—*¦ 186 «—- Njegovemu apost. Veličanstvu Francu Jožefu I. k 60 letnemu jubileju. Vihra na krilih brzlh konj, Utnira Ijutih bolečin kdo vstavi čas?—Ves trud zastonj! tam dol na vzfiodu Raja, Hiti iz loka kot strelica, v srce ji meč zasaja leti, izgine kakor ptica ... in dom zažiga Ijut Turčin . . . Čuj, vzdiha Raja v mrtvo noč, Stoletja je odplulo pol pomoči Mče si plačoč, in let deset za vedno, Pred Tv0J- presio/ tj-a v carsko mesto odkar Ti si sedel na prestol, šel glas je težm bolečin _ vzel v roko žezlo dedno ... a Tl pa zbral si vojsko zvesto, To slavno Tvoje carovanje in Bosne je ponosni sin slavi s/ovesno godovanje: pozdravil Tvoje čete, godaje let desetkrat šest, nositelje osvete . . . odkar si car nam, oče zvest! Ta četa _ mši> glej> simvi> . . ., ,.,.,,. v zvestobi trdni kot zidovl! A cas vihra na knhh koni — -^ ,. , . ., ,. , . _ ,, , . j. Tam sredi bojnih razvahn Kdo vstavi ga? — Ves trud zastonj. ... , , ° J razvili carsko so zastavo — , , , . Izdahnil v krvi je Turčin — V minulost temno zro oa: . . , „ . , ,. „ . . , , . in voiska Ivoia v slas edin Od severa in tam od niga .... _,. , , , , . .. . zakhce v spev Ti slavo! sovrag drzavi nasi zuga r in ostro brušen meč vihti - A čas vihm na kmh konj _ a vojska naša gre pojoč, Kdo vstavi ga? _ Ves tmd zasionj... junaki spo, na meč oprti, in vržejo v brezdanjo noč Qlej, na povelje Tvoje, car, sovražnika v naročje smrti. — potihnil bojni je vihar, in zvezda je miru in sreče, Ti dedov slavnih slavni sin omike in prosvete svit, sarn priča bil si njih vrlin, na nehu našem zagorela: ko stal si v dežju krogel, dimi — Qko je Tvoje nas Ijubeče! sobojevnik med njimi. . . fvoj duh nas vodil zmagovit Tam sredi razbesnelih vrst na s[avna dušna dela: prejel si sam ognjeni krst! - Vmetnosti vse svoje dnij — Glej, nova moč in nov pogum zaščitnik bil si, bil genij! junake vse navdihne, Umetnost, veda zdaj krog čela in roj sovražni vtihne ... ji venec slave je pripela! — Ovenčan jezdiš sredi trum, in bojna vsa planjava A čas vihra na krilih konj — odmeva Ti in kliče: Slava! Kdo vstavi ga? — Ves trud zastonj... A čas vihra na krilih konj — Oj, časi groze čezinčez, Kdo vstavi ga?—Ves trad zastonj, ko dom naš rušil je potres, -*. 187 • «¦-- ko starčki, deca so brez strehe srce za blagor moli Tvoj — bežali goli v mrzlo noč — sovrag naj drzen na Te plane, Ti dal si prvi jim utehe mi zate pohitimo v boj! in carsko jim delil pomoč — A zdaj pa venec, oljko slave Glej, starček, deca več ne joka, privijamo krog Tvoje glave------- vse Tvoja jlh objemlje roka! Ta pesem, cvetje naj vsekdar Dasi naš dom in hram razrušen, na slavo Tvojo bode, car! zvestoba naša v srcu ni — vse v glas prepeva Ti navdušen: A čas vihra na krilih konj — Rešitelj, cesar naj živi! Kdo vstavi ga? — Ves trud zastonj... Hiti iz loka kot strelica, A čas vihra na krilih konj — letl, izgine kakor ptica . . . Kdo vstavi ga? — Ves trud zastonj. Stoletja je odplulo pol Po zemlji hladna jesen gre in let deset v temino, in pot dobi si še v srce, kar čas je slavni Tvc; -vestol in sneg pobeli nam glave. začrtal v zgodovino . . . Ti tudi, naš prijazni car, Glej, narodi od vsepovsod usode skusil si vihar: hitijo v stolno tnesto, V srce je Tvoje, hram Ijubezni, da Tebi tatn na slavni god pogledal komaj maj drhteč — srce razkrljejo prezvesto — zahrul že vanj vihar je jezni, Med narodi najmanjši mi prebodel ga bolestl meč... k prestolu smo prispeli, Čez dnl pa tetnne zastor padi, a dasi majhni in mladi, saj tožba ni možu v navadi! pogum nam prsa valovl. — V nesreči, sreči — isti mož, Le migni, car, in veli, čeprav si vse izgubil, glej, na Tvoj mlg tni vsi takoj kar si najdražje Ijubil — v junaški pohitimo boj — Na poti sipljemo Ti rož! in zemlja širna zabotmela Vsi kličemo Ti: živi od čet in konjskih bo kopit — naš cesar, oče Ijubeznivi, sovražnik pade strt, ubit, tja do žlvljenja skrajnih mej a četa naša bo zapela, Bog vodi slavno Te naprej! ko bojni umiri vihar: Pogum — ta v prsih natn ne gane, Življenje za Te, Jasni car! Fran Žgur .