Štev. 258 Lienz, torek.12. novembra 1946. Leto 2.

Dane.s se. poslavljamo od svojih bralcev in prijateljev.
Lienško taborišče se jutri začne seliti v Spittal, kjer bomo do
sobote 13* t.m. zbrani skoro vsi slovenski begunci na Koroškem in
v vzhodnih Tirolah, razen tistih, ki so v Judenburgu, in onih, ki
zasebno žive po raznih krajih. «

"Domači Tl asovi", ki sc lanskega leta začeli "izhajati v ,
Lienzu, so izšli iz nujne potrebe, da bi slovenski begunci.vsaj po
svojem tisku bili duhovno povezani med seboj» To nalogo so "Doma¬
či glasovi" skušali izvrševati, kakor in dokler, jim.je bilo mogoče.
Zlasti pa so skušali begunsko javnost seznanjati s sodobnimi toko¬
vi mednarodnega življenja, ki smo vanj zašli in se nanje moramo
ozirati, če nočemo z zavezanimi očmi tavati po svetu. Uredništvo
je skušalo ostati zvesto stavljenim halogam, kar ni bilo vedno-
lahko, včasih tudi ne prijetno.

V ^lobokem prepričanju, da moremo"in hočemo z "Domačimi
glasovi" opravljati le važno kulturno na^o^o med slovenskimi begun¬
ci, smo se izogibali vse politike, kateri smo od-časa do časa po¬
svečali zgolj toliko pozornosti,, kolikor smo jo morali obravnavati,
če smo hoteli izvrševati postavljeno, nam kulturno nalogo. Dokler -
nam je bilo mogoče, smo skušali v svojem listu svoje rojake seznanja
ti tudi z najnovej simi tokovi v domovini, ki sc pač izraz svetovnih
tokov, kakršni danes od eno in druge strani °'ibljejo svet. Tudi td
je spadalo med naše kulturne naloge, pri čemer smo se sku "ali izogni
ti vsega, kar bi našemu listu utegnilo dajati kakršno koli poli¬
tičnost, Kot be°unci se namreč^dobro zavedamo, da s političnim de¬
lom ne moremo niti sebi niti svojim rojakom v ničemer koristiti.
Sicer pa tudi nam beguncem-ne a, re, da b.i. ' se v svoji veliki nesreči
Šli politiko, ker bi tako ravhanje ne'bilo le brezplodnv, marveč bi
bilo tudi več ali manj tragikomično.

S tem svojim stališčem se kajpada nikakor nismo'odrekli
niti svojemu prepričanju niti se s tem nismo hoteli izogniti na¬
čelnim vprašanjem* ki nas kot ljudi, Slovence in zlasti kristjane
morajo zanimati, le smo v takih rečeh zavzeli svoje stališče, smo
Ta zavzeli na podlagi za vse-ljudi v vsaki d e* 1  c krači ji "vel javne
svobode vesti, na kateri sloni tud:? skl mucema karta zmagovitih na¬
rodov. In dasi smo le uta Ti te Tanči. vendar si svobode vesti in
prepričanja ne damo jemati, tem manj, ker kaj takega tudi od nas
ni zahteval nihče'izmed tistih,, ki so zdaj v begunstva odgovorni
za naš telesni blagor.

Ko se s to Številko poslavljamo, bi radi izrekli svojo
zahvalo vsem tistim odgovornim Činilcem v upravi našega tat*r< "ča,
ki so naše delo s simpatijami spremljali ter nas zlasti opozarjal^
na okolnosti, katere je bilo treba upoštevati. Od t.e strani smo do¬
bili .toliko plemenitih pobud, da smo na tem mestu vsem gospodom
dolžni izreči svojo zahvalo. Plemenito je bilo njihovo delo in p^L-
kifl^sadevanje, ko so se skušali vrni sli ti v naše razmere in naše misije-
. u  %pe, da so tako vsaj malce spoznali duha našega naroda ter njegovo
'.duhovno in narodno stremljenje. Prisrčna hvala tem gospodom, sinovom
J^elike-^a britanskega imperij a I

Str. 2

Etev.238 --Domači asovi, 12.7.1.1946.

V imenu beguncev pa Če posebej ^izrekamo svojo dolono zahva¬
lo ustanovi UNRRA ter vsemu njenemu spečtovanemu osebju, ki so s
človekoljubnim umevanjem uravnavali naše razmere ter s tem izvrše¬
vali veliko zapoved ljubezni. Prav srečni bi bili, ko bi momli
kdaj vsem izkazanim dobrotam in storjenim uslugam v dejanju od¬
govoriti v domovini.

Največja in najgloblja zahvala pa bodi ljubemu BoTu, ki
je doslej tako očetovsko skrbel za nas in našo težko pot tako do¬
brotno vodil, da lahko tudi poslej, zaupajoč v Njegovo pomoč, z^
naj več jim zaupanjem zremo v sicer nelotovo prihodnjost.. On je naš
Oče, bodimo ?,r u hvaležni otroci 1 _

Lienško taborišče bo do sobote izpraznjeno ter bo poslej
služilo drugim namenom. Odhajamo v Spittal, kjer bomo po zaslugi
tamkajšnjega vodstva in naših rojakov našli Tostoljubno^streho. lam
izhaja "e  dobro urejevani begunski list "I A B 0 'R I £ o N I K”, ki
bo poslej tudi naše Glasilo, okoli katerega se bomo zbirali. Tako
bodo "Domači ^lasovi" poslej nepotrebni in zato z današnjo šte¬
vilko prenehajo s prisrčno željo, da bi, dokler nam je še usojeno
bivati po tujih taboriščih, trdno povezani vztrajali v sloTi in
ljubezni, dokler nam ljubi Bo? ne"pošlje svojih angelov,.ki nas
bodo varno privedli v ljubo Domovino!"

S terni besedami se končuje naša begunska molitev. Naj s
temi besedami končajo tudi "Domači, ^lasovi".

PRCPIR ZARADI DZdUNC^V

V petek 8. t.m. je socialni, humanitarni in kulturni od¬
bor Organizacije Združenih Narodov spet obravnaval vprašanje be-
Suhske?a skrbstva, Na tej seji je zastopnik Vel. Britanije ostro
od?ov:rjal na očitke, ki jih je bil prejšnji dan izrekel sovjetski
zastopnik Višinski, ki je trdil, češ da Vel. Britanija in Združene
države ovirajo repatriacijo iz svojih področij v Nemčiji.' Britanski
zastopnik Frank Besvdck je izjavil, da je Vel .Britani j a samo sept,
meseca iz britanske cone Nemčije repatriirala 27.700 beTuncev, iz
briterske cone Avstrije pa 20.660 beguncev.

Poljski zastopnik je ubral miroljubno struno ter naTlasal,
da bi bilo treba begunsko vprašanje reševati brez političnih pred¬
sodkov. Po njegovih mislih se večina beTuncev zato ne mara vrniti
domov, ker jih od te?a zadržujejo bolj Gospodarski kakor pa poli¬
tični vzroki. Zato priporoča, da naj bi se iz“taborišč izločili
vojni zločinci in izdajalci, nakar bi bilo mogoče načeti vprašanje
naseljevanja tistih, ki bi se ne vrnili.''

Nato je nastopila Rooseveltova Gospa, ki je v odločnih be¬
sedah sporočila socialnemu odboru, da Združene države nikdar ne bodo
privolile, da bi kdo 1 en milijon beGuncev te vojske proti njihovi
volji silil da se morajo vrniti v svojo domovino, Nato je Roo¬
seveltova Tospa astro obsojala, kako Rusija ravna z begunci ter
izjavila; Višinski misli, da so vsi ljudje, ki se ne strinjajo s
sovjetsko obliko demokracije, 'e sami po sebi fašisti, Nato je
Rooseveltova ?ospa posebno napadla ruske trdovratnost, s katero
hoče doseči, da bi nobenega beTunca, kolikor jih je zdaj v nemških
in avstrijskih taboriščih, nova nameravana mednarodna organizacija
ne smela nikamor dru?am naseliti, kakor pa le v njihove domovinske
dežele.

ooOoo

Str.5.

it e vv-238 -•
V, '

■- Domači "1asovi, 12.XI. 1946.

VOMKC PRIPRAVA ANGLIJE' IN AMERIKE

Agencija United Press por oa iz Londona s • .

Britanski generalmajor R.E. Laycock, sef skupnega opera¬
cijskega poveljstva, je odpotoval v Združene države. Njegova nalo¬
ga je, da doseže ožjo vojaško zvezo med Združenimi državami in_

Vel. Britanijo. Vojaški kro"i sodijo, da bi poenotenje in usklal
denje v obeh armadah, v oborožitvi, municiji,. oklepnikih in drugem
orožju utegnilo postati odločujoče v prihodnji vojski. Ako se to
doseže, bi obe državi mo?li vojaško opremo medsebojno izmenjavati
in vse nastale težave naglo premagati. p

Temu načrtu pa se upira skupina starejših britanskih častni¬
kov, ki na "la čaj o, dr. bi. to za Vel. Britanijo utegnilo imeti hudo
nevarne posledice, če bi v kaki novi vojski Združene države hotele
ostati nevtralne, ker bi britanska armada v svoji oskrbi bila pre¬
več odvisna od ameriških tovcarn.

v  V tej zvezi naglasa agencija United Press, da je Rusija

s češkoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko že sklenila podobno pogodbo,
in da bo poslej Rusija te dežele preskrbovala z orožjem in z vse¬
mi vojaškimi potrebščinami. Vse te štiri države hočejo poenotiti
vse svoje orožje in vso svojo vojno opremo.

KARDINAL GRIFFIN 0 JUGOSLAV

A

Vatikanski radio 11. novembra, festminsterski kardinal
3-riffin je v obrambo obsojenega nadškofa dr. Stepinca med'drugim
navajal; Anglija je'bila tista, ki je Titu pomagala do njegove se¬
danje oblasti in Anglija mora biti tista, ki mora Tita spomniti,
da slabo-uporablja svojo oblast. Stepinčev primer je v nasprotju z
načeli Atlantske karte in z načeli Karte Združenih .narodov. Imamo
dokaze o preganjanju katoliške Cerkve v Jugoslaviji. To med drugim
dokazuje ravnanje s katoliškimi Škofi, s katoliško Šolo, s katoli¬
ško mladino! Več ko >, 100 duhovnikov je bilo v ujetništvu že pomor¬
jenih, Ali joto ..blagostanja ali preganjanje?

V NEV -YOW/U H OSTRIH BESEDI

■ ' Poročali smo že, da-je  na skupščini OTO v New Yorku

eaiptski odposlanec Bey Fauzy predlagal, naj skupščin- 1  sklene kaj
zoper "versko in plemensko preganjanje, ki divja v nekaterih drža¬
vah 'srednje"Evrope. "Egipčan- ni hotel povedati, na kola ali na kaj
se ta predle" nanaša. (Nekateri listi so poročali, da na Jugosla¬
vijo, ki preganja bosanske muslimane - vsaj tako sklepajo iz pi¬
sanja e^iptskih. listov). _Britanski zastopnik Cado°\an je zato
kratko omenil, da Egipt meni' preganjanje Judov. Takoj”se je vtaknil
vmes ukrajinski zastopnik Monuilski, ki jo dejal Ca&o"anu: "Zdi so,
da Vi o c-giptskih namerah več veste kakor pa- sam o^iptski odposla¬
nca."

i\a to opazko Mamilskega'je nekdo zaklical, da je v Ukra¬
jini antisemitska 'ribanje. Mannilski je vzrojil ter obdolžil bri¬
tanskega ministra Noela Bakerj a, češ, da je on zinil to opazko.

Noel Baker pa se je čutil hudo prizadetega ter je v nena¬
vadna ostrem tonu dejal; "dospod predsedniS,- le spoštovanj^ do
vas mi brani, d'' ne odgovorim na take neodgovorne ih neutemeljene
besede"!

Domači.

'Tl - sovi, 12.KI .1946»

-star-

L>

i.*

ram formalno. sp

'o -

v« 1

P° ,

Sp,,i nčnavataDLtAVAVAliJ poŽllc-TV^, **J®

tako rekel? t In X aai-S?, t _? r J Hool I :B ^ or

koncu ter ao^lT VgtSSJ
.-tč^i, kor °-a je jyre* J * c * i Z~r\

r.w c r ,“" * Ih 70 jrrv^sU-O^-oa-3

e*Lpt.sk.±. •p^.n.^^ r t»©-'% oy! t J * .

MOSKVA O AMEBTŠcm VOLITVAH.
Hoskcnnaka 'Tra-vrln" jo o izidu
am e ri ških volitev nap is ^la t al e'
čl,aneks ^Reakcija je prešla v
napad zoper živijenske interese
ameriškega ljudstva. Izid kon¬
gresnih. volitev za nas ni izraz
političnih stremljenj ameriške¬
ga ljudstva. Prihaja brez dvoma
razvoj te^a boja vseh naprednih
sil v okviru obeh strank in tu¬
di zunaj njih zoper to reakcijo."

. OLOTOV PRI TRII. ALTU. Molotov
je v lashin^tonu obiskal Trumana:
Kakor poročajo, je bil pri njem
10 minut, da pa se nista menila
nič o politiki.

O VOLITVAH V SLOVANI JI po¬
ročajo listi, da je volivna ude¬
ležba maokje bila manjša ko 95$
in da so ljudje glasovali za
kandidate OF. Ta dostavek j-e si¬
cer odveč, ker drugih kandida¬
tov, ni bilo. Nekateri listi na¬
slajajo, da so "napori reakcijo
tudi to pot bili zlomljeni ob
velildl zavednosti vsota ljudstva.
Zlasti velika udeležba je bila
v tistih okrajih, kjer so kandi¬
dirali možje kakor Kardelj,KiJ
'rinko itd. Vici jub sne^u,

's pariške, konference, napisal te¬
le verze: "Kdo je. dočakal zrnato,
kdo poraz? Resnica in pravica sta
za nas; to je bil,lep in veli¬
časten boj, in pravo sodbo nam
izreče čas.".-- Da-, Oton Zupančič
je prav povedal: pravo sc.dbo nam
izreče čas!: O njem in o vseh ter
o vsem!

dri c. M,<

ki je- začel padati, je slovensko
ljudstvo v velikih množicah hi¬
telo na volišča -e od 7 zjutraj.

CENE dRAFIONIH: IZDELKOM V
SLOVENIJI so se za 15 do 20 od¬
stotkov znižale v primeri s pov¬
prečnimi predvojnimi cenami, s',
čemer se bo pocenila tudi knjig aa
Upr sva /trafične industrijo, pra¬
vijo listi, bo še znatno znižala
upravne stroške.

MEDICINSKO FAKULTETO- bodo
ustanovili na univerzi v skopiju.

OTON ŽUPANIIO je v čast
Edvardu Kardelju, ko se je v:

POŽIGI NA SA.SKEM. Na Saškem
so zdaj po vrsti.začele Zoreti
tovarne, ki jih sovjetska oblasti
namerava preseliti v Sovjetsko
zvezo. Po"ivaj-o člani nemške od¬
porniške: organizacije. Zadnja je
zgorela velika papirnica v Anton-
stalu. Saška vlada je izdala od¬
redbo, da se poslej poči*? kaznu¬
je s smrtjo.

AeERISKA misija zapušča

ALBANIJO. Ameriško zunanje mini¬
strstvo je sporočilo, da so s Zdru-
* ene drlave_Amerike naveličale
bre župnega "Špri zadevanj a, da bi
našle podlago za priznanje Albari¬
je, zaradi česar so odpoklicale
"svojo politično misijo iz te deže¬
le. V izjavi je ugotovljeno, da
Hodcev režim ne mara priznati po¬
godb, ki so bile sklenjene med
Združenimi državami in vlado kralj
Ahmeda.ZoTu.

STALIN JE NA , O iTNlCAZ. Iz
Moskve poročajo, da se maršal Sta¬
lin, ki aa v splošno presenečenje
ni bilo ob 29 obletnici oktobrsko
revolucije v Moskvi, r^udi na po¬
čitnicah v Seč o ju ob n mem morju,
kakor l.nsko leto.

O VOLITVAH NA^BOL^ARSll- piše
švicarska " Neue Ziiricher Zeitun'’*"
ki pr^.vi: Londonski pomisleki o
svobodi bolgarskih volitev niso
razpršeni. Je vprašanje^ ali bo
ondon priznal novo bolgarsko vla-