MELI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. aprila 2007 • Leto XVII, št. 16 Števanovci, 9. april: premiera števanovske gledališke skupine Kak že dugo lejt, se je letos na vüzemski pondejlek pá napuno števanovski kulturni daum. Lidgé so nej samo iz domanje vesi prišli, liki iz drugi vesnic Porabja tö. Tak smo med gledalci vidli Gorenjsenčare, Slovenčare pa Varašance tö. Gledališka skupina »Veseli pajdaši« je začnila delati leta 2000. Za tau, naj v Števanoci tö majo gledališko dejavnost, sta največ delala ljudska pisateljica Irena Barber pa školnik Laci Kovač, steri je tistoga ipa ustanovo pa vodo Društvo za lepšo ves. On se je skrbo za tau, ka bi lüstvo vtjüppobrau, stero ma volau špilati pa žlak za tau, Irena Barber njim je pa začnila pisati tekste, največkrat tak, ka je za osnovo (alap) ponücala svoje že napisane pripovejsti. Skupina je od začetkamaušpilalavdomanjoj rejči, stero gučijo v Števanovci pa v okaulici. V zadnji 7 lejtaj so velikokrat gorastaupili po porabski vasnicaj, večkrat so bili v Prekmurji, trikrat pa v Budimpešti na državnom srečanji manjšinskih gledališč in gledaliških skupin. Lani, po smrti njine avtorice Irene Barber, so bili v velkoj dilemi. Zvün smrti Irene je skupino zapüstilo par členov. Kak tadala, je bilau pitanje. Členi, steri so ostali, so se tak odlaučili, ka ne pistijo, ka bi tau delo zamrlo, deleli do tadala. Ziskali so nauve člene, Laci Kovač »NAJVEKŠA VREJDNOST« njim je pa napiso tekst z nas-svetovnoj literaturi. Porabska se sausedica, stera ojdi k njelovom »Najvekša vrejdnost«. varianta guči o skaupom pav-mi pucat, ranč dotekniti ne Situacija o skaupom človeki ri, steri svoje pejnaze skriva v smej, nej ka bi go postilala. Te je dostafart bila obdelana v štrumfaj v posteli. Te postele paver vejndrik sam ne vej, kelko pejnez ma, dapa nikoma bi nej dau ranč filera nej. Saused ma zaman težko vözdjekla, ka bi si on kosilnico küpo pa bi te njegvi ograd tö pokosijo, ga k vragam pošle. Drugoga sauseda, steroma je že drugo leto dužen za delo, ka je zanga opravo, vöplača edno nevolno djabko. Ženski, stera tak vögleda, ka ma je več kak sausedica, gda ga prosi, naj ma bundo (krzno) tjüpi, da stari rejkli od svoje materé. Dapa vejndrik je najbole lagvo zopodo tisti saused, od steroga je kravo tjüpo. Dau ma je samo pau pejnez od tisti, kak sta se pogaudila. Gda ga čemerni sausedge vöporobijo, se ma od nevaule skurok zmejša. Dapa gda ma sami od sebe nazaj prinesejo pejnaze, gorapride, ka v živlenji djeso vekše vrejdnosti, kak so pejnazge. Po igri se je igralcom (Berta Dončec, Aniko Kovač, Laci Kovač, Ana Nyírő, Gyöngyi Domiter) pa režiseri pa avtori Lacini Kovači zahvalila Klara Fodor, sekretarka Slovenske zveze, stera je bila soorganizatorka toga popodneva. Dobro delo pa dosta nastopov njim je zaželejla predsednica domanje slovenske samouprave Agica Holec tö. Program je zaklüčila Gledališka držina Nindrik-indrik z igro »Dvej ženski v gledali«. M. Sukič 2 NEPOZABEN MAROLTOV FOLKLORNI VEČER V MONOŠTRU 31. marec 2007 nam bo ostal zitivni občutek sem dobila, klornih skupinah, ostanejo nem koncertu. Kar se pa na tuja gostovanja in imamo v Porabju v lepem spomi-ker vem, da ni veliko vasi, povprečno 5-6 let, dokler tiče programa tu, je štiri toč-povorko po mestu, pa tudi nu, kajti lahko smo uživali mogoče ni toliko stvari za ne doštudirajo, potem grejo ke imela starejša, tri točke če je 35 stopinj, si vmes ne v zanimivosti, značilnosti pokazati, ampak vi, ki ste domov. Sistem, ki bi mu jaz srednja skupina. Če vam še smeš vsesti. Odličen odnos sedmih različnih plesov, v nas vodili, ste nam jih pred-rekla maroltovstvo, je pa tehnične stvari povem, ko se imamo do noš. Drugače pa lepoti in veselju mladih fol-stavljali z nekim veseljem, z zadeva, ki se prenaša iz ge-vzamemo za nastop, se po-imamo garderoberje, ženske kloristov Akademske folklor-nekim žarom. Vidim, kar je neracije v generacijo, to so berejo prijave, korepetitorji in moške, njihova dolžnost ne skupine France Marolt nam vsakdanje, tukaj tem različni kodeksi obnašanja. naredijo postave in vsak je samo organiziranje dela. ŠOU iz Ljubljane in občudo-ljudem veliko pomeni. Tako Recimo, zdaj smo imeli nove točno ve, kje je, na kateri po-Garderober pregleda gardevali njihove elegantne noše. da začneš res drugače raz-ljudi, ki so šli z nami prvič ziciji, se naredi generalka in robo, pogleda, kaj je narobe, O širši dejavnosti skupine mišljati o svojem jeziku v čez mejo. Potem so točno potem točno veš, koliko časa organizira ljudi, ki pošijejo, sva se pogovarjali s podpred-svoji domovini.” določeni principi, kako se se imaš za preobleči.” polikajo nošo, njihova nalosednico Ano Eterovič, ki je ga je, da razporejajo delo. Je vodila in pripravila njihovo red pri pakiranju stvari, recigostovanje v Monoštru. mo, srajce pridejo na vrh, da • S kakšnim namenom se ne zmečkajo pod težkimi ste se želeli predstaviti v krili, nogavice se dajo spo- Porabju? daj, ker se nimajo kaj zmeč„Vsebolj ugotavljamo, da je kati, tak sistem je. Kar se tiče naša dejavnost veliko bolj zlaganja noš, smo res zelo cenjena med zamejskimi dobro organizirani. Tudi Slovenci in so zelo hvaležna fantje, ki nam vedno nosipublika. Recimo, mi ima jo „kište”. Ko pridejo novi mo tako publiko, kot smo člani, te stvari sprejmejo in jo imeli pri vas v Monoštru, se jih učijo. Za kite imamo zelo redko. Veliko plesal umetne lase, pravi lasje so cev je tudi povedalo, da so obdelani. Punce ena drugi čutili tako energijo, kot je spletemo kite, druga drugo v Cankarjevem domu letos našminkamo, vse delamo nismo čutili. Druga stvar je, sami.” mi imamo v svojem progra • Disciplina v skupini je mu plese iz vseh slovenskih maksimalna, vsi ste pri narodnostnih območij, tudi jazni, vljudni. zunaj slovenskih meja, in za „Lahko povem, da kljub nas so zanimiva ta območja. temu, da nas je 150, je dis-Zelo smo zadovoljni, ko ste ciplina, in kljub manjšim nas peljali naokoli in smo • Včerajšnji poldrugo uro zloži določena noša, to so • Kako skrbite za noše, kreganjem, ki so v zaprtem slišali, s kakim veseljem raz-trajajoči koncert je tekel zadeve, ki sicer niso nikjer ker smo gledalci imeli ob-društvu, je spoštovanje. Ko lagate vse te stvari, da mi je kot ura, vse točno, vse na-zapisane, ampak se prena-čutek, kot bi plesalci v tis-se gre na gostovanje, se točbilo prav toplo pri srcu, ko študirano. šajo s starejših plesalcev na tem trenutku prišli izpod no ve, kdo je organizacijski sem poslušala. Jaz nisem „V sedemdestih letih, ko so mlajše. Drugače pa imamo rok likalke? Kako ste orga-vodja. Saj se tudi mi skreveliko vedela o Porabskih bila, recimo zlata leta folklo-tri skupine. Tukaj smo zdaj nizirani pri zlaganju noš, gamo kaj med potjo, saj ni Slovencih, dokler se nisem re, se je vsako leto 100-150 člani starejše in srednje sku-rekvizitov? tako vse popolno, ne. Lahko srečala z Dušanom Muki-ljudi hotelo vpisati v našo pine, imamo tudi najmlajšo „Lahko se pohvalimo z zelo pa rečem, da sem tokrat začem, ki je bil moj sosed v skupino. Takrat je bil edini skupino, kjer se kalijo bodo-lepimi nošami. Materiali so dovoljna z njimi.” Študentskem domu in mi je način, da se gre v drugo dr-či plesalci srednje skupine.” zelo dragi pa tudi za naša ši-• Kakšne načrte imate še pripovedoval zelo veliko.” žavo, da se malo potuje. Zdaj • Kako pripravljate folklo-roka krila je potrebno veliko za letos? • S kakšnim vtisom se seveda ni več tako. In inte-riste, saj so vsi samo začas-metrov blaga. Določene stva-„Imamo v načrtu iti k Sloposlavljate od Porabja, res za folklorno dejavnost no člani skupine? ri so tudi svilene in čipkaste. vencem v Novi Sad v Srbijo, katerega južni del ste spo-upada, čeprav imamo dobro „Tako srednja skupina kot Imamo tudi noše, ki so stare na Reko, turnejo v Franciznali? lokacijo v centru Ljubljane, starejša skupina imata svoj po trideset let in so zelo dob-jo… Naslednje leto je 60. ob„Samo pozitivno. Najbolje in nas kar dobro poznajo. program. Tisti, ki pride v ro ohranjene zaradi tega, letnica, ki bo tudi finančno ste nas navdušili vi, ki ste Lahko rečem, da še vedno starejšo skupino, mora ob-ker je pri nas vedno vladala zahtevna, in smo se odločinas vodili, tudi gospod Laci dobimo veliko novih članov. vladati že srednji program. zavest o tem, da nošo moraš li, da pač to leto se nekako Kovač v Števanovcih. Nobe-Povprečna doba delovanja Kdor je že nekaj let v starejši spoštovati. To pomeni, da se malo zadržimo.” nega razočaranja ni bilo. v skupini je od 5 do 10 let, skupini, obvlada absolutno pri nas v noši ne pije, ne jé, Klara Fodor Mi smo študentje, ki povsod potem se neha. Ponavadi celotni program skupine, ne kadi in ne sedi. Če gremo potujemo, povsod spimo, pridobimo srednješolsko kar pomeni 22 različnih vse pojemo in popijemo, mladino v Ljubljani, ker ti plesnih postavitev. Tako, kar nam častijo gostitelji, najdalje ostanejo. Tisti, ki da smo pripravljeni izvajati res nismo razvajeni. V in-pridejo iz drugih krajev Slo-mogoče 12-13 plesov, ki jih ternatu smo se zabavali do venije, ki so plesali mogoče redno plešemo. Nekatere zgodnjih jutranjih ur. Po-doma v kakih lokalnih fol-plešemo bolj redko na let 3 NA SPOUMENEK EDNE CVETNE RAZSTAVE V SOMBOTELI eden mali püšeo rouzas-stüdenca, šteri se proba, na snežnobejle kamne, v sana kloup zalüblencov, Lübim naturo, zmožna tih trobentic razveseljava zastoupajoč predmetni malo vodozbiralno jezero. štero čvrsto obimajo veje sam vöre ino vöre občü bujno oazo snejžnobejlih svejt, z neprestanim krou-Idem prejk maloga mous-vsefele zelenoga grmouv düvati rouže razločnih lepotic, naj se te ne dugo-ženjem vode prilagajati ta, šteri me spomina v ja. Lepouta te kompozi farb ino form, vživati časijo. Malo dale so se v stalno spreminjajouči se miniatürnoj formi na cije se z rečami ranč tak opojni diš cvetličnoga sodački red spravili, cejlo naturi. V ozadji, na malo Moust zdihav, te pa idem ne more prejkdati, kak se morja, njuvo blesketajou barvno paleto predstavla-višišoj platformi pa se v ešče malo dale, naprej ne more prejkdati lepou čo se farbno kompozicijo, ta skulpture Laokoonove vu štero se harmonično skupine, poezija velkoga zlijejo posamezni pisani svetovnoga klasika, rim barvni fleki, ranč tak, skoga pesnika P. Vergilija kak se zlijejo v künčavno Marona, ali lepoute sim sozvočje opojne melodije fonij Beethovena, med posameznih inštrumen njimi Ode radosti, zadnji tov ednoga orkestra. tao štere si je Evropska Gnes se ščem popolnoma unija odebrala celou za prejkdati vživanji nature, svojo himno. Tou so kom čisto blüzi jo ščem pistiti pozicije, štere brezi rejči k svojemi srci, ščem, naj direktno najdejo pout k sploj napuni moje mišlej človekovi düši. nje. Tou nasladno iluzijo Pomali se tüdi na prous si gnes lehko dopistim, ar tom začnejo množiti ro je velki petek, ino te den uže, štere v vedno bole ne guči o deli. Vüpam se, pisano oblejko obličejo ka najdem zaton (sziget) sprtolejšnjo naturo. Stara mirovnosti düše v ednom gnejzda se postoupoma cvetnom püngradi, šteri napunjavajo s ftičami se je porodjeni od sküpne livkami, šteri se eden za nastave človeka ino na drügim opešani vračajo z ture. Na sredini skrbno duge vandrarske poti. Nej negovane sprotolejšnje je več daleč čas, gda iz mi živozelene trate, z bej lijonov malih grlic zadoni limi glavicami ponizno jouči krokusi, samo za se-malo temnejših farbnih pod ščipkovim lugašom, jo večno zelene melodije, pozdravlajo gousta male žaj oddaljeni od paradiva-variantaj ponovi pisana šteri vodi v eden intimen štere dostakrat osramotijo primule, sküpno z bejlimi joučih kraleskih begonij. kavalkada begonij. Iz toga romantičen kotiček sveta, celou najlepše melodije plemenitimi holandski Očitno se dobro počütijo maloga umetnoga brejga, gde »obtrüdjenoga van-velkih komponistov. mi krizantemami, štere v »pozvanji« žive kulise iz malih vrelcov žuboreča drara« čaka ino vabi na se gizdavijo s svojo visiko žuborečoga vodometnoga »stüdenčnica« se pa zliva počinek mala, iz lesa skle-Suzana Guoth »postavo«. Med njimi pa Petanjci: Dan spominov in tovarištva V ZNAMENJU ZAMEJSTVA IN IZSELJENIŠTVA Ustanova doktor Šiftarjeva fundacija tudi letos sicer nekoliko v ozadju, kar pa ne pomeni, da tudi Beneške Slovence, vendar bo zaradi odpripravlja Dan spominov in tovarištva v Vrtu je ni oziroma da ni še vedno v nekaterih prek-daljenosti tamkajšnje življenje predstavila dospominov na Petanjcih. Dogodek bo 4. maja, le-murskih in slovenskih okoljih aktualna in pe-pisnica RTV Slovenije iz Trsta Mirjam Muženič. tos v znamenju zamejstva in izseljeništva in že reča. Predvideno je, da bodo udeleženci iz treh konšestič zapored. Programski svet se zmeraj odlo-Na prireditvi v Vrtu spominov in tovarištva, cev Slovenije in zamejstva posadili drevesca v či za temo, ki se navezuje na ožje, prekmursko ki ga je na svoji petanjski domačiji zasadil dr. Vrtu spominov. okolje in hkrati z vsebino posega v širši pros-Vanek Šiftar, bo slavnostni govornik akademik Tudi letošnjo prireditev vsebinsko usklajuje tor. Tako je bila lanska prireditev v znamenju dr. Anton Vratuša. Dijaki in učenci iz gimnazij Regina Cipot, ravnateljica murskosoboške prekmurskih duhovnikov, protestantskega Šte-Murska Sobota in Monošter, učenci osnovnih gimnazije, programski svet po novem vodi dr. fana Küzmiča in katoliškega Mikloša Küzmiča, šol Kuzma, Gornji Senik, Tišina in Jesenice pa Etelka Korpič, prvi predsednik akademik dr. za katera je govornik, pesnik in akademik Ciril bodo s svojim programom ponazorili vsebino Anton Vratuša, ki je februarja dopolnil 92 let Zlobec, dejal, da sta bila moža, ki sta postavila in problematiko zamejstva in izseljeništva. – nekoliko pozne čestitke in dobre želje v imetemelje slovenskega jezika. Tako bo učenec iz Jesenic pripovedoval, kako nu bralcev in uredništva! – pa je aktiven član Kot ocenjuje akademik dr. Anton Vratuša, je se počuti bosanski otrok v Sloveniji; O izse-s številnimi idejami in pobudami. Med slednje tudi letošnja tema živa in aktualna, tako glede ljenstvu in zdomstvu bosta govorila ravnatelj sodijo tudi priprave na jesenski simpozij Manjzamejstva kakor izseljeništva oziroma zdom-osnovne šole Kuzma Jožef Škalič in učenec, ki šine v panonskem prostoru ob dveh tromejah. stva. Problematika izseljenstva in zdomstva je ima starše na tujem. Organizatorji so pritegnili eR Porabje, 19. aprila 2007 4 Živlenjske zgodbe (9) »Človek računa, Baug dokonča« »Dapa pojmo nazaj k najinomi žitki. Kak so lejta tašle, moj mauž je začno beteževati. Vsigdar je strašno visek krvni tlak (vérnyomás) emo, njegvo delo v fabriki je nevarno bilau, ka je s tejm betegom nej smo delati. Tak so ga za edno leto poslali v invalidsko penzijo (rokkantnyugdíj). Dja sam eštje delat ojdla, on je zatok doma pomalek vse taobredo. Gda sam dja tö v penzijo išla, te je moja drugorojena sestra betežne gratala. Ona je nigdar nej cejlak zdrava bila, dapa tak se je vidlo, ka de te beteg njeni konec. Pa tak se je zgodilo. 57 lejt je stara bila, gda go je Baug k sebi pozvau. Trno fejst mi je falila, ka sam dja iz dela vsigdar na gotovo domau prišla. Baug naj ji vse dobro da na drugom svejti, ka mi je ona pomagala sineka goraraniti. Sin se je trno dobro včijo pa gda je gimnazijo končau, se je na silo sto za tijarca (veterinara) včiti. Dapa nej se ma je zošikalo, ka se je telko mladencov glasilo na tau šaulo, ka se je napunila. Tau je tö falinga bila, ka nikše protekcije nej emo, na tau šaulo je pa brezi te težko bilau v tisti cajtaj priti, če glij se je dobro včijo. Po tistim je pa te v Kaposvár išo na Visoko šolo za živinorejo (Állattenyésztési Főiskola). Vleti, Živlenjsko zgodbo svoje familije pripovejdajo tetica Zavcova Mariška (Császár Ferencné) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. gda se je šaula končala, te je v Dajčland išo na prakso, drugo leto pa v Švajc. Oča je trno lübo svojga sina, vej je pa on bijo najmenši pa najlüblenejši. Edno fa-lingo je emo, ka je nej sto slovenstji gunčati. Ednok smo šli v Slovenijo k moža sestrej na gledanje, pa smo ga kumaj nanjé vzeli, naj se navči povedati: »Tetica, dja mesau ne djejm, samo krunča pa mlejko.« Dapa za tau smo mi tö krivi bili, ka gda je dejte začnilo gunčati, bi se mogli z njim slovenstji tö pogučavati. Moj mauž je vsigdar bole betežavo. Če je stoj nanga pogledno, si je tak mislo, ka je zdrav kak djedro, zatoga volo, ka je vsigdar dobre pa vesele vole bijo. Dapa njegva žile so betežna bile. Gnauk sam na nji vo delat išla, nika nej videti bilau na njem, zato sam ga z mirnim srcaum njala doma. Najstarejša vnukinja ga je v tjünji na srteli mrtvoga najšla. Srčni infarkt je končo njegvi žitek. 67 lejt je star bijo. Tau je preveč strašno bilau, tak naglo je odišo, kak če bi ga stoj bujo. Tak sam mislila, ka ne preživem te straute (strahote) pa bolezni. Če bi nej takšna bogaboječa pa verna ženska bila, ne vejm, kak bi telko nevol preživala. Par kednov pred njegvo smrtjo sva se pogučavala pa mi je etak pravo: ’Moja ženska, zdaj pomalek rejsan vred pridemo. Mlajši so že tö vsi do svojga krüja prišli, majo svojo držino. Najmlajši se naskura tö vönavči, si zišče koga pa se oženi. Če v kraj od rama pride, miva pa sama ostaneva. Morava prositi Boga, naj nama da lepo starost doživeti.’ Dapa kak pregovor pravi: »Človek računa, Baug dokonča«. Moj mauž je lejpe starosti nej zadaubo. Nej dugo po njegvoj smrti sam zgibila brata tö. Frenki, steri je eštje bijo na pokapanji mojoga moža, je kakšni mejsec po tistom tö mrau. Tak sam leta 1994 od štiri mlajšov v naši familiji samo dja ostala živa. Sin se je tö oženo pa je kraj od rama prišo. 11 lejt sam sama živela v taum velkom rami. Nej mi je vseedno bilau, dostafart sam betežna, moje srce je tö nej najbaukše. Moja deca si je vtjüpsedla pa so si tak pogunčali, če de sin domau, te ma vse prejkpistijo od rama. Ka te dja tö ne ostanem sama na stara lejta. Sin je notraprivolo pa se je z držinov domau spakivo. Stari ram so dali prejkzozidati pa so ga razširili. Dosta dela pa dosta pejnez je koštalo, dapa tak vögleda, ka de letos vse gotovo. Eden je odišo, štirdje so prišli. Trno vrlo snejo sam dobila pa dva lüblena vnuka, ednoga pojbiča pa edno deklično, steriva trno lübita svojo babico. Gda večer spat dem, nejmam v sebi nikše bojaznosti, v srci sam mirna, nej sam sama, deca je z menov, pa naj se zgodi z menov, kak je Boža vola. 79 lejt sam stara, lejpi dugi žitek sam doživela. Edno prošnjo eštje mam, par lejt bi eštje rada živela, ka bi ta drauvna deca malo zrasla. Pa naj mir baude na Zemli, naj našim mlajšom pa vnukom nej trbej doživeti telko strahote pa srmastva kak meni. Pa samo eštje telko, zdaj me več nej sram, ka sam se v takšoj iži narodila, gde je eštje gnišče bilau.« (Konec) Zapisala: Ema Sukič Porabje, 19. aprila 2007 5 DOBRO MI JE NIKDAR NEJ ŠLAU Gnesden že vejmo, ka bi nej bilau slobaudno djesti, piti, kak bi trbelo živeti, naj zdravi ostanemo. Edni na tau sploj skrb majo, drugi se pa nika ne brigajo s tejm. Djejo, pidjejo, ka njim dobro spadne. Če se že človek mantra pa dela den, nauč, te naj nika dobro tü baude v živlenji, pa naj tau leko djej, ka ma paše, ne glede na tau, če je zdravo ali nej. Edni si tak zmišlavajo. Pa pravica je tau, ka če bi tau vse notra držali, ka nam barbejrge tolmačijo, te bi ešče tö nej gvüšno bilau, ka bi zadobili osemdeset lejt. V Markovci živejo Karel Korpič, šteri so že zadobili te lejta, pa so je že tanjali tö. Gda sam pri njij odo, ranč so drejve obrezavali, pa nej samo s tla, liki z garicov so cejlak do vreka šli rezat. • Kakšna drejva obrezavate? »Slive, zato ka so sploj gauste. Vse vküp staupetdeset drejv mam.« • Ka delate s telšimi slivami? »Palinko küjam, če ti trbej, ti dam. Dja mam zavole, vejn staupetdeset litrov sam vözežgo, če nej več.« • Nej je malo kesno obrezavati? »Nej, slivam se tau ne šte. Slive se leko cejlo leto obrezavajo. Dja se zato tö ne razmejm tak vcuj, kak tisti, šteri tau pravo delajo. Tisti ešče za eden mejsec znauva obrezavajo, zato, ka te se že vidi, štere vejke do rodile. Dja sam se tau nikdar nej včijo, samo tak sam od sebe de-lam.« • Prajli ste, ka ešče staupetdeset litrov palinke mate, tau je te vse na odajo? »Ah, vraga odavam, vejpa pejnaza mi nej trbej.« • Ka pa te delate z palinkov? »Kakkoli sam stari, pijem go. Zaka bi nej pijo, tau je mena tašo, kak če bi vrastvo bilau. Dostakrat mi pravijo, ka tak staroga, kak sam dja, tü v krajini več skur ranč nega. Tašoga datuma, kak sam se dja naraudo, dvajsti prvoga, pa sploj nega, zato ka so vsi mrli.« • Dobro vögledate, nej bi pravo, ka ste osemdesetšest lejt stari. »Dostakrat mi pravijo, kak dobro vögledam, kak se ravan, kak se leko tak dobro držim, gda sam že osemdesetšest lejt star. Te njim dja pravim, tau je zato, ka dja dosta šnapsa pijem. Dobro mi je nikdar nej šlau v živlejnji, tak ka drügo mi ne more valati, samo tau. Tak mi je ešče nikdar nej šlau kak zdaj, zdaj mi rejsan dobro dé. Ne morem se žaurgati. Istino, ka sam več nej taši, kak sam biu, dapa zato ešče tavala.« • Gda žgete vö palinko? »Ta sezona se septembra, oktobra začne, pa dočas delam, dočas vö ne zažgem, zato ka nej dobro prejk zime njavati. Te je že palinka nej tak fina, kak če se pravočasno vöžge. Te že od stare tropine žmaj dobi. Najbaukša je tak, gda se vleta vöskvasijo pa se potistim včasin vözažgejo.« • Lani ste dosta sliv meli? »Lani nej dosta sliv bilau, zato ka vsako leto nejmajo. Pa tak vögleda, letos tö nedo mele tak, kak bi mogle meti.« • Grauzdje mate? »Grauzdje nejmam, zato ka vino ne pijem. Dja pivo pijem pa šnaps. V Sloveniji mi dobro pivo mamo, pa tau ne pravimo mi, liki tisti, šteri pridejo z drugoga rosaga.« • Vi štero pivo pidjeta, Zlatorog ali Union? »Union je za nič, mena Zlatorog paše.« • Tau ste prajli, ka je palinka vašo vrastvo, dapa od tauga ste nej pripovejdali, če ste kadili ali nej? »Dja sam do etoga mau kadijo, zdaj sam tak njau. Zdaj bi ešče tö leko kadijo, če bi sto.« • Kak tau, ka ste tak njali? »Samo tak enostavno, zakoj bi tau delo, če aska nejga.« • Kak tau, ka je tau samo zdaj vam napamet prišlo? »Nikdar je nej kesno tak njati, nej istino. Dja, gda sam začno kaditi, že sam trideset lejt star biu, pa sam petdesettri lejt kadijo, zdaj dvej leta, ka nej. Pa vejš, ka se je ešče z menov zgaudilo. Pet lejt sam slejpi biu, nej sam vido nič. Zdaj tri lejta, ka sam biu na operaciji. Zdaj pa tak vidim, kak če bi osemnajset lejt star biu, ešče novine brezi očal štem. Poj pa malo poskusi mojo palinko, vej‚ š vido, ka je dobra.« • Ne smejm, zato, ka auto vozim. »Dobro, te ti v malo kupico vlajem. Dja iz te ne pijem, zato ka je mena mala.« Gutno sam palinko pa sam malo čako, pozno sam, kak me segrejva dola do želaudca. Rejsan je dobra palinka. Nikši drugi žmaj sam nej pozno, samo slivovi. • Moram prajti, dobro palinko mate. Tau je rejsan vrastvo, zdaj že vejm, zaka tak dobro vögledate. Kelko palinke spijete eden den? »Zdaj že menje kak prvin, gda sam ešče bola mladi biu. Zaman, več ne smejm, zato ka mi je doktor zapovedo.« • Kak tau, vejpa kak ste prajli, vi ste od tauga tak „mladi” ešče zdaj tö? »Pa vrag vej, zaka tašo pravijo tej barbejrge. Name ne briga, naj samo guči, dja zato svojo spijem. Zaka bi nej pijo, vejpa v cejlom živlejnji sam se samo mantrau. Vnougo zemle sam vküppokipüvo, pa ka aska mam zdaj z nje, nika nej, drugi jo delajo. Baugi vala, zdaj mi že dobro de, samo tau je žalostno, ka je tau nej te bilau, gda sam ešče bola mladi biu.« Karel Holec Porabje, 19. aprila 2007 6 Najstarejši porabski starci MI SMO TAŠNO DOBRO MATER MELI (2) Od tetice Vučtjine Rejze iz gora drži. Gora leko dejem, obrnaula. Té so me v špitale »Namé nodjé ne bolijo. Nej-gončijo ali kaj v novinaj Števanovec smo že dosta vse na priliko tri-štiri duncoštje odpelali, so mi rokau nazaj mam vrejzane pa nika, litji štem, v televiziji poglednam, leko zvedli v prejšnji novi-glaže pa si vö iz špajze pri-vöpotegnili pa go na mesto ma koléna ne držijo. Stati tau dja vse vejm pa ta vejm naj, vejo pa šče telko vse, ka nesem, drügo ranč tak, če sprajli. Tri mejseca sam se ne morem, nejga mauči v prajti. Rejdko, gda se na tjim bi leko ene menše knjige na-so domanji ranč té nej kre-nej mogla nej zravnati (ob-nogaj. Tak, ka dja vse samo ne razmejm vö. Vogrstji tü pisali od nji. Pa šče kak po-da. Dja več ranč ne vejm titi lečti), nej na postelo titi, sedečo leko napravim.« vse razmejm. Na priliko draubnoma, preštejmo! brezi štaukadlina. Če dja en nika nej. Gda je Karči vnoči • Ka vse delate šče v rami? samo povejm, ka dja zdaj »Žena sina Karčina je z dvö-stopaj dejem, té že zletim. delo, té so tej mlajši spat odli Kak vaš sin pravi, vi prej tjöjam, mena nej trbej vagama čerama 1993. leta odišla Vcuj sam se vzela, pa mauči k mena tavö v Števanovce, nika furt morate štibrati. ti, če fantje pečem ali kašne v Kermedin delat, za pet »Omejsim testau, spečem. pogače, dja tau vse tak napalejt pa v Budimpešto. Tretja Gda je vekšo delo, fantje pa met napravim, kak gda sam vnukinja Ildiko se je ože šütemenje pečemo, té mi vse mlada bila.« nila v Slovensko ves, etak Ildi pomore. Litji povejm, če • Té vi ranč ne poznate sva müva s Karčinom sama bukte delam ali makove bej-svojo starost? ostala. Ildiko pa Lőrinc sta kline redim, ali včara sam »Dja tau nika ne vzemem naja zvala v Slovensko ves, lepény (pita) pekla, tisto vse vpamet. Tau ti povejm, gda tak smo té dvauji vtjüper sama napravim. Kreda si sam šestdeset lejt pa malo tjöjpili en vekši raum. Naš dejem djabotje, ji zaperem, više bila stara, sam novine niraum v Števanovci je dola olöjpam, zribam, testau kdar nej mogla šteti, ka sam tjöjpo koršmit (živinozdrav omejsim, nadenem pa spe-skrak nej vidla. Ali zdaj ti pa nik) iz Varaša. Tak je bilau, čem. Depa štaukadli furt vse tapreštem brezi aukol. ka mo djeseni 1999. leta mora biti pauleg mena.« Vse vejm, na koj dé, od koj je nota šli v Slovensko ves. Té • Kak pa kaj mislite na-gonč, od Orbána, Gyurcsásam pa dja tak betežna gra zaj na svojga pokojnoga nya, tau namé vse briga. Gda tala, pa sam nika nej mogla. moža, Karina? je sedem vöra, té že moram Fejs mi je lagvo bilau, mejla »On je trno dober šauštar pred televiziji sejdati, ka se sam 220 visitji krvni pritisk. bijo, kakšikoli navauni boč-začnejo poročila (híradó). Na, pa té sta me Ildi pa Lő kor stoj prineso, on je vsak-Vodné trno rejdko gledam tv, rinc tadale nej njala vanej, šoma srmatja napravo. Kari litji večer té mujs moram, té sta me nota pripelala. Doma nej pijo, nej kadijo, nej za-vidim, ka vse se godi v rosagi sam malo djaukala. Poma pravlo. Tašni miren človek je pa na svejti. Za resnico me lek sam ozdravila pa sam se bijo. Z držinov je živo, nikdar briga. Dja vejm, ka gnes-zran vcuj vzela k nauvomi mesti. ene lagve rejči nej pravo ali sam, depa ka bau z mladi-Udji, gda je Ildi mala dekli ka bi se müva gda korila ali mi, kak do živeli moji vnuki čina bila ali kak dekla gora svadila. Gda je ledjen bijo, je (unokák) pa njivi mlajši. Tau rasla, dja sam furt za njau več tü nejmam. Kolene mi gda je pa pred podnevom doma pri Trnjarini delo na si dostakrat brodim, ka smo bila. Gda je v Slovensko ves vtjüp zletijo.« delo, té mi je pa socialna de-svojo rokau. Gda sva se 1944. mi trno dosta trpali gdasvejprišla, té sam tü sir djauka-• Kak ste se vi vcuj vzeli lavka vesi pomogla vse. Pod oženila, eno leto je vsakši šče ta, udji. Moj mauž je tak nala, ka sam se bodjala, ka de odti s štaukadlinom? pazdja sam nika nej mogla doma bijo, dja pri Vučtjini glo pa nesrečno mrau, sestra ji lagvo šlau.« »1997. leta tak v juniuši je djasti pa z rokauv nej segniti on pa pri Trnjarini, ka nas ranč tak, té mauž sestré, očo • Vi ste se vejn bola težko Karči zazranka domau prišo za palico ali kaj. Pa sam se je pri nas dosta bilau pa pri smo nej meli, ka so v bojni leko vcuj vzeli, ka ne mora-z dela pa me je zvau, ka mi té vcuj vzela k štaukadlina. nji ranč tak. Gda je sausedni tapreminauli. Vsi smo z mate odti vanej? pejnaze prineso. Od tistoga Karči mi je dau naprajti z Söjčtjin raum prazen grato, terdjov bili, vérstvo smo z »Kaj nej, cejle bardje vse zo-mau, ka ma je odišla žena, domanjim tišlarom toga lé-té sva vtjüp šla na drügo leto materdjov mlajši gora držali, podim pa vanej sedim.« je pejnaze furt mena prejk koga, naj ne nosim žmeče-oktobra. On je na svojo ro-dosta smo trpali.« • Kak leko, če pravite, ka dau, zdaj ka penzijo ma, vo. Etak od 1997. leta mau kau bijo šauštar, dja sam pa • Kak se té vi za svoj lejpa ne morate odti? ranč tak. Če je prišo poštaš odim s štaukadlinom, od doma drügo tadelala.« lejta döjn tak dobro držite? »Dja samo s štaukadlinom. V ali stoj tašni, dja sam vsik-1987. leta mau sam pa odla • Pri svoji 83 lejtaj kak »Vejš, mi smo tašno dobro špitala dém pa taum tü s štau-dar vedla za pejnaze, sam z boti. Tak, ka zdaj že dvajsti leko na vse tak podraub-mater meli! Vsi mlajši smo kadlinom odim, tak se dem furt leko vöplačala, pa zdaj lejt nikam dale ne morem noma vardjate? mater tak za velko držali, ka mujvat, na sraunjak pa vse.« töj ranč tak. Tisti den za-titi. Gde je ravno, taum tá »Dja vse datume vejm od eno malo dejte ne drži tak, • Pa zakoj ne nöjcate zatau zranka sam dja v tjöjnja na odim, kak töj kaulak rama, svoji sester, bratov pa mlaj-kak gda sam dja bila že oževalaun štango ali palico? ednom stauci sejdla pa sam töj ne spadnem. Tak ti po-šov sina Karčina pa šče od njena, pa nej samo dja, vsi. »Na pauda go mam, bote tü telko stejla gora staniti, ka vejm, ka več ranč ne vejm njivi mlajšov.« Preveč smo ji poštöjvali pa mam. Tau sam dja že vse staupim do stola, pa sam titi brezi štaukadlina.« • Kak vardjate na tisto, ka radi meli. Pa moj sin Karči probala. Mena je najbaug-gora na sto spadnila, tak se • Té vas nodjé tü morajo se v danešnjom časi godi? ranč tašno poštenjé dá mena ši štaukadli, ka cejlo tejlo mi je ena rauka vcejlak vö-boleti? »Vse. Ka mladi doma kaj pa svojim mlajšom tü.« Klara Fodor Porabje, 19. aprila 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA Tak tadale, senički mlašeči ZAMAZANE NOGE gledališčniki Na gorenjoseničkoj šauli je Gledališka skupina je svojo 1983. leta začnila špilati lut-igro „Starišov djilejš” najpr-Cent-ra škeli poslüšati starišov. Kak tou delata Viktor pa Viktorija. Ja, pa noge smo tö meli zamazane. Kak sta ji nej dugo nazaj mela Viktor pa Viktorija. Bilou pa je tou nin po tistom, gda je zima več nej zima, sprtolejt pa je eške nej sprtolejt. Depa univa sta že bousiva lejtala po dvouri. Mama se je korila z njima, ka betežniva gratata. -Zemla je eške trno mrzla, - se je za njima zdrla prejk po dvouri. -Niške čeden eške ne skače bous koulivrat! Maliva pa kak vsi mlajši. Na edno vüjo nut, na drugo tavö. Mama Vika je več nej mejla vole se z njima koriti. Njala njiva je, naj se naganjata, pa če ta betežniva ali pa neta. Pa je prišo večer tö. Ka pride vsikši den. Dvojčka sta prišla v ram. Sedla sta se za sto, ka ta mela večerdjo. -Najprva se mujta pa po tistom dobita gesti, - je zapovejdala mama pa oča Viki tö. Odišla sta v kopalnico. Preveč brž sta prišla nazaj. Mama njiva gleda, oča tö. Roke sta mela čiste, depa noge so bile grde pa zamazane gor do kolen. - Ka pa noge, - je pito oča Viki. -Vej pa neva gela z nogami, -njemi je brž nazaj zabrüsila čerka. -Vsikši normalen človek gej z rokami pa lampami, - njemi je nej ostano dužen eške sin. -Tou je istina, ali človek mora biti čisti za stolom, -se je mama že začnila čemeriti. Dvojčka Viktor pa Viktorija sta se samo poglednila pa brž vedla, kak ta gučala tadale. Skur oba nagnouk, kak eden, sta začnila. - Točkar si se korila, ka sva bousiva. Pa si skrb mela, ka betežniva gratava. Naj je sploj nej mrzlo v noge. Vej pa je tou, ka vüva pravita, ka je zamazano, nika vcejlak drugoga. Tou nama noge varüvle pred mrazom. Tou je nikšne fejle izolacija. Kak bi bila obütiva. Če si tou doj zapereva, de naj v noge mrzlo, ka nej? vim leko zašpilala na Slovenskom kulturnom svetki Državne slovenske samouprave v Monoštri, potistim pa Slovenske zveze na Gorenjom Seniki. Bili so že pozvani na Dolejnji Senik k slovenskoj samoupravi, gde so tü fejs bili z dobrimi tanači. Sploj so nej dobili lagvo kritiko, nej so pa bili najbaugši. Tau ranč ništje ne želej nej od mlajšov, nej od mentorice, vej v naslejdnji lejtaj že ja. Naš cilj je bijo s tejm, naj mlajši vzemejo gledališko delo resno, naj majo mali druk pa leko vidijo drüge mla za kulturo mladih gospa Amalija Šiftar, ka leko dejo špilat v Ljubljano na „5. otroški festival gledaliških sanj”. Z veseljem smo se napautili z njimi, gde so batrivno špilali, lepau razmejno gončali domanjo rejč in zašpilali tak, kak so bili navčeni. Na festivali je vsevküper špilalo 33 mlašeči skupin. Ponosni smo, ka so senički mlajši leko predstavili porabsko gledališče. Gospa Amalija Šiftar, ki je na našo veseldje Prekmurka, se je brigala, naj z lejpimi spomini leko pridejo domau mlajši. S pomočtjauv vodiča smo leko vidli pa dosta vse čüli o Ljubljani, na priliko maust s štirimi zmaji, spomenik Valentina Vodnika, Plečnikov trg, cerkev sv. Nikolaja, varaško pokrito tržnico, tromostovje, celice, vönapravlane za hotel iz stare vauze, ljubljanski grad, kam smo se gora pe lali z mali cugom pa si leko poglednili film o zgodovini Ljubljane, nazaj smo se pa pripelali z dvigalom. Mlajši so se tak na izleti kak cejlo paut lepau držali, vse nji je brigalo, ka hvali tak njive stariše kak lerence. Veseldje je z njimi biti pa delati! Čestitamo pa kovna skupina pod mentorstvom gospe Jožice Roš pa pomočnice Dragice Zonik iz Murske Sobote, pa tau s pomočtjauv Kulturnoga dauma v Monoštri. Za par lejt je mentorstvo prejk vzeo in delo opravlo do lanjskoga leta Miki Roš. Na srečo so v tistom časi v kulturnom daumi bili v slüžbi mladi Slovenci, kak Marijana Sukič, pa so oni že té pomagali slovenstvo s pomočtjauv s svojoga šefa. Od 1990. leta mau, gda se je ustvaurila Slovenska zveza, pa ta organizacija má skaus vse brigo do gnesden. Lanjsko leto smo 23 lejt staro lutkovno skupino nin sami mlajši pa mi na Zvezi tü želeli prejk naprajti, vösprobati za gledališko skupino. Etak v sezoni 2006/2007 senički mlajši oprvim špilajo gledališko igro. Že na začetki moram prajti, ka nam je na zvezi sploj nej žau pa vüpam, ka njim samim tü nej. Če gli se je na začetki težko bilau vcuj vzeti, depa brž se je prišikalo. Lanjsko leto smo si ziskali nauvo mentorico, Ire-no Kalamar iz Trdkove, stera je sama napisala pa nota tü navčila igro. Leko povejm, ka go držimo za domanjo Sloven ko, vej pa od nas je doma samo šeče gledališke skupine, stere želimo dosta lejpi, dobri Klara Fodor skupino doma. Njeno delo po-oni. Ranč zatoga volo smo tisto rejsan varüvalo pred mrazom. maga domanja lerenca Ildiko trno radi bili, gda nas je po- Miki Roš D. Treiber. zvala iz Ljubljane pomočnica par kilometrov, ma velko ali že doudja lejta delajo ali nastopov! prakso, ka že več lejt ma svojo so pa ranč tak na začetki kak Porabje, 19. aprila 2007 PETEK, 20.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: FANTOM, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: KRAVA, 16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 ZGODOVINA MEDICINE, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 ZGODOVINA MEDICINE, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.40 TELESA, ANG. NAD., 2.45 INFOKANAL PETEK, 20.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.40 KALEJDOSKOP, 13.00 ČAROBNI NAPOJ DR. JERRYJA, AM. FILM, 14.40 MOZAIK, 15.35 ŠPORT ŠPAS, 16.05 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 DOLGOPRSTNICA, ANG. LIT. NAD., 20.00 ZGODBA O NAS, ANG. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 NOČNI PRODAJALEC, RUSKI FILM, 23.15 TU PA TAM, SLOV. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL SOBOTA, 21.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMKO, 14.05 HERCULE POIROT: SMRT V OBLAKIH, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 17.25 TURISTIKA, 17.35 MLADOPOROČENCI, 17.45 NA VRTU, 18.00 KARAOKE, 18.20 ABSOLUTNO, 18.25 ASOCIACIJE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 ZLATOLASKA, 21.00 HRI-BAR, 22.00 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE 2007, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 SOPRANOVI, AM. NAD., 0.00 ZADNJA IZMENA, FRANC. FILM, 1.30 DNEVNIK, 1.50 TELESA, ANG. NAD., 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 21.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 8.55 TEKMA, 9.45 PRIMORSKI MOZAIK, 10.15 ŠTUDENTSKA, 10.35 VROČI STOL, 11.25 ZGODBA O NAS, ANG. DOK. SER., 12.15 FRANČIŠEK, IT. FILM, 14.20 ZDAJ!, 17.55 ROKOMET (M), KONČNICA LIGE MIK, CIMOS KOPER -GOLD CLUB, 19.50 SP V HOKEJU NA LEDU, SLOVENIJA -LITVA, 22.15 GLOBUS, 22.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.20 VRTILJAK, 1.20 OBSODBA, ANG. NAD., 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 22.04.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 ŠPORT ŠPAS, 10.25 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNI MO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 MEŽANKA, GOSPA IVANKA, PORTRET IVANKE MEŽAN, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 OGENJ NE POZNA PLITVINE, RUSKI ČB FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.00 TELESA, ANG. NAD., 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 22.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 SLOVENSKI SKLADATELJI MLADEMU OBČINSTVU (N.FIRŠT, J.PUCIHAR, P.ŠAVLI), 11.00 POMAGAJMO SI, 11.30 GLOBUS, 12.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.20 ŠPORT, 16.55 TRETJA TEKMA FINALA KONČNICE DP V ODBOJKI (Ž), HIT NOVA GORICA - TPV NOVO MESTO, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 1.00 PRVA TEKMA FINALA LIGE PRVAKOV V ROKOMETU, FLENSBURG - KIEL, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 23.04.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ZGODOVINA MEDICINE, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 DELITVE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: FINSKA, 16.25 IMEL SEM 12 LET, KRATKI IGRANI FILM IZ MADŽ., 16.35 DRUŽINSKO STANJE -ZALJUBLJEN, KRATKI IGRANI FILM IZ NEMČIJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 IZGUBLJENI MED NOSOROGI, FRANC. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE: HANIBAL, SOVRAŽNIK RIMA, ANG. DOK. NAD., 23.50 IZGUBLJENI MED NOSOROGI, PON., 0.40 DNEVNIK, 1.15 TELESA, ANG. NAD., 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 23.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.40 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.15 VRTILJAK, 15.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 MI ZNAMO, IZOBR. ODDAJA ZA MLADE, 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 NÜRNBERG, ANG. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 22.55 PRISELJENCA, AM. RIS., 23.20 HELTER SKELTER, AM. FILM, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL TOREK, 24.04.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVA BOHINJKA, IZOBR. DOK. NAN., 10.55 IZGUBLJENI MED NOSOROGI, FRANC. POLJ. ODD., 11.55 MEŽANKA, GOSPA IVANKA, PORTRET IVANKE MEŽAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.50 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: REGRATOV SIRUP, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŽIVALI V MESTU, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 UBOJ JOSIPA BENKA, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 0.15 MODRO, 0.45 DNEVNIK, 1.20 TELESA, ANG. NAD., 2.20 INFOKANAL TOREK, 24.04.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.40 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.05 ODŠTEVANJE DO PESMI EVROVIZIJE 2007, 13.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.30 STUDIO CITY, 15.25 PRVI IN DRUGI, 15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.15 MOZAIK, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 FINALE KONČNICE DP V ODBOJKI, 20.00 MRAK, ŠVEDSKA NAN., 21.30 V MRTVEM KOTU: HITLERJEVA TAJNICA, AVST. FILM, 23.00 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL Razpis namenskih natečajev Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine razpisuje naslednje namenske natečaje za manjšinske organizacije, inštitucije in samouprave: 1. Znanstvene prireditve Prijavite lahko programe, (ki so se odvijali) ki se bodo odvijali med 1. marcem 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 2. maj 2007. Odločitev kuratorija: začetek junija 2007. Najvišja možna zaprošena vsota: 300 tisoč forintov. 2. Založniška dejavnost v materinščini/dvojezična založniška dejavnost Prijavite lahko izdaje, ki (so izšle) bodo izšle med 1. marcem 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 15. junij 2007. Odločitev kuratorija: september 2007. Najvišja možna zaprošena vsota: 500 tisoč forintov. 3. Regionalni in lokalni mediji v materinščini Rok prijave: 2. maj 2007. Odločitev kuratorija: začetek junija 2007. Najvišja možna zaprošena vsota: 500 tisoč forintov. 4. Gledališka dejavnost v materinščini Prijavite lahko programe, (ki so se odvijali) ki se bodo odvijali med 1. marcem 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 2. maj 2007. Odločitev kuratorija: začetek junija 2007. Najvišja možna zaprošena vsota: 500 tisoč forintov. 5. Širitev fondov javnih zbirk Prijavite lahko programe, (ki so se odvijali) ki se bodo odvijali med 1. marcem 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 2. maj 2007. Odločitev kuratorija: začetek junija 2007. Najvišja možna zaprošena vsota: 300 tisoč forintov. Podrobnejša navodila za prijave najdete na spletni strani javnega sklada: www.mnekk.hu MALI OGLAS Odkupimo posušeno bučno seme, primerno za izdelavo bučnega olja. Tel.: 00386 41 373310 Tökmagolaj készítésére alkalmas szárított tökmagot vásárolnék. Érdeklődni: 00386 41 373310 telefonszámon. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB