r 3 nć. ~ 131. številka. za, nedeljo X. novembra 1896 (▼ Trstu, v soboto zvečer dne 31 oktobra 1896.) Tečaj XXI. „SDIKOaV" likaj* po trikrat na teden ▼ keatih tadanjih ob tovklh, 6««vtklh In nobotehi Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjntraj, vežemo pa ob 7. ari večer. — Obojno lidanje stane: u Jeden metec . f. 1.—, izven Avitrije f. 1.50 m tri neaeo . . . 3,— ... 4-s0 ■a pol lete . , . 8.— . ■ ■ M Vie leto . . „ 12.— ... 18.— Naročnino Je plačevati naprnj na niroibe brez priložene naročnine ae uprava no azlra. ' ' Posamično itevilke »e dobivajo v pio-liajklnicah tobaka v lrut.u po a nvi. izven Trarn po 4 nvć. EDINOST • • -I Mit Oglasi ae raAane po tarifu v petita; z t aaelov* i debelimi Srkni ao plačuj* proitor, kolikor obsega navadnih vrati«. Poelnna. osmrtnice in javno zahvale, do* maSi o* aprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamuci.)* in oglase spre- jviifi npr nvtiiilvu ulicu Mulino pic--•oio het. 3. 11. nadur. Naročnino in o^Une je plačevati loco Trst. • M prt* r«»clHWH om« »o prost* yi»»tr>inH. 61 ko. mHMIU )• mM". BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" ▼ dvorani gostilne „Bralnega društva" pri Sir. Ivanu v nedeljo dne I. novembra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje zapisnika zadnjega shoda na Prošeku. 3. Utemeljevanje repolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. E ventu vel ni predlogi. Tržaški in okoličanski Slovenci! Sedaj Vara je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tndi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličauom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. Narodnost Istre. (Dalje) Istrska mesta so vsled svojih trgovinskih zvez in sosedstva, vsled kulturnih zvez, vsled vpliva italijanskih šol in uradov bolj izpostavljene pogibelji, da izgubi svoj naravni narodni značaj. Zntof^bi se drznil reči: ako kdo hoče spoznati značaj in narodnost Istre, je treba, da išče po deželi, ki je ostala neoskrunjena, ne pa po mestih, kjer so umetnosti politike storile svoje delo. Toda, meni se zdi, da tako razlikovanje med deželo in mesti je uekoliko nevarno in ustvarja nepotrebnih antagonizmov. Kajti dežela in mesta, jedno ko drugo, sestavljajo Istro. Većina te dežele, ako jo vzamemo v celoti, je slovanska; ona torej ni italijanska etnografski. Ako hoče kdo sklepati iz te^a, da je Istra italijanska, ker so italijanska nekatera izmed nje mest, in da se nekatera druga mesta kažejo navidezno italijanska, PODLISTEK. Prijatelj Lovro. Crtica po reBnici. — Spisal A u g u b t Šenoa. Prevel C—i. V oni noči je dozorela v njem nova misel. „Jaz da ne bi imel moči v sebi, da nadkriliin svojim duhom te velikane ? Kukavica bi bil, da bi odjemal od predstojnikove sreće. Više, vise, polćti mi duša moja"! Lovro je jel resno premišljati o svoji bodočnosti in odločil je, da se posveti višim državnim znanostim, ko dovrši svojo nalogo v predsednikovi hiši. V tisti čas se je Lovro pomiril se svojo družino. Predsedniku je bilo po svojih uradnih poslih potovati po okolici postojinski. Zvedel je od starega kauonika, zakaj in kako se je Lovro spri se svojim očetom ter je sklenil, da pomiri starega. Dospevši v oni kraj, pozval je pred-se Lovrovega očeta, ter mu rekel: „Moj dragi kuine 1 Menda zuate, da je vaš Lovro v moji hiši, da uči mojega sina. Bog vas je res blagoslovil, ko vam je dal takega sina, kajti človek je to, pošten, umen in učen. Dika in čast je vam in vsej vaši hiši. Vem, da vas je užalilo, ko je Lovro odstopil od duhovskoga stanu. Nu, nikar ne jezite se zato. Bog je dal človeku voljo, a vsaki Človek ima svojo. Ve- njte, da Lovi o postane Velik gospod prej ali slej skoro da žali s tem toliko druga mesta, kolikor tudi deželo. Razven tega živimo v demo-kratiški d&bi, ki ne more razlikovati prebivalstva katere dežele v superiorni in inferijorpi sloj. Kdor bi hotel razlikovati na tak način, skrunil bi tudi etnografijo, katera vpošteva in mora vpostevati Istro v nje celoti. Meni je prebivalstvo z dežele toliko drago, kolikor prebivalci mest; jedni in drugi imajo jednaka prava in jednake dolžnosti; jedne in druge je treba vpoštevati jednako. In v tem, čast. tovariš, je krivica na tej strani Adrije pii onih, katere Vi smatrate svojimi sodeželani. Ker so rojeni v mestu in vzgojeni italijanski, menijo, da imtgo pravo imeti pod seboj prebivalce dežele — Slovane. L«-ti p«4 se upiiaj>; evo Vato jciiito aLuu boja, ki se bije v Istri! Toda Vi se hočete pokizati velikodušnim in priznavate, da je vsa Istra »lovanska, a navzlic temu hočete dokazati, da je italijanska! Kako? Z arhitekturo ? Zahvaljujem se Vam na Vaši ve- brez črne halje. Upam, da oc njega pričakate te sreče. Pomirite se torej, pošl.em vam ga za Veliko noč. Z Bogom"! Stari se je razveselil nočno. Kako ne bi se? Ako pravi glavar dežele, daje Lovro vreden in učen in da postane gospod, lo je Lovio cel6 tako učen, da more poučevati sina milostivega gospoda predsednika, potem mora že )iti res vse to. „Vidiš, vidiš", govoril si je staec, ,Lovro je torej juuak, ni čenča". Ko je pipovedoval sosedom, radi česa ga je pozval predsednik pred-se, in kako mu je hvalil sina, pa so .ovorili vaščani: „Ej lahko je Lovru, ko ima sv. 'etra za kuma,. Iu še le v hiši! Majka seje kar tpila v radosti. Sestra in svak sta se veselila na pihodu Lovra. .Vidiš, mati", je rekelstari, „da mi je kaj takega govoril o dečku katri kum ali sosed, odgovoril bi mu bil, da neumi) laja; ali ko mi je sam gospod predsednik jel dvakrat hvalo peti Lovru, omehčalo se mi je uce, in mislil sem si, ako že ne bode duhovnik, p postane sčasoma odlična glava". „Bog daj, pa hvala Bog" je odgovorila starka. ,Amen, mati", naume,1 se je starec; „ako ti ne bode sijala zlata kapi na novi maši Lovra, pa ti bodo na gosposki svsbi". 0 Velikonoči je Lovn objel od srca svoje mile. Vsi so se mu čudili imalo. Oblečen je bil likoduSnosti; toda tu sv* na polju, na katerem ne veljajo osebne velikodušnosti. Ako priznavate, da je vsa Istra slovanska, dovolite mi, da se vsaj etnografiški priznate premamim. Ker pa arhitektura ni narodopisje, ne vmijem, da bi mogli rezultati prve bodisi tudi z vso avtoriteto, ki jo navajate, omajati ali razrušiti rezultate poslednje. Arhitektura zamore brezdvombeno dajati velikih prispevkov zgodovini; ona nam more mnogo razsvetliti gleda izvora katerega naroda, gledć na njegov značaj in njegove običaje, toda ne vernem, da bi ona mogla ukljub narodopisju določati sedanjo narodnost katere dežele. Arhitektura je umetnost. A, kje ni, spoštovani gospod, italijanske umetnosti ? Ako bi res arhitektura določala narodnost dežele, imeli bi še po mnogih krajih Evrope gotiško narodnost. Po Vaših nazorih bi moral biti Piran bolj italijanski, nego je Istra sama, ker — kakor je rekel neki Anglež — se njegov stolp med mestoa in cerkvijo dviga mnogo bolj slikovito, nego je to običajno na italijanskih zgradbah. A pazite dobro: Parenzo ali Poreča ne bi bilo več, ker v Poreču, kakor v Raveni, slog arhitekture ni čisto italijanski, ampak kaže mnogo o gotiškem vplivu. V izkopavanjih v Kninu, v Dalmaciji, nahaja ae ruSevin, pripadajočih dobi hrvatskega kraljestva, ki jako razsvetljuje zgodovino moje domovine, ko je ista imela svojo narodno hrvatsko dinastijo. Ti ostauki razkrivajo jako mogočen vpliv italijanske umetnosti na našo arhitekturo. In mi se ponašamo s tem, kajti v tem vidimo dokaz naobrazbe naših očetov. A ne bi bilo morda pogrešeno, ako bi hoteli iz tega izvajati posledice v narodnem pogleda ? Kje ne bi bilo italijanskih zemlja, če bi bile italijanske vse one dežele, kjer nadvladqje vpliv italijanske umetnosti ? In kakor umetnost v tem predmetu ne more biti odločilen kriterij, tako ae more biti tudi jeiik. V Istri, res je, govori se tudi italijansko, pa mar se ne govori v isti meri tudi na Krfu? In vendar Krf ni italijanska zemlja ? v Črno, oblečen je bil lepše kakor okrajni sodnik. Čudili so se zlati verižici, sijajnim prstanom, Svetlim čevljem in visokemu klobuku. Vsakemu je do-nesel Lovro poseben dar. Očetu srebrno uro z verižico, materi svilen oprsnik, sestri fino ogrinjalo, cel6 črnooki mali je dobi) dva trda tolarja. Dona je bilo Lovru malo miru. Ves božji dan so prihajali ljudje, da povprašajo mladega modrijana o vojni, o miru, o davku, o žetvi, o vojski; kajti, kako ne bi za vse to znal človek, ki jč s predsednikom za jedno in isto mizo. Starišem je bila po volji ta radoznala naloga. Ponosno sta navijala ubogega Lovra kakor uio-sviralko, da je le kazal svojo modrost. Mladenič se pa ni niualo srdil na tem. Bil je vendar vesel. Za Malvino ga ni več bolelo srce. Cel6 udurna mu je bila nje uenaravna koke* terija. Trdno uverjen, da dospe do lepega cilja, udal se je povsem prostodušnosti svojih Ijudij, puščaje, da so se ga nauživali do mile volje. Samo včasih je šel na samotni holmec vrh sela. Tu je utegnil ležati po več ur sam, prav sam, ter je v svoji duši delal in zidal za bodočnost. Povruivši se v mesto, je zvedel, da je dobrodičina kanonik umrl. Živo se je prijel ta glas njegove duše. Po več dnij je bil žalosten. No, tudi ta žalost se je utešila sčasoma. Ta dogodek pa je bil Lovru novo vspodbudilo, da se je spominjal Malvininih besed, da je mislil o svoji bodočnosti. (Pride se.) Njegova Visokost, prine Neapeljski — (^uc.d honoris cau*a nomino — je mogel govoriti italijanski v hiši kneza Črnegore ; njegov jezik, ustvarjen za besede ljubezni, umela je njegova zaročnica; s tajnikom kneza in raznimi Črnogorci njegovega spremstva je govoril, brezilvombeno, italijanski; italijanski je govoril z nadškofom barskim, msgr. Milinovičem, — v obće je govoril v svojem jeziku in v istem govorilo se je tudi njemu med tem kršnim skalovjem. Bržkone je videl tudi izkopavanja in ostanke stare Diokleje, katero Črnogorci nazivljajo Daklje. A mar bi hoteli Vi sklepati iz Viega tega, da je to sokolovo gnezdo italijanska zemlja ? Splošnost italijanske umetnosti in velika raz-iiijenost italijanskega jezika morejo biti Italijanom predmetom opravičenega ponosa, ker svedočijo o ■ogočnosti kulture, toda velika pogreška bi bila, ako bi se hotelo iti dalje. Pa kakorkoli si bodi to, jaz pravim: Istra ni italijanska zemlja, ker velika večina prebival-stva — kakor pravi statistika Italijanov samih — govori slovansko flirvatsko-slovensko). Vi odgovarjate : „Ne tajim tega, toda arhitektura je italijanska". Torej gre za to, d» se razsodi med jezikom ljudstva in jezikom kamenja. Jaz, odlični gogp. tovariš, stojim tam, kjer gre za etnografijo, na strani ljudi j, ker njihov jezikje, a ne jezik kamenja« ki vsaj etnografski odloča o narodnosti katerega ljudstva. Sedaj pa k zgodovini! Gospodstvo Rima in saten Benetek je Vam neizbrisljiv dokaz o latin-•tvu, oziroma italijanstvu Istre. Ne bodite užaljeni, ako se nsojam reči Vam, da dokazqete jedno in drugo gospodstvo z razlogi, ki ne veljajo ne za dAbo Rimljanov, ne Benečanov. Ne Rim, ne Benetke si nista osvajala z narodnostnimi kriteriji, a niti dobrovoljno podvrženje bodisi Rimu ali Benetkam ne more biti dejstvo, iz katerega naj bi ae določala narodnost katere dežele. Kriteriji dandanašnje ddbe, kateri vlada duh narodnostij, ne morejo biti veljavni niti za Benetke niti za Rim. Rim si je osvajal, ker si je domišije-val, da ima nekako misijo svetovnega vladarstva. Zadostuje citati razloge, s katerimi je skušal Cezar opravičiti osvojeuja v Galiji: „Tu regere populoa imperio, Romane, memento !u — poje Virgilij. Benetke pa so si osvojale vse one dežele, o katerih bo mislile, da jej zajamSijo gospodstvo na Jadran-akem morju in preko istega. Rim je ostavil toliko svojega sledit baš v srcu Hrvatske, v Sriemu (Smirniji) in kaj je zaradi tega? Sriem je dandanes hrvatska zemlja, kolikor le more biti hrvatska katera koli zemlja in nikomur se niti ne sanja, da bi bil radi tega Latinec. Denimo tudi, da so našli Rimljani v Istri sorodnih narodov. A kaj more veljati to, ko so pozneje tam došli na površje drugi narodi, ki so posrkali prejšnjo ? In: ali pred Latinci morda ni bilo v Istri drugih narodov, kakoršnih je bilo vendar Jurij Šubić svojemu ocenjevalcu. Troje njegovih pisem. V .Portretnih karikaturah*, priobčenih nedavno v našem listu, rekla je .slikarska diletantka", opisujoča karikaturo pod štev. IV., med drugim: „Mož je jako naobražen in agilen; razume umetnost, kot malokdo Slovencev . . Nekaterniki, v svoji unemi za piscem omenjenih .karikatur*, menili so izvohati taistega v opisanem ,možuu ter so smatrali onih dvanajst besedic za — samohvalo. Saj ga je nekdo napadel v tem zmislu, rekši: .Vidiš ga 1 Ta je tisti, ki se jedini v Slovencih razume na umetnosti* Da-si je javna tajnost, kdo je pisec marši-konji neljubih »portretnih karikatur", vendar prinašamo danes troje pisem pokojnega Jurija Šubica, ki jih je le-ta med mnogimi drugimi dopisi pisal baš istemu .možu*, da se naši čitatelji uverijo, kako je imenovani umetnik čislal svojega ocenjevalca, kateri se ni nikoli hvalisal, da ,jedini v Slovencih razume umetnost*, pač pa je prvi v nas začel pisati o lepih umetnostih v obče ter opozarjati naš narod na njegove sinove, nadatjene za proizvajalce umetniškega poklica. Zajedno pa ta pisma ovriejo svoječasno sumničenje, da je bil isti ocenjevalec od Jurija Šubida „podkupljen", ali ka-li? Dotična pisma slovejo: : tudi v Italiji? Katera dežela v Evropi bi bila to, kar je, ako bi se moralo gledati na prvutue narode, ki so bivali v njej? Nobena, m niti .Terra dei fioriv (Dežela cvetlic). Ostanki i/za rimske dobe pričajo o tem, kar je bilo pred raznimi stoletji: mi pa govorimo in razpravljamo o tem, kar je Istra dandanes!!! A Vi sami, kakor se vidi, ne pripisujete preveč važnosti Rimu; toda pripisujete jo Benetkam. Puščam otoka Ciper in Kreto na strani, kajti ne verujem, da bi bila to odločilna argumenta v najini glavni razpravi. Opuščam tudi to, kar so Benetke, kolikor pravite Vi, storile blažega tema otokoma. (Vitez Centelli je namreč v svojem odprtem pismu* pobijal tudi primero Jakičevo, da so si Benečani .prisvojili" Istro istotako, kakor so si »prisvojili" otoka Ciper in Kreto. Prvega, pravi Centelli, je dobila benečanska republika v dar povodom neke poroke v XII. stoletju, Kandijo pa da so Benečani kupili. Na obeh otokih da so osnovali kolonije v .blagor* ljudstva, ki se je tako seznanilo s „civilizacijo*. Uredn. „Ed.*). (Zvršetek pride.) Politlikeveati. V TRSTU, dne 81. oktobra 189«. Državni zbor. Poslanska zbornica je izročila proračunskemu odseku vladno predlogo za odajanje soli za živino po znižani ceni. Potem je v sprejela v drugem in tretjem branju zakon o organizaciji sodišč in zakon o uvedenju obrtnih sodišč, ter o sodstvu v prepirih radi mezd. Minister pravosodja Gleispach se je potezal as obe predlogi in je obljubil, da s 1. januvarjem 1898. gotovo uvede preosnovo civilne pravde, seveda, ako bode tedaj še minister. Predstojeći zakon jamči sodnim uradnikom neodvisnost in hitro napredovanje. — Posl. P a c A k je izročil nqjen predlog sa izvedenje ravnopravnosti obeh deželnih jezikov v notranjem poslovanju državnih oblasti na Češkem, Moravskem in v Sileziji. Za posledico pokrajino ve|ja predlog seveda tudi za poljski jezik. Ta predlog pride v razpravo dne 6. novembra. Deielnozborske volitve na Moravskem. Včeraj so volile mestne skupine. Vodenih je: 17 nemških liberalcev, 12 čeških kompromisnih kandidatov, 1 pristaš nemške ljudske stranke. Trgovski zbornici v Brnu in Olumuou sti volili 6 nemških liberalcev. Nemški liberalci so zgubili 2 volilna okraja. O položaja prijavlja zagrebški .Obzor* dopis z Dunaja, katerega priobčimo tule po dolžnosti kronista. .Obzorov' dopisnik je imel daljši pogovor z nekim sekcijskim načelnikom. Iz tega pogovora je posnel, da glavna namera vladi je ta, da bi sestavila kompaktno veČino iz Poljakov in vseh konservativnih živcev ne gledć na narodnost, ter da bi s to večino spoprijaznila tudi Mladočehe in južne Slavane. Pivi korak do te ustvaritve da je bil kompromis, ki so ga sklenili vsi veleposestniki Dolnje Avstrije povodom zadnjih deželnozbor- .V Parizu, 21. 4. 1884. Dragi piiatelj! Najprvo se prerčno zahvaljujem na Tvojem ljubeznivem voščilu za moj rojstveni dan. Verig mi, da so mi v resnei dobro dele prijazne besede Tvojega lista! — Dilje sem Ti takisto hvale dol-žan za laskavi životopis moj v „Slovanu". Žal mi je, da "i za to prijaznost danes nimam nikakšnega pimernega povračila — a pozabiti nočem, da sen Tvoj dolžniki Meni se godi t\kaj po navadi — stara druščina, staro životarjeiiB in vedno zdrav —. Zdaj komaj čabim .Salona*, kakor vsi moji znanci, da se vidi zaet kaj novega 1 V delu nimam daj nič takšnega, da bi bilo vredno omenjati. Spomlad se tulg nekako kilavo začenja; enkrat je že lepo kaalo, zadnji čas pa je skoraj prav popolnoma mraz pusto in dolgočasno. Kaj pa v Ljubljni? Po mojem odhodu mi razun Tebe in Hribar Še nihče ni pisal. Ne vem, kaj sem naredil znanom, da takć molče? Kdaj da pridem r Ljubljano, še ne vem natančno; morda že srei maja. Pričakujem namreč se natančnejšega porfcila od župnika Šentjakobskega. Da-li veš, zaki niso razstavili mojega Smoleta ? skiti volitev. Češko veU-posestvo je že pridobljeno za to večino. (Staioč.eška .Politik* trdi dosledno nasprotno. Op. ured.) Gotovo je, da ne izostane velika svečana izjava, katera navede nekuliko važnih koncesij Mladočehum v narodnem pogledu (In južiMtai Slovanom ? Vprašanje ured.) Tolažilna je poleg tega evolucija, ki se op*ga v Češki in Moravski, a opravičena je nada, da pride do sloge med Mlado- in Staročehi. To bode izdatno uplivalo tudi na medsebojne odnošaje slovenskih in hrvatskih poslancev, kateri vsi istotako uvidevajo potrebo zložnega dela. V tem zmislu sezove dr. Laginja še pred Božičem skupen sestanek vseh poslancev obeh bratskih plemen. Tako „Obzor". Radi bi verjeli ali — ne moremo! Kakor obrobek k gornji črtici .Obzorovi" pristuje kaj lepo vest, ki jo je priobčil graški .Tagblatt* : Ta list poroča namreč, da je naučni minister fiautsch pozval k sebi slovenskega poslanca R o b i č a in prvi da je vprašal poslednjega, kako mislijo Slovenci glasovati o dispozi-cijskem fondu? Poslanec Robič da je odgovoril, da slovenski poslanci namenjejo glasovati zoper dispozicijski fond, pozneje ps da je obljubil, da bode glasoval za, ker mu je minister storil neke obljube glede osebja na slovenskem gimnaziju v Celju. Tako rečeni graški list Da se razumemo: mi puščamo na strani vprašaje o dispozicijskem fondu, ali vprašati moramo: kaka je organizacija naših poslancev? Ali operirajo naši poslanci vsak na svojo roko?! Kako more posamični poslanee dajati zagotovila, ne da bi se popred sporazumel se svojimi tovariši?! Ta vprašanja smo napravili v predpostavi, da je res, kar je objavil gori omejeni graški list Izvajanja Badenijeva. O izjavah minister-skega predsednika grola Badenija v proračunskem odsekn gledć razmerja do posamičnih strank v parlamentu smo že povedali svoje menenje. Pov-darili smo, da grof Badeni tudi v svojem najuo-vejem govoru ni nikomur ničesar obljubil in nikomur ničesar odrekel. Povedal je dovolj jasno, da vlada da prevzame nobenih obvez do strank, pač pa d s so vse stranke, ki ne nosijo na sebi znaka ,e k s t r e m n o s 11% obvezane zattgevati se, in omejati svoje zahteve, ker tako zahteva državni interes. Toda vzlic prizadevanju grofa Badenija, da nobenega ne predpostavi in nobenega ne zapostavi, da torej nekako balancira na ostrini moža, se mu vendar ni povsem posrečila ta diplomatiška umetnost, kqti iz njegovih izvajanj vendar-le zveni nekaka v Avstriji sicer tradicijonalna, toda z ozirom na sedanji položaj vendar neuaevna obzirnost do nemških liberalcev. Neumevna je ta obzirnost, ako računamo z dejstvom, da ta stranka hita od ne-vspeha do nevspeha, od poraza do poraza na vo-lilnih bojiščih. Navlašč smo rabili besedo „obzir- Dalje v prilogi. Sploh, kaj je novega v Ljubljani? Piši mi zopet vs«y Ti, sicer bom res mislil, da sem se kdo vč kaj pregrešil, ker se me nihče noče spominjati! Za danes sklenem te vrstice, želeč Tebi in gospej soprogi vesele praznike ter oba presrčno pozdravljajo, ostanem Tvoj odkritosrčni prijatelj Jurij Šubid." .V Poljanah, 17. 12. 1888. Dragi prijatelj! Hvala Ti za izvrstno, prelepo kritiko, hvala, da si mi poslal ono številko „Slov. Naroda* in Bog Ti „plati*, za trud, da si preskrbel .diplomo", katera me jako veseli! Človeku vendar-le dobro dć, da zna o simpatijah vrlih mož, s katerimi sem prebil lani le kratke ure v „Narodnem domu* Ptujskem! Prav iznenađen sem bil „rogomentnega" voščila! O Tvoji kritiki ne bom mnogo pisal, saj veš, da nisem mnogobeseden, posebno ker je kritika o mojem delu. *) Vendar, kar se tiče lepe pisave, jezika (kolikor jaz to razumem) in isto tako, kar se tiče strokotmjaškega znanja in logične sodbe, ne rečem, da Ti samo zdaj ni vrstnika med nami, ampak bojim se tudi, da še dolgo nobenega ne •) .Marijino obiakoranje Elizabete« na Bolniku pri Igubljani. Prilogg, „Edinosti* It. 1B1 (več, izd.) in.st"*, kajti ne smatramo za gotovo, da bi bil grof Badeni res posebno naklonjen tej kliki, ki je vsik-dir — kadar se ui hlinila — proganjala tudi Poljake. Marveč ne izključamo možnosti, da je gladil liberalce le zato, ker imel pred očmi vsakdanje potrebe in one naloge, o katerih si želi, da jih dovrši še sedanja zbornica, pred vsem seveda proračun za leto 1897. Ali to dejstvo stoji, da je grof Badeni zopet govoril o veliki važnosti nemškega plemena za Avstrijo in da je tolažil Nemoe zatrdilom, da ni sklenil nikake posebne pogodbe z Mladočehi, in da se je cel6 uekako veselil na izjavi Čehov, da bodo glasovali zoper proračun, češ: sedaj ne treba vladi, da bi nudila Čehom kakih „ministerijalnih sladčič" ! Slednjič je tolažil Nemce, da vladi ni niti na kraj misli, da bi se hotela dotekniti obstoječe ustave in da se bode izogibala vsakemu radikalnemu posezanju v obstoječe šolske iu cerkveno-politiške oduošaje. Vse te iajave je podal grof Badeni — to je jasno — iz posebne obzirnosti do nemških liberalcev in to bi nam moralo odvzeti vsako nado do preobrata na bolje, ako ne bi priznavali vsaj možnosti, da je govoril tako bolj iz taktiskih ozi-rov nego pa iz prepričanja. Vsakako pa bi se avstrijski Slovani pokazali slepe politike, ako ne bi primerno računali z dejstvom, da vlada še vedno računa z levičarji. In to nas mora obvarovati pred vsakim nevarnim optimizmom. No, priznati nam je Itjalno, da je minister-ski predsednik rekel tudi marsikatero, ki nam je ugajala. Tako je povdarjal potrebo miru med narodi, in daje vladi dolžnost, delati nato, da pride do mirn. Ko je izgovoril te besede, imel je sicer na mislih razmere češke, ali menimo, da kdor priznava potrebo miru na severu, nora jo priposnati tudi na jugu. — ftekel je na« dalje, da avstrijskih kronoviu ni možno upravljati po jednem in istem kopitu. Gotovo ne, saj to trdimo tudi mi vedno in vedno. A uprav zato, ker to ne gre, so doktrine in teorije nemških liberalcev uprav pogubne za Avstrijo, kajti oui zahtevajo jedno in isto, seveda nemško kopito za vso Avstrijo. Tem manje moremo razumen po mkeiu, w«k<, »«. zakaj ima vlada še vedno toliko obzirnosti do stranke, katere program je naravnost v zapreko vspešuemu razvoju države? Grof Badeni je govoril tudi o .posestnem stanja*, izrokši željo, da bi narodi ohranili, kar imajo sedaj. Ta izjava nas je nekako poparila, dasi — tudi to moramo priznati — bi se dala ista obruiti tudi zoper agresivno postopanje Nemcev in Italijanov, specijalno zoper delovanje „Sohulverei-na* iu .Lege Nacionale1. Ali nam ne zadošča iu se nikakor ne moremo zadovoljiti s tem, da bi n. pr. v Istri obdržali le tiste občine, katere imamo sedaj v svojih rokah, vsem drugim pa, katere imajo Italijaui v svojih rokah, da bi se morali odpove- bode — ker, Bogu položeno, naš rod nima mnogo zanimanja, se manj jpa pojma za lepe umetnosti! Veliko se jih bo lahko po Tebi učilo in ob enem učilo wgleduti*t kakor pišeš v Svojem prijateljskem pismu. Da bi se to le posrečilo ter res rojakom „odprlo oči" — bilo bi za Te in za-mo, vsaj nekako moraličuo zadostilo! „Mi pa ostanemo kakor smo b'li" — kaj ne d&? Bomo že prodrli! Zanimalo Te bode, da sem tudi, kar je pri nas inteligencije, — titelnov ni baš posebnih, pa saj Ti tudi ne sodiš po „maturi* (meni malo čuta včasih bolj imponuje!) — pri vseh sem cul izvrstno pohvalo o Tvojem spisu. — Včeraj sem bil v ta-rovžu; oba duhovnika, posebno pa župnik, je rekel, da je že štirikrat bral Tvoj .listek" : kur prečuditi se ue more lepi iu plastični pisavi — in jednako i drugi . . . Malenkost menda, pa hud vendar ne boš radi tega!! — Bravo, Va-troslave ! Srčen pozdrav in prijateljsko roko! ______Jurij". „V Parizu, 17. 2. 1890. Drugi prijatelj 1 Že nad par mesecev imam bolne oči, nekaj časa sem bil skoraj popolnoma slep. Brate, pisati in delati nisem mogel ves čas. Zdaj so je začelo dati! Varovanje posestega stanja je lepa reč, ako se je ta posest pridobila poštenim in zakonitim načinom, ali kjer vidimo, da si je jedna narodnost prisvajala last druge narodnosti, bodisi zvijačno izkoriščaje obstoječe politične odnošaje in slepoto državnikov, bodisi nasiljem, bodisi prevaro, tam bi značilo „pereniranje" vsled takih dogodkov nastalega stanja sedanjega le nadaljevanje krivice! Vsakdo ima pravico braniti, kar si je pridobil po pravici, a vsakdo ima tudi pravico terjati nazaj, kar se mu je odvzelo po krivici! Obžalovati bi morali torej, ako je grof Badeni hotel na-migoiti se svojo izjavo, da smatra sedanje posestno stanje v naših primorskih pokrajinah, kakor da isto sloni na pravni podlagi. Kar pa ne odgovarja pojoioiu pravnega obstanka, to se mora odpraviti oziroma preineniti. Mi ne moremo priznavati sedanjega posestnega stanja, ne morda zato, da bi hoteli kaj odvzeti italijanskim sodeželanom, kar je njihovega, ampak ker zahtevamo, da nam povrnejo, kar je našega. Danes smo čitali v „Soči" vsklik: Furlanijo Furlanom — Vipavsko dol.uo Vipavcem ! Tako vsklikamo tudi mi: Kar je hrvatskega in sloveuskega po Istri, Hrvatom in Slovencem, kar je res jtalijanskega, Italijanom ! Toda grof Badeni je previden mož in je gorenji izjavi o posestnem stanju hitro pri dodal o-pazko, da od vlade ni smeti pričakovati, da bi kako uravnavala narodopisne odnošaje, kajti to da je odvisno od razvoja narodnosti iu pa gospodarskih odnošajev; vlada da torej ne inore igrati uloge nekake .previdnosti". Na to le kratko opazko. Mi ne zahtevamo tega, da bi vlada kak6 pritiskala nam v prilog; pač pa zthtevamo od vlade, da čuva in bdi, da se zakoni vrše jednakomeruo za vse in da ne dopušča, da bi jedna narodnost, nasilno in preziraje zakone, ovirala razvoj druge narodnosti. Mi zahtevamo le jamstva za svobodo v razvoju v toliki meri, kakor jo uživajo drugi; mi zahtevamo le popolne nepristranosti in vsem jednake dobrohotnosti od strani vladnih organov, mi zahtevamo, da se vlada definitivno odpove teoriji o iuferijornih in superijornih plemenih; — kakor hitro se to zgodi, se ne bodemo bali ni trenotek več za svojo bodočnost in smo uverjeni, da v ne-daljnji bodočnosti pridemo do take uredbe po- anstuega stauia, o katerem bodemo mogli želeti, da se ohrani, ali perouira, a« >*ovonuiu » g. grofom Badenijem. Kriza v nemSki levici. Poročila z Dunaja javljajo o hudem vrvenju v klubu nemške levice, ker gredo narazen menenja, da-li naj bi levica glasovala za ali zoper dispozlcijski fond. Nemški poslanci iz Češke da hočejo izstopiti iz kluba, ako isti ne bode glasoval zoper dispozicijski fond, dočim Moravci nočejo niti čuti o tem, ker vedo' da bi se nemško uadvluitje v Moravski porušilo v isti hip, kakor hitro se razdvoje Nemci z vlado. Za Nemci iz Ješke hočejo baje potegniti tudi nemški liberald iz Koroške. Včeraj je imel klub zjedinjene levce jako viharno sejo, v kateri pa nekoliko boljati, a vendar bi še ne smel se siliti pisati, ko bi ne imel naslednje nujne prošnje: Par ilustraci za knjigo: „Oesterreich-Ungarn in Wort und Hd", katerih ranjki brat Janez ni več mogel naprtfiti, dali so meni itn med drugim tudi ples „Sagr" („volksthiimlicher Tanz iu Freien") — mislim, la na Goriškem ali v Gradišči. Ker med Janezvo zapuščino ni bilo niti študij, niti kakšnih ndc za to sliko, se obračam do Tebe (saj ves sit poznaš!) če kaj veš o tem plesu ? Kakšen jtples ? Kakšne ligure so pri plesu ? Če je v nošicaj posebno različnega od naše ? Sploh, kar ti je-nano ali pa lahko vprašaš dra. Božiča ali kakšiga drugega Primorca. Stori mi to ljubav in piši n kakor hitro mogoče, kar veš, ali kar boš izvežl! Ako je težko opisovati, pa malo skiciraj, saje le za-r;ie, da bom bolje razumel. Kaj ne, da i storiš to ? K:or hitro bodo oči bolj zdrave, pisal Ti bodein aj več, saj sem še dolžan odgovora na Tvoj ljeznivi list, pa danes več ne morem, ker mi plej° pi ed očmi že vse črke! 'bi in gospej soprogi srčen pozdrav in poljub Tvoj stari Juri j. še ni prišlo do odločitve. Danes zborujejo zopet in je pričakovati definitivne odločitve. Volitve na Ogerakem. Glasom včeraj po-poludne iz Budimpešte došle brzojavke je defiui-tivni izhod volitev za državni zbor ta le: 26« liberalcev, 37 narodne stranke, 10 brez stranke, 46 košu-tovcev, 6 Ugronove stranke, 21 iz ljudske stranke. Treba bode 7 cžjih volitev in 2 novi volitvi. — Liberalci so si pridobili vsega 59 novih mandatov. V listih čitamo nastopne podrobnosti: Nova ljudska stranka je priborila o tem svojem prvem nastopu še precejšen vspeh, ako računamo, da so jo preganjale vse stranke, najbolj pa vladna z najkrutejim nasiljem. Priborila je nad 20 mandatov. Narodna neodvisna ali Apponyjeva stranka je izgubila skoro polovico mandatov. U-gronova je popolnoma porušena. Košutova frakcija se je še dobro ohranila — saj je uživala protekcijo barona Banftyja. Ali znamenito je, da so cel6 ministri doživeli porazov vzlic vsemu aparatu orožnikov in vojakov. Tako je pravosodni minister propal v Jaszberenyu, kjer je bil izvoljen opozicijonalec Apponyi, v Sobotišču pa naučni minister Wlassits, kjer je bil izvoljen kandidat ljudske stranke dr. Major. Poleg tega je komaj in komaj zmagal v Čakovcu. — V Balassa-Gyarmatu je dal župan jednostavno zapreti 800 volilcev narodne stranke inje tako zagotovil zmago liberalnemu kandidatu. — V Jegru je finančni minister Lukacs le pomočjo najhnjega pritiska zmagal s tremi glasovi večine. Ta zmaga stane stranko nad 100.000 gld., kajti po 100 do 200 gld. so dajali za jeden glas, mimo tega so obetali stari-šem, da jim bodo sinovi osvobojeni vojaštva, ako voli i o vladnega kandidata. — V Dnnapataju je prišlo do krvavega spopada med volilci in bosarji. Ne ve se, koliko je ranjenih; v Pečohu pa med volilci in policijo. Jeden redarjev je smrtno ranjen. Na dalje je tekla kri v Galgoczn, v Tiszu Eszlaru, v Diozadu, v Fehergyarmathu itd. itd. Iz kratka: azijatski škandal. — Kraj vsega tega pa bi moral verjeti svet, da je Madjarska glavno zatočišče svobode in domovina svobodomiselnega in )t vi težkega" naroda madjarskega!! Odkritja Bismarck ova o tajni zvezi med Nemčijo in Rusijo so še vedno predmetom razgo-vorjanja vsega časopisja evropskega. Naravno, da ao za »tvar jako zanimajo tudi italijauaki listi. Večinoma so tega menenja, da je Bismarck vzbudil sum o lojalnosti Nemčije in tako da nastane nezaupanje med vlastmi trojne zveze. V isti meri da se jači francozko-ruska zveza. tCorriere di Napol!« meni, da nikdo ne dela tako trdovratno na rušenju trojne zveze, nego nje zasnovatelj Bismarck. „Tribuna- pa meni zopet, da Bismarck je spregovoril zato, kot žo sedaj predvideva dogodke, ki dado novo smer sedanjim politiškim zvezam. S tem menenjem je nekako v soglasju vest, da je sestanek z ruskim carjem v Vratislavi napravil na cesarja Viljelma takov utis, da se je izjavil: Oni, ki so mi nasvetovali, naj odpustim Bisniarcka, dali so mi najslabši svet. Pristavil da je, da obžaluje najgloblje, da se je ločil od Bismarck a. Da da, nikdo ne bode umel več tako spretno držati v ognju hkratu dveh želez, kakor je to umel Bismarck. To je res kabineten čin navihane diplomacije, ako je kdo hkratu zvezan z Avstrijo proti Rusiji in z Rusijo proti Avstriji [ Kaj tacega je umel le Bismarck. Različne venti. Prihodnja številka .Edinosti" izido radi pravnikov še-le v torek zvečer. Dve sodbi o seji mestnega sveta minolega četrtka. Postopanje večine mestnega sveta o seji minolega četrtka je bilo tako nečuveno, tako — neparlamentarno, da je prisililo do trpke sodbe cel6 tukajšuji oficijozui glasili, „Mattino" in .Triester Zeitung". .Mattiuo" piše: .Opaziti je bilo takoj ves tehniški gledališki aparat galerije, ki je bila pripravljena, da se vrže o dogovorjenem trenotku na .delo". Hrup je postal tolikšen, da se je župan zagrozil, da da izprazniti galerijo in je hotel pretrgati sejo. (Mestni svčt bi se bil moral torej umakniti fakinaži na galeriji. To je nnicum! Stavec.) Toda tukaj se je dogodilo nekaj neverojetnega. Galerija se je uprla glasu župana in je pričela razpravo z načelnikom občine. Io župan se je udal in je dovolil nadaljevanje govora (Spadonija), ki je izzval demonstracije. Ne moremo si kaj, da ne bi izjavili svojega menenja : to je, da se je dal gosp. župan zavesti jedino le po avoji odlični, neizmerni uljudnosti ter se je ganil še-le postfestum! Kar pa se dostaje vedenja one izvestne, dobro znane publike, nimamo izraziti nego jedno tolažilno okolnost: nadejo, da svet ne bode sodil civilizacije Trsta po teh prizorih.il« Veliko ostreje piše „Triester Zeitung" : ,To ni nič novega, da narodne strasti v naši občinski izbi včasih sezajo do vrelišča in da spravljajo na dan prav čudnih prikaznij; novo pa je vsakako to, da je dobil člen zbornice ukor v javni polni seji na podlagi jednostavnega uradnega poročila, predloženega magistratu po podrejenem organu občinske uprave. Vsprejemom predloga 8padoni-Rascovip.il zadal jo mestni svet, oziroma onih 24 svetovalcev, ki so glasovali za istega, udarec v obraz s a me in u aebi in je ustvaril težak precedenčni slučaj. Ako je kedaj imelo veljavo načelo audiatur at altera pars (da treba čuti obe strani), veljalo je to za včerajšnji slučaj; že ugled in dostojanstvo našega mestnega zastopa ter spoštovanje istega do samega sebe bi bili zahtevali, da se vsprejme posredovalni predlog dra. Schellanderja za uvođenje preiskave. Za ta pravilni nazor bila je, žal, le manjšina, ali dovolj značilno je, da je bilo v tej malini nož kakorftna sta dr. Dompieri in dr. Geiringer, ki nista hotela, dasi vzvišena nad sumnje, da bi bila pristranska v prilog kaznovanemu svetovalen Gori upu, niti vzbujati videza, da sta bila med onimi, ki so podpisali preko sodbo. Že okolnost, da sta se za predlog potezala dva člena „gorske stranke", trpeča na narodni hipertrofiji (obilici), katerima bi mogli pripisovati vse prej nego liberalno mišljenje in parlamentariške oblike v občevanju, morala bi bila svariti mestni svet pred prenagleno sodbo, katero je možno po sedanjem stanju stvari smatrati le tako, kakor da jo je narekoval narodni antagonizem. Ne čutimo se poklicane, da bi se že v naprej potezali za gospoda Goriupa, toda odreči mu ne noremo spričeval a, da ja včeraj m tvojim vađenjem tvojim nasprot-nikom podal lekcijo, aramotno za iata. Po vče-rajlnjem glasovanju mestnega sveta, ki je bilo tako, da utegne Še bolj izpodkopati že majajoči se ugled občinskega zastopa ter rasdiriti propad med mestom in okolico, je stroga preiskava afere Goriup-Vidu8so tem nujneja, ker — akone varajo vBa znamenja — uradno d el o-vanje gos p. Vidusso ni tako hvalevredno, kakor je hotel uveriti včerajšnji slavospev dra. Spadonija". Zakjuček „Triesteričinih" izvajanj je jako važen. Mi mu nimamo za danes pridodati ničesar, kajti na mislih nam je nemški pregovor: »Kommt Zeit, kommt Rath", ali pa laški; ,11 tempo 6 galantuomo". Se o ogorčenosti ljudstva radi ioltkih takt. Prijatelji iz okraja voloskega javljajo, da je tudi v onih krajih ljudstvo silno ogorčeno radi nesrečnega zakona o iolskih naksah. Tudi tam da so hoteli Italijani in njih podrepniki zvaliti vso krivdo radi šolskih taks na hrvatako-slovenske poslance v deželnem zboru, ali ni se jim posrečilo to. Temeljito iu nepobitno pisanim člankom v predzadnji številki našega lista, odprle so se oči tudi najtrdovratnejemu Tomažu. Temu sporočilu pridodaje »Naša Sloga", da ogorčenje raste od dne do dne med našim ljudstvom na Koperičini, a tudi italijanski kmetje in delavci po lažnih krajih Istre so jeli uvidjati, kdo jim je prijatelj, kdo neprijatelj, iu kdo je bil v dež. zboru za šolske takse in kdo zoper iste. Nesrečne šolske takse so uveli samo talijanski poslanci v deželnem zboru, in oni, jedino oni so odgovorni za vse posledice, ki bi utegnile nastati med siromašnim ljudstvom vsled velike o-gorčenosti. In kako naj bi ne bilo siromašno ljudstvo ogorčeno zoper rečene takse, ki se uvajajo prav to leto, ko je prebivalstvo Istre zalotilo neplodno leto — slaba letina?! Mislite si siromašnega gospodarja, očeta mnogoštevilne družine, z dvemi, tremi otroci, godnimi za šolo, od kje naj vzame 12 ali 18 kron za šolsko takso, ko ne bode imel niti za sol ali polento? Poreče kdo: saj za siromake, ki ne morejo plačati, plača občina. A od kje vzame pa občina ta denar, Ki je navadno siromašna, kakor so siro- maki njeni obfiinarji ? Ono, kar bode morala izdati občina za svoje siromake v ime šolske takse, naprtiti bode morata svojim občinarjem — torej tudi onim siromakom — kakor novo doklado, in tako pridejo siromaki z dežja pod kap, dočim si bode kdorkoli mastil brado na račun te takse. Tudi v zadnji številki svoji se zvija poreška baba kakor strupena kača zbok težkega greha njenih prijateljev, storjenega s solskimi taksami, ali vse njeno brbljanje ne zavede niti jedne zdrave glave s pravega pota in pravega razumevanja. Mestni svet tržaikl. Sinoči je bila, kakor smo javili, zopet javna seja mestnega svćta v nadaljevanje XXVI. seje. Nadaljevala se je razprava o Schtnickovem vodovodnem načrtu. Razprava je bila jako živahna in obsežna, kakor treba o tako važnem predmetu, kakoršen je vodovod. Razprava se je bila zaključila s tem, da je zbor vsprejel ta-le dva predloga odsekova: 1.) Občinskemu tehniškemu uradu in mestnemu fizikatu ae nalaga, da sistematiško analizujeta in merita tekom zime 1896(97 vodo studencev (katere hočeta uporabiti inženirja Sehmick za vodovod) in pa tudi Bistrice in Reke; — 2.) mestna delegacija je pooblaščena, da odkaže potrebne svote v ta namen, da se začasno namesti potrebno osebje v zgoraj navedeno svrho in da poravna druge potrebne stroške. Župan je zaključil sejo ob 10V. Navodila za prodstoječe mestne volitve. O volilni pravici in reklamacijskem postopanju. Vsi volilci za mestui zbor tržaški razdeljeni so v mestu v štiri volilne razrede ter voli vsak razred 12 zastopnikov, vse mesto torej 48 zastopnikov. V okolici tržaški voli vsak okraj po enega zastopnika; vsa okolica skupaj torej 6 zastopnikov. V prvem razredu volijo: a) posestniki nepremakljivega posestva v Trstu, ako plačujejo od istega direktnega davka najmanj 300 gld. ali več; b) oni, ki plačujejo od kapitalov, vknjiženih na tržaških posestvih, dohoduinskega davka najmanj 300 gld. ali več; c) borzne tvrdke; d) častni meščani tržaški, ki se nahajajo v Trstu za časa volitev. V drugem razredu volijo: •) pooouiniki Giuttiujivega posestva v Trstu, ako plačujejo od istega direktnega davka od 100 gld. do izključno 300 gld.; b) oni, ki plačujejo od kapitalov, vknjiženih na tržaških posestvih, dohodninskega davka od 100 do 300 gld.; c) trgovske tvrdke, registrirane na c. kr. trgovinskem in pomorskem sodištu tržaškem in ki plačujejo borzni davek od 30 (Id.; d) lastniki brodov dolge rožnje ali kabotaže (doinobrodstva) ali pa lastniki deležev takih brodov, ako znaša njih lastnina saj tristo tonelat; e) odvetniki in c kr. notarj, V tretjem razredu volijo: 1 a) posestniki nepremakljivega posestva, v Trstu, ako plačujejo od istega dirktnega davka od 25 gld. do izključno 100 gld.; b) oni, ki plačujejo od kapitaov, vknjiženih na tržaških posestvih, dohodninskeg davka od 25 gld. do izključno 100 gld.; c) špediterji, legistrirani na traškem c. kr. trgovinskem in pomorskem sodišču in trgovske tvrdke, registrirane istotam, ako plaujejo manji borzni davek od 20 gl. in 10 gld.; d) patentirani sensali ; e) lastniki trgovskih brodov vsak vrste, oziroma deležev takih brodov, ako znaša njih lastnina najmanj 100 do izključno 300 toilat; f) kapitani brodov dolge vožuje; g) doktorji ene štirih fakultet, lomovi rani na avstrijskih univerzah; h) arhitekti, graditelji brodov, javifcvedenci, magistri kirurgije, lastniki lekarne; i) državni in občinski uradniki —tudi ako so penzijonirani — častniki, duhovniki, yni profesorji in učitelji, vsi le tedaj, ako so talno nameščeni. V četrtem razredu volijo: a) vsi drugi posestniki zemljišč; b) vsi drugi trgovci; c) vsi drugi posestniki brodov dolgvožnje ali domobrodstva oziroma deležev; d) vsi drugi kapitani brodov dolge vožnje in vsi drugi obrtniki. Seveda morajo od a—d omenjeni plačevati davek. Očetu se prišteva direktni davek, ki ga plačujejo njegovi nedoletni otroci in soproga, istotako direktni davek, ki ga plačuje soproga od posestva nepremakljin ali intabuliranih tirjatev, to pa le, dokler upravljata oče in soprog po zakonu premoženje otrok, oziroma soproge. Trgovske hiše in fabrike, katerih lastniki so družabniki, zastopa en družabnik ki ima firmo (podpis) V okolici so volilci vsi oni, ki itanojejo v enem šestih okoličanskih okrajev in ki imajo eno gori omenjenih lastnosti ter se voli v vsakem okraju le v enej skupini. Ker stoji tržaški magistrat na kriven, od vlade izpodbijanem načelu, da mora biti mki volilec domači u v Trstu, povdariti je, da je v smislu člena IV. osnovnega zakona od dne 21. decembra 1867. št. 142 kakor povsodi tako tudi v Trstu, volilec vsakdo, ki stanuje v Trsto, in ki plačuje od posestva, obrti ali dohodka davek in to pod istimi pogoji, zahtevanimi od statuta za triaike domačine. Povdariti je tudi, da ni izgubil volilne pravice, kdor je užival le začasno podporo od občine, kakor to izvršuje magistrat tržaški, anpak le oni, ki uživa od mesta redno, stalno podporo. Kdor je izpuščen iz volilnih list, pritoži naj se, oziroma naj uloži svoje prigovore (reklamacije) pri magistratu v 14 dneh od dneva razgrnenj list; za sedanje volitve morajo biti torej uloieni prigovori zadnji dan 9. novembra t. I. Proti neugodni odločbi magistrata uložiti jo rekurz na mestno delegacijo tekom 3 dni od dne neugodne rešitve. Reklamacije in rekurze preskrbi brezplačno politično druitvo .Edinost1, kakor je objavljeno na drugem mestu. Treba se je pa oglasiti pravočasno, t. j. vtaj do 7. novembra t. I. Za volitva. Slovenskim volilcem v mestu in okolici naznanjamo, da se jim je radi reklamacij obrniti: za VI. in IV. okraj (Rojan, Greta, BarkoVlje, Kontovelj, Prosek in sv. Križ) do odvetnika dra. a u b i a v a etregorina, Via Molin piccolo št. 3 ; za III. in V. okraj (Vrdela sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Protnerja, Corso, piazzetta S. Giacomo št.. 1 ; za I. in II. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, Rocol, Kjadin, Lonjer Katinara) do odvetnika dra. Otoka rja Rybara, Via S. Spiridione št. 3; za mesto pa po abecednem redu in sicer od A—G do odv. dr. Gustava Gregorina; od H—P do odv. dr. Mateja Pretnerja in od R—Z do odv. dr. Otokarja Ribara. Za podrufnlco družbe av. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v krčmi pri dvanajstih murvah g. Katalana o priliki izleta pevskega društva „Slava* v Rojan 3 gld. 5 nč.( g. A. Vodo-pivec je daroval 1 gld., kot dobljeno stavo s g. J. G. v Rojanu in J. G. v Rojanu 1 gld kot dobljeno stavo z g. J. Katalanom ter se je nabralo v gostilni „Aurora" po g. Trevnu 1 gl. 12 nč. in iz pušice-nabiralnika g. Frana Krnvosa 1 gld. 36. Onemu laškemu proroku, ki bi hotel, da za 100 let ne bode več nijednega Slovana v Istri, je zasolila „Naša Sloga- nastopno: ,V tukajšnjem starejem glasilu tržaških krivonoscev čitali smo v torek, kako je neki maži-karta izdal knjižico > proslavo svatbe svojega prijatelja, po starini Slovenca, a danes velikega Italijana. Ta glasoviti italijanski učenjak — imena mn nočemo navajati, da mu ne potemnimo slave — opominja Italijane Istre, da naj poitalijančijo vsa slovanska imena mest, rek, gor, gozdov itd. —, katera da so bila prvobitno latinska, oziroma italijanska (?!), kajti za 100 let da itak ne bode nobenega Slovana več v Istri. Žal nam je, da ne izve za to nčenjaško delo katera od glasovitih svetovnih akademij, in da tega italijanskega Salamona ne uvrsti med svoje neumrljive. Sicer nimamo druge želje, izven te, da bi naši potomci po 100 letih šli pomolit na grob tega pisuna, katerega je Bog v življenju tako grosno kaznoval, da mu je — zmešal kolesa v glavi** Rodoljubi na Greti prirode dne 8. novembra t. 1. veselico na korist družbe sv. Cirila in Metoda, na kateri bodo sodelovali pevsko društvo „A dri j a' iz Barkovelj in domači diletantje. Priporočamo /e sedaj, da se mestni Slovenci obilno udeleže te veselice, to pa tem bolj, ker je iste dohodek namenjen prevažnemu slovenskemu zavodu. Rojanski župnik Jurica pred kazenskim so-diičem. Kakor smo obljubili, prinašamo izvirno poročilo o drugi kazenski razpravi proti župniku Jurici. Razprava se je vršila dne 26. oktobra na tukajšujem okrajnem sodišču na ovadbo gg. dra. Josipa Abraina in dr.da Slavika. Vstopila je najprej priča Ivan Palčič, cerkovnik rojanski. Odvetnik dr. Gregorin je zahteval, da se ta priča zasliši pod prisego. Ta predlog je utemeljeval s tem, da je Ivan Palčič kakor cerkovnik odvisen od g. župnika ter da se je bati, da ne pov6 vsega, ako se ga ne zapriseže. Videli smo v prvi razpravi, kako da izkorišča g. župnik svojo avktoriteto in kako je žugal priči Antoniji Kavčič, da jo izpodi iz cecilijanske družbe, a očeta njenega iz službe, kakor vlačitejja mehov cerkvenih orgelj rojanskih. To bi utegnilo kolikor toliko vplivati tudi na današnjo pričo. K temu je še pripomniti, da priče ni^ih stanov mislijo večinoma, da jim ni treba govoriti resnice, ako ne prisežejo. Temu predlogu se je protivil branitelj Jurice, dr. Rabi, naglašujč, da se priči ni treba bati za svojo službo, ker ima nekq svojega premoženja, a plače od cerkve le 100 gld. na leto. Po §. 453 k. pr. r. pa ima le toženec, ki taji dejanje, pravico zahtevati zaprisežena priče, in tožitelj le tedaj, ako je prestopek kaznovati s& zaporom ed najmanj enega meseca. Po repliki dra. Gregorina, da je smisel navedenega §. le ta, da v navedenih slučajih sodnik mora zapriseči pričo, a da ima sodnik principijelno pravico zapriseči pričo, kedar se mu zdi to potrebno ozirom na okolnosti, odločil je gosp. sodnik, da se priča Palčič nima zapriseči. Na to je izpovedala priča P a 1 č i č blizo I tako-le: Vprašavnega dne sem šel se župnikom iz zakristije dol po cerkvi na drugi krst, in sicer kake tri ali štiri korake pred g. župnikom. Koje Šel župnik mimo babice, izustil je besede ,ma la guardi, che figure 1M Druzega nisem slišal, in posebno ne besede .che figure porekel" Pozneje je popravil svedok izpovedbo v zmislu, da je rekel gosp. župnik „La pensi che figsre 1* Na vprašanje g. dr. Abrama, je-li res, da je svedok takoj po krstu pravil drugim osebam, da se je izrazil župnik v zmislu ovadbe, odgovoril je svedok : Res sem pripovedoval takoj po krBtu drugim I svedokom o dogodku, a nisem pravil, da se je g. župnik izrazil z besedami »figure porchel", nego le, da se je j e z i 1, da je vpil ter daje rekel to ali ono. Na drugo vprašanje dra. Abrama je odgovoril svedok, da ne ve, kako daleč so bile od gosp. župnika druge priče, ker je bil on spredaj; vsekakor je bila babica kakih 10 korakov oddaljena od njega. Na to je predlagal dr. A b r a m, da se za-slišiti dve priči, kateri potrditi, da jima je pravil cerkovnik takoj po krstu, da se je g. župnik izrazil v zmislu ovadbe, t. j. z besedami „figure porche 1M ter da se je takoj po krstu raznesla govorica po Rojanu, da se je g. župnik tako izrazil. Ker se je priča Antonija Kavčič takoj oddaljila iz cerkve na dom gosp. slavika, od koder ni šla v Rojan isti dan in o čemer navaja tudi priče, sklepati je, da je cerkovnik referiral inkriminirane besede takoj po krstu drugim osebam v istem zmislu kakor trdi Antonija Kavčič, da jih je izrekel g. župnik, ter da je izpovedba priče Antonije Kavčič bolj verojetna, nego Palčičeva. Dr. Rabi se je protivil temu predlogu, rekši, da predlagane priče ne bi mogle ničesa izpovedati, kar bi moglo omajati izpovedbi prit Solšak in Palčič, ki so bile zraven, ko je župnik izustil vprasavne besede. Po pripombi g. dra. Gregorina, da so predlagane priče važne v toliko, v kolikor bi iz izpovedeb istih izhajalo, da sta cerkovnik in Antonija Kavčič istočasno enako govorila, ako-ravno nista govorila o stvari med sabo, odklonil je sodnik predlog za zaslišanje nadaljnjih prič, ker je stvar zadostno razjasnjena ter je sklenil dokaz io postopanje. (Govore tožiteljev in branitelja prinesemo v prihodnjem izdanju, ker nam v to danes nedostaje prostora.) Nov zdravnik. Dr. Orlando D e 1 e o n a r d i, Tridentinec, je dobil dovoljenje, da sme vršiti v tržaški občini zdravniško prakso. Zdravnikova ostalina. V Celovcu je umrl jeden najstarejših tamošnjih zdravnikov, vladni svetovalec dr. Avgust Kres sni g. Volil je 150.000 gld., da se zgradi bolnišnica za otroke. Vrnitev knežje obitelji Crnogorske. Knežja obitelj črnogorska je dospela včeraj popoludne v Bar. Množica ljudstva je navdušeno pozdravljala kneza ob izkrcanju. Odlikovanje iz Italije. Italijanski kralj je podelil avstrijskemu kontreadmiralu vitezu Karlu Seemannu veliki križec reda sv. Mavricija in Lazarja. Kakor znano, je bil kontreađmiral See-mann poveljnik avstrijske vojne eskadre, ki je spremila jahto „Savoja* od Bara do Barija. Odlikovanje iz Srbije. Poveljnik policijske straže tržaške, Avgust G 8 h 1, je dobil srbski red Takova IV. razreda. Popravka. V današnjem zjutranjem izdanju sti se urinili dve prav neljubi pomoti: V poročilu o shodu pri Rebku treba čitati, da je gosp. grof Alfred Coronini daroval 2000 gld. za vipavsko železnico, ue pa Fran j v resoluciji za osnutje okrajnega glavarstva aa tržaško ololico pa treba citati .prenesenega ali izročenega delokroga", ne pa In. Prvi volilni rstun. Neki vladni kandidat v trenčinski županiji je minolo nedeljo pogostil v Budimpešti 400 svojih volilcev. Plačal jim je ne le vožnjo z doma v Budimpešto, ampak jih je popeljal tudi v milenijsko razstavo. Tam so vrli Slovaki obedovali v restavraciji. Pili so dobro, a jedli so cel6 beafsteake. Vse to bi bilo lepo in v redu, toda slednjič zdel se je kandidatu račun 950 gld. vendar prevelik in vsled tega bode imel z dotičnim gostilničarjem pred sodnijo posla zaradi 9volilnega računa". Najvo&l sod na svsta. Nekdaj se je mogel Heideiberg ponašati, da ima Daveči sod na svetu, toda temu ni več taka. V heidelberškem sodu bi stalo 42.000 gallon, ali 158.000 litrov vina, a nedavno so v Fresnu v Kaliforniji dogotovili sod, ki je 9 metrov visok in meri 27 m. v obsegu ter stoji v njem 260.000 litrov vina. Računarji so izračunali, da bi stalo v tem sodu 7238 ljudij 1 Telovadba v .Tržaškem Sokolu" se prične zopet prihodnje sredo. Telovadci se poživljajo, da se bodo odslej pridno udeleževali vaj po določeni razredbi. Zajedno so naznanja, da s prihodnjim torkom prično vaje v borenju. Te vsje se bodo vršile ob torkih in sobotah od 7.-8. ure zvečer. Profesor «&momorilec. Iz Zagreba brzojav-ljaje včerajšnjega dne: Bivši ravnatelj državne realke v Zadru, Z i p i n, ki je bival umirovljen v Zagrebu, se je obesil v svojem stanovahu. Misli se, da si je Zipin, ki je bil poslednji čas gostilničar, končal življenje v trenotku, ko se mu je mešalo v glavi. ,Pevski dom". Notica o .Pevskem domu*, ki je bila priobčena danes teden v „Edinosti", je obudila v ljubljanskih krogih splošno zanimanje in to seveda v prvi vrsti med pevskimi društvi. Le t& štejvjo med svojimi členi ponajveč obrtnikov in tako je to zanimanje prodrlo v lirše obrtniške kroge, ki se hočejo pridružiti vsestransko temu podjetju. Namerav^je namreč predlagati, da bi .Pevski dom" odpri tudi za-sje posebne prostore, ki bi jim služili za pisarne ter za seje. Sedaj so obrtniške zadruge raztresene po mestu ; želč pase združiti, v kolikor zahtevajo njihovi skupni interesi. S tem pa, da se bode .Pevski domu oziral na obrtniške zadruge ter določi istim za nje potrebne prostore, ne izgubi prvotnega namena sam na sebi čisto nič, ker „Pevski domH ostane pač v prvi vrsti določen za pevska društva kakor taka, ter ie-le v drugi vrsti se bode gledalo zajedno na to, da se spravijo primerno v isti tudi gostilna, kavarna in čitalnica, ter da se odkažejo, kakor gori omenjeno, potrebni prostori za obrtniške zadruge, do katerih se je danes poleg pevskih društev obrnil sedanji začasni odbor s prošnjo, da naj skupno s temi pošljej« po jednega delegata prihodnjo sredo zvečer, t. j. dne 4. nov., v gostilno 9h kroni* na i prijateljski pomenek o nameravanem zidanju „Pevsk. doma*. Ta čas se bode volil popoln odbor, ter se ukrene »se potrebno, da se prične re^uo izvajati pričeto delo. O izhodu tepa sestanka priobčimo svoječasno točno poročilo. Od tedaj naprej se bodo dosedanji ter prihodnji prispevki za zgradbo „Pev-skega donia" priobčevali v .Edinosti" od slučaja do slučaja. Sodć po dosedanjem odobravanju sprožene misli p .Pevskem domu', ter po vsestranskem zanimanju, pač smemo pričakovati, da se ta ideja vresniči v kolikor mogoče kratkem časn. Baš sedaj, ob tem velikanskem prezidavanju našega mesta, je ugodna prilika pobriniti se prav intenzivno za zgradbo „Pevskega doma*, kateri bo, kadar bo postavljen, gotovo tudi n.estu v olepšavo. Pred vsem pa je naravna potreba zdatnih denarnih prispevkov in za to se pozivljejo prijatelji tega novega podjetja v Ljubljani in drugodi, da prinašajo vsak po svoji moči darov v ta namen, ki se bodo sprejemali hvaležno, ter potrjevali v listu „Edinsst*. Toliko za danes. V LJubljani, dne 29. oktobra 1896. —č. Gtedaltiče na Cotinju. S Cetinja poročajo, da so tam zgradili gledališče, ki ima 20 lož in 10 vnt sedežev v parterju. V tem gledališču se bodo predstavljali srbski igrokazi ter je že razpisan natečaj, da se sestavi dramatiška družba. Kakor znano, ste bili doslej samo dve srbski gledališči, in sicer jedno v Novem sadu, drugo v Belem-gradu. Cetinjsko gledališče se otvori bržkone i dramo kneza Nikole: .Balkanska carica". Nesreča v novem prtstsnliču. Včeraj zjutraj je blagom naložen železniški vagon pritisnel 70-letnega Nikolo Maganija, toda vsled lastne neopreznosti istega. Nikolo Magani je dodeljen hidravli-škemu stroju, nahajajočemu se v skladišču št 12. v novem pristanišču. Želežniški vagon ga je pritisnil ob zid tega skladišča. Priskočili so tovariši, toda starec se ni mogel ganiti; le ječaige je svedočilo, da je še Živ. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je konstatoval, da je starec hudo poškodovan na trebuhu. Dal ga je prenesti v bolnišnico. Ponesrečeni je v smrtni nevarnosti. Premija zs ubitega roparja. Italijanski minister za notranje stvari je poslal onim karabi-nijerjem, ki so v praski ustrelili briganta Tibuz-zija, svoto 10.000 lir, kakor premijo, ki je bila razpisana na glavo roparjevo. Smrt kvartala. Francoski kapitan topništva Jean Jacquot, bivajoči v Poitiersu, se je vrgel te dni pod železniški vlak ter našel zaželjeno smrt. Jacquot je izgubil ves svoj imetek, 30.000 frankov, v igri na kvarte ter zatem poneveril iz blagajne svojega polka 1100 frankov, katere je tudi zaigral. Njegovi sorodniki so mu posodili 1100 frankov, da pokrije škodo, toda strastni igralee Jacquot ni storil tega, ampak sel je z denarjem k igralni mizi in — izgubil še ta znesek. Strah pred kaznijo ga je pognala v sir.rt. Sodnljsko. 171etni klesarski pomočnik Martin Košuta iz sv. Križa se je dne 7. septembra t. 1. iz ničevnega vzroka spri se svojim tovarišem Andrejem Sulčičem ter mu prizadel z nožem hudo rano na levi roki. Včeraj je tukajšnje sodišče obsodilo Košuto zaradi teškega telesnega poškodovanja na 6 mesecev težke ječe in na 64 goldinarjev odškodnine, ki jo mera plačati Sulčiču za izgubljeni zaslužek. Kmetje Matej Piljič, 24 let star, Ivan Piljič, 23 let star in 291etni Gustav Miščeniš, vsi trije iz Opriča pri Lovranu, so bili dne 24. avgusta t. 1. zvečer v družbi drugih kmetov v gostilni v selu Sv. Frančišek. Pili so več nego je bilo treba, petem so se spravili igrat .moro". Pri tej igri so se sprli. V gostilni prisotni kmet Matej PerišiČ je pristopil, da jih pomiri, toda slabo je naletel, kajti vsi trije so planili nanj ter ga obdelovali s pestmi, stoli in — noži. Siromak se je branil kar se je dalo, toda podlegel je vsejedno. Dobil je jednajst lahkih ran po raznih mestih trHpla in pa dve hudi na licu preko nosa in ustnic. Te dve rani sti mu popačile lice za vselej. Včeraj je obsodilo sodišče vse tri obtožence zaradi teškega telesnega poškodovanja. Dobil je: Matej Piljič 5 mesecev, Ivan Piljič 7 mesecev in Gustav Miščeniš 3 mesece teške ječe. Vsi trije skupno pa morajo plačati Perišiču 85 gld. odškodnine. Za dekleta, ki te teli o« o žit i. Ni dolgo temu, kar so v deželi Kanada (Southern Britisch Co-iumbia) našli zlato rudo. Vsled tega je privrelo v dotične kraje h krati veliko število ljudij, so-sebno takih možkih, ki bi radi hitro obogateli. Toda ženskih nedostaje v teh krajih. Kakor pravi Londonski ,Times" trdi jeden glavnih inženirjev v okraju Rossland, da bi samo v tem okraju moglo dobiti najmanje 1500 deklet tekom jednega tedna vsaka svojega marljivega in poštenega moža. I>evice na pot v Rossland! Trinajstletno spanje. V Thenelle )(na Francoskem) apava neka bolnica že 13 let. Iz prva se je mislilo, da se Marija Decroix samo pretvarja, da bi izkoriščala radovedni svet, to menenje pa so ovrgli mnogi zdravniki. Spavajoča ni več ustala od leta 1883, izgleda kakor okostnica, diha, ter se hrani umetno z mlekom in rumenjakom od jajca. Ko je padla v to stanje, bilo jej je 22 let. Ta slučaj je jedini svoje vrste, kakor je nedavno kon-statovala medicinska akademija v Parizu. „Unlo catholica". Rarnokar smo doznali, da ae je pri tem zavarovalnem zarodu zvriila sprememba, koja Še posebno pospešuje zmotnost njegovo gledć ugodnosti zavarovancev. Ta zarod je namreč sklenil pogodbo na več let z aoRt milijonov mark močno jugo-nemško zovarovalno banko proti ognju v Monakovu. („Stlddeutscha Versicherungs Bank), b katero prevzame zadnja jamčenj« za vsa z „Unio catholica" sklenjena zavarovanja proti razdelbi dobička. Ako ne oziiamo na dejstvo, da obsegajo večina zavarovalnic več oddelkov, kot: zavarovanje prati ognju, za iivljeige, transporte, proti toči, potem zavarovanje steklenarir.e in »varovanje proti nazgo^ am, je pač glavnica juJno-nemške zavarovalne banko proti ognju in sicer le za te oddeljenje tako velika, da prekosi v tem vse druge zavarovalnice. Zvedeli smo tudi, da ae je imenovana banka zavezala položiti kavcijo od gld. 60.000 in da je vlada to pegodbo odobrila — Glavno aastodstvo za Primorsko: O. dr. Ma-Vorana v Gorici, via ponte Isonzo 36, Lokalno zastopatvo v Gorici: A. Zollia, via Corno. Najnovejie veati« Trst 31. Členom deželnega šolskega sv6ta istrskega je imenovalo Njeg. Veličanstvo Nikolaja Druskovicha, župnika kolegijalnega kapitlja v Novemgradu. Dunaj 31. Proračunski odsek poslanske zbornice je vsprejel v drugem branju zakon o pristojbinah profesorjev na visokih šolah, je rešil vladno predlogo nameščanju viših komisarjev pri okrajnih glavarstvih in je zapričel razpravo o proračunu ministeratva za notranje stvari. Hamburg 31. List »Hamburger Nachrichten" oporeka trditvi, da so se odkritja Bismarckova tikala državnih tajnosti. Ona pogodba da je ostala tajna le na željo Rusije. Nemški interes bi bil zahteval, da se objavi pogodba. Ni pa res, da se je Nemčija s to pogodbo izneverila trojni zvezi. Ako bi hotela Rusija, bi tudi danes bilo Želeti, da l»e obnovi ta pogodba. Trgovinske bpzajaivke In v««tl. iinnlmpaita. Pftenioa /.a jesen/ 82 783 t-noioi« *a apomlad ludb .— do •--.-.Uvel za spomlad 5*92—6*94 V.i Tn jesen 6*78 6 80 Koruza za sept -okt. —■•----•— nov» od kil. f. 7 80-7 85 -»»1 79 »MiO. 7.9C—7-96., od 80 kil. f. 795—800 od Si. kil. f. 8-05 810 , od 82 kil. for. --. leAmon 5*10-8 — >roio 516-- 5"30. Pšenica: Majhne ponudbe, omejeno povpraševanje. Prodaja 20.000 met. aiot, mirno. Druge vrste iita nespremenjene. Vreme : oblačno. 'tugu. Ner»nuirntii sladkor tor. december iy 16 mirno Uavr». Kura Mamin Kood februvar «4,-. mlačno. Praga. Centrifugi uovi, pojavijo« t Trst . JS° - { ^ pre0ej 1' 84- 34-25 Concntiie —-V«Uvsh sod,h 87 50— d«. s* -8' V'"* ,lVorH«e » oktober dec. 53 —. zamarc 1897. f. 53.25 mirno. 12*05, revember-u » vran« z« oktober 64*25 Trst Dnnnjakia boraa 31. oktobri i«OS danes včeraj . . 101.15 101.10 . . 100 95 101.05 . • 121.95 122.— . . 101.15 101.15 . . SH5.25 365.50 . . 119.70 119.75 . . 9.53 9.53'/, 11.74 11.74 • . 44.40 44.40 Državni ioljr T papirju n •< * »rubru Avstrijska r«»nta v ?Utu „ v kronah Kreditno akcijo . , London iOLšl. . Itapnleoui..... 20 wark . . •00 Hali, Ur Podpisani naznanjam, da sem odprl gostilno t ulici S. Giovanni št. 10. Točim vina prve vrste in sicer: Belo novo vipavsko . . . po 40 nC. liter Refosek nov istrski . . . po 40 „ „ Apolo „ dalmatinec z Visa po 40 „ „ Kuhinja izborna, postrežba točna. Za obilen obisk priporoča se udani lastnik. Spodaj podpisani, raznašalec našega lista, )ri je zajedno ujpcijp, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Co^a, vratar liise št. 8 ulica Solitario. Slavnemu občinstvu naznanjam, da odprem prihodnji teden magazin v ulici 9. Zaccaria St. 1 (povpreCna ulica iz Chiozza v Farneto), v katerem bodem stre-gel najboljim ogljem in drvami za kurjavo. Ker imam lastno izdelovanje oglja in v obilici drv v najboljšem kraju kranjskih gozdov, sem prepričan, da bodem mogel v Trstu konkurirati z vsakomur, zook Cesar prosim slavno občinstvo, da se blagovoli za poskušnjo obrniti do mene z mnogobrojnimi naroČili. _Vekoalav Grebene. Rratifi Ribaril izdelovatelji oglja v bv. Petru; LH QIJO niual IU, priporočajo svoju zaloge v Trstu: Via Pondares it. 1, Ptmza delta Valle 2, via Madonina2, Piazzetta Cordaiuoli 2. z uhodom Udi v ulici lorrente po naijnl^ili oanah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok. drva na metre itd. Nartfibe »e spremljejo tudi z dopisnico. Sretoiransko konsnmno društvo v prostorih narodnega doma (na pošti) naznanja, da toCi vedno najbolja vina Crna in bela, kakor tudi šteinfeldsko marčno pivo. Za obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice in slavnim društvom ODBOR. Dr. Venceslav Svoboda zdravnik _i ■ Via delle Poste nuove š. 6 ordinira predpolndne od 11. do 1. pop. popoludne „ 3. „ 4. „ Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka 6. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za reje-nje živine, katero upornbljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta moka za pitanje je pripoznana po c. k. kmetijskem poskuša-lišČu v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjeinnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapeCačenih vrečah od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici. na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici- Zaloga pohištva tvrdke Aleksandro Levi Min Mi Trst. Vla Ribergo, 21 is Piana Veeohla It. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega li-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih ilik. — Na zahte vanje il ust rovan cenik aaatonj in franko. Naročeno blago atavlja ae parnik, ali na Železniško postno, ne d« bi sa to računil stroške. Velika zaloga ■ena in Blame v omotih (balah), OVea in otrobov po najprimernejih cenah v Via Scussa št. 3 in Vla Geppa it 4, palača Panfili. GORIŠKA TISKARNA A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št 9. ima v zalogi vse tiskovine ta županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise: „Soča" } tednik, cena gld. 4*40. „Primorec" t vsakih 14 dnij, cena 80 nvC. „Slovanska knjižnica", za jedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 54 snopičev. v trdo vezanih me- „Knjižnica za mladino", seCnih snopičih po .25 nC., za naročnike 20 nč.Doslej izšlo 2 snopičev. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavven6l6, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan ▼ prebodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici. Via Nuova na vogali via S. Lazzaro NovenaroČbe najmodernejšega blaga aa zimsko sezono so nam užo prispele ln so: Flanela, sukno, volnene tkanine za gospe in gospodo.Ve* liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in ve« lik OH t,i. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnlk. Zdravljenje krvi Čaj „T I • o 6e r n I cvet" (Mllleflorl). Cisti kri tur je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, 6o poČo v žolodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroldam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji !)0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni iiue idori" Trst, KB.v-i^r- I »U. ,t\i ! - r-t ««l(IO ll JJ* m * Zastop dvokoles -Swift" iz orožarne v Steyru 1 ■ 1 imata podpisana v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4. (nasproti Rledifične kavarne). Lastna izdelovalnica dvokoles rlliHJau, žičnih blazin (Drathmatratzon), po-pravljainica dvok<.les, šivalnih strojev pušk itd. Nunska ulioa 14: Prodajalnico šivalnih strojev, pušk, streljiva in drugega orodja pa imata Saunltf A Dekleva, v Nunski ulM St. l(t. »lika Inomoat-ka SO nŽ. loteriji Glavni dobitek 75.000 kron Predzadnji teden! Žrebanje že 7. novembra Srečke po 50 nč. priporočajo: v gotovi n i z odbitkom 20% Giuaeppe Bolafflo, Alesaandro Levi, Mandel k Co., Glrolamo Morpurgo, Ign. Neumann, Maroo Nlgrla, Enrloo Schlffmann. Vse stroje za poljedelstvo in ninogradstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritisku.iočo moč izmed VBehdrugih, kakorfinih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliSke stiskalnice, ______ ze masline,____ brizgaljke proti peronospori, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke so /nane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlnčili ice k prinravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/2, Prater«tra88e 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov ! Čuvati se je ponarejanj 1 Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni nrednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.