izvršnega
na terenu v okolici
»r°J0 ljudje”. Na “°do predvsem sloven *e pesmi. Sodelovalo pet slovenskih ielezi
Šentvid 80 pričakuje 5780 pevcev
11. Taboru 21. in 22. junija bo pelo 5780 Pevcev, največ do zdaj -soboto koncerti po vsej Dolenjski
J1?	"■ taboru slovenskih
Pevskih zborov, ki bo 21. in 22.
na ! * ^entv»du pri Stični, bo rov c*0 PredYid°nia 192 zbo-s 5870 pevci, kolikor se jih Pnjavilo. Slavnostni govornik nri T3^0 Korošec. Letošnja reditev bo posvečena spomi-II ,na Predsednika Tita, velikega 'telja ljudske in zborovske
Pesmi.
Tabor^i nastopi se bodo e*‘ 21. junija s koncerti Pevskih zborov v 26 dolenjskih val ' koncertih bo sodclo-95 zborov z okoli 3000 , «• Spored, ki predvideva wilne zunanje” nastope, je . ■’P°rrii-'fnbnejša novost 11. ra. Prireditelji, ki bodo tak neept največje pevske mani-estacije pri nas obdržali tudi v Pruiodnje, upajo, da bo pred ^ozicnim nastopom na 15.
Slov*1*1 srečanju Pe*a vsa
. Y samem Šentvidu bodo 21. ^n|ja zvečer nastopili le sloven-!. *®pri iz zamejstva. Letos je Javljenih najmanj, vsega osem: eri!	l til 1 ije, trije iz Avstrije in
•J iz Madžarske.
;u „srednji množični nastop 22. 5*nija na stalnem prizorišču v ^ntvidu bo potekal pod geslom . Na sporedu Ijud-bo tudi železničarskih orkestrov. Šentvid 80 tako tm
v pravem pomenu
manifestacija in praznik ‘judske kulture, soboto, 21. junija, bodo v Fari (občina Kočev-frebnjem, Velikem Gabru, “•mi, v Mokronogu, Sentru-in Veliki Loki (občina v Litiji, Kresnicah, P" Litiji, Gabrovki in mesh1C1 <občina Litija); v Novem *	Metliki; Adlešičih,
:rnornin
Ctn"“ JU' in Bu,oraju (občina So(|0n?C*^: v Loškem potoku in Gros***0' (°Wina Ribnica); v UH,	Ivančni gorici, Vid-
^uiiav-	1reP°*jah. Zagradcu, na
Vilnji l.V SmaIju - SaP
gori (občina Grosuplje).
n,» v l. *uiiu; ^4nei , atercm s< *UP'n^An^ljSkCga
obseg DL
j	—______ ___________
počilo bralcem in so-^—^em Dol, lista
!enj*e^afn-’° Stevilko Do-‘eto j A ,*lsta se kot vsako '»esecp e|.z?^enja dobre tri 0^obio; u^aj°če poletno *» lista v Ja Do‘enjske-
^.kotdo.^anjšanern obse'
e o <ir>r ^aJ0 tudi pogodbe rubrik ^ u*ran-'u' 0bčin-bral6’ u*tura> šport,
6 v Polovf/	shajale
SeP 3nem obsegu. Zu-svoi^ v“ “proiamo, ^boi? • j>nsPcvke pišejo ^ Je, ,nato, naproša-h tudi. nai nntrn;:n
i(E
t»0 n-- - ■> »aiu,
5^tu*.najpott'pi;, ■ Pnspevek ne t ali če
bo
bo
bjaviiT PnsPeve °CJen takoj i Cut«o skrajšan.
^REDNIŽtvo dl
Nov spomenik na Lazah
Odkrili ga bodo prihodnje leto, ob 40-letnici vstaje in tragedije na Gornjih Lazah — Delo kiparja Batiča
Pobuda, ki jo je pred letom dni sprožil odbor Belokmnj-&ega odreda in sojo podprli vsi belokranjski borci, da bi 20 padlim borcem Prve belokranj-dte čete na Gornjih Lazah postavili nov spomenik, je padla na plodna tla. Do sedaj se je zbralo 1,45 milijona dinaijev, od česar so samo borci prispevali več kot 700 tisočakov -
Na prvi seji posebnega odbora za postavitev spomenika, na čelu katerega je predsednik medobčinskega sveta SZDL z a Dolenjsko Lojze Ratajc, so prejšnji teden v Črnomlju izrekli zahvalo vsem, ki so že prispevali denar za postavitev spomenika in sc dogovorili za nadaljnji potek celotne akcije, ki jo vodi 5-članski odbor pod vodstvom Franca Koširja.
Spomenik bodo odkrili prihodnje fcto, ob 40-letnici vstaje in tragedije 1. belokranjske čete. Postavitev spomenika - v to je vključena tudi ureditev ceste do Gornjih La z in okolice spomenika - naj bi skupaj veljala okoli 1,80 milijona dinaijev. Spomenik bo delo kiparja Stojana Batiča, ki je naredil osnutek, in bo skupaj s podstavkom visok več kot pet metrov. Borci, mladina in domačini so pri urejanju okolice in ceste že opravili veliko udarniških nr. Borci so pohvalili tudi zasebne avtoprevoznike, saj jih je kar devet
zastonj opravljalo prevoze, ko so tekla dela na cesti.
V akcijo za zbiranje denarja za postavitev spomenika se je vključil tudi sindikat, saj spomenik na Gornjih Lazah res ni samo stvar borcev, marveč tudi ostalih Belokranjcev pa tudi širše družbene skupnosti.
A.B.
ZMAGA KOČEVJA
V počastitev 60-4etnice kočevskega nogometa je domači klub organiziral mladinski turnir, na katerem so zmagali domačini pred reško INO ter ljubljanskim Slovanom.
r
TOPEL SPREJEM V „KRKI” — Delegacijo slovenskega izvršnega sveta na čelu s predsednikom dr. Antonom Vratušo so predstavniki tovarne zdravil Krka toplo pozdravili v svoji sredi, zatem pa postregli z obilnimi informacijami o uspehih in težavah kolektiva. (Foto: R. Bačer)
Pohvalno o razvojni usmeritvi
Predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in delegacija IS dva dni v Novem mestu - Pogovori v „Krki", IM V, obisk v Študijski knjižnici - O cesti Ljubljana - Zagreb, Romih in načrtovanju - Zakaj IMV začasno ustavlja prodajo avtomobilov
Obisk 6-članske delegacije izvršnega sveta SRS, kije bil napovedan že nekajkrat, a zaradi važnejših zadev odložen, je bil vseeno ravno o pravem času: 11. in 12. junija, ko so stopili v veljavo novi gospodarski ukrepi z devalvacijo. V Krki in IMV bodo zato še bolj usmerjeni v izvoz.
Ko so na uvodnem sestanku s	novomeško občino, so obravnavali
predstavniki celotnega družbe-	zlasti tri večje probleme: neustrezno
no-političnega in gospodarskega	cestno povezavo Ljubljana — Zag-
življenja občine predstavili gostom	reb, ki je zaradi prehude obremenit-
ve močno nevarna in počasna; romsko vprašanje, ki ni nobena folklora občine, kot si nekateri predstavljajo, marveč problem ki ni samo novo-meški. Nadalje so govorili o planiranju novega srednjeročnega obdobja, v katerem bo treba zlasti dati vidnejše mesto kmetijstvu in področju agroživilstva nasploh.
Drugi dan obiska je delegacija obiskala tovarno zdravil „Krka”,
(Nadaljevanje na 4. strani)
, miting , v kokarjih
^Hota ♦
Brefci ,ltor‘a*ne obrambe obči-^°tastilaiJe junija z mitingom
SLkr'Pitv tnic0 satnouPravUanja > ^itev*1 P^rambnih sposobnosti.
bila na Kokarjih. J^Orn, yS°J° s kulturnim progra-so sodelovali
Jugoija, so v premoru med dvema zadolžitvama prostovoljno priskočili na pomoč krajanom, ki so se odločili, d« bodo popravili slabo vaško pot od Jugoija do zaselka Božič vrh. (Foto: A. Bartelj)
Tovarna za prihranek energije
Izolacijski materiali iz steklenih vlaken, izdelani iz domačih surovin, bodo v dveh letih prišli na trg — „Krka" s sovlagatelji obnavlja Inis z novim programom
in folklorna
10. junija so na tiskovni konferenci predstavniki novomeške Kike in sovlagateljev projekta INIS posredovali podatke o obnovi oz. preureditvi tovarne, ki bo dajala na domači in tuji trg steklena izolacijska vlakna in materiale, ki so v zdajšnji energetski krizi kot nalašč za varčevanje z energijo. Sledil je slavnosten podpis sporazuma o združevanju dela in sredstev, ki so ga razen „Krke” podpisali še Termika iz Ljubljane, gradbeni podjetji Grosuplje in novomeški Pionir, temelji pa na dohodkovnih odnosih.
Zadnja leta so bila prizadevanja strokovnjakov „Krke” usmerjena v iskanje takega programa za oživitev Inisa, propadle tovarne ravnega stekla v Bršljinu, ki bi omogočil smiselno uporabo že zgrajenih objektov in bi temeljil na domačih surovinah, vrh vsega pa še, da bi bila proizvodnja primerna za izvoz. Na osnovi teh usmeritev so sc odločili za proizvodnjo steklenih izolacijskih vlaken in proizvodov. Tržne analize namreč kažejo, da je v Jugoslaviji veliko pomanjkanje tovrstnih materialov, zlasti takih, ki so lahki in negorljivi.
Naložba v novo proizvodnjo znaša blizu 700 milijonov dinarjev; re-
alizirana bo v dveh letih, dajala pa bo 350 milijonov skupnega prihodka na leto in 77 milijonov dinarjev čistega deviznega priliva, ker bo
Uspeh Čmomaljk
Na radijski oddaji drugo in tretje mesto za S. Gladek in M. Damjanovič
Na sobotni radijski oddaji „Kar znaš, to veljaš”, ki sta jo v črnomaljskem kulturnem domu pripravila kultumo-zabavna redakcija Ljubljanskega radia in črnomaljska mladinska organizacija, je nastopilo 16 pevk in pevcev amaterjev iz vse Slovenije. Tudi tokrat sta se izkazali mladi Črnomaljki Suzana Gladek in Marija Damjanovič, ki sta bili med najboljšimi že na nedavnem „Glasu mladih". Gladkova je zasedla drugo, Damjanovičcva tretje mesto, zmagala pa je Katarina Lamovšek iz Hrastnika. Te tri bodo nastopile tudi na zaključni oddaji v Domžalah. Črnomaljsko prireditev so popestrili tamburaši iz Vinice in Janko Balkoivcc, ki je igral na gudalo, Jože Matkovič pa je v dragatuškem dialektu povedal Župančičevo črtico Varalo.
34 odstotkov proizvodnih zmogljivosti šlo v izvoz. Možnosti izvoza so sicer znatno večje, vendar bodo izo-
(Nadaljevanje na 3. strani)
„Gubec” bo dal v nedeljo nove svetovne prvake
Krško: pričetek največje speedwayske prireditve _________ob 15. uri___________
Krško je pripravljeno na doslej največjo speedwaysko pri-reuitev v Jugoslaviji - finale svetovnega prvenstva dvojic. Takšen je zadnji raport organi-zatoijev pred nedeljsko tekmo, ki se bo, kot smo že poročali, pričela ob 15. uri na prenovljenem Stadionu Matije Gubca. Organizatorji zato povsem upravičeno računajo tudi na rekorden obisk, po nekaterih ocenah kar blizu 40.000 obiskovalcev, za katere bodo vrata stadiona odprta že nekaj ur poprej, vse od 13. ure dalje pa bo na stadionu zanimiv spored.
In kaj lahko napovemo o tekmi sami? Vsekakor se obeta res enkraten športni užitek: 17 dvojic, ki so sc borile v kvalifikacijah, bomo v Krškem videli najboljših 6, zraven pa še domači par. Po napovedih strokovnjakov imata največ možnosti za zmago branilca naslon, Danca Ols-m in Nielsen.
KONČNO POLETJE - Ob koncu minulega tedna je le pritisnila vročina, ki smo je bili vajeni leta nazuj ob tem letnem času. Na vrsto je prišla že nič kolikokrat odlašana košnja sena, pa tudi kopalci so našli prijetno ohladitev v toplicah in na Kolpi, najbolj korajžni so skočili tudi v Krko, čeprav se mraza ni bilo bati, bolj njene umazanije. Kljub prepovedi voženj „parnim” so bile vse naše toplice do zadnjega kotička zasedene. V Šmarjeških Toplicah je bilo treba za premikanje in žlobudranje v vodi, ki je v velikem bazenu merila 28, v lesenem pa kar 32 stopinj, s sokopalcem skleniti „samoupravni dogovor", da si se lahko obrnil. (Foto: Janez Pavlin)
Danes »Razgledi"
Posvečeni so 150-letnici Trdinovega rojstva
29. maja je poteklo 150 let, kar se je v Mengšu rodil slovenski pisatelj Janez Trdina. Trdina je skoraj polcvico svojega življenja preživel v Novem mestu, zato ga imam~ Dolenjci za svojega. Letos so se na Trdinov rojstni dan zbrali v Dolenjskem muzeju slavisti in etnologi in - v spomin na očeta enkratnih „Bajk in povesti o Gorjancih” -osvetili njegov delež k dolenjski in slovenski etnološki znanosti
Janezu Trdini je posvečena tudi današnja številka Dolenjskih razgledov, ki so izšli drugič v tem letu. Poleg krajšega zapisa o omenjenem posvetu je v Razgledih tudi zapis o nekaterih zanimivostih, ki iih je Trdina popisal v svojih znamenitih notesih. Pesniško gradivo predstavlja izbor iz vseh letnikov Stezic, g Is sila novomeških gimnazijcev, ki izhaja nepretrgoma že več kot četrt stoletja. Prozna prispevka sta izpod peres Jožeta Simčiča in Anioe Zidar.
Dolenjski razgledi se tokrat oddolžujejo še spominu na dva moža: na kiparja Jakoba Savin-ška, umrlega leta 196l (s posnetki njegovih kiparskih del je tudi likovno opremljena ta številka), in na nedavno umrlega Boža Račiča - Kunieta.
St. 25(1610) Leto XXXI NOVO MFSTO četrtek, 19. junija 1980 Cena: 8 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom LASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI 2ARKI
YU ISSN 0416- 2242
Tudi v dragi polovici tedna ae bo pri nas zadrie-v alo spremenljivo vreme Občasno bodo še padavine, deloma nevihte.
V STRAŽI 3. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV
V nedeljo, 22. junija, bo s pričetkom ob 10. uri v Straži pri Novem mestu 3. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Nastopili bodo orkestri iz Trebnjega, Šentjerneja, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Straže. Najprej bo svečan mimohod skozi Stražo, ob 11. uri bo pričetek koncerta pred domom kulture, ob 12. uri pa skupni nastop vseh godb.
ZA OBRAMBO SE JE TREBA UČITI
Komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZK v Krškem ima za letos zelo obsežen delovni program. Tako bo na primer spodbujala mladino in ženske za množičnejše vključevanje v obrambne priprave in si prizadevala za večjo aktivnost občanov pri uveljavljanju in krepitvi koncepta SLO in družbene samozaščite. Samozaščitno akcijo bo med drugim izvajala preko komunistov z zahtevo po rednem podajanju varnostnih ocen v vseh okoljih, v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Komisija bo nadalje vplivala tudi na usposabljanje, na take oblike, ki jih narekujejo potrebe in interesi delovnih ljudi. Razen tega bo poskušala doseči, da bodo obrambna vzgoja, družbenopolitično in samoupravno izobraževanje posuli sestavni del v sakdanje družbenopolitične aktivnosti v sredinah, kjer lju<ye delajo in živijo.
GASILSKE GODBE NA SEVN1ŠKEM GRADU
V Sevnici bo v soboto, 21. junija, druga revija gasilskih pihalnih godb in orkestrov Slovenije. Poleg domačinov bodo sodelovali godbeniki iz Ceršaka pri Šentigu, Kapel, Lovrenca na Pohorju, Maribora, Novega mesta, Spodnje Polskave in Stične. Na stopilo bo več kot 240 godbenikov. Revija bo na sevni&em gradu, če bo deževalo, pa v jedilnici nove zgradbe Lisce.
M. J.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
- KAM n KAM? SAJ (C HI KONIC SIHTA.
- SAMO HA NJIVICO SKOČIM. KMVO POMOLZEM II IOSTE KONČALI SESTANEK O VIŠJI STOMLNOSTI
Neuvrščeni ne morejo stati ob strani p trenutku, ko se mednarodni odnosi še naprej slabšajo in ko so zlasti manjše in neuvrščene države vse pogosteje tarče vmešavanja od zunaj, pritiskov in v nekaterih primerih celo odkritih kršitev njihove suverenosti. Povsod, kjer sem se s svojimi gostitelji pogovarjal o mednarodnem položaju, smo si bili edini, da je prišel čas za ukrepanje. ”
To je del izjave jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca po vrnitvi z njegove, lahko bi rekli neobičajno dolge, poti po A friki, Aziji, kjer se je mudil zadnje dni
Nastopil je čas za ukrepanje
Jugoslavija kot ena izmed ustanoviteljic gibanja in Indija, Srilanka, Indonezija, Tanzanija in Zambija kot ključne in zatorej izredno pomembne predstavnice neuvrščenih delijo zaskrbljenost za usodo sveta in so mnenja, da bi neuvrščeni morali čimprej doseči dogovor o tem kaj bi veljalo storiti, da se popuščanje napetosti in z njo prijaznejše ozračje v mednarodnih odnosih znova vrneta.
Za zdaj je v ospredju zanimanja ministrska konferenca neuvrščenih (bila bi to izredna konferenca, kar že samo po sebi priča o dramatičnosti trenutka), za katero pa je še vedno nejasno, kje naj bi bila.
To kajpak nikakor ni formalno vprašanje, zakaj po pravilu pripravi osnutek zaključnega dokumenta država gostiteljica in večina članic bi ždela, da to ne bi bila kaka iz radikalne skupine.
ITALIJA:
KOMPROMIS
Predsedniki vlad evropske gospodarske skupnosti so se sestali v Benetkah, da bi sprejeli skupno strategijo
svojih odnosov do bližnje-vzhodnega zapleta.
Sklepna izjava je kajpak nujen kompromis med zahtevo Združenih držav Amerike, naj se zahodni zavezniki ne vmešavajo v mirovne procese na Bližnjem vzhodu in željo članic zahodne skupnosti, da ohranijo čim-večjo mero samostojnosti glede bližnjevzhodne krize.
Predvsem pa so zaključni dokument sestavili tako spretno, da si ga lahko različne strani različno tolmačijo. Tako ne zavračajo campdavidskih sporazumov (ki so zašli v slepo ulico), vendar pa terja večjo prisotnost samih Palestincev pri pogajanjih.
V skladu s tem so tudi odmevi na beneške pogovore: vsakdo ima o njih svoje mnenje, skupno pa je vsem to, da jim vendarle priznavajo neko vrednost.
ZDRUŽENI NARODI: OCEAN ZA VSE
V generalni skupščini Združenih narodov je njen odbor za Indijski ocean končal dvotedensko razpravo (med katero so najprej splošno razpravljali o poslabšanju odnosov v svetu zaradi blokovskega tekmovanja) s pozivom, naj bo ta ocean prosta morska pot za vse miroljubne sile in ne prizorišče vojaških prestižnih tekmovanj.
Hkrati je zasedal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je ostro obsodil Južno Afriko zaradi politike rasnega razlikovanja in pozval vse države, naj prenehajo pošiljati orožje in strateške surovine ter izdelke tej državi.
Varnostni svet je tudi podaljšal mandat četam Združenih narodov na • Cipru, pri čemer so pozvali predstavnike obeh skupnosti na tem otoku (Grke in Turke), naj znova začnejo pogajanja o združitvi
Toda ta poziv je zgolj kozmetičen pripomoček, ki ne pomeni skorajda nič, saj je turški del Cipra postal po zadnji oboroženi vojaški intervenciji Turčije na otok praktično država zase.
JANEZ ČUČEK
DOLGA POT DO PREDSEDNIKA — Tukaj sta se srečala ameriški predsednic Jimmy Carter in nekdanji guverner Kalifornije Ronald Reagen, toda ne na istem proštom in ne preveč prijateljsko. V Colombus sta namreč oba dopotovala na predvolilno zborovanje in ga tudi imela - kakih tristo metrov narazen. Predsednikuje uspelo okoli sebe zbrati nekaj več poslušalcev kot njegovemu tekmecu za mesto predsednika, kandidatu republikanske stranke Reagenu. Pri tem pa ni odveč pripomba, daje v ozadju (vsaj teoretično) še tu tudi senator Kennedy, ki teija, naj se na konvenciji demokratske stranke avgusta odloči, kdo bo kandidat stranke - on ali Carter. (Telefoto: UPI)
Komunist v precepu stališč
Kako ravnati v možnih praktičnih primerih iz delegatskega življenja
Če zbor delovnih ljudi sprejme stališče, ki je drugačno od mnenja osnovne organizacije ZK, čigavo mnenje naj zastopa delegat, ki je član ZK? To ni samo praktično, marveč tudi idejno vprašanje. Izkušnje kažejo, da v takšnih primerih v glavnem ne prihaja do protislovnih interesov, marveč gre za različne ocene konkretnih razmer, kar ne prizadene osnovnih opredelitev ZK. Med osnovne opredelitve pa sodi tudi stališče, da ZK ne more delovati zunaj samoupravnega delegatskega sistema ali bdeti nad njim. Za svoja stališča se mora bojevati z močjo argumentov v samoupravni praksi ter jih mora biti pripravljena tudi spremeniti, če je treba ali pa od njih odstopiti, če niso pravilna. To nikakor ne bo zmanjšalo avtoritete ZK, nasprotno, še povečalo jo bo.
Po taki logiki bodo na sestankih osnovnih organizacij ZK vedno pogosteje razpravljali o vprašanjih, o katerih odločajo samoupravni organi, stališča, sprejeta na sestankih ZK, pa bodo imela značaj navodila za akcijo, ne pa obveznih sklepov. Naša ZK je namreč že davno presegla mit nezmotijive partije, ki naj ima prav v vsakem konkretnem primeru.
S takšnega zornega kota je treba ocenjevati tudi primere,
ko npr. zbor združenega dela v skupščini sklene eno, družbenopolitični zbor, v katerem je tudi delegacija ZK, pa drugo. Takih primerov je bilo že nekaj in do-
TELEGRAMI
Pred sejo
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V Beogradu kateri je bil
je bila pomembna seja CK ZKJ na ocenjen naš družbenopolitični ter gospodarski trenutek, seveda s stališča dolgoročne stabilizacije našega gospodarstva. Uvodoma je sekretar predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Dragosavac podčrtal:
Ukrepi Z1S, zlasti začetni ukrepi v zvezi s spremembno dinarskega tečaja, nam morajo dati predah, da se bomo preusmerili, hitreje organizirali in storili še nadalnje ukrepe za dohodkovno
Bitka za standard
povezovanje in združevanje dela. Ne samo, da ni delovne organizacije in delovne skupnosti, ampak tudi ni niti delovnega mesta v gospodarstvu in negospodarstvu, kjer ne bi mogli storiti nič takšnega, kar bi pripomoglo k boljšemu in smotrnejšemu poslovanju. Ni investicij, ki ne bi mogle biti kritično ponovno pregledane, nekatere med njimi pa morajo biti sploh ustavljene. Zlasti pa ni investicij, ki jih ne bi morali pregledati s stališča, kdo je njihov nosilec. Ne potrebujemo kadrov, ki bodo v negativnem smislu besede delali konstrukcije za pokrivanje investicij, katerih nosilci so zunaj združenega dela. Nasprotno, naši kadri morajo skupaj z delovnimi ljudimi in drugimi organizacijami združenega dela graditi celovit sistem zdiuženega dela in obvladovanja dohodka združenega dela, pri čemer mora družbena reprodukcija kot najbolj napredna družbena funkcija čedalje hitreje postajati temeljna funkcija združenega dela.
Referat na seji je imel tudi predsednik ZIS Veselin Djuranovič, ki je v svoji izčrpni analizi sedanjega gospodarskega stanja, vendar z jasno vizijo rešitev, dejal:
Pred nami so številne naloge, sprotne in dolgoročne, naj navedem le nekatere izmed njih.
Prvič, najbistveneje je dosledno izvajati in razvijati našo politično linijo ter stalno razvijati aktivnost Zveze komunistov, njeno notranjo združevalno silo,
njeno politično in akcijsko sposobnost. Zveza komunistov se mora še naprej bojevati za dosledno uresničevanje Titove ideje o kolektivnem delu, kolektivni in osebni odgovornosti.
Drugič, za nas je v tem trenutku odločilnega pomena razvoj družbenih proizvodnih odnosov na temeljih socialističnega samoupravljanja, hkrati pa učinkovita materialna proizvodnja, povečana produktivnost dela, smotrnejše poslovanje našega gospodarstva in še vztrajnejši boj za ekonomsko stabilizacijo.
Tretjič, kar zadeva splošno in skupno porabo, je prav tako bistveno, da je pod odločilnim vplivom združenega dela, da se giblje v odvisnosti od razvoja proizvajalnih sil, v razmerju, ki prispeva k temu razvoju. Samo tako je mogoče to porabo ptemagovati kot problem.
Četrtič, v obdobju priprav na novi srednjeročni načrt se moramo v tem okviru spoprijeti tudi z vsemi vprašanji, povezanimi s hitrejšim razvojem ekonomsko nerazvitih republik in SAP Kosovo.
Petič, posebno skrb velja nameniti kongresu samoupravljalcev, pripravi in uspehu kongresa. Kajti uspeh pri tem pomembnem delu bo tudi velika pomoč k uresničevanju sprotne in dolgoročne ekonomske politike k napredku družbenih odnosov, vključno tudi problem razširjene reprodukcije.
Šestič, poslabšanje mednarodnega položaja zahteva od nas da nadaljujemo svojo dosedanjo trdno in načelno zunanjo politiko, biti pa morao še bolj aktivni.
V boju za zaščito življenjskega standarda in za ublažitev možnih negativnih socialnih posledic sprejetih ukrepov, mora vsekakor imeti pomembno vlogo politika preskrbe.
Ko danes govorimo o odpovedovanju ali samoodpovedovanju, potem moramo do konca pošteno odgovoriti na vprašanje, čemu se zdaj odpovedujemo. V največji meri se odpovedujemo tistemu delu življenjskega standarda, ki je bil ustvarjen na račun nezasluženega dohodka in tistega dela dinamike razvoja, ki vodi v čedalje večjo in pretirano zadolženost v tujini. MILAN MEDEN
KABUL - Sovjetska agencija TASS je povzela poročilo afganistanske agcncijc Bahtar, da so tri
bivše afganistanske ministre obsodili na smrt. Obtoženi so bili za zločine zoper afgansko ljudstvo in revolucijo. Bivše ministre za komunikacije Zarifa, za obmejna vprašanja Sahraja in planiranje Alemjara so že usmrtili.
RIM - Generalni sekretar komunistične partije Italije Enrico Berlin-guer je sprejel člana predsedstva CK ZKJ Aleksandra Grličkova. V prisrčnem in prijateljskem pogovoru je prišlo do široke izmenjave mnenj o razmerah v obeh državah in o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo mednarodne razmere in razvoj odnosov v svetovnem delavskem gibanju. Sogovornika sta poudarila, da je nujno zavzeto iskati rešitve odprtih sporov v različnih delih sveta in obnavljati proces popuščanja, razorožitve in razvoj mednarodnega sodelovanja.
BUENOS AIRES - Čilski kardinal Silva Henriquez je obtožil režim čilske hunte da preganja cerkev, in poudaril, da „mene osebno napadi ne bodo utišali, celo če me bo to stalo življenje”.
V zelo ostrem napadu je tisk in pristaše čilske diktature generala Augusta Pinocheta je kardinal Silva poudaril, da so cerkev in njeni privrženci „pod udarom neprestanih preganjanj in premišljenih kampanj, vključno poleg vrste krutih ukrepov - z oskrunitvijo grobov mojih staršev.”
MADRID - Španski minister za zunanje zadeve Marcelino Oreja je v intervjuju v madridskem časopisu „E1 Pais” izjavil, da bo Španija vstopila v NATO pakt pred spomladanskimi volitvami 1983. »Stališče španske vlade je glede na vprašanje našega vstopa v NATO pakt povsem jasno”, je dejal. Oreja je izjavil, da vlada tega pomembnega vprašanja do zdaj ni obravnavala zaradi tega, ker je bilo v Španiji dovolj nujnejšega dela. Zgodilo se je prvič, da je španska vlada tako izrecno in precizno najavila vstop v pakt NATO in pri tem navedla celo orientacijski datum.
ALŽIR — Fronta Polisario je potrdila, da so enote saharskih upornikov potopile portugalsko ribiško ladjo Rio Vouga, ki je ■ priplula v teritorialne vode zahodne Sahare. Posadko so ujeli. To je že tretja ladja, ki so jo borci Polisaria potopili v zadnjem mesecu in pol. Prcdtem so potopili neko maroško in špansko ribiško ladjo, njuni posadki pa sta bili prav tako ujeti.
slej nihče tega ni razumel kot spopad partijskega stališča z mnenjem združenega dela.
Če bi se v vsakem primeru sttogo držali načela demokratičnega centralizma, bi to lahko oviralo demokratično razpravo.
Demokratični centralizem je sicer eno temeljnih načel delovanja ZK, ne smemo pa pozabiti tudi na nekatere druge dele statuta in programa ZK, ki niso v nasprotju z njim in ki jasno opozarjajo, da ZK ni vodstvena, marveč vodilna idejnopolitična sila. Zato se delegatsko obnašanje in demokratični centralizem skladata. Tudi kadar se stališča ZK razlikujejo od stališč nekaterih drugih subjektov v samoupravni družbi, gre pravzaprav za praktična oziroma taktična vprašanja, saj smo se o strateških ,že zdavnaj izrekli. ■
VINKO BLATNIK
tedenski
mozaik
NA SVETU PRAZNUJEJO ŠTEVILNE OBLETNICE, nekatere vesele in nekatere žalostna Med slednje sodi tudi 16. junij-ko so pred štirimi leti v Južn1 Afriki policaji in vojaki pobil' okoli 1000 črncev. To se je zgodilo v Sowetu, črnskem predmestju Johannesburga, kjei so črnski študentje začel' demonstrirati proti rasnem11 zatiranju, demonstracije pa so se sprevrgle v množičen protest proti rasističnemu redu v W deželi, zadnji zagovornici Apai1' heida na svetu. Tedaj je policij1 nastopila z vso krutostjo n* samo v Sowetu, marveč tudiv nekaterih drugih mestih. Oble*; nico so letos zabeležili z veliki®J stavkami: na delo ni prišlo ve* milijonov črncev, pa čepray le policija obljubila, da bo zaščitil® slehernega, ki bi prišel na svoje delovno mesto ... „Prijazna beseda podkrepljena s roko...
ZA SLEDNJO, TRDNO ^ KO NAMREČ, pa se poteguje svoji najnovejši knjigi tu® nekdanji predsednik Združen«1 držav Amerike Richard Nixo<1 V ,,Resnični vojni”, kakor * knjiga imenuje, namreč piše, d* so ZDA že od konca drug* svetovne vojne zapletene nenapovedano tretjo svetovno vojno s Sovjetsko zvezo. njegovem mnenju to mogoč* niti ne bi bilo hudo, Združene države Amerike vojne ne bi izgubljale. Nix011 sodi, da želi SZ dobiti pod svo£ kontrolo z nafto bogato podrofr je Perzijskega zaliva in rudn* bogastva Afrike, čemur pa ** ZDA vse premalo odločn° postavljajo v bran. Morale bi*e namreč začeti kar najhiti*)6 oboroževati, zakaj to je, P®J njegovem mnenju, edina pot, se zaustavi sovjetski vpliv. Me11! namreč, da vsa pogajanja j omejevanju oboroževanja, bojl> človekove pravice in drug* mednarodne akcije ne pomeni čisto nič. Zanimivo je tudi, d* zagovarja na predsedniškem ložaju v ZDA tako osebnost, K bo ..nepredvidljiva in bo skrivati svoja čustva ter
bi. PQ...^1X011
3St, w
znalj nam*) ix oni
Iz zadnjega Pavlihe
Predlagan, d* za začetek varčevalne akcije, organiziramo sindikalni izlet na 8kotakol
••••••••••••••••••••••••••
Št 25 (1610) 15- JMnll£.
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Dr«L/K0 R0K ZA ŠE VEČJE IGRIŠČE - V v ostem času, pa tudi med odmori prizadevni P|Qnjrji stopiške osnovne šole urejajo svoje igriš-e’ ki ga iz leta v leto povečujejo. Pri delu jim je * Poti velik kamnit hrib. Za igrišče dela že osma beračija mladih rok. (Foto: Pavlin)
PRISRCN«» SLOVO - ob izteku šolskega leta sc učenci osmega razreda osnovne šole v Globokem priredili d ovešen zaključek. Nanj so povabili učitelje, s katerimi so osem let delili dobro in slabo, pa tudi starše, da so se skupaj z njimi poveselili. (Foto: Zupančič)
POCENI PARKIRANJE - Da novomeških parkirnih ur nihče več ne jemlje resno, pa tudi tisti, ki jih je postavil ne, lepo kaže prijateljček „v rožcah”, ki upa, da ga ob „plačani“ parkirnini ne bo nihče preganjal, saj ura že nekaj mesecev ' aže, da se petnajst minut še lahko parkira. (Foto: J. P.)
IZKOPAVANJA PIJ KRAJU - V sklopu raziskovalne naloge Poznoantične utrdbine na Slovenskem bodo ljubljanski arheologi pod vodstvom dr. Petra Petnija ta mesec končali letošnja izkopavanja znane zgodnjekrščansl.e naselbine Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici. (Foto: P. Perc)
POMANJKANJE
GRADBENIH
PARCEL
. Metliška komunalna skupnost a Prizadeva, da bi v letošnjem •etu na Vejarju uredili 40 gradbenih parcel in 20 na Trdinovi cesti. Za gradnjo je v Metliki precejšnje zanimanje, že leta pa je pomanjkanje zazidljivih parcel eden večjih problemov v občinskem središču. Na Trdinovi in na Vejarju je sicer Prostora še za okoli 150 novih 'pkacij, vendar ni denarja, da bi jih komunalno uredili. Skušali bodo najti skupni jezik z bodočimi graditelji, saj bodo le s takim sodelovanjem to vprašanje bitreje reševali. Povprečna gradbena parcela naj bi merila okoli b00 kvadratnih metrov.
O *	»	v	v
Sej m/s ca
NOVO MESTO: Ponudba je ni3 lz{ec*no skromna, saj je bilo P^daj le 165 pujskov in 21 tl tri mesece starih prašičev. , ttpcija ni cvetela, saj je lastni-sn i™,en-ia'a le 101 žival; pujski goth po 900 do 1.300 din, od do pet mesecev stari prašiči Pa£> 1-300 do 2.700 din.
REŽICE: Na sobotni sejem Pa Pripri21!' 335, prodali . 168 nuiskov nn ceni 65
Tovarna za prihranek energije
din kii,
pujskov po ceni do 65 °gram žive teže.
(Nadaljevanje s 1. strani)
lacijski materiali po zdajšnjih predvidevanjih namenjeni v prvi vrsti domačemu trgu, ker bi s tem nadomeščali uvoz tekočih goriv. Ugotovljeno je namreč, da 1 kilogram pravilno vgrajene steklene volne prihrani na leto okrog 3 kilograme kurilnega olja.
Letna proizvodnja bo znašala v začetku 7.500 ton izolacijskih izdelkov, z minimalnimi vlaganji pa bo možno kasneje proizvodnjo povečati na 10.000 ton. Ce vemo, daje za stanovanjsko hišo potrebnih 20 do 25 kubikov takih izolacijskih materialov, da je vrhunsko izolirana, potem proizvodnja 7.500 ton ni majhna. Ker pa gre za popolnoma nove snovi, s katerimi pri nas še ni izkušenj, so tudi bolj previdni v začetni proizvodnji.
Ljubljanska Termika, ki ima glede izolacij največ izkušenj, se vključuje kot sovlagatelj v ta program in je prevzela tudi marketing službo, se
KAM BODO ŠLI BIKI?
Bikce, ki jih je odkupila oz. vzredila v kooperaciji s kmeti KZ Ribnica, so doslej pojedli v glavnem domačini, se pravi občani občine Ribnica in Kočevje. Kaže pa, da bo zdaj morala KZ bikce izvoziti, da bo dobila devize, ki jih zahtevajo kot sovlaganje ali za dobavo reprodukcijskega materiala razne OZD (n.pr. INA). Če se bo to res zgodilo, bo oskrba z mesom v bodoče precej slabša.
Kmetijski nasveti
zagrozi invazija usi
t
kSiuč86 Prenašaj° s krompiijevim sokom, v naravi pa skoraj ki iz z	ušmi, zlasti z zloglasno sivo breskovo ušjo,
k°lez^n°ma domuJe na breskvah in zelnatih rastlinah. Virusne Smisel" S° Pose^no nevarne semenskemu krompirju, kjer je ves ^ Pridelovanj8 v tem, da dobimo zdravo seme. krom -. snovanja pred virusno okužbo je s semenskim ved0 Precej wč dela, to pa tudi naši pridelovalci dobro pow, vseJ preostali dobri negi je v semenskem nasadu tn* "° ročno izločiti bolne rastline in s tem v kali dušiti predoj •,večje okužbe. Potrjevalna komisija sme po naših Pomeni trP?t* v nasadu le do 2 odstotka vi rožnih rastlin, kar l.Ooo k**8 -K tre*>a izpuliti in čimprej odstraniti z njive do krom„;. °mP*»jevth rastlin, če računamo, da ima hektar ^50.000 rastlin, čas jg0 rastline morajo iz nasada čimprej, zato je ta ukrep ta inv^ijo .F3! zamujen. Pač pa lahko zavarujemo nasad pred izkoplje Slv'^ breskovih uši, če pravočasno prekinemo rast, oz. Pripon gomolje. Izvedenci po dolgoletnih izkušnjah ^Rerna aj°:	ie treba za zgodnje sorte, kot so vesna, saskia,
dneh J? *8na. prekiniti rast, oz. izkopati že v prvih desetih Urgenta V'J^’ Pr' sortah dobrin, meta, jaka, bintje, desire in betjini i i-rug' tretjini julija, pri sortah igor, cvetnik pav tretji Potrjeval i8' Natančen rok najbolje ugotovi pooblaščeni Kot le,c ženskih nasadov. i^edeiic!6110’ i® trc^a rast umetno ustaviti. V ta namen se je v Rra"--1	^ uveljavil pripravek teglon (5 kg na ha), pa tudi
k'8 tedna	mora	biti temeljito, opravljeno pa do
mpina Pj	“Kopom, da se povrhnjica gomoljev semenskega
^^odb i,L v?'j utrdi, tako da lahko prenese brez večjih °P m prevoz.
pravi prodajo izdelkov. Obe gradbeni podjetji, grosupeljsko in novomeško, pa se tako prvič vključujeta v proizvodni program izolacijskih materialov. Dobiček ali morebitno izgubo bodo delili po istem ključu, vendar se slednjega ni bati, kot so izrecno zatrjevali	strokovnjaki
omenjenih podjetij.
Naložba v tovarno izolacijskih materialov je sestavni del srednjeročnega razvojnega programa Slovenije in je označena kot prednostna, prav tako pa je v občinskem novomeškem programu in v planu Ljubljanske banke.
Pri slavnostnem	podpisovanju
samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev 4 sovlagateljev, od katerih	ima Krka
51^5 -odstotni delež. Termika 30-odstotni, Pionir 10—odstotni in Grosuplje 8,5—odstotni delež, so bili navzoči tudi prestavniki družbenopolitičnega življenja vseh treh občin in predstavniki bank, ki so z velikim razumevanjem podprle Krkino zamisel.
R. BAČER
Konjska zmota?!
i
*
1
i
'i
4
4
Ko traktor izriva žival
Vprašajte kmeta, če ni res! Začetno navdušenje ob mehanizaciji kmetijstva je marsikomu splahnelo, ko so bili računi položeni na mizo. Traktor res prijetno brni pod jezdecem”, sodobnejši je od konja, toda mnogo dražji od njega, če ni primerno izkoriščen. Poplava takih traktorjev je po naših vaseh -nakupljenih tudi iz prestižnih razlogov in ta velika investicija primemo1 z manjšujc gospodarsko učinkov)-tost, četudi sc to morda komu čudno sliši.
Konji sc še umikajo traktorjem. Slovenija jih po podatkih dr. Jožeta Jurkoviča, ki velja za našega najboljšega poznavalca konjereje, premore le še 18.000, kar je trikrat manj kot tri desetletja prej. Kmet kupi traktor in proda konje in potem s traktorjem vozi nekaj deset
litrov (ali pa še toliko ne) mleka do odkupne postaje, pripenja za traktor voz, ki bi ga laliko vlekel konj, skuša s traktorjem strojno okopavati krompir, kar (ob manjši škodi za nasad) zmore tudi konj, in še na druge podobne načine na razdrobljenih malih kmetijah nesmotrno izkorišča dragi traktor in vse dražjo nafto. Ko potegne pod računom črto, se zanj ne izide ugodno. Potem zatarna bolj, kot je prej, ko strojev še ni imel, da se kmetovanje ob takih cenah ne izplača.
Napredek ni le v tem, da stroj zamenja delovno žival, ne da bi se vprašali, koliko ta zamenjava stane. Kazno je, da se konju v želji za modernostjo dela krivica in da ga bo čas ponovno postavil na svoje mesto. Je cenejši za mnoga kmečka opravila, daje iskano meso, njegov pomen poudarjamo, ko govorimo o splošnem ljudskem odporu, konjskemu športu itd.
Naredimo kaj za našo konjerejo (kje je slava šentjemejskih konj!? ), preden bo prepozno!
M. LEGAN
Podražitev toka
Električna energija naj bi se podražila za 37odstot-kov
Slovensko elektrogospodarstvo je sedaj v precej kritičnem položaju. Precej delovnih organizacij je namreč izkazalo izgubo, katere se ne hodo otresli niti do konca leta, če ne bodo izpolnjeni nekateri pogoji.
In ta pogo' je žal povečanje cen električne energije, ki naj bi bilo sprejeto 1. julija letos. Da bi teh izgub ne bilo, bi se morale cene povečati za 32,7 odstotka. Po mnenju odgovornih so vzroki za tako stan:e različni. Oni sami so sicer zma"jšali stroške poslovanja in se držali družbeno .dogovorjenih omejitev. Vzrok za izgube je potemtakem prepozno povišanje cen, ki je namesto s 1. januarjem, nastopilo šele 8. februarja, pa še tedaj zs manjši odstotek, kot so pričakovali. Postopek za sedanje povišanje cen je že stekel, vprašanje pa je, če bo višina podražitve dosegla tako stopnjo. Toda za kritje prihodka skorajda ni druge možnosti, razen zmanjšanje investicij, kar pa je ob sedanjem pomanjkanju energije nemogoče.
5
s
s
*
*
s
s
*
*
*
s
*
*
i
\
*
*
I
*
*
s
i
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja-Tit Doberšek
Pri skrbi za ohranitev zdravja trtam, vinogradniki varujejo trto v glavnem pred najstarejšim sovražnikom žlahtne trte, pioti glivici plesnivki, ki jo imenujemo
Peronospora
Kar na začetku povem, da vinogradniki v borbi proti tej glivični bolezni na splošno pretiravajo. Od pomladi, ko so prvi lističi prebili ovojnice zimskih očes, pa tja do srede avgusta po vinogradih brnijo nahrbtne motorne škropilnice kot za stavo. Vinogradniki med seboj kar tekmujejo, kdo bo večkrat škropil. Kaže, da se nepoučeni vinogradniki bojujejo z nekim nevidnim strahom.
Iz vsega opisanega sledi zaključek, da vinogradniki potek te sicer nevarne glivične bolezni premalo poznajo. Zaradi tega se proti bolezni borijo bolj po občutku, kot pa po dejanskem stanju. Zato sodim, da je potrebno o tej bolezni obširneje pisati in vinogradnike v podrobnosti seznaniti z njo, da ne bodo po nepotrebnem prevečkrat škropili in s tem zapravljali čas in denar. Vedeti pa je treba tudi kdaj je nujno škropiti, da zavarujemo trto pred boleznijo.
Uvistitev
bolezni
Peronospora (Plasmopara viti-cola) povzroča, posebno v vlažnih in deževnih letih, resnično veliko škodo v vinogradih, od tod izvira strah vinogradnikov pred to nevarno boleznijo. Bolezen štejemo med mikroskopsko majhne rastlinske glivice, imenovane tudi .fungi”. Od tod tudi naziv za kemična sredstva za zatiranje glivičnih bolezni, ki jih strokovno imenujemo ..fungicidi”.
Te vrste glivic so brez listnega zelenila, zato ne morejo živeti samostojnega življenja. Zaradi tega živijo zajedalsko ali parazitsko življenje v živih rastlinah, katerim odvzemajo sokove in "ničujejo tkivo.
Glivice, ki napadejo vinsko trto, imajo vegetativno telo sestavljeno iz tankih nitk ali hif, ki sc med seboj razraščajo in prepletajo. Množina tako prepletenih nitk deb podgobje, stcljko ali micelij. Nitke so enocelične in sodijo v razred glivic plcsnivk, h katerim štejemo peronosporo. Razmnožujejo se s trosi ali sporami, ki ustrezajo semenu višjih rastlin.
Trosi so brezbarvni, različnih J oblik in različnega nastanka - ^ spolni in nespolni - dolgi od S tisočinke milimetra pa vse do ^ milimetra. V dobi rasti pridejo z > rastlin v ozračje, in ker so lahki, ^ <ih najlažja sapica raznaša na ^ bližnje pa tudi daljne rastline. ^ Tako te rastline
okužijo	$
Širjenje opravijo tudi dežne ^ kapljice, žuželke in drugo. Ko ^ pride glivica s kalčkom v rastli- ^ no, pravimo, da se je rastlina ^ „okužila”. S prostim očesom ne ^ vidimo takoj okužbe, preteči J mora nekaj časa.
Cas od prve okužbe do £ prvih zunanjih znakov bolezni ^ na rastlini imenujemo „inkubaci- ^ jsko dobo”, v kateri je treba J škropiti.	^
Domovina glivice Pbsmopara ^ viticola ali po naše peronospora J >e v Severni Ameriki, kjer živi na ^ divji trti brez posebne škode. Ko ^ so uvažali ameriške trte v Evro- ^ po, so jo leta 1878 zanesli v S ”inorodno 'užno Francijo, od ^ '■oder se je naglo širita po ^ Evropi. V naših krajih so jo ^ prvič opazili leta 1880 (isto leto ^ kot trtno uš).
Opis peronospere	S
kot bolezni
Peronospora je predvsem bo- ^ lezen listja, napada pa tudi grozdje, vitice in poganjke. Prvo ^ znamenje obolelih listov so pro- ^ sojne mastne pege (oljni made- ^ ži), ki so jasno vidne na zgomii ^ strani listov, če jih gledamo proti svetlobi. Kmalu se na ^ pegah na spodnji strani listov ^ pojavijo bele plesnive prevleke, ^ široke 2 do 3 cm. V vlažnem ^ vremenu oljnih madežev ni in § namesto njih opazimo na spod- ^ nji strani lista kot prvo znamenje % belo plesen.
Ob opisu prvih znakov bolez- ( ni peronospore povem, da se ^ letos še niso pojavili	C
Napadeni deli lista porjavjjo S in se posušijo. Poleti se pojavijo ^ navadno manjše oetate pege ob S listnih rebrih. Ker je porjavelih J in posušenih peg na listju vedno ^ več, se celi listi posušiio in S prezgodaj odpadejo. Zato grozd- ^ je ne dozori in ostane kislo. Plesniva prevleka pobeli tudi ^ napadene poganjke in vitice, ki ^ nato ovenejo in se posušijo. >
D. T- 5 (Prihodnjič dalje) ^ %
nimi dogajanji, je zagrešil -kdo pa drug! - sam prevzvi šeni tiskars.ki škrat.
Za gospodarsko neodvisnost gre
Na seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice so razpravljali o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva — Ključno vprašanje je, kako obrzdati cene
N
v
I
s
s
s
*
*
s
s
i
I
s
s
RUDNIK	IN	RUD
Sobota. Ura je bila 3.50, ko je izmenski nadzornik ugotovil v transportni progi odkopa v tretjem sloju kanižarskega rudnika požar. Takoj je bil dan znak za alarm, po podrobnejšem pregledu mesta nezgode pa so rudarji ugotovili, da bo za boj proti požaru potrebno iskati pomoč drugih rudnikov. Se toliko bolj, ker je bilo tudi ugotovljeno, da je nekje v zadimljenih rovih ostal neki rudar. O nesreči so bili takoj obveščeni ZD Črnomelj, republiški rudarski inšpektorat in postaja milice. Kmalu so pričele prihajati tudi reševalne ekipe drugih rudnikov: Senovega, Zagorja, Hrastnika, Velenja, Trbovelj, Geološkega zavoda iz Ljubljane, Idrije, Laškega, Žirov-skega vrha in Črne. Požarje bil v nekaj urah izoliran s pomočjo zadetkov, ponesrečenec pa po napornem iskanju rešen. Nezavestnega so nemudoma odpeljali v bolnišnico.
Nekako tako je v skopih obrisih potekala republiška reševalna akcija slovenskih rudnikov, ki so jo v soboto res vzorno pripravili kanižariški ru daiji.
Tekst in slike: E. BUDJA
ARHEOLOŠKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU j
Razstava „Rešena arheološka ^ diščina Slovenije 1945 - 1980”,11 so jo pred meseci pripravili v Lju* ljani, je iz Brežic, kjer so bili eksp® nati pa ogled v Posavskem muzeji pripotovala v Novo mesto. V .veli dvorani oddelka NOB Dolenjske? muzeja sojo odprli 11. junija. Tu & ostala do 22. junija, ko bo nadal/ vala krožno pot po drugih slove1 skih razstaviščih.
MEDOBČINSKI SVETI
O NAČRTOVANJU, STABILIZACIJI IN PREOBRAZBI PRAVOSODJA
Medobčinski svet SZDL Ijublj3^ ske regije ima ta teden vr* sestankov. V ponedeljek, 16. ju*1®, je organiziral posvet, na katerePi razpravljali o informaciji o tre"l. nem stanju pri pripravi stre<W ročnih načrtov in se dogovoril1
nadaljnjem delu. Danes, 19. ju bo posvet o uveljavljanju sni0 ustavne preobrazbe pravo*0 Jutri, 20. junija, pa bo razg°v0( sedanjem gospodarskem položaj0'
Raziskovanje je ključ napredka
Na petkovem posvetu v novomeški tovarni zdravil so se zavzeli za to, da bi v
občinah začeli takoj delovati delegatsko sestavljeni sveti za znanost pri SZDL
DOLENJSKI LIST
Kot je bilo slišati na 8. seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko minuli ponedeljek, bodo ukrepi za stabilizacijo gospodarstva uveljavljeni v treh zaporedjih: v prvem, kar pa je te splošno znano, je bil devalviran dinar in zamrznjene cene na ravni 6. junija, v drugem bo treba spremeniti nekatere odnose v družbeni reprodukciji in odnosih s tujino, v tretjem pa seveda omejiti vse vrste porabe.
To so trije členi v vrsti ukrepov Zato je seja izvršilnega odbora za ozdravljanje našega gospodarstva in slabosti v njegovem sistemu, vsak posebej pa bo posamezne gospodarske veje tudi na svoj način prizadel.
pomenila samo prvi korak v pripravah na le ukrepe, z zaključki pa je bil najprej seznanjen medobčinski svet ZK za Dolenjsko v
Pohvalno o...
(Nadaljevanje s 1. strani)
kjer se je predsednik Vratuša zanimal zlasti za blagovno menjavo z deželami v razvoju, posebno s Kenijo, pohvalil pa je Krkino usmeritev v kadrovske naložbe in skrb za delovnega človeka. Še posebej pa inovacijsko dejavnost, ki je v tej tovarni dobro razvita.
Del delegacije je šel nato na ogled tovarne IMV, predsednik dr. Vratuša pa si je v enournem premoru ogledal Študijsko knjižnico Mirana Jarca in njene eksponate, kar gaje kot slavista po stroki še posebej zanimalo.
• Dr. Vratuša se je nato udeležil sklepnega pogovora v IMV. S problematiko tega kolektiva je bil že seznanjen, saj se je konec aprila ob otvoritvi industrijskega tira podrobno seznanil z uspehi in težavami tega kolektiva. Te so čedalje večje, kolikor dlje so zadržane cene na predlanski ravni. Tako stane tovarno izdelava popularne ,Jca-trce” 85.000 dinaijev, prodajati pa jo mora na domačem trgu za 73.000 din. Ker bi s tem delali
izgubo, so se odločili začasno ustaviti vso prodajo doma.
V IMV so se gostje izrecno zanimali še za sodelovanje celotne avtomobilske industrije in možnosti, da bi le-to zaživelo. Kot problem št. 2 pa so predstavniki IMV navedli nelikvidnost, ki je v veliki meri pogojena z zamudnim plačevanjem izvoznih piemij. Tako imajo že 200 milijonov dinarjev zasluženih, blago je prodano, denarja pa ni. Ne samo to: ker je sistem tak, da imajo banke določen limit, so zaradi povečanega izvoza v težavah tudi banke.
Na sklepnem pogovoru v Gostišču Breg je dr. Vratuša izrekel lepo priznanje Novomeščanom zaradi usmeritve v izvoz in dosežke na tem področju, kot tudi zaradi odprtosti gospodarstva, ki s svojimi obrati v več delovnih organizacijah sega na nerazvita območja Jugoslavije.
Ponovno je pohvalil „Krko”, pa tudi dosežke v gostinstvu, posebno Hotel Otočec in Šolski center za gostinstvo, ki je prav tako primer pravočasne skrbi za kadre, ko se občina turistično razvija. Glede romskega vprašanja pa so gostje dejali, da bodo o teh vprašanjih spregovorili na eni izmed sej izvršnega sveta SRS.
R. BACER
Zaživeli z Belokranjci
O uspehih MDA Bela krajina govori njen komandant Mirko Razgoršek - Delalo bo 340 brigadirjev
sredo dopoldne, o čemer bomo še poročali.
Strateška naloga našega gospodarstva v sedanjem položaju je, da zmanjša zunanjetrgovinski primanjkljaj in za to nalogo so bili tudi vsi ti ukrepi pripravljeni. Z devalvacijo dinarja, ki pa nc bo zacementirana na sedanji ravni, naj bi se izvoz povečal realno za 12 odstotkov, zmanjšal pa naj bi se uvoz. Prav to utegne povzročiti težave delovnim organizacijam, katerih proizvodnja je v večji meri odvisna od uvoza, zato je ob koncu leta pričakovati več izgubarjev. Cene, ki so ključ do uspešnosti stabilizacije, pa ne bodo mogle ostati na dosedanji ravni v mnogih panogah, med njrmi tudi v naftni industriji, metalurgiji, kmetijski proizvodnji. Seveda po vsem tem ne bodo ostali na predvideni ravni življenjski stroški, saj se bodo od predvidenih 19 odstotkov povzpeli na 29 odstotkov. Tudi v zunanjetrgovinskih poslih bodo režimi spremenjeni, znotraj delovnih organizacij pa se bodo spremenile stopnje amortizacije, prišlo bo do revalorizacije vrednosti osnovnih sredstev, kar bo še dodatno načelo dohodek delovnih organizacij. V tretjem zaporedju pa bodo mnoge investicije ustavljene, znatno omejena vsa poraba, skupna, splošna, družbena, tako naj bi se stopnja večanja OK v OZD gibala za 5 odstotkov počasneje od dohodka, v SIS in bankah za 7 odstotkov itn.
Vse to bo imelo za posledico, da se bo manjšala stopnja rasti industrijske proizvodnje, prodaja na domačem tržišču, zmanjšalo se bo tudi zaposlovanje.'
O posledicah, ki jih bodo ti ukrepi imeli za organizacije združenega dela, bodo govorili tudi na današnjem sestanku z več kot 140 predstavniki združenega dela.
J. SIMClC
Ob meščanu videti tudi kmeta
S pomembnega zasedanja v Ljubljani o preskrbi mesta in položaju kmetijstva
KOČEVJE: ZA DAN CZ
Dan civilne zaščite so v Kočevju praznovali 14. junija s tekmovanjem gasilskih enot CZ iz . OZD ter svečano sejo občinskega štaba za CZ in sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Na svečanosti so podelili 11 najzaslužnejšim zlate značke CZ in priznanja, razen tega so podelili še tri priznanja in značke CZ. V okviru praznovanja so izvedli tudi občinsko tekmovanje ekip PMP, razen tega pa so po KS, OZD, šolah in za pripadnike enot RBK predvajali filme o RBK.
je pokazalo petkovo, v strokovni knjižnici novomeške : zdravil Krka sklicano posvetovanje o raziskovalni
Kot
tovarne zdravil Krka sklicano posvetovanje dejavnosti in raziskovalni politiki v občinah in republiki, je ta dejavnost tudi na Dolenjskem slabo razvita in organizirana. V njej ni čutiti družbenega vpliva in ne spodbude za krepitev delegatskega sistema, prav tako je ta dejavnost še hudo odmaknjena od svobodne menjave dela. Ni organizirane skrbi za raziskovalne programe in ne za sredstva, namenjena temu področju.
Cc ponovimo v »Krki poudarje- korenini v občinah, ki nimajo svojih
no ugotovitev, še ne moremo govoriti o vplivu delovnih ljudi v OZD in občanov v krajevnih skupnostih na raziskovalno politiko, obenem pa vemo, da bi morali biti učinki te politike njihov živi in neodtujljivi interes. Dr. Miha Japelj je pribil, da si brez raziskav in inovacij ni moč predstavljati gmotnega in socialnega razvoja, pa naj gre za katero koli delovno ali interesno področje v naši družbi.
Seveda so poslušali novomeški posvetovalci tudi odgovoriti, zakaj tako. V glavnem je - po njihovem mnenju - za tako stanje kriva odsotnost raziskovalne politike v občinah, velik del odgovornosti pa ndsi tudi miselnost, daje raziskovalna dejavnost posvečena zadeva, s katero se smejo ukvarjati le posebej poklicani. Taka miselnost običajno
raziskovalcev.
Nova samoupravna ureditev raziskovanja, kot jo pristojni zdaj snujejo v naši republiki, naj bi uveljavila zlasti posebne raziskovalne skupnosti, ' s katerimi bi presegli dosedanje razvrščanje občinskih in republiških raziskovalnih potreb in nalog, na določenem področju raziskovanja pa vključili živ interes OZD, krajevnih skupnosti in občin.
Raziskovalne programe bi morale najprej imeti občine, kjer naj bi zasnovali tudi temeljno raziskovalno politiko. Odnos do raziskovalnega in inovativnega dela pa bi se moral spremeniti predvsem v OZD. Doseči bi morali organiziran prenos znanja in raziskovalnih rezultatov v proizvodnjo. Na našem območju predstavlja tak in največkrat omenjen primer novomeška tovarna
zdravil „Krka”, znano pa je bijejo raziskovalne žilice tozdih Iskre (Šentjernej, mesto), Bel tu. Beti in še kje.
Na novomeškem posvetu p zavzeli za zaposlitev poklicnega organizatorja ^ pl stveno raziskovalno delo, naj bi za vse štiri dolenjske 0
ii
To pa še ne bo dovolj raziskovalna dejavnost uSjtis< zaživela. Politični organ,
ukvatjhl Z najrazličnejšimi vP[>0|i0
raziskovanja in raziskovalne^.^! kc, je svet za znanost pri ®	0
konferenci SZDL. Na menili, da bi morali take °c uStji'ir sestavljene svete nemudoma viti v vseh občinah, P1* naj6 občinskih konferenc SZDL	P ^
o problematiki raziskova	^
nosti in raziskovalne pol>(l	seja*1,
vorila že na svojih P^	redl°^
Posebne omembe je vre1 ažj»Kc,v^J
naj bi poslej pri snovanju se
nit. fv.litii in nnlitikf m>Sri“ Ja K
nih nalog in politike mi medobčinsko po nače znanstveno raziskovalno
UMRL PRED ROJSTVOM
Do zdaj še nismo slišali, da bi kdo umrl, še preden se je rodil Tudi slikarju Franu Klemenčiču, čigar dela občudujejo obiskovalci galerije Posavskega muzeja v Brežicah te dni, se ni zgodilo nič takega, akoravno je iz podatkov o njem, objavljenih v zloženki za to razstavo, razbrati, da je umrl 19 let pred svojim rojstvom. Čudo čudes, ki ga ni moč razložiti niti z najboljšimi znanstvenimi kdo pa
SIS za preskrbo mesta Ljubljane naj se v bodoče še bolj povezuje tudi s kmetijskimi in živilsko—predelovalnimi organizacijami zunaj ljubljanske regije, se pravi tudi z območja Dolenjske, Bele krajine, Zasavja in Notranjske, je bilo poudaijeno na skupni seji medobčinskega sveta ZK ljubljanske regije in mestne konference ZK Ljubljana, ki je bila 9. junija v Ljubljani, na kateri so razpravljali o idejno-političnih vprašanjih razvoja kmetijske proizvodnje in pre-skrbe.
Za Ljubljano ne sme biti pomembno le, da je čimbolj preskrbljena s hrano, ampak tudi druž-beno-ekonomski položaj kmetov in drugih delavcev, ki Ljubljano oskrbujejo. Ustvariti je treba tudi trajno osnovo za finansiranje SIS za preskrbo Ljubljane. Proizvodnja hrane mora biti trdna, se pravi brez velikih pretresov, in zasnovana na trajnih oz. dolgoročnih odnosih. Kmetijskih OZD ni možno obravnavati ločeno od predelave in trgovine.
Intervencijska politika mora biti usmetjena predvsem v živinorejo.
Zvezna kmetijska politika pa žal zapostavlja živinorejo in daje prednost poljedelstvu. Cena koruze narašča, cena živine ne, posledica pa so prazni hlevi (praznih je kar 13.000 kar 13.000 stojišč). Ugotovljeno je raz-metje med ceno koruze in odkupno ceno živine oz. prodajno ceno mesa. Ta razmerja je treba spoštovati, sicer pride do velikih nihanj v proizvodnji.
V razpravi so se nekateri zavzemali za pokrivanje starih izgub, odpis posojil, ugodno kreditiranje itd. Drugi pa so menili, da so to le kratkoročne rešitve, ki le začasno omilijo težave kmetijstva. Zadeve je treba rešiti trajno in na gospodarski osnovi, se pravi na razmciju cen.
Za naše bralce bo še posebno zanimivo, da so v razpravi dali poudarek tudi območju širše Dolenjske in Zasavja. Že v povzetkih iz razvojnih programov osnovne kmetijske proizvodnje so bili zajeti programi ZKGP Kočevje—tozd Govedoreja, farme Boštanj, ribogojnice Dvor pri Žužemberku, Agrokombinata Krško, Kmetijskega kombinata Sevnica, tozda Prašičereja ZKGP Kočevje itd. V razpravi pa je bilo poudarjeno, da je treba upoštevati tudi območje občine Brežice in še Bele krajine, kjer nekateri kmetijski pridelki dozore okoli 20 dni prej.
J. PRIMC
»Skupaj bo na letošnji akciji delalo 340 brigadirjev v štirih izmehah. Za Idrijčani in Ločani pridejo šc brigadirji iz Ljubljane -Šiške, Raven na Koroškem, Maribora, Sežane, Postojne in Kopra. V prvi izmeni so v glavnem srednješolci in mladi delavci, povprečna starost pa je nekaj nad 18 let.”
Poleg rednega dela na trasi vodovoda, skupine brigadirjev pomagajo tudi pri posodobitvi tako imenovane skojevske ceste za Gradnik. „Zelo lepo so nas sprejeli tudi prebivalci okoliških vasi, kar je zelo pomembno, saj je znano, da akcija živi tako, kot živi kraj z akcijo; naši brigadirji radi priskočijo ljudem na pomoč pri njihovih delih. Navezali smo tudi stike z vojaki iz črnomaljske garnizije, mladino iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Z njimi bomo pripravili razna športna in kulturna srečanja, tako vojaki kot mladinci pa nam bodo prišli pomagat pri delu na trasi. Seveda se brigadirji ukvaijajo tudi s številnimi interesnimi skupnostmi, žal pa še nimamo mentorjev za pevski zbor in folklorno skupino.”
A.B.
NAGELJ ZA HUMANOST — V krajevni skupnosti Bršljin so prvi v občini praznovali dan krvodajalcev skupaj z aktivi RK v delovnih organizacijah. V prostorih osnovne šole so 10. junija podelili priznanja jubilantom, ki so že večkrat darovali kri in jim podelili zlata, srebnia in bronasta krvodajalca odličja kot priznanja za njihova najhumanejša dejanja in aktivistično delo v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah. Kulturni program so jubilantom pripravili pionirji domače šole. (Foto: J. Pavlin)
Po končani prvi dekadi na MDA Bela krajina 80 je komandant akcije Mirko Razgoršek res lahko zadovoljen, saj so brigadirji iz Idrije in Škofje Like normo v povprečju presegli za več ot 40 odstotkov.
„Sedaj končujemo dela pri lani začeti rekonstrukciji vodo-
voda Semič — Petrova vas, glavno delo pa brigadirje v letošnji, akciji čaka pri gradnji 1.000 metrov dolgega vodovoda za Adlešičc, kjer bomo zgradili tudi zajetje,” je povedal Razgoršek, ki se v naselju v Kotu in na delovišču počuti zelo domače,. saj je že lani sodeloval na republiški akciji „Bela krajina” kot komandant brigade iz Slovenj Gradca.
pisma
in
odmevi
i
Komisija za delovna razmerja TOZD ZDRAVSTVENI DOM Črnomelj
objavlja
za šolsko leto 1980/81 naslednji razpis kadrovskih štipendij: ~ 23 šolanje na šoli za babice 1 štipendijo in ~ za šolanje na šoli za zobotehnike 1 štipendijo. \*re.J}ost pri dodelitvi štipendije imajo učenci z boljšim učnim uspehom, pri izenačenih ostalih Pogojih pa prosilci iz socialno šibkih družin.
Prijave pošljite na naslov:	Zdravstveni dom
Črnomelj, komisija za delovna razmerja, najkasneje v 15 dneh po objavi.
Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS (Državna
založba Slovenije) 1,65.
Prijavi naj priložijo: ~ kopijo zadnjega šol. spričevala, potrdilo o vpisu v šolo, ki jo (bodo) obiskujejo (obiskovali), ~ potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih elanov, ~ dokazilo o dohodkih staršev za leto 1979, ~ izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega štipenditorja. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili. ''epozno prispelih in nepopolnih prošenj komisija ne bo obravnavala.
481/25-80
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA jjBETI"— METLIKA °dbor za kadre
sklepu odbora za kadre z dne 5. 6. 1980 obljavljamo Popravek skupnega razpisa kadrovskih štipendij, objavljenega y DELU 14. 5. 1980. V skupnem razpisu je bil pomotoma Opuščen razpis za naslednje poklice:
— dipl. ing. tekstilne tehnologije	1	štipendija
~~ dipl. ekon. komercialne smeri	1	štipendija
" dipl. organizator AOP	1	štipendija
7 Razpis dodatnih štipendij za potrebe usmerjenega izobraževanja:
" profesor angleščine in nemščine	1	štipendija
— profesor biologije	1	štipendija
Prošnji za štipendije je treba priložiti: — lastnoročno napisano prošnjo
— izpolnjen obrazec 1,65 ..Prijava za štipendiranje"
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. sporočilo o izpitih.
Prošnje za štipendiranje z vsemi potrebnimi prilogami bomo sPrejemali do 1. 7. 1980 na naslov: BETI METLIKA Kadrovski in splošni sektor (38330 Metlika Tovarniška c. 2
482/25-80
J
NOVOMONTAZA Novo MESTO
°t>javlja f Prosta učna mesta 'zučitev poklica:
^elektroinstalater _ Voc*ovodni inštalater
napraJt6f °9revalnih
naPravt6r prezra^evalnih Nudi,
4 učna mesta 2 učni mesti
3 učna mesta
3 učna mesta
plajg1^0 2el° ugodne pogoje šolanja, saj za čas šolanja v šoli o celotno oskrbo v dijaškem domu, poleg tega učencem
Popada
naora,i 7™"*™ polovica obvezne nagrade ter tudi
čas 9 ede na uini usPeh. na9rad ** tičnega dela dobe učenci obvezno in dodatno ostalj de|^r S° Uprav'^-en' d° drugih materialnih pravic kot
Prijaj *a 'zučitev poklica bomo sprejemali do 15. 7.1980. spri{eva.naj vs®buje prošjo, fotokopijo zadnjega šolskega Interesen^'ln ,2pise,< rojstne matične knjige. v sPlošni '?u^'tev poklica naj se skupno s starši zglasijo p°drobrw? • k' na ^a*' Cikavi 25, kjer bodo lahko prejeli eJSe informacije.
483/25-80
J
C^0MeljFR,ZERSK0 PODJETJE
1ELJ
*ia prosta dela in naloge:
^JERja
POGOJI:*an^e del in nalog v salonu v Semiču . o^Čang' x
pi^enj. P^sae^'Vsko'frizer*ke stroke z enim letom delovnih Js^ene prj- n P°9oj je 3-mesečno poskusno delo. r,l0nielj 15 sprejema Brivsko —frizersko podjetje 1 P° objavi razpisa.
487/25-80
imesmb Dvakrat da, kdor hitro da
J|
Ti/rWMuyiwr
SPREVOD V DEŽJU
V Brcžicah je bil pred kratkim IX. kongres Gasilske zveze Slovenije. Udeležili so se ga tudi predstavniki drugih republik in sosednjih držav. V okviru kongresa je bilo več drugih prireditev, razstav. Slovestni sprevod pa je žal potekal v velikem nalivu. Kongresa sta sc udeležila tudi dr. Anton Vratuša in Martin Košir.
MARINKA SOTLER novin. krožek OS Artiče
IZLET V POMURJE
Slovensko prirodoslovno društvo je organiziralo za mentorje in člane prirodoslovnih krožkov ekskurzijo v Pomuije. Z naše šole sva se ekskurzije udeležili mentorica in jaz. Spoznali sva njegove zanimivosti. Posebej so me pritegnili lončarji in štorklje.
ZDENKA PRlBOZl novin. krožek OŠ Artiče
KONCERT PIANISTOV
Na Senovem je bil nedavno koncert učencev glasbene šole iz Krškega, ki ima podružnico tudi pri nas. Na koncertu so se nam predstavili učenci klavirskega razreda. Čeprav vadijo v izredno težkih pogojih, pro-ston so slabi, pa tudi klavir je vse prej kot uglašen, so pokazali veliko. Ob koncu smo jim hvaležno zaploskali. Hkrati jim želimo, da bi čimprej pridobili boljše prostore in klavir. Pri tem jim bomo poskušali pomagati.
JASMINA TUBESHAIT OŠ XIV. divizije Senovo
SAMO SOBO SI ŽELIMO
Učenci glasbene šole na Senovem delujemo v izredno težkih razmerah. Zato si že dolgo želimo, da bi se to spremenilo. Želimo si samo svetlo, primemo sobo in pianino, na katerem bi bolje vadili. Upamo, da se nam bo želja uresničila m bomo lahko še napredovali pri našem delu.
„BEDAK PA VLEK” ZABAVAL ŠOLARJE
Pred desetimi dnevi so predstavniki višljih razredov mirnopeške osnovne šole za sošolce uprizorili Franceta Bevka igrico „Bedak Pavlek”. Junakove dogodivščine so prijetno zabavale gledalce, igralci pa so se odločili, da bodo pripravili tudi predstavo za odrasle.
Člani novin. krožka
/
Bernardka Lapuh
Predzadnji dan pouka osmega razreda... V šolskem dnevniku je zapisano, da ni prišla v šolo Bernardka Lapuh iz Zgornje Pohance. Kmalu nato pa smo slišali, da je Bernardka odšla za vedno. Utihnila je njena kitara, onemel je njen prijeten glas in tudi mi smo onemeli.
Pred osmimi leti smo skupaj prišli v prvi razred. Ves čas šolanja smo se imeli zares radi. Ob dobrih ocenah smo bili srečni, ko pa so padali „cveki“, smo bili skupaj žalostni.
Zadnje čase si srečna pripovedovala, da imaš že zagotovoljeno učno mesto v poklicu, ki si si ga najbolj želela. „Le šolo je še treba končati”, si dejala, „in srečna bom vse življenje.”
Zdaj si odšla, ker si menila, da ne boš uspešna v šoli, da boš poražena. Bila si preponosna, da bi moledovala, preponosna, da bi prebolela navidezen udarec.
Ostali smo z bolečino v srcih! Nikoli ne bomo pozabili 12. junija, dneva tvojega slovesa od življenja, ki ga še nisi začela živeti.
Učenci 8. razreda osnovne šole Artiče
Poziv krajanom in posestnikom zemljišč na območju KS Stopiče, naj za novo cesto prispevajo delo in denar
V Podgorju so se oglasili težko pričakovani gradbeni stroji. Z izredno voljo in složnostjo so krajani začeli graditi sodobno ccsto, ki bo Podgorje odprla svetu. Volje, složnosti in dejavnosti krajanom ne manjka, primanjkuje pa denarja. Po približni oceni bo potrebno poleg lastnega dela zbrati še približno 10 milijonov novih dinarjev, da bo stekel asfalt po glavni prometni žili Stopiče - Dolž - Gorjanska cesta s priključki (Vrdun, Hrib, Brezovica, Sela, Plemberk).
Javno pozivamo vse uporabnike, naj se izkažejo s solidarnostnim prispevkom. Za krajane naj bi ta znašal: 10.000 din za gospodinjstvo,
5.000	din za vikende, za zidanice in za parcele pa 3.000 din. Denar lahko nakažete na tekoči račun: KS Stopiče 52100-645-50-176 za ccsto S topiče-Dolž ali pa ga izročite blagajniku Tonetu Brlogarju z Malega Orehka.
Kakovost nove ceste bo odvisna od zbranih prispevkov in prostovoljnega dela. Zal, doslej družbene pomoči še nismo bili deležni. Dokažimo, da je mogoče tudi z lastnimi močni in denarjem veliko narediti. Združujemo tudi delo, dobrodošel bo vsakdo, ki bo voljan poprijeti za orodje. Pq opravljenem delu bomo izdali poseben bilten, kjer bomo poimensko objavili vse
ZANIMIVO O SUDANU
Osnovnošolce iz Mirne peči je 10. junija obiskal Sudanec Osman Sirog in jim je govoril o svoji deželi, znam po puščavah in pridelovanju bombaža. Učencem je zanimivo predstavil navade in kulturno življenje Sudancev, ki kljub političnim težavam dosegajo gospodarski napredek. Svoje pripovedovanje mimopeškim šolarjem je Sirog dopolnil tudi s predvajanjem kratkih filmov o svoji domovini.
Člani novin. krožka
ZA VARSTVO OKOLJA
Iz šentruperške osnovne šole smo prejeli vrsto besedil (napisali so jih Rupert Gole, Martina Krajšek, Alenka Kotar, Mimi Lamovšek, Bernarda Mejaš, Simona Prelesnik, Martina Ravnikar in Metka Šiško), ki govorijo o tem, kako so se tamkajšnji učenci vključili v akcijo »Jugoslovanskih deset dni varstva okolja”. Omenjeni prizadeto pišejo, kako so razočaram nad nevestnim početjem ljudi, ki premalo skrbijo za čistočo in varstvo okolja. Zato so mladi pobirali odpadke po cestah, ob vodi in okoli hiš.
18 OPROŠČENIH
IV.	razred kočevske gimnazije je v tem šolskem letu obiskovalo 91 dijakov. 18 je končalo razred z odličnim uspehom in so zato oproščeni mature, 16 pa jih je imelo popravne izpite. Matura se je začela 17. junija in bo trajala dober teden dni.
IGRICA
Dramatski krožek novomeške OS Katje Rupena je prejšnji četrtek v Domu JLA uprizoril igrico „Užalje-ni medvedek , ki jo je zrežirala Slavica Canič.
PIONIRJI SO SE POMERILI
Preteklo sredo je bilo v Loki občinsko tekmovanje v atletiki. Mlajši pionirji in pionirke so se pomerili v šestih disciplinah. Tekmovanja so se udeležili učenci z OS Stari trg, Semič in Črnomelj. Med lionirkami so zmagale učenke iz OŠ Jemič, med pionirji pa učenci iz OŠ Črnomelj.
PETRA DRŽAJ novin. krožek OŠ Črnomelj
i
zaslužne za to dobrodelno — solidarnostno akcijo.
GRADBENI ODBOR
■
ZLATOPOROČENCA - 71-let-na Elizabeta in 77-letni Jože Kos iz Bime vasi sta prvič stopila pred matičarja 23. februarja 1930 v Šentjanžu, zlati „da” pa sta nedavno tega izrekla v Sevnici. Rodilo se jima je pet otrok (štirje so še živi), v desetletjih skupnega življenja pa sta marsikaj prestala. Med zadnjo vojno so Kosovo družino izselili na Nemško, po vrnitvi sta starša obnovita požgano domačijo. Jože je mi zaril, žena pa še zdaj doma šiva za sevniško Jutranjko, v KS Šentjanž pa jo poznajo tudi kot najbolj prizadevno aktivistko RK, za kar je dobila že več priznanj.
PRAZNIK SAMOUPRAVLJANJA
Dan samoupravljalcev bodo praznovali v ribniški občini 26. junija z delovno-slavnostno sejo skupščine samoupravljalcev občine Ribnica. Na njej bodo ocenili svoje štiriletno delo, izvolili novo vodstvo in podelili priznanja Kluba samoupravljalcev in občinskega sveta Zveze sindikatov. Izveden bo tudi kulturni program.
PRI PARTIZANSKIH MAMAH
Poročali smo, da so pred kratkim člani kolektiva Ljubljanske banke iz Ljubljane obiskali kraje v ribniški občini, ki so najbolj znani iz NOB. Ob tej priložnosti je njihova delegacija na pobudo ZZB obiskala tudi znane partizanske mame Marijo Pajnič iz Loškega potoka, Terezijo Gri-vec iz Grčaric ter Marijo Ivančič in Nežo Šilc z Gore.
90 let Ivančičeve mame
Marija Ivančič z Gore nad Sodražico je 12. junija dopolnila 90 let. Po vsej domovini je postala znana predvsem po svojem govoru na Kočevskem zboru oktobra 1943, na katerem je bila odposlanka. Tu so jo izvolili tudi
m
za delegatko II. zasedanja AVNOJ.
Ivančičeva mama, ki je med zadnjo vojno izgubila štiri sinove, je vedno, dokler je mogla, sodelovala v družbenem življenju in se borila za resnico in pravico. Tej aktivistki OF je občinska skupščina Ribnica podelila ob letošnjem prazniku občine eno najvišjih svojih priznanj, .Raketo 26. marec.”
Ob njenem jubileju in v dneh okoli njega jo je obiskalo več delegacij iz domače krajevne skupnosti, občine pa tudi. iz drugih krajev. Njihovim čestitkam in željam se pridružujejo tudi bralci Dolenjskega lista.
J. P.
Ne smemo jih zapostavljati
Nad duševno prizadetimi bdi tudi humano društvo
V novomeški občini že šest let deluje Društvo za pomoč duše vne prizadetim. Zdaj šteje 148 članov, ki so na zadnjem občnem zboru pregledali dosedanje humano delovanje in si zastavili naloge za naprej.
To društvo si je prizadevalo za gradnjo osnovne šole s prilagojenim programom, z njegovo pomočjo je bil lani na Drski odprt oddelek vrtca za vzgojo predšolskih prizadetih otrok, v zadnjih dveh letih je društvo omogočilo trem materam, da so se s prizadetimi otroki udeležile posebnega seminarja, v sodelovanju s centrom za socialno delo je društvo doseglo, da imajo vsi srednje, težje in težko prizadeti občani dodatno družbeno denarno pomoč za preživljanje.
Društvo si bo prizadevalo za ustanovitev posebnih delavnic, v katerih bi lahko delalo okoli 20 prizadetih občanov. Člani društva imajo v načrtu posvetovalnico za starše prizadetih otrok, kaže se potreba po ustanovitvi premične
ortopedagoške službe, saj je še veliko prizadetih otrok, ki niso vključeni v nobeno obliko usposabljanja, ortopedagog pa bi jim na domu lahko pomagal pri razvoju.
Društvo si bo prizadevalo tudi za povečanje članstva, saj bo tako laže pomagati prizadetim osebam.
MARIJA JAKLIČ OŠ Dragotin Kette Novo mesto
Smo pač taki!
#1
IM
m
s3i&
RAZSTAVA STAROŽITNOSTI - Učenci, ki v Črnomaljcem centru srednjih šol delujejo v okviru zgodovinskega krožka, so v avli novega centra pripravili razstavo starih predmetov (statve, kolovrati, svetilke, likalniki, ure, orožje, časniki, fotografije), ki so povezani z živopisnimi običaji življa med Goijand in Kolpo. (Foto: Zvonko Kambič)
Brežice po kongresu
(1610)
Brežičani smo bili počaščeni, ker so prav naše mesto izbrali za prizorišče kongresa slovenskih gasilcev. Za tako velik dogodek polepšati mesto ni bila majhna stvar, a smo se potrudili po svojih močeh. Pokosili in uredili smo zelenice, pobrali odpadke, zapuščene grede prekopali in nasadili rože, asfaltirali posamezne dele cest, zakrpali luknje, asfaltirali pločnike, ki so na to čakali dolga leta, itd. Tudi okoli blokov smo pospravili, razgrabili stare kupe gramoza in številna okna okrasili z rožami. Skratka, mesto je bilo lepo urejeno in gostje so se zagotovo prijetno počutili.
Kongres je končan, bojim pa se, da bomo Brežičani začeli po starem. Spet bodo po cestah smeti in odpadki, zlikovci bodo prevračali koše za odpadke, na rože po gredicah bomo pozabili, ali še huje, potacali jih bomo. Na sečo bo vsaj asfalt zdržal nekaj časa. Ne motijo nas nered in smeti, ki so izven našDi stanovanj. Kdo bi mislil na to, ali je okolje urejeno ali ne, tarejo nas skrbi, kje bomo dobili kavo in pralni prašek!
Smo pač taki, zato bo vsak nadaljnji kongres za urejenost Brežic dobrodošel
BREZlČAN
DOLENJSKI UST
v lepi okolici je človek srečen, v čisti pa zdrav
Ljudje potrebujemo veliko zdravega zraka.
Večkrat se sprašujem, zakaj sploh gradijo tovarne, zakaj so izumili avtomobil, zakaj izdelujejo cigarete in drugo.
Srečna sem, ker živim na vasi, kjer ni tovarne, kjer je dovolj čistega zraka. Ob polletnih počitnicah ljudje iz mest se radi pripeljejo na deželo, ker ne morejo več vdihavati strupenih plinov. Takrat, ko odidejo iz mest, si prav gotovo vsi oddahnejo, da sta mesto in strupeni plini za njimi. Na deželi globoko vdihavajo čisti zrak.
Kolikokrat vidim razne odpadke po cestah, v gozdovih, v vodah. Le zakaj ljudje mečejo vse to po tleh? Čeprav so vsepovsod koši za smeti, da ne meči odpadkov po tleh, ampak v koš, ko pa ljudje hodijo mimo in se delajo, kot da napisa ne opazijo. Kolikokrat sem že videla, da je kak človek ravno pred cestnim pometačem vrgel papir na tla. Kako rada bi pristopila k temu, ki je vrgel papir na tla, in mu rekla, naj takoj pobere. Saj mlajšim bi že rekla, toda starejšim nikoli. Nimam toliko poguma?
Tako se lahko še naprej sprašujem, zakaj gradijo te presnete tovarne in drugo, zakaj so na svetu taki ljudje, da ne poznajo čistoče. Le kdo lahko odgovori na taka vprašanja? Sama ne najdem odgovorov.
ANDREJA BAKAN, 7. b (Škocjanske stezice, OŠ Škocjan
I •
i Tjm jiTTrT)
ff/mmk
mmmiH
'■mvrmipi.i
IMBMl
•II' 11.
rSmi'11’ \\
//*■/// vj rrMrrr7tffrtt
JU ]'•* nmnni mmnwm\
L" «1 I/Milili lir, #i/iiriflll m
*
jllf
imm
ruu
j/mu/j/iKL
'MUJiltfi
iz Šolskih
VODE
Oj vode, naše vode, bile ste bistre vode, a sedaj že dolgo niste, ker prišli smo mi in vas uničili
Tovarne, avtomobili, smrdljivi plini, vsi naši izumi
bili so kot strup, kot oblak, ki vas je prekril in vas spremenil v podobe umazanih mlak, polnih odplak.
Sedaj pa se zavedamo, kaj smo naredili, da smo naravo pokvarili.
In že popravljamo napake, uničujemo umazane mlake.
LIDIJA JERINA, 8. c (Bele breze, OŠ Metlika)
zakaj bo tako?
Potrta opazujem okolje. Kje so drevesa, kje so zelenice, kje je tista čista Krka, kje so vrbe, sklanjajoče se nad njo? Kje je čist zrak, kje so žvrgoleče ptice, metulji? Samo beton je, asfaltne ceste, betonski bloki, betonske ploščadi.. .Zagledam se v mimoidočega — na obrazu ima masko. Tisto zeleno masko, da lahko diha, da lahko sploh živil Po cesti se podijo črna vozila na elektriko. „Na elektriko," pomislim. „Saj elektrika vendar ne onesnažuje okolja. A vseeno ... Človeštvo se je spomnilo mnogo prepozno, da je treba naravo varovati, in ne uničevati! Da, zato bo tako ..
BARBARA BULC. 8. c (Mladi ob Krki, OŠ Grm, Novo mesto)
DOLENJSKI LIST
kadar klas šumi
Sedeli smo v kmečki izbi ob topli krušni peči pri stari mami. Zbrani smo bili vsi sorodniki, zato je bilo zelo veselo in živahno. Stara mama je prinesla potice, mošta, sirovih štrukljev in pravkar pečen hleb dobrega domačega kruha. Opazovala sem jo, ko mi je z zgaranimi, vendar tako dobrimi rokami odrezala kos kruha. Z nekim prav posebnim ognjem v očeh mi ga je dala.
„Dober je, sem ga zdajle iz peči vzela," mi je rekla. Hvaležno sem ji pogledala v oči in ugriznila v mehko, dišečo skorjo. Takrat sem se spomnila teh Murnovih vrstic:
To je naša last, vse za naše dni!
Sebi v stavo in čast tudi klas zori.
Da, brez klasa zares ne bi bilo tega dobrega kruha, vendar pa sem ugotovila, da brez pridnih rok tudi klasa ne bi bilo. Kot dopolnilo k prejšnjim Murnovim vrsticam sem se spomnila vrstic še iz neke druge Murnove pesmi:
Kadar klas šumi, kmet poči je se...
In kdo je ta Josip Murn — Aleksandrov, ki me je tako navdušil? Pravijo mu pesnik polj, travnikov, cvetic, ljudskega življenja in običajev. Njegove pesmi so mogočna hvalnica naravi, njenemu bogastvu in vsej slovenski zemlji.. .Mnogp svojih pesmi je posvetil prav polju in klasu. Že večkrat sem si rekla: „Kdor hoče ljubiti, spoštovati in pravilno ceniti polje, klas in kruh, mora prebirati Murnove pes-
mi."’ V njih je tako neprisiljeno in nežno povedano vse tisto, kar človek čuti lepega do rodne zemlje. Prav zaradi tega rada prebiram njegove pesmi.
Ko smo se tistega dne poslavljali od stare mame, sem ji rekla: „Mama, ti spečeš najboljši kruh na svetu." Sama pri sebi pa sem dejala: „Kruh spoštovati pa so me naučile pesmi Josipa Murna."
SUZANA POTOČAR, 8. b (Naša pot, OŠ Šentjernej)
JESEN
Hodim po gozdu.
Veter šumi.
V daljavi potoček, čist kot kristal, žubori. Zazrem se v daljavo, kjer drevesce stoji, brez listov na koncu jase se v vetru šibi.
Na njem pa lep ptiček sedi, sedi in otožno žvrgolL
MOJCA KA VŠEK, 7.a (Prvi poganjki,
OŠ Milka Šobar-Nataša
Novo mesto)
DANAŠNJI LJUDJE
Ljudje,
kje ste, ljudje?
Vsi se odmikate, vsi bežite proč od resnice. Pa vendar, resnica je tu.
Ne odhajajte, ne bežite,
povem vam resnico, vse vam pojasnim.
Bilo je tako temno, vse me je strašilo, prišel je...
Zakaj nočete resnice? Prav,
poskusila bom z lažjo. Vem,
ta vam je bližja.
SONJA NEMANIČ (Mladi ob Krki, OŠ Grm. Novo mesto)
ALI STE 2E VIDELI?
Ali ste že videli velike, lačne oči, otroške oči, telesa, ki jih lakota pesti?
To niso navadne otroške oči, to so nema pričakovanja in slike strašnih dni.
Kdo bi mogel vanje vliti smeh, veselje?
Je kdo, ki bi znal iz njih izbrisati trpljenje? Grozote iz spomina zbristati ni moč, zato vsaj poskusimo, nudimo jim pomoč.
DARKO KUMAR, 7. b (Z bregov Krke, OŠ Žužemberk)
cvek	J
pri različnih predmetih
Zdaj vam bom predstavila naš najbolj priljubljen pojem, Prelj met, osebek, povedek — to je CVEK. Ta druga imena s0.^.e: L špon, kov, čik, fajfa in gajžla. Seveda ne smemo pozabiti se druga njegova uradna imena, kot so: enka, ena, nezadostno, tol1 nič. No, pa si jih od bliže oglejmo pri različnih predmetih.
MATEMATIKA: Cvek je sestavljen iz ene krajše katete in dalpj navpične hipotenuze. Ti dve črti pa se morata na zgornjem ko dotikati. Pri matematiki piše učitelj največkrat enke, pa čePr‘ pozna še druge cifre.
BIOLOGIJA: Cvek je osnovni del narave. Spada k šolskim zv dalcem, njegov gostitelj pa je redovalnica, v kateri se hitro rnno Zdravi se z zdravilno bilko — lesko, v latinščini ritius P?zt^vlU>, To se zdravi tako, da se od grma te redke in žlahtne rožice odre debela palica ter oče namaže učence s to palico po zadnji plati; se ponavlja ob vsaki novi gajžli. To zdravilo se mora hranit J suhem, drugače strohni. Starši jo največkrat hranijo na omari ali njo. Včasih pa tudi v kakšnem kot. Vendar pa je ta postopek zastarel, zato sedaj pričakujemo sodobnejše in učinkovitejše 8* stvo, za katerega pa, žal, še slabo kaže.	J
SLOVNICA: Cvek je moškega spola, vendar pa ga lahko ^ tudi ženska. Največkrat se nahaja v množini. Obstajajo tudi sino mi; slabo, zanič. Lepi in domači izrazi so tudi: nemarnost, p°v, nost, lenoba. Pogosto je glagol v velelnem naklonu — SEDI! Nav* no pa mu še sledi prislov — NEZADOSTNO.
FIZIKA: Če upoštevamo težo nalivnika in maso črnila, kiJej njem, ter trenje peresa ob redovalnico, je takoj jasno, da gr* prosti pad. Ko pade cvek, porabi učitelj le malo kalorij. P°ra kalorij je premo sorazmerna z dolžino pridige, ki včasih sledi. | KEMIJA: Cvek nastane s segrevanjem učiteljeve slabe volje( burno zreagira z neznanjem učenca. Včasih so prisotni tudi kat* zatorji v obliki prišepetovalcev. Cvek se nerad spaja z drugim'of nami, kar nam jasno dokazuje, da je njegova molekulska masa z* obstojna. S peticami se vede zelo pozitivno, zato se ne spaj& enicami pa negativno, zato v nobenem primeru ne pride do spaj* ja.
ZEMLJEPIS: Največje plantaže za pridobivanje naravnih cvek0' so šole. Jugoslavija je po tej surovini med prvimi v Evropi in je e* redkih artiklov, ki ga izvaža.Cvek odlično uspeva v lenem podnej^ z visokim napetim zračnim pritiskom in v slabo rodovitni prsti' to je v naših slabo obdelanih možganih. Najbolje uspeva v top1' gredah, to so redovalnice.	^
ZGODOVINA: Cvek sodi še v čase praskupnosti. V kameni do9 so poznali kamnite cveke, ki so v kasnejših letih postali železni' leseni, cvek si lahko razlagamo z vzročnim zgodovinopisjem. Cv£ je posledica neznanja, ki je vzrok lenarjenja. Z dialektičnega vidik pa cvek neposredno vpliva na nas — ko nas doma pretepejo 1 imamo klobasasto zadnjico, nato pa mi neposredno vplivamo jjl cvek - ko ga v najkrajšem času popravimo. Pri naših učencih pa® največkrat zato, ker se preveč držijo zapeljivega zakona — zakon* zamašitvi gobcev. In potem pri nekaterih: beseda je cvek postala1 celo leto v redovalnici prebivala.
Učenci 7.‘
(Iz naših logov, OŠ Bršljin Novo mest®
r 		 1		
STRAŽAR	SANJE
Mraz je,	Sanje so le del življenja, j
veter,	hrepenenja po nečem,
tema.	kar srčno si želiš.
Mesto odeto v tišino.	
Nikjer žive duše.	Ko spiš, si želiš,
0, pač!	da postal bi drobna mit’
Nekdo še bedi,	da te nihče videl ne bi,.
v utici mali kraj žice	kje si, kje tvoja duša sp1-
budno preži dvoje oči	Želiš si, želiš
in čuva sen naših ljudi.	
ANICA GERZETIC	in se brez želja zbudiš-
(Prvo cvetje,	BRANKA JERMAN, J J
OŠ Dragatuš) V	(Zvita nit, PTŠ Beti, Metlikij
	
■
J
m
J
B
kultura
in
izobra-
ževanje
MB
Znamenje, da bo bolje
Slovenski likovniki amaterji hočejo svojo dejavnost temeljito očistiti negativnih pojavov in tokov — Poudarek na izobraževanje — V javnost samo po temeljiti presoji
Ni natančnih podatkov o tem, koliko Slovencev se ukvaija s slikarstvom in kiparstvom. Nekateri navajajo, da jih jenektg tisoč, večina se številk izogiblje. Omenjajo le skupine in ustvarjalce,ki so registrirani, bodisi da so člani Društva slovcn&ih likovnih umetnikov ali organizirani v okviru Združenja likovnih skupin Slovenije, delujočega pri republiški Zvezi kulturnih organizacij. Na te nanašajoča se evidenca je dokaj popolna, zlasti kar zadeva akademske slikarje in kiparje. Manj popolna je za tako imenovane ljubiteljske ustvarjalce, ki nastopajo v skupinah. Slednje sc številčno tako hitro spreminjajo, da jim v Združenju likovnih skupin Slovenije in zvezah kulturnih organizacij, občinskih in republiški, stežka sledijo.
Na nedavni problemski konfercn-	kvarno vplivajo na ugled in rast
ci in skupščini Združenja likovnih	ljubiteljske likovne dejavnosti. Med
skupin Slovenije v Novem mestu so	najbolj škodljive pojave sodijo ko-
postregli s podatkom, da je vseh	mercializem (slikanje in kiparjenje
skupin, ki jih ima v evidenci	za denar, po naročilu), nastop v
združenje, kakih 45, v njih pa je	javnosti brez strokovne in kritiške
organiziranih okoli 600 slikarjev in	presoje (pojav nežiriranih razstav)
kiparjev amaterjev. Nekatere skupi-	ter amaterski profeionalizern. Ni
ne se pojavljajo občasno, zato je stalno delujočih in aktivnih le 35.
Veliko skupin deluje mimo združenja in Zveze kulturnih organizacij.
1‘ravijo jim -divje" likovne skupine.
Te povzročajo združenju oziroma organiziranim likovnikom največ preglavic. Iz njihovih vrst se širijo najrazličnejši negativni pojavi, ki
sredstev za nakup knjig, razstave, literarni večeri, ki naj bi približali	literaturo delovnim
ljudem in tako dalje, zadolžil je odgovorne dejavnike, da delujejo na tem področju bolj pospešeno.
Brez dvoma obetavne rešitve, vendar ne smemo zbrisati iz spomina boleče resnice, da metliška kulturna skupnost lahko odmerja tej dejavnosti pičla sredstva, ker denarja enostavno ni, drugače povedano: premalo se ga zbere. Torej sc bodo morali delovni ljudje dogovarjati -imenujmo ga tako - o posebnem knjižnem dinarju, ki ga bodo prispevali za reševanje in rešitev knjižnične dejavnosti.
No, prve lastovke so se že pojavile. Temeljne organizacije delovne organizacije Beti izločajo iz skladov skupne porabe nekaj denarja prav za nakup literature, za nabavo knjig, čaka pa jih, in ne samo Beti, na tem področju še ogromno dela. Voz, naložen s knjigami, se je pričel premikati. Ustaviti se ne sine, sicer je bilo vse povedano in zapisano v prazno.
TONI GAŠPERIČ
malo primerov, tudi na omenjeni skupščini v Novem mestu so jih omenili, da nekateri amaterji opustijo svoj dejanski poklic in postanejo tako imenovani ..svobodni umetniki”. Seveda med slednjimi niso smo kvalitetni ustvarjalci, ampak tudi zmazkarji, diletanti slabše vrste, kar poštene ustvarjalce še posebej bode v oči.
Očiščenje ljubiteljskih likovniških prizadevanj takih pojavov bo, tako so sklenili likovniki na skupščini v Novem mestu, ena najpomembnejših nalog bodočega delovanja. Seveda se teh pojavov ne bodo lotevali z administrativnimi in tem podobnimi ukrepi, pač pa s povečevanjem kvalitete lastnega dela. Me nili so, da tega najbrž ne bo moč doseči brez izobraževanja, trdega študija. Večerne likovne šole, kakršna deluje v Novem mestu, so zelo primerna oblika za pridobivanje osnovnega in zahtevnejšega znanja. Poslej naj bi take šole delovale vsaj v večjih sediščih, in sicer po programu, ki naj bi temeljil na skupnih izobraževalnih osnovah. Izobraževalnega značaja pa bodo tudi poslej likovne kolonije, kijih bo priredilo združenje. Poleg kolonije za začetnike naj bi delovale tudi nadaljevalne kolonije, vse pa bodo strokovno usmerjane. Zavzemajo se za to, da bi kolonije organizirali v krajih, kjer likovne skupine ne delujejo dovolj aktivno. Ugotavljajo namreč, da so prav kolonije (pa tudi ekstempori) velika spodbuda za slikarje.
I.	ZORAN
Celjani v Ribnici
Kočevski likovniki bodo julija slikali v Osilnici
V Kočevju postaja likovna dejavnost vedno bolj zanimiva. Ob razstavah v Likovnem salonu se obiskovalci tudi izobražujejo. V z adnjem času je močneje zaživela dejavnost tamkajšnjih amaterskih likovnikov.
Likovno skupino, ki deluje pri kulturnem društvu Svoboda, so osnovali pred dvema letoma na pobudo ZKO. Ustvarjalci so se odločili za organizirano delo, ker so menili, da bodo le tako uspešni Ob ustanovitvi je skupina štela 23 članov. Danes jih je vsega 11, vendar marljivo delajo.
Predsednik skupine je Rado Meglič, njegov namestnik pa Dušan Vidmar. Na sejah načrtujejo akcije, o čemer odločajo vsi člani. Letos so dobili stalni prostor v bivši gimnazijski stavbi Prostor so uredili ob denarni pomoči kulturnega društva Svobode.
Povedati je treba še to, da likovniki ne delujejo osamljeni. Strokovno pomoč jim dajejo akademski kipar Stane Jarm ter akademska slikarja Jože Marinč in Andrej Trobentar, ki so mentorji njihove skupine.
Letos julija bodo priredili likovno kolonijo v Osilnici ob Kolpi. Denar bo prispevala tovarna Itas, pokroviteljica skupine. Jeseni bodo poslali nekaj članov v likovno šolo v Ljubljano, da bi si pridobili še več znanja.
VILKO ILC
Artiska kulturna srečanja 80
POUDAREK IZ NOVEGA MESTA — Amaterski profesionalizem ni združljiv s poslanstvom slikarja in kiparja amaterja — * so menili udeleženci skupščine Združenja likovnih dčupin Slovenije, ki je bila v Novem mestu.
Na tridnevnih prireditvah bodo nastopili pihalni orkestri, bobnarji, folkloristi
ga zbora in solisti ljubljanske Opere. 27. junija bodo odprli cvetlično , lovsko in etnografsko razstavo. Večer bodo ddenili s kresovanjem, na katerem bodo nastopile folklorne skupine.
Osrednja prireditev Artič 80 bb v nedeljo, 29. junija. Ob 10. uri bo koncert pihalnih orkestrov in bobnarskih skupin. Ob 15. uri bo sprevod gostujočih godbenikov, drugih skupin in
domačinov. Zatem bo skupen nastop vseh petnajstih orkestrov in drugih skupin. Proti večeru bo še zabavni spored, na keterem bodo sodelovali „Dob-ri prijatelji”. ERNA ROŽMAN
s-kTI ,.nekaJ let so Artiče hnk pihalnih orkestrov, onan-kih skupin, kiparjev, d arjev, pevskih zborov in skU * kulturn*h skupin. Junij-ž e. artiške prireditve postajajo • £ar tradicionalne. Sodelovan-
P<*vafan°V ^	-*e	vre(^no
SOl|^toSnji spored se bo začel v Art>°’ jun*ja> k° b°do v ieah nastopili pevci domače-
Prva letošnja razstava v Pet kovi galeriji
!, \ \y (	/	Prva	likovna	razstava	letos	je	bila
• V y (' \	/	v Petkovi galeriji v Ribnici odprta
\	r	l	šele te dni. S svojimi deli so se pred-
M	L/\	Y /	stavili slikarji-amaterji, člani Želez-
\^	'	^	'	n‘^cc8a.kulturno—prometnega druil-
»Tv	\u*i;	/	ogledalo okoli 600 obiskovalcev,
akk	-	VllMf	l&l	v	^	W	največ mladine.
Ta razstava bi morala biti letos že četrta p-- vendar so ostale li-■/ ’> .	kovniki, ki bi morali razstavljati,
.	odpovedati. Do konca leta bodo v
.tej galeriji še 3 do 4 razstave. Med —drugimi se bodo predstavili med Andrej	Košič: KRAJINA,	akvarel.	Z	razstave	del	zamejskega	..Ribniškim semnjem” tudi člani lisi ovenskega slikarja v Likovnem	salonu v Kočevju	kovne sekcije doma JLA iz Ribnice.
M. GLAVONJIC
Načrti na preizkušnji
GLASBENI VEČER MLADIH METLIČANOV
V Metliki pripravljata dislocirana oddelka črnomaljske in novomeške glasbene šole zaključni koncert svojih učencev. Prireditev bo jutri ob 20. uri v metliškem kulturnem domu. Nastopili bodo mladi pihalci, trobilci, kitaristi, pianisti, harmonikarji in otroški pevski zbor.
dobili prijav približno toliko, kot je bilo razpisanih mest, ne bo težav. Ponekod pa bodo imele komisije nelahko delo, preden bodo prišle do končnega izbora, saj je prijavljenih kandidatov več, kot jih šole lahko sprejmejo. Od kriterijev za sprejem je najpomembnejši učni uspeh, dosežen v osnovni šoli. Pomembni pa so tudi rezultati testiranj učencev. Učenec, ki je upošteval mnenje službe za poklicno usmerjanje, zanesljiveje pričakuje pozitiven odgovor, kot tisti, ki si je izbral šolo po svoji volji.
Najkasneje do konca junija bodo vsi prijavljeni učenci dobili odgovore. Še prosta mesta v posameznih šolah bo naknadno, in sicer meseca julija, objavila v dnevniku Delo Izobraževalna skupnost Slovenije. Že sedaj pa je znano, da bodo možnosti za naknadni vpis na štiriletne srednje šole zelo majhne.
Kadrovske štipendije so bile razpisane v prilogah dnevnika Delo 13. in 14. maja, štipendije iz združenih sredstev pa prav tam 20. maja. V teh gradivih so navedeni tudi roki, do kdaj je treba vložiti prošnje za štipendije. Vloga je nepopolna, če ji niso priloženi vsi zahtevni dokumenti. Komisije nepopolnih prošenj oziroma vlog ne morejo obravnavati
Štipendije iz združenih sredstev ne more dobiti kandidat, če ni prej zaprosil za kadrovsko štipendijo, in sicer pri tisti organizaciji ali interesni skupnosti, ki je določene štipendije razpisala. Komisija hitro ugotovi, kdo seje ravnal v skladu z razpisnimi zahtevami in kdo je za kadrovsko štipendijo zaprosil iz formalnih razlogov. Štipendije iz združenih sredstev so glede odgovornosti enako obvezujoče kot kadrovske štipendije.
Z denarjem, namenjenim za štipendije, moramo preudarno in odgovorno gospodariti. To so dolžni dosledno upoštevati in spoštovati štipendisti in štipendi-toql-	JOŽE	ŠKUFCA
ZAKLJUČNI NASTOP MLADIH GLASBENIKOV
11. junija je priredila črnomaljska glasbena šola na osnovni šoli Milke Šobar - Nataše zaključni koncert v šolskem letu 1979/80. Bera mladih glasbenikov je bila obilna. Nastopilo je 60 mladih iz črnomaljske šole in njenega metliškega oddelka. Prikazali so svojo dejavnost v otroškem pevskem zboru, znanje na kitari, klavirju, pihalih, trobilih in harmoniki 16. junija so priredili še poseben nastop pianistov, včeraj pa sta se občinstvu predstavila kitarist Andrej Grafenauer in harmonikarka Silvana Gorjanc, diplomanta srednje glasbene šole v Ljubljani
Učimo se brati likov-na dela
Pri domu JLA v Ribnici že pol leta dela likovna skupina, katere predsednik je Milan Čirovič, učitelj in vaditelj likovnikov pa je akademski slikar in specialist za grafiko Nenad Božič, ki služi vojaški rok v Ribnici.
„Naša skupina šteje 12 članov, od tega pet mladincev. Sestaja se ob sobotah, ko imamo predavanja o teoriji oblike in o zgodovini umetnosti. Takrat tudi vsi skupaj slikamo isti predmet ali isto oseba Vadimo pod kontrolo Nenada Božiča. Na teh sobotnih srečanjih razpravljamo o delih, ki smo jih naslikali doma.
Tako se učimo brati likovno delo,” pravi predsednik Cirovič, kije tudi sam slikar.
Mladinci - med njimi so trije učenci osnovnih šol in dva gimnazijca - so enakopravni člani likovne skupine. Tu se usposabljajo, da bodo lahko kasneje nadaljevali šolanje na likovni smeri, morda celo na akademiji.
Člani skupine si skupinsko ogledujejo razstave po okoliških krajih, predvsem v Ljubljani. Na teh obiskih si ne ogledujejo le razstavlje-
varčevanja ali kakih drugih vzrokov odpadla, česar pa člani likovne skupine ne žele, so likovni amaterji pripravljeni organizirati svojo kolonijo, ker menijo, da ne bi bilo prav, ko bi ta zamisel zamrla.
„Tudi v bodoče bomo spremljali tokove umetnosti v Ljubljani in okoliških krajih, obiskovali razstave in razpravljali o njih. Likovno umetnost želimo še bolj približati naši sredini, predvsem pa mladini,” pravi Milan Cirovič. jq2e pR,MC
nih del, ampak o njih tudi razpravljajo, jih ocenjujejo in tako širijo svoje likovno znanje, saj so sicer, razen slikarja Božiča, v skupini sami amateijl
Člani likovne skupine bodo najmanj dvakrat na leto razstavljali svoja dela v Ribnici Prva taka razstava je bila odprta konec maja.
Posamezni člani ribniške likovne skupine razstavljajo tudi drugod. Nekateri so člani dnigih likovnih skupin, na primer občine Bežigrad. Upajo, da bodo razstavljali tudi v Kočevju in da se bodo ob tej priložnosti dogovorili za sodelovanje z likovno sekcijo, ki uspešno deluje v Kočevju.
Vprašanje je, če bo letos slikarska kolonija v Ribnici ki jo je lani organiziral akademski akademski slikar Jože Centa. Če bo zaradi
IMENOVALI KOMISIJO -Izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti je imenoval tričlansko komisijo za ogled kulturnih domov in dvoran, najbolj potrebnih popravil, prenovitev ali dograditev. Narejen bo prioritetni seznam tako imenovanih malih naložb. V denarnem načrtu novomeške kulturne skupnosti za leto 1980 je v ta namen predvidenih 910.000 dinarjev.
ZA KAZEN NAJ ŠE BERE!
Na prvem belokranjskem knjižnem sejmu v Metliki s police izginile Prešernov-.> Poezije, ki v knjigarni stanejo 1.300 dinarjev. Zmi kavta niso dobili v rok , a ko ga bodo, mu bodo knjigo seveda vzeli, sodnik -j prekrške pa mu bo odmeril primemo kazen. Poleg it bi mu lahko naložil še eno: naučiti se Poezije na t:u-> od prve do zadnje st- mi. Tako bi bila od lopov vsaj kakšna korist.
DOMAČI SO SE PREDSTAVILI — Člani likovne skupine doma JLA Ribnica, Nenad Božič, MOan Čirovič, Dušan Matoh, Vlado Trifunov, Barbara Čihal, Mateja Oražem in Uroš Oberstar (slednji trije so mladinci), so se konec maja predstavili v domu JLA. Na fotografiji: Milan Čirovič, predsednik likovne skupine, ob svojem delu „Mama”, ki so ga kritiki zelo ugodno ocenili. (Foto: Primc)
(TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 24. VI.
PETEK, 20. VI.
O labod
17.20	POROČILA
17.25	MI SMO SM EŠNA DRUŽINA
17.40	PTIČJE STRAŠILO
18.05	CEZ TRI GORE...: OBIR-
skiZenski oktet
18.35	OBZORNIK
18.45	poklici v Železniškem
GOSPODARSTVU
Vlakovni odpravnik, prometni dispečer, transportni komercialist, strojevodja, vlakovodja, vozovni preglednik, sprevodnik, clcktromc-hanik železniških vozil, mehanik železniških vozil, tehnik za vzdrževanje prog - to je le nekaj poklicev, ki jih bo predstavila zadnja oddaja o poklicih, ki od mladih terjajo vsaj končano srednjo šolo.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	7 + 7, zabavnoglasbena oddaja
21.00 KAKO SO OSVOJILI DIVJI ZAHOD
22.30 V ZNAMENJU
Ann, slaboumni Hcnry zadavi neko dekletce, David pa ga pred zasledovalci skrije v svoji hiši. Pobesneli ljudje obkolijo hišo in hočejo priti do morilca, toda David jih vse pobije. Ta film nasilja in groze je 1971 posnel ameriški režiser Sam Pcckinpah in o delu dejal tole: „Sele ko spoznate pravo naravo nasilja, sc mu lahko uprete.” Film smo že lahko videli tudi v kinih, ponovno srečanje s „čistim filmom” ali ..klasičnim delom o nasilju”, kakor so to stvaritev označili kritiki, pa ne bo nikomur škodovalo, pravcat užitek bo spremljati igro Dustina Haffmana, Susane George, Davida Warnerja in drugih.
22.45	NOČNI KINO: SLAMNATI PSI
David, mlad Američan, pride z ženo Ann živet v odročen angleški kraj, da bi lahko v miru pripravljal doktorsko disertacijo. On se zatopi v knjige, ona pa se počuti dokaj nelagodno, saj so ljudje in okolica na moč čudni. Zenska se ne moti, v kratkem času se zgodijo grozovite stvari. Najprej dva soseda posilita
16.25	Test - 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik —
18.15	Plavica - 18.45 Paja Pazjanija
- 19.30 Dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri
- 21.15 Resnice o legendi - 22.15 Zbiralec (ameriški film)
SOBOTA, 21. VI.
O labod
8.20	POROČILA
2.25 MALI PINGVIN
8.40	K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
8.55	ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA
9.25 PISANI SVET
10.00 H. FaUada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR
11.00 POKLICI V TEKSTILNI INDUSTRIJI
11.30	JOHN PHILLIPS O TITU IN
JUGOSLAVIJI
12.10	625
12.50	LJUDJE IN ZEMLJA
14.00	POROČILA
14.50	SEDMO SINBADOVO POTOVANJE, film
Zakladnica orientalskih pravljic je neizčrpen vir tudi za filmsko upodabljanje. Zlasti ameriška in an^eška kinematografija premoreta že vrsto filmov, ki jih odlikuje izredna tehnična dovršenost, s pomočjo katere gledalcem približajo pravljični svet velikanov, čarovnikov, duhov, letečih preprog ipd. Sedmo Sinbadovo potovanje se uvršča med boljše stvaritve, ta ameriški film (nastal je 1958), v katerem igrata glavni vlogi Kewin Mathevvs in Kathryn Grant, pa ni primeren samo za mlade, radi ga gledajo tudi odrasli.
16.20 POROČILA
16.25. SLOBODA: VOJVODINA, prenos nogometne tekme
18.20 NAS KRAJ
1835 MUPPET SHOW (gostuje Racquel Welch)
19.00 ZLATA PTICA, pravljica
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 S. Alermo: ZGODBA O LINI Po romanu Sibille Alermo so
italijanski televizijci pripravili nadaljevanko, katere dogajanje se odvija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, govori pa o bogati družini, ki se iz Milana preseli na italijanski jug. Tamkaj je oče zadolžen za gradnjo velike tovarne, družina pa ob njem živi dokaj nesproščeno. -Režiserske posle je opravil Gianni Bongioanni, igrajo pa Giuliana De
Sio, Ivo Garrani, Ucana Ghione, Luisella Baneli, Francesca Codispoti in drugi.
21.00	WILLIE Dl XON: JAZ SEM BLUES
Berlinski televizijci so pred časom posneli zanimivo oddajo o črnski glasbi, točneje o bluesu iz Chicaga. Tamkaj še živi eden od pionirjev te glasbene zvrsti, Willie Dixon, ki bo govoril o prvi bluesovski generaciji pred dolgimi desetletju (
21.50	JOHNNY GUITAR, film
Kavbojski film z gornjim naslovom je ameriški režiser Nicholas Ray posnel istega leta (1954) kot znameniti film Upornik brez razloga. Vsebine ne bomo posnemali, dodajmo le, da gre za film, ki se po kakovosti uvršča nad poprečje tovrstnih stvaritev. Igrajo Joan Cravvford, Sterling Heyden, Mercedes McCambridge, Scott Brady, Ernest Borgnine, Ward Bond in drugi.
23.35	TV KAŽIPOT
23.55	POROČILA
17.50	Dokumentarna oddaja -
18.35	Narodna glasba - 19.20 Prenos nogometne tekme za 3. mesto na evropskem prvenstvu -
21.15	.Včeraj, danes, jutri - 21.25 Dokumentarna oddaja - 21.55 športna sobota
NEDELJA, 22. VI.
©labod
1
9.00	POROČILA
9.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ARTIČE 79
9.35	DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST
10.25 UGRABLJEN
10.50	OSTRZEK
11.15	ODPISANI
12.05 TV KAŽIPOT
13.45	POROČILA
RAZVOJ POPULARNE GLASBE DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA
15.25 SPEEDWAY ZA SVETOVNI POKAL, prenos iz Krškega
12.30 PEVSKI TABOR ŠENTVID 80, prenos
18.45 RISANKA
18.55	ZRNO DO ZRNA
19.00	DNEVNIK
19.25 FINALNA TEKMA NA EVROPSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU, prenos iz Rima
21.35	VUKOVARSKI KONGRES
Dokumentarna oddaja zagrebških televizijcev bo prikazala ozadje in potek vukovarskega kongresa 1920, ko se je SDPJ preimenovala v KPJ. Arhivsko gradivo o tem dogodku je zelo zanimivo, posebno dragocen vir pa je zapisnik, ki sta ga na kongresu pisala dva policaja.
22.10	V ZNAMENJU
22.25 RISANKA
22.30	ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
22.45 ŠPORTNI PREGLED
POKAL, prenos iz Krškega
16.25	ŠPORTNA POROČILA
16.30 SPEEDWAY ZA SVETOVNI POKAL, nadaljevanje prenosa iz Krškega
17.30 KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, film
Gledali bomo sestavljenko, ki bo obudila spomin za vrsto že skoraj pozabljenih nemih burlesk. Odlomki iz filmov, v katerih igrajo Charley Chaplin, Garry Langdon, Fatty Arbucla in drugj, sestavljajo celoto, ki bo razvedrila gledalce.
16.00	Dnevnik - 16.15 Nedeljsko popoldne - 19.00 Dnevnik - 19.20 Glasbena oddaja - 20.20 Dokumentarni film - 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Igrani film
PONEDELJEK, 23. VI.
O labod
Ib.li KMt iijjk.A ODDAJA 17.15 POROČILA
17.20 MINIGODC1 V GLASBENI DEŽELI
17.30 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE 18.00 ZGODBE IZ ZNANOSTI
Z letošnjega beograjskega mednarodnega festivala znanstvenega in tehničnega filma si bomo tokrat lahko ogledali sovjetski film, ki združuje troje prispevkov o dosežkih znanstvenikov.
18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00, L. Pirandcllo: KAJ JE RESNICA
V majhnem podeželskem mestu nekje na italijanskem jugu sc razširi glas o nekakšni sekvestraciju Domnevni krivec je gospod Ponza, ugleden državni uradnik. Zakaj zaklepa ženo, zakaj je ne pusti k njeni materi? Na to in več drugih
vprašanj odgovarja drama, ki jo je Luigi Pirandello priredil po lastni noveli z naslovom Gospa Frola in njen zet gospod Ponza. Gledali bomo posnetek uprizoritve iz novogoriškega Primc skega dramskega gledališča. Režiserske posle je opravil Dušan Mlakar, glavni vlogi pa igrata Tone Šolar in Angelca Hlebce tova.
21.45, KULTURNE DIAGONALE 22.25 V ZNAMENJU
17.40, Dnevnik v madžarščini -
18.00 Dnevnik — 18.15 Šola za junake - 18.30 Otroška oddaja -18.45 . Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik -
20.00 , Televizijska drama - 21.15 Glasbeni trenutek — 21.20 Življenje
filma - 22.20 Dnevnik - 22.35 Glasbena oddaja
©labod
17.05	POROČILA
17.10	MALI PINGVIN
17.25 DOBIMO SE PRI TREH ŠEŠIRIH, glasbena oddaja
17.55 POLETA VCEK
18.30 OBZORNIK 19.10RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00	AKTUALNA ODDAJA
20.55 EMILE ZOLA
21.50	V ZNAMENJU
m
tm
najbolj znana je parska upri*®*! Sergeja Lifara, ljublj.inski telcvtflK pa bodo predvajali izvedbo koreografiji Oskarja Harmoše- £ slovni vlogi plešeta solista zagn-"® ga baletnega ansambla Marin Tu#1 in Maja Srbljenovič.
18.40	MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
22.05	ROMEO IN JULIJA Balet o tragediji veronskih ljubimcev je nastal na glasbo fantazijske uverture Romeo in Julija ruskega skladatelja Petra I. Čajkovskega. Prvi je to baletno delo postavil nemški koreograf Victor Gsovsky,
17.40 Dnevnik v madžaišžbii 18.00 Dnevnik - 18.15, Pio«11' TV studio - 18.45 Dokumen«^ oddaja - 19.30 Dnevnik -Koncert Oscarja Petersona - **" Včeraj, danes, jutri - 21.10 P0^ (Dokumentarna oddaja) - z Poezija
SREDA, 25. VI.
©labod
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: IZ OCl V OCl, jugoslovanski igrani film
22.00 V ZNAMENJU
22.15	SODOBNIKI: VLADIMIR LAKOVIČ
17.05	POROČILA
17.10 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
17.25	UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH
17.55 MEDNARODNO TEKMOVANJE DIRIGENTOV HANS SWAROWSKY,sl. del
18.40	OBZORNIK
18.55 NE PREZRITE
19.10 RISANKA
17.45	Poročila - 17.50 Koledar -
18.00 Pisani svet - 18.30 Prenos vaterpolske tekme za nagrado Tašmajdana - 19.30 Dnevnik —
20.00 Reportaža pred oddajo Igre brez meja — 20.05 Igre brez meja (prenos iz Pribourga) - 21.35 Prosta sreda - 22.50 Dnevnik
XI
ČETRTEK, 26. VI.
©labod
17.00	POROČILA
17.05	DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST
17.55, ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA
18.30	OBZORNIK 18.40MLADI ZA MLADE Oddaja bo govorila o življenju mladih ljudi, ki so prizadeti na vidu.
19.30 DNEVNIK	,
19.55 SLAVNOSTNA SEJA1’, ZKJ OB 60-LETNICI KPJ, preb«' Vukovara
21.05 GLASBENA ODDAJA
21.55 V ZNAMENJU
Spoznali bomo njihove vsakdanje težave v družbi, ki se v stiku s takimi ljudmi še zmeraj vede zadržano, jim ne nudi dovolj možnosti za enakopravno vključitev v običajni življenjski tok.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
18.30 Prenos vaterpolske tekni*
c	.j
nagrado Tašmajdana -	1^'J
Turistični pregled — 19.30 Dne’
- 20.00 Kino oko - 23.00 Vč*» danes, jutri
• •-»	,	lot	Uvrt	•	rufVV	rn. |
gorenje kuhinje
063850 - 720
zapomnite si to številko
naš strokovnjak vas bo obiskal na vašem domu
izmeril bo prostor, naredil načrt, sestavil seznam potrebnih kuhinjskih elementov, predlagal opremo,
uredil bo vse kupoprodajne dokumente
preskrbel bo prevoz, serviserje za montažo
vam ostane le, da se z našim strokovnjakom dogovorite za njegov obisk
pokličete ga lahko vsak torek ali četrtek od 8. do 12. ure na telefonsko številko (063) 850-720
obiščite nas lahko tudi v naših trgovinah v Mariboru, na Muti in Nazarjah
430/23-80
8
Zaradi napake ostal na cesti
Sodišče združenega dela razveljavilo sklepa disciplinske komisije in delavskega sveta
Novoteksa — tozd Predilnica iz Metlike
e pred dnevi obrnil na er so mu v Novoteksu — ukrep prenehanja
naiid Kadragič iz Črnomlja se je ovomeško sodišče združenega dela, k
d ? redilnica Metlika izrekli disciptm^t umcj; piciiciionja ovnega raz mena iz po njegovem povsem neutemeljenih razlogov m tudi prestrogo. -
Kadragič pravi, da je očitek voteksovcev o neopravičenem izostajanju z dela neupravičen.
Resda
ga sporne dni ni bilo v službo,
POTA IN STJ|£
Oj
M
a
dežural jr	•	n
poročaj	n
1
zmerjal in pohval
ret -0 0SEBJE - Prejšnji to-n. so imeli novomeški miličniki po-,no opravka z 22-letnim Novo-™er-anom Brankom Krevatinom, ki ...J« nedostojno obnašal v restavra-J1 V' vodnjaku. Bil je pijan pa je terjal in celo z vinom polival strežbi! 0Se^e> nič kaj bolj vljuden pa ni bo S'*'	P1*1101111 miličnikov. Kako
kaj pred sodnikom za prekrške?
“Raca. odsotnost - 6o-iet-
Nežke Cekuta z Drče pri Šentjer-do Prejšnje dni nekaj časa ni bUo •jjtoa, pa je njeno odsotnost izkoris-din m ji iz omare zmaknil 3.000
PONOCl RAZGRAJAL - Novo-eS*> miličniki so v nedeljo iridržali do iztreznitve -	—iiča iz Pmjavora, ki
««no stanuje v gostišču Pri °“njaku v Novem mestu. Tega /jecera se je opil in pozno ponoči ■ ‘azKaial v Dilančevi ulici in motil
vendar iz opravičljivih razlogov. Bil je namreč bolan, saj ima žc dalj časa težave s hrbtenico. Do spora z delovno organizacijo pa je prišlo, ker Kadragič za tistih nekaj dni, ko je izostal z dela, ni predložil nik-akršne zdravniške dokumentacije. Na podlagi tega so v Novoteksu Kadragiča dali pred disciplinsko komisijo, ki mu je izrekla najstrožji disciplinski ukrep.
Senat sodišča je imel težko delo, tehtnico pa je prevesila zdravstvena dokumentacija ljubljanskega Kliničnega centra. V njej stoji, da je bil Kadragič zaradi težav v hrbtenici operiran, ker se mu stanje po zdravljenju v bolnišnici in toplicah ni izboljšalo. In glede na potek bolezni je prav mogoče, da je Kadragič v spornih dneh ostal doma zaradi težav s hrbtenico in je zato njegov stalež za ta čas povsem upravičen. Takšna pa je bila tudi odločitev senata novomeškega sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc. Tako se
Dva mrtva v trčenju pri Kvasici
milici {polnoči pri ,*?lča Bašič
itek stanovalcev.
VOZNIK TOVORNJAKA POBEGNIL
^Prej§nj° sre(lo zvečer je pri Mo-Drik*!' neznan voznik tovornjaka s ovink IC° Pre^iteval v nepreglednem Takr *n na P°'n* ^rti drug0 vozilo.
af Pa sta nasproti pripeljala z S«; nima avtomobiloma Zagrebčan jv pan Gardilčič in Brežičan Jon Prvi močno zaviral in se ma na rob ceste, enako tudi Di-del’,!'^zHc 160,11 Pa zadel v zadnji 4eVo !ice> nato pa še v Gardilči-potnj VoIzlio' Dima in njegovi so-LidijaC‘*vianka Kalina iz Brežic ter šltodo č *z Bojsnega so bili po-bolni<Van' ^ se zdravijo v brežiški 9o.ooS*j: Gmotne škode je bilo za vorniair « Pobeglega voznika to-J Ka še iščejo.
Sopotnik Stepič umrl takoj, voznik Grgič pa med prevozom v bolnišnico
Smrtni davek dolenjskih cest se zadnje dni strahovito veča. Minulo sredo zvečer je namreč silovito počilo tudi pri Kvasici.
21-letni Anton Cerar -iz Doblič se je takrat peljal z osebnim avtomobilom znamke VW od Vinice proti Črnomlju. V ovinku pri Kvasici je peljal kar po levi, na njegovo nesrečo pa je takrat nasproti pripeljal s fičkom 25-letni Niko Grgič iz Kanižarice. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem je bil Grgičev sopotnik, 26-letni Fabijan Stepič iz Kanižarice, takoj mrtev, med prevozom v bolnišnico pa je umrl še voznik Grgič. Ranjeni so bili tudi voznik Cerar in njegov sopotnik Martin Banovec iz Doblič, pa tudi sopotnika v fič-ku, 26-letni Rafo Nišandžič iz Kanižarice ter 21-letni Slavko Ninič iz Doblič. Vse so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, od koder so le Banovca po nudeni pomoči pustili domov. Gmotne škode je bilo za 50.000 din.
P°neEd^e^ 0V™EK - Prejšnji •	. v‘č iz n ,p?Poldne je Jožica Pir-
avtnm„ul: Kronovega vozila osebji vaJ* Šmarjete proti Dru-i ,°vinek in „ ■} Brezovici je rezala y°*ečj 0<i-Pn. ,em trčila v nasproti iz Mnv avto,nobil Marije Gu-^P°tnica w°n5?8a* Slednja in njena Mokr0nl Ja Bartelj iz Pugleda ?a,erialne .sta laže ranjeni, din. škode pa je za 45.000
^?P0ldneLpa^^F°R ~ lste8a dne « ,tovorn?alf c Franc(M Baillard vo-t ' Proti ? Prikolico po magi-^PreR^bu, venj nekot
tem	*•n’ mogel zmar^-
2* P« ga te „na bankino, pri U ^^njin, del*"6510 ^ez rob v jarek.
“SS&S*SEal«
fcEv^«.bMj?ZZ0LAG*L LISTI'
“ S' Efflf,1'irai* >-
iavii J> 4e ie ™ J- Nlč iudne-iti ^s Cestišča n, . nepazljivosti na ^ Prekucnil nn avnat0 bankino
4a ni bilo n^naS‘pU- Vozniku
•°°0 din škodi’ "a V°ZllU pa je
gPaR^vlLAP°S^yAL DESNEGA fcJa^Slatine^Koražija iz Roja V f!0v°rnjak s	P°Poldne
Orehovico. tP ’1C0 °d Hrast-^	am	Je	v križišču z
19- lunii
lunija 1980
odpravita sklepa disciplinske koTnisi-je in delavskega sveta Predilnice, ki mora Kadragiča sprejeti nazaj na delo v roku petnajstih dni. Konec konccv okoliščina, da zdravstvena služba ni priznala bolniškega staleža pacientu, ker pač ni mogla ugotoviti bolezni, nič ne spremeni, saj njihova napaka ne more in ne sme biti v škodo delavcu.
PISMONOŠA NA MOTORJU BREZ DOVOLJENJA
Prejšnji ponedeljek sc je 21-letni pismonoša Alojz Petrušič iz Butora-ja peljal po pločniku v Kanižarici. Med vožnjo od hiše do hiše pa je trčil v Frančiško Starešinič, ki se mu je nasproti pripeljala na kolesu. Oba sta padla. Kolesarko so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno ključnico. Preiskava je ugotovila, da Peru-šič za vožnjo z mopedom nima dovoljenja.
PET NOVIH VLOMOV V ZIDANICE
Zidanice so vse bolj priljubljena tarča vlomilcev. To so v zadnjih dneh skusili lastniki vikendov in zidanic v Kamenski gori. Najprej Stanislav Kramer iz Zg. Kamenja, ki mu je vlomilec odnesel cigarete in za 200 din drobiža, odejo ter kuhinjski nož, potem še Novomeščan Peter Štamfelj, ki je ob več tehničnih predmetov v vrednosti 7.000 din, ter še trije lastniki. Kako je bilo s temi vlomi, bodo kriminalisti in miličniki ugotovili skupaj z lastniki.
MOTORIST V AVTOMOBIL
Ko se je Jože Starič s Preske minuli torek peljal z osebnim avtomobilom skozi Dobrnič, mu je nasproti pripeljal po sredini ceste Janez Trunkelj s Preske. Prišlo je do trčenja. Motorista so hudo poškodovanega prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din.
ZAPRL MU JE POT
17-letni M. B. iz Jelševca je v sredo popoldne vozil motorno kosilnico v Mokronogu. V križišču je sila neprevidno zapeljal na prednostno cesto in zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je iz trebanjske smeri pripeljal Boris Markovič iz Mokronoga. Pri trčenju je bil M. B. težje ranjen in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 15.000 din.
LOVSKI SENIK ZGOREL
V začetku junija je v Lipovcu zagorel senik LD Sinji vrh. Lovci so v seniku spravljali seno za zimsko krmljenje divjadi, požar pa je uničil blizu 300 kilogramov sena in povsem upepelil še leseno poslopje. Lovska družina je oškodovana za 17. 000 din, medtem ko vzrok požara še ugotavljajo.
leve pripeljal drug tovornjak, ki ga je vozil Viljem Šiško iz Križišč. Ta ni upošteval desnega pravila in prišlo je do trčenja, v katerem je bilo za 130.000 din škode.
OSTAL NA ZDRAVLJENJU -V četrtek popoldne je Novomeščan Anton Potokar peljal osebni avtomobil od Bršljina proti mestu, pri Osolnikovi hiši pa mu je na cesto nenadoma zapeljal z osebnim avtomobilom Janez Šali iz Cešče vasi. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je Sali ranil; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 60.000 din.
Oče umrl, mati in otrok poškodovana
Tragična usoda mlade nemške družine
DRUŽINSKA TRAGEDIJA -Prejšnji torek je prišlo na magistralki do hude prometne nesreče, ki je teijala življenje 23-letnega nemškega državljana, njegova žena in enoletni otrok pa sta bila poškodovana.
Prejšnji torek zvečer je prišlo pn Beli cerkvi na magistralki do hude prometne nesreče, ki je ponovno terjala življenje.
23-letni nemški državljan Schmitt je omenjeni večer vozil osebni avtomobil od Zagreba proti Ljubljani, pri Beli cerkvi pa je prehiteval tovornjak, ko je nasproti pripeljal avtobus z novosadsko registracijo. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem je osebni avtomobil odbilo kar 20 metrov nazaj čez magistralko na travnik, kjer je obtičal na kolesih. Tovornjak je ob tem zapeljal v jarek in se prekucnil na bok. Pri nesreči sta bila voznik v osebnem avtomobilu Schmitt in njegova 22-letna žena hudo poškodovana, laže pa tudi njun 1-letni otrok. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, od koder so naslednje jutro sporočili, dp je voznik podlegel poškodbam. Potnikom v avtobusu ni bilo na srečo nič, gmotne škode pa je za 300.000 din.
i.y 111
V NOVEM MESTU DRUGOLIGAŠKI ROKOMET - Z zmago v zadnjem kolu proti vrsti Šenljemejčank, od koder je tudi tale posnetek, so Novomeščanke postale nove članice II. zvezne rokometne lige. Zasluženo, kar so potrdile tudi s petkovo igro.
KOS ZMAGAL V ZAGREBU
Novomeščan Slavko Kos ie zmagovalec 10. memorialnega tekmovanja pilotov v Zagrebu, na katerem je nastopilo blizu 40 udeležencev. Kos je od vseh prikazal najbolj izenačene nastope in slavil s 636 točkami pred Zagrebčanom Trifunovičem 631 in Punkovičem 614.
Ponovno drugoligaški rokomet
Novomeščanke potrdile naslov rapubliških prvakinj — Tudi Šentjernejčanke nad pričakovanji — Moške dolenjske ekipe ,.krasijo" rep lestvice
Rokometni ples je končan. Dolenjski predstavniki v obeta republiških ligah so dosegi bolj ali manj pričakovane uvrstitve, medtem ko so Novomeščanke z osvojenim prvim mestom celo presede načrte in se tako nepričakovano hitro ponovno vračko v II. zvezno ligo. Pozitivno presenečenje so tudi mlade Šentjernejčanke, ki so navzlic skromnim pogojem za delo dosege več, kot so pričakovale, razočarale pa so Kočevke, ki so po dobrem jesenskem delu v nadaljevanju povsem popustile.
NA ŠTIRIH ZADNJIH MESTIH
Dolenjske ekipe v moški ligi so z zadnjim kolom še poslabšale svoje uvrstitve, da jih ne najdemo na štirih zadnjeuvrščenih mestih.
POLET - INLES 23:20 (12:13) - Ribničani so na srečanje z novimi republiškimi prvaki odpotovali z
v
dober rokomet. Domačini so že na samem začetku povedli s 5:1, kar je tudi odločilo srečanje. Gostom navzlic vsem poskusom ni uspelo zmanjšati razlika Pri domačinih sta • ———■...	. ,
CUJNIKU BALKANSKI BRON
V jugoslovanski reprezentanci, ki je v petek, soboto in nedeljo nastopila na atletskih balkanskih
prvi del srečanja vodili in klonili šele v finišu. Najboljši med gosti je bil Mate s 7 zadetki.
PEKO - BREŽICE 27:22(13:9) - Brežičani v Križah niso igrali podrejene vloge in bi z malo več sreče lahko iztržili ugodnejši rezultat, še posebej, če povemo, da jim je domači vratar ubranil kar pet sedemmetrovk. Pri Brežičanih sta največ zadetkov dosegla Ban in Rožman, po 6.
Črnomelj - seVnica 35:27 (17:10) - Dolenjski derbi je v športno dvorano na Loki privabil vsega 50 gledalcev, ki pa so videli
BRULEC V DRŽAVNI REPREZENTANCI!
V novomeški odbojkarski klub je te dni prispela novica, da je Bojan Brulec iz Žužemberka pozvan v mladinsko reprezentanco Jugoslavije, ki bo nastopila na tumijju na Madžarskem od 25. do 29. junija. Brulec, ki mu je ta poziv nagrada za dobre igre v minuli sezoni, se bo pripravam reprezentance priključil jutri v Čakovcu, kjer bodo naši ‘jši mladi odbojkarji ostali vse
igrah, sta nastopila tudi Novo-i Cuji
roboju in Boris Okleščen v metu
meščana Darko Cujnik v desete-
diska. Cujnik si je s 7.325 mi pi
vendar, kot je po tekmi sam
točkami priboril
si je s balkanski
bron,
povedal, z rezultatom ni zadovoljen. Po dobrem startu je imel namreč vse možnosti, da izpolni olimpijsko normo, potem pa mu je spodrsljaj v skoku s palico, ko je preskočil vsega 340 cm, pokopal vse upe in vzel tudi voljo za boljši rezultat v metu kopja in teku na 1.500 metrov. Dooro se je odrezal tudi Boris Okleščen, ki je z metom 50,76 metra zasedel solidno sedmo mesto in tako upravičil poziv zveznega kapetana za nastop v reprezentanci.
največ zadetkov dosegla Orlič (12) in Govšek (7), za goste pa Špan (11) in Štojs (5).
Končni vrstni red:	1. Polet
37,... 9. Brežice 19, 10. Črnomelj 18, 11. Inles 7,12. Sevnica.
POTRJEN
DRUGOLIGAŠKI
STATUS
NOVO MESTO - ŠENTJERNEJ 20:11	(8:6)	-	Z	zmago	v
dolenjskem derbiju so Novomeščanke potrdile naslov republiških prvakinj in se tako ponovno vračajo v II. zvezno liga Šentjernejčanke so bile domačim enakovreden tekmec le v prvem delu srečanju, medtem ko je v nadaljevanju pri9 a do izraza večja izkušenost domačink, ki so
gostjah pa M. Kovačičeva 4.
pn
LISCA - SLOVAN 27:22 (14:9) - S svojo zadnjo igro v republiški konkurenci so Sevničanke dokazale, da bi lahko s podobnimi igrami na prvenstvu nedvomno pristale višje na lestvici. S poletno in borbeno igro so navdušile sicer maloštevilne gledalce ter tako dosegle svojo tretjo zmago na prvenstvu. Pri domačinkah je bila najboljša Popovičeva, ki je dosegla 2 zadetkov, 7 pa jih je prispevala Staričeva.
Končni vTStni pri ženskah je: 1. Novo mesto 33,... 4. Kočevje 21,... 7. Šentjernej 19,... 11.
Lisca 7.
Zmaga prinesla tri mesta
Zadnje kolo prineslo presenetljiv razplet v območni nogometni ligi — črnomaljčani tretji, Novomeščani četrti, Kočevci peti
do 24. junija, ko odpotujejo na Madžarska
V SOBOTO IN NEDELJO ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto je prireditelj republiškega prvenstva v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki bo v soboto in nedeljo v Dolenjskih Toplicah. Prvenstvo bo odprto, saj bodo na njem nastopili tudi nekateri klubi iz ostalih republik, tako da organizator računa na udeležbo okoli desetih ekip. Novomeščani pa tokrat nastopajo ne samo v vlogi organizatorja, pač pa tudi branilca naslovov v ekipni, kot tudi v večini posamičnih konkurenc.
NOVO MESTO -JEZICA
8:78 (44:33)
Mlade novomeške košarkarice so dosegle svojo drugo zmago na domačem igrišču. Igra je bila dokaj izenačena, igralke pa je v veliki meri ovirala tudi huda pripeka.
Novo mesto: Bilobrk 3, M. Senica 3, Zura 28, D. Senica 15, Žure 16, Filipovič 20.
NOVOMEŠKIM VETERANOM POKAL
Novomeški kolesarji - veterani so sc te dni udeležili velike kolesarske trim vožnje po Benečiji, na kateri je nastopilo kar 4.000 udeležencev, od tega 400 iz Slovenije. Novomeško zastopstvo na dirki je bilo najštevilnejše, kar 40 nastopajočih, za kar jim je organizator podelil pokal, enako tudi za najmlajšega udeleženca.
Veterani vabijo v svoje vrste še več občanov. Treninge imajo vsako sredo ob 17. uri, zbirališče pa je pred hotelom Kandija.
To nedeljo so s prvenstvom končali tudi nogometaši. Zadiše kolo je prineslo več kot presenetljiv razplet. Kako si sicer razlagati lestvico, na kateri so še do včeraj vodilni nogometaši Bde krajine pristali
Tri dni središče ženskega rokometa
Dolenjska gosti najboljše mlade rokometašice
Ze v prejšnji številki smo povedali, da bodo novomeški rokometni delavci gostitelji mladih ženskih reprezentanc republik in pokrajin, ki bodo nastopile na turnirju bratstva in enotnosti od 27. do 29. junija v Novem mestu, Črnomlju, Mimi in Dolenjskih Toplicah.
Reprezentance, ki bodo v času tekmovanja nastanjene na Otočcu, so razdeljene v dve skupini. V prvi so Hrvatska, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Cma gora,- v drugi pa Vojvodina, Slovenija, Srbija in Kosovo. Srečanja prvega dne bodo dopoldne v novomeški športni dvorani, popoldne pa v Dolenjskih Toplicah in na Mimi. Vse sobotne tekme bodo v črnomaljski športni dvorani, medtem ko bodo zaključni boji v nedeljo, 29. junija dopoldne, v Novem mestu.
Za tri prvouvTŠčene ekipe je organizator pripravil lepe pokale, najboljšo igralko, strelko in vratarko čakajo lutke v slovenski narodni noši, medtem ko bo
pokal za fair play prispevala ^redakcija Dolenjskega lista.
na tretjem mesni, medtem ko so zadnjeuviščeni Novomeščani skočili kar na 4. mesto, Kočevci pa navzlic gladkemu porazu izgubili Ie eno mesto, tako da so na končni razpredelnici peti.
ELAN - PRIMORJE
2:0 (1:0)
V srečanju, ki je odločalo o repu lestvice, so Novomeščani prikazali dobro in borbeno igro ter povsem zasluženo ugnali neposredne konkurente. Primorci so se tokrat omejili na obrambno igro in domala vseh 90 minut niso imeli priložnosti za zadetek. Elanovi napadalci bi z malo več športne sreče kaj lahko še nekajkrat zatresli nasprotnikovo mrežo, vendar jim je že ta rezultat zadostoval za presenetljiv skok na prvenstveni razpredelnici.
Elan: Princ, Petretič (Gabrič),
Pavlin, Avbar, Vujičič, Drganc, Venta, Gajič, Jerman (Gori ' Bon, Bradač.
rganc,
ičkič),
Strelec obeh zadetkov za domače je bil najboljši v novomeški vrsti, Bradač.
JESENICE -KOČEVJE
2:0 (1:0)
Z zmago nad solidnimi Kočevci so se Jeseničani prebili na 2. mesto lestvice in tako prehiteli Crnomalj-čane. Tekma je bila sicer borbena in fair, lepo nogometno predstavo je pokvarila le ploha v drugem polčasu. Sicer pa k zmagi domačinov ni prigovora, saj so bili njihovi strelci veliko bolj iznajdljivi pred vrati gostujočega vratarja Strune.
Kočevje: Struna, Bižal, Džurovič, Dobrič, Klarič, Kozic, zečič, Buzuk, Abramovič, Begič, Gyorek.
Končna lestvica zahodne skupine območne nogometne lige je naslednja: 1. Koper 31,... 3. Bela krajina 29, 4. Elan 20, 5. Kočevje 20, itd.
DOLENJSKI UST
I
s
s
s
v
I
N
s
*
S
l
5
S
s
!
ODLOČITEV
Že pred sestankom se je trdno odločil. Preletel je še enkrat v spominu vsa dolga leta, ki jih je preživel z njo. Res, bilo je med njima tudi nekaj nepozabnih trenutkov. Kdo pa je bil kriv stalnega prerekanja, pa mu še sedaj ni bilo čisto jasno. Nekaj se mora spremeniti. Tako ne more več dolgo trajati. Vsemu je treba narediti konec.
„Da, konec je treba narediti,” je spregovoril skoro glasno, ko se je že bližal znani klopici na koncu parka, kjer sta se vedno sestajala.
Zagledal jo je že od daleč. Bila je lepa. sveža kot jutro. Vedno se mu je zdelo, da jo vidi prvič, da se začenja nova ljubezen. Danes pa je bQ občutek še močnejši.
Pozdravila sta se. Prisedel je. Kmalu pa sta vstala, zakaj mimo klopi so se sprehajali ljudje in skoro vsak se je s svojim pogledom spotaknil ob njiju. Zdelo se mu je, da ju ogovarjajo in se jima smejijo. V resnici pa so bili mimoidoči zatopljeni v svoje misli, derbi veselje in bolečine.
Šla sta proti kavami. Žeja je sama spešila njune korake tja, kjer sta prejšnje dobre čase presedela večere, ki so za oba tako hitro minevali. To je bila takrat njuna prva, še neizčrpana ljubezen. Vsak gib je bil drag in vsaka beseda, čeprav še tako neumna, sladka, prekipevajoča, nova. Čeprav so se te besede venomer ponavljale, so z leti, posebno pa danes, dobivale večjo težo in prikipele do viška.
Sedla sta se in naročila dve oranžadi z ledoin. On je kadil. Bil je živčen, hotel je narediti konec tej dolgotrajni zmedenosti.
Dim pod stropom se je vlekel kot jesenska megla. Ventilacija, čeprav vključena, ni mogla sproti požirati strupov. Gostov je bilo vedno več, kajti orkester se je že pripravljal Plesalci so tega trenutka komaj čakali. Nekateri zaradi novega poznanstva, drugi pa, da si dajo duška svoji ljubezni
„Kai, če bi stopila gor na teraso? Tu^aj me duši,” seje Selga obrnila k Petru in ga prijela za roko.
,To ie priložnost! Tam bom lahko vse povedal in naredil konec,’ so se kot bliski križale misli v Petrovi glavi.
Kot nalašč na terasi ni bilo veliko gostov. Le nekaj starejših parov je sedelo. Polglasno so se pogovarjali in smejali. Zrak je bil boljši kot spodaj v kavarni. Ni bilo dima. vročina pa je vseeno kuhala in trgala soparo, ki se je ulegla vso svojo peklensko težo. Z
*
*
!
S
*
*
<0
*
*
*
\
I
nekaj tednov ni J
nad mesto z
bilo dežja in betonske gmote so se nagrele ter oddajale še dodatno dušljivo toploto.
Zopet sta naročila osvežilne pijačo in sc usedla na drugi konec terase. Razgled je bil lep. Na robovih daljnih gora seje krhalo večerne sonce. Ceste so se zgostile in spodaj je brnelo kot v panju, kajti nedeljski izletniki so se trumoma vračali domov. Vsak trenutek sta bila večja gneča in večji šum.
Peter je od časa do časa pogledal na pločnik. Bilo je že pravo mravljišče. Vsi so nekam hiteli. Vzel je Selgo pod roko in že sta stala ob sami betonski ogradi. Ona je bila obrnjena s hrbtom proti vrvežu. V njej je vrelo. Nekaj ji je govoril, čutila je, da ji hoče Peter povedati nekaj zelo važnega. Njeno srce je divjalo. Oba sta molčala.
Sedaj, ali nikoli, je tlelo v njem. Samo oči so govorile. Bil je vkopan.
Večerilo se je in končno je zapihal veter. Prijetno je bilo dihati. Tudi velik oblak je zaplaval, težak in gost, najbrž poln dežja.
Krepko je Peter prijel Selgo z obema rokama za ramena in se potopil v njene sinje oči. Bil je zmeden in ni več vedel kaj dela. Pred očmi mu je zaplesalo.
Veter je močneje potegnil, odpihnil kos starega papirja in J svilen Selgin šal.
Spodaj, na cesti, seje zbrala gruča ljudi in kričala. Pisk avtomobila - rešilca je rezal trepetajoči zrak in se ustavil pri ženski, kije negibno ležala. - Promet so ustavili.
„Tako mlada in taka smrt,” je bilo slišati.
Pokrili so jo z belim pregrinjalom. Vse niže se je spuščal bel Selgin šal in se kot obstreljena ptica lahko zleknil na okrvavljeno pregrinjalo.
»Danes sem se odločil, Selga. Jutri se bova poročila,” seje Peter končno izpovedal.
Objela sta se zopet kot nekdaj. Ona pa mu je zaupala, da nosi pod srcem njuneg3 otroka.
Spustila sta se v kavarno in zopet zaplesala svoj priljubljeni ples. Zunaj pa so zaslišali voznika, ki je zakrivil nesrečo.
RUDI ROBIČ
%
171
SVETU OKOLI
■#/########///#//#########/##########//##■
SOVRAŽNIK AVTOMOBILOV - Zahodnonemška policija v Baden-Badnu je osem let dobivala telefonska opozorila, kdaj kdo od avtomobilistov parkira vozilo na prepovedanem kraju. Skupni iztržek glob znaša nekaj tisoč mark. Nedolgo tega so odkrili, kdo je navdušeni odkrivalec napačno parkiranih vozil. Ves čas je bil na delu neki upokojenec, ki sije nabavil močan daljnogled in z njim motril daljno in bližnjo okolico svojega stanovanja. Imena niso izdali, ker bi lahko kateri od vročekrvnih avtomobilistov razbil daljnogled in še upokojenca povrhu.
SADOVNJAKI POROČENIH - Na Zahodni Javi velja poseben zakon, ki obvezuje vse, ki se žele poročiti ali ločiti, da posadijo tri, oziroma pet sadnih dreves. Na ta način žele v pokrajini Serang ohraniti dolgoletno sadjarsko tradicijo. Prav posebno zaljubljive Javance bi lahko imeli za navdušene sadjarje, saj ob nekaj porokah in razpo-rokah zasadijo že kar lep sadovnjak.
ČE GA PES NA REPU
Ljubiteljem hitrih voženj časi niso naklonjeni, saj je v skoraj vseh državah omejena dovoljena hitrost. Kdor se „spozabi”, ima na voljo kaj malo opravičil, včasih pa je za silo dober vsak, četudi je tak, kot ga pes na repu prinese, kakor se reče. Poglejmo si dva, zabeležena v ZDA: neki avtomobilist je kot vzrok za hitro vožnjo navedel, da je želel čimprej preveriti stanje zavor, nekemu drugemu pa je ušlo z jezika, da je hitel, ker je hotel uiti morebitni nesreči.
ENA VEČ - V ZDA je že tako ogromno verskih sekt, zato ni presenetljivo, da je nedolgo tega nastala še ena. Imenuje se „cerkev Jane Mansfield”, njena doktrina pa sloni na osnovni resnici, da »odmirajo zakoni sodobne fizike”. Če ne odmira pamet?
ZDRAVILNA STRELA -
Česar niso zmogli v devetih letih zdravniki, je naenkrat opravila strela, ki je zadela E. Robinsona. Mož je bil devet let slep in gluh, po udarcu strele pa je spregledal in ponovno sliši.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Tajna sredstva iz inozemstva
(V zadnjem) času počela so se zopet razna zdravila, istotako načini zdravljenja po raznovrstnih dnevnikih, koledarjih itd. prav pogosto hvalisati. Taka hvalisanja tikajo se čestokrat zdravil, katere je smatrati tajnim sredstvom; hvalisajo se dalje take tvarine, katerih razprodaja se je po posebnih, splošnih oblastvenih odlokih iz zdravstvenih ozirov izrecno prepovedala. Vrh tega poskušajo tudi čestokrat zasebniki ali podjetja iz inozemstva občinstvo k nakupu tajnih sredstev na ta način zapeljevati, da le-te sleparsko po naznanilih v raznih časopisih hvalisajo ne glede na to, da se občinstvu še vsiluje na nedopusten način zdravniška pomoč ex distantia.
(Z o z i r o m) da je letošnjo spomlad prav pogosto deževalo, objavimo v sledečem množino padavine, kakor jo je opazovalna postaja na kmetijski šoli na Grmu v mesecih marciju, aprilu in maju pri svojih vsakodnevnih opazovanjih zaznamovala. V mesecu marciju deževalo je
11-krat, v aprilu 18-krat in v maju 18-krat; padavine, to je dežja je padlo v mesecu marciju 88 mm visočine, v aprilu 167,9 mm visočine in v maju 137,5 mm. Ako primerjamo število deževnih dnij z onimi, ko ni bilo nikake padavine, najdemo, da je povprečno vsak drugi dan deževalo.
(Ni še) popolno vojska končana v Južni Afriki, že so zopet nastali veliki nemiri na Kitajskem. Vsa Evropa je sedaj obrnjena na to propadajočo državo. Revolucija je namenjena samo proti kristjanom in tujcem, kterih so že mnogo pobili ter tudi mnogo evropskih naprav požgali. Neka vrsta razkolnikov, ktere Bokser imenujejo, se trudijo srd proti vsem tujcem zanetiti.
(Ogla s.) Anton Jakaz priporočam svojo zalogo marčne in vležane pive v sodčkih in steklenicah. Povekšale so se tudi ledenice in sem dobro preskrbljen z ledom.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1900)
Cisto okolje
Tiho mesto
Darlingtončani nočejo živeti v hrupnem mestu - Protihrupna „izo-brazba"
Darlington, mesto na severu Angfije, se je lotilo pogumnega načrta, nazva-nega Tiho mesto. Z njim so začeli pred štirimi leti m danes se lahko pohvalijo, da se pri njih za razliko od ostalih angleddh mest nadležni hrup ni povečal, ampak prej zmanjšal
Prebivalci tega angleškega mesta so bili med prvimi, ki so pričeli odločno ukrepati proti zahrbtnemu onesnaževalcu človekovega življenjskega okolja — hrupu. Do nedavnega ni sicer nihče resneje premišljal, kam pelje naraščanje hrupa v naseljih, po letu 1974, kosov Veliki Britaniji javno razgrnili izsledke posebne študije o hrupu, pa se je v mišljenju mnogjh nekaj premaknilo. Študija je namreč opozorila na Vodljive vplive hrupa na zdravje in hkrati napovedala, da se bo v Vetiki Britaniji hrupnost mest v desetih letih podvojila, če ne bodo pravočasno začeli ukrepati.
Darlingtončani so se zade-ve lotili na široka Najprej so preuredili prometni režim in večino prometa preusmerili izven mestnega središča, nato pa so se lotiti drugih povzročiteljev hrupa. V tovarnah in drugih obratih so marali hrupne stroje dodatno opremiti s protihrupnimi zaščitami ali nabaviti posebne dušilce. Največ časa pa so vložili v množično izobraževanje, da bi sprožili borbo proti hrupu na najširših področjih in segli celo do mnogih življenjskih navad, ki so sicer malenkostni povzročitelji hrupa, a v skupnem seštevku precej pripomorejo k skupnosti mesta.
Meščani Darlingtona so na dosedanje uspehe ponosni Prepričani so, da se na njih ne bodo izpolnile mračne napovedi študije o Vodljivosti hrupa.
Ko bi venete ne zavijal gost sloj oblakov, bi že prej
ugledali1'
prizor. Na sliki je gorstvo Tetra Ištar.
Pogled pod Venerine tenčice
  ><
Kakšno je površje nam najbližjega planeta - Pioneefl* radar je razkril skrivnost — Višje od Everesta J
temeljito otipale površje ■ pj* ta, računalniki na Zemlji Pj
Znanstvenikom je končno le uspelo dobiti dobro sliko površja Zemlji najbližjega planeta Venere. Ker to nebesno telo ves čas zakrivajo pred očmi radovednih znanstvenikov zelo gosti in debeli sloji oblakov, so bili dosedanji poskusi snemanja površja več ali manj neuspešni; še tako odlična optična naprava ni mogja pogledati pod Venerine „tančice ’. Planet sicer nosi ime po boginji ljubezni, a je zakrknjeno sramežljiv in le počasi odlaga skrivnostna obla-, čila.
Nedavno oojavljeni podatki in slika so odjeknili kol velik uspeh, hkrati pa so mnoge strokovnjake presenetili. Nihče ni pričakoval, da bodo na Veneri našli tako razgibano povrne.
Nekaj več kot polovico vsega površja zavzemajo ogromne ravnice, ostalo pa odpade na štiri večja gorstva. Najvišji Venerinim vrhovi segajo precej višje od najvišjih gorskih vrhov na Zemlji. Gorski masiv Terra Ištar doseže 11.800 metrov višine.
Precejšnje presenečenje je bilo odkritje, da se površinska skoija Venere ne sestoji iz celinskih plošč, kot velja za naš rodni planet, ampak je celovita. Venera torej ne pozna katastrofalnih in pogostih potresov. Njeno površje vzburkata verjetno le edina vulkana, ki so ju odkrili, a še 7a tadva znanstveniki ne vedo, ali sta aktivna ali ne. Dopuščajo pa možnost, da je na Veneri nekaj več manjših in morda še delujočih ognjenikov.
Do take podobe nam najbližjega planeta so ameriški znanstveniki prišli s pomočjo vesoljske naprave Pioner, ki že lep' čas kroži okoli Venere. Radarske naprave na postaji so
na osnovi teh podatkov iz01
vizualno
površja.
podobo
Veneri :
DELO PO SVETU
Zadrega z zadif
t.
Zir.
Lekcija o delu in *
vosti — Mentaliteta/
Prej ali slej se izkaže, ^ čez pridnosti ni. Lep primer zabeležili v Italiji. V manjšem obratu za izde**, zadrg v mestu Ascoli kjer izdelujejo ta nezahte\ izdelek po japonski licenci,
86 zaposlenih delavcev pr|t0^ valo nad visoko postavljen^
Elanom proizvodnje. Negodo* so in dokazovali, da bi izpolnitev načrta morali MPV liti vsaj 200 delavcev. Spor japonskimi poslovneži in de*1 ci je rodil več stavk, kate< učinek pa je bil drugačen so pričakovali Italijani.
Desetina japonskih jev, zaposlenih v Yoshida Me terraneo. je iz lojalnosti r matičnega podjefja Ydsftida vihala rokave in med stavkjr ter ob prostih vikendih ».j upravljala s stroji v obratu- ^ tem jim je uspelo, da so M majhnemu številu naredili jj, krat do trikrat več zadrg . nezadovoljni italijanski del*
Italijanski sindikat je P0^ neže obtožil protismdikatoe,,: javnosti in jim prepovedal <>' s stroji. In kaj so deiali P Japonci na vse to? ..Misl*1*’
potrebujemo nekaj ča^’ bomo razumeli italijansko J toiitotn ” je dejal pred#
talite to, Yoshida.
( dolenjski ust pred 2B leti „Pufarjev” je mnogo manj
SMO PRED začetkom zleta. Dela se z mrzlično naglico končujejo. Vreme je organizatorjem zleta in posebno še vsem tistim, ki pripravljajo stadion, naklonjeno. Še nekaj dni nas loči od zleta. Še nekaj dni in fanfare bodo naznanile začetek velike prireditve, velike parade mladosti, bratstva in enotnosti. Stadion je dobil prav v zadnjih dneh novo, končno preobleko. Rdeča steza, potem zelen pravokotnik trave na sredini, črno zemljišče za atlete. Tribuna, ki se v stopnicah dviga nad stadionom, gozd nad njo ... res težko bi bilo najti lepši prostor!
V RAZPRAVI o mladinskem kriminalu, ki ne predstavlja nobenega problema, če izvzamemo cigane, je bilo poudaijeno, da se skrbstveni organi ne udeležujejo redno sodnih obravnav zoper mladoletnike, čeprav so nanje vedno vabljeni. Le kako, bodo potem lahko skrbeli za vzgojo mladine, ki je zašla na slaba pota?
AVTOMOBILIZEM in inopedizem se hitro razvijata. Železnina Novo mesto je letos prodala 51 „Fičkotov” in kar 253 mopedov. 120 resnih naročnikov na Fiat — 600 še čaka, vendar vsem letos najbrž ne bodo mogli ustreči. Pri nakupu avtomobila je opaziti, da imajo kupci večje vsote denaija prihranjenega in je „pufarjev” mnogo mani kot prejšnja leta. Mopede pa kupci že v precejšnji meri plačujejo kar z gotovino.
AKVARU, ki je v prostorih stare črnomaljske klavnice, je zamisel črnomaljskih ribičev, ki se že delj časa ukvarjajo z mislijo, kako nuditi domačemu trgu dovolj rib. V akvariju ribe žive čakajo na odkup. Stranke prihajajo v akvarij in si izberejo živo ribo. Tako dobijo res zdravo in sveže blago. Z ostalimi zalogami rib, ki jih v enem dnevu ne prodajo, ni težko počakati. Črnomaljci so svojim ribičem hvaležni za njihov trud, zlasti pa so jim hvaležne gospodinje.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. junija 1960)
POS
lP\
slavl?1’
Lisjak je zrTiaJlaVf>f]ii je vrgla pred\ V°* ^ ni
A poglavar j*
Jc
„	'ti
hočejo gospodarl ^jti '
naši sovražnik',	*
usmiljenja z	«	je
»Naj bo po 1 jt!3J1|9dc bo odvedel tu * njega poslušaj-"
t*
Rešitev prejšnje križanke
alt
jezikovna
skupina
gora v ka ravankah
okrasni
kipec
rezultat
narezova
podoba
belg.
terme
nerazum-
ljivost
zavodžadu Sevno bolne
a "orVi
obstret
prgišče 61 misli
delo
tlačanov
manjša
dvorana
posledica
duševne
preobremei
«r.
stebrišče
^ Spet je nastopilo poletje in hruška na vrtu, edina te vrste £ 5 daleč naokoli, je pričela zoreti. Drobni sadeži, podobni £ ^ malim buteljkam, rumeni in sočni, niso nikoli dočakali, da 4 ^ bi dobili tisto žlahtno rumeno barvo in bi sami lepo odpadli £ J z drevesa, kot je naravno in prav. Saj, kot pravi pregovor, 4 < zrela hruSca sama odpade z drevesa, ta pregovor je pač £ J tipično slovenski. Ampak ta naša hruška ... vsako leto ista g $ pesem. Komaj ie dobro pričela kazati zoreče sadeže,jc vsako 4 5 noč dobila obiskovalce, ki so jo v par nočeh lepo obrali in £
* smo domači komaj vedeli, kako dobre so te hruške, naše g ^ hruške, seve. Noči poleti so kratke, dnevi pa dolgi in £ % naporni, komaj ležeš, že utrujen zaspiš in tako nikoli nismo g ^ videli, kdo pravzaprav robuta naše sladke hruške, da komaj ^ ^ kakšna ostane za domačo rabo.
£ In je spet nastopil čas, ko je oče ugotovil, da hruška zori, 4 J največ po okleščenih vejicah, ki so neko jutro ležale pod £
* drevesom. Popadla ga je sveta jeza, ko se je spomnil, kaj spet g ^ bo. Saj je res, da prav pod to hruško stoji pasja utica in v njej £ % domači kuža, črn španjelček, ampak ... bog pomagaj,tako £ ^ pohleven in krotek. Laiati zna le na traktoije, vlake, 4 S avtomobile, svoje pasje vrstnike tei konje. Pred ljudmi pa £
* ima sveto spoštovanje, le malo potolčeš z nogo, pa izgine v g ^ svoje pasje kraljestvo in ga ni ven na svetlo debel čas; £
* skratka, kot da ga ni. Na takega čuvaja se pač ni za zanesti, g ^ prej bi umrl od strahu, kot zalajal na kakega priložnostnega £ J gosta, najmanj pa nočnega.	,,	£
^ Pa se oče spomni. Vzame kovinsko Scatlo s tistim črnim £ J „šmirom”, vzame leseno palico, pa hajd na delo. Po deblu £ S naredi par debelih črnih prog, sem in tja, tako je deblo naše 4 J hruške kot zebra. Si misli oče, bomo videli, kdo bo koga, £ ^ bodo presneto drage te hruške, pa še videli bomo, kdo je ta 4 ^ nesrečna požrešnost, ki ne loči svojega od tujega. Oče tako £
* lepo zaznamuje hruško,to pove nam v hiši, pa lepo spat.
£ Pozno ponoči, spali smo že, ko z zadnjim nočnim vlakom £ J pride domov naš domači študent. Ves utrujen vrže zgarano g
* potovalko v kot kuliinje, lačen pa je, jasno, kot volk. ^ J Pomlati najprej nekaj fižola s čebulo pa kos kruha, potem pa £
* izgine ven, pravi, da gre na svež zrak, pa zvezde, pa sploh ... 4 5 Nenadoma pa se z vrta zasliši gromozanska serija kletvic, to £
* je sicer glas našega nadobudneža, ampak mati sploh verjeti g ^ ne more, da kolne on, naša dika in sinko in pol. Potem pa £ % stopi bratec v kuhinio. Roki drži vstran od telesa in iz oči g J mu bliska sto besov in strel. Pa imamo kaj videti. Njegove £
netd.portui"
&ose?t.v
indiji
prelaz ie; velebit
trdnejši je človek v svoji ute ti, tem strpnejši je; čim jc človek negotov v svoji 1 indentiteti, toliko bolj in neusmiljen postaja. E. RINGEL
narisanje
Sodni spor je pospešil študije o možnosti človekovega vpliva na vreme. Prva je bila izdelana pred dvema letoma. Med najpomembnejšimi izsledki študije je nedvomno ugotovitev, da človek posega v nastajanje viemena že s svojo vsakodnevno dejavnostjo. Dokazali so, da dim, smog in dnigi onesne-ževalci ozračja nad naseljenimi območji močno vplivajo na vreme.
Nad večjimi mesti so spremembe v količini padavin občutne, saj dosegajo od 15 do 30 odst. Poleg tega je v ozračju nad velikimi mesti za 15 odst. več strel, za 60 odst. več megle in za 15 odst več neviht, kot bi jih sicer bilo. Podatki, ki sojih zbrali za močno industrijsko območje, pa so še bolj zgovorni. Onesnaženja ozračja nad St Louisom je povečalo padavine za 30 odst, neviht je bilo več za 40 odst., toče pa za še enkrat toliko kot prej, ko je bilo ozračje nad mestom še sorazmerno čisto.
Ob teh številkah ni več pomembnih slabih 15 odst. več ali manj padavin, kolikor jih lahko ponudijo sejalci oblakov. Toda umetno vplivanje na vreme postaja vse bolj izpopolnjeno in iz nedolžnih sejalcev oblakov lahko jutri nastanejo mogočneži, ki bodo povzročili poplave ali suše. Študija je med drugim namreč ugotovila, da med vsemi vplivi človeka na vreme prav sejanje oblakov najlažje kontroliramo, hkrati pa ga najmanj. Kot velja za vse znanosti, velja tudi za umetno vplivanje na vreme: uporabljeno s pametjo bo prineslo blaginjo, zlorabljeno pa nesreče in sovraštvo.
okoli 20 milijonov dolarjev, kar za početje, ki se ga drži precejšnja mera negotovosti, nikakor ni ma-
Negotovost že od samega pričetka spremlja modeme vremenarje. Schaefer ni vedel, dali se bo na zemljo zlil dež ali sneg ali pa bodo oblaki breme odložili kje drugje.
Njegovi nasledniki so prav tako natančni. Nič jim ne zagotavlja, da bo zasejani oblak spustil padavine na ozemlju, kjer so jih naročili in jih potrebujejo. Nekaj novejših primerov velikih poplav v ZDA kaže, da so oblaki ubrali pot po svoje in nalili dežja tam, kjer ga je bilo že tako preveč. Katastrofalne poplave v Kaliforniji leta 1978, ko je neurje podiralo hiše in vrglo iz grobov krste pokojnikov, so sovpadle s sejanji oblakov. Podobno naj bi sejanje oblakov oškodovalo državo Idaho za vsakoletni mokri blagoslov. Poljedelci so se 1977. leta pritožili, da so jim vremenarji ..izsušili oblake” in zakrivili hudo sušo. Dež, ki bi sicer padel na polja v Idahu, so vremenarji izželi iz oblakov že nad državo Washing-ton. Sodišče je tožbo za „krajo dežja” zavrnilo kot neosnovano, ker pač ni mogoče zanesljivo povedati, kakšno bi bilo vreme brez sejanja oblakov v sosednji državi.
Dimni delci služijo kot jedra, okoli katerih se osredotoči vlaga in se strne v kristalčke snega. Če je pod zasejanim oblakom topel zrak, se kristalčki stopijo in na zemljo prične deževati. V primeru, da je <zrak hladnejši, jpa na zemljo pade umetno spodbujen sneg.
Postopek je videti preprost, četudi v resnici ne gre vse tako enostavno od rok. Sodobni sejalci oblakov namreč še vedno ne morajo natančno povedati, kaj bo njihovo početje rodilo. Kljub tej osnovni negotovosti pa se modemi vremenarji sejanja oblakov poslužujejo vse pogosteje. Samo v Združenih državah Amerike, kjer se je nova veja znanosti rodila, deluje okoli 75 zasebnih in državnih ustanov, ki se ukvarjajo z „obliko-vanjem vremena?’. V lanskem letu so za povečanje padavin porabili
% kavbojke, edine v vasi, imenitno obdrgnjene, obdelane in £ * sploh nobel, saj jih ni nikoli zaupal niti materi, le sebi in 4 2 sirkovi krtači, te kavbojke so bile sedaj preč, bile so polne £
*ednji
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST SEVNICA
Razpisuje
prosta dela in naloge
TAJNIKA SIS ZA KULTURO občine Sevnica
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške, pravne ali politološke smeri;
— da ima organizacijske sposobnosti;
— da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na področju kulturne dejavnosti in da je družbeno politično aktiven;
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji Kulturne skupnosti Sevnica (za razpisno komisijo), T svobode 13, Sevnica, najkasneje v 15 dneh po objavi razpifu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pretf j razpisnega roka.	474/25—80
DES LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRŠKO, b. o
razpisuje javno prodajo
c°ra Pa se mil°sti. *e*hlj0Sl.tni belci S ln vsi so 'h hr C R°Znajo
v°ic bn>>a Lisjak Ve- Vsaj
134
Poglavar je velel pripeljati predse Unkasa, nato pa ga je vprašal v kakšnem jeziku govori k Manitouju. Mladenič je ponosno odgovoril v delavarščini: »V jeziku svojih očetov!« Preteče mrmranje je kakor piš pred nevihto spreletelo mohikanske vrste ob teh besedah. In celo prastari poglavar, ki je dotlej sedel kakor podoba brezčutne pravičnosti, je bil videti pretresen.
135
Nato je povzdignil glas: »Delavar, že dolgo hudih zim naš rod ni zagledal sonca sreče. In kdor zapusti svoj rod, kadar je v stiski, je dvojni izdajalec in ni vreden življenja. Otroci, storite z njim po nesmrtnih zakonih Velikega duha in po zakonih našega nekdaj mogočnega ter složnega ljudstva. Bolno mladiko je treba odrezati preden požene še novo brstje.«
rabljenega terenskega vozila, ki bo dne 25. 6. 1 trfJO ob 12. uri. Terenski avto ARO lutnik 1975 ima izklicno ceno 8.000 din.
Prometni davek ni zaračunar ceni.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10 odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
475/25-80
»SLOVENIJALES"
Lesna industrija Kočevje
Odbor za kadrovske zadeve in izobraževanje razpisuje na podlagi 23. člena SS o štipendiranju za šol. I. 1980/81 naslednje štipendije, za katere še ni zadostnega števila kandidatov:
1. VIŠJE IN VISOKE SOLE
Biotehniška fakulteta — lesna smer	2 štipendiji
Višja tehniška šola za varstvo pri delu	1 štipendija
FAGG — arhitektura	1 štipendija
2. POKLICNE SOLE
Strojni ključavničar	3 štipendije
Obratni elektrikar	3 štipendije
Pohištveni mizar	10 štipendij
Kandidati naj pošljejo prošnje na izpolnjenem obrazcu 1,65 ter priložijo:
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih ali frekventacijsko potrdilo,
— potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
— potrdilo o prejemanju otroškega dodatka ali prepis odločbe o prejemanju otroškega dodatka.
Vse informacije dobe kandidati v splošnem sektorju tukajšnje 00, ki tudi sprejema prošnje do vključno 31. 7. 1980.
485/25-80
ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, o. o.
TOZD ELA
NOVO MESTO, o. sub. o.
objavlja prosta dela in naloge
1. ORODJAR I.
2. ORODJAR II.
3. KOPIRNI BRUSILEC
4. REZ KAL EC
Pogoji:
Pod/ 1: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj Pod/ 2: poklicna kovinarska šola, 2 leti delovnih izkušenj Pod/ 3: poklicna kovinaiska šola, 2 leti delovnih izkušenj Pod/ 4: poklicna kovinarska šola, 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi.
480/25-80
TOVARNA OBUTVE TOZDMRE2A
,PEKO"TR2lC, n. sol. o.
objavlja
za svojo prodajalno v Krškem, C. krških žrtev 32, prosta dela in naloge
POMOČNIKA
Pogoji za sprejem:
— KV prodajalec,
— tri mesece delovnih izkušenj,
— poskusno delo dva meseca.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v Tovarno obutve PEKO, Tržič, v roku 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku oglasnega roka.
479/25-80
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ"
TOZD TRANSPORT
objavlja
prosta dela ih naloge za
3 DELAVCE PRI RAZKLADANJU PREMOGA
Pogoji:
— N K delavec
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— psihofizične sposobnosti za delo v 3 izmenah
— zaželen izpit B kategorije za priučitev voznika viličarja Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku razPisa-	484/25-80
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
NAČELNIKA ODDELKA ZA FINANCE
POGOJI: dokončana visoka ali višja šola ekonomsko-komer-cialne smeri in 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj.
Kandidati morajo obvladati slovenski jezik, imeti smisel za vodenje, organizacijo in delo z ljudmi ter ustrezne moralno-politične vrline.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO - Strokovna služba, Kidričev trg 3.
Kandidate bomo z izbiro seznanili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
486/25-80
KROJAŠKO PODJETJE
»KROJAČ” NOVO MESTO
vam nudi
UNIFORME VSEH VRST,
DELOVNE HALJE. DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA!
GLASBENA ŠOLA ..MARJAN KOZINA" NOVO MESTO bo dne 26. in 27. junija 1980 vpisovala nove učence za šolsko leto 1980/81, dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 15. do 17. ure (velja za oba dneva).
Vsi prijavljeni bodo sprejeti na podlagi sprejemnega preizkusa.
489/25-80
NON STOP
AVTO T A X I
ZVONE
PAVEG
&
telefon
22-744
Berite »Dolenjski list«
" —s
OSNOVNA SOLA ING. JANEZA MARENTIČA
PODZEMELJ
razpisuje javno licitacijo za prodajo
KOMBIJA IMV TURIST 1500, letnik 1974.
Licitacija bo v ponedeljek, 23. 6. 1980, ob 8 uri. Interesenti morajo pred licitacijo predložiti 10-odst. kavcijo.
473/25-80
V času od 5. do 10. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Olga Gnidovec iz Velike Loke - Romano, Vika Kašič iz Migolice - Mitja, Marija Stefanič iz Črnomlja - Marka, Marija Smalcelj iz Starega trga -Anico, Štefanija Fink iz Otočca -Primoža, Slavka Gril iz Dobindola -Mitja, Marta Jakubovič iz Podgorc
- Urško, Katica Željko iz Tribuč -Andreja, Anica Cej iz Metlike -Anamarijo, Silva Nadu iz Cužje vasi
- Vesno, Nevenka Bubnjič z Gornjih Sušic - Željka, Milena Urek iz Regerče vasi - Danilo, Berta Grmek
nja begina iz Gorenje Podgore — Sonjo, Marija RadoJ iz Hrasta Kseni-
iz Dolenjskih Toplic - Roberta, Marija Šegina iz Gore Sonic
jo, Tončka Uhan iz Metlike - Alenko, Majda Flak iz Pustega Gradpa -Petro, Marija Grm iz Podbočja -Jasmino, Francka Murn z Dvora -Mateja, Stanislava Žabkar iz Kržišča
- Majo, Vida Malenšek iz Strekljcv-ca - Natašo, Milena Železnik iz Krmelja - Tomaža, Breda Mavsar iz Krfkega - Nino, Rozalija Zoran iz Herinje vasi - Andrejo, Breda Zupan iz Kladja - dečka, Marija Lužar iz Mirne peči - dečka, Ljudmila Glušič iz Kaplje vasi - dečka, Ivanka Rogina iz Velikega Ncrajca — deklico, Sara Pavliha iz Črnomlja -dečka, Štefka Zalokar iz Dmovega
- deklico in Anica Skubc iz Srednjega Lipovca - Gregorja. - Čestitamo!
1
%
Novomeščani dajo šest brigad
Na zveznih in republiških mladinskih akcijah bo letos sodelovalo 300 mladih iz novomeške občine — Prijavljenih za eno brigado več, kot so računali!
Letos je odziv med mladimi za sodelovanje v brigadah izredno velik, saj so računali na S brigad, pa jih bo 6 in še vsi interesenti niso prišli na vrsto. Zlasti veliko pioniijev si želi v brigado, medtem ko je študentov sicer nekaj več kot lani, še vseeno premalo, med srednješolsko in delavsko mladino pa je kot vsako leto lepo število prijavljenih.
Prva novomeška brigada Vinka Paderšiča - Batreje že dela v Slov. goricah na republiški akciji in se prihodnii teden že vrne. Julija gre na Rc ko na zvezno mladinsko akcijo Biigada Marjana Kozine, ki bo gradila višinski vodovod, Brigada Baza 20 pa bo delala na Goričkem.
V avgustu bodo Novomeščani iz Brigade Katja Rupena delali v Kragujevcu na zvezni akciji, pionirska brigada gre ta čas v Istro, še ena
pionirska brigada, ustanovljena naknadno, pa bo delala v Suhi krajini. Poleg tega bo šlo še 20 novomeških fantov in deklet v regijsko delovno brigado, ki bo julija v Bohinju.
V delovnih organizacijah imajo lep posluh za mladinske delovne akcije, saj imajo izkušnje, da se mladi lam ne nauče zgolj fizičnega dela, marveč si pridobe tudi nemalo teoretičnega, političnega in ekonomskega znanja, pa tudi izkušenj
VRTEC NA OBISKU - V Novem mestu je več novih otroškovarstvenih ustanov, toda še vedno velja, da je lokacija najstarejšega vrtca na Ljubljanski cesti najlepša in pravzaprav edinstvena zaradi lepih zelenih, z drevesi posajenih površin. Prav zato otroci iz drugih vrtcev hodijo tja iia obisk. Na posnetku so malčki z Drske, ki so se prišli igrat k vrs tnikom na Ljubljansko cesto. (Foto: R. Bačer)
Več pušče, manj polja
Stanje kmetijstva v občini je kritično
Predsedstvo občinske konference SZDL je pred kratkim obravnavalo poročilo o stanju kmetijstva v občini in možnostih razvoja te panoge v bodoče. Stanje je tako, da teija nujne ukrepe in akcijo.
V zadnjih devetih letih se je število kmečkega prebivalstva naglo manjšalo, saj je odstotek kmečkega prebivalstva padel od 33,3 na borih 16,7 odst. Število kmečkih gospodarstev se je v tem času zmanjšalo od 3920 na 2903, vse manj pa je tudi obdelane zemlje. Podatki pričajo, da je bilo še leta 1970 čez 13.000 hektarov njiv in vrtov, v letu 1978 pa je bilo samo še 12.945 hektarov njiv.
Nazadovanje se kaže tudi v hektarskih donosih v primerjavi s' slovenskim poprečjem. Tudi tehnična opremljenost dolenjskih kmetij je slabša kot v Sloveniji. Kljub temu število traktorjev presega potrebe in so glede na majhne površine posestev neizkoriščeni. Pretežno jih uporabljajo za prevoz. Na novomeškem območju tržne presežke v proizvodnji hrane predstavljajo le krompir, deloma goveje meso in mleko, medtem ko na domačem terenu ne pridelajo dovolj žita, zelenjave, sadja in celo jajc, da bi krili oskrbo.
Čeravno so dani vsi naravni pogoji/ z a zagotovljeno samooskrbo prebivalstva, motajo z drugih področij „uvažati” pridelke.
Ti in pa še vrsta drugih podatkov, zlasti iz družbenega sektorja kmetijstva, pričajo, da je nujno potrebno pomagati kmetijstvu na noge, toda ne le z dobrimi željami in nasveti. Obema kmetijskima zadrugama, no-v omeški in žužembeeški, za uresničitev razvojnih načrtov manjkajo lastna sredstva, da bi sploh lahko .dobili bančne kredite.
S šiišo družbenopolitično akcijo, ki je tako rekoč že stekla, bodo skušali v novem petletnem obdobju začrtati pota kmetijstva tako, da bodo rezultati doseženi v čim krajšem času.
R. B.
pri svobodnih dejavnostih, kar v* lahko s pridom uporabijo v delovniH organizacijah.	.	,L
Prav tako pa skoro vsi večji delovni kolektivi iz novomc® občine z razumevanjem prevzemajo patronat nad posameznimi brigad*-mi, čeprav gre pri tem, tudi » finančna sredstva. Pred odhodom republiške in zvezne mladin»e delovne akcije se mladi urijo d°ml' V lokalnih delovnih akcijah in^j0 izobraževalne ure, pri fizičnem d«11 pa si pridobijo potrebno kondicij0,
zdatnipripombT>
TODA...
Predlog zazidalnega načrta M pokopališče na Marofu je javno razgrnjen na hodniku stavbe občinske skupščine, v sosednji sobi pa je tudi knjiga za vpisovanje pripomb občanov. Knjiga je imela 11. junija eno samo pripombo, še ta je bila nepodpisana. Glasi pa: „So pripombe nekaterih občanov, da obstaja možnost pronicanja vode iz pokopališča do niže ležečih naselij, kjer so vodovodne cevi. Vsekakor gre za tehtno pripombo, če ima osnovo.
Skoda pa, da je samo ena, kajti poznavalci razmer bi šli stavit, da se bo spet sprožil plaz pripomb zoper novo pokopališče, ko bo že zgrajeno . ..	^
Konec maja letos je bilo v novomeški občini 3041 članov Zveze komunistov, od teh je bilo v letošnjem letu sprejetih 169. In skoro vsi novi so predhodno obiskovali seminar! Med novospreje-timi člani v letu 1980 jih je 106 s področja gospodarstva, 11 iz prosvete, 19 iz zdravstva in 11 iz javne
Spet 169 novih
Vrste komunistov v novomeški občini se tudi letos krepijo
uprave, ostalo so posamezniki. Od teh je 101 starih manj kot 27 let, kvalifikacijo jih ima 61, srednjo izobrazbo 49 in visoko ali višjo šolo 62 novih komunistov.
Po številu novih članov Zveza komunistov v novo; meški občini letos sicer ni izjemno narasla, marveč v okviru podatkov iz prejšnjih let, opaziti pa je v zadnh dveh mesecih velik interes z* sprejem v članstvo.
Pomembna novost za °j' ganizacijo pa je dejstvo, so letos sprejeti člani dob«' osnovno teoretično znanj® in tudi nekaj praktičnih napotkov za delo, že pr® tem, ko so dobili v rol^ partijsko izkaznico, kar j®
* -	-	-	veli*
ideološkem
napredek.
pogledu
Novomeška kronika
... .   .. _
• ••
V novomeški občini obstaja predelava mesa edinole v manjšem obratu v Kandiji, kjer pa bo možno delati le do leta 1982, potem bodo morali obrat zapreti, ker ne izpolnjuje mini malnih tehničnih pogojev, čeravno je kvaliteta predelave v primeri z drugimi zelo dobra. Cimprej zgraditi novo predelovalnico mesa s hladilnicami je opozorilo, ki ga kmetijci ponavljajo že nekaj let, toda zaman. Ker gre za večjo investicijo, pomembno in potrebno za vso občino, kmetijska zadruga sama pa ni sposobna prevzeti investi-torstva s finančne plati, bo potrebno združevanje sredstev celotnega združenega dela.
MLADI IKEBANARJI - Hortikulturno društvo je v okviru mladinskega krožka na gimnaziji 12. junija organizirala razstavo ikebane kot zaključek tečaja. Za ikebano je med dijaštvom precej zanimanja, razstava
£a je pokazala, da je med tečajniki : nekaj pravih „mostrov”. Tečaj ikebane je vodila Andreja Mum.
ZAHVALA ZA NASTOP -Občinska konferenca mladih je pred dnevi prejela pismo Majde Poljanšek, predsednice republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, v katerem daje Novomeščanom vse priznanje za uspešen nastop v Beogradu ob dnevu mladosti. Se posebej pa se zahvaljuje Ruži Kovačič za njen strokovni in organizacijski prispevek k prireditvi.
TRŽNICA BOGATA - Tudi v ponedeljek je bila tržnica bogato založena. Lepo vreme je izvanilo na plan številne kupce in prodajalce, tako da so se komaj prebijali med stojnicami. Češnje so bile najlepše iz Brkinov, solata pa je šla najbolje v promet z domačih vrtov. Sc vedno je veliko zanimanja za sadike poznejše zelenjave.
LE DVE DEKLICI - P^Lci den sta v novomeški Por>L|obič rodili dve meščanki: Katica O z Glavnega trga 16 - deklico ^ „ lena Luzar z Drejčetove P° Brigito.
• ••
- Ena gospa je	očn°
začela v zadnjem čas pfjvflt; stabilizacijsko obnaSrnJ0 zdaj ne čenče je s koleg* tel®(°." izmenjala po službe ^ ^aj nu kar petnajs^13* P° P pa to rtori le šestkrat p
pa
ure
DOLENJSKI UST
Prihodnje leto računajo predvsem na večji dotok tujcev
Podatki za prvo trimesečje kažejo, da se je izguba v tozdu „Ter-me, v tem času povzpela na 6,844.000 dinarjev. To seveda ni nobeno presenečenje spričo ogromnih kreditnih obveznosti, ki °”?menjujej° dohodek kolektiva. Razen tega je bilo to neke vrste poskusno obdobje, ko naj bi se življenje in ddo v novih zdraviliških objektih uteklo v normalne tirnice. “
..Terme” so bile prve mesece sla-	V zdravilišču imajo zdaj 110 le-
zasedene, najslabše je bilo v mar-	žišč, od tega 110 v Zdraviliškem do-
ti, ko so imeli zasedenih komaj 20 st. zmogjjivosti. Večje število tuj-pV£.nuiakujej° k*e prihodnje leto. ogodbe z njimi so začeli sklepati v nK^v k' hotel zasedli, so se mili na naše zdravstvene skup-^a paciente so predvideli no-irve v „Termah” in zmanjšali čakalno dobo na minimum.
GOZDARJI slavijo tridesetletnico
Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva v Brežicah bo 27. J wja slavil 30. obletnico obstoja e ovne organizacije in delavskega ^Soupravljanja. Slovesnost bo v Kostanjevici, za govornika pa so nanj° Iva Marenka, pred-. i_n a republiškega komiteja za SR«tlJStV°’ gozdarstvo in prehrano ■ Ob tej priložnosti bodo v rMsU 6V*C' 0<^r*' gozdarsko
Novo v Brežicah
in	KOPALIŠČA - Sobotna
in hf j vr°č>na sta po muhasti iaw2 l P0lnladi prvič privabili v cev d 22606 nekaj tisoč kopalki, °8uninejši so se odločili za p&J Krki, ki pa je bUa še osvlS ■ ,*a<^na. zato pa tembolj so i J?, a' ^r* 30 stopinjah v senci 5016 redki vzdržali na suhem.
.DELAVNICA V OPUŠČENI SO-yej~j ,že> da šola v Skopicah ne bo na . , 8° samevala in da so priprave u^nov, tev invalidske delavnice delal1B° naPredovale. V njej naj bi
inval-H ne*caj ve^ lcot Polov'co Da k- 0V’ Proizvodni program zanje delo za80tovili s kooperantskim j.I,“rn’Omogočili bi ga na primer P^!Djka’ S°P- Celuloza - tozd inJSu .	Iskra in razne
mvalidske delavnice.
mu in 300 v Termah. Te naj bi bile letos zasedene 70-odstotno, zdraviliški dom pa 90-odstotno. Tako računajo v Termah na 64.554 nočitev in v Zdraviliškem domu na 80.446. Razen tega planirajo še 11.700 nočitev v gradu Mokrice in 15.000 v kampu. Vse to skupaj znaša 171.700 nočitev, od tega 17.700 nočitev tujih gostov, kar je še enkrat toliko kot lani.
Večji obisk tujcev pričakujejo prihodnje leto. Predstavniki tujih agencij si letos šele ogledujejo objekte in odnašajo s seboj prospekte, cenike in razglednice, da bodo dopustnikom lahko postregli z izčrpnimi informacijami. Terme Čatež bodo že letos prišle v prospekt Kaufhofa v Zahodni Nemčiji, od česar si obetajo večje zanimanje tujcev za enega
PRED POKLICNO ODLOČITVIJO
Posavska strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje ter SIS za zaposlovanje občine Brežice sta letos prvič organizirali tekmovanje pod naslovom ,.Razmišljanje pred izbiro poklica". Tekmovanje je bilo pred iztekom šolskega leta v celodnevni osnovni šoli na Bizeljskem. Na njem so se srečali učenci petih osnovnih šol brežiške občine, da bi nazorno pokazali, kako so pripravljeni na življenjsko odločitev - na izbiro svojega bodočega poklica. Največ znanja in razgledanosti so pokazali Brežičani. Za njimi so se zvrstili osmošolci z Bizeljskega, iz Globokega, Velike Doline in Dobove. Zastopali so 330 učencev, ki so letos zapustili osnovno šolo.
V.	P.
*
brežiški vesti
ZADNJA PREIZKUŠNJA — Posnetek je z zaključnega kviza na temo preprečujmo požare” v brežiškem prosvetnem domu. Na tekmovanju je sodelovalo 169 pionirjev iz 31 odredov, v finalni del pa se je uvrstilo devet ekip. Mladi so s svojim znanjem prijetno presenetili organizatorje prvega tovrstnega tekmovanja v Sloveniji. (Foto: J. Teppey)
Kruh za danes in za jutri
Občani krajevnih skupnosti Senovo in Brestanica so veseli nove tovarne
Poskusna proizvodnja na stroju za izdelovanje valovitega kartona tovarni TES Brestanica teče od 5. maja dalje, 7. junija pa je bila ttdna otvoritev. Za obe krajevni skupnosti, senovško in brestaniš-> je ba to vdik dogodek, nov korak do hitrejše ta gospodarskega aPredka doline.
Cj 0Vesnost' so sodelovali učen-s o " osnovnih šol, pihalna godba Brp,!'0Ve8a *n moški pevski zbor iz sv-, a£“5e- Na predlog delavskega ^‘a.TES je DO .JDjuro Salaj” ob
«anii il°?n,osti P°delila najvišji priz-hi,.x_ kolektivu Rudnika Senovo in
stroja za izdelovanje valovite lepenke Jože Kuplenik, ki je z veseljem povedal, da so bile že skoraj vse praktično izpeljane. J. TEPPEY
je direktoiju Papir-Konfekci-VarneTpedne zaslu8e P1* snovanju to-n tem so poudarili zavzetost
pO ČEM NA MORJE?
V Nerezinah in v Poreču bodo starii?'Iet0s lall*co letovali še po . h cenah. Krška počitniška podpn°st ni namreč prav nič ležišs	n'l‘ penziona niti
oskrk ^ Poreču je dnevna odra l* Vec*no 150 dinarjev za 10 h'	d‘narjev za otroke do
do' t	60 dinarjev za otroke
nai '. leta starosti. Dnevna 100 ma h'^06 v Nerezinah je j amarjev oziroma 25 dinar-JCV za oseba
Rudnika, kije z veliko odgovornostjo iskal rešitev za ljudi teh krajev v času, ko energetika še ni bila deležna večje družbene pozornosti.
Nova tovarna je veljala 150 milijonov dinarjev in je bila v celoti grajena na kredit. „Zaradi tega so pred sedanjim in bodočim kolektivom izredno odgovorne naloge, zlasti še, ker tudi za valovito lepenko primanjkuje papirja,” je dejal direktor Jože Habinac.
Letos je bodo napravili 12.000 ton, dobro polovico manj, kot je zmogljivost stroja. V tovarni računajo za sedaj s 135 zaposlenimi. Na sedanjem kolektivu slonijo velika bremena, saj bodo prav ti delavci, ki sodelujejo pri zagonu tovarne, postali učitelji mladih kadrov za poklice v kartonažerski stroki. Pa ne samo to. Z mladimi delavci so sklenili skupaj graditi samoupravo in jih vključiti v druženopolitično delo. Tudi za inovacije imajo v tem kolektivu izreden posluh. Največ pobud za izboljšave je doslej dal delovodja
UTRUJENE DELAVKE
Delo v konfekcijski industriji je zelo naporno, zlasti v šivalnicah. V Krškem smo na primer zvedeli, da v obdobjudol977 v Labodovih tovarnah niti ena šivilja ni dočakala polne delovne dobe za strojem. Tiste, ki niso bile invalidsko upokojene, so bile prerazporejene na režijsko delo, ker je manj utrujajoče. Za delo v tej stroki pa je značilno tudi to, da so zaslužki zelo majhni.
KRŠKE NOVICE
Se eno pobratenje? -
Prireditev za prvi praznik leskovške krajevne skupnosti se je udeležila tudi delegacija krajtvne skupnosti Lovas v SR Hrvatski. Na pobudo Odbora ..Slovenskega bataljona I. krajiške brigade” bosta obe skupnosti poslej tesneje sodelovali. Na pogovorih o tem so se domenili za prve stike, ki naj bi jih od jeseni naprej navezovali dve osnovni šoli, kasneje pa šc drugi.
VABILO NA OGLED - V zadnjem času smo v Krškem opazili ne! ; velikih tabel s preglednim naču -m Krškega in označenimi objekti "n znamenitostmi, ki sijih je vredno ogledati. Dobrodošlica, ki je na njih zapisana, velja v prvi vrsti izletn\kom-turistom, ki jim bodo te table dobrodošle pri odločitvah, kam sc v tem mestu usmeriti.
SE TESNEJE - Uradni pogovori delegacij krške in pobratene občine Bajina Bašta so bili med obiskom „VIaka bratstva in enotnosti” izjemno plodni. Med drugim so na njih sklenili, da v obeh občinah ustanovijo 3-članski komisiji, ki bosta pripravili predloge za gospodarsko sodelovanje in ki naj bi jih po uskladitvi vnesli v srednjeročne programe družbenoekonomskega razvoja 1981-85.
A. Sinkovič bo zdaj lahko pital do 28 glav živine — Očetovo delo bo dediščina za sina z znanjem
Za šestčlansko družino Sin-kovičevih z Dolnjega Brezovega se bodo, kakor za že dokaj številne kmetovalce v sevniški občini, pričeli boljši časi. Ne bi mogli reči, da je bilo doslej težko shajati na 24 hektarih zemlje (od tega 8 ha obdelovalne), toda brez dvoma bodo Sinkovičevi z novim hlevom bolje živeli.
44-letni gospodar Avgust Sinkovič pove, da odločitev ni bila težka. „Hrane je bilo preveč, živine pa premalo. Zato smo morali stari hlev podreti in zgraditi novega. Brez pomoči sosedov, kovinarjev, mizarjev in zidarjev prav gotovo ne bi uspeli, nikakor pa ne v trinajstih mesecih na temelju starega hleva postaviti sodoben objekt”
Ko Sinkovič pripoveduje, kdo mu je maja lani in še prej precej pomagal pri odločitvi, da se loti zahtevne naložbe (po predračunski vrednosti je veljala 105 milijonov dinarjev, danes pa že precej več), ne more mimo sevniškega kmetijskega kombinata. Njihov strokovnjak Lojze Rupar jim je stal ob strani od pričetka gradnje hleva in tedaj, ko je bil nasvet najbolj potreben. „Nekoč, ko smo ga nujno potrebovali, se je strokovnjak TOK obrata za koope-
racijo, ki mi je pomagal s 25 milijoni posojila, pripeljal celo s kolesom iz Boštanja, po slabem makadamu,” ne pozabi omeniti hvaležni kooperant.
Nekdanji sosed, upokojeni železničar Ivan Slemenšek iz Sevnice, je pomagal pri gradnji od prve lopate. Razumljivo je, daje bil ves čas poleg tudi zidarski mojster Pavle Mirt, ki je spravil pod streho že več kot 20 podobnih hlevov. „Hlev je bilo precej bolj zahtevno graditi kot onega pri Golobovih z Dobja, saj bo služil za konje, prašiče in govedo,” pripomni zidanici mojster, ki sodi med boljše, zato ga ponekod čakajo že dve leti. Pri Cerjaku na Miškem vrhu bo skušal znova potrditi ugled pri novem hlevu.
Gospodarja Sinkoviča povprašamo tudi o pričakovanih učinkih novega	gospodarskega poslopja.
„Doslej smo pitali 8 do 10 glav, po novem bomo lahko pitali do 28 glav govedi. Večji mlečni proizvodnji (na dan zaenkrat oddamo do 23 litrov mleka), se bo morda čez čas pridružila še prašičereja. Bom videl, kje bo boljša cena.”
Eno je zanesljivo: 154etni sin Jožko, ki bo jeseni šel v novomeško kmetijsko šolo na Grmu, bo lahko ob vsej mehanizaciji, silosu in novem hlevu dobro uveljavil pridobljeno znanje na vzorni kmetijL PAVEL PERC
Z DELOM DO PROSTOROV -Takole so sevniški mladinci poprijeli za lopate in samokolnice, ko so ob pomoči komunal cev urejali prostore za delovanje mlaaine v mestu. Plod udarniške akcije sta dva že skoraj izgotovljena prostora ob zgradbi občinske skupščine. (Foto: P. P.)
SEJA KONFERENCE ZK
Na ponedeljkovi seji pro-gramsko-voiilne konference ZK občine Sevnica so komunisti razpravljali o družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah v občini, sprejeli programsko usmeritev ao maja
imaja 1981 ter izvolili predsednika, sekretaija in tri člane komiteja OK ZK.. Več prihodnjihč.
SODOBEN HLEV - Takale so potekala zaključna dela pri hlevu, ki bo lahko služil tudi za konje in prašiče. (Foto: P. Perc)
SEVNIŠKI PABERKI
CESTNA SLUŽBA PRI SEVNI-SKI krajevni skupnosti je namestila minuli teden nova ogledala na treh črnih točkah v Boštanju in Sevnici. Za večjo varnost v prometu je poskrbljeno v Boštanju na križišču, v Sevnici na zoženi cesti ob Kmetijskem kombinatu in v Šmarju na nevarnem ovinku od gostilne Križišče proti nadvozu.
SEVNISKO TURISTIČNO DRUŠTVO je razpisalo tekmovanje med krajevnimi skupnostmi sevniške občine v urejenosti krajev. Posebna komisija društva, ki bo poleti pregledala vse kraje, bo ocenjevala splošno urejenost kraja, stanovanjskih hiš, okolice, cest, čistočo vodotokov in urejenost smetišč ter čistočo gostinskih in trgovskih lokalov. Najlepše urejena krajevna skupnost bo prejela posebno priznanje.
Bo vrtec v Mokronogu?
Kljub pomanjkanju sredstev se program ne sme krčiti
Na dnevnem redu 9. seje zbora uporabnikov in izvajalcev Skupnosti otroškega varstva v trebanjski občini, ki je bila sklicana za včeraj, je bua tudi obravnava realizacije finančnega načrta za prvo trimesečje.
Čeprav sedanje stanje, sodeč po poročilu, še ni težavno, pa obeti za prihodnost niso veliki. Posamezne postavke iz programa namreč ne smejo biti bistveno okrnjene, kljub temu da se je proračun smel povečati samo za 16. odst. Tako je bilo v začetnih razgovorih o realizaciji programa rečeno, naj bi ne organizirali šole v naravi za najmlajše otroke in za socialno šibke. Kasneje pa je bil sprejet predlog, naj bi sredstva za ta
namen dobili iz rezervnih sredstev. Določen primanjkljaj sredstev naj bi se pojavil tudi zaradi popolnejše kadrovske zasedbe. S 1. septembrom mora namreč ob koncu za tri na novo nastavljene vzgojiteljice prevzeti breme skupnost. Prav tako bo manjko sredstev za potujoče vrtce, še posebej za območje krajevne skupnosti Trebelno, kar bi moralo biti realizirano že lani. In kar je najhujše: zmanjkalo bo sredstev za gradnjo vrtca v Mokronogu.
Kako pa so se o tem stanju izrekli delegati na seji zbora, bomo poročali v eni izmed naslednjih številk našega časnika.
Čebelarstvo le napreduje
Ivan Podpadec iz Dolnje Nemške vasi ima 130 panjev
Nekdaj je imela vsaka malo bolj trdna kmetija svoj uljnjak, ki je bB kmečki hiši s pisanimi panjskimi končnicami tudi nekakšen okras. Seveda je bil tak uljnjak predvsem vir dragocenega medu.
Zdaj ni več toliko čebelnjakov, pa tudi čebelarjev ne, vsaj takih ljubiteljskih ne. Tako tudi Ivan Podpadec iz Dolnje Nemške vasi dolgo časa ni mogel ostati amaterski čebelar. Že štiri leta mu je to edini poklic. Na skrbi ima 130 panjev, z njimi pa prideluje med in cvetni prah. Na vsak panj pridela do 5 kilogramov medu, cvetnega prahu pa 2 do 3 kilograme od konca maja do konca junija. Pravi, da si s tem delom ni kdove kako pomagal, saj ima s čebelami po ves dan delo. In glede na to mu niti ne ostane kaj dosti denarja.
„V zadnjem času sc je odnos so čebelarstva malo izboljšal. K
temu je pnpomogel organiziran odkup, pa tudi vse večje povpraševanje po medu. Med namreč za mnoge ni le hranilo, marveč tudi zdravilo. Hkrati so zdravilo tudi drugi čebelji pridelki. Čebelarji smo najbolj veseli, da so prenehali v takšni meri škropiti, zlasti pa, da so našli sredstva, ki čebelam ne škodujejo tako.”
Čeprav Podpadec sam ne je medu, pa vendarle meni, da je treba čebelarstvo podpirati. Tako med drugim meni, da bi lahko namesto dragih uvoženih viskijev raje pili medica Kako pa bo s čebelarstvom v bodoče, tudi ne sme biti odvisno samo od volje posameznikov in njihovega navdušenja. Za propagando bo treba več narediti. Tudi muzej v Lanšprežu bo služil tem namenom, zato Podpadec v celoti podpira to zamisel.	j.	SI	MCI	C	j
•TRIMESEČNI REZULTATI
Na seji občinske konferenco ZK Trebnje, ki je sklicana za petek, 20. junija, bodo med drugim razpravljali tudi o doseženih gospodarskih rezultatih v prvem trimesečju. Hkrati bodo člani konference dali svoje mnenje o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu in o predlogu kadrovske izpopolnitve CK ZKS in CK ZKJ.
KDAJ BO OKOLICA UREJENA?
Krajevna skupnost Šentrupert je s trebanjsko izobraževalno skupnostjo podpisala pogodbo o ureditvi okolice šentruperške osnovne Sole. Dela so v glavnem opravljena, zdaj pa bi bilo treba urediti še širšo okolico šole. Tu so kupi zemlje pa še odtočni jarek, oboje bohotno zaraščeno z nič kaj uglednim plevelom. Kdaj bodo te lepotne napake odpravljene, se sprašujejo mnogi krajani v tej krajevni skupnosti Toda odgovora še niso dobili
Iz kraja v kraj
ŠKRBAST ZID - Ruševine mokronoškega gradu so zdaj za silo konzervirane, tako da je med njimi skoraj idealen prostor za letno gledališče. Vendar je tu in tam opaziti, da se zid kruši. Zal pa se zdi, da se ne kruši sam, ampak mu verjetno pri krušenju pomagajo nočni obiskovalci. Po zakonu o prostem padanju kamen namreč ni bi mogel z zidu skočiti nekaj metrov daleč. Ob tem se torej zastavlja vprašanje, kako zaščititi ostaline preteklosti
BETON NA CESTI - Vaščani Prelesja so si pri krpanju lukenj na asfaltni cesti, ki pelje skozi njihovo vas, pomagali na izviren način: luknje so preprosto zamazali z betonom. Asfalt je kljub izrednemu pomanjkanju cementa še vedno zelo dragocen material.
»Terme” se kopljejo v izgubah
S hlevom v boljše čase
PIONIRJI NA PARTIZANSKI MAGISTRALI
V začetku julija se bodo brigadiijem v naselju v Kotu pri Semiču pridružili še pionirji iz Črnomlja. OK ZSMS Črnomelj namreč pripravlja pionirsko brigado, ki bo v dveh izmenah po en teden delala pri urejanju robnikov na partizanski magistrali: v vsaki izmeni bo delalo po 20 najmlajših brigadirjev. Seveda bo njihov delavnik krajši: delo bo trajalo po štiri ure na dan, ostali čas pa bodo koristno zaposleni z raznimi interesnimi dejavnostmi.
Premalo urejenih strelišč I Bolje delati in več izvažati
Iz bogate dejavnosti strelcev v črnomaljski občini
ČRNOMALJSKI DROBIR
OPEČENI HRBTI - V ponedeljek jih ni bilo malo, ki so, brž ko so prišli v službo, sodelavce najprej opozorili, naj sc jih nikar ne dotikajo, zlasti ne po ramenih in hrbtih. ..Krivec” za to je prvi letošnji res poletni konec tedna, ko je soncc žgalo na vso moč, marsikdo pa je soboto in nedeljo preživel pri sušenju mrve, kjer človeka kaj rado pr ;več ožge. Če bo šlo tako naprej, bo tudi Kolpa kmalu dovolj topla za kopanje. Sicer pa je že skrajni čas, saj ima poletje že krepko zamudo.
PODJETNI SOKC1 - Da so Semičani podjetni ljudje, najzgovorneje pričajo dejstva:	iz nekdaj
mijhne in revne vasi so naredili di jgi največji kraj v občini z močno industrijo. Izkazali pa so se tudi na drugih področjih, med drugim tudi ni zabavnem. Prav te dni tečejo zadnje priprave za nedeljske »semiši : igre, kijih po zgledu „iger brez n ja ’ že šesto leto prirejajo v St miču.
RJDARJl NA VINICI - Po republiški reševalni akciji slovenskih rudarjev v kanižarskem rudniku so se rudarji iz vse Slovenije napotili na Vinico, kjer so na kopališču pripravili tovariško srečanje. Člani trinajstih ekip iz vseh slovenskih rudnikov so se tu pomerili v športnih in športno-zabavnih panogah. Tako vaja kot tovariško srečanje sta povsem uspela.
V črnomaljski občini se s strelstvom organizirano ukvaija več kot 600 članov občinske strelske zveze, ki delujejo v 24 sekcijah in treh družinah. Na nedavnem občnem zboru so dosedanjemu predsedniku zveze Zvonetu Planincu, ki je to delo uspešno opravljal kar šest let, izročili priznanje in plaketo Strelske zveze Slovenije, za novega predsednika pa izvolili Mileta Vrgo.
Strelci, katerih pomen v okviru splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je precejšen in ki so prav na tem področju že do sedaj veliko naredili, si prizadevajo, da bi v vsaki večji delovni organizaciji in šoli imeli strelišče za zračno puško, na katerih bi lahko usposabljali dobre strelce. Le dvoje urejenih strelišč v občini - v Črnomlju in Semiču -je očitno premalo. Kazalo je, da bodo v črnomaljski občini končno dobili sodobno strelišče v Dragovanji vasi, vendar je ta akcija v zadnjem času zastala.
Črnomaljski strelci so tudi predlagali, da bi pobrateno strelsko društvo iz Duge Rese sprejeli med dolenjska društva, saj se tamkajšnji strelci že vseskozi udeležujejo tekmovanj, kijih prirejajo ob občinskih praznikih občin v Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem in Dugi Resi. Poleg
POBRATENJE NA STRA2NEM VRHU
Zadnjo soboto so na Stražni vrh prišli predstavniki ljubljanskega Sapa- Viatorja in reškega Autotran-sa. Na srečanju v okviru ttadicional-nega sodelovanja in obiskovanja pobratenih mest Ljubljane in Reke so predstavniki obeh delovnih organizacij izmenjali listine o pobratenju in se dogovorili za še večje sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Goste je v imenu krajevne skupnosti Talčji vrh pozdravil Alojz Gabrovec, ogledali so si muzej baze 24 in položili venec k spomeniku padlim krajanom. Gostom je črnomaljska folklorna skupina zaplesala belokranjske ljudske plese.
tega da črnomaljski strelci organizirajo večja tekmovanja, pomagajo tu- [ di pri organizaciji in izvedbi sindikalnih tekmovanj ter tekmovanj v delovnih organizacijah. Dobro sodelujejo tudi s črnomaljsko in semiško osnovno šolo, saj imajo 11 inštruktorjev, 15 sodnikov in nekaj mentorjev, kar pa je še premalo. Boleča točka je tudi pomanjkanje sodobnega orožja in druge opreme, kar pa je precej draga Kljub temu dosegajo strelci na večjih tekmovanjih lepe uspehe, med drugim so že dvakrat osvojili prehodni pokal v regijskem tekmovanju.
RAZSTAVA OPREME CIVILNE ZAŠČITE
Ob jutrišnjem dnevu civilne zaščite je črnomaljski občinski štab civilne zaščite v gasilskem domu v Črnomlju pripravil razstavo opreme in sredstev civilne zaščite. Jutri in pojutrišnjem bodo torej v gasilskem domu na ogled oprema in sredstva, ki jih uporabljajo enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in specializirane enote.
Izkoristiti možnosti za boljše gospodarjenje, sicer bo standard padel
TAKO KOT NEKDAJ - Tako kot so nekdaj z zelenim Jurijem od hiše do hiše hodili tudi otroci in ga napovedovali z zvoki iz lubja zvitih rogov, se tudi dandanes za jurjevanje mladi fantje in dekleta oblečejo v narodne noše, kako se iz leskovega lubja zvije rog in zapiska vanj, pa jih res ni treba učiti.
Važnejše od tega se mi zdi dejstvo, da godba je, da ima tradicijo, da je dala svoj pečat življenju kraja, da je šla skozi njeno šolo vrsta generacij, ki so osmislile
SPREHOD PO METLIKI
VELIKO PROMETNIH ZNAKOV JE videti, kot bi jih obgrizla velika žival: ostalo jih je samo še pol, tako da lahko z njih preberete polovično ime kraja. Jasno je, da jih je poškodovala preobiestna človeška roka, vračajoča se skupaj s pijano glavo domov iz gostilne. Ne bi bilo odveč, če bi kdo pričakal vročekrvneže v zasedi, jim stresel hlače ter jim naredil pridigo o tem, kako moramo čuvati skupno lastnino. Pa kak dinarček kazni jim tudi ne bi škodil.
UČENKE POKLICNE SOLE BETI so bile pred dnevi na strelišču, kjer so ciljale v tarče s puško M-48. To je bilo že njihovo drugo streljanje, saj so jeseni imele podobno vajo. Rezultati so pokazali, da se z dekleti ne gre šaliti in da znajo uporabljati puško enako dobro kot šivalni stroj ali kuhalnico. No, te dni pa morajo pokazati vse svoje znanje, kajti šola bo vsak čas zaprla svoja vrata do jeseni, v spričevalih pa ne sme biti slabih ocen.
OSMI RAZREDI OSNOVNE SOLE so predali ključ učenosti učencem sedmih razredov. Ceremonija je bila v avli osnovne šole, kjer ni manjkalo smeha, zafrkancije in pikrosti na račun učiteljev, marsikomu, ki se je poslavljal od osnovnošolskega živžava, pa je bilo tudi tesno pri srcu ob spoznanju, da je kar prehitro minilo obdobje otroštva in da bo treba v prihodnje ostreje zreti življenju v oči.
metliški tednik
svoje življenje z igranjem, z glasbo. In to v Metliki, kjer ima mlad človek veliko več možnosti zaviti v gostilno, kot pa priključiti se kateri od amaterskih skupin.
Praznovanje visokega jubileja bo tudi priznanje vsem kapelnikom, pokojnim ali še živečim, ki so kdaj stali s taktirko v roki pred Mestno godbo metliško. To so bili: Lavoslav Čolnar, Vincenc Sturm, Franc Golob, Karel Kresal, Karel Langer, Janez Skof, Jože Finžgar, Josip Podbregar, Ivan Drobnič, Silvo Mihelčič, Ivan Jerina. Ivan Jerina uspešno vodi pihalni orkester tudi danes.
Dolgoletna tradicija Mestne metliške godbe priča o tem, da je zrasla njena dejavnost iz ljudi, da ima metliški človek te vrste glasbo za svojo, sicer bi šlo vse po gobe, kajti v zgodovini godbe so bile tudi krize, ki pa so jih napori ljudi premagali, preprosto zato, ker bi bilo mesto in
Značilnost zadnje seje združenega dela občinske skupščine Kočevje, ki je bila minuli petek, je bila, da delegati skoraj niso posegali v razpravo, čeprav so bile na dnevnem redu zelo pomembne točke, kot: gospodaijenje lani, stabilizacija in ukrepi ZIS, oblikovanje in razdeljevanje dohodka in osebnih dohodkov, poročilo o delu SDK in inšpekciji itd.
Godba je vtisnila kraju pečat
Metliška mestna godba praznuje 130-letnico delovanja — Od koncertov do pogrebov
Medika bo 6. julija preplavljena z modro barvo in z zvoki pihal ter tolkal. Tega dne namreč praznuje Mestna mediška godba visok jubilej: stotridesedetnico svojega delovanja. Težko bi bilo našteti vse nastope, koncerte, prireditve, proslave, spominske dneve, pogrebe in slovesnosti, na katerih so igrali mediški godbeniki. Prav tako bi bil dolg seznam fantov in deklet, ki so in še igrajo v mestni godbi.
z njim širša okolica brez godbe osiromašeno, pusto, marsikateri večer brez vaje dolgočasen in marsikatera slovesnost manj svečana. Upoštevajoč vse to, ne bo 6. julij samo praznik metliških godbenikov, marveč praznik vseh krajanov, saj je vsakdo izmed njih tudi prispeval k temu, da bo letošnja julijska nedelja polna razigranih not.
Pa še to: kogar zanima natančnejša zgodovina metliške godbe, se s tem lahko seznani v knjigi profesorja Jožeta Dularja.
TONI GASPERIČ
O POSLOVANJU GOSPODARSTVA
V ponedeljek bo v Metliki skupna seja vseh zborov skupščine občine. Beseda bo tekla o poslovnem uspehu metliškega gospodarstva v letošnjih prvih treh mesecih, delegati pa bodo razpravljali tudi o poročilu o delu sodišča združenega dela za lansko leto. Med predlogi odlokov bo gotovo največ pozornosti deležen tisti, ki govori o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine, o čemer je bilo v zadnjih mesecih precej razprav.
.jtii
■
polproizvodov za potrebne defflfi Obrzdati je treba cene, izbolj^'1 disciplino, bolje delati in varčevati1 surovinami!	j.	pRlM^
Zato pa so živahneje razpravljali in poročali predstavniki izvršnega sveta, občinskih vodstev nekaterih političnih organizacij in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ti so složno ugotovili, da OZD namenjajo preveč dohodka za osebne dohodke
VRTEC Z ZAMUDO
Vrtec v Turjaški ulici v Kočevju za 206 otrok, ki je bil načrtovan v tem srednjeročnem obdobju, bo v najboljše m primeru zgrajen šele konec prihodnjega leta in bi začel delati komaj leta 1982. To pomeni, da bo mnoge izmed tistih 270 nerešenih prošenj za sprejem v vrtec v Kočevju možno rešiti šele leta 1982. Gradnja in oprema mesta v vrtcu bo veljala za enega otroka v povprečju blizu 150.000 din, se pravi 15 starih milijonov.
in družbeni standard (SIS). Nobena OZD lani ni poslovala z izgubo, vendar je bil tudi ostanek dohodka za poslovni sklad skromen, le okoli 80 milijonov dinarjev in še od teh je ostalo gospodarstvu za investicije le okoli 30 milijonov. Če bi ta denar združili, bi že lahko nekaj naredili, vendar je ostal razdrobljen pri 62 porabnikih družbenih sredstev.
Gospodarstvo mora imeti boljšo osnovo za razvoj. To pa pomeni, da se bo treba odreči tako previsokim osebnim dohodkom kot tudi vlaganjem izven gospodarstva. „Želje bo treba uskladiti z možnostmi, zato bo treba iz programov črtati marsikaj, tudi tako, kar nujno poUebujemo,” je poudaril sekretar občinskega komiteja ZK Peter Sobar.
Več bo treba izvažati. Tisti, ki ne izvažajo, a uvažajo, se bodo morali sami dogovoriti s kupci svojih
obfian
vprašuj
odgovarja
Z načrtovanjem v zaostanku
Ni kadrov, usposobljenih za načrtovanje — Spet obiski po OZD, ki naj ugotove vzroke zaostajanja
— Se turisti v Kočevju dalj zadržujejo zaradi novega tečaia dolaija?
— Ne, zaradi semaforov.
DROBNE IZ KOČEVJA
SVETI SPIJO - Sveti potrošnikov - prvi so bili ustanovljeni pred 25 leti - so doslej naredili bore malo. V,začetku res ni bilo še dovolj izkušenj in tudi ne točnih predpisov. Sedaj, po dvajsetih letih, je vse to administrativno urejeno in samoupravno tudi, žal samo na papir-ju. Prav zdaj pa bi morali sveti po; trošnikov najbolj delati. Kdo vodi
Delo na pripravi srednjeročnih načrtov za obdobje 1981 - 1985 je v zaostanku. Zato bodo ponovno organizirani obiski v OZD, med katerimi bodo skušali ugotoviti vzroke za zaostajanje. To so ddenili na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora SZDL občinske konference SZDL Kočevje, kije bila 9. junija.
Obiski bodo organizirani po panogah. Prvi, za lesno industrijo in gozdarstvo, je bil 13. junija, udeležili pa so se ga individualni poslovodni organi in delavci, ki delajo na področju načrtovanja iz LIK, ZKGP, Snežnika in Opreme, razen tega pa še predstavniki občinskega izvršnega sveta in organi družbeno-
političnih organizacij, ki delajo za področje planiranja oz. gospodarjenja. Taki razgovori bodo organizirani še za tekstilno industrijo (Trikon, Tekstilana, Vezenina) in druge panoge, pa tudi za krajevne skupnosti in SIS.
Cilj obiskov je ugotoviti dejansko stanje v OZD pa tudi možnosti za povezovanje znotraj panog in za sodelovanje z OZD drugih panog.
Na seji so ugotovili tudi, da je glavni vzrok za zaostajanje pri pripravljanju planskih dokumentov predvsem ta, ker v OZD in KS ni dovolj kadrov, usposobljenih za delo na področju načrtovanja. Tudi v okviru občine ali kje drugje ni ustrezne službe, ki bi nudila OZD in drugim poinoč pri pripravi planskih dokumentov.
J. PRIMC
svet potrošnikov v Kočevju in kje je? Kam naj se potrošnik obme, d
ia
bi dobil pojasnila?
KANAL PUŠČA - Nasproti veterinarske postaje na pločniku že tedne pušča kanal. Nesnaga teče po pločniku na cesto v kanalizacijo za meteorno vodo. Seveda smrdi, v vročini pa bo vse še huje, če ne bo kdo podregal na pravem mestu. ,	•"
PREJ HlSA, ZDAJ SMETIŠČE -Andlovičevo hišo pri mostu proti Rudniku so podrli, da bo ovinek bolj prebeden. Hiša avtomobilistov
več ne moti, zato lahko drvijo po cesti. Pqsebno prijetno je, kadar pridrvi avto na most, poln vode. Takrat doživi pešec brezplačno prho. Na prostoru, kjer je nekdaj stala hiša, je nastal kotiček za odlaganje smeti m druge nesnage.
KOČEVSKE
Pravično vrednotiti delo
Izumitelje in izboljševalce postopkov bolje nagraditi -Pretresti uresničevanje stabilizacijskih programov
ŽIVINA
ČRNO GORO -
Večjo količino plemenskih krav in bikov so prea kratkim naložili na železniški postaji v Ortneku za Čmo goro. Živali so kup ljene preko Kmetijske zadruge Ribnica. (Foto: Milan Glavon-
jič)
Junija v domu JLA
Maturantski ples
Junija je bilo v domu JLA v Ribnici že več predavanj o samoupravljanju. Tu seje sestala tudi sekcija za družbeno aktivnost žensk. V preddverju je tudi razstava fotografij o življenju in delu tovariša Tita.
27. junija bo v domu maturantski ples dijakov kočevske gimnazije. Ves mesec bo še več plesnih večerov, na katerih bo igral ansambel „Artiljerac”.
V juniju je v načrtu tudi več športnih prireditev. Na nekaterih bodo sodelovali brigadirji iz MDB, ki grade cesto na Velike Poljane. Tu bodo še druga srečanja z brigadirji in prireditve zanje.
M.G-Č
Poročilo o delu in analize možnega razvoja vseh občinskih SIS so bili na dnevnem redu zadnje seje vseh zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila 11. junija.
Ugotovljeno je bilo, da so SIS dosegle lepe uspehe, čeprav nekatere ne bodo dosegle vseh ciljev, ki so si jih zadale s srednjeročnimi načrti. (Tako na primer letos ne bo vključenih v vrtce že 300, ampak le 210 otrok, načrt gradnje stanovanj bo presežen itd.) Svobodna menjava dela in s tem samouprava pa na tem področju še ni dovolj zaživela. Predlogi bodočih srednjeročnih programov SIS naj vsebujejo ovrednotene programe s cenami storitev, ki jih nato v celoti ali delno osvoje delovne organizacije glede na svoje materialne možnosti.
— Iz česa ribniški občini lovskih družin?
— Ker je bfl na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine „plan odstrela lovskih družin11 (ne pa plan odstrela divjadi).
O PRAVEM ČASU - Čeprav je že kazalo, da bodo tudi z letošnjo košnjo težave zaradi skoraj aprilskega vremena, se je tik pred glavno košnjo le naredilo poletje in nekaj senčnih, vročih dni je omogočilo, da so kmetje posušili mrvo in jo spravili v stoge, ki dajejo tako značilno podobo belokranjski pokrajini. Posnetek je narejen blizu Grma.
POJEJO NA VSEH PRIREDITVAH - Mladi pevci iz osnovne šole Dolenja vas, ki jih vodi Nežka Henigman, pojejo skoraj na vseh prireditvah v svojem kraju. Pred kratkim so nastopili tudi na pev&i reviji. (Foto: Primc)
Ko so razpravljali o informaciji 0 poslovanju gospodarstva v prvih treh mesecih letos, so ugotovili, da so ugodnejši, kot znaša slovensko poV' prečje. To pa ne sme nikoga1 uspavati. Po prvih ocenah dosedaflj' gospodarski ukrepi še ne bodo rib' niške industrije hudo prizadeli, ket je kovinska industrija že zdaj usmel' jena v izvoz pa tudi lesna načrtuje veno večji izvoz. Treba pa bo več i11 bolje delati.
Nadalje so ugotovili, da kasne p*1 pripravah novih srednjeročnih pr(r gramov. Delo na tem področju treba pospešiti in v načrte vključi*1 stabilizacijske ukrepe, skratka: na#' ti morajo biti stvarni, ne pa spi*" želja; investicije morajo temelj** predvsem na lastnih sredstvih. J-
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KORUZA PO 6 DIN - Kmetij?1!® zadruga Ribnica je te dni Pref prvih 75 ton koruze. V maloprodaj pa bo kilogram po 6 din.
HLEV BO KONČAN AVGUSTA - Te dni dokončujeta Jože Klu|* a Jože Marolt na Pustem hribu *> Ortnekom gradnjo hleva za 50 Hlev bo dokončan s približno en mesečno zamudo, se pravi .aV^0i Do zamude je prišlo zaradi ve!Tfi-težav z dobavo gradbenega tnare
SLAVJE CIVILNE ZAŠČIT^ V Loškem potoku bo 22. julll&a s£ slava dneva civilne zaščite. bo s svečano sejo ob 8. uri zj $ nadaljevala z otvoritvijo ra*st vajo enot CZ, zaključila mimohodom enot CZ, ki bo
11.	ure.	.	i;„ii<i*e
LEPA OKOLICA - Okolij ^ trgovske hiše dobiva iz dneva lepši videz. Asfaltiranje je ko ^0tr uredili so zelenice oz. Park past čujejo tudi druga dela. Seveo pji-že najdejo ljudje, ki hodijo ku. Nova blagovna hiša je i* in bi jo lahko že odprli, a taknilo pri dobavi opreme. ^rad-
STREHO ZDRAVSTVU v nja novega zdarvstvenega . „jj»s® Ribnici lepo napreduje. 1 K0 pa s dokončali drugo ploščo, n začeli graditi streho.
REŠET§
zeleni vlak
Proga Novo mesto - Ljubljana
07.12
07.13 07,15 07,35 08,32
Kandija Novo mesto — center Novo mesto — Bršljin Trebnje Ljubljana
^ Ljubljana 2en ob sobotah, nedeljah in praznikih
Vozovnice lahko dobite tudi v turističnih poslovalnicah GLOBTOURA in KOMPASA.
gospo Ijubfjana
o
arstvo
vaš poslovni partner
INTEREXPORT Ljubljana
^INEX
POTOVANJA V TUJINO
~ LlCHTENSTEIN — avtobus, odhod vsak petek ~ DOLINA AOSTE - avtobus, odh od 3. 7. 1980 'PARIZ — letalo, odhod vsak petek ' • ECAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji POTOVANJA po DOMOVINI
— VOJVODINA — 3 in 4 dni, letalo-bus, odhod vsak petek — DOPUSTI
- SPLIT-KAŠTEL STARI, hotel PALAČE, RESNIK, privatna namestitev, letalski in osebni paket (7 ali 14 dni), odhod vsak^petek od 20. 6. dalje
~ MALI LOŠINJ (10-dnevni paketi) — hotel Alhambra, Bellevue, PUNTA in vila DUBROVNIK ~ TUNIZIJA-fHAMAMMET, SOUSSE), 7-ali 14-dnevni paket, letalo, odhod od 17. 6. dalje Vsi programi so na voljo v poslovalnici in pooblaščenih agencijah.
- SARAJEVO -TJENTIŠTE-DUBROVNIK, 3 dni, letalo bus, odhod vsak petek
— PO BOSNI in HERCEGOVINI, 4 dni, letalo-bus, odhod vsak petek
' CRNA GORA - DUBROVNIK, 3 dni, letalo-bus, odhod vsak petek
~~ PO MAKEDONIJI, 4 dni, letalo-bus, odhod vsak petek " DOJRANSKO, PRESPANSKO in OHRIDSKO jezero, 4 dni, letalo-bus, odhod vsak petek
Informacije in prijave: inex. NOVO MESTO.
Novi trg 4, telefon (068) 23-773
LNEX, LJUBLJANA,
r'tova 25, telefon (061) 312-995
Kupon za počitnice v tuniziji
pe ob prijavi predložite ta kupon neposredno na prodajnem naestu INEX v NOVEM MESTU, Novi trg 4, ali pa v Poslovalnici INEX v LJUBLJANI, Titova 25, osebno ali po Kn11’ Zni?ate ceno vašega izbranega paketa za 150 din. ^  P°n velja za individualno ali družinsko prijavo.
KRKA, tozd ZDRAVILIŠČA je za obiskovalce Trške gore pripravila prijetno presenečenje. V obnovljeni Ratajevi zidanici in na terasi lahko postrežejo z dobro jedačo in pristno dolenjsko kapljico do dvesto gostov naenkrat.
KRKIN HRAM je gostinski lokal odprtega tipa ob petkih, sobotah in nedeljah od 13. do 22. ure, druge dni pa sprejme goste po predhodni rezervaciji.
m
KRKA
TOZD
ZDRAVILIŠČA
mezne prostore pa je možno z rezervacijo zasesti vsak dan, saj njena prostornost omogoča organizacijo večjih družabnih in nnsinvnih srečanj.
vina, v maksimalni letini in rodnosti pa do 45.000 litrov. To vino bo gostom na voljo v gostinskih lokalih TOZD Zdravilišča v Šmarjeških Toplicah,
V prijetnem zelenem trško-gorskem vinogradniškem okolju, z lepim razgledom na Novo mesto in širšo okolico z dolino Krke, je zrasla zidanica — Krkin hram, ki vsakomur, ki jo obišče, zagotavlja oddih, sprostitev in novo doživetje.
V spodnjem delu hrama je v točilnici in v kmečki sobi prostora za 45 gostov, prav toliko jih sprejme gostinska soba, opremljena v kmečkem slogu v prvem nadstropju. Nad njo pa je še manjša konferenčna soba z 10 sedeži. S terase, ki se razteza ob vzhodni in južni strani zidanice, je prelep razgled na bližnje vinograde in zidanice, na njej pa je prostora za sto gostov.
Krkin hram je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah za vse goste od 13. do 22. ure. Zidanico, oziroma njene posa-
Kmečka soba v spodnjem delu hrama.
Gostje bodo postreženi s pestrim izborom jedi in pijaS od dolenjskih domačih jedi, zidaniških specialitet do pristnega domačega dolenjskega cvička s trškogorskega okoliša.
V neposredni bližini zidanice ima Krka — Tozd Zdravilišča 5 in pol hektarja vinograda s 15000 novimi trtami. Letos pričakujejo do 20.000 litrov
Dolenjskih Toplicah, Hotelu Kandija in v Kavami na Glavnem trgu ter seveda v Krkinem hramu na Trški gori.
Priporočamo rezervtcijo prostorov na naslov: Zdravilišče Šmarješke Toplice, tel. 84—900 in 84—901 ali uprava TOZD Zdravilišča, tel. 22-436.
MARKO KLINC
KRIŽARJENJE PO ZAHODNEM IN VZHODNEM MEDITERANU
z motorno ladjo ,,DALMACIJA" - našim največjim pljvajočim hotelom.
NOVOST kombinacija ladja - leialo
Križarjenje št. 22
od 18. oktobra do 2. novembra 1980 — 16 dni, ladja/letalo (Zagreb) — ITALIJA (Genova), FRANCIJA (Nice), MONACO, ŠPANIJA (Barcelona, Palma de Mallorca, Valencia, Malaga, Granada), GIBRALTAR, MAROKO (Tanger, Casablanca, Rabat), KANARSKI OTOKI (Gran Canaria — Las Palmas), PORTULALSKA ( Madeira, Lisbona)
CENA od 18,900 din
Križarjenje št. 23
od 2. novembra do 18. novembra 19K0 - 1 7 dni, letalo/ladja (Zagreb) - PORIUGAL-SKA (Lisbona, Madeira), KANARSKI OTOKI (Las Palmas), MAROKO (Casablanca, Rab.it, Tanger), ŠPANIJA (Cadi/, Sevilla, Malaga, Granada, Mellila), GIBRAL1AR, TUNIS (Kartagina), MALTA (La Valeta), Rijeka
CF NA od 19.600 din
Križarjenje št. 24
PO VZHODNEM MEDITERANU
16 dni, od 18. novembra do 3. decembra 1980
GRČIJA - EGIPT - IZRAEL - CIPER -TURČIJA
CENA od 16.000 dm
INFORMACIJE, PRIJAVE IN VPLAČILA v poslovalnici
SLAVNIK ZAGREB, Draškovičeva 44, telefon (041)	441—663	in
448-708
SLAVNIK Ljubljana GLOBTOUR Novo mesto
Mitsui tujih »hiiitv sfrj Skozi Učko V Istro
iuniia lOfln cn -» nLnm 7\/D7non3 it/v/rinpr« cvpta nri^pli unliati
Orig c
n°v' tei> •lUn'*a	so z odlokom zveznega izvršnega sveta pričeli veljati
obraf a'' tu)ih valut v Jugoslaviji, ki se uporabljajo za določanje osnove za Pri • navanje carine in drugih davščin, za obračunavanje davčnih olajšav st... ‘W°*U. 7»	-----■__________________: ___ _____________
Pri u"l° carine in drugih davščin, za obračunavanje davcnin oiajsav statistj^*0, 23 Ukazovanje pravice do uvoza in plačevanja, kakor tudi za
*£valute
l00aa;fr°A <USA dolar)
1°° beinliL* dingov (Asch)
1i°0dantkihvfrankov,Bfr)
8n9lešv « ron <Dkr* m (Lst9>
00h°lanriSc'h frank°v<FF)
°°ilaliian^u florintov (Hfl>
’>acS*k'h ,Lit»
i^° *ahodi?	dolar)
^norvešk?h!m5kih mark (DM)
°°«vic * k* kron (Nkr)
,°° Vedska,'.,rankov (šfr)
>Wkh kron (šk'>
1°0in2 h mark (Fmk)
U 5Panskihh 'en0V (Yen|
kuvaitsk'hp«et (Pz)
1 'ra5ki Pinar"l?r,KUV‘dinar)
, a^trakL- r’ d,nar)
100	d°*ar
arahem
dinarjev
27.30 215,30
96.10
493.40 63,40
660,10
1.401,10
3,30
23.60 1.538,90
559,80
1.656,60
651.40 744,50
12.30
39.10 101,70
92,20
31.30
61.60
REKA — Na področju Kvarnerja bosta letos zgrajena dva izredno pomembna prometna objekta: most kopno-Krk in predor skozi Učko. Most bodo za promet odprli že sredi prihodnjega meseca, predor pa bo po napovedih končan do letošnjega dneva republike. Predor skozi Učko je izrednega pomena za Istro, saj je ta 1401 m visoka planina velika naravna ovira boljši povezavi Istre in ostalega dela SR Hrvatske, posebej pa velja to za zimske mesece. Sedanja prometnica od Reke do Pulja, ki je dolga 101 km, je sicer dobro urejena, vendar pa številni ovinki med Opatijo in Plominom onemogočajo hitrejše odvijanje prometa, zato sta v normalnih okoliščinah za to pot potrebni dve uri.
Predor skozi Učko, ki je bil prebit 14. maja 1978, je v grobem že zgrajen, v tem mesecu pa bodo dokončali tudi asfaltiranje cestišča v predoru. Pri koncu je tudi montaža opreme, ni pa še zgrajena stavba, v
kateri bodo nadzorovali promet. Predor je dolg 5.040 m, cestišče bo široko 7 m, poseben sistem ventilacije pa bo onemogočal kopičenje ogljikovega monoksida. Na vsakih deset metrov so postavljene protipožarne naprave, na vsakih 300 m pa SOS postaje in telefonske zveze s komandno stavba
Graditelji so z istrske in kvarnerske strani morali zgraditi tudi priključne ceste, in sicer od Lupoglava v Istri do predora, isto pa tudi na nasprotni strani do mesteca Matulji nad Opatijo. Priključni cesti sta dolgi skufaaj 25 kilometrov. Graditelji ..Primorja" iz Ajdovščine in „Hidro-elektre" iz Zagreba hitijo, da bi tudi ta dela opravili v predvidenem roku.
Dela na predoru so se sicer začela že leta 1971, ko so začeli graditi pristopne ceste, predpredore, vodovodno in električno napeljavo, vendar pa so Učko zares ..napadli" šele 29. junija 1976. V 20 mesecih, kolikor je trajalo prebijanje predora, so
ARTIČE — 21. junija bo ob 20. uri koncert borbenih in revolucionarnih pesmi. Nastopajo združeni moški pevski zbori Artiče — Globoko in solisti ljubljanske Opere. 27. junija bodo v šoli odprli cvetličarno, lovsko in etnografsko razstavo. Ob 19,30 uri bo večer narodnih plesov in kres. 29. junija se bo začela republiška revija pihalnih orkestrov in bobnarskih skupin v figurativnem programu.
CELJE — do 21. junija je v dvorani Golovec sejem VSE ZA OTROKA. Razstavlja 70 razstavljalcev iz Jugoslavije in tujine, ki prikazujejo izdelke za igro, šport, rekreacijo, otroško konfekcijo in obutev, knjige in učila.
ČATEŠKE TOPLICE - Ples je ob petkih od 19. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 24. ure. Na Mokricah pa je ples vsak dan razen četrtka.
KRŠKO — 22. junija bo ob 15. uri na Stadionu Matije Gubca finale svetovnega speedway prvenstva v parih.
V hotelu Sremič je odprt video disco ATOMIC z novim programom. KRANJSKA GORA - ob petkih, sobotah in nedeljah je odprt prenovljen DISCO '70 od 21. do 02. ure. Vstop dovoljen osebam, starejšim od 18 let.
LJUBLJANA — 21. junija se bo na prireditvi OHCET Ljubljana '80 po primorskih šegah in navadah poročilo predvidoma 17 parov iz Slovenije in tujine. Nastopile pa bodo tudi folklorne skupine in instrumentalni ansambli.
NOVO MESTO - do 22. junija je odprta razstava „Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945 — 1980 v veliki dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja. Zaradi izrednega zanimanja pa je razstava ŽELEZARNA NA DVORU pri Žužemberku podaljšana do 25. junija.
POSTOJNA — obiski v Postojnski jami so vsak dan ob 8,30, 10,30, 13,30, 16,00 in 18,00 uri. Predjamski grad pa je odprt za oglede vsak dan od8,00 do 18,00 ure. PORTOROŽ — Portoroško letališče je postalo mednarodno z mednarodnim mejnim prehodom. Pristajajo lahko letala do skupne teže 5,5 ton. 15-minutni turistični poleti nad Slovensko obalo in Istro z letali CESSNA SKYHAWK 172 pa za 3 osebe velja po 600 din. ŠKOCJANSKE JAME - obiski jam so vsak dan ob 10. in 15. uri. Če je dovolj obiskovalcev, je ogled možen vsako uro
NOV REPUBLIŠKI AVTOBUSNI VOZNI RED 1980/81 - Vozni red prinaša poleg seznama avtobusnih linij, urejenih po abecednem redu posebej za mednarodni, medrepubliški, medkrajevni in primestni avtobusni promet, tudi prvič zelo koristen abecedni seznam najpomembnejših avtobusnih postaj z navedbo strani, kje jih je moč najti. Avtobusni vozni red avtobusnih podjetij SR Slovenije žal ni v prodaji. Posamezni izvodi so na voljo pri avtobusnih prevoznikih.
, NOVA ŽELEZNIŠKA VOZNA REDA — Izšel je veliki in mali železniški vozni red. V prodaji sta na železniških postajah in vseh poslovalnicah TTG. Prvi po 100 in drugi po45 dinarjev.
TRAJEKTNI VOZNI RED - Reška Jadrolinija je pravkar izdala vozni red najpomembnejših trajektnih zvez med Jadransko obalo in otoki, Italijo in Grčija Lahko ga naročite na naslov: JADROLINIJA RIJEKA, Obala jugoslovanske mornarice 16, 51000 Rijeka, ali po telefonu (051) 22-356.
izkopali 345.000 kubikov apnenčastega in laporjastega materiala, vsa dela pa bodo po najnovejših izračunih stala milijardo in 183 milijonov dinarjev.
Predor skozi Učko ne bo omogočil samo boljše povezave Istre z Reko in ostalim delom SR Hrvatske, pač pa tudi hitrejšo povezavo Slovenskega primorja z Reko, saj bo v
prvih letih\pJ^Kpper najbolje povezan s predorfemtpreko „hitre" ceste Buzet-Koper. Od Lupoglava v Istri, ki je nekakšna izhodna postaja predora, namreč še niso začeli obnavljati ceste v smeri Pazina in naprej proti Pulju. Na koncu dodajmo še podatek, da bo za vožnjo skozi predor potrebno plačati, vendar v tem trenutku cena še ni znana.
Besedilo in slika: ROBERT MECILDŠEK
PREDOR SKOZI UČKO predor Zrinščaka II
Pogled iz predora na pred-
19. junija 1980
DOLENJSKI LIST
Krkin hram na Trški gori vabi!
za hitro in cenejšo gradnjo MONTAŽNE PREKLADE primerne za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric
proizvaja ^
opekarna h ptuj
prodaja za Dolenjsko
NOVO MESTO, ki vam nudi tudi montažne n MAP ter ostale gradbene materiale za gradnj tretje gradbene faze.
MONTAŽNI ELEMENTI - HITRA, CENEJ IN VARNEJŠA GRADNJA
DOLENJSKI LIST
33,34 devizni računi občanov
Mercator — Rožnik
Trebnje
cenjene potroinike na
od 9. — 18. ure v telovadnici osnovne šole v Trebnjem.
— Izkoristite ugoden nakup na potrošniški kredit.
— Popust na razstavljene eksponate 10 %
— Dostava pohištva na dom, brezplačna do 20 km
Priporoča se Mercator Trebnje.
ljubljanska banka
Aee.JtO* 8J452 CTsdito
■	{p«e»port	8A	*9Sf
I.I5 2.924.900
VLJUDNO VABLJENI!
mmm
Kadar občan ob potovanjih v tujino potrebuje svoja devizna sredstva v večjem znesku, mu banka zaradi varnejšega poslovanja lahko izroči bodisi poseben devizni ček Ljubljanske banke, ki ga imetnik po prihodu v drugo državo vnovči pri tuji banki, bodisi potrebno število potovalnih čekov, s katerimi občan razpolaga pri plačilih blaga in storitev na tujem.
Imetnik deviznega računa ali devizne hranilne knjižice Ljubljanske banke pa lahko postane tudi član Diners Cluba ter uporabnik kraditne kartice te mednarodne organizacije.
Z ustanovitvijo deviznega računa ali devizne hranilne knjižice imetnik ustvari enega od pogojev za pridobitev posojila za nakup, zidavo ali večjo preureditev stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali za razširitev zasebne kmetijske, obrtne in druge dejavnosti v Jugoslaviji. Občan se pri tem lahko odloči za vezavo deviznih prihrankov, ali pa izbere prodajo deviz banki ter si tako zagotovi še večje ugodnosti. S prodajo deviznih sredstev banki je občan odslej oproščen tudi plačila prometnega davka pri nakupu blaga trajnejše vrednosti, ki ga navaja poseben odlok.
Novi predpisi na področju deviznega varčevanja občanov prinašajo imetnikom hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vrsto ugodnosti ter zanimivih olajšav. Tako si občan z vezavo deviz pridobi pravico do takojšnjega gotovinskega posojila v višini dinarske protivrednosti vezanih sredstev. Pri tem je doba vezave enaka dobi vračanja posojila ter znaša najmanj 6 in največ 60 mesecev, posojilo pa banka izplača občanu v dinarjih na njegov tekoči račun ali hranilno knjižico. Občan lahko dobi posojilo v znesku najmanj 10.000.-dinarjev, medtem ko banka zgornje meje ne postavlja.
Združena banka, Ljubljana n. sub. o.
ljubljanska banka
„NOVOLES", LESNI KOMBINAT, NOVO MESTO - STRA2A, n. sol. o. TOZD TEHNIČNO ENERGETSKE STORITVE - STRAŽA
razpisuje za: 30. 6. 1980 ob 9. uri v Straži javno licitacijo osnovnega sredstva:
TRAKTOR IMT 35, letnik 1969; izklicna cena 30.000,00 din.
Ogled je možen vsak dan dopoldan v mehanični delavnici TOZD TES-Straža.
493/25-80
GORICA (GORIZIA) - Italija uL Carducci, 28/30 tel. 0481 /2758 MOTORNE 2AGE STIHL IN HUSOVARNA TER NJIHOVI REZERVNI DELI - VEDNO NA ZALOGI IN PO UGODNIH CENAH. Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora nudimo po izredno nizkih cenah:
— dvoredna freza za BCS	Lir	327.000
— dvoredna freza GOLDONI	Lir	344.000
— rotacijska kosilnica	Lir	978.000
— prikolica za motokultivatorGOLDONI 16 HP Lir 760.000
— motoma motika 6HP	Lir	373.000
— plug za sneg za GOLDONI SPECIAL	Lir	315.000
— hidravlične stiskalnice od <t> 55
cm do <p 80 cm in navzgor	Lir	375.000
— repkalnik za grozdje	Lir	106.000
— mlin za grozdje	Lir	56.000
— repkalnik na motor s koritom in črpalko	Lir 715.000
— motorna freza FORT 6HP	Lir	534.000
— freza 125 cm	Lir	748.000
— freza 165 cm	Lir	860.000
Po zelo ugodni ceni nudimo atomizerje „NOBILI" in „FRIULI" od 200, 300 in 600 litrov.
IZKORISTITE TO IZREDNO PRILOŽNOST, KER GORNJA PONUDBA VELJA LE DO RAZPRODAJE SEDANJE ZALOGE.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ
objavlja prosta dela in naloge:
1.	VODJA MATIČNE SLUŽBE IN REFERENTA ZA OSEBNA STANJA
Pogoji:
— višja šola upravne ali pravne smeri ali višja šola za socialne delavce
— 2 leti delovnih izkušenj
— moralno-politične vrline Zaželen tečaj za matičarje.
Kandidati naj pošljejo prijave na delovno skupnost oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Črnomelj v roku 15 dni po objavi.
494/25-80
boogradska banka Novo mesto
KREDIT V GOTOVINI
nudimo občanom takoj, v enem dnevu,
k> vežejo devizna sredstva v banki. Občan, ki veže devize najmanj za 12 mesecev in največ za 60 me-secev- lahko pridobi kredit, ki ga izplačamo v goto-vini. Višina kredita znaša do 150 odstotkov obračunane dinarske vrednosti vezane devize. Vsa pojasnila lahko dobite v naši enoti, Cesta komandanta Staneta 12 (pri Lekarni), Novo mesto, ali Po telefonu 21-532 in 25-967. 451/24-80
1 hotel Tf kandijaJLB.
NOVO MESTO
Fetalna	i
strojegradnja, konstrukcije in montaža,
n-sol. O., MARIBOR	|
Tozd Preskrba sredstev dela
Komisija za delovna razmerja tozda PSD
objavlja
naslednja dela in naloge
Opravljanje stolpnega žerjava in avtodvigala 23 materialno poslovnico v Krmelju
Kogoji za sprejem:
~ žerjavar
- 1 leto delovnih izkušenj
Zaželeno je, da ima kandidat vozniški izpit C kategorije...
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo pa traja 3 mesece.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Metalna Maribor, TOZD PSD, Zagrebška 20,62000 Maribor.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva, ko bo potekel rok za prijavo.
^	492/25-80
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
LEOPOLD JERELE
iz Hrastja pri Cerkljah
v Hlcn° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, _ Canom za vs0 nudeno pomoč, darovane vence in izraze sožalja, sebe j se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebiu za pomoč lajšanje bolečin, sestri Jožici Ambrožič za obiske na domu, st/v6'1)’ govorniku ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki Karkoli dobrega storili zanj v času bolezni, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
14. junija so minila štiri žalostna leta, odkar nas je tragično zapustil naš nadvse ljubljeni sin in brat
JOŽKO
GORENC
iz Šmolenje vasi
Run
vala v^^^,?c'h j® še vedno sveža, a spomin nate še vedno živ. ^čke	*	8a	spominjate,	mu	prinašate cvetje in prižigate
njegovem preranem grobu.
Vedno žalujoči: oči, mami in sestrica Lidija
..SLOVENIJALES—STILLES"
Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA RAZPISNA KOMISIJA TOZD STILNO POHIŠTVO razpisuje dela in naloge
VODJE PROIZVODNJE TOZD STILNO POHIŠTVO
Poleg splošnih zakonskih in moralnopolitičnih pogojev in kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti morajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo,
— 5 — 6 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili v stroki.
Imenovanje vodje proizvodnje TOZD Stilno pohištvo velja za 4 leta..
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi s pripisom „Za razpisno komisijo".
Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
491/25-80
Svet delovne skupnosti osnovne šole ADAM BOHORIČ, BRESTANICA
objavlja prosta dela in naloge:
1.-TAJNICE ŠOLE
2.-SNAŽILKE (2 delavki)
Pogoj:
pod 1. končana srednja administrativna šola ali srednja ekonomska šola
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom In 2-mesečno poskusno dobo.
Rok prijave je 15 dni po objavi. •
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
501/25-80
KIT-KZ RIBNICA Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu, mora kandidat izpolnjevati Še naslednje posebne pogoje
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri
— da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— da je moralno politično neoporečen
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
502/25-80
V SPOMIN
20. junija mineva žalostno leto, odkar nam je kruta smrt iztrgala iz naše sredine dragega moža, očeta in sina
IVANA KRALJA
iz Semiča
Bolečina v naših srcih je neizmerna, spomin nate je še vedno živ.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 6. junij, ko naš je tragično zapustil in zarezal neizbrisno rano v naša srca naš dragi in nepozabni
JOŽE
NEMANIČ
iz Bušinje vasi
Minilo je deset let, odkar te je kruta usoda prezgodaj iztrgala od nas. Zelo tiho in prazno je brez tebe, toda tvoj tihi dom nam govori,da te za vedno ni.
Vsi tvoji
SREČANJE
PIHALNIH ORKESTROV
3. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine bo v nedeljo, 22. junija 1980, ob 10. uri v Straži pri Novem mestu.
Nastopali bodo orkestri iz Trebnjega, Šentjerneja, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Straže.
Program:
Ob 10. uri - Svečana parada skozi Stražo,
Ob 11. uri — Pričetek koncerta pred Domom kulture,
Ob 12. uri - Zaključek koncerta s skupnim nastopom vseh orkestrov
Vljudno vabljeni! Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske 503/25—80_______________________________________ inBelekrejine
..NOVOLES' Novo mesto
lesni kombinat - Straža, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Zaga Straža
objavlja prosta deta in naloge
VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA Pod naslednjimi pogoji:
1. končana višja šola pravne, upravne ali organizacijske smeri, šola za socialne delavce 2.4 leta delovnih izkušenj na teh ali podobnih delih in nalogah
3. moralno-politična neoporečnost
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov ,,NOVOLES", Jesni kombinat — kadrovsko socialna služba — 68351 STRAŽA O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
v	   490/25-80
r
KOVINAR” KOČEVJE izvršni odbor DS
objavlja dela in naloge
1. pomočnika vodje tehnično operativnega sektorja,
2. monterjev ogrevalnih naprav — 3 delavci
3. nekvalificiranih delavcev za obrat instalacijo - 3 delavci.
Pogoji: pod 1:
srednja strokovna izobrazba tehnične smeri — strojne in 3 leta delovnih izkušenj, pod 2:
poklicna šola za monterje ogrevalnih naprav, dve leti delovnih izkušenj, pod 3:
popolna ali nedokonč. osemletka.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema tajništvo 15 dni po objavi razpisa.
495/25 - 80
Na podlagi sklepa
delavskega sveta	v
TOZD SADJARSTVO-POLJEDELSTVO KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
STROJNIKA V SADNI HLADILNICI STARA VAS.
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje objavljenih prostih del in nalog morajo imeti opravljen izpit za strojnika kompresorskih in hladilnih naprav ali pa kvalifikacijo elektromehanika ali elektrikarja. Zaželene so delovne izkušnje pri podobnih delih.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije Mercator-Agrokom-binat Krško, Cesta krških žrtev 52,15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisnega roka.
500/25-80
ZAHVALA
Ob boleči izubi našega dragega brata, očeta in strica
ADOLFA
KOVAČIČA
z Grma pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebno Gabrijelovim, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, vsem, ki so darovali venoe in cvetje ter spremili jx>kojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za občuteno zapete žalostinke in kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
DOLENJSKI LIST
21
i u m
f 11
TEDENSI^k.
Četrtek, 19. junija - Julijana Petek, 20. junija - Silvenj Sobota, 21. junija - Alojzij Nedelja, 22. junija - Ahacij Ponedeljek, 23. junija - Kresnica Torek, 24. junija - Janez Sreda, 25. junija — Viljem Četrtek, 26. junija - Helena
LUNINE MENE
20. junija ob 13.32 - prvi krajec
BRESTANICA: 21. in 22. 6. ameriški barvni film Preporod v divjini.
BREŽICE: 20. in 21. 6. italijanski barvni film Par — nepar. 22. in 33. 6. italijanski barvni film Pre-sajevanje moškosti. 24. in 25. 6.
ameriški barvni film Ne ukradi mi otroka.
KOSTANJIH VICA: 21. 6. ameriški film Sovražnik Apačev. 22. 6. ameriški film Železna pest. 25. 6. ameriški film f mi ščit Fohvortha.
KRŠKO:	21. in 22.	6.
nemško-jugoslovanski film Old Fi-rchand. 25. 6. italijanski film Policaj proti bandi. 26. 6. hongkonški film Bleferji.
MIRNA: 21. 6. film Kako posneti potno film.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 20. do 22. 6 italijanski barvni film Mož, po imenu Buldožer. 23. in 24. 6. ameriški barvni film Avtopralnica. 25. in 26. 6. domači barvni film Jovana Lukina.
RIBNICA: 21. in 22. 6. italijanski barvni film Holidey in Indijanci.
SEVNICA: 20. 6. italijanski barvni film Canterburyjske zgodbe. 21. in 22. 6. ameriški barvni film Dve minuti panike. 25. 6. italijansko—francoski film Komora - Na-puljska mafija. 26. 6. italijanski barvni film Nemoralne nune.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEMO V UK dve vanjenki za kuharnico in natakarico. Stanovanje zagotovljeno. Gostilna Babnik, Fužine, Ljubljana, teL (061) 48-366.
SLUŽBO ISCE.
ŠOFER C KATEGORIJE išče zaposlitev. Naslov v upravi lista (2320/80).
ŽENSKA SREDNJIH LET gre pomagat v gospodinjstvo za stanovanje in hrano. Naslov lista. (.2321/80).
v upravi
STANOVANJA
DEKLE IŠČE sobo v Novem mestu za naslednje šolsko leto. Zdenka Grmšek, Pečice 35, Podsreda.
MLAD INŽENIR, FRANCOZ, Z DRUŽINO (2 otroka) najame družinsko hišo ali štirisobno stanovanje v Novem mestu ali okolici za dve leti. Ponudbe prosim pošljite na naslov: M. DANIOUX, Garni hotel Otočec ali IMV Novo mesto.
SODELAVEC RENAULTA tovarne pri IMV išče trisobno stanovanje ali hišo v Novem mestu ali okolici. Možnost predplačila za dovršitev del do jeseni. Ponudbe na teL 23-827.
Motorna vozila
PRODAM PEUGEOT karavan, letnik 1973. Avsenik, Le sce, teL (064) 75-371.
PRODAM OPEL ASCONO 1,9, letnik 1973. Informacije po teL (068) 71-025 int. 55 od 7. do 11 ure.
PRODAM karambolirano Z 750 LC, letnik 1979. Marjan Kmet, Vavta vas 58, Straža.
PRODAM GSX 12, letnik 77. Kličite na tel. 22-096 po 16. uri.
PRODAM dobro ohranjeno dyano, letnik 1976. Novak, C. 4. julija 67, Krško, teL 71-811.
PRODAM Z 750, letnik 1974. Ivan Luzar, Segova 6, Novo mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Regerča vas 17 a, Novo mesto.
PRODAM WARTBURG, letnik 1974, prevoženih 42.000 km, za 60.000 din. Naslov v upravi lista. (2323/80).
UGODNO PRODAM osebni avto Sunbeam 1500, letnik 1973. TeL 85-764 popoldan, DoL Toplice 53 a.
PRODAM Z 750 delux, letnik! 1976/77, registrirano do februarja 1981. Če rek, Segova 8, Novo mesto, teL 24-147.
PRODAM R 12 TL, prva registracija 9. 12. 1976 ali zamenjam za fička. Jožica Colarič, Podbočje 65.
PRODAM FORD ESCORT, letnik 1973, prevoženih 64.000 km, dobro ohranjen. Ogled od 14. ure dalje. Naslov v upravi lijta. (2324/80).
POCENI PRODAM FIAT 750, letnik 1970. Informacije na teL 24- 833 od 15. do 20. ure.
PRODAM Z 750, letnik 1976. Luzar, Gor. Suhadol 10, Brusnice.
UGODNO PRODAM LADO STANDARD v odličnem stanju, letnik 1976. Zdenko Mirt, Sovretova 35, Krško.
PRODAM Z 750, Ve L Cikava 12, Novo mesto.
PRODAM R 4 v zelo dobrem stanju, letnik 1974. Janez Jerič, Dol Straža 94.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno lado. Stariha, Dragomlja vas 8, Suhor.
KADET, letnik 1972, registriran do marca 1981, prodam. Leopold Zupančič, DoL Gradišče 10, Šentjernej.
PRODAM osebni avto Z 101, oktober 1977. Anton Matkovič, Crmošnjice 4, Semič.
PRODAM 126 P, letnik 1977, registriran do junija 1981. Informacije po tel. 23-817 popoldan.
PRODAM Z 101, letnik 1976. Joži Sečnjak, Nad mlini 18, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniškopodjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T nibnjc«
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Riftar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, M a rja n Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, JdSe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din -r Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (ce. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon
(068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefo (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM VW 1600/74 kombi bu» in kadet 1000/75. lei. (068) 76-073.
PRODAM DOBRO OHRANJEN WARTBURG. Ogled vsak dan po 15. uri. Milena Semenič, DoL Ka mence 43, Novo mesto. UGODNO PRODAM Z 750 S, letnik 1979. Informacije po teL
21-869 od 14,30 do 15,30. PRODAM 126 P, letnik 1976. Jože!
Prešeren, DoL Kronovo 4, Šmarješke Toplice.
PRODAM DYANO, letnik 1978/79, registrirano do septembra 1980. Bojan Auer, Sa vska 23, Se vnica.
PRODAM Z 750, letnik 1978 in Z 750, letnik 1974. Malija Blatnik, Dobindoi 8, Uršna sela.
UGODNO PRODAM karamboliran Austin 1300. Martin Premru. Gruča 3, Šentjernej.
PRODAM KOMBI 850 in R 6.
Milan Mrvar, VeL Bučna vas 26. KOMBI IMV, letnik 1972, prodam. Informacije dobite v vulkani-zacijski delavnici v Šentjerneju. PRILOŽNOST! PRODAM FIAT 1100 R z vgrajenim kasetnim avtoradiom „Astor”, 7000 km po generalni, dobro ohranjen, za 1,5 M. Informacije po teL (068) 21 — 820 do 14. ure ali 25-848 od 14. ure dalje.
PRODAM R 4, star 3,5 let, registriran do 5. 1. 1981. Telefon
22-593 od 16. ure dalje. PRODAM Z 101 L, letnik november
1976, dobro ohranjen. Ogled vsak dan popoldne. Naslov v upravi lista. (2319/80).
PRODAM S1MCO 1100, letnik 1974, karambolirana desna stran. Cena 2,5 M Ogled vsak popoldan pri Krevsu, Črmošniice 4. Prodam tudi nekaj novih rezervnih delov.
KUPIM H1DROFOR. Ivo Kotar, Brod 55, Novo mesto, teL 21-148.
KUPIM rabljen enofazni hidrofor. TeL 23-555.
KUPIM traktor s koso do 1 8 KM ali koso za Deutz od letnika 1962 dalje. Jože Tršelič, Kalce-Naklo 25, Podbočje.
KUPIM žetveno napravo. Navedite ceno. lože Kralj, Močvirje 6, Škocjan.
PRODAM kosilnico iiCS tip 127. t-nr.c Kutama, Jablan 23, Mirna peč.
PRODAM malo rabljeno traktorsko kosilnico. Nožna priključitev na vsak traktor. Kolenc, Gomila 1,
mirna.
PRODOM samonakladalko za seno 26 in3, znamke „Kola”. Jože Tršelič, Kalce-Na klo 77, Pod-
hočie.
RAZNO
V NAJEM ODDAM DELAVNICO. Jožica Verček, Cegelnica 45, Novo mesto.
PRODAM
NA SONČNI LEGI BLIZU ČRNOMLJA prodam 34 a vinograda in klet (lahko na več parcel), dovoz z vsakim vozilom. TeL (063) 24-661 ali (063) 24-570.
PRODAM hišo in kmečko poslopje zidanico z vinogradom in 5 do 6 ha zemlje in dva gozda na Uršnih selih 72, 12 km od Novega mesta, blizu železniške postaje. Avtobusi v ožijo 5-krat na dan. Fani Hlas-tap, Uršna sela 72.
V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠENTJERNEJA PRODAM gradbeno parcelo. Na slov v upravi lista. (2322/80).
PRODAM 75 m2 stanovanjske površine in dvorišče z vrtom v središču Novega mesta. Primemo tudi za obrt, trgovino in pisarne. Milka Pavlič, Partizanska 3, Novo mesto.
Kmetijski stroji J
  -*1^
UGODNO PRODAM kosilnico BCS koso 110. Janez Tomažin, Za-bukovje 18, Raka.
PREKLICUJEM izgubljeno člansko izkaznico Ribišl-.e družine Kočevje številka 8/79 in ribolovriico za leto 1980 za Rinžo. Pavla Krš, Mlaka 11, Stara cerkev pri Kočevju-
FRANC ČE MAS iz Zilj 19 prepovedujem sinu Francu in sr.ahi, da bi prodajala, odnašati ali kako drugače odtujevala moje nepremičnine in premičnine. Lahko samo stanujeta v novi hiši. Če ne bosta upoštevala preklica, ju bom sodno ptcganjaL
JOŽE PIRH iz Gorenje vasi i 8, Šmarješke Toplice, prepovedujem odvažanje gramoza in vožnjo po moji parceli.
DRAGEMU MOŽU IN OČETI ALOJZU MATOHU iz Bišk*«
27 za njegov god vse lepo. njn0!l zdravja in veselja v krogu želijo žena Zali, hčerki Anw-družino in Zali z možem. J
DRAGI IN NADVSE DOBRI V MI, STARI MAMI IN I’RABAW CI ALOJZIJI PROGAR iz Hi* čiča želimo za njen god, d»j*l praznovala še mnoga leta, bila zdrava ir- vesela v M svojih dra/nh. Otroci z družin?1* J Enako tudi vnukinji Lojz*1 god.
fe/ESTlLA]
LTH SERVIS ČRNOMELJ, popravila in montaže v garan® roku in izven za vse hladilnih naprav proiz«’®", LTH, enako tudi izdelke proizvajalcev. Montiramo negie® na oddaljenost. Pokrivamo tej* od Trebnjega do Brežic. Ant0 Vrščaj, Kolodvorska 56, Ctf» melj, tel. (068) 76-073).
CENJENE STRANKE OBVEŠČAVA, da bo frizersko ino&> ® ženski salon, Šmihel 13, Nov mesto, od 1. 7. 1980 do 1‘- ’ 1980 zaradi letnega dop zaprt. Rudi Gliha, Danica Mu*
ličT	J
OBVEŠČAM CENJENE STRAN' KI-,, da sem odpri EKSPR ČEVLJARSTVO. Priporoči * Rudolf Cikanek, Sokolski Novo mesto.
DRAGI GORJUP1ČEVI iz Žabje vasi, iskrene čestitke in lepe želje za praznovanje, sosedovi.
LJUBEMU IN NADVSE DOBREMU MOŽU STANKU KUMRU za njegov 38. rojstni dan želi, da bi ga praznoval še mnogo let v sreči in veselju ter da bi se mu izpolnile vse tihe želje, žena Zalka.
Namesto venca na grob
pokojni
PEPCI DIZENHAVER iz Šegov*-7, Novo mesto poklanjajo stanOt valci upokojemskih blokov j*| Šegove 7, 9,11 iz Novega i"eS 895,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znese* iskrena hvala! Medobčinslf* organizacija slepili in slabovidni^ Novo mesto.
PRODAM tovorno pnko
osebni avto. Tel. (068) 23-962 od 15 ure dalje.
PRODAM konjsko sedlo. Franc Mreole, Telče 21, Tržišče.
PRODAM navadno tritonsko harmoniko, Cis, fis, h-dur. Marjan Praznik, Omuška vas 4, Trebelno. PRODAM otroški športni voziček. Malenšek, Nad mlini 48, Novo mesto, teL 25-046.
TOMOS 4 in napihljiv gumijast čoln ,,Metzer” (zahodnonemške znamke) prodam za 7.500 din. TeL (068) 25-178.
PRODAM motor in menjalnik za R 8. >o?e Kocjančič, Paderšičeva 21, Novo mesto.
12-, 13-, 14-, 15- in 16-eolske gumi vozove (nove) za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljubljana - Rakovnik.
IZVEN KRMNI MOTOR JONSON 40 KM prodam za 2,5 M. TeL . (068) 21-501.
KOŠNJO SENA IN OTAVE (2 ha), prodam takoj na ugodni lokaciji.
Ogled v soboto in nedeljo. Gabrijele 23, Krmelj.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Naslov v upravi lista. (2327/80).
POCENI PRODAM na kredit regal za dnevno sobo. TeL 23-623.
PRODAM 4 - delno garderobno omaro in zakonsko posteljo domače izdelave. Špiletic, Kotarjeva 2, Novo mest c .
PRODAM prikolico za osebni avto.
Janez Tratnik, Drska 57, Novo mesto.
PRODAM avtoradio balister digital 2 x 20 W. Naslov v upravi usta. (2325/80).
PRODAM malo rabljeno motorno kolo MZ 250 cm3. Anton Škufca,
Obrh 17, DoL Toplice.
PRODAM kuhinjsko pohištvo. Srečko Kumer, Mestne njive 10, Novo mesto.
OBJAVLJAMO JAVNO LICITACIJO za vrtno kosilnico TOMOS, v nerabnem stanju, ki bo v torek,
24. 6. 1980 ob 10. uri na Osnovni	^
šoli Grm, Trdinova 7, Novo mesto. Prednost imajo gasilska	^
društva.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, hojico in sedež za v jvto.
Saje, Gor. Jesenice 3 pri Mokronogu.
GOSTILNIČARJI IN GOST1NJ-SKA PODJETJA na zalogi imamo kompresorje za točeno pivo. Tel. 76-073.
PP.ODAM 300 kosov strešne opeke Novotcks in 1000 kosov modularne opeke. Auersperger, Skalicke-ga 2, Novo mesto.
PRODAM 1 m3 hrastovih desk 5 cm. Na siov v upravi lista.
(5 326/80).
PRODAM I8m2 klinkerja za stensko oblogo. Jože Murn, Adamičeva 31, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM PEČ ZA KOPALNICO kombinirano ali na trda goriva. Stanislav Krnc, Križevska vas, 68330 Metlika.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je komaj v 18. letu starosti zapustila naša hčerka, sestra in teta
JOŽICA KOCNAR
iz Kalc pri Krškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vaščanom in sorodnikom za izraze sožalja, darovano cvetje in drugo pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se Tovarni Celuloze,. Kovinarski Krško, Lisci iz Sevnice, Krki Novo mesto, trgovini Veliki Trn, Trgovski šoliBrežice. ASŠ šoli Novo mesto za darovane vence, pihalni godbi iz Celuloze in tov. Žagarju zagovor pri odprtem grobu, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našo drago Jožico v tako velikem številu spremili na zadnjo pot.
Žalujoči: mama, ata, brata Jožko in Branko z družino, sestre Nada, Anica, Marija z družinami in Janja ter ostalo sorodstvo
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, brata, starega očeta, pradedka in strica
FRANCA LUZARJA
iz Gabija 79
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč v težkem trenutku, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Se posebej sc zahvaljujemo kolektivom KZ Graben TOZD Agroservis, ŽITO Triglav - Lesce, Dina Labod, Gasilskim društvom Gabije, Brusnice, Potov vrh, Smolcnja vas, DPO iz Žabje vasi in Gabija, KO ZB Gabrje, Brusnice, Orehovica, Smolcnja vas, ZZB NOV Novo mesto, Obč. konf. SZDL Novo mesto za podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala godbi iz Novega mesta in žali
gabrskim pevcem za ganljive žalostinke ter govornikom Ivanki Boltes, Jožetu Klobučarju in Vinku Rukšetu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V tihi žalosti vsi, ki smo te imeli radi Gabije, 16. 6. 1980
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi, ki nas je zadela ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka, zet* in tasta
JANEZA VIDMARJA
iz Ljubljanske 5, Kočevje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Tonetu Križmanu za poslovilne besede ter Milanu Opačiču, Štefanu Sušniki), Benu Šemcu, Zoretovim in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Enako se zahvaljujemo ZkGP Kočevje. ZZB Kočevje,OO ZK Rožni teren, Društvu upokojencev. Društvu invalidov in Ribiški družini Kočevje.
Žalujoči: žena Liudmila. sin Janez, hčerki Milka in Ivanka z družinamj, brat Rudolf z družino, sestra Vida, sestre Aneelca, Štefka in Cvetka z družinami, tasu Marija Šega in Marija Črnkovič in ostalo sorodstvo
Kočevje, Berlin, Mali Podljuben,Novo mesto,
Dol. Toolice, Podturen, Sodražica in Dren
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi našega dragega očeta
ALOJZA ŠUTEJA
Dolini smo zahvalo medicinski sestri Marici Hudelja, ki je dolga eta skrbela za zdravje naših staršev, hvala tudi dr. Starcu, dr. Ustojiču in dr. Turčiču in vsemu medicinskemu osebju novomeške bolnice za medicinsko pomoč. Zahvalo izrekamo tudi "niškemu župniku za pogrebni obred, pevkam in gasilcem, posebno tov. Petru Balkovcu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili v njegov poslednji dom in sočustvovali z nami.
Žalujoči: njegovi otroci Vinica, 16. 6.1980
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil naš oče, stari oče, brat in stric
FRANC
UDOVIČ
iz Repč pri Trebnjem
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga .premili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Patetovi, papeževi in Gabrijelovi družini za vso pomoč. Hvala tudi društvu upokojencev, župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: snaha z otroki, hčeika in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE MOVRIN
iz Dolenje Podgote pri Starem treu ob Kolpi
^ iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam nesebično pomagdi ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža, očeta, brata in dedka
JOŽETA LENIČA
upokojenca iz Mih o vice 18
^eno,zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in se turrm’ ' so.113111 v najtežjih trenutkih pomagali. Zahvaljujemo in Ve°; vs®m' ki so ga spremili na zadnji peti in mu podarili cvetje tnestn^6’ Posebna hvala pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo vaščan? “jšanje bolečin, ISKRI Šentjernej, ISKRI Kostanjevica, &DniiJ^m za P°darjene vence, upokojencem za spremstvo in *u za poslovilne besede ter opravljeni obred.
Žal
luj°či: zena Mihaela, sin Jože z družino, hči Marija z družino, sin Ivan ter ostalo sorodstvo
popravek
^hpom^R1JE V0VK ie F vnukineipPu?aJujocih- %
'° vnuki„i»pi?, Jujocih. Na:
P^lo ne£jČ- ^jde in Darie fcko se 0	Za	neljubo
ame-
Oso„	/-a
°Pravičujemo
zahvala
”4n*' ‘tara J?* •*? zapustila naša R mama m teta
MARIJA PAVLIN z Rateža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste naši dragi marni darovali cvetje, šopke Ln vence, kolektivu IMV Novo mesto, duhovniku za lepo opravljeni obred ter pevcem.
Žalujoči: sin Alojz z družine ter družine Križančič, Aris, Mikec in Hrovat
ZAH V A L A
Po težki bohvui iuis ie v 5’. letu 'larosti zapustil naš dragi mož.oče. brat in stric
IVAN DAJČMAN
s Kala 15 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam \ najtežjih trenutkih pomagali in nam lajšali bolečino. Posebno zalivalo smo dolžni govornikoma za poslovilne besede, GD Strekljevec in delovnemu kolektivu ISKRI-' Semič za podarjene vence in pomoč. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki so darovali vence ir. cvetje, nam izrekli sožalje ir pokojnika spremili na njegovi zadnji poli.
Žalujoči: žena Silva, hčerka Marija, bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
Po daljši hoto/m nas jo zapustil v 8.'. lotu starosti (juhi mo/ in stric
MIRKO
KAŠE
upokojenec iz Mokronoga 126
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mi pomagali, izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje. Posebna zalivala velja tov. Jožetu Kvaštevcu iz Slepšeka za vso nudeno pomoč. Zahvaljujem se vsem zdravnikom in vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. (II) Beli grič za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. župniku pa za lepo opravljeni obred. Sc enkrat vsem. ki ste pokojnega tako številno spremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala!
Žalujoči:žena Malka in sorodniki Mokronog, 5. 6. 1980
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi v službi domovini preminulega
PETRA
MAVSARJA
z Zdol pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v najtežjih dneh, še posebno pa sorodnikom, sosedom, prijateljem, vojakom, mladinski in planinski organizaciji, pevskemu zboru, delovnim organizacijam, duhovniku za opravljeni obred in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: oče Albin, brata Boštjan in Silvo, stara mama Angela, zaročenk? Tončka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 53. letu zapustil naš ljubljeni mož, ata, stari ata, brat in stric
IVAN GRCMAN
z Broda 45
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala vaščanom Starega I.oga in tov. Urbetiču, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, podarili vence in cvetje ternam izrekli sožalje. Za izrečeno sožalje in podancnc venec se zahvaljujemo tudi sosedom z Broda, družini Crček, Splošni bolnici Novo mesto in TOZD ŽITO Ločna. Hvala tudi proštu za poslovilne besede in opravljeni obred ter godbi iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Karolina, hčerka Milena, sin Ivan z družinama, brat, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 45. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, sin in brat
VLADISLAV
MILEK
iz Tribuč pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v teli težkih trenutkih. Posebna hvala kolektivu »BLTl” Črnomelj za podarjene vence in izrečena sožalja, GD Tribuče, govornikoma in družinam Vlašič, 1'ludcrnik in Jankovič ter godbi iz Črnomlja. Se posebno zalivalo smo dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju deželne bolnic*; v Baslju za vso nego in skrb v času dolgotrajne bolezni. Vsem šo enkrat najlepša hvala za cvetje, vence, izrečena sožalja in spremstvo k pokojnikovemu preranemu grobu.
Žalujoči: žena Evi, sin Matjaž, mama, brat Tone, sestri Micka in Anica z družinama
Basel, Vranoviči,Tribuče, Sela pri Vrčicah
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete, tašče in svakinje
PAVLINE
ZABUKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Furlanu za dolgoletno zdravljenje, strežnemu osebju v Domu upokojencev Krško, za vso skrb in nego ter proštu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Novo mesto, Krško, Vukovar, Adelaide, Dobel, Kostanjevica, Bog. Bistrica, Ljubljana
Novo mesto, 16. 6.1980
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 46. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in sin
TONE
POKLAC
iz Kočevja, Bračičeva 3
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju onkološkega instituta v Ljubljani, kolektivoma Agroservisa Kočevje in Hotela l*uglcd Kočevje za vsestransko pomoč in razumevanje ter pevcem in delavski godbi.
Žalujoči: žena Marija, sin Roman, mama in oče, sestra Ada, sestri Slavka in Mirica z družinama, brat Janko z družino in drugo sorodstvo
Kočevje, Ljubljana, Novo mesto
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je nepričakovano v 20. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin ter bral
SLAVKO KASTELIC
s Ceste herojev 9, Novo mesto
Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju za dolgoletno zdravljenje, tovarni KRKA, osnovni šoli Katja Rupcna, Mercatorju-posloval-nica Pogača, sosedom, posebno tov. Pugljevi, znancem in pnjateljem in vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter pokojnega sina spremili na njegovo zadnjo pot. Lepa hvala ludi proštu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
,19- Junija 1980
DOLENJSKI UST
23
n ouiiumiiudu ?
i
i
Vtisi z devetega kongresa Gasilske zveze Slovenije v Brežicah še dolgo ne bodo zbledeli Zato, ker pomeni ta manifestacija priznanje vsem gisilcem v občini in zato, ker so korenine organizirane solidarnosti v tem delu Slovenije tako globoke in tako na Srokc prepredene. Z Ivanom Leskovcem so si o tem enakih misli vsi člani gasilske organizacije, ki so tokrat občudovali njeno meč, njeno številčnost in njeno povezanost z obrambnimi prizadevanji današnje samoupravne družbe. Tovariš Leskovec je ponosen, da je bil kongres v Brežicah in da je poveljeval doslej največji gasilski paradi v Sloveniji. Mimo častne tribune je tokrat korakalo 5700 gasilcev, pionirjev, pripadnikov civilne zaščite in vojakov JI A kot simbol naše pripravljenosti, da se v v sakem trenutku lahko uspešno spoprimemo z nevarnostmi, ki ogrožajo ljudi, ter uničujejo zasebno ir. skupno družbeno premoženje.
Ivan Leskovec izhaja iz družine, v kateri se prenaša gasilstvo iz roda v rod. V osnovno šolo je še hodil, ko se je kot podmladkar zapisal gasilski organizaciji. V njej je pognal korenine in ji ostal zvest vse do danes. Ni mu žal, v gasilstvu je našel tudi osebno zadovoljstvo, čeprav je žrtvoval ničkoliko prostega časa za društveno delo, za izpopolnjevanje, za tekmovanja in druge dolžnosti, ki jih gasilska organizacija pričakuje od svojih članov. Najprej je obiskoval tečaj za strojnike, potem se je usposabljal za podčastnika in nato uspešno končal častniško šolo. Zdaj je višji častnik prve stopnje. Povzel se je prav na vrh in s tem dokazal
tudi strokovno usposobljenost, brez katere dandanes tudi gasilstvo ne more slediti zahtevam časa. Za občinsko z vezo v Brežicah je z veseljem povedal, da je kadrovsko med najmočnejšimi, saj ima 1100 operativnih članov, 360 podčastnikov, 122 častnikov in štiri višje častnike, razen tega pa še 240 žensk in 400 pionirjev, kar predstavlja že močno armado.
Letos mineva 25 let, odkar je bila v Brežicah ustanovljena Občinska gasilska zveza in 25 let Leskovčevega dela v njej. Njegova največja želja je, da bi v jeseni ob počastitvi četrtstoletnega obstoja položili temeljni kamen za dom požarne varnosti v Brežicah.
Ivan Leskovec že od nekdaj ceni prijateljske vezi med društvi, ki sega tudi čez republiške meje. Prepričjiv dokaz, da bratstvo ne živi le na papirju, je bil zanj tudi izreden odziv hrvaških gasilcev na paradi v Brežicah. Zastopani so bili gasilci iz celotne obmejne regije od Karlovca do Krapine. Društveno odprtost pa cenijo tudi zunaj meja. To potrjujeta tudi odličji madžarskih in avstrijskih gasilcev , ki ju je Leskovec prejel od gostov na kongresu.
Za Leskovca je značilno, da se kljub odgovornim dolžnostim v občinski zvezi ni nikoli izneveril domačemu gasilskemu društvu na Obrežju Že 20 let je njegov poveljnik. Nanj ga vežejo močne vezi od mladosti naprej. Gasilstvo je predvsem tovarištvo, je družabnost, je dejavnost, ki nudi človeku veliko osebnega zadovoljstva, zato po mnenju Ivana Leskovca pravi gasilec nikoli ne zapusti društvenih vrst. JOŽICA TEPPEY
Zažgal hlev in živino
Požiga v Zalovčah osumljen solastnik Stanko Strupih^
NAJRAJE DELA LADJE - Kupil sem precej literature o ladjah in jh pred 18-leti začel izdelovati iz lesa. Moie ladje - spominki niso \eren posnetek pravih ladij. Spominjajo na jademice. Nekatere podrobnosti sem naredil po svoje, saj bi bilo sicer delo predolgotrajno in ladja predraga (Foto: Primc)
Požig je botroval požaru, do katerega je prišlo v soboto dopoldne na gospodarskem poslopju Pepce in Stanka Strupiha v Za lovčah pri Šmarjeških Toplicah. Hgenj je poslopje po-'sem uničil
Kot so ugotovili delavci novomeške UJV, je šlo tokrat za požig, ki ga je utemeljeno osumljen 54-letni solastnik in mož. Pepce Strupih, Stanko. Že nekaj dni pred tem dogodkom je popival in tudi grozil vaščanom, da bo vse pobil in 2ažgaL Tako je omenjenega dopoldne izkoristil odsotnost žene Pepce in in podtaknil ogenj v hlev, v katerem so bili vol, dva prašiča in krava. Plameni so se bliskovito razširil po s slamo kritem ostrešju. V plamenih
»Ladjar” iz divjine ob Kolpi
Ivan Stanič — Džino, nekdaj znani glasbenik, se je naselil v dolini Kolpe, kjer se preživlja z rezbarjenjem in slikarstvom — Proda največ ladij — spominkov
sta poginila krava in prašič, hudo popečenega vola so morali oddati J zakol, medtem ko je en [** _ odnesel celo kožo, ker je pravočasno pobegnil na prosto. Požarf nevarno ogrožal še tri soKORP stanovanjska poslopja. Hujšo trag^ dijo so na srečo preprečili vašč*® ki so s požrtvovalnim gašenjeO omejili in pogasili ogenj. Škodo » ocenili na 100,000,00 din.	,
Za Strupiha je preiskovalni *«' nik temeljnega sodišča Novo me že odredil pripor.
TRIJE NA PRVEM MESTU
Pred dnevi je bil šahovski tunu* ŠK Milan Majcen iz Sevnice » mesec maj. Prvo mesto so si razde** Derstvenšek ter Janko in Rudi z 9 točkami.
KRATKE IZ LESKOVCA
V 1 ševnici pri Brodu na Kolpi živi 53-letni Ivan Stanič-Džino, ki preživlja svojo štiričlansko družino tako, da izdeluje in prodaja reliefe iz lesa, intarzije, vse vrste spominkov iz lesa, pa tudi z naivnim slikarstvom se ukvarja. »Najraje pa delam iz lesa ladje - spominke, saj ladje plovejo pozimi in poleti, nanje pa je vezan tudi velik del naše zgodovine," pravi Ivan Stanič.
Na dvorišču ob hiši, mimo katere teče ^ upica, si je uredil zasilni letni a telje. Okoli je razpostavil tranzistor, magnetofon in mo'da še kakšno glasbeno napravo, saj je neprestano slišati glasbo.
„Včasih sem bil glasbenik,” začne odpirati skrite kotičke svojega srca. „Leta 1956 je izšla moja knjiga »Sola za jazz kitaro", in sicer v Zagrebu. Doživeta je tri ponatise in vsakega sem dopolnil z novostmi... Tisto leto sva začela nastopati tudi s takrat 54etnim sinom Benjaminom, ki je igral kitaro. Bil je čudežni otrok. Sest let sva potovala po vsej Jugoslaviji, nastopala na radiu, televiziji in drugod. Kasreje je 10 let nastopal z ansamblom ,Pro arte”, danes pa s svojo skupino nastopa predvsem po tujini”
Leta 1963 pa se je vse dotedanje Staničevo življenje podrlo. .Glasbo sem zapustil zaradi težke družinske tragedije.” Zapustil je mestno živ-
ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
V ponedeljek popoldne je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Franca Vrčka iz Ravnega pri Raki. Ogenj je poslopje povsem upepelil, tako da je škode za kar 350.000,00 din. Verjeten vzrok požara je preobremenjenost elektromotorja na puhalniku.
■%%%%%%%%%%'
PROŠNJA DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI
Vse lastnike živali, še posebej psov čuvajev, prosimo, da v tej vročini poskrbe zanje. Živali morajo imeti vedno dovolj pitne vode in primemo senco za počivanje. Vsako nasprotno ravnanje je lahko kaznovano z denarno kaznijo ali zaporom. Člane in terenske sodelavce pa naprošamo, da preverjajo izvajanje teh navodil in lastnike živali opozarjajo na naša navodila v tisku in radiu.
ljenje ter se preselil v skoraj neomadeževano divjino ob Kolpi in Kupici. Kaj se je zgodilo, ni hotel povedati
„Ko delam ladje in poslušam glasbo, sc spomnim, kakšen lesorez bi izdolbel ali sliko na mala L Potem začasno preneham delati spominke in ladje, nato pa se spet vmem k njim.”
Povabil me je v hišo, kjer mi je z ženo in otrokoma razkazal slike, svečnike, lestence, lesene hišice in celo omaro — vse, kar je naredil sam.
»Ostalo mi je le najslabše . Vse, kar je dobro, hitro prodam. Čeprav naredim največ ladij-spominkov, nimam danes nobene. K meni prihajajo ljudje od Reke do Zagreba in Slovenije. Vse pokupijo, ker dobijo tu pol ceneje, kot pa v prodajalnah spominkov.”
Stanič je naučil rezbariti že več mladih pa tudi starejših iz okolice. Povsem pa se le ni odrekel tudi glasbi V Brodu na Kolpi je vodil kot amater dva orkestra. Že pred desetimi leti »Brod - Kupa”, pred dvema letoma pa ansambel „Koc-ka”.
JOŽE PRIMC
MIRNA:
LOVSKE TEKME V STRELJANJU
V počastitev krajevnega praznika KS Mirna je Lovska družina Mirna priredila v Zapužah pri lovski koči tradicionalno tekmovanje v' lovsko-športnem streljanju. 60 tekmovalcev se je pomerilo najprej v ekipnem boju za pokal, posamezniki pa za pokale v kombinaciji v streljanju na glinaste golobe, v streljanju z MK puško na tarčo srnjak in končno še za pokal »Mirna 1980”. V ekipnem delu tekmovanja je bila najboljša LD Mirna, drugi so bili lovci LD Otočec in tretji lovci LD Ve liki Gaber. V lovski kombinaciji je zmagal Janez Zupet, v streljanju na glinaste golobe je spel zmagal isti tekmovalec, v streljanju na tarčo srnjak pa je zmagal Cveto Rus LD Gradac. Pokal »Mirna 80” si je pristreljal Jože Jordan iz LD Orehovica.
* Nastop
- Končala se je —B---------
TVD Partizan. Vrstni red: Smedi Veniše, Gorenja vas.
- Na domačem nogomet1*®! turnirju so med veterani sfan** igralci Drnovega pred Agrokomb“J*j tom in Leskovcem, pri mladincih p Veniše pred Mrtvicami in Gorenj vasjo.	y
- Na pionirskem prvenstvu streljanju je zmagal Lekše s 1° krogi pred Sintičem 155 in Bev«® 151.	J.***1
Pavlič med elito
Na jubilejni 30. Veliki nagradi Jugoslavije, dirki motociklistov za svetovno prvenstvo je novomeški dirkač Lojze Pavlič dosegel svojo doslej najboljšo uvrstitev v svetovni eliti S 14. mestom je v nedeljo, 15. junija na avtomotodromu Grobnik znova potrdil svoje mednarodne kvalitete in letošnjim uspehom na FIM dirkah (10. mesto v Horicah, 4. mesto v Karvini) dodal novega. Povedati je treba, da je na dirki na Grobniku Pavliču že v tretjem krogu odpovedala sklopka in je 22 krogov po 4200 metrov vozil in menjal brez ddopke.
Te dni Lojze potuje na sever, na mednarodno dirko v Banjško Bistrico, kjer je lani zmagal, nato p« na dirki za svetovno prvenstvo v Assen za Veliko nagrado Nizozemske in v Zolder na Veliko nagrado Belgije.	M.	KUNC
^******************** * rji :i____
J
19.J
Odbojka: državna reprezentanca v Novem mestu
bo jutri ob uri v športni dvorani
* Jugoslovanska odbojka!'*
* ska reprezentanca, ki je te *
* dni v Novem mestu naJ J sklepnih pripravah za nastop*
* na olimpijskih igrah v Mo**
* kvi, bo jutri ob 19. uri* J nastopila v novomeški šport-*
* ni dvorani tudi za širše^
* občinstvo. Pomerili se bosta j
* A in B reprezentanca. P°*
* uspešnem nastopu v Belgij1 J J na predolimpijskem turniiju* J in po dobri pripravljenost*
* lahko pričakujejo dolenjski*
* l|ubitelji odbojke zanimiv
* boj in pravo demonstracij
* moderne igre.
★♦•K*******-***-*-**-***-*
ski*
rt
9§
J
Obetajoči orkestri Sole
ŠTUDENTJE VABIJO V RIO
Študentski kulturni center in študentsko kulturno društvo Forum bosta 20. in 21. junija na vrtu restavracije Rio na Titovi 4 v Ljubljani organizirala prvo manifestacijo glasbe gibanja Rock Opposition. Nastopile bodo skupine iz Belgije, Francije in Italije ter ljubljanska skupina Srp. Organizator vabi vse, ki jih zanima glasba, ki predira okostenele izrazne oblike, da pridejo na vrt restavracije Rio.
Bo Rinža spet čista?
Prizadevanje KS in ribičev, da bi osnažili Rinžo
S PLESOM NA POCITNICE
Za zaključek šolskega leta bo znani in priljubljeni ansambel »Rudolfovo” v soboto igral na velikem mladinskem plesu v novomeški športni dvorani »Rudolfovo” bo nastopilo v svoji najboljši zasedbi, kot gost pa bo jgral eden najboljših jugoslovanskih rock klaviristov Ciro Lonči-na. Da bo program kar se da pester, bo nastopila tudi plesna skupina deklet »Mladje” iz Maribora.
Reka Rinža, ki je bila že pred I 5 leti tako čista, da so se Kočevci vi njej kopali, je danes močno onesnažena in še zarasla z zelenjem. Odbor za varstvo voda in rib pri Ribiški družini Kočevje je te dni pripravil letni in srednjeročni program, ki je usmerjen predvsem v ukrepe, ki bi pripomogli da bi bila Rinža čimprej spet čista.
Seveda bodo glavna prizadevanja usmerjena v odpravo odplak, ki zdaj * tečejo v Rinžo in gospodinjstev, s kmetijskih posestev in iz drugih
ŠENTJERNEJ: NASTOP KITARISTA IZ NIZOZEMSKE
Osnovna organizacij ZSMS iz Šentjerneja bo priredila jutri, 20. junija, oo 20. uri v še ntjernejski kinodvorani koncert nizozemskega folk kitarista llansa Thepssinka -Folk ragtime blues. Vabljeni!
HZD. To pa pomeni, da bo treba zgraditi kanalizacijo vse od Ja snice preko Ložin, Koblarjev, Mrvic, Stare cerkvc, Mlake in Brega do Kočevja in čistilne naprave. Na ta, glavni vod kanalizacije pa bi morali priključiti tudi kanalizacijo iz ostalih okoliških vasi. Razen tega bo za vse vasi treba urediti odvoz smeti ali pa stalnal smetišča, saj zdaj občani najpogosteje stresajo odpadke kar v Rinžo.
Naslednja skupina ukrepov predvideva čiščenje same Rinže in urejanje jezov. Rinžo naj bi očistili odvečnega zelenja predvsem z vlaganjem rib-amurjev, ki zelenje popasejo. Redno bodo čistili tudi’ strugo Rinže pri zapornicah. Območna vodna skupnost Ljubljani-1 ca-Sava pa bo letos uredila Ober-starjev jez, nato pa postopno še ostale.
V vse te akcije bodo vključili tudi j biološki in botanični krožek kočevske gimnK/.ije.
T. I RIMO
NAŠLI
NEZAVESTNEGA
V petkovih popoldanskih urah so vaščani našli na travniku nezavestnega Ignaca Matjašiča, 73, iz Močvirja 20 pri Bučki Odnesli so ga do ceste, od koder bi ga potem prepeljali v bolnišnico, vendar je Matjašič medtem izdihnil. Kot je ugotovila preiskava, je Matjašič dan poprej popival, vinjen pa med potjo domov padel in se poškodoval. Poškodba je bDa tudi vzrok kasnejše smrti.
VELIK USPEH NOVOMEŠKIH MODELARJEV
Na letališču pri vasi Otok blizu Metlike je bilo 14. in 15. junija republiško prvenstvo v kategorijah prosto letečih modelov. V konkurenci vseh klubov iz Slovenije so se novomeški modelarji dobro uvrstili v vseh treh kategorijah, Damjan Žulič pa je dosegel tudi pogoj za zlato C značko. Novomcščani so kot ekipa zmagali v gumenjakov in vzpenjalcev. tati: jadralni model, 42 tekm.: 1. Tone Videnšek (Ljubljana), 3. Damjan Žulič (Nm), 9. Borut Žulič, 10. Stojan Kranjc, 17. Darko Bauer. Gumenjaki 9. tekm.: 1. Dragan Stankovič (Nm), 3. Martin Brudar (Nm), 5. Marjan Zupanc (Nm). Vzpcnjalci, 9. tekm.: 1. Matija Žnidaršič (Lj), 2. Stojan Kranjc (Nm), 5. Gregor Golobič (Nm), 6. Janez Grošelj (Nm).
kategoriji ev. Rezul-
Z bogatega nastopa učencev glasbene šole „Marjan Kozina" — Letos že na devetdesedtih prireditvah
V navadi je, da učenci novomeške Glasbene šole Marjana Kozine ob zaključku šolskega leta predstavijo na javni prireditvi Letos je bila 11. junija v Domu kulture.
Petra Gačnik, učenka 4. letnika violine, je izvajala Kuechleijev Concertino, opus 15,1. stavek
Recept za dobro delo in derivnost uspeha šole v zadnjih letih so prav gotovo orkestri, ki so na večeru presenetili sleherno, za glasbo čuteče uho. Godalni orkester deluje že tretje feto in je vse kvalitetnejši. Veliko upanja za pomlajevanja najrazličnejših amaterskih skupin v občini daje šolski mladin-dci pihalni orkester, ki bi sc po
'■valiteti lahk" celo kosal z godbeniki pihalnih godb, ki kažejo še najmanj zanimanja pomlajevania svojih vrst z mb". dimi pihalci, saj na prireditvi ni bilo videti nobenega člana. Večer sta poleg solistov popestril# še harmonikarski orkester in mešani orkester ter gostja večera, mlada harfistka Irena Mar-šič.
Se večji napredek šole, ki jo j* v letošnjem letu obiskovalo 41 < učencev, lahko pričakujemo že* naslednjih letih, za kar so poro* novi prostori, ki jih je v stare n1 zdravstvenem domu šob I**-dobila in se bodo še v letošnje^ letu tja v celoti preselili pošiljanjem svojih učencev n*
odločilo devet učencev -ja upanje, da se bo voC®* učencev po končanem ^tu(v0 vrnila v »rojstno” šolo in reševala kadrovske težave- >■', koncu pa je potrebno tudi delež, ki ga je g lasbena šola pri snovanju turnega življenja v občini, »J samo v preteklem šolskem ^ niihovi učenci in skupine n* „ pili kar na devetdesetih pr*1®
J.
DOBER PODMLADEK - Prve trobente pihalnega novomeške glasbene šole. Ali se bodo po končani glasbeni šoli odločili za nadaljevanje v amate ansamblih?