ženski zbor in orgle. (bes. ?). rkp. Celovec, 2. 10. 1946. 
3. Marija, divni cvet. za ženski zbor m orgle. bes. (?), rkp. (?), tisk: CG, 55 1932. št. 5-0. 
i Marija, mati ljubljena, ženski zbor in orgle. (bes. ?), rkp. (?). 
5 Weinachtslied Božičnica za ženski zbor in orgle. (bes. ?), tiks - eiklostil (?), rkp. (?). 
III. SPISI 
1. Dr.Josip Mantuani. CG, 50 I9i i. št. 7-8, sir. 108-09. 
2 Dekanijski cerkveni zbor. CG, 5- 193 i. št. 5-6, str. 82^84. 
3. FALSF.T FAL/.FT. sangerzeitun&Bundesorgan, ', str. 175-76. 
i, Škofja Loka. CG. 50 1933. št, 1-2. str. 26-27. 
117 
LOŠKI RAZGLEDI 47 
Babičev opus očitno ne dosega številke del. ki jih skladatelj v edinem svojem se 
znamu del navaja sam: 52-t opusov, saj nam je doslej uspelo našteti med tistimi, ki 
jih je avtor sam označeval z zaporednimi številkami opusov in pa med tistimi brez 
(znanega) opusa vsega skupaj •le» 296del, kar pa seveda tudi ni malo in v ničemer 
ne znižuje tako kvalitativnega kot kvantitativnega pomena tega ustvarjalca, poust-
varjalca. pisca esejista in zagotovo enega prvih škofjeloških glasbenih kritikov, ki 
seveda tega glasbenega segmenta delovanja ni pretirano razvil od začetnih 
poskusov, zlasti pa še glasbenega pedagoga in zborovodje, ki je kot profesor na 
celovškem glasbenem konserv atoriju razvil zavidljivo (in mednarodno primerljivo) 
tovrstno glasbeno-pedagoško kariero. LX\ del. ki nam jih je s pomočjo Babičeve 
hčere Eve Babic (v Celovcu) uspelo najti in popisali, jih je z znanim opusom 81, 
večina od njih s posvetnega področja Babičeve ustvarjalnosti (-!š) in le trije pri 
meri z cerkvenega, duhovnega, sakralnega glasbenega opusa: 51 komornih del 
(20 samospevov, 30 opusov za klavir šolo in 1 za orgle šolo). 2- zborov (vsi a cap-
pella. torej brez spremljave: 3 mešani. 19 moških zborov in 5 ženskih zborov). 
še obširnejša je Babičeva glasbena ustvarjalnost brez oznake opusa, zato pa je 
tukaj dodali neke vrste raziskovalcev dvom. saj se marsikatero teh del ponovi 
v samospevih in zborih z njunimi različnimi zasedbami. Prav tako smo z vso distan-
co sem prišteli tistih nekaj redkih Babičevih priredb, zlasti slovenskih ljudskih pe 
smi. Tako je na tem področju skladateljeve ustvarjalnosti (dela brez znane številke 
opusa!) kar 211 del in / (strokovni) spisi. V tem okviru je s posvetnega področja 
37 komornih del (22 samospevov in 15 del za klavir šolo), -<S zborov (a cappella: 
9 mešanih. 50 mešanih, 1 enoglasni mladinski in 15 ženskih zborov) in nazadnje še 
3 moški zbori (s spremljavo). V tem Babičevem ustvarjalnem fragmentu se pojavlja 
še 96 del s cerkvenega področja: 5 del za glas(-ove) s spremljavo. 2H mešanih zborov 
a cappella. 2 moška in 2 ženska zbora a cappella nato pa še s spremljavo orgel 
59 del: 5-t mešanih in Se 5 ženskih zborov (s spremljavo orgel). Na koncu so še 
t skladateljevi spisi. Tri od teh je objavil (v slovenskem jeziku), še preden se je za 
stalno preselil v Avstrijo, v Cerkvenem glasbeniku, enega pa v nemščini C), potem 
ko je že bil na višku svoje (pevske) glasbeno-pedagoške dejavnosti v Celovcu. Ta 
opus je vsekakor precej manjši, kot pa ga navaja sam skladatelj, zato še naprej osta 
ja dvom v zvezi s tem: ali je skladatelj zavestno navajal veliko večjo številko, kot pa 
je dejansko imel za seboj svojih del. ali pa je res mogoče, da je razpoložljiva za 
puščina v Celovcu (na Rizzistrasse 6.) ali in na njegovem letoviškem« naslovu 
v Krumpendorfu Krivi vrbi ob \Vorthersec Vrbskem jezeru ostala v celoti neohra-
njena, torej izgubljena, pogrešana in s tem za kompletno in dokončno skladatelje 
vo oznako nepopolna s tako velikim številom manjkajočih del? 
Analiza skladateljevega opusa 
Skladatelj, pevec, pevski pedagog in organist Franc Wilfan Babic pravzaprav ni 
imel za seboj nobene poklicne skladateljske strokovne Šole. Omenjene obrti se je 
lahko izučil edinole z. vzporednim študijem kontrapunkia in harmonije tako v ljub 
ljanski Orglarski šoli. kjer je študiral in zaključil študij orgel, na ljubljanskem 
Državnem glasbenem konserv atoriju. kjer je študiral in diplomiral iz solopetja, ali in 
potem, ko naj bi po zaključenih ljubljanskih študijih obiskoval še dve leti Glazbeno 
118 
ALI JE Bit /VAM. It//./•:•!. V BABIC (I909-IS1H6J. ŠKOFJELOŠKI GLASBENIK, MORDA II hI 
akademijo v Zagrebu v razredu Rudolfa Mat/.a ( 1901—1988). Ta je bil skladatelj in 
dirigent in je kot tak v Zagrebu poučeval na srednji glasbeni šoli (!) ravno v tistem 
času. ko Franc W. Babic navaja svoj dveletni študij v Zagrebu. Zaradi vseh teh dej 
stev, zlasti pa še zaradi številnih »kratkosapnih« Babičevih del, ki se razen nekaterih 
redkih klavirskih »intermezzov« vsa po vrsti ukvarjajo z vokalom (samospevi in 
zbori), je zaznati v skladateljevem opusu večino pesemskih (glasbenih) oblik: eno. 
dvo- in tridelne. Večjih in zahtevnejših form (npr. sonatna oblika!) se avtor sploh 
ne loti. V melodični inveneiji je zaznavati ves čas naslon na slovenski ali in nemški 
(avstrijski) melos. V ritmičnem pogledu je enostaven, saj mu v večini primerov prav 
beseda narekuje tovrstne (ritmične) odločitve, harmonsko pa se dotika poznoro-
mantične struje. Če vemo. da je bil tako »učenec« kot občudovalec našega S. Premrla, 
to ni nič čudno; narobe, samo po sebi je umevno in povsem normalno. Zraven tega 
pa moramo dodati še skladateljevo (klavirsko in orgelsko) poustvarjalno verziranost 
m pa seveda namen in pomen v sel i njegovih samospevov in zborov. Te je v večini 
primerov ali namenil ali posvetil svojim- ljubiteljskim glasbenikom, prijateljem in 
znancem pa tudi zborom, ki jih je sam vodil. Kar pa se tiče uporabe zasedb oziro 
ma izvajalcev iz katerih veje barvni oziroma inštrumentacijski kompozicijski ele 
ment, se lahko pridružimo že navedenim ugotovitvam: Franc \Y. Babic je bil v svo 
jem opusu enostaven, tradicionalen, včasih morda tudi utilitarističen (koristni>sten) 
ali pa glede na vse to. kar je počel kot učitelj glasbe, tudi praktici.stičen, pedagoški 
( melodično-didaktičen). Skratka, po skupni izmeri vseh petih kompozicijskih ele 
mentov v razpoložljivem Babičevem glasbenem opusu (ritem, harmonija, melodija, 
oblika, barva - inštrumentacija) lahko ugotovimo, da je šlo v večini njegovega ust 
varjalnega dela v glavnem za priložnostnega ustvarjalca, za avtorja, ki je ob svojem 
povsem drugem poklicnem glasbenem delovanju vse to počel s precejšnjim po 
manjkanjem obrtnega (kompozicijskega) znanja in se tudi v relativno majhnem 
številu del tudi delovno mi mogel izbrusiti v kaj več. kot pa je to značilno za številne 
podobne avtorje; tiste, ki so tudi na Slovenskem večinoma izšli iz ljubljanske 
Orglarske šole. pa so se potem tudi (priložnostno) ukvarjali s kompozicijo. Na tem 
mestu lahko omenimo pomen podobnega avtorja s škofjeloškega območja, Antona 
Jobsta (1894-1981) - Korošca, ki je obratno kot Babic - Slovenec na avstrijskem 
Koroškem, tukaj na Slovenskem, zapustil podoben, morda le malce obsežnejši, 
zvrstno pa skoraj enak ali vsaj podoben opus11. 
Babičev opus. četudi ne velik in ne kompozicijsko na posebni ravni, ves čas med 
slovensko in nemško uporabo besedil, kar velja zlasti še za vokalna dela. je tudi 
v tiskih in izvedbah doživel le malo (dokazljivih) izvedb: čeprav ene in druge obsta 
jajo. Ne glede na vse to. pa zagotovo ostaja v svojem opusu trdno zapisan v sloven 
ski glasbeni zgodovini, zlasti še na svojem »drugem« domu. na avstrijskem Koroškem. 
Tukaj je seveda ves ta čas, skupaj s »svojim« zborovodstvom vzdrževal slovensko in 
nemško prijateljstvo, bil ves ta čas na različne načine povezan s svojo »prvo« domo 
vino in tako rekoč tudi s svojim ustvarjalnim opusom povezoval oba naroda. 
Babičev kompozicijski stavek kani ostati zanimiv v njegovih klavirskih delih, vsaj 
listih treh delih (Preludij, op. 428, Nokturno, op. 437 in Impromptu, op. 442), ki so 
edina izšla v tisku (samozaložbi ?) in pa še v tistih štirih dodanih delih, ki jih je za 
glasbeni arhiv Radia Slovenija leta 1973 posnel naš takrat vodilni pianist Marijan 
119 
LOŠKI RAZGLEDI r 
Lipovšek (Noktumo, op. 535, Irnpromptu, op, 536, Romanca, op. 534 in Valček. 
op. 537). V vseh teh delih je zaslediti ritmično podkovanost avtorja, smisel za impro 
vizacijo, še več za variacijski način razmišljanja vodenja linij. Hkrati pa ostaja njegov 
melodični, ritmični in harmonski jezik enostaven, prozoren in dokaj razberljiv. hkrati 
pa že kar etiketa skladatelja. Ali je to lahko cokla v njegovih kompozicijah ali ne? 
Morda se tem ugotovitvam približujejo še samospevi, kjer odgovor na to vprašanje 
delno nosi besedilo, na katero se tako kot v (številnih) zborih obvezno mora in se 
tudi navezuje Babičeva kompozicijska faktura. 
Sklep —pomen 
To. slednje, kar smo zapisali pri analizi skladateljevega dela sodi že v cit. po 
glavje. Zato pa ga nadaljujemo in sklenimo z uvodno in naslovno dilemo: ali je bil 
morda Franc U". Babic eden naših prvih škofjeloških glasbenih kritikovPTo bi lahko 
zdržalo le v dveh primerih: če pred Francem \V. Babičem precej daljšega in tudi 
strokovno bolj poglobljenega dela na tem področju ne bi razvil dr. Anton Dolinar 
( 1894—1953)'", Če hi bil Babic nadaljeval v CG začeto dopisovanje, ki ga je v enem 
samem, samcatem primeru tudi razvil v kritiko Premrlovega dela. bi sedaj na 
vprašanje v naslovu tega prispevka zagotovo lahko odgovorili pritrdilno. Tako pa 
tudi ta del napovedi ne zdrži primerjav in tako kot večina skladateljevega ustvar 
jenega glasbenega opusa ostaja njegov torzo. 
Sicer pa je bila ustvarjalna konkurenca tako na Avstrijskem kot pri nas konec prve 
polovice prejšnjega. 20. stoletja kot v njegovem nadaljevanju do I. 1986, ko je Franc 
Babic še živel in deloval, huda. kar prehuda, da bi lahko s kakršnimi koli moderni-
zmi zdržal konkurenčnost, (mednarodno) konvertibilnost in še kaj. Še več: Babičevih 
del v vseh teh časih sploh ne najdemo na sporedih izvajalcev, koncertov, festivalov 
idr. ne v sosednji Avstriji in ne pri nas. Kako pa tudi bi lahko kaj takega in podob 
nega iskali v srenji s skladatelji ter njihovimi deli, ki so v tistem času obvladovali 
»železne« repertoarje nemškega in našega glasbenega odra: Johannes Brahms, Anton 
Bruckner. Cesar Franck. Antonin Dvoržak, Richard Wagner. Franz Liszt, Hector 
Berlioz, Bedfich Smetana, ruski realisti z Modestom Petrovičem Musorgskim na čelu 
idr; pa še naši skladatelji, ki so v letih 1962-82 z delovanjem komornega ansambla 
•Slavko Osterc« in dirigentom ter skladateljem Ivom Petričem po obisku Varšavske je 
seni (1960). s festivali kot so bili v Radencih, Opatiji, Zagrebu idr., vsi bolj ali manj 
koncipirani v skrajno evropsko glasbeno moderno, še več: zanj. za Franca W. Babica 
sta bila (pre)moderna že »očeta« slovenske glasbene moderne Marij Kogoj in Slavko 
Osterc. vsi skupaj pa so dandanes itak že »klasiki« sodobne glasbe minulega 20. stol. 
Na že v naslovu postavljeno retorično vprašanje: ali je bil morda Franc W. Babic 
tudi naš, škofjeloški prvi glasbeni kritik, če s tem v zvezi spomnimo na prve 
Babičeve dopisovalske fragmente v Cerkveni glasbenik (1933—?4), pa žal tudi lahko 
odgovorimo negativno. Kajti med prve škofjeloške glasbene kritike smemo najprej 
uvrstiti dr. Antona Dolinarja (T89-t-1953\ potem je tu po podobnem pomenu še 
Žirovec Anton Jobst (1894-1981), nato bi že lahko uvrstili našega« Franca W. Babica 
(1908-1986). zagotovo pa jim sledita še Marijan Gabrijelčič (1940-1998) in podpisani 
(dr. Franc Križnar. roj. 1947); slednja dva seveda oba z mnogo večjim in obširnejšim 
tovrstnim kritiškim opusom kot pa vsi trije navedeni pred njima. 
120 
ALI JE Bil FRANC U7/./'.l.\ BABIC (1909-1986). ŠKOFJELOŠKI (JLASBEMK. MORDA II 1)1 
Seznam okrajšav 
alter. alternativno 
bes. besedilo 
CG Cerkveni glasbenik 
IT Filozofska fakulteta <v Ljubljani) 
ib. ihidem (= prav mm) 
M K Narodna in univerzitetna knjižnica (v Ljubljani) 
rkp. rokopis 
sv. sveti 
ž. e. župnijska cerkev 
ž. u. župnijski urad 
Viri iti literatura 
Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. - Glasbena zbirka. M'K. Ljubljana. - Korespondenca v arhivu 
Alojza Jana Višelnica ši 12. Zgornje Gorje; kopije hrani avtor. - Križnar. I rane. ANTONJOBST. Pegaz, 
Ljubljana 1990. - Isti. Divje obletnic rojstev glasbeniku- kulturnih delavcev Ločanovv letu 1994, \.. I.R. 
11 1994, sir. 2()5-~2. - Isii. Glasba na Škofjeloškem nekdaj in zdaj, v.: 50 LET GLASBENE ŠOLE SKOPJA 
LOKA 1949-1999, Glasbena šola Škofja Loka. 1999, str. 9-30. - Isii. Komorne skladbe Stanka Premrla. 
seminarska naloga neohj.. (ipkopis. FF v Ljubljani. Oddelek za muzikoiogijo, 1974 75. - Mednarodna 
univerzalna decimalna klasifikacija. 7, Lieferung.1948 in I 1)K, Ljubljana. 1967. - Status Animarum L. ž. u. 
sv. Jakoba v šk< >fji Li >ki - Štukl, France. Knjiga l>ii i Škofji loki. II. - Trobina, Stanko, Slovenski cerkveni 
skladatelji. Založba Obzorja. Maribor 1972. 
Opombe 
Prim. Založba Obzorja, Maribor 19~2. sir. 181. 
Prim. Status Animarum L. ž u. sv. Jakoba v Škofji Loki. str. (M. 
Prim. štukl. L.. Knjiga biš v Škofji Loki. II. sir. 100. 
• Ib. 
Kopijo je 12. sepl. 1991 izdal Kaintner Landeskonservatorium Koroški deželni konservalorij. 
Prim. fotokopijo nemškega prevoda iz skladateljeve zapuščine v Celovcu, hrani avtor. 
Prim. kopijo nemškega prevoda v Babičevi zapuSčini v Celovcu, hrani avtor. 
Ib.. po istih dokumentih. 
Prim. pismo E. Babic avtorju. 21. i. 1991, hrani avtor. 
1 Prim. Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. 
Prim. fasc. 38, str. 2 t. ib 
J Prim. fotokopijo spričevala •Staatsprufungszeugnis- izkaz državnega izpita. 23. maj 1962 v Klagcnfuflu: 
orig. v Babičevi zapuščini v Celovcu, kopijo pa hrani tudi avtor. 
Ib.. prim. cit. dokument. 
Ib.. prim. cit. osebni list. 
Prim. kopijo v Dicnstv crtrag službeni list. 21. sept. 1953; arhiv družine F. Babic oz. zadnja lastnica nje 
gova hči. Eva Babic v Celovcu na Rizzislrasse (> z enako veljavnostjo. 
Ib. 
['rim. Glasbena zbirka. NUK, Ljubljana. 
1 Prim. Križnar. F.. Komorne skladbe Stanka Premrla, seminarska naloga neobj.. tipkopis. FF v Ljubljani. 
Oddelek za muzikoiogijo. 1974 75. 
"CG. So 1933. št. 7-8, str. 108-09. 
Prim. kopijo pisma v arhivu A. lana: kopijo lete hrani tudi avtor. 
Ib. 
Ib. 
Ib. 
Ml) 
II) 
11). 
121 
LOŠKIRAZGLEDI"4~> 
" lb. 
" lb. 
Prim. Trobina, S., Založba Obzorja. Maribor 1>)~2. str. 181. 
Prim. 7. Lieferung.1948 in II )K. Ljubljana. 1967. 
Prim. Kiižnar, F., ANTONJOBST, Pega/.. Ljubljana 1990. 
Prim. Križnar. F.. Dvoje obletnic rvjster glasbenikov - kulturnih delavcev Ločanov v letu 1994; v.: 
LR. i! 1994. str. idS-~2. 
ZUSAMMENFASSUNG 
War Franc Wilfan Babic (1909-1986), der Musiker aus Škof/a Loka. 
vietteicht auch einer unserer ersten Musikkritiker? 
Der Beitrag stelll den Organisten, Siinger, Lehrer und Komponisten Babic vor. Er 
war ani 27. Marž 1909 in Škofja Loka. am Spodnji trg geboren. Nach der Volks-
schule und Burgerschule beendete er die Orgelschule und das Musikkonserva-
torium in Ljubljana. Danach bildete er sich in Zagreb an der Musikakademie bei 
R. Mat/. weiter. Seine Arbeit als ()rganist, Chorleiter und Musiklehrer begann er in 
Skotja Loka und Ljubljana. In der Zeit bis zum Zweiten Weltkrieg begann er zu 
komponieren und seine Artikel und \Verke itn "Cerkveni glasbenik" ZAI verof-
fentlichen. Nach osterreich emigrierte er2wischen den Jahren 1939 und 19-42 und 
blieb clort als Chorleiter. Musiklehrer und Komponist bis zu seinem Tode am 
11. .1 Lini 1986. Er wurde in Klagenfun beerdigt. 
Der Autor beschreibf auf Grund des Materials aus dem personlichen NachlaS des 
Komponisten. jetzt im Besitz seiner Tochter Eva Babic. Klagenfurt, Rizzistrasse 6. 
der er mit einer \Vidmung bedankt. das ganze Opus des Komponisten. Das zahlt 
nach erreichbaren Daten "nur'296 VCerke. obwohl der Komponist die Zahl 524 
erwahnt. Darunter sind 81 \Xerke mit Opusbezeiehnung, alle mit profanem Inhalt: 
SI Kammervverke (2o Sologesange, 30 Klavierstiicke und ein \Verk fiirdie Orgel). 
27 a cappella - Chore (3 gemisehte Chore, 19 Manner- und 5 Frauenchore). In 
diesem Werk befinden sich auch 3 kirehliche VCerke. Umfangreicher ist der 
MusiknachlaB von Babic oline Bezeiehnung, darunter auch einige Arrange-
ments. Von 211 derartigen Werke gibt es 37 Kammermusikwerke {11 Sologesange 
und 13 Klavierstiicke), 78 Chore (a cappella: 9 gemisehte Chore, 39 Manner-. 
1 Jugend- und 13 Frauenchore), und 3 Mannerchore mit Begleitung. In dem 
Rahmen gibt es noch 96 kirehliche VCerke (3 \\erke fur Vokal mit Begleitung, 
28 gemisehte Chore a cappella. 2 Manner- und 2 Frauenchore) und noch 
59 Vokahverke mit Orgelbegeitung (S-i Manner- und 3 Frauenchore). Es gibt auch 
t Fachschriften von Babic, drei davon veoffentlichte er in slowenischer Sprache 
im "Cerkveni glasbenik", einen aber in deutseher Sprache. Darunter sind Vokal-
und vokalinstrumentale Stiicke in sloueniseher und deutseher Sprache, profane 
und kirehliche Musik. Er ist nicht so sehr als Komponist bedeutend, seine 
Bedeutung liegt darin, dass er als einer der wenigen Musiker aus Škofja Loka eine 
beneidens\verte Karriere als Gesangspadagoge im internationalen. ostereichi-
schen Musikraum maehte. obwohl Klagenfurt. wo er wirkte, kein besonderes 
Mekka der Musik ist. Der Beitrag ist der Versuch einer monographischen 
Vorstellung von F. W. Babic, eines bedeutenden Musikers aus Škofja loka. der 
seinen Beitrag zur Entvvicklung der slowenischen, osterreichischen, der interna 
tionalen bzw. europaischen Musikkultur leistete. 
122