St. 271 \mš timui tu|s" tehsj«, Itvietrši pondeljek, AtJUtga ftt. 2C pfctn« te ne si:: Prof. F. Peric. — I-astnik tls£>\s tras« u mesec L 7.—, 3 snescce Za inozemstvo meaeKao 5 lir več. Uredniitvo: .at »« pošiljajo uređn -ae ne vrsčsfo. — Odjf-. E'itur'. Tisk tiskarne Edii. . leta L 32.— in cel- ieto L SO.— .ion uredništva in uprave it 11-57 sredo 11 novembra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XILX Posamezne številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računa)* s lirokosti cm kolon« (72 mas.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, sahvale, poslanic« ii vabila po L t.—, oglasi denarnih zmvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno uprav1 Edinosti, v Trat«, ulica av. Frančiška Asiškega Stev. X, L nadstropja. — Telefon nrednlltva ta oprav* 1147. m otvoritvi rimskega parlamenta Tik pred sestankom rimskega parlamenta je treba zabeležiti vrsto dogodkov in »rjav, ki so pomembne in značilne za sedanje politično stanje v državi. Vodilni odbor parlamentarne večine je odstopil z utemeljenjem, da se tako vecim omogoči izvolitev novega odbora, ker sta dva njegova člana, Sarrocht in Mattei ben-tili vstopila v vlado. Ta raztog se nam zdi nekam čuden. Ce nima rečeni c-dbor svojih pravilih kako posebno določbo za t i": slučaje, bi mogla po našem mnenju ;ina enostavno izv oliti d/a druga člana ..meslo rečenih dveh gospodov, ne pa, da ;c odstopil kar ves odbor. Zato se vsiljuje vprašanje, ali se ne skriva za navedenim razlogom še kak drugi — razlog?! Po sprejemu vodilnega odbora večine pri ministrskem predsedniku Musstflinij;!, je ta poslednji rečeni sklep vzel enostavno na znanje pripomnivši, da naloga v odi i pega odbora je edino ta, da rečena dva člana nadomesti z drugima dvema! Po tej izjavi Mussolinija, ki podkreplja naše gori izraženo mnenje, se je vodilni odbor enostavno poslovil. Demisija .odbora in odgovor ministrskega predsednika silita k mnenju. da sta si odbor in načelnik vlade in obenem vodja večine tu v navzkrižju. Značilna je tudi izjava, ki jo je podal znani in slavni vojni pohabljenec Delcroix v razgovoru z Mussolinijem, da namreč sicer ostane v parlamentarni večini, da pa iz osebnih razlogov ne želi postati član vodilnega cdhora. Ta izjava vojnega pohabljenca Delcroix, ki uživa med stotisoci pohabljencev in bojevnikov največji ugled in vpliv, očituje njegov namen, da ne pre-trže vseh niti do parlamentarne večine, da si hočs pa ohraniti svobodo ukrepov napram stranki. V tem pogledu imata veliko pomembnost poslanica, oziroma sporočilo naroda, ki so ju izdali bojevniki in pohabljenci. Poslanica bojevnikov naglasa, da so doprinašati velike žrtve na bojiščih v namen, da pride narod do tistega notranjega miru, po katerem stremi vsak narod. Besede V-ojevnikov na velikem zboru v As-sisi odzvanjajo v vsakem srcu — besede enoglasne solidarnosti proti pretrpljenim žaljenjem!! Te solidarnosti ne morejo . manjšati rtikaka strankarska trenja. Svoje zastave ne povesijo bojevniki na ljubo asebam ali skupinam v njih boju za oblast. Ne priznavajo nikomur nikakega monopola glede patrijotizma. F*rva dolžnost za vsakogar je pokorščina pred zakoni. Spomenica se obrača do obeh zbornic parlamenta in do vseh članov vlade, s pozivom naj slušajo voljo dežele in naj poskrbijo, da se nehajo nasilstva ter da bo zakon obvezen za vse! Tudi sporočilo vojnih pohabljencev obžaluje žalostne dogodke, ki so po raznih mestih omadeževali proslavo zmage. Sestanek vodilne komisije Udruženja po-1 ->bljencev v Rimu je — naglasa sporočilo dalje — sklenil, da bo za vsako ceno iranil ugled pohabljencev. Vodilna komisija je sklenila nasloviti na narod odkrito besedo, ki naj pove vladi in deželi neomajno voljo invalidov, da hočejo nad vsemi političnimi spori in nad vsem parlamentarnim trenjem izvajati »vojo svobodno in nesebično nalogo. Tu je jasno, da je ost poslanice bojevnikov in sporočila pohabljencev naperjena proiti sedanjim razmeram, ko hoče ena stranka izključno nadvladovati in monopolizirati politično življenje v državi. Dokler je sedaj gospodujoča stranka imela svoje spopade s takoimenovanimi «pre-vratnimi strankami*, (h katerim so prištevali seveda tudi našo narodno manjšino, četudi brez vsake sence1 kake veljavne opravičbe) — lahek jim je posel! Vse, kar so storili in zagrešili, je bilo v imenu patrijotizma, le v obrambo države in naroda. Sedaj je poslala stvar drugačna, ko se oglašajo bojevniki in pohabljenci, ki so v strelskih jarkih in na krvavih bojiščih s svofe srčno krvjo posvedočili *voio ljubezen in zvestobo do domovine in svojo skrb za srečo in blagor naroda. Tu ne drži več samo hvala s patrijotizmom. To orožje j? sedaj topo. V tem je neizmerna pomembnost stališča, ki so ga zavzeli bojevniki in pohabljenci proti sedanjim političnim razmeram. Ti izjavljajo, da jim prihajajo izjave soglasja iz vse države in iz vseh plasti naroda. S tem bi bilo rečeno, da je danes velik in bržkone pretežni de! javnosti v opoziciji proti sedaj gospodovalni stranki. Pcsebno še, če uvažujemo tudi druge opo-zicijonalne skupine, ki so v odprtem boju proti nji. Vsaj v enem soglašajo vsi elementi, ki so nezadovoljni z današnjim stanjem, v zahtevi namreč, da prenehajo nezakonitosti ter da se povrnejo v državo zdrave, mirne, normalne razmere, da bodi konec monopoliziranju patrijotizma, da se vzpostavi svoboda političnega udejstv.ova-nja za vse stranke in struje, dokler izvajajo to udejstvovanje v okvirju zakotnov. Politično življenje v državi naj se 'ozdravi in navede na normalne tire! To je pplašna želja vse pošteno in blago misleče javnesti. Čim se to zgodi, pride samo po sebi tudi ozdravljenje parlamentarnega živ'jenja. ki je tudi bolno in nedostojno svobodne in ustavne države. Tudi to je ?iajnujnejša potreba. Tudi monopoliziranje! parlamentarizma po eni tsama ;»tranki je zlo za državo. Stara resnica je, da parlamentarizem more biti v blagor za državo le tedaj, če sodeluje odkrita, neustrašena in neovirana — kontrola. Znane so izjave modrih državnikov, da bi si, če bi je ne bilo, ustvarili opozicijo. Ravno te dni je krožila po listih vest, da je tudi turška vlada v Angori prišla do takega spoznanja. IzprevideK da so, da z eno samo stranko v parlamentu nikakor ne gre. To je mlin, ki sicer ropota, ki pa ne daja dobre moke. Uveljavlja da se zato želja, da bi se poleg vladne zasnovala še ena stranka. Ali naj v ustavni in svobodni Italifi zaostajamo za — Turki?! Interes države in parlamentarizma zahteva, da opozicija dobi jamstva, da bo mjogla vršiti svojo nalogo svobodno, neovirano in brez nevarnosti, da bi se jim radi opozicije pritiskal žig — nepatrijo-tizma in izdajstva na interesih države!! Mussolini o notranjem položaju «Normalizacija pomeni vladno krizo» - Zlati nauki iašistovski stranki - Narod je sit ceremonij - Upor manjšine bo potla čen z moralno in materijalno silo vlade RIM, 11. Danes ob 10 predpoldne se je brez odloga prečistiti ne stranko, ampak seslala v dvorani Borrovini parlamentarna nekatere elemente, ki živijo ob robu stran-večjna ood predsedstvom Mussolinija. Od ke, neodgovorne elemente, ki uidejo ken-350* poslancev je bilo prisotnih le 325. Od-, troli predstojnikov in ki često z nesmisel-sotni so bili poslanci bojevniki in liberal- nim početjem kvarijo ugied stranke, ireoa nc-demokratični poslanci. Ministrski pred- je sprejeti željo naroda po miru. Fašisti, sednik Mussolini je imel nato daljši govor, j ki prihajajo iz naroda in ki ljubijo pred-v katerem ise je dotaknil številnih proble- j vsem domovino, bodo vpoštevali te po-mov, ki so izredne važnosti za politično; trebe; pri vsem tem pa bodo stali na življenje Italije. Za Mussolinijem je govoril straži, da preprečijo upor ali zopetni na-vojni slepec on. Delcroix. Zborovanje sej, in kritizira brezobzirno vse delovanje sedanje fašistovske vlade. V tem smislu bo izdala opozicija proglas na narod, v katerem bo utemeljevala svoje postopanje napram fašizmu. Seja vodstva italijanske liberalne stranke RIM, 11. Danes se je sestalo vodstvo italijanske liberalne stranke. Gr. uff. Bor-zino je imel obširen govor o delovanju in smernicah stranke, nakar je bila odposlana kralju udanostna brzojavka. Pri volitvah strankinih funkcionarjev je bil izvoljen za predsednika Emilio Borzino, za glavnega tajnika aw. Quintsno Piras, za tajnik cvega namestnika Al do Canepa in Rento Tavella. Bol proti sovjetskim dopisnikom Kmetje pretepajo vaške poročevalce sovjetskih listov MOSKVA, 11. Ruski kmetje še vedno preganjajo vaške dopisnike sovjetskih Hstov. Ta lov na dopisnike se je tako poostril, da so smrtni slučaji skoraj vsakdanji pojav in da so bile sovjetske oblasti primorane uradno nastopiti v svrho obrambe teh dopisnikov. «Izvje-stija» je zopet javila, da sta bila pretekli teden ubita na deželi dva vaška dopisnika sovjetskih listov. V Sorošincu, v tulski guber-niji je bil dopisnik Imošin na smrt pretepen radi svojih dopisov v listu «Djerevenskaja pravda*. Dopisnika Lebadjeva so našli ubitega v pocestnem jarku. V obrambo teh novinarjev je nastopil sedaj sam Kalinin, ki poziva sotrudnike sovjetskih listov, da vstrajajo na svojih mestih, kajti vlada jim bo nudila od sedaj naprej vso potrebno pomoč. V tem smislu je objavil tudi komisar Trockij več Člankov v večjih sovjetskih dnevnikih ter zahteva brezobzirno postopanje proti preganjalcem podeželskih in delavskih dopisnikov. Mesto Jekaterinoslav prekrščeno t Sverdlovsk MOSKVA, II. Mesto Jekaterinoslav je bilo včeraj prekrščeno v Sverdlovsk na čast prvega predsednika izvršilnega odbora Sverdlov-ska. Rusija zviža izdatke sa vojsko. MOSKVA, 11. V novem sovjetskem prora-.čunu so izdatki za vojsko v L 1924 in 1925 zvišani za 22 milijonov zlatih rublje v. Medtem ko je proračun za rdečo armado in mornarico v preteklem letu znašal 156 milijonov zlatih rublje v, znaia sedaj 378 milijonov (okolu 7 milijard lir). ' uticah MOSKVA, 11. Moskovski sovjet je v poslednjem času zopet prekrstil nekoliko ducatov ulic. Ker se prebivalci vsled teh sprememb niso znali -orijentirati po ulicah, so bili novim revolucTjonaraim imenom ulic dodani tudi stari nazivi, ki pa bodo ostala v veljavi le dobo šestih mesecev, dokler se občinstvo polagoma privadi novih imen. Uporniška 1*4* «S*a Paolo* m je predala PARIZ, 11. Last «Matin» dobiva iz Buenos-airesa: Uporniški oficirji in moitvo bojne ladje «San Paolo* so prispeli v Montevideo ter se predali. Bojno ladjo je zasledovala kri žarka «Minas Geracs», ki pa ni vstopila v pristanišče. Nekaj ur pred predajo je prispela z ladje «San Paolo* v Buenosarres brzojavka, ki pravi, da j« ostalo moštvo zvesto vladu Volilne priprave v Jugoslaviji Izgledi narodnega bloka - Državna konferenca samostojnih demokratov BEOGRAD, 11. Vse stranke se pripravljajo na volitve. Tudi v opozicijonalnih krogih vlada prepričanje, da bo. nacijonal-ni blok dobil večino. Davidovičeva «De-mokracija» meni, da zrastejo radikali še za 20 mandatov, na seji blokaških voditeljev pa se je računalo število mandatov narodnega bloka na 160 do 180. Poskusi, da federalisti napravijo skupne li-ste, se niso obnesli. Radičevci odklanjajo skupen nastop s SLS in ispahovci, katerim upajo vzeti nekaj mandatov. Poslanec Karaš je prosil za kandidaturo na samostotjno-demokratski listi, znani posl. dr. Slavko Šečerov pa ponuja samostojnim demokratom kolaboracijo v Vojvodini. Davidovičeva «omladina» je sklicala javen shod v hotelu Imperial. Prišlio je okrog 400 glav vštevši tudi komuniste in radovedne pristaše vseh strank. Kot glavni govornik na tem zborovanju, ki je bilo precej hrupno, je nastopil znani interven-cijonist poslanec Dukanac, ki je udrihal po korupciji. Na listi govornikov je bil naznanjen tudi Ljuba Davidović, a se ni javil k besedi. Pozneje je prišlo do konfliktov, katere je morala končati policija. Samostojni demokratski klub je imel danes sejo, na kateri je odobril, da se volilni nastop JDS vrši v duhu volilnega mandata, to je povsodi s tendenco združenja in ojačenja narodnega bloka. Obe stranki bosta postopali sporazumno in vzajemno. Samtostojni demokrati postavijo kandidature po vsej državi. Sklenjeno je bilo tudi, da se skliče državna konferenca stranke v nedeljo dne 23. t. m. v Beogradu. Na to konferenco bosta pozvani iz vsakega volilnega okrožja po dva delegata Na dnevnem redu je: 1. ekspoze o situaciji, 2. načrt novega statuta stranke, 3. kandidature v načelu, 4. volitev glavnega odbora. Radikalski kjub je ^imel sinoči svojo zadnjo sejo, na kateri se je razpravljalo o volilnih parolah. Politično poročilo je podal g. Marko Trifkovič, nakar je govorilo še več poslancev. G. Ljuba Jovanovič je priporočal vzporedno postopanje s samostojnimi demokrati. Narodni blok naj vabi k sodelovanju vse pristaše narodnega jedinstva. Po seji so se poslanci razšli in posle stranke bo v naprej vodil glavni odbor. Volilno gibanje v Sloveniji Shod Jugoslovenske demokratske stranke Za skupen nastop naprednih straiik LJUBLJANA, 11. (Izv.) Sinoči ob 2G. uri je bil otvorjen v veliki dvorani Kazine demokratski shod, na katerem je poročal min. dr. Gregor Žerjav o razpletu zadnje krize. Sbod je bil zelo obiskan. V naprednih krogih delajo zelo na to, da bi napredne stranke (jugoslovenska demokratska, kmečka in narodno-socija'i-stična) nastopile pri volitvah skupno. Socijalni demokrati nastopijo samostojno. Slovenska ljudska stranka in komunisti pojdejo tudi v ta volilni boj skupno. Priprave zemljoradniške stranke na volilni boj BEOGRAD, 11. (Izv.) Klub zemljoradni-ških poslancev je imel danes opoldne sejo, na kateri je razpravljal o volilnih zadevah ter o sestanku izvršilnega odbora stranke, katerega se bodo udeležili zastopniki iz vse države. Sestanek se bo vršil v Beogradu in sicer 17. novembra in ne 20. kakor je bilo prvotno določeno. Zemljoradniki so sklenili, da postavijo kandidate po vsej državi. Davidović je pozval k sebi načelnika zemljoradniške stranke Vojo Laziča, da bi izvedel, kako mislijo zemljoradniki organizirati volilno kampanjo. Lazič mu je odgovoril, da mu ne more odgovoriti na to vprašanje, ker bo o tem sklepal šele izvršilni odbor. Zemljoradniki upajo, da bodo pri volitvah zelo napredovali. ZoKal rcdlćeucl niso mo$H v vlado Zveze med Radićem in Moskvo - Maček je bil res na Dunaju BEOGRAD, 10. Službeni presbiro je danes objavil nastopni komunike: Povodom tendencijoznega pisanja opozicijskega tiska o razlogih, ki so preprečili vstop radičevcev v vlado kakor tudi sprejem skupščinskega podpredsednika dr. V odgovor na ta komunike je Ljuba DaV vidovič nocoj publiciral nastopno izjavo: «V vladnem komunikeju glede vzrokov, ki so preprečili vstop radičevcev v vladd ter sprejem skupščinskega podpredsednika dr. Mačka na dvor se omenja tudi moja ime. Radi tega izjavljam: Poročilo o odhodu g. Mačka k dunajskemu ruskemu poslaništvu je bilo poslano tudi pristojnim faktorjem ter dvoru. Dobil sem poročilo d tem ter vprašal g. Mačka, ali je to res/ G. dr. Maček mi je potrdil točnost, ni par izjavil, da bi bil kdaj šel na Dunaj speci-| jelno radi po3eta tamošnjega ho-ljševiškega poslaništva, kakor se to trdi v vladnem komunikeju. To dejstvo sem potrdil tudi Nj. Vel. kral*ju, ko me je o tem vprašal. Kje je Radić? ZAGREB, 11. Medtem, ko se na eni strani trdi, da se Radič še vedno skriva v okolici Zagreba, je zagrebška policija prejela vest, da je prispel Radič že v Švico, kjer se trenutno nahaja pri svojem zetu Vandekarju v Davosu, odkoder namerava dalje po Evropi. «Narodrd Dnevnik» prenehal LJUBLJANA, 11. (Izv.) Danes opoldtfb je izšla zadnja številka «Naiodnega Dnevnika», ki je s to številko prenehal izhajati. Mogoče je, da prične «Narodni Dnevnik*_v kratkem zopet izhajati. Uspehi fferrlofoue vlade Francija je našla v Rusih svoje stare zaveznike RODEZ, 11. Ministrski predsednik Her-riot je včeraj v nekem razgovoru pojasni! položaj Francije in pomen sedanje francoske vlade, Naglasil je, da se je Francija, ki je podpisala ženevski protokol, pokazala popolnoma miroljubno velesilo, ki stremi po povratku k svojim pravim tradicijam. Mi smo se najbolj trudili, je dodal Herriot, da se ne izpostavi Francija novim vojnim nevarnostim, s čemer smo ostali zvesti prisegi, ki smo jo obnovili na grobih naših slavnih vojakov, ki so padli za svobodo Francije. Nikakor nismo škodili z našim postopanjem varnosti države, kajti naš namen je predvsem, da si zagotovimo prijateljstvo in dobrohotnost vseh sosednih držav. Naša vlada je premostila vse prepade, ki jih je ustvarila prejšnja vlada med Rusijo in Francijo. Izjavili smo vsej francoski javnosti in vsemu svetu, da hočemo1 in moramo računati z ruskim narodom. V Rusih smo našli svoje stare zaveznike, s katerimi hočemo, naj bode njihova vlada kakršnakoli, sodelovati v dobri veri za mir vseh narodov. Ravno tako smo izjavili, da bomo vzpostavili odnošaje z Nemčijo, kar bo v veliko korist obema strankama. Nemško-francoska trgovinska pogajanja tvorijo začetek tem prijateljskim odnošajem. Če je naše ravnanje bilo kdaj zgrešeno, prevzamemo radi odgovornost. Z ozirom na notranjo politiko je Herriot podčrtal potrebo, da se v Franciji dvigne produkcijo žita. Ako se bori francoska vlada proti fanatikom, nima pri tem nikakega namena škoditi veri, kajti vlada kot taka spoštuje vero. Sklepoma je dodal ministrski predsednik, da stremi vse delo sedanje vlade po vzpostavitvi ravnotežja v državnem proračunu in izpolnitvi državnih obveznosti napram a Banki Francije», da pokaže Francija inozemstvu svoje sile in voljo do gospodarskega dviganja. Nemčija zahteva osvoboditev generala Mathusius-a PARIZ, 1 Glasom listov je naznanil nemški veleposlanik francoski vladi, dat zahteva Nemčija osvoboditev generala von Mathusius, čigar aretacija se smatra za protizakonito. Francoska vlada je odgovorila, da je bil general aretiran na podlagi zakonite odredbe, kajti zavezniki si Jcr-malno pridržujejo pravico, da postopajo radi vojnih tatvin tudi proti onim, ki niso vpisani v seznamu krivccv. Redukcija uradnikov v Franciji PARIZ, 11. Pod predsedstvom Herrioia se je včeraj sestal ministrski svet. Finančni minister Clementel je na podlagi sklepov ministrskega sveta določil, da se reducrra pri finančni upravi 2028 uradnikov. Ta rcdukcija se izvede 1. januar,a 1925, ker stoji francoska vlada na stališču, da se mora državn. nastav-Ijenca pošteno plačati, zato mora isti tudi v resnici vestno in marljivo vršiti svojo službo. Francoski ribiči našli dva mrliča na morju v bližini Anti besa PARIZ, 11. List «Liberte» dobiva od svoje- - j__- - - , j. ga posebnega poročevalca iz Nizze: Pretekli Mačka na dvoru, smo pooblaščeni radi j petek so zapazili ribiči na morju v bližini An-pravilnega obveščenja javnosti objaviti I tibes nekega mrliča. Po podrobnem ogledu so sledeča dejstva: Kjo je bivši predsednik! konstatirali, da nosi truplo velike opekline in vlade Davidović zahteval od kralja, da se da gre za umor. Kmalu zatem so našli ribiči štirje radičevci sprejmejo v vlado, je kraj j, ki temu načelno ni nasprotoval, zahteval od Davidoviča, da se predhodno razčisti vprašanje zveze med Radićevo stranko in III. intemacijonalo v Moskvi. Davidović se je strinjal s tem, smatrajoč zahtevo za povsem upravičeno. Kot odgovor na to pa je najprej prišel Radićev govor z izjavo, da HRSS ostane še nadalje v zvezah z bolj-ševiki in da mu je Čičerin celo obljubil moralno pomoč v borbi proti Beogradu; takoj za tem je tudi sam Davidović obvestil kralija, da mu je dr. Maček osebno priznal, da je tekom septembra in oktobra dvakrat potoval na Dunaj specijelno k tamošnjemu boljševiškemu poslaništvu. Po teh prizna« njih je bilo očitno, da s-e ni več moglo niti razmišljati o vstopu radičevcev v vlado niti a sprejemu dr. Mačka na dvor. na istem mestu razbit kovčeg, v katerem se je nahajalo več fotografij in poštnih dopisnic, ki so nosile krvne madeže. Ob izlivu reke Vara je bil najden včeraj zopet neki utopljenec. V njem so spoznale oblasti Roberta Villo, osemnajst let starega uradnika iz Milana, ki je bil uslužben v velikem hotelskem podjetju pri kolodvoru Nizze. Na lice mesta je bila pozvana njegova nesrečna mati. Na obrežju An-tibesa je našla policija med skalovjem ostanke razbitega čolna. Policija meni, da obstoji med temi nadenimi predmeti tesna zveza. Razstava sovjetskega tiska. MOSKVA, 11. Sedma obletnica sovjetske revolucije se je proslavila v Moskvi med drugim tudi z razstavo sovjetskega tiska v javni biblioteki. Razstavljeni so bili vsi listi, ki so izšli v Rusiji od začetka revolucije pa do konca preteklega leta. I talijansko-nemška pogajanja in prednostne klavzula BERLIN, 11. Wotffov dopisni urad javlja: Odbor za inozemsko trgovino pri državni zvezi za industrijo in trgovino je Odmevi anarhistične vstale Izvršitev smrtnih obsodb — števila* aretacije. — Španski novinarji zahtevajo tiskovno ivobodo BARCELONA, 11. Danes zjutraj sta bila odobril spomenico, ki spričo predstojećih ustreljena na dvoriiču vojaškega zapora vokali jansk o-nemSkin trgovinskih pogajanj jaka-artilerista Macer in Monejo, ki ju je pravi, da je mogoče skleniti trgovinako Obsodilo vojno sodišče v soboto na smrt rad pogodbo v obojestransko zadovoljstvo le soudeležbe pri četvrtkovem anarhističnem na podlagi prednostne klavzule. Tudi za-^^P" katere® JJ " * uhli< } " F Si , • ._ , M 4 • t pa težko ranjen. V Madridu je polička areti- fcasna pogodba, ki ne bi slonela na okolu ^ ^ Mcd ^^ gc nahaja ----- prednostni klavzuli, se ne bo priporočata., tudi bivfc rep^jkanski poslanec skrajne le- no v bližnj Imenovana klavzula se ne bi upoštevala irgee| Marcel Domigo. s novanje. Š< samo pri blagovni trgovini, temveč tudi Začasni predsednik dtretorija izjavlja Udru- 1------13 pri vseh pravnih in osebnih vprašanjih. ^ Senju španskih novinarjev, ki so zahtevali svobodo tiska, da ne dovolijo vzpostavitve prejšnje diskovne svobode sedanje razmere na Španskem. _ Nemško-belgijska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki so bila prekinjena 21. septembra, so se zopet pričela v Berlinu. _ Dr. Seipel sestavlja novo avstrijsko vlado DUNAJ, 11. Na seji državnega sveta je poročal predsednik o vzrokih vladne demisije ter sklical glavno komisijo, da ctavi predloge glede volitve nove vlade. Imenovana komisija je po kratkem posvetovanju pioverila nalogo dr. Seipel-u, da sestavi vlado. Dr. Seipel je sprejel mandat ter izjavil, da je sedanja vlada pripravljena pri- Kitajske zmašnjave Nova kitajska vlada bo zahtevala revizijo pogodb z inozemskimi državami LONDON, 11. General Kjang Tso Lin, Sun Yat Sen in Feng Yu Kjang so dospeli v Ti en Tsin, da kotiferirajo z Tuan Ca Hui-em. Maršal Wu Pei Fu, ki se nahaja v Ce Fu-ju, na krovu neke transportne ladje, je izjavil poročevalcu Reuteijevega dopisnega urada, da odide v kratkem na jug, da zbere svoje pristaše. S temi se povrne v Tien-Tsin, da se maščuje nad izdajalskim generalom Feng Yu Kjangom. Lisi «New York Herald objavlja, da bo ki- četi delo le pod pogoji, da se nadaljuje do ©edanja politika v svrho vzpostavitve i tajska vlada v kratkem zahtevala revizijo po-državnega gospodarstva. Seipel je izjavil,j z modemskimi državami. da se hoče pogajati s parlamentarnimi strankami in proučevati položaj, ki ga je povzročila železničarska stranka, da se lahko do dobra prepriča, če lahko nrevza-me vodstvo državnih poslov. čete Hedžasa zasedejo Meko KAIRO, 11. Brzojavka iz Portsudana javlja, da korakajo čete Hedžasa v smeri Mcke, Nadejajo se, da bodo zasedle mesto v par tednih Vahabiti se pripravljajo na srdit odpor. Z vso naglico utrjujejo mesto. VNE VESTI Obletnica ropollsKc mso^e««1?^-" p^v^^'S"^?.'; rv . - - , , , . . pri Sv. Ivami prihodnjo nedeijo 19. t, m. ob 6. Danes poteče četrto leto, odkar je biia Jve£er dne 12. novembra 1920. podpisana rapall-1 Za danes omenjamo le, da bodo sodelovali ska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Neznani igralci, novoustanovljeni orkester, Par mesecev pozneje — in sicer točno oddelek svetoivanskega pevskega zbora, men- 5. januarja 1921. — je stopil v veljavo za-' da tudi dcmaći oktet in solopevka. Umljivo, da kon o aneksiji ozemlja, ki je pripadlo na j ne izostane tudi tradicijonalna »Martinova podlagi rapallske pogodbe Italiji gos»! Vet jutri!_ Naše politično društvo «Edinost» je iz- C dalo povodom aneksije gori omenjenega vrVn ■ našega ozemlja proglas na naš narod v I ta- Nogometa« tekma — S. D. Jadran —S. K. Hji. v katerem so bila izražena v krepkih! Val 1:2. bi samotzavestnih besedah čustva, želje,! Na športnem prostoru «Jadrana* v Herpe- vclja in bojazen našega ljudstva. Bile so to ^ « J« v nedeljo prijateljska nogo- preraanske besede, ki so nam napovedo- tekma med Jadranom in S. K. Valom vale težke čase boja in naporov za ohra- *ZJko/ k<»ca igre. Korner kor tedaj, veljajo tudi sedaj in v še mnogo !• kornerju zdelo se je, da bo padlo večji meri besede poziva in vzpodbude, * "J* fc ^flT i.'i,.... . * t - • . v.! igrala še vedno glavno ulogo m sicer s tako ki zaključuj om pomembni m nemmJpvi sflo da sc čIo*cku zaJ?i0, da bo končala proglas našega narodnega zastopstva poh-*£oga v Klancu. Sodnik — mogoče v dobri veri tičnega eru Iva .Edinost®: je prekinil igro skoraj četrt ure pred ča- «V tem boju naj Vas vodi geslo: „V som. Nočemo se prenagliti in izreči sodbo o edinosti je moč!" Združite vse sile v složni teh dveh četah. Pri revanšni tekmi, ki se bo in disciplinirani organizaciji, brez stran- vršila, kakor smo izvedeli, na športnem igri-karstva, brez razlike stanu in poklica, de- «Vala» v Barkovljah, nam bo dana prili-lajte premišljeno, vztrajno, požrtvovalno si natančnejše ogledamo posamezne za našo stvar, za popolno samoupravo na- ce v mestno bolnišnico. V 10 dneh bo imel mož zonet celo glavo. Požar v stanovanja. Predpreteklo noč okoli 2.30 je izbruhnil iz neznanih vzrokov ogenj v hiši št. 10 v ulici Cesare Battisti. Dim, ki se je valil skozi streho, je vzbudil pozornost mimoidočih ljudi; obvestili so poveljstvo mestnih gasilcev, ki je odposlalo na lice mesta dva oddelka gasilcev. Gorelo je v drugem nadstropju, v stanovanju podčastnika 152. pešpolka, De Lorenzija, vnele so se stare cunje v mali sobi, kjer je bila nakopičena razna šara in staro pohištvo. De Lorenzi, ki je .spal s svojo druži-i sobi, ni nič vedel, da mu gori sta-Šele ob prihodu gasilcev se je zbudil in zapazil nevarnost. Gasilci so ogenj po dve-urnem delu popolnoma uduŠili. Pohištvo v sobici je popolnoma zgorelo, vendar pa De Lorenzi ne trpi znatne škode, ker so bile vse stvari v sobici vredne kvečjemu 2-3000 lir. — Ogenj pa je znatno poškodoval poslopje; predrl je strop in tudi pod je popolnoma zgorel. Radi požarja je nastala v De Lorenzijevem ^stanovanju velika zmešnjava. Med osebami, ki so prihitele z ulice, da pomagajo gasiti, je bil nekdo, ki se je bal, a ne bi zgorela De Lorenzijeva žepna ura in denarnica njegove žene; zato je oboje «rešifr» v svoj žep. V denarnici je bilo sicer malo denarja, a ura je bila vredna 100 lir. Ne varen padec težaka. Pri delu na nekem parniku v prosti luki Duca D'Aosta je 47-leini težak Marij Petrich, sanujoč v ulici Settefon-tane št. 18, včeraj opoldne padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico. Po dramatičnem dogodku v pivovarni Dre-her. Stanje ravnatelja pivovarne Dreher Kor-bla, ki je bil, kakor znano, ranjen od čuvaja Belcastro, se je v zadnjih dneh nenadoma zelo poslabšalo. Pod rano, ki jo je mož zadobil na glavi in ki se jc prvotno zdela lahke narave, se je napravil tvor, radi česar se bo moral ra-»ienec podvreči nevarni operaciji. Nahaia se v sanatoriju v ulici Rossetti Stanje dimnikarja Fumea se dnevno boljša. • šega ozemlja, za socijalno povzdigo, za gospodarstveni in kulturni napredek našega ljudstva.» _ Dragnja. V preteklem mesecu oktdbru so znašale indeksne številke življenjskih potrebščin 112.55, bile so torej enake številkam v mesecu januarju 1922; potemtakem so poskočile za 3 enote napram številkam v preteklem mesecu septembru. Medtem ko so cene oblek in obuvala, kurave, razsvetljave, stanovanj in raznih sličnih potrebščin ostale na isti višini kot v mesecu oktobru, so cene živil znatno poskočile. Kruh se je podražil za L 0.10, riž za L 0.40, krompir za L 0.10, zelenjava za L L 0.09 pri kg; olivno olje se je podražilo za L 0.80. pri litru, surovo maslo za 2 liri pri S. D. Adria. Jutri zjutraj točno ob 6.30 prva moška in ženska četa hazene na igrišču. Zadnja vaja pred tekmo; radi tega navzočnost vseh obvezna, Trainer- S, D. A. Vse članice naj se udeleže danes zvečer važnega sestanka. Zbirališče točno ob 20. uri pred DKD pri Sv. Jakobu.. — Odbor. S. D. Adria. Danes zvečer ob 20.20 uri seja Tehnične Komisije v gostilni DKD pri Sv. Jakobu. — Vsi nogometaši, ki imajo društvene majice, naj prinesejo ali pošljejo te slednje v gori imenovano gostilno. Iz tržaškega življenja Samomor, iz neznanih vzrokov je včeraj popoldne napravil konec svojemu življenju gk, jajca "za L 0 20 pri komadu, sadje za L 0/70 42-letni izselieniški agent Alojzij Ostrouška, pri kg; edinole sladkor se je poceinl za 20 stanujoč v Kjadinu št. 836. Že predpoldne je ' poslal svojo ženo po nekih opravkih z doma. Očividno je bila to le pretveza, da bi ostal sam doma ter tako nemoteno izvršil obupni korak, ki ga je najbrž že prej sklenil. Žena ni o tem nič slutila. Ko se je pozno popoldne vrnila domov, je našla vrata stanovanja zaprta. 2eni se je to čudno zdelo; vprašala je sosede, Iz tržaške pokrajine Nabrežina. Kamnolom Temes, ki je bil več let zapuščen, je prevzel na javni dražbi na-brežinski župan Boschatti Tomaž. Iz Doline. Neštevik) problemov — političnega, gospodarskega, socijalnega značaja, ki obremenjajo ljudstva v tej povojni doi>i. Naš občinski komisar pa si razbija glavo z drugim in svojim posebnim problemom. Poslušajte! Posestnik Just Čač je šel v nedeljo k našemu občinskemu komisarju naznanit, da hoče zaklati tri prašiče za prodajo in je zaprosil za tozadevno dovoljenje. Začelo je veliko izpraševanje: kdaj so ®e ti prašiči skopiE, koliko so stari in kdaj so bili prijavljeni. Dobil je odgosvor, da so že-nad eno leto stari. To mu ni šlo v glavo in stavil je veliko vprašanje: koliko časa pa živi prašič? Hudomušni kmet mu je odgovoril: Tudi več let, če ga — ne ponosna na ta uspeh, kaK« tudi berač ima svoj ponos. — Pa še eno drugo odlikovanje je doletelo te dni Gorico. Osrednji odbor zveze vojnih do-brodelcev je sklenil v svoji poslednji seji enoglasno, da se podeli zastavi Gorice, ki se diiči že s tolikimi svetilkami, tudi velika svetinja vojnih dobrovoljcev za zasluge. Slavnostna izročitev svetinje se bo vršila v sporazumu z goriškim odsekom vojnih dobrovoljcev o priliki enega bodočih narodnih praznikov. Vrhunec sreče bo, če 'bo na zastavo goriškega mesta pripeta še zlata svetinja za hrabrost, za katero je nedavno mestni svet prosil vlado. Pa naj se še kdo drzne govoriti, da se nam slabo godi, ko pa živimo v samih «_: rt, „eolrUhrobo Prvt in Naši vrli Padricame so darovali potom g. semu ljudstvu brez vsake potrebe Kot m N L 25_ ,šolskemu društvu». izguba časa sta bila zastonj Se enkrat bo Vsem blagodu§nim darovalcem iskrena hva- nuoral mož po dovoljenje, da bo smel za- ja, klati stroje prašiče. Komisar ga je odpravil Za srvetoivansko podruž. Šol. društva so namreč rekši da je nedelja in da se v ne- darovali: Vednoradodarna dvojica Gra specialist za bolezni v ustih in na zobeh. JJ sprejema za vsa zobozdr in zoboteh. opravila » v Gorid, na Travniku 20 (Piazza della — Vittoria 20) od 9-12 in od 3-5. ■ 11 II II II II II II II II II II II BI II »"■ deljo ne uraduje. Za razpravo o starosti d-gar 50 ^ G. Poniž Benedikt. Gorica, prašiča pa je imel volje in časa kljub 30 L Majcen, mizar, 20 L, Zgubljen bi-nedelji! *1 " T TTJ___- - Paiaf cikelj 7 L, Udovič Fr. star., Ramič Peter in Kočevar Er. po 5 L; Brana Iv. 3 L, Ša-šetarji 2.20 in Tomažič Iv. dobiček kart Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine Via Giuliarti 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCAR. Vesti z Goriškega . _ 1000ftT Proslava kraljevega rojstnega dneva v Go- 2 L; skupno 129.20 L. ricL O priliki kraljevega rojstnega dne se je goriško mesto včeraj odelo v prazniško obleko. Z večine hiš so visele zastave, predpoldne se Oorzna poročila« ogrske krone . 0 03 Te vriila" na" Ko"rzu, kjer je bila v bližini gleda- "^ske krone ........8.W22 išča zgrajena tribuna za zastopnike oblasti, češkoslovaške krone........g ^ velika parada goriške posadke: Pred divizij- • ' ; ; ' ' ; ; • ; ; ; sk;m poveljnikom in zastopniki oblasti so de- marke filirali vsi oddelki goriške gajmizije in 0K)310 0 0230 69 35 3:^.60 13.- -tudi 23.S0 i »22.25 44*.— 107.10 ALOJZIJ POVH urar fn zlatar Plozzn GariUcIfli Z, I. c. Tel. 3-23 Lastna tovarna In delavnica. Prodaj'a, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega jc, da sc prepriča o cenah. _______ ____________ ..........................2310 goriška kohorta narodne milice. Popoldne se francoski franki..........12175 je vršil v mestnem vrstu koncert vojaške god- gvi arsfci franki..........445.— be. Zvečer so bila vsa javna poslopja razsvet- angleški funti papirna«..... Ijena, v goriškem gledalištu pa se je vršik Benečiji (vojnožkodninske) obveznice . . slavnostna predstava. Igrali sta se v drugič ^ ^ • m operi ^Pas?Iiacci» in «Cavalleria rusticana*. Gorica dobila Sobko avtonomijo- Po nepre-' KPlC^ia slanih klofutah, s katerimi sta d os eda i obsipa- - poMfi^MTVA la goriško mučenico Videm in Rim, je končno DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA se sprej- Najvfšje cene plačujem za v meta. Nastop takoj. Bavčar, Rihemberg. 1463 rimska vlada vendarle enkrat tudi malo pobožala upadlo lice Gorice, mogoče pa samo za- _____ tegadelj, da bo lažje prenašala klofute, ki še UČENKA za trgovino mešane stroke na deželi se išče. Naslov pri upravništvu, 1464 sto t, pri kg. Komunistične demonstracije v Zagreba. V nedeljo bi se bila v zagrebškem Metropol-ki-nu morala povodom sedme obletnice ruske revolucije vršiti delavska skupščina ,ki pa je bila prepovedana. Manjše skupine komunističnih omladmcev so vsled tega skušale zbirati ..... _ . - , -se in demonstrirati po ulicah, na Jelačićevem \ f*1 >e se} mogoče njen soprog med tem časom pridejo. Z nedavnim odlokom prosvetnega ministrstva je bila namreč podeljena Gorici pravica. da si lahko avtonomno upravlja svoje šo- GOSPODIČNA,' vešča strojepisja, pisarniških le. Sicer se s to pravico Gorica ne bo prav jn odvetniških poslov, govori in piše hrval-nič nasitila, v danem slučaju gre le za vpra- sk0, italijansko in nemško, išče službe. Na šanie prestiža, kajti šolsko avtonomijo uživajo ! v Italiji večinoma le glavna mesta pokrajin. Ker ^ Gorica ni več glavno mesto pokrajine, bi ji ta pravica pravzaprav ne pritikala. Dasiravno ne bo imela torej Gorica od te ' prav>e ni. ličili gmoln h koristi, je vendarle trgu in na Zrinjevcu. Policija pa je demontran te povsod razgnala in poedince tudi aretirala. Z zagrebške univerze, šef farmacevtske sekcije v ministrstvu za narodno zdravje dr. Nikola Smodlaka, je imenovan za izrednega profesorja na medicinski fakulteti zagrebške univerze. Napad na občinskega tajnika v Splitu. Na občinskega tajnika v Splitu, Marina Segvića, je bil v soboto opoldne izvršen atentat. Štefan Culič-Bujin, 33 lert star, je prišel z otrokom v naročju v občinsko pisarno ter je, hoteč se maščevati nad tajnikom zaradi vpoklica k vojakom, z ostrim kuhinjskim nožem zabodel Hajnika Šegviča. Na obupen tajnikov klic je prihitel župan dr. Tartaglia in več uradnikov, ki »o Čujiča prijeli in ga izročili državni policiji. Smrtnonevarno ranjeni tajnik je bil prepeljan v bolnico, a je malo upanja, da bi okreval. _ Društven* vtsH «Učiteljsko društvo sa Tnt in okolico* vabi vse svoje odbornike k važni seji za četrtek 13. t. m. ob 14.30 v otrotki vrtec k Sv. Ivanu. — Predsednik. D. K. N. Triurnim m Trak. Danes ob 16.30 odborova seja. Odborniki pridite vsi m točno. — Predsednik, tudi z doma, in ker so ji povedali, da ne, jo je popadla zla slutnja. S pomočjo navzočih oseb je šiloma odprla vrata. Komaj so nav-zočni stopili v kuhinjo, jim je udaril v nos močan duh po plinu; obenem so zapazili poleg ognjišča v zidu, ki loči kuhinjo od spalne sobe, majhno luknjo, skozi katero je bila vtak-njena gumijeva cev pHnove napeljave pri ognjišču. Navzočnim je bilo na mah jasno, za kaj gre. plinom. Na postelji je ležal nepremično Ostrouška, ves višnjev o obraz in nezavesten. — Zdravnik rešilne posrtaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je mogel samo ugotoviti, da je nesrečni mož že mrtev. Sodna komisija, ki je dospela pozneje, je dala truplo prepeljati v mrtvašnico mestne bolnišnice. Kakor rečeno, ni znano, kaj je gnalo Ostrovško v smrt, ki bi pojasnjevalo njegov obupni korak. Po drbi tovariši.... V neki točilnici na trgu Goldoni se je 45-letni težak Karel Culotf stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici G. Goz-zi, sinoči spri z nekim vinskim bratcem, kateremu pa je bilo kmalu zadosti Culotovih pijanih čenč; zgrabil je namreč stolico ter čopnil z njo zgovornega Culota tako krepko po glavi, da se je moral Culotu prihiteli na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki mu je obvezal veliko rano na temenu ter #a dal nato nrepeliati slov pri upravništvu. 1462 KKONE, goldinarje, ilato, srebro, briljante, platin in zobovje kupuje in plačuje po najvišjih cenah znana zlatarna Triputti, Via Vincenzo Bellini št. 13. 1429 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider« jaibecev(mac'K veveric* krtov, divji* in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst« Via Cesare Battisti it. 10 lU na d str., vrata 16 i7> Sprejemajo se pošiljatve po pošti. PODLISTEK W. Coiliat: 0REZ IMENA Roman. (166) Z obličjem na oknu je čakala in šteta. Prve ladje so si naglo sledile, potem pa so prihajale v daljših presledkih. Sedaj je Sla mimo peta — pogledala je na u*es devetnajst minut in pet ladij! Dvajset, enaindvajset dvaindvajset, triindvajset — tedaj je prihajala šesta. Petindvajset, šestindvajset, sedemindvajset in sedma ladja je šla mimo, liho število, usodna sedmica! — Še dve minuti do pol, in sedem ladij. Devetindvajset m nič se ni pokazalo na morju. Kakor so izginjale sekunde, tako so se obračale njene oči brez prenehanja od kozarca k morju, od morja k uri, tedaj je vzela ste-kleničico v roke — toda evo osme ladje! Življenje! V zadnjem trenotku življenje! Neslišno je položila stekleničico na okno in sledila s pogledom za oddaljajočo se ladjo. •Previdnost ali slučaj?* je mrmrala v samo-govoru. Oti so se ji zaprla, glava si je omahnila. Ko es je spet zavedla, je oblivalo jutranje solnce nebo, a morje jc ležalo v ziatu pred njo. Padla je na kolena in solze so jo oblile. Kapitan je postal nemiren, ko je preteklo predpoldne, ne da bi se v Magdalenovi sobi kaj zgenilo. Poslal je sobarico gori, naj stopi k svoji gospodinji. «Tako je lepa,» je rekla, ko se je črez nekaj trenotkov vrnila, -in spi mirno kot otrok,» . Štirinajsto dejanje. Tisto jutro po povratku svojega moža je jto-spa Wragge zvedela, da se Magdalena poroči. Dasiravno so ji obiski Noela Vanstoneja dali misliti, ji je ta vest vendar nepričakovano prišla. Naslednjega dne Magdalenma poroka, a njena obleka iz kašmirja ni še končana! Ne bi je bilo presenetilo, če bi ji bili sporočili, da se bliža konec sveta. Okoli ene ure je Magdalena, ki je stala pri svoji toaletni mizi, »čula rahlo trkanje na durih svoje sobe in ponižen glas Lope, njene sobarice, jo je vprašal, če g ospica Bygrave česa potrebuje. «Za sedaj ne», je odgovorila Magdalena, nemalo začudena, da ima služabnico. Pozvonila bom, kadar bo treba.* Pogled ji je padel na stekleničico z lauda-nom, ki je bila še na oknu. Hotela je izlili nieno obličie. nad nio se je ločilo višnjevo i bino skozi okno, pa se ie premislita. -Sprejela sem novo življenje«, je rekla sama pri sebi; -Kdo ve, kaj skriva to življenje zame. Morda bom še prisiljena izpiti tekočino*. Spravila je stekleničico med svoje toaietne stvari ne brez neugodnega občutka; tam je shranila tudi svoji pismi na Noro in na kapitana ter zaprla predal, ključ pa pritrdila k svoji urni verižici. Prvi vtis, ki ga je napravila nanjo sobarica ni bil ugoden; pod krinko vol'nosti in skromnosti je zapazila poteze skrbi in bolezni, im« ji ni ugajalo, in sploh ni bila naklonjena nobeni stvari, ki je prihajala od Noela Vanstoneja. Toda Lojza je kmalu zrastla v njenih očeh, zakaj odgovarjala je določno na vprašanja, je razumela svojo službo in ni govorila, če ni bila vprašana. «Ali mi imate Še kaj povedati?» je vprašala Magdalena, predno je Šla iz sobe, kjer jo je še vedno zrak tlačil. «Oprostite,» je reklo dekle skromno, mislim, da je gospod rekel ,da bo jutri poroka?* Magdalena je potlačila v sebi grozo, ki jo je popadla, ko je slišala besedo poroka iz ust tuje osebe, in odgovorila je pritrdilno. «To je prem a ln časa za priprave. Ali bi ne bili tako dobri in mi dali navodila za priprav-tianrje prtljage.