TA TEDEN / TA TEDEN
Obrtnikif plaiaite!
v teh dneh v marsikateri obrtni delavnici dlje kot običajno gorijo
luči. Kako tudi ne, saj so se mnogi obrtniki čez noč znašli v nemo-
gočem položaju oziroma v razmerah, ko sta vprašljiva njihov na-
daljnji obstoj in razvoj. Ker državi niso dali tistega, kar ji pripada,
ker niso v roku poravnali davkov in prispevkov, jim je ta v celoti
zaprla žiro račune (včasih je bila možna delna blokada), kar ji
omogoča novi zakon o davčnem postopku. Pri tistih, ki pa imajo
žiro račune prazne, pa ji zakon omogoča, da lahko seže tudi po
obrtnikovem premoženju. V Ptuju se je na primer to pred dnevi
zgodilo obrtniku v Prešernovi ulici.
Vsi, tudi obrtniki, se zavedajo, da morajo plačevati svoje obvez-
nosti. Dejstvo pa je, da jih nekateri ne morejo, ker vlada v državi
velik plačilni nered. Koliko let si že obrtniki prizadevajo, da bi ga
uredili! To je samo ena od mnogih obrtniški zahtev vladi in parla-
mentu v zadnjih letih, ki ni imela odziva, in to kljub trdnim obl-
jubam in zagotovilom naših vladajočih. Obrtniki ne morejo razu-
meti, da država, ki na eni strani propagira razvoj in ki ga nujno
tudi potrebuje, vleče tako nerazumljive poteze, ki imajo lahko kata-
strofalne posledice za obrtnike, pri njih zaposlene, njihove družine
in naposled za družbo kot celoto. Očitajo ji nesramnost in neraz-
sodnost. Malo gospodarstvo je, priznali ali ne, bilo in je še edino, ki
odpira nova delovna mesta, čeprav, resnici na ljubo, za tem ne stoji
nobena strategija oziroma načrtna vladna politika. Bolj so to posle-
dica težav velikih sistemov. Pa tako dolgo ne bo šlo, še posebej sedaj
ne, ko-naj bi se nam odpirala vrata Evrope.
Naključje ali ne, vsa ta in druga vprašanja prihajajo na plan v
dneh, ko slovensko obrtništvo živi v pričakovanju že 30. medna-
rodnega obrtnega sejma v Celju, ki letos poteka pod geslom "Ogle-
dalo slovenske uspešnosti". S sejmom prihaja nova priložnost za
soočanje obrtniških zahtev z vlado in parlamentom. Za obrt se ve,
da terja urejene razmere za delo, da bo lahko ustvarjala in hkrati
dajala državi tisto, kar naj bi ji šlo. Za državo pa tega ne bi mogli
reči, sicer bi marsikatera obrtniška zahteva izpred let bila že ures-
ničena. Občutno pa bi se povečalo tudi število delovnih mest, za 60
tisoč in več oziroma polovi-	^
co sedanjega števila brezpo-
selnih.	^
MAJŠPERK / PRVI EX TEMPORE V OBČINI
Haloze na platnih slikarjev
Dvanajst ptujskih slikaijev je ob koncu minulega tedna sodelo-
valo na ex tempore - slikarski koloniji, ki jo je prvič pripravila
občina Majšperk ob pomoči domačega slikaija Branka Gajšta.
Slikaiji so upodobili neokrnjene predele Haloz, svoja dela pa
bodo razstavili 21. septembra, ko bo majšperška občina praz-
novala.
Jože Foltin, Franc Simonič,
Branko Gajšt, Leon Pišek, Grega
Samastur, Vlado Znidarič, Jože
Horvat, Bogomir Jurtela, Alica
Javšnik, Rozina Sebetič, Cecilija
Bernjak in Anica Zupanič so sli-
karji, ki so minulo soboto iskali
motive za svoja dela po vseh
koncih majšperške občine. Na
platno so namreč želeli spraviti
delčke neokrnjenega, idiličnega
okolja Haloz, odpravili pa so se v
Stoperce, Žetale, Breg ter slikali
tudi ob Dravinji in v samem
Majšperku. Branko Gajšt je po
likovni koloniji povedal, da so
bili slikarji lepo sprejeti, dodro-
došlico jim je zaželel sam župan
Franc Bezjak. Slikarska
druščina si je najprej ogledala
Bolfenk in tamkašnjo cerkvico,
ki jo obnavljajo. Viktor Povše,
akademski slikar in restavrator
bolfenške cerkvice, pa je slikar-
jem pripravil še krajše predavan-
je o restavratorstvu.
V Majšperku je pred leti že
bila likovna kolonija, slikarji pa
bi radi nadaljevali to tradicijo in
vsako leto poskrbeli, da se tudi
na likovnem področju zgodi kaj
novega. Vsekakor bodo z leti v
občini potrebovali galerijo, kjer
bi lahko postavili stalno likovno
zbirko, letošnja dela umetnikov
pa bodo na ogled kar na panojih
v občinski zgradbi. Na dan
občinskega praznika, ko bo
odprta likovna razstava, pa bodo
trije slikarji prejeli posebne nag-
rade za svoja likovna dela. Pris-
pevali so jih občina Majšperk,
Avtoprevozništvo Jože Žolger in
Šiviljstvo Medol. Za prihodnje
leto slikar Branko Gajšt obljubl-
ja ex temporo v širših okvirih,
saj bodo v Majšperk povabili
tudi druge slovenske slikarje.
Tekst in fotografija:
T. Mohorko
Slikarja Jože Horvat (na levi) in Jože Foltin pri
ustvarjanju ob Dravinji.
2
četrtek, II. september 1997 - TEDNIK
UUBUANA / NOVI POSLOVNI PROSTORI PERUTNINE
leto uspehov za Perutnino Ptuj
Prejšnji teden je bila v Ljubljani slovesnost ob uradnem
odprtju novega poslovno-skladiščnega centra Perutnine
Ptuj. Ob Letališki cesti v Ljubljani so zemeljska dela
začeli 6. januarja letos, nov objekt pa služi namenu od 27.
avgusta. Vrednost poslovno-skladiščnega centra je skoraj
400 milijonov tolarjev, Perutnina pa ga je zgradila s svo-
jim kapitalom.
Na otvoritveni slovesnosti so se
zbrali številni poslovni partnerji
Perutnine, prišel je tudi
predsednik Gospodarske zbornice
Slovenije mag. Jožko Čuk in šte-
vilna delegacija mestne občine
Ptuj z županom dr. Miroslavom
Lucijem.
Predsednik začasne uprave Pe-
rutnine dr. Roman Glaser je v
pozdravnem nagovoru poudaril,
da je leto 1997 za Perutnino leto
uspehov. Uspešno so končali
lastninsko preoblikovanje podjetja
v delniško družbo, na ocenjevanjih
v Zagrebu in Gornji Radgoni so za
svoje izdelke prejeli številna viso-
ka priznanja in odličja, podjetje je
nosilec kakovosti za leto 1997, v
vrsti uspehov pa so tudi nov
poslovno-skladiščni center v
Ljubljani, nekatere že izvedene in
še nekatere načrtovane naložbe,
namenjene še kakovostnejšemu
nastopanju na tržišču.
Nov, najsodobnejši poslovno-
skladiščni center v Ljubljani po-
meni novo obdobje oskrbe z zdra-
vo prehrano v slovenski prestolni-
ci, na Gorenjskem, Dolenjskem in
Primorskem. V njem je 1800 kvad-
ratnih metrov uporabnih površin,
od tega 472 kvadratnih metrov
hladilnic z zmogljivostjo 431 ton
perutninskega mesa in izdelkov. V
novem objektu je tudi sejna dvora-
na za prirejanje seminarjev,
izobraževanje in degustacije.
Gradnjo je kakovostno opravilo
gradbeno podjetje IGM Hoče s šte-
vilnimi podizvajalci, med njimi so
bili tudi ptujski podjetniki.
Predsednik Gospodarske zbornice
Slovenije Jožko Čuk je poudaril
pomen Perutninine investicije,
posebr o v času, ko investicij v gos-
podarstvu skorajda ni. V Sloveniji
sicer investiramo 22 odstotkov
družbenega proizvoda, vendar v
glavnem za infrastrukturo. To je
dobro in potrebno, vendarle pa nas
mora skrbeti nezainteresiranost ali
nesposobnost gospodarstva za raz-
vojne investicije. Tudi župan
mestne občine Ptuj dr. Miroslav
Luci je poudaril pomen Perutnini-
ne investicije v Ljubljani in izrazil
ponos, da Perutnina s kakovostjo
svoje proizvodnje in gospodarsko
uspešnostjo prispeva tudi k pro-
mociji Ptuja.
J.BračU
V poslovno-skladiščnem centru je 1800 kvadratnih
metrov poslovnih in skiadiščno-hladiiniških prostorov
Nov posiovno-skiadiščni center PP v Ljubljani sta
odprla predsednik GZS mag. Jožko Čuk
predsednik začasne uprave PP dr. Roman Glaser
CEUE / JUTRI ODPRTJE OBRTNEGA SEJMA
Nova polena pod noge
v Celju bo jutri predsednik države Milan Kučan
odprl 30. mednarodni obrtni sejem, na katerem se
bo od 12. do 21. septembra na 55.000 m^
razstavno-prodajnih površin po geslom Ogledalo
slovenske uspešnosti predstavilo rekordnih 1765
razstavljavcev iz 29 držav. Že po tradiciji se bodo
na njem predstavili tudi obrtniki in podjetniki iz
devetih občin na Ptujskem, Lenarta, Ormoža,
Slovenske Bistrice in od drugod. Kot je povedal
sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez
Rižnar, bodo na ptujskem razstavišču 16. septem-
bra organizirali ptujski dan, svoje izdelke pa bo
predstavil tudi znani izdelovalec mesnih izdelkov
Anton Žerak. Tudi letos se na sejmu zvečine
predstavljajo obrtniki, ki na njem sodelujejo že
vrsto let in ki so že pred leti spoznali prednosti
takšnih sejemskih predstavitev.
Organizatorji sejma so letos pripravili kar 94 stro-
kovnih srečanj, seminarjev, posvetov in predavanj v
šestih različnih tematskih sklopih. Največ zaniman-
ja bodo prav gotovo vzbudili posveti o delovni zako-
nodaji, malem gospodarstvu, finančnih vzpodbu-
dah pri razvoju obrti in podjetništva in podobno.
Celjski sejem je tradicionalno povezan tudi z zah-
tevami, ki jih imajo obrtniki do države in parlamen-
ta. Vsako leto namreč na njem sprožijo nekaj žgočih
tem, ki pa povečini ostajajo na papirju in se država
ne zmeni za njihovo uresničevanje. V tem trenutku
v obrti in podjetništvu ni tako rožnato, kot je videti
na zunaj in glede na geslo sejma. Znotraj obratoval-
nic po Sloveniji dobesedno vre, vsaj taki so podatki
iz vseh območnih obrtnih zbornic in tudi posamez-
nih obrtnikov, ki so jim davkarji v celoti blokirali
žiro račune, zato je v pri marsikom vprašljivo na-
daljnje poslovanje. Upravni odbor Obrtne zbornice
Slovenije je o tem problemu razpravljal 4. septem-
bra in sklenil, da se je potrebno nemudoma sestati z
ministrom za gospodarske dejavnosti, s finančnim
ministrom in tudi s predsednikom vlade. O tem
bodo razpravljali tudi v eni osrednjih tem letošnjega
sejma in na gospodarskem odboru državnega zbora.
"Če stoodstotne blokade ne bodo odpravljene, uve-
dene pa 40-, morda 50-odstotne blokade za tiste, ki
iz opravičljivih razlogov niso mogli v roku poravna-
ti davkov in prispevkov, bodo sledili dodatni ukre-
pi, morda celo državljanska neposlušnost. Tudi
obrtniki s Ptujskega so med njimi, med njimi sem
tudi sam. Lahko rečem, da se ne čutim krivega, kajti
država v preteklosti ni poskrbela za nas obrtnike in
podjetnike, prav tako nimamo nobenih stimulacij,
država nikomur ni odpisala nobenih davkov in pris-
pevkov, tako kot to dela in rešuje v velikem gospo-
darstvu. Zato so neplačani davki in prispevki pri
posameznikih tudi upravičeni. Na splošno pa lahko
rečem, da razmere slovenski obrti niso najbolj nak-
lonjene. Vsi predpisi (zakoni), ki so bili sprejeti v
zadnjem času, so izredno omejevalni in v glavnem
kaznovalno usmerjeni. Vse to postavlja pod vprašaj
razvoj slovenske obrti in zaposlovanje. Takšni pre-
dpisi niso stimulativni. Potrebno pa je tudi vedeti, da
je med velikimi neplačniki tudi država, ki zaradi tega,
ker proračun še ni sprejet, ne more poravnavati svojih
obveznosti v roku. Država gradi avtoceste, vrtce, šole,
sočasno pa nesramno, rekel bi celo namerno blokira
žiro račune in spravlja v nejevoljo obrtnika posamez-
nika, čeravno ve, da svojih obveznosti sama ne po-
ravnava," je pred jutrišnjim odprtjem sejma v Celju
povedal predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj
Roman Tomanič.
MG
Potrebna veija selekiija
v Dolanah 8, v Hiši usnja, je stekel pogovor z znanim izdelo-
valcem usnjenih izdelkov Hermanom Kokolom. Njegova de-
lavnica, v kateri je trenutno zaposlenih 41 delavk, je registrira-
na kot krojaštvo usnjenih izdelkov. Dejavnost je začel leta
1974 s šestimi zaposlenimi. Že po prvem letu dela se je odločil
za sodelovanje na celjskem obrtnem sejmu, ki letos praznuje
že tridesetletnico.
Usnjar Herman Kokol, ki izde-
luje usnjeno konfekcijo po
naročilu in meri, je eden tistih
obrtnikov, članov Območne
obrtne zbornice Ptuj, ki se na
celjskem sejmu predstavlja že od
leta 1975. Letos bo sodeloval že
triindvajsetič. Ocenjuje, da je za
vsakega obrtnika ali podjetnika so-
delovanje na sejmu nujno, če želi
ohraniti stik s svojimi kupci, dru-
gimi izdelovalci in če želi pridobiti
nove kupce. V teh letih so se stran-
ke in poslovni partnerji že navadili
na stalna srečanja z njim v Celju v
času obrtnega sejma. Sicer pa je
Herman Kokol med tistimi
obrtniki, ki se letno predstavljajo
na na skoraj desetih slovenskih se-
jmih. Ob celjskem se redno ude-
ležuje primorskega, kranjskega,
radgonskega, šuštarskega in dru-
gih. Pri tem stroški niso pomem-
bni. Zameri pa celjskim organiza-
torjem, da premalo pozornosti
posvečajo proizvodnji, torej tistim
sejemskim udeležencem, ki v res-
nici sami proizvajajo in niso pre-
kupčevalci. Sejem bi tem moral
posvečati večjo pozornost in jim
dodeljevati primernejši razstavni
oz. prodajni prostor. Sedaj pa je
tako, da se na enem mestu po-
javljajo tako proizvajalci kot pre-
kupčevalci.
Herman Kokol na tuje proda 80
odstotkov svoje proizvodnje, kar je
tudi svojevrsten pokazatelj kvali-
tete. Največ kupcev prihaja iz
sosednje Avstrije, po njegovih iz-
delkih pa vse bolj povprašujejo
tudi v Nemčiji in Švici, od koder
dobiva vse več ponudb za delo.
Dnevno se v njegovi delavnici obr-
ne sto in več kupcev, včasih pripo-
tujejo tudi z več avtobusi. V enem
letu se jih pri njem oglasi več kot
dvajset tisoč. To pa je številka, ki
bi vsakega razvojnika morala
vznemiriti in vzpodbuditi ukre-
panje. Ob njegovi hiši usnja v Do-
lanah 8 bi lahko nastalo majhno
storitveno središče, v katerem bi
Avstrijci in drugi kupci lahko
potešili marsikatero svojo potrebo,
od frizerja do optika, peka in po-
dobno. Herman Kokol pravi, da
kakršnokoli njegovo konkretno
ukrepanje v tej smeri odpade, ker
ima s svojo dejavnostjo dela pre-
več, celo tako daleč je prišlo, da s
težavo izpolnjujejo naročila. Je pa s
temi potrebami in povpraševanji
seznanil že veliko odgovornih. Da
bi lahko izpolnili vsa nova
naročila, bodo v kratkem zaposlili
najmanj štiri nove delavke.
Prepričan je, da si začetek Haloz
zasluži drugačno obravnavo in
tudi ukrepanje. Od teh dvajset
tisoč in več obiskovalcev bi lahb
zaslužili tudi drugi, če bi zna\\
prisluhniti povpraševanju okolja.
Kot obrtniku, ki zaposluje veli-
ko, bi mu po njegovem moral bolj
prisluhniti tudi Zavod za zaposlo-
vanje. Pri šivanju usnjene kon-
fekcije je že tako, da porabi na-
jmanj leto dni, da si vzgoji novega
delavca, ker jih iz šol ne dobi. Ko-
lektiv Hiše usnja je izredno mlad
kolektiv, povprečna starost zapos-
lenih je 25 let. Gre za izrazito žens-
ki kolektiv, edini moški je Her-
man Kokol kol nosilec dejavnosti.
Delo je izredno dobro organizi-
rano, v nasprotnem uspeha ne bi
bilo. Delajo vse dni v tednu razen
ob sobotah, ko imajo organizirano
dežurstvo. Če pa je potreba, delajo
tudi ob sobotah. Plače so redne,
delavke prejmejo tudi trinajsto
plačo. Delovni koledar je določen
leto naprej, vključuje pa tudi štiri-
tedenski dopust in dneve, ko ne
delajo. Stranke ga dobijo vnaprej,
tako da natanko vedo, kdaj jih
bodo lahko dobili.
V teh dneh so opravili fotografi-
ranje modelov za prospekt, ki ga
bodo izdali za leto 1998. Usnje za
svoje izdelke v zadnjem času dobi-
vajo iz Indije, saj je izredno kvali-
tetno. Obisk v Indiji je pokazal, da
so možnosti za sodelovanje
neizčrpne.
MG
Herman Kokol proda v tujino več kot 80 odstotko^
svoje proizvodnje.	Foto: Kos'
PTUJ / MESTNI SVET O LOKACIJI TRETJE LEKARNE
Bo lekarna ob zdravstvenem domu?
22. septembra bo ptujski mestni svet razpravljal in odločil tudi o soglasju k lokaciji
tretje ptujske lekarne oziroma enote javnega zavoda Lekarne Ptuj, ki že dolgo buri
ptujske duhove. To bo v bistvu zaključek lani izdanega soglasja javnemu zavodu Lekarne
Ptuj za odprtje nove lekarniške enote v mestni občini Ptuj. Takrat so v sklep zapisali, da
se postopek za ustanovitev enote prične takoj, hkrati pa priporočili, da se lokacija nove
enote izbere na desnem bregu Drave. Iskanje lokacije so spremljale številne težave, a
jim, kot napovedujejo poznavalci, še ni videti konca.
Dokaj hitro so ugotovili, da lo-
kacija na desnem bregu Drave ne
pride v poštev, ker je število recep-
tov s tega območja premajhno. Da
je enota ekonomsko upravičena,
mora znašati mesečna realizacija
na enega farmacevta 2000 recep-
tov, po zdajšnjih podatkih pa jih je
le 860. Nekateri tem podatkom si-
cer glede na število zdravnikov na
tem območju oporekajo, poznaval-
ci pa jim odgovarjajo, da gre za
zdravnike z malo recepti. Do loka-
cije za novo lekarniško enoto ob
Zdravstvenem domu Ptuj so
ptujski lekarnarji prišli že kmalu.
V začetku letošnjega leta so za
soglasje zanjo zaprosili svet javne-
ga zavoda Zdravstveni dom Ptuj,
kjer pa so povedali, da pri njih
načeloma gradnji ne nasprotujejo,
če ta ne predstavlja morebitne ovi-
re za njihov nadaljnji razvoj oziro-
ma dostop v prostore Zdravstvene-
ga doma Ptuj. Direktor dr. Henrik
Zlebnik pravi, da sta lahko
odločujoč dejavnik pri gradnji
nove lekarne le program, torej 24-
urna oskrba z zdravili na tej loka-
ciji, in kakovost storitev. Z nekate-
re, tudi za koncesionarko, ki ima
lekarno ob vhodu v bolnišnico, naj
bi bila sporna razdalja med
zdajšnjo lekarno Toplek in predvi-
deno novo, ki naj bi bila le 240
metrov, čeprav je praksa, da se v
krajih z več lekarnami upošteva,
da mora biti nova lekarna oddalje-
na najmanj 400 metrov cestne raz-
dalje od obstoječe, pri čemer se
upošteva razdalja peš poti po do-
voljenih prehodih čez ceste. V pri-
meru nove lekarne je po strokov-
nih izračunih ptujskih lekarnarjev
cestna razdalja nad 600 metrov.
V gradivu o lokaciji za novo
ptujsko lekarno, ki so ga pripravili
v oddelku za družbene dejavnosti
mestne občine Ptuj, v teh dneh pa
naj bi ga dobili tudi ptujski svetni-
ki, piše, da nova lekarniška enota
na tej lokaciji izpolnjuje vse pogo-
je, ki jih za odprtje predpisuje le-
karniška zbornica Slovenije, tudi
razdaljo, ki je najbolj sporna in po
uradnih poteh meri 624 metrov, je
povedal vodja oddelka za družbene
dejavnosti Ivan Vidovič.
Za mnenje smo pred sejo sveta
vprašali tudi direktorja javnega za-
voda Lekarne Ptuj Jožeta Goren-
ca. Povedal je: "Vsaka pametna
naložba - v zadnjem času tudi v
zdravstvu - se organizira tam, kjer
so poleg strokovnih podani tudi
pozitivni ekonomski kazalci. Zato
je po vseh naših analizah trenutno
dovolj receptov za lekarno,
kakršno potrebuje Ptuj, samo v
okolici zdajšnjega zdravstvenega
doma Ptuj, ker se recepti še vedno
v največji meri predpisujejo na tej
lokaciji. Ob tem je strokovno in
tudi s strani uporabnikov utemel-
jeno, da tja prenesemo službo
dežurstva, da imajo ponoči pacien-
ti lažji dostop do nujnih zdravil.
Dejstvo pa je tudi, da moramo v le-
karni v Trstenjakovi ulici opraviti
nekaj nujnih vzdrževalnih del v
prostoru za stranke, zaradi česar
bo delo v tej lekarni izredno mote-
no. Najbolje bi bilo, da bi jo za ne-
kaj časa (približno dva meseca)
zaprli. Tega pa ne moremo, dokler
nimamo organizirane druge lekar-
ne. Če bi ptujska 'oblast' poslušala
naše strokovne utemeljitve in
sprejela ponujeno rešitev, če bi
takšno lekarno postavili že pred
leti, bi bili danes lahko ponosni, da
imamo vsaj na področju lekar-
ništva zadeve zadovoljivo rešene."
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o. o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
»041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj:» (062;
771-261, 779-371, 771-226: faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministn^tva za
informiranje Repub ika Slovenije št.
23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdeleK informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopsov
ne vračamo.
fCDNIK - Četrtek, ll.septemher 1997
3
SKORAJ TRIDESET TISOČ
NOČITEV
Viurističnoinformativnem centru Ptuj so zbrali
podatke o turističnem obisku v osnnih mesecih
letos. Poteh je v Ptuju in Podlehniku prenočevalo
13.229 domačih in tujih gostov, nočitev pa je
bilo 29.451. V Pokrajinskem muzeju so našteli
38.310 obiskovalcev, podatke o turističnih
zmogljivostih Ptuja so posredovali 12.769
domačim in tujim obiskovalcem, v njihovi orga-
nizaciji pa je v Ptuj pripotovalo 2205 gostov. Po-
datki o turističnem obisku v osmih mesecih so le
delni, saj jih v TIC posredujejo redno le iz obeh
ptujskih hotelov, motela Podlehnik in ptujskih
Term. Drugi, ki imajo postelje, teh podatkov ne
sporočajo.
VSAKE TRI MESECE STATISTIČNI
BILTEN
V ptujski podružnici Agencije za plačilni promet
Republike Slovenije so pričeli izdajati statis-
tični bilten, publikacijo, v kateri so sistematično
predstavljeni podatki o nekaterih gospodarskih
gibanjih v občinah upravnih enot Ptuj in Ormož.
V njem so predstavljeni in obravnavani podatki o
gibanju posameznih oblik porabe ter stanje in gi-
banje sredstev na žiro računih pravnih oseb. V
biltenu bodo občasno predstavljeni tudi drugi
podatki, ki jih v podružnici zbirajo na osnovi dru-
gih poročil pravnih oseb, ki jih predpisujejo zako-
ni in predpisi. Statistični bilten bo izhajal vsake
trimesece oziroma po potrebi. V njej bodo pravi-
loma objavljali samo tabele in jih občasno do-
polnjevali s komentarji.
PTUJ OCENJEN DRUGIČ
V okviru drugega kroga ocenjevanja v akciji
Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa,
urejena in čista" je 4. septembra Ptuj obiskala
štiričlanska komisije Turistične zveze in si ponov-
no ogledala nekatere najzanimivejše turistične
točke v mestu in tiste, kjer so bile ob prvem obis-
ku ugotovljene napake. Doslej je med turističnimi
, kraji Ptuj slavil že petkrat zapored, skupaj pa ima
■ že šest prvih mest, za kar so zaslužni vsi občani,
ki se trudijo za lepo in urejeno okolje.
V KLUBU OBZORJE
Po počitnicah in obnovi je delo v klubu Obzor-
|e steklo s polno močjo. 25. septembra se bo
začel študijski krožek pod naslovom Izdelovanje
nakita in drobnih okrasnih izdelkov. Udeleženci
morajo zagoviti le material za izdelke, drugo je
brezplačno. V klubu pa se pripravljajo tudi že na
druge študijske krožke: fotografskega, za ročna
dela in literarno ustvarjalno delavnico o krea-
tivnem pisanju. Zbirajo pa tudi prijave za samos-
tojno učenje tujih jezikov (nemščine in
angleščine).
KATERA BO MISS SLOVENIJE
'97?
V soboto ob 20. uri bo v Cankarjevem domu v
Ljubljani finalni izbor miss Slovenije '97 za
miss sveta. Prireditev bo trajala dve uri, možno
pa si jo bo ogledati tudi v neposrednem tele-
vizijskem prenosu. Za naslov miss Slovenije se bo
potegovalo dvanajst deklet, med njimi dve
Ptujčanki: Darja Koren in Suzana Toplak. Lento
najlepši bo predala dosedanja miss, Ptujčanka
Alenka Vindiš, ki se ambiciozno podaja na me-
nekensko pisto. V zvezi s tem se dogovarja z
agencijo Elite iz New Yorka. Kot gostja se bo fi-
nalnega izbora miss Slovenije VJ udeležila tudi
sedanja miss sveta Irene Skliva. Čeprav so napo-
vedi sila nehvaležne, o miss bo odločila strokov-
na komisija, ki bo kandidatke ocenjevala javno,
pa naj bi neuradno imela največ možnosti Tina
Orač, nekateri pa veliko možnosti dajejo tudi
Ptujčanki Darji Koren.
PREDAVANJE ZA VINOGRADNIKE
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj vabi vi-
nogradnike in kletarje na predavanje, ki bo v
ponedeljek, 15. septembra, ob 19. uri v dvorani
lovskega doma v Juršincih. Mag. Tone Vodovnik
s Kmetijskega zavoda Maribor bo govoril o opti-
malnem času trgatve, pripravi vinskih sodov,
žveplanju mošta in drugih opravilih, povezanih s
trgatvijo in negovanjem mošta, ki bo po martino-
vem vino postal, (jos)
V SOBOTO DRUŽABNO
SREČANJE SLOVENSKIH ŽUPANOV
13. septembra bo na Bledu družabno srečanje
slovenskih županov, ki ga ob zaključku turis-
tične sezone organizira župan občine Bled Vinko
Gole.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na programu je glasbena oddaja Video-boom
40 z znanimi slovenskimi ansambli in pevci.
Pripravila: MG
PTUJ / POSLOVANJE BOLNIŠNICE V PRVEM POLLETJU
Izguba zaradi zcios-
tanka pri finan€iranlu
v prvem letošnjem polletju se je v ptujski bolnišnici zdravilo
6507 bolnikov, 5597 z območja občin na Ptujskem in
Ormoža, 910 bolnikov pa iz drugih slovenskih občin, število
realiziranih bolniškooskrbnih dni pa je doseglo 37.704, od
tega so jih tuji bolniki ustvarili 283. V specialističnih ambu-
lantah so opravili 37.167 pregledov, od tega 21.341 prvih in
15.826 ponovnih. Na dializnem oddelku so opravili 3150 di-
^liz pri 43 pacientih, ultrazvočnih storitev je bilo 6398, ki-
i^rško-ginekoloških posegov 1107, manjših operativnih in
l^rurško-ginekoloških posegov pa 3354. Vse omenjene šte-
vilke lanskih bistveno ne presegajo.
Finančno poslovanje ptujske
'bolnišnice v prvem polletju letos
Pa ni tako vzpodbudno, saj so
prihodki presegli odhodke za
^eč kot 77 milijonov tolarjev. Ob
tem pa v ptujski bolnišnici ugo-
tavljajo, da niso mogli v večji
ttteri vplivati na skupne prihod-
prav tako pa tudi ne na neka-
tere vrste odhodkov. Polletna iz-
guba naj bi bila v največji meri
Posledica zaostanka pri prizna-
vanju prihodkov s strani Zavoda
zdravstveno zavarovanje Slo-
venije. Porasli pa so tudi nekate-
ri stroški, zlasti še zdravil in krvi
ter plazme, zaradi zdravljenja
večjega števila težjih bolnikov.
Na kirurškem oddelku so
stroške povečali zaradi uvedbe
novih terapevtskih postopkov in
intenzivnejšega operativnega
zdravljenja kostnih poškodb.
Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da
še vedno za deset odstotkov za-
ostajajo za slovenskim povprečju
pri priznavanju materialnih
stroškov s strani Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije.
Ptujska bolnišnica v tem letu
tako kot druge v Sloveniji z Za-
vodom za zdravstveno zavaro-
vanje, od katerega pridobiva
večji del denarnih sredstvih (v
prvem polletju letos je ta delež
znašal 86,05 odstotka skupnih
prihodkov), ne bo sklepala nove
pogodbe o izvajanju zdravstve-
nih storitev, ampak le aneks k
obstoječi iz prejšnjega leta. Kan-
didirala pa bo tudi za dodatne
programe glede na razpis zavaro-
valnice, in sicer za gastroentero-
loške endoskopske preiskave ter
dodatni program mamografije,
diagnostike in posegov. Večje
spremembe pri financiranju bol-
nišnic je pričakovati v pri-
hodnjem letu, ko naj bi bila iz-
delana njihova kategorizacija,
kar pomeni, da se bo to okolje
moralo še kako potruditi, če bo
želelo imeti želeno regijsko bol-
nišnico. Pri tem ne bo zane-
marljiv delež politike, ki pa v
tem obdobju ne kaže večje nak-
lonjenosti tej ptujski zdravstveni
ustanovi.
MG
GOVORT SE...
v Ptuju odmevajo do-
pmM^a doživetja njegovih prehival-
ceo. Štiriindvajset jih je tako dopusto-
valo po gusarsko - na mali ladji. Ime-
li so se fajn, pa tudi ladja je zdržala.
... DA so se tri dame zelo iznajdlji-
vo lotile svojega dopusta. Ko vsi drugi
na dopustu zapravljam^), so one še
zaslužile. Menda trdo valuto.
... DA je pri medijsko znanem
jGiirfa	goS^^Lastnik
menda razmišlja, da bi za morebitno
ponovitev zadnjega primera zgradil
manjše zMmišče. Gost je kralj in
ga je^čititi.
bil Orfejčkov stopničkar
pred kratkim na tekmovanju v
J^emčiji. Na srečo je imel s seboj
nemškega ovčarja, tako da z jezikom
ni bilo težav.
... DA bodo v podjezerski haloško-
ravninski občini še mnogokrat slavili
dosežke pri gradnji občinskega doma.
Prvo slavje je bilo ob otvoritvi dveh
garaž za službena vozila. Sledila bo
morda predaja zabetoniranega balko-
na, kakšne pisarne, vhodnih vrat ...
Kdo ve.
... DA je mestni župan izračunal,
da bi bilo lahko mesto ob Perutninini
dinamiki razvoja že velemesto. Koli-
ko takih podjetij še potrebujemo, da bi
to res postali, pa ni povedal.
... DA se je župan udeležil slavja v
Ljubljani zato, ker tam trenutno svo-
jega prvega moža nimajo. Začasno je
torej prevzel še eno funkcijo.
VIDI SE ...
... DA se teorija včasih le potrjuje v
praksi. Mlade vojake učijo tudi to,
kako preživeti v naravi. Ko ima po-
veljnik ptujske vojašnice dopust, to
tudi preverja v praksi. Letos mu je
celo uspelo, saj bi lahko z enim ulo-
vom nahranil manjšo četo.
4
četrtek, 11. september 1997 - TEDNIK
70 let Albina Lugarlim
v PONEDEUEK, 15. SEPTEMBRA, BO NA PTUJSKEM
GRADU OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH DEL ALBINA
LUGARIČA
Na ptujskem gradu je že vse
nared za otvoritev razstave
priljubljenega ptujskega slikar-
ja Albina Lugariča, ki je letos
dopolnil sedemdeset let.
Svečana otvoritev bo v
ponedeljek, 15. septembra, ob
18. uri. Umetnika bo predsta-
vil dr. Milček Komelj, izredni
profesor na Filozofski fakulteti
v Ljubljani, razstavo pa bo
odprl župan Mestne občine
Ptuj Miroslav Luci, dr. med.
Po otvoritvi bo ogled razstave,
ob 19.30 pa bo v viteški dvora-
ni koncert iz festivalskega
programa Glasbeni september.
Koncert poklanja umetniku in
prijateljem njegovega sli-
karstva Talum iz Kidričevega.
Katalog je že natisnjen, bese-
dilo zanj sta prispevala dr.
Milček Komelj in Marjeta
Ciglenečki, Ksenija Vidic pa je
prevedla besedilo v nemščino.
Slikar Ignac Meden je obliko-
val katalog, plakat in vabilo,
zaupana pa sta mu bila tudi
končni izbor slik ter njihova
namestitev v razstavišče. Nje-
gove zamisli so udejanili v tis-
karni Pomurski tisk, v razsta-
višču na gradu pa je bila na
delu muzejska tehnična ekipa.
Muzejski fotograf Boris Farič
je pripravil fotografije za natis
in za muzejsko dokumentacijo,
Natis kataloga, plakata in va-
bila, realizacijo razstave in od-
kup več umetnikovih del sta
omogočila Mestna občina Ptuj
in Mercator SVS, d.d., Ptuj.
Umetnik je muzeju že pred ot-
voritvijo razstave poklonil dve
sliki in več risb.
Fotografije:
Boris Farič
Tihožitje, olje, lesonit, 1958 (umetnik poklonil Pokra-
jinskemu muzeju Ptuj, inv. št. G 1140 s)
Brajde, olje na lesonit, 1959 (Pokrajinski muzej Ptuj,
inv. št. G 1052 s)
Večer, olje, lesonit, 1958
(odkupljeno s sredstvi
Mestne občine Ptuj, inv.
št. G 1139 s)
Haloški motiv, olje, juta 1969 (Pokrajinski muzej Ptuj, inv. št. G 221 s)
Soline, olje, juta, 1966
(Pokrajinski muzej Ptuj,
inv. št. G 1061 s)
tednik - četrtek, 11. september 1997
5
pTOJ '97 / 28. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE
Če fff cfež/cv, pci /e vročina
V DVEH VEČERIH 61 NOVIH VIŽ OBČINSTVO IZBRALO TAKO KOT KOMISIJA
v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj so konec prvega sep-
tembrskega tedna v športni dvorani Center izzvenele melodije
28. festival domače zabavne glasbe Slovenije. Kar 61 novih viž
smo se naužili oba večera, 5. in 6. septembra. Kot običajno je
l)il pni, manj obiskan petkov večer rezerviran za tekmovanje
ansamblov za bronasta, srebrna in zlata Orfejeva odličja, za
naslov najboljšega debitanta, najboljše večje in manjše
zasedbe po oceni strokovne komisije in za nagrado občinstva.
Drugi, dobro obiskan festivalski večer je v soboto ob 20. uri
neposredno prenašal rdio Slovenija, posnela ga je tudi sloven-
ska televizija, oddaja pa bo na sporedu v nedeljo, 21. septem-
bra. Avtorji 28 novih melodij so se potegovali za nagrade za
najboljši valček in polko, za najboljše besedilo ter za nagrade
občinstva. Oba večera sta prijetno povezovala voditeljica
Helena Lovše s TV Slovenija in Marjan Šneberger, kije doslej
vodil vseh 28 festivalskih prireditev.
Prvi večer letošnjega festivala
se je občinstvu s po dvema sklad-
bama predstavilo 17 ansamblov.
Štirim je sedemčlanska strok-
ovna komisija podelila bronasto,
sedmim srebrno in šestim zlato
Orfejevo odličje, kar priča o
dokaj visoki ravni nastopajočih.
Bron so prejeli trio Stanka Fajsa
iz Rogaške Slatine, Vrtiljak iz
Celja, ansambel Franca Flereta s
kvartetom Stična iz Ivančne
Gorice in trio Bobri iz Bre-
zovice. Srebrno Orfejevo značko
je prejel ansambel Rogla iz
Slovenskih Konjic, ansambel
Toplišek iz Rogaške Slatine,
Cvet iz Radeč, Kogras iz Zgornje
Kungote, ansambel Franca
Potočarja iz Novega mesta, an-
sambel Roberta Praprotnika iz
Ljubljane in Zarja iz Tržiča.
Zlato Orfejevo odličje pa so si
priigrali Frajkinclar iz Mari-
bora, Vita z Jesenic, Podkrajski
fantje iz Velenja, ansambel
Jožeta Šeruge s Ptuja, ansambel
Braneta Klavžarja iz Celja in an-
sambel Ekart s Prepolja.
Za najboljšo večjo zasedbo
prvega večera je strokovna
komisija razglasila ansambel
Ekart, za najboljšo malo zasedbo
Frajkinclare iz Maribora, na-
jboljši med debitanti pa je bil an-
sambel Toplišek iz Rogaške
Slatine. Zanimivo je, da so se
tokrat nagrade občinstva pokrile
z odločitvami strokovne
komisije. Tako je občinstvo prvo
nagrado namenilo asnamblu
Ekart, drugo Frajkinclarem in
tretjo ansamblu Jožeta Šeruge s
Ptuja.
V soboto, drugi festivalski
večer, so se avtorji 28 novih
melodij potegovali za nagrade za
najboljši valček in najboljšo
polko ter za nagrade občinstva.
Premor med štetjem glasov
občinstva sta prijetno izpolnila
humurista Strašna Jožeta, znana
iz televizijskih oddaj Po domače.
Strokovna komisija je odločila,
da je najboljša polka Sinjorina
balerina v izvedbi Primorskih
fantov, avtorja Bojan Gerka, na-
jboljši valček pa Romanca v iz-
vedbi ansambla Rosa in izpod
peresa Edvina Fliserja. Prvo na-
grado občinstva je prejel Tine
Lesjak za vižo Odpri srce v iz-
vedbi Bratov iz Oplotnice, drugo
avtor skladbe Vrtnica za pesnika
Marjan Herzeg, ki so jo predsta-
vili Štajerski baroni z Dravskega
polja, tretjo pa Štefan Maje za
polko Zmaj s kehačo v izvedbi
ansambla Štrk iz Ljutomera.
Vsa besedila je pregledala in
ocenila komisija v sestavi Jože
Šmigoc, Lilijana Klemenčič in
Franc Smrekar in sklenila, da je
najboljšo pesem z naslovom
Ljubezen zapisal Ivan
Malavašič. Korenovo plaketo za
najboljšo vokalno izvedbo pa si
je letos pripela pevka kvinteta
Sava z Bleda Jelka Potočnik.
Sedemčlanski strokovni
komisiji je letos predsedoval
Vinko Štrucl. Ob zaključku fes-
tivala je povedal: "Vesel sem, ka-
jti letos je šlo festivalu
pravzaprav vse na roke, od vre-
mena do cele vrste dobrih an-
samblov in skladb, kar je zelo
dobro. Ocenjujem, da je letošnji
festival lepo uspel. Bilo je sicer
nekaj spodrsljajev, ki ne sodijo
na festival, kot na primer, da
nekateri ansambli zadnje čase
poskušajo osvojiti srca občinstva
z nekakšnimi kvazi skeči na
odru, nekaj je bilo celo neokus-
nih. To ni namen tega festivala,
sploh pa če gredo pri tem
prenizko. Vendar to ni stvar
komisije, mi smo bili tukaj zato,
da ocenjujemo ansambel in nje-
govo izvedbo zdaj in tukaj, vse-
bino pa mora reševati kdo drugi.
V	soboto zvečer smo imeli
pravzaprav težko delo, saj smo
slišali celo vrsto lepih skladb. Ni
bilo tako enostavno, a mislim, da
smo razsodili dobro in
pravično."
V	strokovni komisiji je letos
sodeloval tudi Edvard
Holnthaner, profesor na graški
akademiji. O festivalu je
povedal: "Ta glasba sicer ni
ravno moje področje, a glasbo
vedno delim le na dobro in
slabo. Glede na to, da sem letos
prvič v tej komisiji, sem se sprva
ustrašil, kako bom lahko vzdržal
ves večer ob poslušanju polk in
valčkov. Pa sem bil po prvem
večeru res prijetno presenečen,
kajti nivo ansamblov in skladb
je bil resnično na zavidljivi
ravni."
Nosilka Korenove plakete za
najboljšo pevsko izvedbo Jelka
Potočnik, včasih članica terceta
sester Potočnik, je vsa srečna de-
jala: "Zelo sem vesela, ne znam
povedati, kako prijetno mi je pri
srcu. Zame je to največja na-
grada, čeprav imam kot pevka
komornega zbora Peko iz Bis-
trice pri Tržiču že vse tri Gal-
lusove značke. Morda se še kdo
spominja drugega ptujskega fes-
tivala, ko smo, mislim, da je bilo
leta 1970, nastopile sestre
Potočnik. Morda sem komu
znana po nastopih s kvartetom
Zvonček in Silvestrom Mi-
helčičem. Pred petimi leti sem
pričela prepevati s kvintetom
Sava z Bleda, s katerim smo na
Ptuju osvojili že dve zlati Orfe-
jevi znački. Letos pa zame
Korenova plaketa ... Še bom
prepevala, petje je moje največje
veselje."
Ob koncu velja zapisati, da sta
si med številnimi gosti prvi fes-
tivalski večer ogledala oba ptu-
jska podžupana Ervin Hoj ker in
Ivan Jurkovič, drugi večer pa se
jima je pridružil še župan
mestne občine dr. Mirsolav
Luci. Vreme prirediteljem tudi
letos ni bilo najbolj naklonjeno,
kajti če smo minula leta tarnali
zaradi dežja, se je letos prvič
primerilo, da smo se v dvorani
potili zaradi skoraj neznosne
vročine, ki so jo povečali še
številni reflektorji. Avtor odrske
scene Branko Zupanič je letos
postavil na oder tipična sloven-
ska okna, od primorskega do
prekmurskega, za rože in odrske
aranžmaje je poskrbela
cvetličarna Cvetka iz Ptuja, pri
pripravi prireditvenega prostora
pa so tudi letos pomagali pripad-
niki slovenske vojske iz ptujske
vojašnice.
M. Ozmec
Korenovo plaketo za na-
jboljšo pevsko izvedbo
je strokovna komisija
namenila Jelki Potočnik,
pevki kvinteta Sava z
Bleda.
Tudi letos so se s svojstvenim nastopom izkazali
mariborski Frajkinclari, ki jim je strokovna komisija
namenila zlato Orfejevo odličje, proglasili so jih za
najboljšo malo zasedbo, pri občinstvu pa so bili
drugi.
Ansambel Ekart iz Prepolja je bil proglašen za na-
jboljšo veliko zasedbo, občinstvo, pa mu je na-
menilo prvo nagrado.
Ansambel Toplišek iz Rogaške Slatine, najboljši
letošnji debitant.
Srca občinstva je osvojil valček Tineta Lesjaka z
naslovom Odpri srce v izvedbi ljubljencev ptujskega
festivala. Bratov z Oplotnice.
Strokovna komisija je imela letos težko delo. Od
leve: Ivo Ciani, Kajetan Zupan, Vinko Štrucl, Tomaž
Tozon, Ivanka Mulec - Ploj in Edvard Holnthaner.
Fotografije: Martin in Aljoša Ozmec
6
Četrtek, 11. september 1997 - TEDNIK
KUtrURA, aOBMMZmfAMiB
MIHELICEVA GALERIJA / RAZSTAVA »MOSTOVI PTUJA« PODAUSANA
Za skupine šolarjev in diiakov zastonj
Na željo obiskovalcev je Zgodovinski arhiv Ptuj podaljšal
razstavo Mostovi Ptuja, kije postavljena v Miheiičevi galeriji,
do 21. septembra. Razstava ni namenjena le zamudnikom,
pač pa tudi in predvsem šolam, da bi kalcšno od prvih učnih
ur novega šolskega leta posvetili zgodovini mostov Ptuja.
Zgodba se začne v prvem
tisočletju pr. n. št. Takrat je tod
vodila jantarjeva cesta. Toda
takrat so za prehod preko deroče
reke Drave uporabljali brod.
Isti prostor je pritegnil tudi
Rimljane. Tu zgradijo utrdbo in
most in Poetovio kmalu postane
pomembno prometno središče.
Rimljani so sprva zgradili lesen,
nato pa trdnejši in trajnejši kam-
niti most. Tega mostu ni več.
Njegova usoda nam ni znana. Z
gotovostjo pa lahko trdimo, da
bi, če bi še obstajal, bil neupora-
ben, ker je takrat reka tekla
toliko bolj desno, da bi se danes
most nahajal na suhem.
Iz arhivskih virov zvemo, da je
v 9. stol. Ptuj imel nov lesen
most, ki se je nahajal nad
dominikanskim pomolom. Raz-
iskovalci menijo, da ga je od-
nesla huda povodenj, zato so v
14. stoletju zgradili nov most. Ta
je bil praktično na istem pros-
toru kot danes most za pešce in
kolesarje. Sprva je imel dva, kas-
neje, ko je odplavilo sipino sredi
Drave, pa en dvižni del. Končno
je postal čisto navaden lesen
most, s katerim so imeli Ptujčani
nenehne težave, saj so ga
ogrožale neprestane poplave, ob
hudih zimah pa ledene ploskve.
Sredi 19. stoletja Ptujčani do-
bimo še en pomemben most.
Preko njega se je leta 1860 prvič
popeljal vlak. Most, ki je bil dolg
700 čevljev (212,2 m), je bil
amerikanske konstrukcije.
Na razstavi je videti tudi
manjše mostičke, tistega preko
Studenčnice in onega čez Gra-
jeno, pa tudi pontonske
mostove, to so taki, ki so zgra-
jeni na čolnih in so jih za vajo
gradili vojaki.
Na razstavi smo namenili več
pozornosti mostu za promet, ki
so ga gradili 19 mesecev in od-
prli februarja 1959. Nanj so bili
ponosni tako projektanti kot iz-
vajalci, pa seveda tudi Ptujčani.
Most je bil novost, saj so ga
zgradili iz prednapetega betona.
Tudi brezodrn način gradnje je
bil posebnost tistega časa. Zaradi
širine 13 m je most dolgo časa
zadostoval prometnim potre-
bam.
Razstava se končuje s prika-
zom gradnje novega mostu za
pešce in kolesarje.
Poseben mik pa dajejo razstavi
stari leseni piloti, ki so jih ar-
heologi potapljači potegnili iz
dna reke Drave. Na ogled jih je
postavila dipl. arheologinja
Marija Lubšina Tušek iz Zavoda
za naravno in kulturno
dediščino Maribor, enota Ptuj.
r/oša Mrgole Jukli,
dipl. soc., arhivistka svetovalka
Na sliki s konca 17 stol. vidimo, da je lesen most imel
dva dvižna dela, ki sta mesto varovala z rečne strani.
(Na posnetku vidimo del slike, ki jo hrani PMP, foto B.
Kovačič.)
Železniški most (Orig. hrani SDA v Gradcu.)
Leta 1913 so arheologi
odkrili marmornat bel
kamen z napisom PONT
(most), ki dokazuje, da je
bil v rimskem obdobju na
Ptuju kamnit most.
(Kamen hrani PIVIP, foto B.
Kovačič.)
Ga prepoznate? To je most preko Grajene. (ZAP fo-
toteka.)
PTUJ / SOLSKI CENTER
3300 dijakov težko
diha v prepolni šoli
Ptujsld center srednjih šol bo v letošnjem letu obiskovalo
3300 dijakov, med njimi 923 novincev. Tako bodo učni pros-
tori zasedeni 99-odstotno, telovadnica pa 98-odstotno. Pouk
bo trajal vsak dan od 7. do 19. ure, je povedal direktor šol-
skega centra Branko Kumer.
Ti podatki najbolj dokazujejo,
kako nujno potrebna je
razselitev srednješolcev. Vsi
srednješolci, od kmetijcev, stro-
jnih tehnikov, ekonomcev do
gimnazijcev in dijakov drugih
šol in programov, se srečujejo z
neznosno prostorsko stisko.
Težko je uskladiti urnike tako
dijakom kot za več kot dvesto
profesorjev. Le-ti poučujejo zju-
traj, opoldan ali proti večeru.
Kako težko je načrtovati zuna-
jslužbeno in zunajšolsko
življenje v več kot tisoč družinah
na Ptuju in v bližnjih krajih, od
koder so ptujski dijaki, je jasno.
Prav tako se dijaki težko
vključujejo v športne in druge
obšolske aktivnosti, tudi de-
lovanje krožkov je ovirano.
Prvi so za izselitev iz skupne
šolske zgradbe na vrsti gimnazi-
jci, so se že pred časom odločili v
šolskem centru, na občini in re-
publiškem ministrstvu. V lan-
skem letu se je zdelo, da je grad-
nja gimnazije tik pred zdajci.
Vendar se je odmaknila.
Pričetek gradnje so namreč
načrtovali za september letos,
zaradi še zmeraj nesprejetega
državnega proračuna pa se bo
odmaknil v najboljšem primeru
v čas po novem letu. Zaenkrat je
ministrstvo sicer razpisalo
inženiring za gradnjo, arheologi
pa morajo pred pričetkom grad-
nje preiskati teren, za katerega
pričakujejo, da bo bogat z rim-
skimi ostalinami. Čeprav so v
šolskem centru optimisti in še
zmeraj predvidevajo vselitev v
novo gimnazijo v pričetku pri-
hodnjega šolskega leta, je to ob
vseh znanih dejstvih malo ver-
jetno.
Milena Zupanli

Nobena zabava ni
tako poceni kot
branje in noben
užitek tako trajen.
Mary Wortley Moniagu
Počutila bi se bolje, ko bi lahko
prvo septembrsko knjigarnico
začela z nekaj besedami iz
davno priljubljene nadaljevanke
Dolgo vroče poletje. Tako mi
preostane le spomin na kratko
vroče poletje in večno prekratek
dopust in plitvo območje de-
narnice, ki jo napadajo jesenski
virusi šolskih potrebščin, to-
plejših oblačil (kako otroci
rastejo!), ozimnice, kurjave ter
podobnih nujnih reči. Še sreča,
da zgoraj zapisana misel še
vedno drži: branje je najcenejša
zabava. Jasno, če si knjige ne
kupujete, marveč hodite ponje v
knjižnico, kjer vam simbolična
članarina omogoča branje čas-
nikov in revij, izposojo lepos-
lovne in strokovne literature,
uporabo študijske sobe in čital-
nice, informiranje in pomoč pri
izbiri gradiva (študijski oddelek v
minoritskem samostanu, ljudski
oddelek v Krempljevi ulici).
Enako velja tudi za mladinski
oddelek Knjižnice Ivana Potrča,
ki edini posluje v sodobnih pros-
torih v Malem gradu (Prešer-
nova 35) in je namenjen
predšolskim otrokom in os-
novnošolcem.
Zraven redne knjižnične de-
javnosti (knjižne razstave in liter-
arne uganke, pravljične urice,
igralne ure s knjigo, počitniške
urice ...) pripravljamo v mladin-
skem oddelku tudi različne
vzgojne in poučne oblike, ki jih
namenjamo organiziranim šol-
skim skupinam. Učitelji in učenci
lahko obiščejo bibliopedagoške
ure, ki so oblika knjižnične in
knjižne vzgoje ter so najpo-
gostejša dejavnost mladinskih
knjižnic. Pestre vsebine so
vezane na šolski program in so
prilagojene starostni stopnji
učencev. Takšen obisk v
knjižnici traja eno ali dve šolski
uri in je dopolnjen z učnimi listi.
Pravljične ure pripravljamo 'za
vse starostne stopnje in zaje-
majo trideset naslovov sodob-
nih, klasičnih in ljudskih pravljic.
"Knjige - prijateljice in
sovražnice" je naslov pre-
davanja za učitelje in starše ter
je namenjeno razumevanju
zapletenosti odnosov mladi
bralec in knjiga. "Priročniki -
dober dan!" je naslovljen obisk v
knjižnici, ko otroci spoznavajo
različne priročnike, leksikone,
enciklopedije, slovarje ter jih tudi
brez zadrege uporabljajo.
Prostor Tednikove knjigarnice
je premajhen, da bi predstavila
vso pestrost bibiopedagoškega
dela v mladinskem oddelku. Naj
omenim še priprave kulturnih
dni ter medobčinski knjižni kviz,
ki ga pripravljamo v počastitev
kulturnega praznika.
Tudi za organizirane skupine
otrok iz vrtcev pripravljamo
posebne urice: Vrtec na obisku.
Igralna ura s knjigo. Pravljična
ura z ogledom knjižnice. V okto-
bru (Teden otroka) začenjamo
cikel popoldanskih pravljičnih
uric, ki bodo vsak prvi četrtek ob
17. uri.
Vse našteto je dosegljivo
mladim bralcem brezplačno,
enako tudi izposoja knjig, ki jih
je v mladinskem oddelku
približno 40 000 in so pregledno
razporejene v treh etažah. De-
narni izdatki so povezani s prek-
oračitvijo izposojevalnega roka
(mesec dni) ali morebitno
izgubo ali poškodbo izposo-
jenega gradiva.
Vsem osnovnošolcem, nji-
hovim učiteljem in staršem
želimo uspešno šolsko leto ter
nasvidenje v knjižnici in nasled-
nji Tednikovi knjigarnici.
Llllana Klemen ile
PTUJ / NARISANO, AKTUALNO, DUHOVITO IN RESNIČNO
Britofška coprnicci v DrtKvt
v ptujski galeriji Drava bodo do 26. septem-
bra na ogled karikature Aljane Primožič iz
Kranja. Razstavo sta prejšnji teden odprla
podžupana MO Ptuj Ivan Jurkovič in Ervin
Hojker, predstavila pa sta jih Milan Fridauer
- Fredi in Marija Mir Milošič. Aljana
Primožič je imela doslej že več samostojnih
razstav, prvič pa smo njo in njene karikature
imeli priložnost spoznati na Ptuju.
Aljano Primožič ali britofško coprnico, kot se
sama imenuje (ali nariše) po kraju Britof v
Kranju, kjer živi, smo doslej spoznavali le iz
karikatur. Vsak dan jih objavlja v Slovenskih
novicah, tedensko v Kmečkem glasu. Financah
in Gospodarskem vestniku, z njenimi ilustraci-
jamo pa so opremljene tudi nekatere knjige in
brošure. Vse, kar pride izpod njenih rok,
dokazuje, da zna imenimo izkoristiti svoje
sposobnosti - ubogata jo roka in misel, saj zna
zadeti v srž problema. Nič ji ne more do živega.
Če ni časa za počitnice, si jih kar nariše - se
pošali.
Sama je najbolj zadovoljna, če njene kari-
kature pri bralcih vžgejo. Prav zaradi
kritičnosti, ironičnosti in duhovitosti njenih
karikatur pa se vedno najde kdo, ki bi jo na
grmadi njenih karikatur najraje sežgal.
"Biti karikaturist je najlažja stvar na svetu.
Poznati moraš notranjo in zunanjo politiko,
gospodarstvo, biti moraš načitan, znati moraš
risati in imeti smisel za humor," je nekoč dejal
Mark Twain.
Da je torej biti karikaturist res pravi mačji
kašelj, se lahko prepričate v galeriji Drava do
26. septembra na razstavi barvnih karikatur
(menda) edine karikaturistke v zgodovini
slovenske časopisne karikature.
M,F,
Na Ptuju hodijo k "Čebeli" vasovat do zob oboroženi troti!	Fredi
Ena zadnjih Aljaninih karikatur je posvečena ptujskim dogodkom in
navdahnjena s Fredijevim aforizmom.
tednik - četrtek, 11. september 1997
7
VAS SODINCI PRI ORMOŽU / NA OBISKU
/e vos dobila ime po sodnem gradu?
O GRADU NI SLEDU • IZ OSTANKOV GRADU SEZIDALI KAPELO • OSTALA JE TUDI SODNA KLOP
Gotovo ste že kdaj obiskali "sodnijo", niste pa zanimive
vasi Sodinci, ki je dobila ime po nekdanjem "sodnem"
gradu. Ta je stal nad vasjo, kjer je sedaj zaraščeno z
gozdom. Do Sodineev nas je pripeljal znameniti naravo-
varstvenik, upokojeni profesor Mirko Šoštarič iz Maribo-
ra. ki je po poreklu Prlek, česar nikoli ne skriva. Ob pri-
liki nam je povedal: "Pojdite z mano, vam bom pokazal
slovensko znamenitost, kamnito sodno klop, ki se nahaja
v vasi Sodinci pri Ormožu".
Mož ima sicer avto, a ga zaradi
starosti ne vozi več. Pa smo ga
tako mi popeljali po poteh, ki jih
je včasih, ko je bil v službi, pre-
vozil ali prehodil. Hvaležni smo
mu za to nenavadno odkritje in
ga ponujamo tudi bralcem
ptujskega Tednika, ki ga berejo
tudi v Sodincih, o tem smo se
prepričali. Še več, povedali so
nam: "Dajte naše Sodince, ki šte-
jejo okoli 350 prebivalcev, tudi v
ptujski Tednik." Čeprav se je
Ptujski tednik preimenoval v
Tednik, ga ljudje še vedno ime-
nujejo Ptujski Tednik. Rečeno,
strojeno!
Naj takoj povemo, da naš zapis
ne bo zgodovinski, čeprav smo
iskali vire o sodnem gradu po li-
teraturi, kolikor nam je pač bila
dostopna. Sicer pa za to niti nis-
mo usposobljeni. Vas Sodinci se
po podatkih zgodovinarjev, mi
smo vzeli zapis zgodovinarja
Pavleta Blaznika, prvič omenja
9. 3. 1318 pod nazivom "datz
Schephendorf neum huben".
Bilže sedanjemu slovenskemu
imenu je zapis Zodonitzi; to ime
je bilo zapisano okloli leta 1461.
In zakaj Sodinci? O tem nam
je kaj povedal profesor Mirko
Soštarič: "Veste, včasih so kraje
poimenovali po dejavnostih.
Tako so nastajali tudi priimki.
5koraj gotovo je, da je vas Sodin-
ci dobila ime po bližnjem gradu,
kjer je bilo v tistih časih sodišče,
vsaj tako je sklepati. Kraj Sodin-
ci sem obiskal večkrat ter se po-
govarjal s starejšim prebivalci.
Ti so mi pripovedovali zgodbe,
ki so se prenašale iz roda v rod.
Mnogi še danes znajo pokazati
mesto, kjer je nekoč stal grad ali
strelski dvorec."
KJE JE STAL
SODNI GRAD
Do kraja, kjer je nekoč stal
grad, nas je popeljal domačin
Franc Irgolič iz Sodineev 22. Do
tja smo se pripeljali z avtomobi-
lom, saj tja vodi dokaj urejena
vozna pot. Povedati pa moramo,
da je lastnik dela pracele, kjer je
stal grad, sedaj je to gozd, Franc
Irgolič. Kot smo se lahko
prepričali, o gradu ni sledu.
Nanj spominjajo jarki, ki so v
preteklosti obkrožali grad ali
strelski dvorec. Natančno je vi-
den zravnan prostor, kjer naj bi
stal grad. In kaj se je zgodilo z
njim? O tem nam je Franc Irgo-
lič povedal:
"Grad so leta 1545 zažgali Tur-
ki, ki so tedaj kolovratili in ropa-
li po naši deželi. Kot pravi
ljudsko izročilo, je bil zgornji
del gradu lesen, spodnji pa iz
kamna. Gradu po požarišču niso
več obnavljali. Iz ostankov te-
meljev so ljudje sezidali cerkev
sv. Lenarta v Podgorcih, iz os-
tankov pa hišo v Sodincih, ki se
je takrat imenovala Dovečar.
Leta 1640 so iz ostankov tega
kamna postavili kapelo v Sodin-
cih, ki je stala na dveh stebrih,
zadaj pa je imela oltar. Kapelo so
leta 1751. zaprli z zidovi, v kate-
re so vgradili dve stranski okni,
v oltar pa vzidali posvečen
mašni kamnen z letnico 1751, ki
od tedaj omogoča branje maše v
kapeli.
Vrnimo s h gradu! Rekli smo,
da ni sledu o njem. Franc Irgolič
je povedal, da so ob izkopavanju
dreves, danes tega ne počno več,
naleteli na drobce kamenja, ki so
potrjevali domnevo o gradu. Po-
kazal nam je tudi sledi izkopa-
vanj, ki so jih opravljali arheolo-
gi v preteklih letih. Na kaj so na-
leteli, nam ni mogel povedati.
Mi pa smo se prepričali, da so
bila tla nekoč resnično preiskana
s sondami, to je izkopanimi jar-
ki. Kot je videti, so bili na delu
arhelogi, ki se jim je mudilo, saj
terena niso izravnali. Ali so bili
to "divji" arheologi ali poklicni,
ne vemo.
VAŠKA KAPELA -
PONOS KRAJANOV
Vrnimo se k vaški kapeli in ob
njej ležeči sodni klopi. Kapela je
danes osrednje zbirališče kra-
janov. Ob njej se zbirajo ob vers-
kih slovesnostih, pa tudi kar
tako. Ob njej raste večstoletna
lipa, še zanimivejša pa je šest
metrov dolga sodna klop. Ali je
bila zares sodna klop ali ne, je
težko reči. O tem nam je Franc
Irgolič povedal:
"Kot vidite, je klop izklesana
iz šestmetrskega kamna. Na ne-
katerih mestih je močno zlizana,
kar kaže, da se je po njej nekoč
veliko hodilo. Po ljudskem
izročilu je bila to sodna klop v
sodnem gradu. Kdaj so jo iz gra-
du odvlekli v dolino, ni znano.
Znano pa je, da je dolga leta,
kako dolgo, se ne ve, služila kot
brv čez potok. Od tam smo jo
vaščani, ko so tu izvajali regula-
cije, potegnili na sedanje mesto
in je postala prava atrakcija. Og-
ledujejo si jo mnogi turisti, ogla-
sijo pa se tudi zgodovinarji in se
zanimajo o poreklu te nena-
vadne klopi. Velika sreča je, da
je ob regulaciji niso uničili, saj bi
tako kraj Sodinci izgubil še
zadnji dokaz, da je bilo v vasi
sodišče, ali kot mi pravimo,
sodnija."
Pa se še vrnimo h kapeli. Pos-
večena je devici Mariji, je ponos
krajanov, zato zanjo lepo skrbi-
jo. V zadnjem času ima za ohran-
janje kapele in njeno obnovo ve-
liko zaslug Franc Irgolič, ki je
poskrbel, da so jo leta 1975 te-
meljito obnovili, nanjo pa posta-
vili zvonik, v katerega so posta-
vili (60 kg) zvon, ki ga je kupil
sam Franc Irgolič. Ponovno so
jo prenavljali 1996. leta. Tudi ta-
krat je odbor vodil Franc Irgolič.
"Na pobudo krajanov smo po-
novno pristopili k obnovi kape-
le. Menjali smo okna in vrata, za
kar so krajani prispevali več kot
700.000 tolarjev. Obnovljeno ka-
pelo je 1. maja letos blagoslovil
velikonedeljski župnik Drago
Avsenak. O zgodovini kapele in
načinu zbiranja sredstev za
obnovo je govoril Franc Ozmec.
Blagoslovitve se je udeležil do-
mala vsak krajan Sodineev," je
povedal Fran Irgolič.
Besedilo in posnetki:
Ludvik Kramberger
Prof. Mirko Šoštarič in otroci sedijo na šest metrov dolgi
kamniti sodniški klopi ob kapeli v Sodincih.
Prof. Šoštarič ion domačin Franc Irgolič na kraju, kjer naj bi
stal sodniški grad
maribor / PRED NOVIM STUDIJSKIM LETOM
Štuk so obnovili
Bliža se novo študijsko leto, kar pomeni, da nekateri še lovijo zadnje izpit-
ne roke, da izpolnijo pogoje za vpis v višji letnik.^ Večina študentskega
življenja v IVIariboru se dogaja v študentski dvorani Štuk. Študentska orga-
nizacija univerze v IVIaribom, ki skrbi za Štuk je pred pričetkom študentske
sezone uredila prireditveni center: spremenila barvo v prostoru, uredila zu-
nanjo teraso in opravila vsa vzdrževalna dela, saj pričakujejo, da bo vsako
sredo v študentski diskoteki več kot dva tisoč študentov. Ob ponedeljkih
bodo nadaljevali z Balkan party, v torek groovy night in literarni večeri,
četrtek Štuk za vse in koncerti, v petek ročk cafe in diskoteka za dijake
(bodoče študente), v soboto Štuk klub in nedeljska kavarna.
Študentsko življenje se ne bo spremenilo, le študentje z mariborske uni-
verze, ki niso hodili na pedagoško fakulteto, bodo sedaj imeli prodajno
mesto za prehrambene bone bliže (nasproti univerzitetne knjižnice).
MIlan Krainc
PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 39
Doftffffflrcvftslrf
samostan
Osi obeh vidnih romanskih
oken sta sedem metrov nara-
zen, enako bi moralo veljati za
domnevno tretje okno. Medse-
bojne osne razdalje variirajo
med 7,2 in 7,4 metra, os prvega
vzhodnega okna pa je oddalje-
na od vzhodne stene "drugega"
slavoloka za 7,2 metra. Obe
okni sta vzidano v višino osmih
metrov nad nivojem tal
križnega hodnika, okroglo-
ločna zaključka se nahajata 1,5
metra pod vrhom romanske
stene, tako da sta v steni kar vi-
soko postavljeni. To in pa sami
skrbno izdelani okenski ostenji
pa pričajo, da predstavlja ta
stena kvalitetno in ambiciozno
arhitekturo, ki jo srečamo pri
samostanskih in nekaterih žup-
nijskih cerkvah.
Prav s pomočjo teh oken lah-
ko s preprostim aditivnim
računom izračunamo dolžino
prvotne romanske ladijske ste-
ne. Od zahodne ploskve "dru-
ge" slavoločne stene je ostenje
prvega, vzhodnega, romanske-
ga okna oddaljeno za 5,4 met-
ra. Temu sledi sama okenska
širina (1,65 m). Razmak med
prvim in drugim oknom znaša
okrog 5,6 metra, čemur spet
sledi sama širina okna (1,65 m).
Ker smemo predpostavljati še
tretje romansko okno, bi vmes-
na razdalja med drugim in tret-
jim oknom znašala okrog 5,5
metra, temu pa prištejemo še
širino okna (1, 65 m). Ostane
nam še notranja razdalja med
tretjim oknom in zahodnim
zaključkom južne ladijske ste-
ne, ki znaša okrog 5,5 metra, s
tem pa dobimo notranjo
dolžino južne ladijske stene, ki
bi znašala 26,95 metra. Celotna
zunanja dolžina znaša 31,2
metra, če upoštevamo, da se je
končevala v višini vzhodne
ploskve "druge" slavoločne ste-
ne. Od tega je treba odbiti de-
belino "druge" slavoločne ste-
ne, to je 1,1 metra in na ta način
dobimo celotno notranjo
dolžino južne stene, ki znaša
30,2 metra. S tem dobimo
preostanek notranjih mer, to je
3,15 metra, ki ga je morala
zasedati zahodna empora. Prav
ta prostor pa na zunanji strani
poudarja 2,7 metra dolgi talni
zidec.
Pri določevanju prvotne
dolžine južne ladijske stene pa
je zgovorna tudi sama struktura
stene. J. Curk je zapisal, da
predstavlja struktura zidu plas-
tovito kamnito gradnjo s po-
gostim motivom nbje kosti in se
to nanaša, če smo Curkovo
poročilo dobro razumeli, na ce-
lotno dolžino južne cerkvene
stene, ki pa se po njegovem na
vzhodni strani zaključuje v višini
"prvega" slavoloka.
Način gradnje je trnutno viden
le na podstrešju. Vmesni del
med romanskim oknom in osjo
"drugega" slavoloka predstavlja
namreč plastovita gradnja iz
lomljenih kosov kamna, vendar
v tem delu ne srečamo motiva
ribje kosti. Motiv ribje kosti
srečamo v drugem delu zidu
južne stene, ki pa zaobjema
območje med "obema" slavolo-
koma, kar posebej poudarja Vi-
dini navpični prelom v osi "dru-
gega" slavoloka. "Drugi" slavo-
lok govon za to, da je ta del ste-
ne bil kasneje prizidan. J. Curk
omenja tudi, da srečamo motiv
ribje kosti v spodnjem, za-
hodnem delu južne ladijske ste-
ne, v višini tretje obočne pole
severnega trakta križnega
hodnika. Omet je bil sondiran,
vendar bi bilo na osnovi dveh
kosov kamna, ki sta rahlo
poševno vzidana, o motivu ribje
kosti, vsaj zaenkrat, preuranje-
no govoriti. Kvečjemu bi lahko
govorili o delnem motivu ribje
kosti. Vsekakor pa bomo na ta
vprašanja odgovor dobili šele,
ko bodo z južne stene odbili
ves večplastni omet in belež.
Lahko pa zapišemo, da način
gradnje južne stene prvotne
cerkvene ladje močno spomin-
ja na zidavo severne ladijske
stene pri p. c. sv. Janeza Krstni-
ka na Dravinjskem Vrhu, za ka-
tero je M. Zadnikar zapisal, da
bi njen nastanek lahko pomak-
nili kar v 12. stoletje. Za dozida-
ni vzhodni del južne ladijske
stene nekdanje dominikanske
cerkve pa z gotovostjo lahko
zatrdimo, daje v sredini 13. sto-
letja že morala biti prizidana, če
že ne prej, o čemer priča vzida-
ni zgodnjegotski portal, ki je
datiran v čas okrog sredine 13.
stoletja.
Lit. F. KOVAČIČ 1914, p. 112;
B. SARIA 1933, p. 122s; M.
ZADNIKAR 1959, p. 24; J.
CURK 1974, p. 238s; M.
ZADNIKAR 1982, pp. 25, 212;
T. KURENT 1987, pp. 44, 46s,
53; B. VNUK 1996, pp. 63s, 67,
kat. št. 1 -3; cf. tam podrobneje
navajano literaturo
Severna stena ladje
Tudi severna stena prvotne
romanske cerkvene ladje je v
vsej svoji dolžini in višini ohran-
jena. Njena struktura se danes
na zunanji strani skriva pod
močno razpadajočimi ometi in
beleži. Že J. Curk je opozoril,
da se je ob sistematični analizi
izkazalo, da ta stena ni enotna,
ampak da kaže na šivu med ro-
mansko in baročno gradnjo
blizu pete okenske osi opazen
zalom ter pod spodnjim robom
lunetastih oken prvotno višino
ladje, ki so jo okoli leta 1430 in
1692 povišali za 4,5 metra. Šiv
zaloma severne ladjine stene in
najdeni fasadni ogel v sever-
nem traktu križnega hodnika
točno korespondirata, s tem pa
dobimo zahodni konec severne
ladjine stene. Opozoriti velja,
da severna stena na zahodni
strani konvergira za približno
meter proti južni steni. Tako do-
bimo širino zahodnega konca
ladje, ki znaša 13,1 metra.
Tudi vzhodni konec severne
stene se da določiti. Vzhodni
konec severne ladjine stene
določuje zgodnjegotsko lance-
tasto zašiljeno okno, ki ima oh-
ranjene sledove krogovičja in je
bilo dvodelno. Okno je J. Curk
datiral v čas nastanka "druge-
ga" slavoloka, se pravi po letu
1302. Vendar okno samo to da-
tacijo demantira. Pri tem je tre-
ba opozoriti, da je to okno os-
vetjevalo prostor, kjer se je na-
hajal severni baldahinski oltar,
kot je to razberljivo iz načrta T.
Kreiztallerja iz leta 1644.
Ker je okno pomembno za
določevanje vzhodnega konca
severne ladjine stene, si ga je
potrebno podrobneje ogledati.
Originalno, lancetsto zašiljeno
okno se nahaja v severov-
zhodnem pritličnem delu sever-
ne ladjine stene, z lijakastim os-
tenejem pa se skoraj dotika
"druge" slavoločne stene.
Okenski okvir ima posnete ro-
bove. V ločnem polju so vidni
ostanki krogovičja, ki je bilo po
vsej verjetnosti preprosto geo-
metrično oblikovano, polkrožni
loki trilista pa spominjajo na
krogovično okno v prezbiteriju
minoritske cerkve. Po vsej ver-
jetnosti je okno bilo dvodelno in
kot vsa ostala okna tudi zastekl-
jeno. Lega okna priča o tem, da
je nekdaj osvetljevalo prostor
baldahinskega oltarja na sever-
ni strani "druge" slavoločne ste-
ne.
Zgodnjegotsko okno, sever-
na fasada dominikanske
cerkve, sr. 13. stol. oz. 3.
četrtina 13. stol.;
foto: P. Vernik
8
četrtek, 11. september 1997- TEDNIK
POUSKA / NA GOSTOVANJU S FOLKLORNIM DRUŠTVOM LANCOVA VAS
Foklorna dedišiina štirih narodov
Skorajda ne mine mesec, da se člani folidornega društva Lan-
cova vas ne bi odpravili na kakšno gostovanja po slovenskih kra-
jih in mestih, nekajkrat ne leto pa potujejo tudi preko meja.
Strokovni odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih or-
ganizacij Slovenije jih je letos predlagal za gostovanje na
Poljskem, tja pa je uspešna folklorna skupina iz Lancove vasi s
pevci, plesalci in muzikanti potovala v juliju.
V	Lancovi vasi so že nekaj
tednov pred odhodom skrbno
pripravljali program za
petdnevno gostovanje po
Poljski, urediti pa je bilo potre-
bno še marsikaj drugega. V
sredo, 23. julija, zgodaj zjutraj je
bilo že vse nared za odhod: folk-
lorne obleke so bile zlikane in
spravljene na svoja mesta, za
popotnico smo vzeli še nekaj
hrane in pijače, potem pa se z
avtobusom odpravili na po-
tovanje preko Avstrije, Slovaške
in Češke na Poljsko.
V	družbi lancovskih folkloris-
tov - ljudi dobre volje je bilo
nekajurno potovanje z
avtubusom prijetno in zmeraj se
je med potniki našel kdo, ki je
ponujal kakšno okrepčilo. V
večernih urah smo z majhno za-
mudo prispeli v mesto Zory na
jugu države - v Gornji Šleziji, ki
je eno razvitejših predelov
Poljske. Dobrodošlico ob pri-
hodu nam je izrekel direktor
festivala mag. Lucjan
Buchalik, potem pa smo čakali
samo še na prenočišča; seveda
brez ugibanj, kje bomo prespali
prvo noč, ni šlo. Gostitelji so
ponudili veliko več udobja, kot
bi človek sploh lahko pričak-
oval: spanje v hotelu z bazenom
in lepo urejeno okolico v mest-
nem športno-rekreacijskem cen-
tru. Večer ni minil brez glasbe
in plesa, kajti gostovanja folk-
loristov so pač ena od
priložnosti, kjer se ob folkloro
družijo in se z njo spoznavajo
predstavniki različnih narod-
nosti.
V MESTU S
725-LETNO
ZGODOVINO
četrtkovo jutro je bilo
pretežno glasbeno obarvano, saj
so lancovski muzikantje vzeli v
roke inštrumente, zaigrali nekaj
poskočnih, potem pa se je
skupina odpravila na krajši
ogled mesta Zory, gostitelja fes-
tivala, ki letos praznuje časti-
tljivih 725 let obstoja. Povedali
so nam, da je to mesto eno raz-
vitejših v državi, bogato po in-
dustriji ter znano po tradicion-
alnih športnih in kulturnih
prireditvah. V mestu Pszcyni
nedaleč od Žorija so tistega dne
organizirali ogled 600 let starega
gradu Panstwowe, bogato in
lepo urejenega, v marsičem po-
dobnega ptujskemu. Da pa v
dneh prvega festivala folklore v
mestu Žory ne bi pozabili na
druženje, so organizatorji še
pred uradnim nastopom
pripravili spoznavni večer s
kratko folklorno predstavitvijo
vsake od skupin. Letos so se fes-
tivala udeležili italijanski,
madžarski in slovenski folklor-
isti (Danci so se opravičili), zra-
ven pa so bile tudi izvirne
domače folklorne skupine.
Čudovito je bilo spremljati ples
in glasbo temperamentnih Si-
cilijancev iz Alicate, nenavadni
so bili tokrat Madžari z
južnoameriško	folkloro,
Slovenci pa smo pokazali delček
ljudskega izročila v prazničnih
folklornih nošah. Druženje ob
tabornem ognju se je zavleklo
pozno v noč, hrane (nabodalca,
ocvrta na ognju) in pijače je bilo
na pretek, lancovski muzikantje
pa so znova poskrbeli, da je bil
prvi skupni folklorni večer
doživet in bogat z glasbo.
SPREJEM PRI
PRVEM MOŽU
MESTA
v Žoriju v dneh festivala folk-
lore tudi župan mesta mgr.
Zygmunt Lukaszcyk ni pozabil
pripraviti sprejema za pred-
stavnike posameznih skupin in
predstaviti svojega mesta. Pri
prestavitvi je najprej omenil
nekaj ključnih podatkov, zbra-
nih tudi na zloženkah in v
brošuri. O mestu Žory in ljudeh
je povedal: "Mesto je leta 1702
zajel velik požar in povzročil
veliko škode, zato pa tudi
praznujemo praznik ognja.
Večkrat so mestno središče pre-
gradili in dogradili, Žory je bil
med vojno uničen v dobrih 80
odstotkih in vedno tarča števil-
nih medsebojnih sporov. Letos
je naše mesto staro 725 let in je
mesto mladih, saj v njem živi
več kot polovica mladih družin.
Migracije v naš konec so bile
pred leti močne. Rad se po-
hvalim, da so naši ljudje
pametni in inteligentni, pa je to
samo drobtinica tega mesta.
Žory je prijateljsko mesto,
združeni smo z mnogimi
državami sveta, in je mesto
športnih ter kulturnih
prireditev. V posebno veselje mi
je, da smo letos prvič lahko gos-
titelji velikega mednarodnega
festivale folklore, in prepričan
sem, da se bodo skupine pri nas
dobro počutile."
Županove besede so se v
petih dneh uresničile, v spomin
na gostovanje pa so Lancovljani
prvemu možu mesta izročili ro-
gatega koranta in dodali še
nekaj zloženk mesta Ptuja in
simbol občine Videm.
Tretji dan gostovanja je bil
nekoliko žalosten zaradi dežja,
ki je zmotil organizatorje festi-
vala pri pripravi prvega nastopa
v nekaj kilometrov oddaljenem
majhnem kraju Jankowice.
Kljub vsemu povorka in nastop
nista odpadla, domačini pa so
odlično postregli vse nas-
topajoče. Člani FS Lancova vas
so uspešno nastopili, pokazali
fantovski pretep na plesišču,
klobučkov ples, prepevali so
ljudski pevci in pevke, slišati pa
je je bilo nekaj znanih sloven-
skih ljudskih melodij. Tudi
četrti dan folklore v Žoriju je
zmotil dež, zato je bilo vsaj
dopoldan pametno izkoristiti za
razgledovanja po lepo urejenih
trgovinah, kupiti spominke in v
Slovenijo napisati razglednice s
pozdravi vseh slovenskih
udeležencev	festivala.
Popoldanski nastop so
pripravili v veliki mestni
dvorani, folklorne skupine so
znova nastopile v vsem et-
nografskem "blišču", obiskoval-
cev pa je bilo nekoliko manj.
Večer je minil v prijetnem,
plesno obarvanem vzdušju in
sklepala so se nova poznanstva
folkloristov.
Dopoldan zadnjega dne gos-
tovanja v Žoriju je nastopajočim
ponudil še eno priložnost, da bi
bolje spoznali okoliška mesta in
njihovo zgodovino, lancovski
folkloristi pa so zato nekaj
prostih ur izkoristili za ogled 50
kilometrov oddaljenega Ausch-
witza, mesta, v svetu znanega po
zloglasnem koncentracijskem
taborišču^ kjer je umrlo več kot
milijon Židov in kjer številne
fotografije pričajo o krutem
početju.
Popoldan je minil v znamenju
zadnjega skupnega nastopa folk-
lornih skupin s kratko povorko
po mestu in predstavitvijo folk-
lore štirih držav.
GOSTITELJEM V
SPOMIN KORANT
Obiskovalcev na zaključku
festivala folklore in mažoretk v
Žoriju ni manjkalo, vreme je
bilo na strani organizatorjev in
nastopajoči so si v precej dol-
gem programu prislužili glasne
aplavze. Lancovski folkloristi
niso kazali utrujenosti in znova
so se z vso vnemo zavrteli po
odru, pokazali star vaški običaj
štelingo, ko so se fantje od-
pravljali v vojsko, in priprave na
fašenk v Lancovi vasi, vse pa
obogatili s spleti pesmi, plesov
ter ljudske glasbe. Sledilo je
samo še slovo in darilo organi-
zatorjem festivala - rogati
korant iz Lancove vasi, ki bo v
Žoriju še dolga leta spominjal
na člane FD Lancova vas.
S Poljske smo se vračali s pri-
jetnimi vtisi o lepih doživetjih, s
številnimi fotografskimi pos-
netki in videoposnetki. Vse to
bo člane folklorne skupine in
prijatelje še dolgo časa spomin-
jalo na 1. festival folklore in
mažoretk na Poljskem ter na
prijetno srečanje s folkloristi
različnih šeg in navad.
Janko Jerenko, predsednik
FD Lancova vas, nam je še med
potjo v Slovenijo povedal:
"Člani FD Lancova vas vračamo
s Poljske z lepimi spomini na
festival in novimi izkušnjami.
Veseli smo, da smo lahko na 1.
mednarodnem festivalu v Žoriju
prav mi predstavili bogato
slovensko folkloro. Lahko
rečem, da smo bili povsod do-
bro sprejeti. Slišali smo, da smo
prava etnografska skupina, kar
smo sprejeli s ponosom. V
veliko veselje nam je bilo
spoznati folklorno dediščino
drugih nastopajočih skupin. V
petih dneh smo izkoristili vsako
uro prostega časa za druženje, za
oglede in spoznali majhen del
sveta. Zanimivo je bilo sprem-
ljati nastope drugih folklornih
skupin, zagotovo pa je vsakdo
od nas v dneh gostovanja med
Poljake vnesel nekaj, po čemer
si nas bodo zapomnili. Naša
folklorna skupina po gostovanju
ne bo počivala, kajti še nekaj
povabil na nastope nam ostaja,
potem bomo pripravili še
kakšen nov splet pesmi in ple-
sov in obudili spomin na kak
ljudski običaj na vasi."
Tatiana Mohorko
Zupanu mesta Zory v spomin rogati korant iz Lan-
cove vasi.
Med najopaznejšimi na festivalu so bila domača
dekleta v živopisanih barvah.
Folkloristi Lancove vasi s poljsko skupino iz Istebne.
TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali ifrepoznale
kraj na htograHji?
Iz ptičje perspektive je videti
vse nekoliko drugače. V
prejšnji, 36. številki Tednika
smo objavili mejni prehod
Gruškovje, v 35. številki Ted-
nika pa Kog. Med pravilnimi
odgovori smo izžrebali na-
grajenca, in sicer Uroša
Milošiča, Vareja 2 a, Videm.
Dobro si oglejte današnjo foto-
grafijo. Med vašinni pisninni
odgovori, ki jih boste poslali do
četrtka, 11. septembra, na
naslov Uredništvo Tednika,
Raičeva 6, Ptuj, bonno
ponovno izžrebali nagrajenca.
Nagrada je brezplačen mali
oglas v Tedniku. Potrdilo bo
nagrajenec lahko dvignil v pis-
arni uredništva.
MZ
TEDNIK - 11. SEFIEMBER 1997
IZ NASlH KRAJEV -9
Referendum uspel
y Trnovski vasi so se v nedeljo., 7. septembra^ krajani na re-
ferendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje gradnje šole z enoto vrtca in večnamenske
^orane s telovadnico. Samoprispevek bodo uvedli za dobo
petih let. Predvidevajo, da bodo tako zbra
li okrog 32,5 milijona tolarjev,
po neuradnih podatkih kra-
jevne volilne komisije se je gla-
sovanja udeležilo 57,69 % volil-
nih upravičencev. Najvišja ude-
ležba, 74,6 %, je bila v vasi
Črmlja, najnižja pa v Trnov-
skem Vrhu, 40,74 %. Referen-
dum je uspel, saj je za uvedbo
krajevnega samoprispevka gla-
sovalo 80,58%.
Predsednik sveta KS Trnov-
ska vas Anton Potrč je po zna-
nih rezultatih referenduma po-
vedal: "Ta izid referenduma
potrjuje ustreznost programa za
razvoj kraja, ki smo si ga zasta-
vili na svetu krajevne skupnosti.
Končno smo dobili potrdilo
krajanov, da smo na pravi poti."
Zupan občine Destrnik
Trnovska vas Franc Pukšič pa je
povedal, da je prav, da so se kra-
jani odločili za uvedbo krajev-
nega samoprispevka - to je za
gradnjo šole, saj so investicije v
šolstvu , gledano kratkoročno,
zelo drage, na dolgi rok pa naj-
več dajejo, in dodal: "Kvalitete
izobraževanja ne smemo zane-
mariti, saj so ti kraji v zgodovini
dali veliko znanih Slovencev."
Zmagoslav Šalamun
Ministrstvo za okolje in prostor, Župančičeva 6, Ljubljana, na
podlag 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št.
32/93 in 1/96) v postopku izdaje enomega dovoljenja za izgradnjo
priključnega DV 2 x 110 kV zaradi vključitve RTP 110/20 kV
Ormož v 110 kV omrežje investitorja ELEKTRO Maribor, Javnega
podjetja za distribucijo električne energije, p.o., Maribor, Vetrinjska
ulica 2, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA
JAVNOST
1.	da bosta osnutek enomega dovoljenja za izgradnjo priključnega
DV 2 X 110 kV zaradi vključitve RTP 110/20 kV Ormož v 110 kV
omrežje in poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je
pod št. A 410/14 v avgustu 1997 pripravil IBE, d.d., svetovanje, pro-
jektiranje in inženiring, javno predstavljena oziroma dana javnosti
na vpogled in seznanitev
v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, od 16.09.1997
do 08.10.1997, vsak dan med 7. in 15. uro, razen ob sredah med 7. in
17. uro in ob petkih med 7. in 13. uro,
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja ELEKTRA
MARIBOR, Javnega podjetja za distribucijo električne energije,
p.o., Maribor, Vetrinjska lUica 2, opravljena
dne 07.10.1997 ob 16.00 uri
v prostorih Ormoškega gradu. Kolodvorska 9, Ormož,
3.	da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se
nahaja v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, v času
javne prestavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okol-
je in prostor do 03.10.1997, kakor tudi podajo na zapisnik na javni
obravnavi.
Sanja Traunšek, dia,
svetovalka vlade
in iidriJdaaiidi j 111 m n | j iMimffnr«^
Skupno proslavili visoki jubilej
"Starejša kot sem, bolj me vleče v domači kraj," je zapisala
ena od rojakinj iz Žetal. Ker so podobno čutili tudi drugi,
so dali pobudo in jo uresničili na srečanju, ki je bilo v so-
boto, 30. avgusta, v Žetalah. Povabili so vse še živeče, po
vsej državi raztresene rojake, rojene leta 1927 v takratni
fari in občini Žetale. Nekateri zaradi bolezni in drugih
zadržkov niso mogli priti, približno polovica pa je le prišla
in ni jim bilo žal. Trud organizatoijev Hartvige Simonič,
roj. Kopše, Jožice Berce, roj. Mikolič, obeh iz Celja,
domačina Janka Kozela in Antona Koreza iz Ptuja ni bil
zaman.
letu 1927 je bilo na območju
Žetal rojenih in tam odraslih 68
deklet in fantov, od tega fantov
35, živi jih še 19 ali 58 odstotkov,
deklet 33, od teh jih živi še 14 ali
42,5 %. To razmerje je sicer v na-
sprotju z našo statistiko, ki kaže,
da ženske živijo povprečno 5 let
dalje od moških. No, še živeča 70-
letna dekleta trdijo, da bo čez de-
set let razmerje v odstotkih prav
gotovo takšno, kot ga kaže sloven-
ska statistika, le številke bodo pre-
cej manjše!
Se živeči jubilanti danes živijo
f^reseni domala po vsej Sloveni-
ji- Le 12 jih živi na območju Žetal,
4 v Celju, po dva na Ptuju in Ptuj-
ski Gori, po eden pa v Ljubljani,
Mariboru, Laškem, Šoštanju, Bre-
zovici, na Zg. Jezerskem, v Mis-
linji, Zg. Koreni, Miklavžu na
E)ravskem polju, na Vurberku, v
Kidričevem in Zg. Leskovcu,
eden pa živi v Nemčiji.
Večina umrlih počiva na poko-
pališču v Žetalah, zato so se ude-
leženci po skupnem foto posnetku
Najprej zbrali na pokopališču in
Počastili spomin na svoje umrle
Sošolce. Ob tem so se spomnili
^udi na svojega priljubljenega raz-
'"ednika Toneta Pipa, ki jih je učil
od četrtega razreda naprej do apri-
la 1941, ko je bil pouk prekinjen
Zaradi vojne, nemški okupator pa
je njihovega učitelja z družino,
bili so primorski Slovenci, takoj
izgnal. Kot zanimivost je treba za-
pisati, da je bil Tone Pip med
prvimi učitelji v partizanski
osnovni šoli, ki so jo po kapitula-
ciji Italije organiziral partizani
na osvobojenem ozemlju.
OTROCI VOJNE
Za letnik 1927 lahko trdimo, da
so bili otroci vojne. Njihovo nor-
malno končanje osnovnošolskega
izobraževanja je prekinila nemška
okupacija, potem so na njih delali
poskuse prisilne prevzgoje. Po do-
brih dveh letih so mladoletni
fantje že morali na nabor, po ne-
kaj tednih je sledila mobilizacija v
nemško državno delovno službo,
po treh mesecih pa v redno
nemško armado. Na naborih je
bilo 19 fantov z območja Žetal
spoznanih za sposobne in vpokli-
canih. Kmalu so okušali strahote
na evropskih bojiščih in v mestih
pod točo bomb. A vseeno so imeli
srečo, osem jih je prišlo domov ob
koncu vojne ali je pobegnilo že
prej, deset pa jih je trpelo v voj-
nem ujemištvu in so posamično
prihajali domov še tudi leto po
končani vojni. Padel na srečo ni
nobeden, marsikateri - tako dekle
kot fant - pa je objokoval smrt sta-
rejšega brata, saj je z žetalskega
območja padlo 43 fantov in mož.
Zato ni naključje, da so na
srečanju dali pobudo za postavitev
spominske plošče vsem padlim in
umrlim v drugi svetovni vojni. Ob
tem želijo popraviti tudi zamudo
svojih očetov in dedov, ki niso
zmogli postaviti spominske
plošče padlim v prvi svetovni voj-
ni, čeprav jih je padlo in umrlo
več kot v drugi. S tem bodo po-
skušali poravnati ta domala 80 let
stari dolg.
JUBILANTI KOT
UPOKOJENCI
Med še živečimi jubilanti jih je
18 upokojenih po določilih delav-
skega zavarovanja. Med njimi po
izobrazbi vodi Jožica Berce, upo-
kojena profesorica slovenščine,
nekaj jih je z višjo in srednjo izo-
brazbo, trije so bili trgovski pos-
lovodje, drugi pa so šli v pokoj kot
delavci - od visoko kvalificiranih
do priučenih. Petnajst pa je
kmečkih upokojencev in upoko-
jenk. V prijetnem kramljanju ni
bilo slišati pritožb zaradi
današnjega položaja upokojencev.
Raje so obujali spomine na težke
socialne razmere, v katerih so
živeli, ko so obiskovali osnovno
šolo, in na velike telesne napore
pri delu v prvem desetletju po voj-
ni. Primerjave med takratnim
življenjem na vasi in današnjim so
kakor dan in noč. Vsaj na
tehničnem področju imajo in
uživajo danes stvari, o katerih v
mladosti niti sanjati niso mogli.
V teh 70 letih svojega življenja
so doživeli ogromno sprememb,
bili priča predvsem tehničnemu
napredku, kakršnega niso doživl-
jale generacije stoletja pred njimi.
Kljub temu pa se vsak - eden bolj,
drugi manj - ubada s svojimi
težavami in skrbmi, nikomur ne
gre vse gladko po željah in hotenj-
ih. Vse to pa je malenkost glede na
glavno skrb vsakega - zdravje. "Če
bo zdravje, potem bo tudi vse dru-
go," je bilo pogosto slišati ob med-
sebojnih dobrih željah.
Ob takih spominih, željah in
ljudski pesmi iz večine grl nav-
zočih je peturno srečanje pri gos-
tilničarju Gaj ser ju in njegovi iz-
brani postrežbi kaj hitro minilo.
Razšli so se s prisrčnim stiskom
rok, s čestitkami tistim, ki so si že
ali si še bodo v letošnjem letu
naložili sedmi križ in z iskrenim -
na svidenje!
Franc Fideršek
Skupni posnetek udeležencev s šolsko zgradbo v ozadju,
ki je čakala učence v novem šolskem letu. Organizatorji
srečanja: sedijo (od leve) prvi Janko Kozel, tretja Hartviga
Simonič in zadnja Jožica Berce, stoji Anton Korez zadnji na
desni, predzadnji je avtor tega sestavka, ki je bil na
srečanju gost.	Foto: Langerholc
v
šolski zvone€
GIMNAZIJA PTUJ • Na maturi pod
republiškim povprečjem
Na letošnji maturi so ptujski gimnazijci dosegli rezultate, ki so ne-
koliko pod republiškim povprečjem. Najbolj se je izkazala Vesna
Kovačič, ki je dosegla 29 točk, sicer pa je polovica ptujskih matu-
rantov zbrala več kot 18 točk.
OŠ o. MEGLIC • S. Voljč zmagal
med sedmošolci
v soboto je bilo v Ljubljani osmo državno prvenstvo v razvedrilni
matematiki, ki se ga je z velikim uspehom udeležilo tudi trinajst
učencev OŠ Olge Meglic od petega do osme^ razreda. V kategoriji
sedmošolcev je državni prvak postal Sebastjan Voljč, v kategoriji
osmošolcev je bila Mojca Neudauer druga, med sedmošolci je bila
Eva Milošič šesta, v kategoriji petih razredov pa je bil Jan Janžeko-
vič četrti. Mentorica Majda Syagan je povedma, da je z letošnjimi
rezultati izredno zadovoljna, še posebej pa, ker se je Ptuj tako dobro
odrezal.
Nov prostor Jehovovih prii
VEČ KOT 1800 PROSTOVOLJCEV PO SLOVE-
NIJI POZIVA: "UTRDITE DRUŽINO!"
Jehovove priče so mednarodna
krščanska organizacija. Za
čaščenje se zbirajo po posamez-
nih središčih vprostori^ imeno-
vanih kraljestvene dvorane. Tam
imajo vsak teden pet shodov. Ta-
kih skupin deluje več kot 80.000 v
230 državah. Tudi v Ptuju v Drav-
ski ulici gradijo novo dvorano in
jo bodo odprli v septembru.
V septembru bo v Sloveniji pri-
bližno 1800 prostovoljcev sodelo-
valo v mednarodni akciji za
osveščanje javnosti, da bi podprli
in utrdili dnižine. Osrednja dejav-
nost bo razdeljevanje družinskega
vodnika z naslovom Skrivnost
družinske sreče in posebne izdaje re-
vije Prebudite se! ter publikacija
Pomagajete svojm otrokom dobro na-
predovati. Vsem bodo publikacije
razdeljevali brezplačno. V njiho-
vih centrih se bo v tem času zvrsti-
lo več predavanj o družinskem
življenju. Oktobra pa bodo organi-
zirana predavanja v manjših sku-
pinah, v katerih bodo prebirali
omenjeno knjigo.
Vse informacije o publikacijah in
predavanjih dobite tudi v posa-
meznih centrih Jehovovih prič ali
pa njihovih glavnih lu^adih.
Ker statistični podatki kažejo, da
se je leta 19% v Sloveniji razvezalo
več kot 2000 zakonskih zvez, želijo
Jehovove priče s to akcijo pomaga-
ti tako, da predlagajo tudi s prak-
tičnimi nasveti, kako utrditi
družino, na primer kako se naučiti
učinkovito komunicirati ter najti
čas za svoje otroke, kako se spopri-
jeti z izzivom starševstva, kako vo-
diti enostarševsko družino, kako
načrtovati družinske izdatke, kako
se pripraviti za zakon, da bi ta
uspel, kako se približati ostarelim
staršem...
MS
VITOMARCI / SREČANJE SOSOLCEV
Pred 60 leti
V	petek, 4. septembra, so se na turistični kmetiji pri Kapeli
Y	Drbetincih zbrali na srečanju učenci OŠ Sv. Andraž v
Slovenskih goricah, kot se je nekoč imenovala vitomarška
šola, rojeni od leta 1928 do 1932. Srečanja se je udeležilo
68 takratnih učencev.
Pobudnika za srečanje sta bila
Franc Gomzej in Alojz Anželj,
oba živita v Slavšini. Člani od-
bora so povedali, da se srečanja
ni udeležilo okrog 25 sošolcev;
nekateri so bili zadržani, za dru-
ge pa nimajo naslovov, zato bo
odbor ob koncu letošnjega leta
še enkrat organiziral srečanje.
Ob pogovoru, kako so prežive-
li šolske dni, niso mogli mimo
takratnih socialnih razmer, ko
ni bilo cest, do šole so hodili peš
tudi po uro in pol. Ko so se na-
vadili na šolo, je prišla druga
svetovna vojna, ko so se vse učili
na novo. Vsi so poudarjali, da so
otroštvo preživljali v težkih
časih. Vsi skupaj pa si želijo več
takšnih srečanj.
Zmagoslav Šalamun
Spomin ob maihnem jubileju
Po 25 letih zaključka osnovne šole, ko jim je nazadnje zaz-
vonil šolski zvonec, so se drugič srečali nekdanji sošolci in
sošolke OŠ Destmik. Pobudnik za pripravo obletnice je bil
Edo Juhner, srečanje sta oi^anizirali Majda Murko -
Korošec in Milena Vidovič - Širec, osnovnošolskih let pa so
se štiridesetletniki spominjali v gostišču Pri Tonetu na
Bregu.
Nekdanji učenci OŠ Destrnik so se spomnili osnovnošol-
skih let.	Foto: Laura
Ena od organizatoric srečanja
je dejala, da ni bilo težko najti
nekdanjih sošolcev in sošolk ter
zbrati njihovih naslovov, kajti
pretežno vsi so ostali v bližnjih
krajih. Pred 25 leti jih je osnov-
no šolo končalo 33, po petnaj-
stih letih so se prvič srečali in
letos ob malem jubileju jim je
ponovno uspelo pripraviti
srečanje. Povabili so tudi vse
nekdanje učitelje destrniške
šole, povabilu pa so se odzvali
Marija Murko, Marija Št"ger,
Branko Širec in Feliks Majerič.
Ob prijetnem pogovoru so
nekdanji sošolci in sošolke obu-
jali spomine na osnovnošolska
leta, pogledali stare fotografije
in za spomin naredili še nekaj
novih. Obljubili so si, da se čez
pet, ko bodo imeli za sabo 30 let
od konca osnovne šole, ponovno
srečajo.
T. Mohorko
10 - OD TOD IN TAM
11. SEPTEMBER 1997- TEDNIK
VOLICINA/ BOGAT IN PESTER KRAJEVNI PRAZNIK
Juhi of^fajo fioifo tehvaMio
PESTER PROGRAM PRIREDITEV BO TRAJAL DO 21. SEPTEMBRA
v KS Voličina v Slovenskih
goricah praznujejo krajevni
praznik, ki bo letos v znamen-
ju velike pridobitve - nove šol-
ske telovadnice. Svečano jo
bodo odprli jutri popoldne ob
17. uri, ko pričakujejo v tej
slovenskogoriški krajevni
skupnosti veliko uglednih
gostov, predstavnikov mi-
nistrstva za šolstvo in šport in
občine Lenart.
Naložba je bila najprej ocen-
jena na dobrih 111 milijonov
tolarjev, nato pa se je vsota
dvignila na več kot 130 milijo-
nov tolarjev. Nekaj denarja je
prispevala tudi KS Voličina,
saj so se v kraju odločili in
podprli zamisel o zidavi neko-
liko večje telovadnice, športne
dvorane, ki jo bodo lahko za
rekreacijo uporabljali vsi kra-
jani Voličine in okoliških kra-
jev.
Program letošnjega krajev-
nega praznika je izjemno bo-
gat in raznolik. Po jutrišnji ot-
voritvi telovadnice bodo v ne-
deljo popoldne blagoslovili
zvon v Frasovi kapeli pri
Spodnji Voličini, v domu kul-
ture pa bodo imeli zanimivo
prireditev z naslovom Lepo je
v jesen na svet. Na njej se bodo
predstavili kulturni ustvarjal-
ci, glasbene skupine in ansam-
bli iz Voličine in bližnjih za-
selkov. Ves prihodnji teden
bodo imeli kulturne priredit-
ve in športna srečanja. Med
drugim pripravljajo lutkovno
predstavo za najmlajše, tek-
movanje v streljanju z MK
puško med društvi in organi-
zacijami v kraju, nogometni
turnir za pokal KS Voličina in
razstavo o delu in življenju
društev in organizacij v tem
kraju.
V okviru letošnjega praznika
bodo imeli tudi svečano sejo
sveta KS Voličina, na kateri
bodo predstavili novo zastavo
in grb, zaslužnim članom pa
bodo podelili priznanja.
Letošnji praznik bodo sklenili
21.septembra, ko bo tradicio-
nalno žegnanje in svečana
maša v počastitev farnega za-
vetnika sv. Ru^erta. Maševal
bo pater Vinko Škafar.
M.TOŠ
SLOV. BISTRICA / REGIONALNO PARTNERSTVO V PODRAVJU
Smimie fimdstmmiko^ Padrmriu
Zupani občin Gornjega Podravja so na sestanku, ki je 9.
julija potekal v Slovenski Bistrici, razpravljali o možnih
oblikah sodelovanja pri razreševanju skupnih gospodar-
skih problemov. Bili so enotnega mnenja, da lahko pro-
bleme regije rešujejo v okviru občin in s pomočjo sodelo-
vanja posameznih institucij. V skladu z dogovorom je de-
set županov občin Duplek, Kungota, Lenart, Maribor, Pe-
snica, Rače - Fram, Slovenska Bistrica, Starše in Šentilj
že podpisalo predlog za oblikovanje regionalnega part-
nerstva. Dogovorili pa so se, da bodo na naslednji sesta-
nek povabili še župane občin Spodnjega Podravja.
Že na prvem srečanju je bila
predlagana vloga regionalnega
partnerstva, ki se nanaša na na-
tančno opredelitev programov,
katerih osnovni namen je
zmanjšanje nezaposlenosti in
doseganje večje blaginje ljudi,
pridobitev sredstev iz nacional-
nih virov in virov EU za ure-
sničevanje zastavljenih progra-
mov ter natančno opredelitev
ustreznih akterjev, ki bodo iz-
peljali zastavljene naloge in
nadzor uresničevanja. Kot je
bilo poudarjeno na prvem ses-
tanku, so končno verzijo doku-
menta poslali vladi, poslancem
slovenskega	parlamenta,
občinam in drugim gospodar-
sko-razvojnim institucijam.
Na sestanku, ki je potekal v bi-
striškem gradu prvi torek v sep-
tembru, so se dogovorili, da k
regionalnemu partnerstvu pova-
bijo še območno gospodarsko
zbornico za Podravje, repu-
bliški zavod za zaposlovanje -
enoto Maribor, univerzo ter
obrtno in kmetijsko-gozdarsko
zbornico.
Konkretni projekt, ki so ga na
zadnjem sestanku podprli vsi,
je, da se lokacija Kmetijsko-goz-
darske zbornice Slovenije pred-
vidi v Mariboru, območne enote
pa v Ptuju in Mariboru; ti naj
imata status samostojne pravne
osebe. Podrobneje o posamez-
nih nalogah regionalnega part-
nerstva in povezovanja bodo
razpravljali na ponovnem
srečanju, ki bo 15. septembra
prav tako v Slovenski Bistrici.
Vida Topolovet
Preveč ruzbohoiona
dnttvna admlntsirmdiu
Prvak SDS je v Lenartu opozoril na vrsto aktualnih
vprašanj in povedal, da bo njegova stranka podprla vse
predloge novih občin, za katerimi stoji volja ljudi.
Občinski odbor SDS iz Lenarta v
Slovenskih goricah je prejšnji
četrtek pripravil odmeven obisk
predsednika SDS Janeza Janše.
Nanj so poleg članov stranke po-
vabili predstavnike drugih strank,
krajevnih skupnosti, šol in občine
Lenart. Uvodno predstavitev le-
narške občine in nekaterih naj-
bolj žgočih problemov je imel
podžupan Ivan Vogrin, ki je opo-
zoril na nekatere nesmisle pri
določanju kriterijev za demograf-
sko ogrožene, govoril pa je tudi o
neučinkovitosti lokalne samou-
prave zaradi nedorečenih pristoj-
nosti med državo in lokalno skup-
nostjo.
Janez Janša se je Lenarčanom za-
hvalil za prijazen sprejem, nato pa
obširneje govoril o nekaterih ak-
tualnih vprašanjih politike in go-
spodarstva. Med drugim je pouda-
ril, da bo SDS podprla vse predlo-
ge za ustanovitev novih občin, za
katerimi bodo stali ljudje. Čeprav
zagovarjajo tudi ekonomsko upra-
vičene enote, je Janša v Lenartu
dejal, da so izkušnje z novirni,
manjšimi občinami pozitivne. Se
vedno pa je temeljni problem lo-
kalne samouprave nejasna razme-
jitev pristojnosti med občino in
državo. Občine bi morale dobiti
pristojnost upravljanja s prosto-
rom, veliko težav pa je marsikje
zaradi konfliktov med župani in
občinskimi sveti. Omenil je, da je
izdelan predlog novega zakona o
pokrajinah, ki naj bi prispeval k
decentralizaciji Slovenije. S pred-
logom za prenos sedeža državnega
sveta v Maribor mislijo zelo re-
sno, saj bi selitev državnih usta-
nov iz enega centra lahko po-
spešila razvojne trende (omenil je
pozitivne zglede iz Nemčije).
Ugovori zoper predlog SDS so
subjektivni, kar je razumljivo, saj
se bo državna birokracija temu
upirala, je poudaril prvak SDS Ja-
nez Janša.
Načel je tudi gospodarska
vprašanja in dejal, da država pre-
počasi ustvarja razmere za učinko-
vitejše gospodarjenje. Velik prob-
lem je gospodarska infrastruktu-
ra, ceste, pa tudi šolski prostori.
Razlike med razvitimi mestnimi
središči in podeželjem se
povečujejo, zaradi napak v prete-
klosti pa je gradnja avtocest bist-
veno dražja od načrtovane.
Državna administracija se je ne-
navadno razbohotila, v njej je za-
poslenih 25 tisoč ljudi, največ se-
veda v Ljubljani. V zvezi z aktual-
nim dogajanjem je Janez Janša v
Lenartu odločno povedal, da ne
bo kandidiral za predsednika
države. Dodal pa je, da SDS vztra-
ja pri pobudi, da bi pomladne
stranke predlagale za jesenske
predsedniške volitve skupnega
kandidata. Le tako bodo predsed-
niške volitve prave.
Po pogovoru v občinski sejni dvo-
rani so mu organizatorji srečanja
podelili vinski sodček, nato pa je
Janez Janša obiskal še Sveto Troji-
co.
M.Toi
SL. BISTRICA/
RAZPIS GLEDA-
LIŠKEGA ABONMAJA
Letos pet
predstav
Zavod za kulturo Slovenska
Bistrica je poslal Bi-
stričanom razpis gleda-
liškega abonmaja za sezono
1997/98. Ker izkušnje
zadnjih let kažejo, da so Bi-
stričani bolj navezani na gle-
dališko produkcijo v Celju
kot v» Mariboru, so se
odločili, da jim bodo ponudi-
li abonma SNG Celje.
Za pet predstav, štiri na veli-
kem odru in eno na Odrupo-
dodrom, ter prevoz z avtobu-
som, bodo vsi, ki se bodo
odločili za letošnji gledališki
abonma, morali odšteti 9000
tolarjev (6000 tolarjev vstop-
nice in tri tisoč prevoz). Na
velikem odru si bodo abonen-
ti ob četrtkih zvečer lahko og-
ledali dela Georga Bernarda
Shawa Pigmalion v režiji
Francija Križaja (19. septem-
bra), Raya Cooneya Minister
v škripcih v režiji Dušana
Mlakarja, Rudija Šelige Svat-
ba v režiji Matije Logarja in
Zorana Hočevarja Mož za Zo-
fijo v režiji Francija Križaja.
Za predstavo na Odrupodo-
drom pa so pripravili Nemir
Matjaža Zupančiča v režiji
Mileta Komna.
VT
Ljubljansko Delo je v poletnih
dneh poskušalo s serijo prispev-
kov (različnih) avtorjev "iz
določene zgodovinske distance"
na novo oceniti dejavnost in vlo-
go Josipa Broza Tita. V "normal-
nih" državah takšna odločitev
seveda ne bi izzvala kakšnih po-
sebnih odmevov in špekulacij.
Pri nas pa so se v zveze s tem
pojavila dramatična vprašanja,
kaj to pomeni, in kategorična
stališča, da gre za poskus "reha-
bilitacije" zgodovinske osebnos-
ti, ki naj bi že imela svojo "do-
končno" negativno oceno.
Skratka šlo naj bi za politikant-
sko akcijo, ki naj bi služila za
(ponovno) politično promocijo
I "starih" političnih sil. V polemiki,
ki poteka, žal ne gre za polemike
o posameznih dejstvih, ampak
I na "načelno" odbijanje vsega,
I kar se (zdaj) v zvezi s Titom
: sploh piše. O Titu bi morali
' skratka molčati, ker gre, kot je
nekdo zapisal, "za tirana in sle-
parja ter za smešen mit", za
I takšno osebnost pa je "škoda
papirja". Z najbolj togimi stališči
se pojavljajo tisti, ki se sicer zav-
zemajo za "predrugačenje" zgo-
dovinskih ocen. Le kako si
zamišljajo "pravo zgodovino", če
vnaprej izključujejo možnost
vsakršnega dialoga o tistem, kar
se je pri nas dogajalo v prete-
klosti, če iz raznolikega in zago-
tovo ne samo črno-belega ta-
kratnega Delovnega pisanja o
Titu zajemajo samo tiste tekste
in tiste (iztrgane) citate, ki naj bi
služili njihovim skonstruiranim
trditvam in obtožbam. Serija
člankov v Delu zagotovo ni
samo "ena sama hvalnica
zločincu", pa tudi ne en sam
panrrfiet o človeku, ki mu svet,
tako sovražniki kot simpatizerji,
pripisuje pomembno zgodovin-
sko vlogo.
"ZLOČINEC IN
OKUPATOR"
Družina je ocenila, da nas De-
lovno pisanje o Titu "silno oddal-
juje od vsakršnih evropskih civi-
lizacijskih vrednot in nas poriva
v mrak totalitarizma". Matej Le-
skovar piše: "Predstavljajmo si,
da bi se v Nemčiji nekaj novinar-
jev v Frankfurter Allgenneine Zei-
tung ali v Spieglu dogovorilo in
pričelo (v več zaporednih števil-
kah tega najbolj branega
nemškega časopisa) opevati
Hitlerja. Nemce bi spomnili na
to, kako dobro se je pod Hitler-
jem živelo, ekonomska kriza je
bila končana, odpirali so nova
delovna mesta, standard delav-
ca je naraščal, ljubljeni vodja je
zagotavljal nov razcvet german-
skega duha in velike nemške ci-
vilizacije. Spomnili bi na velike
graditeljske dosežke, objavili bi
simpatične fotografije iz Fijrerje-
vega zasebnega življenja, pisali
o njegovih ljubeznih, o njego-
vem vzponu od pleskarja in fali-
ranega slikarja na mesto voditel-
ja nemškega naroda, o njegovi
disciplini in njegovih razvadah, o
pogosto razvajenem življenju
njegovega kroga, o rafiniranosti
kakšnega Goringa in p Gobelso-
vi prekanjenosti. /.../ Že prvi dan
bi se oglasila sodišča, izdane bi
bile obtožnice zaradi kršitve pro-
tinacističnega zakona, ljudstvo
bi v množicah srdito protestiralo
na ulicah, politiki pa bi se oglasili
s številnimi, medijsko odmevni-
mi izjavami in poskušali ublažiti
mednarodno sramoto, kar seve-
da Nenxev ne bi rešilo pred
ostrim nastopom tujih diploma-
tov, onemogočilo bi ji kakršen-
koli vpliv v mednarodni politiki,
inkriminirani časopis pa bi v
kratkem propadel. Tako je v
Nemčiji. Slovenija seveda ni
Nemčija. Po diktaturi ni bilo v
Sloveniji nobenega Nurn-
berškega procesa. Če so v
Nemčiji nacistom - posebej še
vodilnim nacistom - onemogočili
javno (predvsem politično in go-
spodarsko) delovanje, nacis-
tično stranko pa prepovedali, so
v Sloveniji bivši komunisti ostali
na oblasti. Sicer prebarvani, a
vendar: prave spremembe ni
bilo," piše člankar v Družini in
nadaljuje: "Ob tem tudi ni nakl-
jučje, da je Delo, osrednji slo-
venski, sicer izrazito (post)ko-
munistično usmerjen časopis, v
sobotni prilogi 16. avgusta
pričelo objavljati hvalnice člove-
ku, ki bi bil v normalnih razme-
rah obsojen na dosmrtni zapor
ali celo na obešanje (Nurnberg!)
zaradi vojnih zločinov, genocida
in drugih zločinov proti
človeštvu: gre za opevanje
bivšega jugoslovanskega dikta-
torja in okupatorja Slovenije,
zločinca Josipa Broza s partij-
skim imenom Tito. /.../ Tita in
hercegovske partizane, ki so
leta 1945 vkorakali v Slovenijo,
smo Slovenci, ki smo tedaj že
imeli svojo samostojno državo,
ustanovljeno 3. maja na Taboru
v Ljubljani (odločitev predstavni-
kov ostankov buržoaznih strank,
ki so sodelovali z okupatorjem in
je nihče od zaveznikov ni jemal
resno - op. p.) pričakali kot oku-
patorje. /.../" Branko Rozman pa
v drugem sestavku v Družini
piše, da bi si morali, če bi hoteli
odkriti resnico o Titu, pomagati s
člankom iz Zaveze (štev. 24):
'Tito je bil gospodar, njegov re-
snični status je bil status tx)ssa,
imel je v rokah vojsko, policijo,
državni aparat, predvsem pa
partijo. A kljub temu je bil nič.
Država, ki jo je postavil in vodil,
se je začela z Zločinom in se je
končala z Zločinom. Vnnes pa je
bilo nasilje, ki je iz ljudi naredilo
bitja z dvojnim obrazom in dvoj-
no mislijo. Zato je bil nič in s tem
ničem je bilo zaznamovano živl-
jenje mnogih - življenje, ki vemo,
daje kratko in samo enkrat."
"Problematično" Delo je serijo
člankov o Titu pospremilo z nas-
lednjim pojasnilom: "Od smrti
Josipa Broza Tita, konca Jugos-
lavije in nastanka samostojne
Slovenije je minilo že toliko
časa, da si lahko Titovo oseb-
nost, kariero in pomen ogleda-
mo kolikor toliko mirno in z dis-
tanco. Vsekakor je bil pomemb-
na osebnost, ki je v dobrem in v
slabem vplivala na razvoj komu-
nistične Jugoslavije, s tem pa
tudi na usodo nekdanje in se-
danje Slovenije. /.../"
CHURCHIL, NE
HITLER
Marko Crnkovič, eden izmed av-
torjev tekstov o Titu, med dru-
gim piše, da dvomi, da se je nje-
gova zdaj že srednja generacija
pustila "kdo ve koliko indoktrini-
rati. A če se je, so današnje pos-
ledice tega pranja možganov
kvečjemu take, da Tita ne vidi
kot tirana in sleparja, kar je ob
vseh svojih političnih spretnos-
tih, se pravi zvitosti, nesporno
bil, temveč bolj kot nekak
smešen mit. /.../Za primerjavo:
Nemcu že ne bi prišlo na misel,
da bi impresioniral Hitlerja - če
mu je on vzornik, potem postane
neonacist, ne pa da se vanj vživl-
ja na estradi, ironično ali zares,"
kot to po mnenju avtorja še zdaj
počenjajo s Titom naši ljudje.
'To pa mi daje misliti: Tito bodisi
le ni bil monstrum Hitlerjevega
kalibra, simtxDlno izbrisan iz
območja hunnorja in popularne-
ga spomina, ali pa smo bili Ju-
goslovani neskončno bolj indok-
trinirani - oziroma, natančneje
rečeno: nikoli do konca dezin-
doktrinirani. Ena od teh dveh
možnosti mora držati, sicer res
ne bi mogel razumeti, kako je
mogoče, da se ga ljudje še dan-
danes tako radi benevolentno
spominjajo - četudi samoiro-
nično, nostalgično kot bajsaste-
ga ljubitelja cigar, pudlov,
afriške umetne obrti, lova, odoj-
kov, polk, magari celo žensk in
drugih moških užitkov na čelu s
politiko in umetnostjo vladanja.
Zakaj se ga ljudje ne spominjajo
po čem bolj groznem, kar je v
življenju storil? Zakaj je danda-
nes v spominih bolj podoben
kakšnemu Churchilu kakor pa
Hitlerju? Ali je javno politično
življenje, kakršno ljudje ohranja-
jo v spominu, res tako zelo dru-
gačno od tistega, ki ostaja zabe-
leženo v analih zgodovine /.../?"
Družina je Crnkovičevo pisanje
ocenila kot poskus, da bi "dikta-
torja Broza prikazal kot človeka,
vrednega vsakršne benevolen-
ce. /.../ Spomin nanj je - za
Crnkoviča - spomin na hedonis-
ta in državnika, morda še na
'hohštaplerja' (kakršen prija
mestni drhali!), nikakor pa ne
spomin na zločinca in okupator-
ja. Skratka prikaže ga tako, kot
bi uradni novinarji pisali v Tret-
jem reichu o Hitlerju (oziroma v
italijanskem imperiju o Mussoli-
niju /.../. Titovemu zločinskemu
delovanju /.../ nannenja Crnkovič
majhen, skorajda nikakršen
prostor, še več: prikazati ga
hoče kot figuro, ki naj ne bi bila
takšna pošast kot Hitler /.../."
JakKoprhft
TEDNIK -IL SEPTEMBER 1997
PO NAŠIH KRAJIH - 11
BREZOVEC / POL STOLETJA LOVSKE DRUŽINE CIRKULANE
"Ni vsakdo rojen za lovta"
ob koncu minulega tedna so haloški lovci LD Cirkulane v
družbi predstavnikov sosednjih iovskili družin in vodstva
gorišniške občine praznovali zlati jubilej. Številna zelena
l)ratovščina se je zbrala na jubilejni slovesnosti pri lovskem
domu v Brezovcu, v Kureževi grabi, kjer so najzaslužnejšim
planom podelili lovska odlikovanja, spominske listine, Jakob
gelšak, ustanovni član, pa je bil imenovan za častnega člana
družine. Cirkulanski lovci so ob praznovanje pripravili boga-
to brošuro, v kateri so v besedi in sliki predstavili pet deset-
letij lovske družine in njenih članov.
"Zapisi o naši lovski družini
segajo dlje kot 50 let v zgodovi-
no. Iz leta v leto se je širilo
članstvo, kar govori v prid
odprtosti lovske družine, v ka-
teri lovec uveljavlja svoj in
skupinski interes, povezan z
lovstvom. Naše lovišče je boga-
to z divjadjo, v njem pa je stan-
je primerno okolju in času. V
gojišču smo z gospodarjenjem
in gojitvijo obdržali vrste in
stalež divjadi v okvirih, ki so
odvisni od naravnega okolja in
našega poseganja v to okolje.
Cirkulansko-haloško okolje se
namreč iz leta v leto spreminja,
lovci opažamo večja zaraščanja
in s tem se izboljšujejo naravne
razmere za divjad. V lovskem
domu smo si z leti uredili pros-
tore, ki jih potrebujemo za nor-
malno delo; z večkratnimi ob-
novami smo si ustvarili dom,
ki je vsakemu lovcu in tudi
kraju v ponos.
Ob praznovanju jubileja smo
se spomnili vseh ustanovnih
članov naše LD," je uvodoma
dejal Franc Prelog, starešina
lovske družine, na slovesnosti
v Brezovcu, kjer je predstavil
prispevke iz jubilejne publika-
cije, ki govori o nastanku lov-
ske družine, praznovanju okro-
glih obletnic, o članstvu,
lovišču, lovski kinolDgiji in tu-
rizmu. Cirkulanski lovci so v
publikaciji dodali še daljši zgo-
dovinski prerez razvoja krajev-
ne skupnosti Cirkulane.
SPOMINI NA
STARE LOVCE ŠE
ŽIVIJO
Jakob Emeršič, eden izmed
ustanoviteljev lovske družine,
se še spominja časov pred usta-
novitvijo družine, ko so lovci
že lovili v lovišču, šele leta
1947 pa so dobili vsa uradna
dovoljenja za vpis v sodni re-
gister. V lovsko družino so se
takrat vključili starejši, tisti, ki
so bili lovci že v predvojnem
času, nekateri med njimi pa so
bili tudi mlajši. Za prvega sta-
rešino so izvolili Antona Zura-
na iz Gruškovca, ustanovni
člani pa so bili: Jožef Cvetko,
Franc Petrovič, Janez Vidovič,
Franc Vidovič, Anton Koren-
jak, Dušan Korenjak, Alojz
Bratušek, Anton Brlek, Stanko
Bračič, Franc Debeljak, Anton
Tetičkovič, Slavko Furman in
Jakob Belšak. Lovsko
opremljeni so bili takrat slabše,
v lovišču pa so imeli dober sta-
lež divjadi in znali so poskrbeti
tudi za družabno življenje in
humor v svojih vrstah. Članst-
vo se je skozi obdobja spremin-
jalo, v družinah se je nadaljeva-
la lovska tradicija, danes pa
LD Cirkulane šteje 41 članov.
Mnogi od članov so bili do da-
nes že odlikovani z znakom za
lovske zasluge, na praznovanju
jubileja pa so bila podeljena
spominska priznanja in odliko-
vanja z znakom za lovske zaslu-
ge.
Posebnega pomena za lovsko
družino je lovišče, ki se raz-
prostira v slikovitem predelu
Haloz, ponekod na težko dos-
topnem obmejnem področju.
Zajema več katastrskih občin
in obsega 3.202 hektarja, od
tega je nelovnih 182 hektarjev
površin. Lovišče na eni strani
meji s sosednjo LD Zavrč, na
nasprotni strani z LD Spodnje
Ptujsko polje, nadaljuje pa se
do lovišča LD Leskovec. Lov-
skogojitveni prostor je bogat z
divjadjo, med lovnimi vrstami
prevladujejo srnjad, poljski za-
jec, lisica, jazbec, od perjadi pa
fazan, jerebica in raca mlakari-
ca. Iz dneva v dan lovci skrbijo
za divjad v svojih revirjih,
znanje o lovstvu in varovanju
narave pa si pridobivajo na
rednih izobraževanjih. V
družini imajo dobro razvit lov-
ski turizem, z dolgoletnimi
izkušnjami pa se nekateri člani
lahko pohvalijo tudi na po-
dročju kinologije kot vodniki
lovskih psov.
Ob zlatem jubileju je cirku-
lanskim lovcem čestital tudi
mag. Emilijan Trafela, pred-
sednik ZLD Ptuj - Ormož, in
med drugim dejal, da se v raz-
voju lovske dejavnosti
doseženi uspehi in razvita lov-
ska kultura najbolj neposredno
kažejo v sedanjem stanju in
ureditvi lovišč. "Jubilej LD
Cirkulane sovpada z 90-letnico
slovenske lovske organizacije,
ob teh uspehih pa si upamo na
glas spregovoriti in dokazati,
da smo na svoje delo lahko
Foto: Kosi
upravičeno ponosni. Lovska
družina postaja na prelomu
tisočletja pomemben člen v ve-
rigi naravovarstvenih organi-
zacij doma in na tujem," je še
dejal mag. Trafela.
Praznovanje zlatega lovskega
jubileja so obogatili rogisti
ZLD Ptuj - Ormož, člani lov-
skega seksteta iz Leskovca in
domači osnovnošolci, lovcem
pa je ob praznovanju 50-letnice
ljubiteljskega dela v naravi čes-
tital tudi gorišniški župan
Slavko Visenjak.
Tatjana Mohorko
Ob zlatem jubileju zbrana zelena bratovščina.
Starešina LD Cirkualne
Franc Prelog
Med vinskimi griči Priekije - na Jeruzalemu - so se minuli
konec tedna srečali potomci priznanega slovenskega sadjar-
skega strokovnjaka prof. Franja Lukmana, dipl. ing. agrono-
mije. Ob tej priložnosti so se spomnili 100. obletnice njego-
vega rojstva, obiskali so njegov grob na pobreškem pokopa-
lišču v Mariboru, v cekvi v Miklavžu pri Ormožu so zanj in za
vse sorodnike darovali mašo, pripravili pa so tudi spominsko
razstavo in skupno srečanje Lukmanovih potomcev na Jeru-
zalemu.
"Sredi zelene Priekije je
majhna, lepa vasica Krčevina,
kjer se je 10. 9. 1897 rodil naš
vujec, stric Franček - Franjo.
Bil je prvi od dvanajstih otrok
družine Lukman. Zaradi na-
darjenosti in pridnosti so ga
starši poslali v "šole", da bi bil
"gospod" - duhovnik, kar je bila
za tiste čase posebna čast in po-
nos družine. Njegov študij je
pretrgala prva svetovna vojna.
Kot gimnazijec je bil vpoklican
v vojsko in kot vojak v Maribo-
ru tudi maturiral. Leta 1918 je
kot prostovoljec sodeloval v
bojih za Koroško, naslednje
leto pa je bil demobiliziran in
je nadaljeval študij. Odločil se
je za študij agronomije v Pragi
in ga leta 1924 uspešno zakl-
jučil. Prvo službo je nastopil na
sadjarsko-vinarski šoli v Mari-
boru, leta 1928 pa je opravil
profesorski izpit v Zagrebu.
Služboval je še v Bukovu pri
Negotinu, Ljubljani, od leta
1933 do 1951 pa v Beogradu.
Zadnje službeno mesto je bilo
na Inštitutu za sadjarstvo v
Mariboru, kjer se je leta 1959
upokojil. Kot priznani sadjar-
ski strokovnjak je bil dejaven
na znanstvenem in strokovnem
področju. Napisal je osem
knjig, objavil 81 člankov in re-
feratov ter imel okoli 100 jav-
nih predavanj in referatov po
radiu. Svojo življenjsko pot je
zaključil 24. 12. 1984 v Maribo-
ru." Tako je na kratko opisala
življenjsko pot in bogato delo
svojega strica - prof. Franja
Lukmana njegova nečakinja
Cilka Cafnik, njemu v spomin
pa so se poklonili vsi zbrani so-
rodniki na Jeruzalemu.
T. Mohorko
Spominska razstava o živl-
jenju in delu profesorja
Franja Lukmana
^a Jeruzalemu so se srečali Lukmanovi potomci.
Foto: Zalar
LEPOTNO TEKMOVANJE ZA KRALJICO SLOVENIJE '97
Krcvl/f ca /e Barbara Ceniti
Ptujčanka Barbara Cenčič je zmagala na
letošnjem tekmovanju za kraljico Slovenije '97. S
tem je postala četrta kraljica Slovenije, prva je bila
znana manekenka Vesna Dolenc. To je brez dvo-
ma lep uspeh tega ptujskega dekleta, ki se ponaša
z več lepotnimi naslovi. Lani je bila četrto-
uvrščena na tekmovanju za miss Slovenije'%, le-
tos je zmagala na tekmovanju za miss bikini Ha-
waiian Tropic '97, druga je bila na tekmovanju za
najlepšo Slovenko '97, nazadnje pa je zmagala na
tekmovanju za kraljico Slovenije '97.
Pogovor z Barbaro Cenčič bomo objavili pri-
hodnjič!
MG
PTUJ / ZAČETEK RESTAVRIRANJA POVODNOVEGA MUZEJA
IN ORFEJEVEGA SPOMENIKA
Zafcfeifen in drag projekt
v sejni sobi Mestne hiše v Ptuju so petega septembra Zavod
za varstvo naraavne in kulturne dediščine Maribor, mestna
občina Ptuj in Rotary club Ptuj podpisali dogovor o restavri-
ranju Povodnovega muzeja in Orfejevega spomenika, ki pred-
stavlja prvo fazo posegov za rešitev tega spomeniškega kom-
pleksa. Pobudo in prve aktivnosti za restavriranje so sprožili
v Rotarv klubu Ptuj ter s tem dokazali, da ob humanitarni
dejavnosti skrbijo tudi za ohranjanje kulturne dediščine.
Nasploh pa je, kot je ob podpisu dogovora povedal ravnatelj
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor Ja-
nez Mikuž, vpliv javnosti za varovanje kulturne dediščine iz-
redno močan.
Orfejev spomenik pripravljajo za restavriranje.
Foto: M. Ozmec
Eden od razlogov, da prihaja
do restavriranja Povodnovega
muzeja in Orfejevega spomeni-
ka v Ptuju, ki predstavlja za
muzeologe celoto, prazaprav
zelo pozno, je tudi ta, da je tra-
jalo precej časa, preden se je
stroka poenotila o pristopu k
restavriranju. Zdajšnji pristop
je rezultat mednarodnega stro-
kovnega kolokvija in v bistvu
predstavlja pilotski projekt v
mednarodnem pogledu, ker
noben tako velik spomenik v
enem kosu še ni bil restavriran
po tej metodi. Orfejev spome-
nik bodo konservirali s popol-
no penetracijo akrilnih smol
po vakuumski metodi. Vred-
nost del prve faze restavriranja
Povodnovega muzeja in Orfeje-
vega spomenika bo brez grad-
benih del veljala okrog osem
milijonov 700 tisoč tolarjev in
jih bodo glede na podpis dogo-
vora med Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dediščine
Maribor, mestno občino Ptuj
in Rotary clubom ter Pokrajin-
skim muzejem, zagotovili za-
vod, mestna občina in Rotary
club. Milijon tolarjev bo pris-
pevala tudi ptujska Perutnina,
ki sicer ni podpisnica dogovo-
ra, pričakujejo pa, da bodo nje-
nemu zgledu sledila tudi druga
ptujska podjetja. Dela, ki so se
pričela osmega septembra, bo
opravljalo italijansko podjetje
iz Padove Altech. Obnovo bo
vodil priznan strokovnjak na
tem področju Giancarlo Cal-
cagno. Najbližji spomenik, ki
so ga restavrirali po tej metodi,
je fasada Štefanove cerkve na
Dunaju.
Orfejev spomenik je že zdav-
naj prerastel vlogo nagrobnika.
Je eden najvrednejših spome-
nikov Ptuja, ki izjemno do-
polnjuje ambient Slovenskega
trga.
Strokovno in drugo javnost
zelo skrbi propadanje spomeni-
kov, je ob podpisu dogovora
povedala direktorica Pokrajin-
skega muzeja Ptuj Marjeta Cig-
lenečki. Pri tem ne gre samo za
povrhnjico, poškodbe namreč
vse bolj prodirajo v notranjost.
Pri Orfejevem spomeniku so
ugotovili z georadarskimi son-
dami dve močni in nevarni no-
tranji razpoki. Prva faza resta-
vriranja predstavlja popolno
konservacijo na mestu samem.
Zatem pa bodo v kasnejši fazi
spomenik prenesli v zaprt
prostor z ustrezno klimatizaci-
jo in ga nadomestili z odlit-
kom, saj bi ga dež in veter
kljub restavraciji uničila. Tudi
prenos po mnenju Janeza
Mikuža ne bo opravljen na pa-
met. Restavracija Povodnovega
muzeja pa po mnenju stro-
kovnjakov predstavlja konser-
vatorsko še zapletenejši histo-
ričen problem. V okviru prve
faze bodo izvedli površinsko
čiščenje površin, ki ga bodo iz-
vedli na enem spomeniku s
pomočjo laserske metode.
MG
12 - OD TOD IN TAM
11. SEPTEMBER 1997- TEDNIH
Od tod
in tam ...
KIDRIČEVO •
Danes izredna seja
sveta
Danes (v četrtek, 11. septem-
bra) ob 17. uri se bodo na 10.
izredni seji sestali člani sveta
občine Kidričevo. Tokrat ima-
jo na dnevnem redu le šest
točk. Med drugim naj bi skle-
pali o sopogodbenikih za
gradnjo avtobusnih čakalnic,
gradnji javne razsvetljave v na-
selju Njiverce, o urbanističnem
načrtu naselja Taborišče, o sa-
naciji fasade na občinski zgrad-
bi in ureditvi parkirišč, o do-
končanju del v domu krajanov
Kungota in o ustanovitvi sveta
za varstvo uporabnikov javnih
dobrin, razpravljali pa bodo
tudi o problematiki ogrevanja
naselja.
PTUJ •
5. mednarodno
prvenstvo ribičev
Konec tedna bo v Ptuju minil
v znamenju 5. mednarodnega
tekmovanja v lovu rib s plov-
cem, ki ga pod generalnim po-
kroviteljstvom mestne občine
Ptuj pripravlja ribiška družina
Ptuj. Po popoldanskem ui.id-
nem treningu ob reki Dravi pri
Hajdošah bo jutri ob 19. uri ot-
voritvena svečanost v prostorih
ptujskih term, na kateri bodo
prvič v novi pevski sezoni za-
peli člani moškega komornega
zbora Ptuj. V soboto in nedeljo
se bodo ribiči pomerili v lovu
rib s plovcem v Hajdošah, raz-
glasitev rezultatov pa bo v ne-
deljo popoldne.
KIDRIČEVO •
Varnostni pas, vez
z življenjem
Pod tem geslom bodo člani
sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu občine Ki-
dričevo in AMD Franca Galu-
na Kidričevo v ponedeljek, 15.
septembra, pred društvenimi
prostori AMD organizirala
skupni preventivni dan v pro-
metu. Na njem boste lahko na
posebni napravi preskusili de-
lovanje varnostnega pasu pri
hitrosti 11 km na.
ROGOZNICA •
4. praznik
upokojencev
v okviru jesenskih aktivnosti
se v Rogoznici že pripravljajo
na praznovanje 4. praznika čla-
nov društva upokojencev tega
kraja. Kot je povedal predsed-
nik društva Feliks Bagar, se
bodo zbrali prihodnjo nedeljo,
28. septembra, ob 15. uri v ga-
silskem domu v Kicarju na tra-
dicionalnem tovariškem
srečanju.
•OM
BORL / DRUGA SPOMINSKA MAŠA
Graiska kapela bo shmila kahuri
Lani obnovljena grajska
kapela na Borlu, ki nosi
letnico 1673, je bila v ne-
deljo - dan pred malim
šmarnom - znova prostor za
spominsko mašo in za
srečanje članov stranke
SKD občine Gorišnica.
Drugo spominsko mašo so
darovali duhovniki župnij
Domava, Markovci in
Zavrč, slavnostna govorni-
ca pa je bila Milena Mak,
podpredsednica SKD.
V molitvi so se zbrani v kapeli
na Borlu spomnili vseh svetlih
in temnih trenutkov, ki so v zgo-
dovini potekali v grajskem okol-
ju, in vseh, ki so tukaj pustili
svoja življenja. V občini
Gorišnica si namreč prizadevajo
kapeli in celotnemu grajskemu
kompleksu dati novo življenje in
vrniti vsaj delček bogatega kul-
turnega življenja, kot ga je imelo
nekoč. Potem ko je bila borlska
kapela pred leti izropana, sedaj
dobiva novo podobo, delno je
obnovljena, prostor pa bodo
kmalu tudi ustrezno zavarovali.
V gradu naj bi z leti uredili
poročno dvorano, grajska kapela
pa naj bi služila samo v kulturne
namene.
Minulo nedeljo so se na Borlu
srečali tudi člani stranke SKD -
občinskega odbora in krajevnega
odbora Cirkulane, organizatorji
pa so pripravili še krajši kulturni
program z nastopom pevskega
zbora PD Cirkulane in z recitali.
T. Mohorko
Na gradu Borlu so se v molitvi spomnili vseh, ki so v zgo-
dovini trpeli in umrli v tem okolju
OD 14. DO 21. SEPTEMBRA TEDEN BOJA PROTI KAJENJU
Tobak ali zdronrle
V tednu boja proti kajenju, ki se pričenja v soboto, bodo
po vsej Sloveniji potekale številne aktivnosti, ki imajo za
osnovni cilj osveščanje ljudi o škodljivostih kajenja, da
mladi sploh ne bi začeli kaditi in da bi se zmanjšalo šte-
vilo odraslih kadilcev.
Po podatkih zdravstvene sta-
tistike je nesporno, da je kar 90
odstotkov malignih sprememb
dihal, zlasti pljuč, povezanih s
kajenjem. Tobak ali zdravje je
vprašanje, ki si ga zastavljajo po-
leg strokovnjakov tudi politiki
in ne nazadnje kadilci. Pod tem
naslovom je konec avgusta v Pe-
kingu potekala svetovna konfe-
renca, ki se je udeležilo okoli
1800 delegatov iz celega sveta. Ti
so predstavili izkušnje posamez-
nih držav pri nadzoru porabe to-
baka in boju proti kajenju. Slo-
venijo je na konferenci pred-
stavljala mag. Eva Stergar z
Inštituta za varovanje zdravja
Republike Slovenije, ki je nasto-
pila z dvema referatoma. Pred-
stavila je raziskavo o razširjenos-
ti kajenja med slovenskimi
srednješolci in vlogo gibanja za
sprejem ljudem prijaznega
tobačnega zakona. Sklepi konfe-
rence iz Pekinga so tudi za slo-
vensko javnost zanimivi zaradi
nedavno sprejetega zakona o
omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov. Konferenca med dru-
gim priporoča, da vse vlade
spoznajo, da je tobak nevarna
snov brez primere in se ga zaradi
tega ne sme obravnavati kot na-
vaden predmet za splošno rabo,
saj je edina snov, ki je - čeprav
legalna in množično uporabljena
- ekstremno škodljiva, ter da vse
vlade striktno in zakonsko ute-
meljeno , nadzirajo vsebino
tobačnih izdelkov in dima, p^
tudi vse vidike tobačnih poslov.
V območni organizaciji Rk
Ptuj so povedali, da bodo tudi le.
tos podobno kot v prejšnjih letih
osnovnim in srednjim šolam
razdelili propagandni material
V Šolskem centru bodo poleg
tega pripravili razstavo v šolski
knjižnici in delavnico. Bogate
aktivnosti pripravljajo tudi na
OŠ Olge Meglič, kjer jim je ne-
kaj materiala prispevala tudi dr,
Marija Djurdjevič, pionirka ne-
kadilskega gibanja v Sloveniji,
Gre med drugim za^ knjižno ka-
zalo z napisom "Športnik ne
kadi", ki je njena ideja in ga je iz-
dalo Društvo nekadilcev Mari-
bor ob sofinanciranju ministrst-
va za zdravstvo Republike Slove-
nije. Socialna delavka Fanika
Novak je povedala, da so teme o
zasvojenostih pri njihovih aktiv-
nostih prisotne vse leto, ne samo
v tednu boja proti kajenju.
MG
GRADEC / VELIKANI SLOVENSKEGA RODU
Odkrita ptva Puhava delavniia
v letu 1996 so v Gradcu pri renoviranju najstarejše v lis-
tinah omenjene graške hiše (leto 1346) našli oziroma od-
krili Puhovo delavnico iz let 1887/88. Ohranila sta se
tako prostor kot oprema. Gre za neke vrste izpostavo glav-
ne delavnice. Opremo delavnice je odkupila tovarna Stey-
er Daimler Puch. Najdbo je strokovno obdelal zgodovinar
industrije univerzitetni prof. Paul Roth iz Gradca in tudi
že posredoval javnosti na veliki deželni razstavi Made in
Stjria v Leobnu (26. aprila do 26. okt. 1997), ki še traja.
Dragocena najdba ima tudi že določeno svojo prihodnost
in bo osnova za Puhov muzej znotraj Puhovih tovarn v
Gradcu (Thondorf).
Drobec podatkov je posnet po
obširnem prispevku v Neue Zei-
tung, Gradec, 19.1.1997 (dopis je
ljubeznivo posredoval g. Kovacic
iz deželnega muzeja Joanneum ob
prvem študijskem obisku te insti-
tucije v avgustu 1997). Zgodovin-
ski arhiv v Ptuju namreč pripravl-
ja projekt razstave in kataloga z
delovnim naslovom Janez Puh,
človek, izumitelj, tovarnar.
Osnovni namen projekta je spoz-
navanje velikanov slovenskega
rodu, predvsem iz prostora in časa
Avstro-Ogrske, v danem primeru
Janeza Piiha, ki je (posneto po av-
strijski literaturi) bil nekaj poseb-
nega. Zakaj? Ker ni odkrival
Amerike kjer je že bila odkrita,
ampak tam, kjer še ni bila, da se je
zavedal pomena reklame, da ni
pokleknil pred problemi, da se je
odločno in samozavestno boril za
svoj ponos, pa čeprav preko mi-
nistrstva za notranje zadeve ta-
krame Avstro Ogrske, da se je
družil z akademiki, čeprav sam to
ni bil, itd.
Slovenci smo se mu oddolžili
leta 1963 z drobno knjižico, 1992.
z napisno ploščo na roj srni hiši v
Sakušaku in odmevno razstavo v
Šolskem centru Ptuj, 1993. Pa, ko
je Kolesarski klub Perutnina poi-
menoval mednarodno kolesarsko
prireditev velika nagrada Puch.
V septembru leta 1997 je Zgodo-
vinski arhiv v Ptuju potrdil pobu-
do za projekt poimenovanja ulice
in hkrati pripravlja projekt večje
razstave in zbornika o Janezu
Puhu ob 85. obletnici njegove
smrti. V letu 1997 bo izvedena
mednarodna kolesarska dirka - 4.
Grand Prix Puch (to nedeljo),
sprožen je postopek poimenovan-
ja ulice na Ptuju in šole v Juršin-
cih po njem, ter kot je sedaj v na-
vadi, opozorilna razstava o projek-
tu Janez Puh v Mesmi hiši na Ptu-
ju v oktobru 1997.
Ali hranite tudi vi, dragi bralci,
karkoli o Puhu ali v zvezi z njim?
Oglasite se (Zgodovinski arhiv v
Ptuju, Muzejski trg 1, tel. 771 619)
in obogatite ne le razstavo, temveč
tudi vedenje o našem rojaku!
Vodja projekta
Kristina ŠamperI Purg
Janez Puh (1862 - 1914)
NOVA GORICA / PROSLAVA 50. OBLETNICE PRIKUUCITVE PRIMORSKE SLOVENIJI
Na svoii
zem/ff...
50-letnica priključitve Primor-
ske k matični domovini pomeni
izredno pomemben mejnik v slo-
venski zgodovini. Zato so na
predlog nekaterih območnih or-
ganizacij, skupnosti borcev enot
in služb NOV in POS v Zvezi
združenj borcev NOB Slovenije
že konec lanskega leta sprejeli
program aktivnosti borčevske or-
ganizacije ob zaznamovanju 50.
obletnice podpisa in uveljavitve
mirovne pogodbe z Italijo ter
priključitve Primorske Sloveniji.
Kot je povedal Ivan Rau, pred-
sednik območne organizacije
ZZB in udeležencev NOB Ptuj,
je bilo osnovno izhodišče dogo-
vora, naj bo osrednja prireditev
državnega značaja, uskladili pa
so tudi mnenje, da je za prizo-
rišče osrednje proslave najpri-
mernejša Nova Gorica. In tako je
tudi obveljalo. Cterednja državna
proslava bo to nedeljo, 14. sep-
tembra, ob 11 uri v Novi Gorici,
potekala pa bo pod geslom "Na
svoji zend^ji". Slavnostni govor-
nik bo predsednik Milan Kučan.
Poleg oSrednje proslave bo niz
drugih aktivnosti, katerih glavni
namen je osvetliti razsežnosti
dejstev, ki so povezana z določit-
vijo državne meje pred 50 leti, ter
njihovo povezanost s sedanjim
stanjem in razmerami Pričaku-
jejo udeležbo borcev z bojnimi
prapori enot NUB ter simpau-
zerjev borčevstva in NOB iz vse
Siovenije.
Proslave se bodo organizirano
udelmli tudi borci in simpati-
zerji s ptujskega območja. V ta
namen bodo organizirali skupin-
ski prevoz z avtobusom. Vse in-
formacije so na voljo po telefonu
771-528 še jutri med 9.do 1L uro,
lahko pa se oglasite tudi osebno v
pisarni v Prešernovi 29 (Il.nad-
stropje, soba 224).
•OM
FRAMA '97 / SREČANJE FRANCISKOVIH OTROK
Kdo sem faz
Zagotovo drži, da na mladih svet stoji, in če si mladi pri-
zadevajo za mir in prijateljstvo med narodi, ga bodo
nekoč tudi dosegli.
Prav zaradi teh in še mnogih
drugih vzrokov smo se mladi iz
nekaterih slovenskih župnij, ki
jih vodijo minoriti, odzvali po-
vabilu naših sosedov in se od 27.
do 29. avgusta udeležili srečanja
frančiškove mladine Frama 97
na Cresu. To prvo, poskusno
srečanje so organizirali mladi
patri hrvaške minoritske provin-
ce sv. Hieronima, ki so za vodilo
srečanja izbrali svetopisemske
besede: "In vi, kaj vi pravite, kdo
sem jaz?"
Pisano množico, ki smo skupaj
iskali odgovor na to vprašanje, je
predstavljalo 170 mladih iz Mol-
ve, Pulja, Novega Marofa, Šibe-
nika, Vinkovcev, Zagreba, Spli-
ta, Siska, Slovenijo pa smo zasto-
pali predstavniki iz župnij sv.
Doroteja (Dornava), sv. Vid (Vi-
dem pri Ptuju), sv. Lenart
(Ljubljana - Sostro) ter patra
Martin - Gašparič in Mirko
Veršič.
Seveda pa nismo iskali le odgo-
vorov na vprašanja, sklepali smo
tudi nova prijateljstva ter pred-
stavljali svoje Kraje tistim, ki jih
še ne poznajo. Poslovili pa smo
se v upanju, da se naslednje leto
spet srečamo v še večjem številu
ter da bodo novosklenjena prija-
teljstva prispevala k lepšemu
življenju brez prepirov in sov-
raštva.
Zdenka Hiiš
fEDNIK
- 11. SEPTEMBER 1997
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA -13
^LESARSTVO •
0ka nagrada
J, Puha
fColesarski klub Perulnina
ptuj in Perutnina Ptuj bosta v
nedeljo, 14. septembra, organizi-
rala 4. grand prix Puch Ptuj 97.
{(olesarska dirka bo na Ptuju in
y okolico privabila veliko število
gledalcev. Program bo potekal
ves dan, največ zanimanja pa bo
veljalo seniorski dirki. Ptujski
kolesarji bodo nastopili v vseh
kategorijah. Na lanski dirki je
mladinec Rado Rogina
poskrbel, da je vsaj eden izmed
pokalov za prvo mesto ostal na
Ptuju. Članska ekipa Perutnine
Ptuj bo nastopila v kompletni
postavi. letošnja dirka naj bi
bila generalka za mednarodno
dirko naslednje leto.
Danilo Klajnšek
TURNIR v ODBOJKI
Ženski odbojkarski klub Mar-
sel iz Ptuja bo v soboto ob 14. uri
v športni dvorani Mladika orga-
niziral turnir v odbojki, na kate-
rem bodo zraven domače ekipe
sodelovale še Meltal iz Maribo-
ra, Rogoza in Benedikt. Turnir
sodi v sklop priprav na novo tek-
movalno sezono, v kateri bodo
Ptujčanke poskusile osvojiti eno
izmed prvih dveh mest, kar bi
jim kasneje omogočilo igranje v
prvi slovenski ženski odbojkar-
ski ligi.
Danilo Klajnšek
ŠAH«
Športni vikend
v prejšnjem Tedniku je bil
med aktivnostmi ob športnem
vikendu omenjen mdi šah. Pri
objavi je prišlo do pomote:
šahovsko tekmovanje ne bo ob
19., ampak ob 9. uri v prostorih
Šahovskega društva Ptuj.
Ur
MOŠKANJCI •
Športni vikend na
letališiu
Tudi Aeroklub Ptuj se bo ak-
tivno vključil v športni vikend,
ki ga bodo ptujski športni klubi
pripravili na pobudo Športnega
zavoda Ptuj ta konec tedna. Od
petka do nedelje se bodo mladi
in odrasli lahko vključili v vse
letalske aktivnosti aerokluba. Po
posebej reklamnih cenah se
bodo lahko peljali z jadralnim
ali motornim letalom v navad-
nem ali akrobatskem letu, se
dvignili z balonom ali se dogo-
vorili za skok s padalom. Da bi
lahko vsi, ki so željni modrin
neba in življenja v naravi,
preživeli nekaj ur ali ves dan na
travniku v Moškanjcih, bodo
poskrbeli člani aerokluba, ki
bodo vse tri dni kurili pod ci-
ganskim kotlom in oskrbovali
svoje goste, da ne bodo lačni in
žejni.
MZ
14 - NASVETI
11. SEPTEMBER 1997- TEDNIH
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Silhanje koruze
Koruza je naša najpomembnejša poljščina. V zadnjih letih
še bolj pridobiva na veljavi zaradi enostavnosti pridelave,
nezahtevnega kolobarja, visoke energetske vrednosti ter
enostavnega spravila. Siliranje koruze je najcenejši način
spravila velikih količin hranilnih snovi, ki smo jih pride'ali
na naših njivah.
SILIRANJE CELE
RASTLINE
S siliranjem cele rastline lahko
pridelamo do 30 ton suhe snovi
na hektar z visoko vsebnostjo
energije. Pri spravilu se pogosto
pojavlja vprašanje optimalnega
časa siliranja. Pravi čas siliranja
koruzne rastline lahko ugotovi-
mo na njivi z metodo črtne
mlečnosti. Čas spravila silaže je,
ko je mlačna črta na sredini ali v
drugi tretjini zrna.
Med dozorevanjem potuje
mlečna črta od zunanjega roba
zrna navznoter. Pri tem se spre-
minja sestava rastline in ener-
getska vrednost. Poizkusi so po-
kazali, da vsebuje rastlina v
času, ko je mlečna črta pri pri-
bližno eni tretjini zrna, 73 do 76
odstotkov vode. Pri spravilu v
tem času bi imeli manj zrnja in
manj energije, z odcednimi so-
kovi pa bi se izgubile dodatne
hranilne snovi. Ko je mlečna
črta med polovico in dvema
tretjinama zrna, vsebuje rastlina
65 do 70 odstotkov vode. V tem
času je kombinacija med
deležem zrnja, sladkorno
stopnjo, prebavljivostjo koruz-
nice in količino vode nmaj-
boljša in prav takrat je optimal-
ni čas siliranja. Pri polni zrelos-
ti vsebuje rastlina 58 do 62 od-
stotkov vode. Ta nizka vsebnost
povzroča izgube pri siliranju in
otežuje tlačenje. Previsoka vseb-
nost vlaknine v zrelih rastlinah
pa zmanjšuje prebavljivost. Ko-
ruza je zrela, ko se na konici
zrna pojavi temna plast. Po tej
fazi koruza več ne nabira hranil-
nih snovi.
Osnovni pogoji za uspeh pri
siliranju so:
-	optimalni čas spravila
-	kratka rez (9 do 12 mm)
-	hitro spravilo in dobro
tlačenje
-	nepropustno tesnjenje silosa,
ki naj bo vsaj deloma obtežen po
celi površini zaradi možne na-
knadne fermentacije pri odvze-
mu.
SILIRANJE ZRNA
Za siliranje zrna se odloča ved-
no več kmetovalcev, ker je to
najcenejši način spravila. Pri
takšnem spravilu, če ga opravi-
mo pravilno, nastajajo tudi zelo
male izgube hranilnih snovi.
Upoštevati moramo tele krite-
rije:
-	Siliramo v polni zrelosti, ko
ima zrnje 30 do 40 odstotkov
vode. Premokre silaže so prekis-
le zaradi visoke vsebnosti ocet-
ne kisline in živina jih nerada
je. Presuhe silaže je težko
stlačiti, obstaja pa nevarnost na-
knadne fermentacije pri odvze-
mu.
-	Kapaciteto silosa moramo
prilagoditi odvzemu. Dnevni
odvzem silaže v zimskem času
mora mora biti najmanj 7 centi-
metrov, poleti pa najmanj 14
centimetrov. Za zrnje so boljši
ožji in daljši silosi, kjer je pri
odvzemu zraku izpostavljena
čim manjša površina.
Ivan Brodnjak, Ing. agr.,
Kmetijska svetovalna služba
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 137. NAD
Sfarciif/e in starost
PRIPRAVA NA
SMRT
Umiranje in smrt sta pome-
nila v vseh časih in kulturah
za ljudi problem soočanja z
lastno identiteto.
Umiranje in smrt obdaja ne-
kako zarota molka v javnosti,
kajti umiranje v sodobni
družbi je dokaj dehumanizira-
no, saj sodobna medicina po
eni strani podaljšuje življenje,
po drugi strani pa je v sodob-
nem svetu ogromno nasilnih
smrti, pri ljudeh pa ob tem ob-
staja strah pred smrtjo, V tem
strahu ni toliko strahu pred
bolečino in umiranjem kot ta-
kim, pač pa strah, da nas več ni
oz. pred izgubo doživljanja sa-
mega sebe. V tem smislu ljud-
je, ki v življenju niso našli sa-
mega sebe in niso razvili vseh
svojih človeških potencialov,
najbolj trpijo zaradi strahu
pred smrtjo.
Najpogostejši nevrotični
simptomi, ki spremljajo zani-
kanje smrti, so:
iracionalni,podzavestni
strah - Posledice so nemirno
iskanje površinskih užitkov v
življenju, depresije, neodgovo-
ren odnos do vsega v človeški
prihodnosti, idealiziranje
zdravja in moči, ki daje iluzije
o neumrljivosti;
-	psihosomatske težave in
bolezni kot posledica podza-
vestne bojazni in potrtosti;
-	tendenca k psihogeni
smrti - Prav zato, ker sta izgu-
ba identitete in samodestruk-
tivnost tesno povezani, ter
zato, ker smrt in njene oblike
izrivamo iz zavesti, mnogi ne
vidijo, da je življenje,
kakršnega živijo, v bistvu pri-
krit samomor;
-	težave v prilagajanju na
staranje in starost.
Naslednjič pa še o dilemah,
kako pripraviti človeka na
smrt.
mag. Bojan Šinko
BRALCI SPRASUJEJO
TednikWm odg^miT
Vsak dan se na cesti pojavi
kakšen nov avtomobil ali pa
stari menjajo lastnika, vsako
leto pa je tudi potrebno vozilo
registrirati na novo. Tukaj se
pojavijo težave, saj dolgo stan-
je v vrsti preizkuša našo
strpnost, in ko pridemo na
vrsto, ugotovimo, da nimamo
vsega. Zato se na nas obračate,
da vam posredujemo informa-
cije, kaj vse potrebujete za re-
gistracijo oz. podaljšanje regi-
stracije vozila in kje lahko do-
bite o tem več informacij.
Pri iskanju podatkov smo se
osredotočili na osebna vozila in
motorna kolesa. Registracijo vo-
zil lahko opravimo na Upravni
enoti Ptuj ali pa na Petoviaavto,
kjer opravimo tudi tehnični
pregled. Cena tehničnega preg-
leda je 3.000 SIT ter podaljšanje
veljavnosti 1.200 SIT oz. nova
registracija 1.500 SIT. Če avto
registriramo na novo, je cena
prometnega dovoljenja 250 SIT,
upravna taksa 877 SIT ter regis-
terske tablice 1.500 SIT (ena,
potrebujemo dve). V primeru,
da želimo imeti na registrski ta-
blici svoje ime, ki lahko ima
največ šest znakov, stane to
27.000 SIT, čakamo pa od 30 do
60 dni (črk č, š, ž ne sme biti).
Plačati moramo tudi uporabo
cest - cestnino, ki znaša za posa-
mezne kategorije - te so ločene
po velikosti prostornine motor-
ja - različno:
osebni avtomobili:
do 900 ccm: 2.850 (B)
nad 900 do 1350 cmm: 4.750
(B), 6.250 (D)
nad 1350 do 1800 ccm: 7.900
(B), 9.400 (D)
nad 1800 do 2500 ccm: 11.850
(B), 13.350 (D)
nad 2500 do 3150 cmm: 24.200
(B), 26.100 (D)
nad 3150 cmm: 48.350 (B),
50.250 (D)
Pojasnilo: vse cene so v tolarji,
B - bencin, D - diesel. Cene vel-
jajo tudi za bivalne avtomobile,
motorna kolesa:
do 75 cmm: 750 SIT
nad 75 do 125 ccm: 1.150 SIT
nad 125 do 250 ccm: 1.650 SIT
nad 250 do 500 ccm: 2.150 SIT
nad 500 do 1000 ccm: 2.600
SIT
nad 1000 ccm: 3.100 SIX
Prevozna sredstva morajo biti
tudi zavarovana. Pri avtomobi-
lih se zavarovanje plačuje po
moči motorja, pri motornih ko-
lesih pa po velikosti prostornine
motorja. Navedli bomo osnovno
zavarovanje, ki je obvezno, ven-
dar moramo tukaj upoštevati
popuste, ki jih imajo nekateri,
ali pa celo zvišane premije.
Osebna vozila:
do 30 kW: 24.469 SIT
nad 30 do 40 kW: 27.178 SIT
nad 40 do 50 kW: 28.547 SIT
nad 50 do 60 kW: 29.906 SIT
nad 60 do 80 kW: 35.344 SIT
nad 80 do 100 kW: 44.860 SIT
nad 100 do 130 kW: 58.453
SIT
nad 130 kW: 92.438
Cene veljajo tudi za terenska
vozila.
Motoma kolesa:
do 50 ccm: 4.993 SIT
nad 50 do 100 ccm: 8.283 SIT
nad 100 do 175 ccm: 12.444
SIT
nad 175 do 250 ccm: 17.438
SIT
nad 250 do 500 ccm: 28.257
SIT
nad 500 do 750 ccm: 44.902
SIT
nad 750 cmm: 61.547 SIT
Osnovna zavarovanja sklene-
mo pri zavarovalnicah. Na Ptu-
ju delujejo štiri (Zavarovalnica
Triglav, Zavarovalnica Mari-
bor, Adriatic in Slovenica). Pri
vseh je osnovna premija enaka,
med seboj se razlikujejo le po
dodatnih zavarovanjih in ugod-
nostih. Pri vseh lahko zavaruje-
te svoja vozila tudi kasko, a le
pod pogojem, da imete pri njih
že zavarovane nepremičnine ali
sklenjeno življenjsko zavaro-
vanje (kot "kritje" za njih). Izje-
ma je le mariborska zavaroval-
nica, ki kasko zavaruje brez
"kritja".
Pri registraciji vozila je po-
trebno dokazati, da smo njegov
lastnik (račun ali prodajna po-
godba). Veliko jih pripelje oseb-
na vozila (rabljena) iz tujine,
vendar jih pri nas ne morejo re-
gistrirati, dokler tam niso od-
javljena iz prometa.
Našteli smo nekaj potrebnih
podatkov, ne vseh, zato preden
se gdpravite na registracijo, po-
kličite Upravno enoto Ptuj
(771-131, int. 213,214,217,218)
ali Petoviaavto (771-441 ali 776-
357).
Milan Krajnc
Krvodajalci
26. avgust Vilson Desku, Rakuševa
1, Ormož, Stanko IVlurat, Hum 100,
sMapana Cizeii, Rakpvci 2, Anton
Visinski, Brstje 34, Štefka Vidovič,
Paradiž 43, Matejka Virt, Bezjakova
87, Umbuš, Jože Liponik, Markovci
23/b, Stanko Jus, Ptujska Gora 2,
Matija Zoreč, Vintarovci 47/b, Janez
Muršec, Zg. Hajdina 48, Ivan Pišek,
Lovrenc na Dr. polju 7, MiraZajšek,
Kozminci 6/b, Drago Smolinger, 6o-
lobova 8, Ptuj, Darko Emeršič, To-
varniška C. 4, Kidričevo: Matevž Mo-
horko, Apače 3, Jože Galun, Stogov-
ci 14, Peter Bombek, Staneta Sever-
ja 14, Maribor, Anton Sagadin,
Gerečjavas61.
28. avgust: Nevenka Kovačec,
Gorišnica 88, Anica Plohi, Kajžar 28,
Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj,
Štefan Hojsak, Kraigerjeva 22, Ruj,
Jožef Svenšek, Kicar 54, Jernej
Plavčak, Tovarniška c. 20, Ki-
dričeva, Drago Vugrinec, Dravinjski
Vrh 3/d, Borut Šalamun, Nova vas
101, Franc Sakelšek, Volkmerjeva
24, Ptuj, Vili Samobor, CMD 7, Ptuj,
Marija Polanec, Krčevina pri Vurber-
gu, Milan Jerebič, Moravc1148, Sil-
va Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo,
Milan Munda, Ul.^25. maja 5, Ptuj,
Miran Cafuta, Čučkova 13, Ki-
dričevo, Tone Jus, lancova vas 61,
Dušan Lesjak, Zelenikova 2, Ptuj,
Marjan Vaienko, Moškanjci
Jožef Šprah, Pobrežje 27, Ivan
Ogrinc, Skorba 35, Dragica Lesko-
var, Cirkovce 60/g, Branko Rojko,
Grajenščak 28, Boris' Lacko, Nova
vas 90, Marjan Jozič, Kajuhova 1,
Ptuj, Stanko Frčeč, Apače 175, Jože
Turi«, Ptujska Gora 103/a, Leon Ko-
zenburger, Pergerjeva 15, Ruj, Ja-
nez Špindler, Zagorci 24, Danilo
Lendero. Apače 104, Dušan Krajnc,
Aškerčeva 10, Ptuj, Alojz Zoreč, Mi-
noritski trg 4, Ruj, Dušan Menoni,
Lovrenc na Dr. polju 1, Marjan Vin-
diš, Dragonja vas S/a, Jožef Rajh,
Apače 294, Marjan Metličar, Zg. Haj-
dina 82, Franc Kump, Senčak 11,
Jože Poharič, Janežovci 16, Dušan
Jeza, Rimska pl. 21, Ruj, Franc Maj-
cen, Podlože 40, Zvonko Zamuda,
Gajevci 49, Zvonko Kolar, Apače
188, Branko Škrabl, Vegova 13,
Lovrenc na Dr. Polju, Dari<o Šun^n-
jak, Prerad 37, Drago Furek,
Draženci 87/a, Janez Plajnšek, To-
varniška t, Kidričevo, Franc Pišek,
Stari Log 56, Mihael JerebiČ, Morav-
ci 136, Branko Čeh. Podvinci 73,
Andrej Smiljan, Rimska .ploščad 8,
Ruj, Robert Pehar, Ul 8. februarja
23, Starše, Drago Bukovec, Metel-
kova 24, Maribor, Bojan Topolnjak,
Krčevina pri Ruju 65, Stanko Hor-
vat, Kicar 140/a, Jože Cvetko,
Ipavčeva 17, Maribor, Silvester Lor-
ber, Stari Log 60, Pragersko, Miran
Koser, Vintarovci 53, Franc Petko,
Ihova 34, Milan Zemljič, Andrenci
34, Adam Šprem, Podgorje 20,
Branko Rap,Vurberi< 122.
Pred iesenie w wrtm
Jesen je pred durmi. Dnevi se krajšajo, noči pa daljšajo
do enakonočja 23. kimavca, ko se bo letošnje poletje
dokončno poslovilo. Večina vrst drevnin trajnic in vrtnin
končuje obdobje vegetacije, zato v tem času pridno po-
spravljamo njihove plodove in pridelke, trajnicam pa, ki
se že pripravljajo na obdobje zimskega mirovanja, s
predjesenskimi opravili pomagamo, da bodo čim lažje
prezimile in se tako pripravljale na naslednjo vegetacijo.
V SADNEM VRTU dreves
sadnih vrst in sort, ki jim zorijo
plodovi, ne škropinno s
kemičnimi pripravki, razen če
je na pripravku izrecno
označeno, da ostanki škropi-
va v karenčni dobi za človeka
in toplokrvne živali niso
škodljivi. Če varujemo sadne
rastline pred okužbami z ne-
varnimi glivičnimi ali bakterij-
skimi rastlinskimi boleznimi ali
pa jih zdravimo, opravimo to s
kemičnimi pripravki z
določeno karenčno dobo
šele, ko je sadje z njih obrano.
V mešanih nasadih z več sad-
nimi vrstami, sortami in sta-
rostnimi skupinami dreves
škropljenje opravljamo le po-
samično pri drevesih, na kate-
rih ni več zorečega sadja.
Sprotno pobiranje in od-
stranjevanje samoodpadlega,
črvivega in nagnitega sadja ni |
samo ukrep rastlinske higiene |
v sadovnjaku, temveč bistve- '
no prispeva k zmanjšanju za- i
lege raznih škodljivcev in bo- '
lezni, ki se z odpadlega sadja ,
preselijo v tla ali zalubje, kjer j
se zabubijo in prezimujejo. |
V sadnem vrtu tudi v '
zgodnji jeseni skrbimo, da se
ne razbohotijo pleveli, še po-
sebej da se ne bi osemenili.
Pokošeno travo je priporočlji-
vo iz nasada odstraniti in jo
kompostirati; to še posebej v
primeru, če nasad ogroža vo-
luhar. Nasadi z mulčem so
vabljivejši za naselitev in var-
nejši za razmnoževanje volu-
harja.
Drevesne kolobarje in ob-
delovalne pasove, ki so bili
med letom redno okopani, v
septembru še zadnjič v
letošnjem letu plitvo obdela-
mo. Če pa nas je na obdelo-
valnih površinah prehitel ple-
vel, pa ga poškropimo s her-
bicidom boom efektom.
OKRASNI VRT \e iz dneva v
dan bolj odet v jesensko po-
dobo. Mnoge od cvetnic
odcvetajo, listje trajnic se je
pričelo pisano jesensko bar-
vati, okrasnim plodovkam že
zore plodovi in semenice.
Iz zemlje poberemo zgodaj
cvetoče gladiole. Stebel in
dolgih suličastih listov ne
odrežemo tik ob čebulici, ker
jo lahko poškodujemo. Ob
čebulici gladiole pustimo še
kakih 10 cm nadzemnega ze-
lenega dela, ki bo čebulico
prehranjeval, dokler se ta v
senčnem in zračnem prostoru
ne osuši, da bo primerna za
zimsko hrambo.
Ostrožnik, ognjič in enoletni
mak posejemo že septembra
na cvetlične gredice in razne
vrtne okrasne obrobe, saj
bodo pred zimo posejane
spomladi precej prej zacvete-
le.
Septembra je najprimer-
nejši čas za razdelitev grmov
in presajanje vseh vrst okra-
snih trajnic razen tistih, ki se-
daj cvetijo ali se bodo razcve-
tele sredi ali v kasni jeseni. Pri
tem opravilu rastline krajšamo
malo nad tlemi, korenine pa
do polovice. Za presajanje
uporabljamo le sadike, pri ka-
terih nam je ob razdelitvi grma
uspelo ločiti dobro razvit
nadzmeni del in obraščene
korenine. Za sajenje okrasnih
trajnic skopljemo dovolj velike
sadilne jame, da bo v njih
mogoče enakomerno razdeliti
korenine in vanje namestiti
dovolj organskih gnojil in
kompostne sprstenine.
ZELENJAVNI VRT postaja v
kimavcu iz dneva v dan rado-
darnejši. Pospravljamo naj-
različnejše vrste plodovk,
stročnic in gomoljnic, ki so v
tem času pričele dozorevati.
Plodovke, kot so jedilne
bučke, kumare in druge, če jih
želimo ohraniti še nekaj dni za
uporabo v svežem stanju, po-
beremo, preden dozore, in jih
hranimo v hladnem in tem-
nem prostoru, za kar so naj-
boljše obokane, v zemljo vko-
pane kleti s stanovitno tempe-
raturo od 5 do 8 C, manjše
količine pa je mogoče hraniti
tudi v navadnem hladilniku.
Trajnost takšne hrambe pa ni
odvisna samo od stopnje zre-
losti, temveč tudi od zdravst-
venega stanja in čistoče plo-
dov.
V tem mesecu sejemo
špinačo, blitvo in radič tržaški
solatnik, ki bodo še pred zimo
vzkalili in se toliko obrastli, da
bodo dobro prezimili tudi v
ostrejši zimi. Za jesensko rabo
sejemo motovileč in zimsko
solato. Zgodnje sorte zimske
solate kratkega dne bodo še
pred zimo, če se bo ta za ne-
kaj časa zavlekla, tvorila kar
lepe glavice.
V vrtovih, ki jih že več let ni-
smo izdatno gnojili s hlevskim
gnojem ali drugimi organski-
mi gnojili, ker so ta večini
vrtičkarjev vse manj dostop-
na, namenimo del zemljišča
gnojenju z zelenim gnojen-
jem. Za zeleno gnojenje gro-
bo pripravimo gredice kot za
pridelovanje večine vrst vrtnin
in septembra posejemo faceli-
jo, belo lupino, oljno redkev
ali krmno repico, ki raste vse
do pomladi, ko obilico zelene
mase kot izredno obogatitev
tal z organsko snovjo zakopl-
jemo in na to površino že
spomladi sejemo razne vrtni-
ne.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 11. SEPTEMBER 1997
ŠPORT -19
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 5. kroga: Železničar -
gS Tehnik 3:2, Aluminij - Koper
1:0, Goriške opekarne - Esotech
^marino 2:3, Dravograd - Nafta
2:0, Zagorje - Triglav Teletv 0:2,
Jadran Sepič - Drava 1:0, Šentjur
. Rudar Trbovlje 3:0, Factor
Črnuče - Elan 3:2.
1.TRIG.	TELETV 5 4 10 15:4 13
2.	ŽELEZNIČAR	5	4	1	O	12:5 13
3.	KOPER	5	4	0	1	15:3 12
4.	ELAN	5	2	2	1	10:6 8
5.	BS TEHNIK	5	2	2	1	6:5 8
6.	JADRAN ŠEPIČ 5	2	1	2	7:6 7
/.ŠENTJUR	5	2	1	2	7:7 7
8.	DRAVOGRAD 5 2 1 2 4:5 7
9.	ESO. ŠMARTNO 5 2 O 3 12:13 6
10.	NAFTA 5	2	0	3 9:10	6
11.	RUDAR TRB. 5	2	O	3 5:7	6
12.	ALUMINIJ 5	2	O	3 4:6	6
13.	DRAVA 5	1	1	3 3:4	5
14.	ZAGORJE 5	1	1	3 3:9	5
15.	FACTOR ČRN. 5	1	0	4 5:16	3
16.	GORIŠKE OP. 5	0	2	3 4:15	2
Pari 6. kroga: Rudar^Trbovlje -
Železničar, Esotech Šmartno -
Elan, BS Technik - Factor
Črnuče, Drava - Šentjur, Koper -
Jadran Šepič, Triglav Teletv -
Aluminij, Nafta - Zagorje,
Goriške opekarne - Dravograd.
DRAVA - ALUMINIJ
2:1 (0:1)
Mestni stadion, ^edalcev preko
800, sodnik Žunič iz Kranja.
STRELCI: 0:1 Boškovič (31),
1:1 Belec (46), 2:1 Poznič (72).
DRAVA: Starovasnik, A.
Vršič, Karanovič, Pucko, Pran-
jič/Plošnik/, Volk/Krajnc/, Vo-
grinec /Poznič/, Kmetec,
Fanedl, Milan Emeršič in Be-
lec.
ALUMINIJ: Fideršek, Kristo-
fič, Gerečnik/Krajnc/, Perkovič,
Milan Emeršič, Fridl, Kolar
/Hertiš/, Boškovič, Tomaž
Emeršič, Rozman /Gojkošek/,
Krašovec.
V starem dobrem derbiju sosed-
nih tekmecev se je zbralo na
mestnem stadionu veliko gledal-
cev, ki so lahko videli dokaj kva-
litetno igro. V prvih tridesetih
minutah je igra potekala med
obema kazenskima prostorom^
brez pravih priložnosti. V 31. mi-
nuti se je za strel odločil Rade
Boškovič, igralec Aluminija. Nje-
gov strel je bil zelo natančen in je
povedel goste iz Kidričevega v
vodstvo. Ponovno je slabo kazalo
za ptujske nogometaše, ki so
daleč od dobre forme, pa tudi pre-
malo borbeni.
Takoj v začetku drugega
polčasa je Drava izenačila z za-
detkom B^ca in imela nekoliko
več od igre. V 50. minuti bi lahko
Krašovec ponovno povedel Alu-
minij v vodstvo, vendar je slabo
streljal. V 63. minuti je lepo pri-
ložnost zamudil domači napada-
lec Poznič, a je devet minut
kasneje končno dosegel zadetek,
kar je pomenilo na koncu zmago
ptujskih nogometašev. V starem
dobrem nogometnem derbiju so
slavili nogometaši Drave, H so
šele v 4. krogu prvič zmagali.
ALUMINIJ - KOPER
1:0(1:0)
Stadion Aluminija, gledalcev
500, sodnik Keržmar iz Hodoša. I
STRELEC: 1:0 Kolar (8)
ALUMINIJ: Fideršek, Kristo-
fič /Krajnc/, Gerečnik, Perko-
vič, M Emeršič, Fridl, Kolar,
Boškovič /Hertiš/, Rozman,
Krašovec, T. Emeršič /Goj- ;
košek/.
Kidričani so pred srečanjem z i
lanskim prvoligašem pričakovali ;
vsaj točko, toda že na začetku so |
pokazali, da bi bilo možno tudi :
kaj več. Gostje iz Kopra so pričeli ;
malce podcenjevalno, kar so j
domači nogometaši kaj hitro kaz- !
novali. Kolar je v 8. minuti izko- |
ristil priložnost in z lepim i
zadetkom ugnal gostujočega vra- i
tarja Hasiča. Potem sta dvakrat
dobro streljala še Kolar in
Kraševec. V 38. minuti se je za
strel odločil gostujoči igralec
Peršič. Njegov strel pa je domači
vratar zelo atraktivno ubranil.
V drugem polčasu so gostje po- i
tisnili domače na njihovo polovi- !
co, vendar so se njihove akcije I
zaključevale pred domačim ka- i
ženskim prostorom. je bila i
do konca zelo borbena in zanimi- I
va. Priložnosti so bile na obeh j
straneh, a se rezultat na veliko ve- i
selje domačih igralcev in navi- ;
jačev ni spremenil. Ta zmaga i
Aluminija je izredno pomembna i
pred nadaljevanjem prvenstva. ;
JADRAN ŠEPIČ -
DRAVA 1:0 (1:0)
Igrišče Jadrana v Krvavem Po-
toku, gle^lcev 200, sodnik Kos s
Prevalj.
STRELEC: 1:0 Koradin (2)
DRAVA: Starovasnik Volk j
/Krajnc/, Fanedl, A. Vršič, Ka-
ranovič, Pučko, Belec, Pranjič,
Emeršič, Kmetec (Plošnik/,
Poznič.
Ptujski nogometaši se nikakor
ne morejo ujeti. Po zmagi nad
Aluminijem so od gostovanja v
Krvavem Potoku veliko pričako-
vali. Žal pa se je ponovila zgodba
iz Zagorja. Domači so se j
predvsem branili, Ptujčani pa na-
padali. Domači igralec Koradin
je že v drugi minuti presenetil
ptujsko obrambo. Na kratkem in I
ozkem igrišču so domači ubrali i
staro taktiko. Napadov nogome- i
tašev Drave so se reševali tako, da |
so žogo izbijali daleč v polje in |
čakali na morebitni hiter na- i
sprotni napad. Tudi v nadalje- i
vanju srečanja so tempo igre i
diktirali ptujski nogometaši, ven- i
dar pa razen dveh priložnosti i
Igorja Pozniča in ene^ Milana i
^eršiča ni bilo nič. Škoda za j
točke, saj bi se dalo ugnati ;
domačo ekipo Jadrana.
Danilo Klajnšek	;
3. LIGA - VZHOD
3. krog: Tumišče - Unior 4:4, ;
Usnjar -^Pohorje 0:2, Kovinar - i
Paloma-Šega 1:2, Kongota G"sser
- Pobrežje 1:1, Dravinja - Bakov-
ci 2:2, Goričanka - Variš 2:1, ^
Črenšovci - Odranci 0:1.	i
1.POHORJE	3 3 0 0 10:0 9 :
2.	ODRANCI 3 3 O O 7:1 9 ^
3.	DRAVINJA	3	2	1	O	7:5	7
4.	ČRENŠOVCI	3	2	O	1	2:1	6
5.BAK0VCI	3	1	1	1	6:4	4
6.	GORIČANKA	3	1	1	1	4:4	4
7.	POBREŽJE	3	1	1	1	3:3	4
8.TURNIŠČE	3	1	1	1	6:8	4
9.	VARIŠ	3	1	O	2	5:5	3
10.	USNJAR	3	1	O	2	3:4	3
11.PAL0.-ŠE6A	3	1	O	2	4:6	3
12.	UNIOR	3	0	2	1	5:10 2
13.	KUN. GOSSER 3	O	1	2	2:7	1
14.	KOVINAR	3	O	O	3	3:9	O
1. LIGA MNZ PTUJ
3. krog: Hajdina - Eltehšop
Rog. 8:0, Stojnci -Gerečja vas 1:2,
Slovenja vas - Gorišnica 3:0, Boč
-	Bistrica 0:1, Središče - Domava,
Pragersko - Videm 0:4.
1.	SLOVENJA VAS	3	2	1	O 6:1	7
2.	DORNAVA	3	2	1	O 7:3	7
3.	GEREČJA VAS	3	2	1	O 4:2	7
4.	HAJDINA	3	2	0	1 15:2	6
5.	VIDEM	3	2	0	1 10:4	6
6.	STOJNCI	3	2	O	1 7:4	6
7.	ELTEHŠOP RO.	3	1	1	1 7:11	4
8.	SREDIŠČE	3	1	O	2 15:13	3
9.	BOČ	3	10	2 1:3	3
10.	BISTRICA 3 1 O 2 2:6 3
11.	GORIŠNICA 3 0 0 3 2:12 O
12.	PRAGERSKO 3 0 0 3 5:20 O
Razpored za 4. krog: Eltehšop
Rog. - Videm, Bistrica - Središče,
Dornava - Pragersko, Hajdina -
Stojnci, Gerečja vas - Slovenja
vas, Gorišnica - Boč.
2. LIGA MNZ PTUJ
2.	krog: Tržeč - Pago Leskovec
2:0, Ormož - Grajena 4:2, Bukov-
ci - Podvinci 3:0, Markovci - Pol-
skava 0:1, Mladinec - Apače 2:0.
I.ORMOŽ	2 2 O O 7:2 6
2.	MLADINEC 2 2 O O 5:0 6
3.	BUKOVCI 2 1 O 1 5:3 3
4.	HAJDOŠE 1 1 O O 3:2 3
5.P0LSKAVA	1 1 O O 1:0 3
6.	PAGO LESKOV. 2	1	O	1	2:2	3
7.	APAČE 2	1	O	1	2:3	3
8.	TRŽEČ 2	1	O	1	2:3	3
9.	MARKOVCI 2	O	O	2 1:3	O
10.	GRAJENA 2 O O 2 2:6 O
II.	PODVINCI 2 O O 2 0:6 O
Razpored za 3. krc^: Polskava,
Mladinec, Grajena - Bukovci,
Pago Leskovec - Ormož, Hajdoše
-	Alarkovci, Apače - Tržeč.
2. SML - VZHOD
3.	krog: Beltinci - Dravinja
J8:2, Bakovci - Starše 4:0, ERA
Šmartno - Dravograd 1:3, Prager-
sko - Steklar 1:3, Nafta - Kovinar
Štore 3:2, Železničar - Krško El-
mont 0:0.
Razpored za 4. krog: Dravinja -
foško Elmont, Kovinar Štore -
Železničar, Dravogjad - Prager-
sko, Starše - ERA Šmartno, Bel-
tinci - Bakovci, Steklar - Nafta.
MLADINSKA LIGA MNZ
PTUJ
3. krog: Hajdina - Eltehšop 3:5,
Stojnci - Ger. vas 5:2, Slov. vas -
Gorišnica 0:6, Boč - Bistrica 4:0,
Središče - Domava 4:0, Ormož -
Videm 0:5.
Razpored za 4. krog: Domava -
Ormož, Gorišnica - &č, Ger. vas
-	Slov. vas, Hajdina - Stojnci, El-
tehšop - Videm, Bistrica - Sre-
dišče.
Branko Lešnik
Športne novice
TENIS •
Teniška liga Petovio
Rezultati 8. kroga teniške lige Petovio: Podvin-
ci - Goya 5:1, Talum - Vrabl CO 0:6, Levi breg -
Desni breg 2:4, Luka - Kidričevo 5:1, Duplek -
Štraf 6:0, Pičo - Tercia tisk 1:5. 9. krog: Straf-
Tercia tisk 0:6, Kidričevo - Duplek 2:4, Desni
breg - Luka 3:3, Podvinci - Pičo 4:2, Vrabl CO -
Levi breg 4:2, (k)ya - Talum 2:4.
Vrstni red: Duplek 16, Vrabl CO in Podvinci
15, Luka in Tercia tisk 13, Desni breg 11
/srečanje manj/, Kidričevo 8, Levi J)reg 7, Talum
4 /srečanje manj/, Goya in Pičo 2, Štraf O točk.
Danilo Klajnšek
TENIS •
V	^^
Članski turnir TK Ptuj
Pretekli konec tedna so se člani TK Ptuj in nji-
hovi gostje udeležili tradicionalnega turnirja in
piknika, ki ga vedno organizirajo prvi vikend v
septembm. Pri članih je zmagal Srečko Glodež
pred Dušanom Gramcem, 3.-4. mesto sta si raz-
delila Marjan Ratajc in Mitja Kosi. Pri članicah
je zmagala Vera Nahberger pred Barbaro Rabu-
za, 3.-4. mesto sta si razdelili Miranda Andrič in
Jožica Jenko. V tolažilnem delu je zmagal Dušan
Simonič pred Ivom Mazero. Pri članicah je Meli
Zavec premagala Andrejo Krničar.
Turnir s piknikom v organizaciji TŠ ZOKI je
zelo uspel tudi zaradi odličnega vremena vse tri
dni.
Od 18. do 20. septembra pa bo na igriščih TK
Ptuj organiziran rekreativni turnir za moške in
ženske dvojice, ki se ga lahko udeležijo vsi igral-
ci tenisa na Ptuju, starejši od 25 let.
Zoki
GIMNASTIKA •
Pričetek vadbe
Gimnastično društvo Ptuj vabi dekleta in fante
iz osnovnih šol na vadbo gimnastike, ki bo pote-
kalo v športni dvorani CENTER: za mlajše in
starejše fante in mlajša dekleta v ponedeljek in
četrtek od 19. ure do 20.30 ure; za starejša dekle-
ta v torek od 18.30 ure do 20.30 ure, v petek od
19. ure do 20.30 ure. Umik gimnastične vadbe za
predšolske otroke bomo objavili v naslednjem
tednu. Rekreativna vadba za ženske - članice bo
ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20.30 ure do
21.30 ure.
Dobrodošli!
A.O.
PTUJ
6. maraton Vindišu in Vivodovi
TK Maraton iz Ptuja je iz\edel 6. mali maraton, na katerem je nastopilo 146 tekačev in tekačic.
V absolutni kategoriji je zmagal Ptujčan Mirko Vindiš, ki je imel veliko prednost pred zasle-
dovalci, vendar je za normo, ki bi mu pomenila nastop na SP v malem maratonu v Košicah na
Češkem, zaostal 33 sekund. Za tem časom je zaostal predvsem zaradi sila neugodnega,
soparnega vremena. Prav tako je zaostala za normo Silva Vivod. Sicer pa so organizatorji lahko
zadovoljni, saj se je kljub DP v malem maratonu v Velenju zbralo veliko število tekmovalcev.
Start teka. Foto: D. Klajnšek
Po prihodu v cilj z veliko pred-
nostjo je Mirko Vindiš dejal:
"Od starta do cilja mi je bil glav-
ni cilj, da izpolnim normo. Kon-
kurentov praktično nisem videl.
Lepo je zmagati, vendar bi lahko
bilo še bolje. Upam, da bom v
kratkem izpolnil normo za SP. V
načrtu imam še dve tekmi."
Rezultati - moški: do 10 km: 1.
Tone Ojsteršek, AK Trgohlad,
32:42, 2. Primož Pangeri, AK
Trgohlad, 33:09, 3. Brane Ško-
berne, Celje, 34:41; mali mara-
ton - do 30 let: 1. Anton Holdi-
nar, AK Lenart, 1:08,45, 2. Janez
Vovk, Stop team, 1:10,30, 3. Ro-
bert Prešnjak, AK Varaždinska
banka, 1:11,47; od 31 do 41 let:
1. Mirko Vindiš, TK Maraton
Ptuj, 1:06,34, 2. Nedeljko Bavič,
AK Varaždin, 1:11,27, 3. Janez
Sužnik, AK Lenart, 1:13,08; od
41 do 50 let: 1. Marjan lOrempl,
ADSB, 1:09,51, 2. Ivan Golob,
TK Maraton Ptuj, 1:10,35, 3.
Štefan Lešnik, TK Maraton
Ptuj, 1:23,50; nad 51 let: 1. Ivan
Bartol, Eroteks, 1:24,03,2. Franc
Kocjančič, MIST, 1:25,11, 3. Ki-
vil Marinkov, AK veteran Za-
greb, 1:30,00; mali maraton (21
km) absolutno: 1: Mirko Vindiš,
TK Maraton Ptuj, 1:06,34, 2.
Anton Hol dinar, A K Lenart,
1:08,45, 3. Marjan Krempl,
1:09,51; Ženske: 10 km: 1.
Zvonka Bregar, AK Sevnica,
43:39, 2. Nataša Vidovič, 44,09,
3. Zdenka Pušnik, Planina,
47:53; absolutno mali maraton:
1. Silva Vivod, AD Maribor,
1:18,14.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
OdlUno na regijskem prvenstvu v iVIariboru
v soboto je bilo prvenstvo po-
dravske regije v streljanju s serij-
skim malokalibrskim orožjem. Z
malokalibrsko pištolo je ekipno
zmagala ekipa I. pohorskega ba-
taljona Ruše s 604 krogi pred
ekipo SD Ptuj /Izidor Pulko 188,
Matija Potočnik 167 in Slavko
Ivanovič 240/ s 595 kr., tretji so
bili SD Policist Maribor. Posa-
mezno je zmagal član Ptuja Slav-
ko Ivanovič z 240, srebro si je
priboril Ludvik Pšajd 236 (SD
MIP Ptuj), bron pa Dorde Simič
218 (SD Policist Maribor).
V	streljanju z malokalibrsko
puško so ekipno bili najboljši
strelci I. pohorskega bataljona iz
Ruš s 690, za krog manj so dose-
gli odlični strelci SD fcdričevo
689, tretji so bili strelci SD
Železničar Maribor s 517 kr.
Pionirji I. pohorskega bataljo-
na so bili najboljši med pionirji s
puško s 636 kr.
Posamezno si je med člani pri-
boril zlato odličje Albert Frčeč iz
Kidričevega 558 kr., srebro Silvo
Podlesnik, Ruše, 251 in tretji
Franc Ljubeč (Kidričevo) 226.
V	mladinski konkurenci v
streljanju s pištolo so Ptujčani
bili najboljši s 514 kr. Posamez-
no 1. Marjan Gril 208, 2. Matija
Potočnik 168 in 3. Robert
Šimenko 138.
Tekmovanje je odlično organi-
zirala mestna strelska zveza Ma-
ribor.
DrugI v Lendavi
Območno združenje slovenskih
častnikov Lendava je bilo v ne-
deljo na strelišču v Centibi orga-
nizator strelskega tekmovanja z
malokalibrsko serijsko pištolo -
drulov. Tekmovanje je bilo orga-
nizirano v spomin na znanega
strelca Rudija Leinerja. Nastopi-
lo je dvanajst ekip. Ekipno so
zmagali strelci SD Skorpio Mur-
ska Sobota z 253 kr., drugi so bili
strelci SD Ptuj /Slavko Ivanovič
92, Robert Šimenko 79 in Matija
Potočnik 76/s 247 kr. tretji SD
Coal - Petrišovci 238. Zlato me-
daljo za rezultat v ekipi je prejel
strelec Murske Sobote Balaško s
97 krogi od možnih 100, Ivano-
vič je bil z 92 drugi.
Drugi del tekmovanja je bil v
posamezni konkurenci in naj-
boljši so prijeli pokale za prve tri
uvrstitve ter nagrade. Posamez-
no si je pokal zmagovalca pribo-
ril Ptujčan Slavko Ivanovič z 92
kr., pokal za drugo mesto je pre-
jel dmgi Ptujčan, mladinec Ro-
bert Šimenko z 88. kr., tretji je
bil Milan Cofek iz Mursko Sobo-
te s 85, četrti Ptujčan Matija
Potočnik z istim številom kro-
gov; pokala za tretje mesto ga je
stalo manjše število desetk.
Pokrovitelj ptujskih strelcev je
bilo podjetje Star Ptuj.
Streliem Ptuja
pokal Lovrema
Strelska družina Gozdar iz
Lovrenca na Pohorju je organizi-
rala strelski turnir za pokal Lov-
renca. Strelci SD Ptuj Marjan
Gril, Matija Potočnik in Robi
Šimenko so zmagali in postavili
novi rekord za mlajše mladince s
1063 kr. Ptujčani so si priborili
vse tri kolajne. 1. Marjan Gril
359,2. Matija Potočnik 353 in
Robert Šimenko 351.
Sodil je Bojan Porok, repu-
bliški sodnik.
Pokrovitelj ptujskih strelcev je
bil Certus Ptuj.
PtujianI branijo
naslov
zmagovaha
v soboto in nedeljo bo v
Ljubljani državno prvenstvo za
pionirje in mlajše mladince v
streljanju z malokalibrskim
orožjem. Mlajši mladinci Ptuja
branijo naziv najboljše ekipe z
lanskoletnega	državnega
prvenstva in tudi naslov posa-
meznega zmagovalca. Lani je z
državnim rekordom zmagal Da-
vid Valič, ki letos nastopa kot
mladinec in je že državni prvak v
mladinski konkurenci.
Trener Jože Malek vodi šte-
vilčno ekipo mlajših mladincev.
Kdo bo novi državni prvak in
kakšen bo državni rekord? Ma-
lek je povedal: "Zmagal bo naj-
boljši, morda bo prvak Marjan
Gril ali Matija Potočnik ali Ro-
bert Šimenko, ekipni in posa-
mezni državni rekord bo iz-
boljšan".
Ptujsko strelstvo zastopajo
strelci SD Ptuj in SD Petovioav-
to Ptuj.
SI
ELEKTRONSKI PIKADO
Turnir "Priekiia open"
V soboto, 6. septembra, je v gostilni Vaupotič v Noršincih pri
Ljutomeru potekal turnir v elektronskem pikadu "Priekija
open". Udeležilo se ga je 30 tekmovalcev in 6 tekmovalk, ki so
prišli iz Prekmuija, Štajerske in okolice Ljubljane.
Med tekmovalci je prvo mesto
osvojil Aleksander Jamšek iz
Maribora, 2. mesto Hamzo Bega-
novič iz Ljubljane in 3. mesto
Marjan Novak iz Borovnice.
Med tekmovalkami je bila naj-
boljša Romana Čuček iz Ptuja
(letošnja državna prvakinja),
drugo mesto je osvojila Cvetka
Novak iz Borovnice, tretja je bila
Lidija Habjanič iz Ljutomera.
Poleg pokalov in priznanj so
najboljši dobili tudi denarne na-
grade, tekmovalci, uvrščeni do 9.
mesta, pa lepe praktične nagrade.
Organizator turnirja Miro Vau-
potič in podjetje Stolp, ki je za-
gotovilo L6wenova elektronska
pikada, sta prepričana, da bo tur-
nir kljub začetnemu manjšemu
številu tekmovalcev in tekmo-
valk, postal tradicionalen, saj je
ljubiteljev pikada predvsem v
prekmurski regiji vedno več.
Irena Kovačič
20 - ZA RAZVEDRIl/)
11. SEPTEMBER 1997 - TEDNIK
TEDNIK - 11. SEPTEMBER 1997
ZA KRATEK CAS-21
LUJZEK
Dober den vsoki den! Vrag pa
toki dober den, če nas je snoči, to
je blo v nedelo, sedmega septem-
bra, neurje s točo potuklo.
Grozdje in jabolka so precik na-
kluvane in bodo zdaj še gnilobo
na sebe potegnoli. Je pa nam na
našem Suhem bregi skoro čista
cesto vničlo. Sredi brega se je
potok nareda, kije odnoša šoder
in nam hujdo poškoduva tudi
štikl edine asfaltirane ceste.
Dugo strta že z Mico na sveti, pa
še nikol nesen čuja, da bi tak
nebo vrelo. Čulo se je glih tak,
kak da bi 20 helikopterov pri-
provlalo napad na zemljo.
Rečen vam, prova groza. Mica
je z marelo letela cote pobirat, ki
so se sišile na štriki med hišo in
brajdami, pa ji je ena debela
toča plotno na mareli preluknja-
la in ji vse fkuper z rok vtrgalo.
Na srečo toče neje dugo klestla,
je pa mela Čudne oblike, glih tak
kak da bi steklene treske z neba
letele. Na dvoriši sen najša
mrtvega vrabčeka, ki ga toča
vtrofila, domoče kure pa so se
pod karuzjak skrile. Tejko o toči
in neurji, ki sta drgoč pokozala
in dokozala, da je človik proti
naravo ena prova ničla.
Zaj pa še si kaj boj veselega
pogučimo. Z Mico sma bla na
ptujskem festivali domočih viž.
V petek in soboto zvečer sma tak
ploskala novim polkam in
valčkom, ke me še gnes roke bo-
lijo. Vroče pa je tudi bilo tak, ke
sen si robček trikrat ožmekna,
teklo pa mi je tudi doj po ritnem
žlebi in še med nogami poleg,
brez špricara, ki sen si ga v Peti-
ci kumer priborija v vq'ki gužvi.
Enkrat bla polka gor na valčki,
drugič ba valček gor na polki,
tak kak to tudi v živleji je.
Skoda je, da jaz nesen meja
vpliva, razen svojega glosa, na
komisijo občinstva ali pa na
strokovno komisijo, saj bi te re-
zultati malo drgačik zgledali.
Vsoki ma pač svoj glasbeni
žmah in se jez zato niti preveč
ne kesiram.
Tejko o neurji in festivali. Prvi
dogodek nas je razžalostija,
drugi pa razveselija. Tak je pač
na totem puklastem svet. Pa
srečno!
Vašpuklasti LUJZEK
Glasba je ena tistih stvari, ki jo lahko oce-
nimo ter jo uvrstimo glede na všečnost na
listo poslušanosti. Zanimivo je pri nekate-
rih pesmih to, da se takoj "primejo" in pos-
tanejo uspešnice, druge pa to postanejo z
veliko reklame ter s pomočjo medijske po-
zornosti.
Legendarni ELTON JOHN slovi tudi po
svojih fenomenalnih baladah in med naj-
lepše spadajo Your Song, Candle in the
Wind, Someone Saved my Life Tonight,
Daniel, Blue Eyes, Nikita, Sacrfice, Don't
let the Sun Go down on me, The One,
True Love, Can you Feel the Love to-
night, Circle of life, Blessed ... ELTON
ponovno sodeluje s tekstopiscem Bernie-
jem Taupinom in skupaj sta napisala še
eno čudovito klavirsko balado z naslovom
SOMETHING ABOUT THE WAY
YOU LOOK TONIGHT	ki
jo boste našli na prihajajoči jesenski
zgoščenki The Bi^icture!
Ameriška ročk skupina Bon Jovi si je pri-
voščila nekaj premora, vendar vodilni član
ter pevec te skupine JON BON JOVI
očitno ne vzdrži brez glasbe, saj je posnel
samostojni album Destination Anywhere.
Delavni JON je posebej v ZDA izdal zelo
poslušljivo ročk pesem JANIE DONT
TAKE YOUR LOVE	medtem
ko je v Evropi izdal pesem Queen of New
Orleans.
SARAH McLACHLAN je posnela izvr-
sten album Surfacing, ki je pred tremi ted-
ni bil celo na 4. mestu Billboardove lestvi-
ce najbolje prodajanih albumov v ZDA.
Nadarjena SARAH bo s-skladbo BUIL-
DING A MYSTERY (****) gotovo
osvojila ljubitelje pop/rock glasbe, saj gre
za zares kvalitetn^^^o.
Ali je MEREDITH BROOKS lahko Ala-
nis Morissette številka dve? Če upoštevam
samo prvo uspešnico Bitch, je odgovor da,
vendar če nekajkrat dobro poslušaš album
Blurring the Edges, je odgovor gotovo ne.
MEREDITH je potegnila pravilno pote-
zo, saj je z albuma Blurring the Edges sne-
la drugo najboljšo pesem I NEED
ki ima s^t besedilo.
Poseben svet glasbe pa predstavlja britan-
ska neodvisna ali indie ročk glasba in na
vrhuncu popularnosti so trenutno: RA-
DIOHEAD - Karma Police, SNEAKER
PIMPS - Post Modem Sleaze, TRAVIS -
Tied of the 90 's, MY LIFE STORY -
Dushess, OCEAN COLGUR SCENE -
Travellers Tune, THE WANNADIES -
You and me Song, THE SUNDAYS -
Summertime, DUBSTAR - Cathedral
Park, MONACO - Shine, DEL AMITRI -
Medicine...
Ameriški raper PUFF DADDY je pripra-
vil skupaj z Faith Evans ter skupino 112
največji hit leta 1997 do sedaj z naslovom
ril be Missing you. Gospod DADDY pa je
v ZDA že pripravil novi hit z naslovom
IT'S ALL ABOUT THE BENJAMINS
ta prihaja z zgoščenke No Way
Out.
DR. ALBAN je zaslovel s komadom Hello
Africa. Zobozdravnik dr. ALBAN pa po
diskotekah že promovira nov, prodoren
plesni komad	****).
Nemška zasedba NANA je od komada do
komada popularnejša in na poti navzgor
so nam ponudili že tri komade: Darkman,
Lonely in Let it Rain. NANA ostaja pri
razpoznavnem ritmu in rapu v komadu
HE'S COMIN (***), vendar posebej
preseneča vnešena novost iz klasične glas-
be.
Ameriški ženski trio Terry, Maxine in
Cindy ali EN VOGUE so v začetku poletja
izdale vroč album EV 3. Močna produkci-
ja in znani Babyface so triu EN VOGUE
pomagali v novi skladbi TOO GONE,
TOO LONG (***).
MARK MORRISON je s pomočjo pesmi
Return of the Mack postal svetovno znana
glasbena zvezda. Vendar vse okrog Marka
ni tako dobro, saj je fant že več kot pol leta
v zaporu zaradi mamil in izgredov. Mladi
MARK je v zaporu našel dovolj časa, da je
napisal nov črnogled komad WHO'S
THE MACK?	in posnel mini
album z naslovom 0nly God Can Judge
Me.
Barbie punčka je gotovo najpriljubljenejša
igrača na svetu, saj skoraj ni pučke, ki se v
svoji mladosti ni igrala s to plavolaso lepo-
tico. Danska ne slovi o znanih glasbeni-
kih, vendar bo skupina AQUA spremenila
stanje z odličnim plesnim komadom
BARBIE GIRL
KYLIE MINOGUE si je konec 80. in
začetka 90. zaslužila naziv kraljica "štanc"
glasbe, ko je prepevala pod producentst-
vom PWL. Čudovita KYLIE je za besedi-
la prosila člane skupine Manic Street
Preachers in skupaj so posneli presenetiji-
vo prodoren single SOME KIND OF
BLISS
David Breznik
c^Mladi dop^ki
ŽELIM SI, ZELIS SI...
-	želim si, da bi se to šolsko leto
spet hitro končalo.
-	V tem šolskem letu si želim obilo
uspeha v šoli in na drugih področjih.
-	Želim si, da bi bila v tem šolskem
letu čim uspešnejša, da bi osnovno
šolo končala s čim lepšim uspehom,
da bi mi uspelo priti na želeno šolo,
da bi se dobro razumela s svojimi
starši ... Najbolj pa si želim veliko
sreče v ljubezni.
-	V tem šolskem letu si želim
predvsem veliko sreče in znanja, zelo
lepo bi bilo, da bi imeli vsi učenci ve-
liko dobre volje za delo.
-	Želim zdravja za vso družino in
srečo za vse otroke sveta, da ne bi
trpeli lakote in da bi imeli streho nad
glavo. Želim, da bi vozniki pazili na
cesti, da bi bilo manj smrtnih žrtev.
-	Želim, da bi mi vsak dan sijalo
sonce.
-	Močno si želim, da bi v šolski
košarkarski ligi zmagali nekaj te-
kem.
' - Želim, da bi vsi ljudje imeli za-
poslitev in tople domove, saj je od
tega odvisen tudi naš uspeh.
-	Želim si tudi, da bi imeli odprto
srce in toplino do vsakogar.
-	V tem šolskem letu si želim veliko
petič. Vesel bi bil, da se tovarišica ne
bi razburjala ter nam dajala domače
naloge.
Učenci OŠ Videm
POTUJEMO V AFRIKO
Nekoč je živel visok konj. Visok je
bil do oblakov. Ime mu je bilo Veli-
kanček. Nekega dne smo se odpravili
do tistega konja. Vsi smo splezali na
njega. Konj je naredil tri korake in
že smo bili v Afriki. Tam smo se
spustili po repu navzdol. Ogledovali
smo si leve, žirafe in še druge živali.
Ko je minilo deset dni, je konj Veli-
kanček prišel spet po nas. Doma smo
skočili s konja, odprli padala in pris-
tali na tleh. Bili smo utrujeni. Takoj
smo zaspali. Sanjali smo o potovanju
v Afriko.
Nika Siebenreich, 3. a,
OŠ Ljudski vrt
22 - POSLOVNA SPOROČILA
IL SEPTEMBER 1997- TEDNIK
TEDNIK -11. SEPTEMBER 1997
OGLASI IN OBJAVE - 23
PTOJ / V NEDELJO PUSTOSILO NEURJE
Milijonska škoda
Minulo nedeljo, 7. septembra, nekaj po 18. uri se je nad
območjem Ptuja razbesnelo 20-minutno neurje z močnim
dežjem in točo, ki je bila ponekod velika kot oreh. Po po-
datkih regijskega centra za obveščanje je bilo najhuje se-
verno od Ptuja, na območju Mestnega Vrha, Krčevine,
Vurberka, Grajene, Grajenščaka, Drstelje in Podvincev. V
sosednjih občinah je neurje prizadelo predvsem pas okoM
Dupleka in spodnjega dela Slovenskih Goric ter del
občine Destrnik-Trnovska vas.
Voda iz "utrganega oblaka" je
izredno hitro zalila nekaj kleti
ter novi podvoz v Ptuju in
podvoz pod železniško progo na
Zagrebški cesti, zaradi česar je
bil promet preusmerjen prek ob-
vozov. Novi podvoz je bil za ves
promet zaprt do 19.15, podvoz
pod železniško progo na Zag-
rebški pa do 22. ure. V akciji so
sodelovali ptujski, hajdinski in
turniški gasilci, ki so črpali vodo
tudi iz zalitih kleti. Ker je neurje
poškodovalo tudi nekatere ceste,
so v akciji sodelovali tudi dela-
vci Cestnega podjetja in ptujske
komunale. Ugotovljeno je bilo,
da so odvodne črpalke v obeh
podvozih delovale normalno,
vzrok za zalitje podvoza pa so
izjemne količine padavin v krat-
kem času. Po neuradnih podat-
kih Hidrometeorološkega zavo-
da Slovenije je padlo v 30 minu-
tah 20 1 padavin na kvadratni
meter, v kritičnih 5 minutah pa
celo 7,4 1. V podvozu je nastala
škoda na treh zalitih vozilih in
zaradi stroškov intervencije.
Kot je po ogledu stanja na te-
renu naslednji dan povedal sve-
tovalec župana mestne občine
Ptuj Janez Mere in kot so v torek
zapisali tudi v izjavi županstva
za javnost, je voda v neurju zalila
tudi kleti in garaže v nekaterih
ulicah na območju Ptuja. Po po-
datkih Komunalnega podjetja
Ptuj kanalizacijsko omrežje ni
dimenzionirano za odvodnjvan-
je tolikšnih količin voda, kot je
bilo to v omenjenem neurju,
zato je prišlo do zapolnjenja ozi-
roma preplavljenja celotnega sis-
tema. Zaradi toče je bilo poško-
dovano tudi vozilo za avtobus-
nim postajališčem v Ptuju.
Posebej zaskrbljujoča je škoda
v kmetijstvu, ki je zajela več kot
70 ha intenzivnih jabolčnih na-
sadov in več kot 150 ha inten-
zivnih vinogradov, del škode pa
je tudi na 25 ha individualnih
vinogradov. Skupna škoda v
kmetijstvu je na osnovi prijav
ocenjena na okoli 220.000.000
tolarjev in še ni dokončna, saj
prijave še zbirajo. Najhuje, od
60- do ponekod tudi 100-odstot-
no, so prizadeti nasadi dozoreva-
jočih jablan, vinogradi na teh
območjih so uničeni od 40 do 60
odstotkov, medtem ko je na
poljščinah škoda bistveno
manjša.
Neurje je delno prizadelo tudi
del Ptujskega polja in Haloz,
precej škode je na cestni infra-
strukturi na območju spodnjega
dela Slovenskih goric in v mestu
Ptuj. Voda je odnašala gramoz,
bankine, ponekod pa tudi dele
asfalta.
M. Ozmec
Poplavljena Osojnikova cesta. Foto: S. Ribarič
PTUJ / ZAČETEK OBNOVE TRIMSKE STEZE V LJUDSKEM VRTU
Nared do prihodnje pomladi
V ureditvenem načrtu za Ljudski vrt najdemo celovito
rešitev za Ljudski vrt, ki poleg nekdanjih kvalitet
upošteva tudi sodobne potrebe mesta. Gre za območje,
veliko okrog pet hektarjev, ki ob Ljudskem vrtu zajema
še ribnik, varovalni gozd in zemljišče ob njem ter Švica-
rijo. Po programu treh krajevnih skupnosti bivše občine
Ptuj naj bi bilo revitalizirano za mestno parkovno-
rekreacijsko območje. To je bilo ob vseh razpravah, ki so
zadevale to območje, vedno posebej izpostavljeno, saj so
se v Ptuju že pet in več let pred gradnjo podvoza zavedali
posega v mestni park.
Začetnemu zagonu pri uredit-
vi Ljudskega vrta je sledilo
mrtvilo, ki traja že od postavitve
glasbenega paviljona v letu 1994.
Ta sicer žalostno propada, ker
tisti, ki naj bi ga uporabljali, žal
niso našli skupnega jezika. Toli-
ko razveseljiveje pa je, da name-
nu služijo vsaj igrišča. Nekateri
trdijo, da gre za najbolj zasedena
igrišča v Ptuju.
Zastoj pri uresničevanju ure-
ditvenega načrta za Ljudski vrt
je v glavnem posledica poman-
jkanja denarja oziroma dejstva,
da se je denar iz občinske blaga-
jne v zadnjih letih usmerjal za
druge programe, ki pomenijo
kvaliteto življenja, čeprav tudi
ureditev Ljudskega vrta sodi
mednje. Letos pa se je začelo
premikati, čeprav le pri trimski
stezi. Še dobro, da sta bili na
območju mestne četrti Ljudski
vrt letos postavljeni dve majski
drevesi, saj ju bodo poleg dveh
sušic, ki ju bodo dodali gozdarji,
po besedah predsednika sveta
Milana Ostrmana lahko s pri-
dom uporabili za izdelavo oro-
dij. Trimska steza je vse prej kot
v dobrem stanju. Celi sta ostali le
dve orodji, vse drugo je dotra-
jano, razbito, nekaj orodij pa je
bilo odnešenih. V teh dneh bo
četrt pridobila minimalno teh-
nično dokumentacijo za prigla-
sitev manjših gradbenih del,
soglasja so pričeli zbirati že me-
seca. Dela naj bi se začela v dese-
tih dneh. V tem trenutku obli-
kujejo ekipo, ki bo delala pri
uresničitvi projekta skozi javna
dela, izvajalec pa bo Športni za-
vod Ptuj. Dva delavca že imajo,
dva pa še iščejo. Materialne
stroške bodo pokrivali z denar-
jem oddelka za družbene de-
javnosti mestne občine Ptuj ozi-
roma projekta Ptuj - zdravo mes-
to.
Trasa trimske steze je dolga
okrog kilometer in pol. Na njej
je 14 točk za izvajanje različnih
aktivnosti. Čeprav bodo orodja v
glavnem postavljena že letos,
načrtujejo, da bo celotna uredi-
tev končana do pomladi leta
1998. Do takrat bo celotna trasa
opremljena s kažipoti in infor-
macijskimi tablami na posamez-
nih orodjih, čeprav v tem trenut-
ku še ni soglasja o tem, kakšne
naj bodo. Predvsem bodo morale
biti takšne, da ne bodo kazile na-
ravnega okolja.
Ob zdajšnjem urejanju
trimske steze se odpirajo vedno
nova vprašanja glede vloge
Ljudskega vrta kot rekreacijske-
ga območja Ptuja. Morda je sedaj
pravšnji čas, da se naredi inven-
tura dosedanjega uresničevanja
ureditvenega načrta tega
območja in hkrati nakažejo prio-
ritetne aktivnosti. V tem pa naj
se najde tudi prva vsebina za
uporabo glasbenega paviljona.
Nekateri pravijo, da je rešitev v
podelitvi koncesije.
MG
GLASBENI SEPTEMBER
97 • 11. SEPTEMBER: ob
19.30 dela Bacha in Pur-
cella v cerkvi sv. Jurija
na Ptuju, ob 19.30 dela
Telemanna, Bacha, Lec-
laira in Vivaldija v galeriji
Tivoli v Ljubljani; 12.
SEPTEMBER: ob 19.30
dela Brittna, Schuberta in
Villa Lobosa v mariborski
kazini, v kulturnem
domu v Slovenj Gradcu
dela Telemanna, Bacha,
Leclaira in Vivaldija in v
Marijini cerkvi na Svetih
Gorah dela Sheparda,
Gallusa in Tallisa; 13.
SEPTEMBER: Ob 19.30 v
viteški dvorani v Mari-
boru dela Telemanna,
Bacha, Leclaira in Vivaldi-
ja; 15. SEPTEMBER: ob
19.30 v mariborski kazi-
ni dela VVolfganga Ama-
deusa in Ludvika Mozarta,
v ptujski viteški dvorani
dela Brittna, Schuberta in
Villa Lobosa; 17. SEP-
TEMBER: ob 19.30 v ma-
riborski kazini dela
Janačka, Berga in Schu-
berta, v kulturnem
domu v Slovenj Gradcu
pa dela Brittna, Schuberta
in Villa Lobosa; 18. SEP-
TEMBER: ob 19.30 v gra-
du nad Podsredo dela
Janačka in Schuberta; 19.
SEPTEMBRA: ob 19.30 v
Narodnem domu v Ma-
riboru koncert poslastic in
presenečenj.
PTUJ • Danes bo ob 17.
uri v poročni dvorani
Mestne hiše premiera
kratkega filma Mostovi
Ptuja.
PTUJ • V petek, 12. sep-
tembra, bo ob 14. uri v
gostilni Lužhik odprta
razstava slik Rozine Šebe-
tič.
SLOVENSKA BISTRICA
• Zavod za kulturo in Zgo-
dovinsko društvo Slo-
venska Bistrica organizira-
ta v soboto, 13. septem-
bra, strokovno poučno
ekskurzijo na avstrijsko
Koroško pod naslovom Po
poteh stare Karantanije.
Udeleženci si bodo lahko
ogledali središče karan-
tenskih vojvod krnski grad,
cerkev pri Gospe Sveti na
Gosposvetskem polju, vo-
jvodski prestol, romarsko
cerkev v Krki ter Osoje in
Osojsko jezero. Ekskurzijo
bo vodil Ferdo Šerbelj,
kustos Narodne galerije v
Ljubljani.
PTUJ • V ponedeljek, 15.
septembra, bo ob 18. uri
na gradu odprta razstava
likovnih del Albina Luga-
riča ob umetnikovi se-
demdesetletnici.
PTUJ • V galeriji Drava so
na ogled karikature Aljane
Primožič.
PTUJ • V Miheličevi gale-
riji je na ogled razstava
Mostovi Ptuja.
KINO PTUJ • Ta teden Je
ob 18. uri na ogled film Pri-
jateljici, ob 20. uri pa Reli-
kvija. Naslednji teden
bodo ob 18. in 20.30 vrteli
film Izgubljeni svet - Jurski
park.
ZAL SPET CRN KONEC
TEDNA
Glede na število umrlih v pro-
metnih nesrečah na območju ce-
lotne države je bil minuli konec
tedna spet črn. Samo v nedeljo
je v štirih prometnih nesrečah
umrlo šest ljudi, ena od teh se je
zgodila tudi na našem območju.
Za posledicami prometnih nes-
reč v prejšnjih dneh pa so v pe-
tek in soboto umrli v bolnišnicah
štirje ljudje. Ugasnilo je torej de-
set življenj.
Vsaj za naše območje pa lah-
ko zapišemo, da je minuli teden
bilo manj takih dogodkov,
kakršni navadno polnijo našo
rubriko.
MOTORIST SE JE
SMRTNO PONESREČIL
v nedeljo, 7. septembra, okoli
16. ure se je 21-letni Drago Tra-
tenšek iz Slovenske Bistrice pel-
jal z motornim kolesom po regio-
nalni cesti od Spodnje Ložnice
proti Oplotnici. V ostrem nep-
reglednem ovinku je motorno
kolo zdrsnilo na levi bok in sku-
paj z voznikom drselo proti des-
nemu robu cestišča ter pristalo v
jarku. Hudo ranjenega motorista
so odpeljali v mariborsko bol-
nišnico, vendar je kmalu po pre-
vozu v bolnišnici umrl.
OSNOVNOŠOLEC HUDO
RANJEN
v pn/ih dneh novega šolskega
leta na našem območju ni bilo
prometnih nesreč, v katerih bi bili
udeleženi otroci na poti v šolo ali
iz šole. Tu ima svoj delež prav
gotovo preventivna dejavnost
policije, pa tudi skrb staršev in
učiteljev. Kljub temu pa se je v to-
rek, 2. septembra, ob 19.35 po-
nesrečil 8-letni A.B. iz Sobetin-
cev. Peljal se je s kolesom skozi
naselje Zagojiči, občina
Gorišnica. Med vožnjo po klancu
navzdol je zapeljal desno na do-
vozno pot, padel in se hudo ranil.
PREVAŽALA STA
ILEGALNE POTNIKE
Policisti v Lenartu so v četrtek,
4. septembra, v zgodnjih jutran-
jih urah ustavili taksista iz Murske
Sobote, ki je prevažal štiri
državljane ZRJ, za katere so ugo-
tovili, da so ilegalno prestopili
našo mejo. Pri prehodu naj bi jim
bil pomagal naš državljan, ki ima
domačijo blizu meje, potem pa
jim je pomagal, da jih je prevzel
taksist.
Prav tako v četrtek, 4. septem-
bra, okoli 7. ure so mariborski
policisti pri rednem delu hoteli
ustaviti Opel kadet, vendar je
voznik močno pritisnil na plin in
poskušal zbežati. V Razvanju so
iz tistega avtomobila izskočili trije
ljudje, za katere so ugotovili, da
so državljani ZRJ in so prišli v
našo državo ilegalno, namenjeni
pa naj bi bili v Italijo. Voznika opel
kadeta so policisti uro za tem pri-
jeli v Ptuju in ugotovili, da je slo-
venski državljan z območja
Murske Sobote.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Dragica Petek, Gajevcj
18, Gorišnica - Denisa; Dra-
gica Cvetko, Hlaponci 53,
Juršinci - Evehno; Lidija
Milošič, Ul. 5. prekom. 18,
Ptuj - Evo; Vesna Zlatnik,
Pušenci 13/a, Ormož - Tade-
jo; Nataša Mohorko, Koritno
25, Majšperk - dečka; Anita
Šalamun, Lešje 17, Majšperk
- Evo; Silva Konečnik, Mure-
tinci 59, Gorišnica - Kleme-
na; Klavdija Pahič, Studeni-
ce 12, Poljčane - Timoteja;
Marinka Debeljak, Paradiž
29, Cirkulane - deklico; Ma-
rija Berghaus, Sp. Sečovo 59,
Rog. Slatina - Patrika; Ivanka
Govedič, Pušenci 4, Ormož -
Anjo; Klementina Perko,
Greg. drev. 13, Ptuj - deklico;
Andreja Kogler, Destrnik 29,
Destrnik - Žana; Silva Pečuh,
Zagorci 79, Juršinci - Davida,
Mihaela Korpič, Prvenci 8/c,
Markovci - Aleksandro;
Avguština	Lupinski,
Čermožiše 90/a, Žetale -
Roka, Darja Majcenovič,
Dornava 141, Dornava - Kat-
jo; Vesna Horvat, Pobrežje
158, Videm - Saša.
POROKE: Ivan Šešerko in
Lidija Hrga, Dornava 116/c.
UMRLI SO: Katarina Le-
tonja, roj. Nemec, Dravski
Dvor, Ul. 8. februarja 51,
1921, t 15. avgusta 1997, An-
tonija Šprah, roj. Selinšek,
Ptuj, Rimska ploščad 2,
1917, t 29. avgusta 1997, Juli-
jana Grabrovec, roj. Vuzem,
Podlehnik 1920, t 30. av-
gusta 1997, Elizabeta Reber-
nik, roj. Irgolič, Krempljeva
ul.2, Ptuj^^ 1915, t 30. avgus-
ta 1997, Terezija Drevenšek,
roj. Vidovič, Sp. Hajdina
111/b, 1907, t 31. avgusta
1997, Terezija Arnuš, roj. De-
belak, Arbajterjeva ul. 2, Ptuj,
1921, t 1. septembra 1997,
Marija Dogša, roj. Zobovič,
Pavlovski vrh 25/a, 1928, t
2. septembra 1997, Ana Kac,
roj. Lešnik, Loka 34, 1933,
t 30. avgusta 1997, Terezija
Jakopanec, roj. Florjančič,
Prerad 36, * 1924, t 2. sep-
tembra 1997, Martin Filipič,
Žerovinci 70, 1918, t 3.
septembra 1997, Milica Her-
gula, Sodinci 10, 1951, t 2.
septembra 1997, Terezija
Adam, roj. Drevenšek, Sto-
perce 13/c, 1926, t 4. sep-
tembra 1997.