Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane rnesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 750 Din, sa inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova S)oba Cena 1 Din ftedakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi »e sprcjemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. —. Prcdpisi glede proitora in dnčva objave oglasov se uvažujejo le po moinosti. Štev. 24. Celje, ponedeljek 26. marca 1934. Leto XVI. Naši hmeljarji so zborovali CELJE, 2G. marca. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu je imelo včeraj dopoldne v Koblekovi dvorani v Žalcu 54. občni zbor ob lepi udeležbi hmeljarjev. Občni zbor je vodil društveni pred- sednik žalski župan g. Lorber, ki je ob otvoHtvi prisrčno pozdravil gg. uarodnega poslanca Ivana Prekor- ška, sreskega načelnika dr. Vidmar- ja, sreskega kmetijskega referenta Werniga, zastopnika tiska in zbrane hmeljarje. Zastopanih je bilo vseli 14 podružnic po 01 delegatih, poleg teh pa se je občnega zbora udeležilo tudi mnogo članov. Letno poročilo in računski zaklju- ček je podal dolgoletni agilni dru- štveni poslovodja g. A. Petriček. Društvo ima 14 podružnic z 945 člani, posameznih članov pa je še 42, skup- no torej 987. Društvo je priredilo la- ni 6. avgusta običajni »tabor hme- ljarjev« v Žalcu in razdelilo 9G54 !e- gitimacij hmeljskim obiralcem za po- lovično vožnjo. Društvo je lani pro- silo podružnicc, da bi v seziji v pre- sledkih po 2 do 3 tedne pošiljali dru- štvu poročila o stanju hmeljskih na- sadov. Lani je izdalo 18 poročil stro- kovnim organizacijam in časopisom v Jugoslaviji in inozemstvu ter ob- veščalo naše hmeJjarje o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu s pomočjo časopisja in na »taboru hmeljarjev«. lz Žatca je prejelo 41 brzojavnih tržnih poročil. Splošno obiranje hmelja se je lani pričelo 21. avgusta. Hmelj je bil prvovrstne ka- kovosli. Lanski pridelek se ceni na približno 11.000 metrskih stotov. Za- četno hmeljske cene so znašale 60 Din in so se do konca avgusta dvig- nile na 90, 95 in celo 100 Din kg, po- tem pa so zaeele cene padati in so končno padle na 50 Din. Povprečna cena, po kateri je bil lani hmelj pro- dan, je znašala 70 Din, tako da je znašal lanski hmeljski izkupiček okrog 70 milijonov dinarjev. Po za- slugi gg. ministra dr. Kramerja in poslanca Prekorška je prejelo Hme- ljarsko društvo lani od Priv. agrar- ne banke kredit v znesku 700.000 Din za plačilo stroškov za obiranje in sušenje hmelja. Po zaslugi gg. mi- nistra dr. Kramerja in poslanca Pre- korška je tudi Narodna banka dovo- lila uporabo 50% vezanih dinarjev za nakup hmelja, oba gg. sta tudi iz- poslovala določitev uverenj po VLsa- kokratnih hmeljskih cenah in polo- vičuo vožnjo za hmeljske obiralce. Društvo je dajalo Zavodu za pospeše- vanje zunanjc trgovin» vse podatke za pospeševanje 'imelja»vstvM. Pri mi- nMrstvu financ je /aprosilo. da bi se ck>ekucije pri hmeljar.ih odložiie do jeseni, bansko upravo je prosilo za jnmoč pri pospeSovanju hmcljar- stva in poslalo elanom okrožnico glc- de razveljavijeiija predproriajnib. po- godb. List »Slovenski hmeljar« je sa- mo glasilo bivšega sreskega kmetij- skega reserenta in ga izdaja konzor- cij, ki odboru druStva ni dal nika- kega obračuna. Glasilo Hmeljarskega društva pa je samo »Hmeljarski vest- nik«. Hmeljarni v Žalcu je bila izie- čena zahvala, da je lani izdala re- klamni zemljevid oznamovalnega hmeljskega okoliSa. Letni račun, ki izkazuje 9.587.55 Din dohodkov, 9556.10 Din izdatkov in saldo v znesku 31.45 Din, je bil na predlog pregledovalca računov g. M. Jošta odobren. Za pregledovalca ra- čunov sta bila nato izvoljena zopet gg. Jošt in Razboršek. O novih pravilih, ki jih je predložila društvena uprava, se je razvila ži- vahna debata, v katero so posegli gg. Pikl, Marine, Marovt, Kuder, Steblovnik, Šuštersič in ki je bila del no politično pobarvana. Poslanec g. Prekoršek je obsojal, da se na obč- ni zbor take eminentne strokovne or- ganizaeije zanašajo politiCni spori in da se hoeejo na njem delati nezaklju- čeni politični računi. Omenil je, da se je v nekaterih hmeljarskih po- družnicah lani in letos vodila ogab- na podtalna politična borba, ki jo je treba izključiti iz hmeljarskih po- diružnic. Nova pravila oivajajo na- mesto dosedanjih podružnic pover- jeništva. Dobro organizirano central- no društvo s poverjeništvi bo naj- večje jamstvo za dober razvoj hme- lj arstva in za dosego začrtanih ci- ljev. Pri glasovanju so bila nova dru- štvena pravila sprejeta z 41 proti 19 glasovom. Po novih pravilih se dm- štvo imenuje Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu. Njegov se- dež je v Žalcu, njegov delokrog pa obsega dravsko banovino. Glavni od- za 3 letau Glavni odbo|r dolofia za vsako občino po onega ali več pover- jenikov zaradi pobiranja Clanarine in razglašanja društvenih vesti, zlasti t.ržnih poročil v času hmeljske sezi- je, ki jih morajo razglašati poverje- niki ' vsem članom. Glavni odbor nadzoruje delovanje ožjega odbora. V ožji odbor se lahko volijo le ose- be, ki stanujejo v nepos:redni*bliži- ni sedeža društva. Braslovška podružnica je predla- gala, da bi pristojno ininistrstvo iz- dalo narodbo, s katero bi se odslej prepovedala saditev novih hmeljskih nasadov v Jugoslaviji in dovolila sa- ditev novih nasadov le, če hmeljarji opustijo isto nmožino starega hme- lja. Glavni odbor bo še preštudiral ta umestni predlog in ga potem pred- ložil izrednemu občnemu zboru. Občni zbor je odobril izdajanje »Hmeljarskega vestnika« kot glasila Hmeljarskega društva. Glede na izjavo g. Mahneta iz Tr- novelj, da je treba zatreti vse nere- elne hmeljske prekupčcvalce, je g. poslanec Prekoršok pojasnil, da je treba dati oblastvom stvarno podla- go />a zatiranje nereelnih prekupče- valcev. Letno elanariuo za leto 1935. bo določil izredni obCni zbor, čim bodo nova pravila potrjena. Podpredsednik g. Lorber je zaklju- čil občni zbor z zahvalo gg. poslancu Prekoršku, sreskemu načelniku dr. Vidmarju, sreskemu kmetijskemu i'eferentu Wernigu in vsem ostalim udeležencem. FR. WERNIG: Kmetijski odbori in njih smoter Opažati je, da se mnogo kmetoval- cev in kmetijskih odborov v posa- meznih občinah, čeprav so te prejele vsa zadevna navodila in proračun, äe ne zaveda smotra občinskega in sreskega kmetijskega sklada. Še ved- no j)rihajajo posamezniki z osebnimi ali osebnimi predlogi in prošnjami za dodelitev cementa po polovični ceni za napravo gnojišč, za prispevek pri nakupu umetnih gnojil, za podporo pri nakupu arborina itrt. Kakor je naravno zelo važno in skrajni čas, da uredimo vsepovsod gnojišča in gnojniCne jame, da upo- rabimo po potrebi tudi umetna gno- jila, da uporabljamo sejalne stroje in škropimo sadno drevje, tako je brez dvoma jasno, že vsepovsod zna- no in na podlagi posameznih vzor- nlh naprav po vaseh izpričano, da se vse navedene gospodarske izboljšave izplačajo. Ceprav je kriza in poinanj- kanje denarja, vendar ne more biti v prvi vrsti naloga kmetijskih odbo- rov, občinskih kakor tudi sreskih, da dajojo podpore, občinska sredstva posameznim prosilcem, čestokrat ce- lo imovitejšim kmetovalcem za iz- boljšave, glede katerih dandanes že vse podeželje ve, da se izplačajo in da so na mestu. Napravo gnojničnih jam n. pr. pod- pira z dodelitvijo cementa po polo- vični ceni kr. banska uprava vsako leto in kdor nima sredstev za nakup cementa po znižani ceni, si bo uredil gnojišče začasno na priprostejši na- čin z iloAico, kamnom in lesom. Ko pa bo prišel do sredstev, si bo uredil tudi moderno, betonirano gnojišče. Pri vsej stvari ne gre za zunanjost in obliko, ampak za nčinkovitost in nspeh. Tudi o uspešnosti škropljenja sadne- ga drevja smo vsi prepričani. Ako to- rej skropimo, inoramo računati s tern, da nam bo večji in boljši pri- delck sadja poplačal škropljenjo. Za- devno, po kmetijskih odborih izvrše- no dodeljevanje podpor, katerih. so deležni le posamezniki, v splosnem torej ni na mestu. Naloga kmetijskih odborov je predvsem, da povzdigne- jo kmetijstvo s poukom, z uvedbo rentabilnejših načijiov kmetovanja, upoštevajoc vsakokratno gospodar- ske prilike, z uvedbo akcij, od kate- rih ima korist vse podeželje (izmc- njava semenja, nabava in vzdrževa- nje bikov, mrjascev in druge plemen- ske živine, prirejanje kmetijskih raz- stav, podpiranjc selekcije kulturnih rastlin, selekcije hmelja, krompirja in žita, pridelovanje krme itd.) Posebno važno je dandanes spričo zmanjšane dobičkanosnosti govedo- reje in zmanjšanega zanimanja za to panogo, da se omogoči z vzdrževalni- mi prispevki reja dobrih, starejših plemenjakov. Zaradi nizkih in nego- tovih skočnin pač marsikateri »do- brotnik« rculi bika le tako dolgo, dok- ler mu prirastek na živi teži še ko- likortoliko poplača rejo. Ko bi mora- la biti žival najbolj nsposobljena za plemenjenje, pa gre vsled nerenta- bilnosti reje k mesarju. Vzdrževanj« in rejo teh plemenskih živali, od ka- terih ima korist vsa vas ali občina, je treba s prispevki občinskih in sreskih kmetijskih odborov na vsak način in v prvi vrsti podpreti. Povdariti je torej treba šc enkrat, da je glede na zmanjšana sredstva, ki so v splošnem na razpolago in glede na vsled krize potrebno pre- usmeritev naaega kmetijstva pred- vsem važno, da občinski in sreski kmetijski odbori s prispevki podpre- jo gospodarske zasnove, ki so v ko- rist vsega kmečkega podeželja, vse vasi ali občine. To se mi zdi potrebno pojasniti, da posamezniki, ki so so na podlagi stare prakse nadejali direktnih pod- por kmetijskih odborov, ne bodo raz- očarani. Vsekako imajo tudi kmetij- ski odbori vzvišeni eil j koristiti splošnost in splošnemu kmetijskemu napredkn. Občni zbor hišnih posestnikov v Celju V torek, dne 20. t. m. se je vršil, kakor smo že nakratko poročali, v hotelu »Pošta« v Celju redni letni občni zbor društva hišnih posestni- kov za Celje in okolico. Predsednik g. Karol Gregorič je pozdravil vse navzoCe člane in g. Freliha iz Ljubljano ter poročal o društvenem delovanju, v preieklem letu. Med drugim je omenil, da je društvo vložilo prošnje na merodaj- na mesta, da bi se ocenila vrednost lastnih stanovanj in lokalov v isti višini, kakor do leta 1929. in da bi I se zopet dovolil 2% odtegljaj od brut- to najemnine- za razsvetljavo stop nie in hodnikov. Dalje je omenil, da bi bilo najbolje, če bi mestna občina na- jela za kritje prispevka za regulaeijo Savinje posojilo v iznosu 3,500.000 Din, vraCljivo v 30 letih, ki naj bi se vknjižilo na mestno imovino na prvo mesto in prejšnje posojilo pri Mestni hranilnici na drugo mesto. Na ta način bi ne bili obremenjeni samo seclanji davkoplačevalci, temveč bi tudi njih potomei, ki bodo imeli go- tovo večjo korist od regulacije, ne- kaj prispevali. Za delno kritje teh stroSkov naj bi mestna obeina pobi- rala primerno pristojbino tudi od splavarjev, katerim bo z regulaeijo splavarstvo zelo olajšano. Glede na nedavni poziv za naptravo snežnih prestreznikov je predsednik ugoto- vil, da bi ti stavbam le škodovali. Sneg bi zlasti s strmih streh pove- čini zdrknil preko prestreznika, osta- li pa bi se nakupieil za prestrezni- kom in zmrznil. Ob nastopu toplej- šega vremena bi se ta sneg začel ta- liti najprej na zadnjem (tanjšem) de- lu, ostala debelejša plast pa bi ovi- rala odtok vode v žlebove. Posledica tega bi bil odtok vode skozi špranje med opekami na podstrešne prosto- re, ki bi pa zgradbi lahko napravil veliko škodo. Razen tega pa je tudi naprava prestreznikov zelo draga; meter stane 50 do 60 Din in je to tež- ka obremenitev za mnoge hišne po- sestnike, ki danes koinaj plačujejo davke in druge dajatve. Glede nameravane premestitve pro- stora za pranje- in sušenje perila ob Savinji so vsi navzoči zborovalci iz- razili željo, naj ostane dosedanji pros tor za nadalje za to svrho. Poročila tajnika in blagajnika ter revizorjev so bila soglasno odobrena. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: Predsednik Karol Gregorič, pod- predsednik Ivo Gams, tajnik in bla- gajnik Viljem Krischka, odborniki Stefan Borlak, Anton Fazarinc, Kon- rad Gologranc, Bogomir Gradt, Karol Loibner, Rudolf Stermecki, namest- niki DoboviCnik, Košir, LeCnik in Mastnak, rcvizorja Ranzinger in Schmidichen. Končno je obširno poročal o delo- vanju pokrajinske zvezo v Ljubljani njen predsednik g. Frelih, ki je da- jal tudi važna pojasnila o raznih davkih in drugih stanovskih zade- vah. Važnost nove ceste Frankolovo-Socka-Dobrna Prebivalci Frankolovega, Nove cer- kve in Dobrne se že dolgo vrsto let. zanimajo za gradnjo ceste Frankolo- vo—Socka—Dobrna, Bilo je že več I zadevnih komisijskih ogledov in to 1. 1928. pa biväem mariborskem ob- lastnem odboru, 1. 1931. po banski upravi, sreskem cestnem odboru in zainteresiranih občinah. Pri tej pri- liki je bila ugotovljena poti-eba grad- tije te ceste ter je bilo tudi sklenjeno, da se bo gradila banovinska cesta I. r-eda in da bo to iipoštevano v bano- vinskem proračunu za 1. 1932/33. Za- radi gospodarske krize pa ni prišlo do tega. Interesenti so uvideli, da v teh tež- kih gospodarskih časih ne bo mogo- čc zgraditi banovinske ceste I. reda, ker so stroški za to cesto proraču- Stran 2. »Nova Doba« 26. III. 1934. Štev. 24. KJERKOLI BOD' M POVSOD ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET S A M O nani na 2!4 milijona dinarjev. Zato so sedaj zaprosili oblast, da bi se za- enkrat zgradila lo občinska eesta I. reda, ker bi bili v tern primeru stroš- ki znatno manjši. Občinska cesta bi kmetom služila prav tako kakor ba- novinska cesta tor bi bila važna tudi za povzdigo tujskega prorneta v zdra- vilišču Dobrni in na Lindeku. Posestniki iz okolice Vrbe, Čresko- ve, Trnovelj, Selc, Lipe, Zabukovja, Dola in Straže so v zimskem času brez cestne zveze in ne morejo nika- mor z vozovi, jeaeni pa zaradi slabe prometne zveze ne morejo s svojimi pridelki pravočasno na trg, vslod Ce- sar so zažli še v večjo gospodarsko stisko. Omenimo naj še, da je za ča- sa Tattenbacha vodila tukaj glavna cestna zveza Konjice—Dobrna. BivŠi štajerski deželni zbor je že pred voj- no razmotrivai o gradnji te ceste. S to cesto bi se razbremenil promet na itak že preobremenjeni ccsti Vojnik- Dobrria, ki edina vodi v zdravilišče Dobmo. V primeru elementarne ne- zgode na cesti od Korenove gostilne do Dobrne bi bilo zdravilišče brez cestne zveze. S cesto Frankolovo— Dobrna pa bi dobilo zdravilišče novo zvezo. Upamo, da bodo pristojni činitelji uvideli potrebo gradnje te ceste in pričeli čim prej z delom. DOMAČE VESTI OGLASE ZA VELIKONOČNO ŠTE- VILKO »NOVE DOBE« sprejemamo samo do petka 30. t. m. do 10. dopol- dne. d Senat je v petok z 02 proti 6 gla- sovom v načelu odobril državni pro- ratun za 1. 1934/35. V soboto se je pri- čela podrobna proračunska razprava in je senat prvi dan v podrobnostih odobril proračune vrhovne državne uprave, pokojnin in invalidnin, re- zervnih kreditov in državnih dolgov ter proračune finančnega, pravosod- nega in prosvetnega ministrstva, v nedeljo pa proračune notranjega, vojnega, socialnega in prometnega ministrstva. Razprava bo trajala do torka in bo najbrž že v torek zvečer zaključno gJasovanje o proračunu. (I Izprememba v vodstvu Pokojnin- skega zavoda. Upravni odbor Pokoj- ninskega zavoda v Ljubljani je na svoji seji 23. t. m. upokojil zavodove- ga direktorja g. dr. Antona Sagadina na njegovo lastno prošnjo iz zdrav- stvenih razlogov. Z vodstvom direk- torskih poslov je bil poverjen poddi- rektor g. dr. Janko Vrančič. d Dunajska vremenska napoved zä torek 27. marca: Severne Alpe: Iz- prenienljiva oblačnost, še nikakih bistvenih padavin, ternperatura bo le malo izpremenjena. Južne Alpe: Po- večini jasno in toplo. Celje in okolica <¦ Zaključno predavanje na Ljud- skem vseučilišdn. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici deške mešeanske Sole glavni urednik »VeCernika« pi- satelj g. Radivoj Rehar iz Maribora o nemškem narodnem soclalizmu in njegovein pomena za Evropo. 8 tern zanimiviin predavanjem bo Ljudsko vseučiliSče zaključilo letoänja preda- vanja. (- Celjska podružnica Društva ju- gosl. obrtnikov je imela redni obCni zbor 18. t. m. dopoldno v mali dvo- rani NarodÄAga doma. Predsednik g. Holobar je pozdravil vse udeležen- ce, zlasfi pa odposlanca centralnega društva v Ljubljani g. Moreta in za- stopnika politične oblasti, ter nato orisal namen Društva jugosl. obrtni- kov. Poročila tajnika, blagajnika in računskih pregledovalcev so pokaza- la, da je društvo doseglo lani lepe moraine in tudi finančne uspehe. Po- družnična pravila so ostala z malen- kostno izpremembo glede imovino podružnice neizpremenjena. Nato je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom g. Holobarjem. Gosp. Kovač je izrazil željo, da bi člani v bodoče bolj redno plačevali članari- no. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki je bila poslana na pristojna mesta. Gosp. More je omenil, da bo na Šmar- ni gori obrtniški tabor, predsednik pa je pozval člane, naj se udeleže te- ga tabora v čim večjem številu. Pred- sednik g. Holobar jo zakljuCil občni zbor s pozivom, naj se novo izvoljeni odborniki lotijo z vso vnemo dela za procvit in izboljšanje položaja obrt- niškega stanu. c Trgovsko društvo v Celju je ime- lo 21. marca svoj redni občni zbor ob pičli udeležbi članov. Iz poročila posnemamo, da je bilo v društvu včlanjeiiih ob koncu lanskega leta 5 ustanovnih, 39 rednih članov iz vrst trgovcev in 9 članov iz vrst trgovskih nameščencev, tako da je skupno šte- vilo članov znašalo 53. Premoženje znaša 63.487.55 Din in je naloženo v hrariilnih kujižicah. Napram 1. 1932. se je zmanjšalo za 1.001.G0 Din. Dru- štvo ima šo posebno gotovino v znes- ku 1.047.91 Din za prirejanje učnih tečajev, ki jih pa ni moglo izvršiti, ker je bilo za to premalo zaniinanja pri trgovskih nameščencih. Društvo se je v prvi vrsti koncentriralo na po- deljevanje podpor brezposelnim in podpore potrebnim trgovskim nameš- čencem. Sklonjeno je bilo, da se le- tos priredi kako umestno predavanje o tekstilni stroki ali blagoznanstvu in tudi podpre prireditveni odbor za aranžiranje izložb. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsed- nikom g. Fazarincem. Ugodno so bile rešene tudi vse doslej vložene prošnje za podporo. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v to- rek 3. aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pri- tličj«», levo. c Stavbna zadruga drž. uslažbencev v Celju ima drevi ob osmih v restav- racijskih prostorih Narodnega doma svoj 22. redni občni zbor. Clanstvo je vabljeno k obilni udeležbi. c Iz CPD. Drevi ima vajo ženski zbor, jutri rnoški zbor, v sredo pa mešani zbor. Vsi in točno! — Pevo- vodja. c Nekaj tisočakov lahko dobi, kdor kupi tab]ieo za sokolsko tombolo v Celju 6. maja 1934. c Pri vasovanjn ga je ustrelil. V noči na nodeljo 25. t. m. je šel posest- nikov sin Bonaventura Zajc v St. Ruj>ertu nad Laškim vasovat k neke- mu dekletu. Ko ga je sosed opazil, je pograbil puško in ustrelil Zajca v prsa in glavo. Fant se je takoj zgru- dil nezavesten. Prepeljali so ga v coljsko bolnišnico, kjer je v nedeljo ob 23. podlegel težkim poškodbam. c žetev smrti. V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 48-letna posestni- kova žena Elizabeta HerČkova iz Škofijo pri Pristavi in (53-1 etni občin- ski revež Peter Korošec iz konjiške okolice, v ponedeljek pa 76-letni ob- Cinski revež Anton Uržič iz Kapel pri Dobovi. N. p. v m.! c Opozarjamo vse trgovske, obrt- niške in indnstrijske kroge, da si dajo lahko še nadalje tiskati račune za svoje potrebe v tiskarnah kakor doslej, edino s to sprernembo, da mo- rajo biti računi vezani v blokih in jih mora stranka pred uporabo pred- loiiti davčni upravi v kolkovanje. c Mestno parno in kadno kopališ- če bo na veliki četrtek vos dan od- prto. Z^V P0MLfiAD Zakaj T1VAR OBLEKE? Zato ken so fepe in dobre in cenene Izdelujcmo obleke za vso družino Prosfmo Vas, da se o tern pršpričate w nafllh prodajalnah ^^MmM mam rmti MF-i -y j* OBLEKE c Velikonočni izleti na Jadran. »Putnik« v Zagrebu prircdi od 31. t. m. do 3. aprila dva velikonočna iz- leta na Jadran. Prvo potovanje obse- ga progo Sušak—Omišalj—Malinska- Krk—Rab—Loparski zaliv—Baško in Vrbnik ter Crikvenico—Sušak—Za- greb. Drugo potovanje obsega poset Sušaka in Crikvenice. Cena za prvo vožnjo znaša iz Zagreba in nazaj, vštevši prehrano, prenočnino, napit- nino in j)ristojbine 245 Din, za drugo pa 229 Din. Odhod vlaka iz Zagreba 31. t. m. ob 23.30, povratck v Zagreb 3. aprila ob 2.15. Hitite s prijavami, ker imajo oni, ki se poprej prijavijo, prednost v vlaku in hotelu. Prospek- te in prijave do 27. t. m. v Tujsko- prometni pisarni (»Putnik«) v Celju poleg kolodvora. c Biivski in frizerski saloni bodo na veliko nedeljo 1. aprila ves dan zaprti, na veliki ponedeljek pa bodo odprti od pol 8. do 11. dopoldne. c Podporno društvo železniških de- lavcev in uslužbencev v Maribora, bo imelo občni zbor v sredo 28. t. m. ob 16.30 v Godbenem domu v Gaberju pri Celju. c Svinjski sejmi v Celju. Ker se je zima nehala, so se začeli kakor vsa- ko leto tudi letos vsako sredo in so- boto svinjski sejmi v večjem obsegu. V soboto so prepeljali na 51 vozovih 229 prašičev razne starosti in veli- kosti. Prodanih je bilo komaj 55 ko- madov, ker ni bilo kupcev. Cene so bilo sledeče: Prašički v starosti 7 do 8 tednov 125—140 Din, 2 do 3 mese- co 250—330 Din, 4 do 5 mesecev 500 do 600 Din, 6 do 7 mesecev 600— 700 Din, 8 do 10 mesecev 700—800 Din, 1 leto 850—900 Din. Kupovalci praši- čev se opozarjajo na svinjske sejme v Celju, kjer se jim nudi prilika, da si nabavijo svinje najboljše pasme iz šmarskega sreza. c Dijaški kuhinji v Celju je daro- vala ga. Marjia Klešnikova, vdova po l>rofesorju v Mariboru, 100 Din v po- Castitev 80-letnice g. prof. Josipa Ko- žuha. c Namesto venca na grob g. Fr. Tr- dine, inestnega računskega ravnate- lja v p. v Ljubljani, je poklonila ga. Roza Knczova na Bregu pri Celju 50 Din Dijaški kuhinji v Celju. c Karbopaket razpečava tvrdka Franjo Kalan, Celje, Levstikova ul. c Velikonodne razglednice, pisalni pribor, nalivna peresa, vse vrste pa- pirja priporoCa Karl Gorlčar vdv., Celje, knjigarna in veletrgovina tj papirjem. c Kino Union. Ponedeljek 26. mar- ca: »Tihi Don«. Originalen ruski zvočni velefilm po romanu D. Šolo- hova. V glavnih ulogah Clana Hudo- žestvenega teatra E. Cesarskaja in Abrihosov. Dve zvočni predigii. — Torek 27., sreda 28. in Cetrtek 29. marca: »Prebnjene strasti«. (»Prva ljubezen«.) Izredno lop zvočni film z godbo in petjeni. V glavnih ulogah Karin Hardt in Teodor Loos. Glasba: Anton Rebner. Zvočna predigra. — Na veliki petek kino zapit. — Prihod- nji spored: Velefilm »Pesem sveta« s slovitim tenoristom Jos. Schmidom Sport Nedeljski nogomet v Celju Na igrišču SK Celja, na Glaziji so bile odigrane včeraj tri nogometne tekme. Dopoldne se je odigrala tre- ning tekma med SK Celjem in vo- jaškim teamom 39. pp., popoldne pa najprej tekma med rezervama SK Celja in SK Atletikov, nato pa pr- venstvena tekma med SK Olimpom in SK Atletiki. SK Celje : vojaški team 39. p- p. 2 : 2 (2 :2) V dopoldanski trening tekmi smo po dolgem presledku zopet videli celjski vojaški team, ki je naŠel v SK Celju skoro povsem enakovred- nega nasprotnika. Moštvo ima nekaj dobrih poedincev, ni pa bilo poveza- nosti, Cemcr je pač krivo to, da mo- štvo povečini le počiva. Obe moštvi sta podali razmeroma zadovoljivo kombinacijsko igro, ki je bila v prvi polovici odprta, v drugi pa so Celja- ni nekoliko prevladovali. Vojaki so prišli z dvema zaporednima goloma v vodstvo z 2 : 0, nato pa je uspelo Celjanom izenačiti. Rezultat pi*vega polčasa pa je ostal rezultat tekme. Celjani kljub premoči v drugern pol- času niso znali izkoristiti nobene pri- like, žoga je vedno zgrešila. Tekmo je sodil g. Svetek. Gledalcev okrog 300. Š-tev, 24. »Nova Doba« 26. III. 1934. Strmn 3 DUMPING moderna, trpežna, čisto volnena tkanina za damske obleke v 25 barvah, meter po Din 29 — SAMOPRODAJA v trsovini Miloš Pšeničnik, C e I j e SK Olimp : SK Atletik 6 : 2 (2 : 0) S včerajšnjo tekmo med SK Oliin- pom in SK Atletiki jo bila otvorjena pomladanska prvenstvena sozona v drugem razredu celjskega okrožnega odbora. Tekma je bila za oba kluba velike važnosti in skoroda je že od- loCila. letošnjega prvaka. Zato ni ču- da, da je vladalo za tekmo veliko za- nimanje. Na Glaziji se je zbralo okoli 600 gledalcev, ki so po igri in števi- lu golov prišli na svoj račun. Olim- povci so tekrao zasluženo odločilj v svojo korist, visoki rezultat pa kaže, da je moral bili napad sijajno razpo- ložen. Od mnogih šans jib je znal re- alizirati še&t in izvojevati klubu zma- go, ki je menda prva tako izdatna v prvenstvcnem boju nad Atletiki. Igra je potekla vseskozi v tipičnem prvenstvenein boju in ostrem tempu. Olimpu, ki je dosegel prvi vodstvo, so skušali priti Atletiki do živega. za- vedajoč se važnosti tekme, pa ni ho- tela zlepa kloniti nobena stran. Atletiki so doživeli včeraj precejš- njo nesrečo. Prvenstvo jim je za lo- tos, če nß pride vines äe kako prese- neeenje, skoro sigurno splavalo po vodi. Moštvo včerajšnji nalogi ni bi- 10 kos. Mlade moči, kakor so pokaza- le v predtekmi, za resnejši prven- stveni boj še niso dorasle, s starimi pa gre že proti kraju. Moštvo je sicer nudilo nasprotniku oster, veasib še preo.ster odpor, vendar pa je težjivn nalogam že precej »odraslo«. Olimp je odigral vferaj menda eno svojib najboljših tekoni. Z velikim elanom in voljo do zmage so šli fant- je v boj, ki ni bil lahek, in ga zaslu- ženo üdiocili v svojo korist. Vse li- nije so razmeroma dobro funkcijoni- ra'e, büe so med seboj dobro poveza- ne in hitre v dejanju. Moštvo se je za momente sicer äe udajalo raznim siabosürn, vendar pa je v celoti igra Olimpa zadovoljila. Predvedel je do- bi-c koinbiiuicijsko igro in bil tehnič- no mnogo boljši od nasprotnika. V večji aJi manjši premoči pa je bil skoro V!?o igro. Prifetek so izžrebali Atletiki, pro- drii na nasprotnikovo polovico, ali žoga se je takoj vrnila na drngo stran. Olimp je napadal in po lepi kombinaciji je v drugi minuti obse- dela Cater jeva wol ley žoga v iia- jsprotnikovi mreži. Nato so igra i At- ietiki na i/.ejiačenje. Igra je postaiala vsflnlj živahna, obe strani sta, vioži- 11 v igro vse svoje sile. Kot jaCji na- sprotnik pa se je kmalu pokazal Olimp in po lahni premoči se je v 14. minuti že drugi č stresla nasprotni- kova mreža. Rezultat je ostal do kon- ca polčasa neizpremenjen. V drugem polčasu je bila igra skra- ja odprta, nato pa je prevzel glavno besedo Olimp in v 5. minuti je Cater, zopet z wolley strelom, poslal tretjo žogo med drogove. Za Atletike je po- stajala situacija vse bolj neugodna, vendar pa jim misel na izenačenje še ni minila. V 40 mimitah se je dalo napraviti še marsikaj. S pomočjo Olimpa, ki je poslal žogo v lastno mre- žo, se je v 7. minuti razlika nekoliko zmanj-sala. 3 : 1. Olimp je nato popu- stil, vendar pa se je kmalu zopet Ena- mel, prevzel premoč in v 22. minuti ponovno povišal razliko. 4:1. Pola- gonia pa je zadobila igra že nekoliko resnejši značaj, vendar pa je sodnik še znal o pravem času pomiriti pre- vrofo kri. Olimp je diktiral tempo, povišal V 35. minuti na 5 : 1, dve mi- nuti nato pa je dosegel še žesti gol. Konec je nato pripadel Atletikom, ki so se lahko zadovoljili vsaj z zadnjo besedo, v 40. minuti so dosegli 2. gol. Z igro na sredini in v znamenju utru- jenosti obeh enajstoric se je končala prva letošnja borba za točke. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljub- Ijane zelo strogo in objektivno. V predtekmi je porazila rezerva SK Celja rezervo Atletikov z rezulta- tom 2 : 0 (1 : 0). K. D. Tenis v Celju Zadnja leta je ta lepi sport v Celju precej nazadoval. Zanimanje zanj je vidno pojemalo in lepo ležeči prosto- ri SK Cclja v mestnem parku so bili povečini prazni. Stojimo pred začetkom sezone. Bilo bi sramota za mesto Celje, če se to ne popravi, posebno še za to, ker mora ravno Celje kot letoviSčarsko mesto nuditi gostom čim več. Tenis pa je postal dandanes že zahtevek skoro vsakega letoviščarja. Da odpomore tem nedostatkom, je SK Celje izvedel celotno reorganiza- cijo svoje teniške sekcije. Osnovni prinrip te organizacije je klubski čut, ki naj se vzgoji pri igralcih pred- vsem s tem, da se uvede čim tesnej- še družabno sožitje članov tenis-sek- cije. Vsi se morajo med seboj pozna- ti, vsi morajo složno delati za čim uspešnejši razvoj tenisa kot sporta in tenis sekcije SK Celja. Ta teden se bo. vršil sestanek tenis sekcije, na katerem bo vodstvo sek- cije vsem interesentom točno obras-:- Jožilo celotni načrt igranja. Pri tej priliki bodo lahko tudi vsi izrazili svoje želje in ev. pomisleke, ki so bodo po možnosti upoštevali, in bo program določen sporazumno z vse- mi Glani. Dan in uro sestanka bomo pravočasno objavili. t Nogometna sekcija SK Celja. V torek 27. t. m. ob 20. strogo obvezen sestanek I. in II. moštva v klubovi sobi. — Načelnik. Ali ste že poravnali naročnino Dopisi Vojnik. Velike važnosti so gospo- dinjski tečaji za doraščajoče mla- denke. Saj se tarn učijo kolikortoli- ko vsega, kar bo zahtevalo poznejše življenje. In kako dobro se obnaüiajo taki tečaji, nas uči opazovanje onih deklic, ki so bile deležne takega po- Za Veliko n o č smo pripravili bogato izbiro krasnih čevljev D.110.- D.151- 0.125.- fino rjavo tel. usnje z okrasom 'rjavi tel/boks' okrasno luknjanje fino rjavo tel. usnje z vstavkom D165.- Otroški^lak^čevljifzjzaponko 20/22 23/25 26/27 28/30 Din 25.— 35.— 55.— 65.— flexible izdelava Din 60.— 70.— 85.— 95.— 0.128.- D. 145.- Črni ali rjavi boks, belo Sivani, za gospode, v enostavni izde- lavi D. 128*— D. 145.- DeTa ^L^tPl^hnl"1'6",3 lak čevlJf z o^som iz ?ak n ?4*i a reptil usnJa3 «no"rjavo tel. usnje, «_«_ okrasne luknje 'ihimcuuk CELJc, Aleksandrova ul. Franjo Dolžan kleparstuo, vodovodne mstalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora] nawedene stroke spadajofa dela in popravila — Cone zmarn« — PostreJba toina in solidai Celje Za k re si) a Telefon 245 Za veliki teden nudi polmasten trapist sir kg 12'—•, po!noiTiastenkg16'—,18'—,20*—,26'—, mleko, jajca, sladko in kislo smetano mlekarna Neckepmann, Celje Kralja Petra cesta 24 uka. Tudi naš Vojnik je toliko sre- čen, da dobiva potrebne podpore, ki oinogoCajo uresničenje prošenj de- klic in mater za gospodinjski tečaj, V nedeljo 11. t. m. se je vršil zaklju- ček s polovilom udeleženk tečaja od voditeljice ge. Jankovičeve. Od po- vabljonib so doSli gg. sreski wolski nadzornik Pestevšek, sreski kmetij- ski referent Wernig, višji sadjarski nadzornik Fr. Goričan in župan Leo KlanCnik. Pa tudi nekaj zainteresi- ranib vnanjih gostov je bilo, ki so pazno zasledovali potek lepe prire- ditve. Vrstili so se pobudni, pohval- ni in pou&ni nagovori s petjem in predavanjem in napitnicami pri ča- janki. Le težko so se ločile gojenke od svoje voditeljice. Ma prodaj je zelo ugodno hiša 10 w Vojniku z vrtom. Polovica kupnine se more plačati z vlogami celjskih denarnih za- vodov. Pojasnila daje notar dr. Stojan Ivan v Celju. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Loibner C e l i e Kralla Petra cesta 17 „Pri Zvouch'4 Resnega mladega moža ki se zanima za elektrotehnikov iščem v svrho zadevnega skupnegaznanstvenega štu- •lija. Prijave prosim na uredništvo pod »Elekrotehnika«. Za Veliko hoc! Piščancc za cvrenje, purane, purice, gosi in vso drugo očiščeno perutnino dobite po na- ročilu v mlekarni Flora Neckermann. Celje, Kralja Petra cesta 24. MAURICE LEBLANC: 54 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prerel B. Rlhterilfi »Ali je dolgo ostal v sobi?« je vpraäal s hlinje- nim mirom. »Morda pol minute.« »Pol minute? Samo toliko?« »Da.« »Kdaj je bilo to?« »Ob desetib.« »Ali je že lahko vedel, da se je Albufex konßal?« »Da, videl sem v njegovem žepu posebno izdajo lista ,Paris-Midi\« »Torej tako je,« si je mislil Lupin. »Ali vam ni gospod Prasville nič posebnega na- ročil za primer, da bi se Daubrecq vrnil?« »Ne. Zato sem tudi telefoniral na prefekturo in Čjakam na odgovor.« »Kaj pomaga, če je zastražena hiša,« si je rekel lupin. »Daubrecq je vseeno piišel po zamašek. Kaj ^aj zdaj storiin?« Tn tedaj se je nečesa domislil. Dognati mora, kje je bil zamaSek skrit. Ce je bil n a mizi. mor» tam nekaj manjkati. Kaj? Dobro je vedel, kaj je bilo prej vse tam. Pogledal je na mizo in takoj vedel. »Oho,« si je dejal in vzdrhtel od veselja, »vse se ujema. Celo začetek besede, ki jo je med mučenjem izustil Daubrecq. Uganka je režena. Zdaj ni treba več tipati in ugibati. Na cilju smo.« In no da bi se menil za nadzomikovo izpraše- vanje, je samo premišljal, kako preprosto je bilo skrivališče — in se spomnil Poejevega roman a, kjer je ležalo ukradeno pismo, ki so ga vsi tako vneto iskali, l.judem pred nosom. »Seveda,« si je mislil Lupin, ki je ves vznemir- jen zaradi nenadnega odkritja zapustil Daubrecquovo bišo, »zapisano je, da se bom moral pri tej pustolov- ščini ukvarjati z zaprekami in razočaranji od za- četka do konca. Vsak navidezen uspeh se konča s polomijo . . .« Vendar pa ni izgubil poguma. Skrivališče zdaj pozna, Klarisa pa mu bo sporo- čila, kje je zdaj Daubrecq. Vse drugo bo le otroška igra. »Saj ji lahko zaupam,« si jo rekel, »ne bo ga nehala iskati, dokler ga ne bo imela.« Vendar pa je začel proti koncu popoldneva iz- gubljati potrpljenje in se bati. Ce bo Daubrecq za- pazil, da ga Klarisa zasleduje, se bo skril, da ga ne bo mogla dobiti. Zdaj pa ne more veC šteti tednov in dni. Skoraj z vsako uro mora že računati. Ko j© sre- čal hotelskega lastnika, ga je takoj napadel z vpra- šanjem: »Ali ste prepričani, da ni prišlo nobeno pismo na naslov mojih prijateljev?« »Ne, gospod.« »Tudi za gospoda Nicola ne?« »Tudi ne.« »Čudno,« si je rekel Lupin, »mislili smo, da nam bo gospa Audi-anova pisala.« (Pod tem imenom je stanovala Klarisa v hotelu.) »Gospa pa je bila tu!« »Kaj pravite!« »Prišla je, ko obeh gospodov ni bilo in pustila • v svoji sobi pismo. Ali vam sobarica tega ni pove- dala?« Lupin je skočil v prvo nadstropje. Grognard in Le Ballu za njim. Res je bilo na mizi pismo. »Nekdo ga je odprl,« je pripomnil Lupin. »Kako je to mogoCe? In nekdo je nekaj rezal iz njega,« je dejal, ko ga je pogledal proti luči. »Kaj naj to po- meni?« Stran 4 »Nova Doba« 26. III. 1934. Štev. U. ¦hm 35*. »IN 95-. Najpraktičnejši čevelj iz rjavega ali črnega boksa. Štev. 19—22 bin 35'—, lakasti Din 50.— Stev. 23-27 Din 4C—, lakasti Din 55"— din G5a- Priljubljeni sportni čevelj za dečke in deklice z okrašenim jezikom iz rjavega boksa. Štev. 26-28 29-30 31-35 36-39: Din 65-- 85-- 95'- 125-- DIN 95.. Odličen moški čevelj iz trpežnega materijala, črn ali rjav boks z močnimi usnjenimi podplati. Z našim ogromnim znižanjem cen je postal visoko- kakovostni PEKO izdelek pristopen prav vsakomur! Za PEKO čevelj dobi vsakdo polno protivrednost. KDOR VARČUJE, pe:ko OBUTEV KUPUJE! Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: »PEKO« kreme, politure itd., ki Vam le pod pristno znamko »PEKO« zajamčijo trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. Čevelj in elegantne dame v vseh oblikah v laku in semišu Din 125'— in Din 145*—. din I26-- Okusen damski čevelj s pentlo, iz črnega ali rjavega usnja. DIM 125.. Udoben čevelj za elegantnega gospoda iz črnega ali rjavega boksa za vsako priliko. lzpFememba letnega časa Izprememba letnega časa prinaša mnogo izprememb, ki so važne za človeski orga- nizem in zdravje. Pomlad, poletje, jesen in zima so štiri važne izpremembe. Te izpremembe so važne za gospodarstvo, za različna dela in v glavnem za vse, kar živi s človekom v življenjski skupnosti. Narod pravi : »Vsak letni čas ima svoje delo, svojo jcd in svojo obleko«, Kar pravi narod, je tofno. Ome- njene štiri letne Case lahko zopet razdelimo v dve glavni razdobji in sicer v pomlad in poletje kot prvo razdobje ter v jesen in zimo kot drugo. Na prehodu iz ten glavnih razdobij se ponavlja in regenerira vsa na- rava, z njo pa tudi človek. Stari plašč je pošteno zdržal eno jesen in zimo, treba ga je temeljito izprašiti, pokrpati in nekoliko obnoviti. Rastline in sadno drevje je treba okopati, pognojitl, živali urediti in tako dalje po vrsti. A človeško, ljudsko bitje, ki se dnevno izčrpava v borbi za življenje, je prav tako treba v nekem pogledu obnoviti. Izpremembe letnih časov povzročajo vedno tudi bolezni, ker je človeški Organizern pre- veC občutljiv za vsako izpremembo. Te bo- lezni so mogoče ravno v tern času in se hitreje primejo človeka, ker je organizem oslabljen in s tem bolj dostopen za razne bolezni. V tem nevarnem času je torej treba preskrbeti in iskati pomožna sredstva, s ka- terimi se bo organizem okrepil. Naše telo v svoji končni obliki se hrani iz krvi, ker je kri tisto, kar vzdržuje človeško telo pri življenju, pomaga njegovemu razvoju ter daje materijal, potreben za regeneracijo in izmeno stanic. Najvažnejša sestavina krvi je železo. Tak preparat, ki krvi nadomešča železo, je „Energin" za okrepitev krvi, živ- cev in teka. „Energin" je preizkušen (id sto- tisoči ljudi z uspehom, o čemer pričajo ti- soči priznanj. „Energin' se daje dcci trikrat dnevno po eno žličko, odrasli pa ga jem- ljejo trikrat dnevno po eno veliko žlico in to pred jedjo. „Energin" je dober in koristen preparat za vsakogar brez razlike spola in let. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v zaprtih (originalnih steklenicah) po pol litra. 1 steklenica >Energina« 35 Din. Po pošti pošilja: Laboratorij »Alga«, Sušak. 3 velike steklenice »Enerqina« 110 Din. 6 steklenic »Energina« 220 Din in 1 stekle- nica zastonj. 12 steklenic »Energina« 440 Din in 2 steklenici zastonj. Reg. St. S. 4788/32 Velikonočne in godovne dopisnice novi vzorci, se dobijo v knjigarni in trgovini s papirjem «Franc Leskovšek Celje, Glavnft trg 16 Oglasuiie! Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Rupim staubišče SOU 8Ö0-1000 m2 po primerni ceni, ali pa stanovanjsko hišo v Celju ali bližnji 0 k 0 1 i c i za 60.000 do 120.0CO Din s hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Celju. Na željo z mesečnim odplačevanjem po možnosti 500 do 1000 Din. Naslov v upravi lista, kjer naj tudi proda- jalec pusti naslov. Po umrli Wesiak Mariji v Celju oddaja za- puščinski kurator Stepic Robert na Lavi 7 zemljišča v podnajem MOKO prvovrstne kvalitete za velikonočne potice dobite po nizkih cenah v trgovini „PROMET" Celje, Gosposka ul. 26 Skoraj nov Singerjev sivaSni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICR DRAVSKE BRNOVINE CELJE prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoči račun^lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za korizorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Obav Celju.