Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 205. i*ven Ljubljane s vin. v mw, v sreilo, 24. decemlni 1913.
Leto XLI
== Velja po pošti: =
Za	celo leto naprej . ,
za	en mesoo „ . .
ta	Hemčljo oeloletno .
it	ostalo inozemstvu .
V L|obl|aol oa
Za celo leti aaprej , . za en mase „ I upravi orelema mesečno
= Sobota. izdaja za celo let .... za Nemči|o eeloietuo za ostalo inozemstvo „
...... Inserati: ..
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 f za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren pop ost.
Poročna oznanita iMjjMct iti:
enos olpna rt itvrsta po 18 vin.
■■ Poslano: 1
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznik«, ob 5 orl pop.
Redna letu priloga Vozni rad.
tk*.- Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev 5/lil Bokoplsl se ne vračajo; nelrankirana platna se ue ==> spreiomajo. - Uredniškega teleiona štev 74 =
ričen lis! m slovenski naroi
Upravništvo |e v Kopltar|evl nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 2B.5U, bosn,-bero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št 188.
J** Današnja številka obsetra 8 strani.
Božične niSsil
V slovenskih hišah vlada Božič. Božični duh miru in skrivnostno mehko čutstvo nepoznane sreče jc objelo duše in se razlilo v srca naših družin. V našem narodu je veliko božične poezije, ker je v njem razvito bogato iu neizčrpno versko življenje. Naši ljudje praznujejo Božič, kakor bi ga doživljali, kakor bi se pred njimi vršila velika in neskončna skrivnost učlovcčenia Sinu božjega. Zato je Božič tako tesno spojen z našim ljudskim življenjem in so spomini nanj neizbrisni in prelestni.
Marsikje v mestu so pa ljudje izgubili zmisel za krščanski Božič, ker so izgubili vero vanj. Ostalo je samo ime, zunanji blesk, božična darila, veseli prazniki, božična skrivnost, resnična in vesoljstvo obsegajoča, pa je postala — pravljica. Tam bo Božič brez pomena in tudi brez odmeva. Tam ni božičnega solnca, nc božične glorije, ne božične sreče in miru. V kraljestvu smrtne sence ne sveti Luč.
Božič praznujemo, učlovečenje sinu Božjega, večne Resnice m neskončne Ideje, večnega prauzora in nositelja vseh idej in vseh načel. Skoro se, zdi, da je svet na to pozabil, zlasti pozabila naša javnost.
Človeka kot razumno bitje vodijo njegove misli, njegovi načrti, njegove ideje in načela. Načela so luč in obenem gonilna sila naše volje in naših dejanj. Vse človeško življenje, njegova zgodovina, kultura, politika, znanost in umetnost se razvija v smeri njegovih idej. Kakoršne ideje, takšna zgodovina! Kako razmetano in razrvano ie javno življenje v Avstriji! V preteklih dneh so se odigravali v naši zbornici naravnost klavrni in silno poniževalni prizori. Videli smo, kako in po kaki ceni se avstrijske stranke prodajajo in kupujejo. Vse na prodaj, prepričanje in načela. Pri nas se politične stranke že zdavnaj ne grupirajo po krščanskih načelih, ampak po raznih krvnih, jezikovnih, gmotnih in političnih odnošajili. In to je zlo. Ta politika mora voditi v propast, v duševni nihilizem in močvirje.
Avstrijska politika se je odtrgala od božjega zakona, izraženega v krščanskih idejah in gre svoja pota, polna krivic in nasilja. Zato vlada med nami taka politična mizerija.
Strankarsko politično življenje je v Avstriji zašlo tako daleč, da so ljudje pozabili na fundamentalna načela krščanskega nravosiovja iu na priproste resnice družabnega miru, reda in .skupnosti. Namesto krščanskih načel pravičnosti, nravnosti, vodijo stranke hipni uspehi, poti sebičnosti, koristnosti, sla-vohlepja, vladne servilnosti, osebne koristi iti politični oportunizem. Načelna pota se umikajo »višjim« zahtevam, zahtevam stranke.
Nikar se nc dajmo motiti od take politiko. Taka politika je lahka, prijetna, dobičkonosna, a pogubna. Bog kaznuje tudi take. grehe in take stranke. Na svetu niso same osebne zmote in osebni grehi ampak tudi narodni in strankini grehi. Narodi in stranke, ki tako breznačelno politiko odobravajo, sankcionirajo in podpirajo, ne bodo ušli maščevalni roki.
Naša moč ne sme biti samo v glasovih in v oblasti, ampak v večnih načelih. Stranke niso večne, načela so večna. Stranke niso nepremagljive, božja načela so nepremagljiva, ker imajo božjo moč. V imenu in v blagor strank se danes tolerira in prenaša še tako kršenje in žaljenje pravičnosti, še taka nestrpnost in absolutizem.
Med našim ljudstvom živi in gori verska zavest: narod ima svoje hibe kakor jih ima vsak, ali živa vera v božjo moč, in resničnost katoliškega verstva mu gleda iz njegove duše. Ljudstvo bo šlo za nami toliko Časa, dokler bo videlo in čutilo v nas varha in branitelja njegove nravnosti, žive vere in katoliških načel. Kadar pa. vidi, da tisti, ki je predstavljajo, ne žive, ne delajo in ne govore tako kakor samo živi, dela in govori, se. bo obrnilo. Ljudstvo hočb, da se dela in izvršuje njegova volja tudi v tem oziru!
Avstrijski javnosti božičnega duha!
»Blagor narodu, katerega Bog je Gospod!«
V znamenju olislnikcije in isoiuiizn.
Dunaj, 23. decembra 1913.
Pesimisti sodijo, da klenka parlamentarizmu v naši državni polovici že mrtvaški zvonec. Celo socialni demokrati pišejo članke, v katerih napovedujejo absolutizem seveda pod ustavno krinko znanega Š 14. Današnja zbornična seja je kazala vso bedo, v kateri se parlamentarizem zdaj nahaja. Voz je
obtičal v močvirju rusinske obstrukci-jc, ugleda parlamentarizem nima več veliko. Kar ga je še imel, ga mu je vzel znani po Dlugoszu odkriti podkupoval- j ni škandal. Razpravo o nakazilni posta- j vi je danes zbornica končala, a Rusini so na. to izjavili, cla bo vsak rusinski poslanec dvakrat stvarno popravljal. Pet Rusinov je clanes govorilo, a 30 jih še čaka na besedo, čo ne zmešetari vlada ž njimi čez praznike vsaj začasne sprave. V pondeljek 29. in v torek 30. t. m. sta seji poslntriške zbornice napovedani. Ob koncu seje sta pa dva Poljaka želela vlado s § 14. Socialni demokratje so ugovarjali, a vlada najbrže ustreže želji Poljakov in sebi, pa zbornico od-godi in si s § 14. dovoli, kar potrebuje. Krščanski socialci pa sicer tiho a vztrajno delajo na to, da se državni zbor razpusti. ker bi radi zopet osvojili Dunaj.
DLUGOSZOV ODSTOP.
»Wi.ener Zeitung« najbrže 27. I. m. objavi, da jo cesar pritrdil, da Dlugosz odstopi. Sledil mu bo najbrže sekčni načelnik maučnega ministrstva dr. plem. Cviklinski, a imenovan ne bo takoj. V Gorlicu so na nekem shodu zborovalci izjavili, da Dlugoszu popolnoma zaupajo.
IZ GOSPOSKE ZBORNICE.
Davčna komisija gosposke zbornice jc sklenila, kakor »N. Fr. Pr.« poroča, da se zvišaj osebna dohodnina v nižjih stopnjah po 10 in ne po 20 vin., kakor sc jc prvotno poročalo. Tudi gosposka zbornica letos ne bo imela božičnih po-č"nic, marveč zboruje 29. in morebiti tudi 30. t. m. ne glede na to. če poslani-ška zbornica nakazilro postavo sprejme ali. ne. Gotovo je, da pairi izpremene zakonski načrt o osebni dohodnini.
Socialno zavarovanje.
Na Francoskem so bo predložila, v kratkem nova postava o socialnem zavarovanju, ki pomeni napredek postave iz leta 1908. Ta jo bila ločena v tri dele, pridobitev lastne hišice, zavarovanje za slučaj smrti za 1200 frankov, in letno rento 720 frankov, če zavarovanec doseže. 60. leto. Vse to za 15 centimov na dan! Pokazalo se je pa, da so. preveč zahteva od delavca, če mora deliti na tri dele svoje zavarovanje. Vlada namerava z novo postavo zjediniti vse tri zavarovanja.
Zgled naj pojasni namen postave.
Oče - delavec hoče zavarovati svoje« ga novorojenega otroka. Pri drž. blagajni dobi konto-knjižico, na katero plača v mesečnih obrokih po 15 centimov na dan. Ko doseže otrok 25. leto, je zavarovalna svota narasla na 1.336 frankov. Po veljavni postavi postane lahko sedaj lastnik male hišice za 6.500 frankov, ker mu jc treba plačati samo peti del kapitala, ostali del pa obrestuje in amortizuje v letnih obrokih, ki so pa {nižji, kakor pa navadna najemščina. Čc umrje prej, preden je popolnoma poplačal svoj dolg, dobe vseeno dediči hišico, kor je postava iz leta 1908 potom kombinacije za zavarovanje že zato skrbela, iu ni jim treba ničesar več plačevati.
Če pa zavarovanec nadaljuje mesečno doplačevanje po 15 centimov na dan, kakor je pričel njegov oče. si osigu-ra rento 720 frankov, ako doseže 60. leto starosti. Če umrje pred 60. letom, dobo dediči zavarovalnino 1200 frankov, dobo pa tudi to zavarovalnino, če umrje po 60. lotu, to je v posestvu poprej imenovane letne rente. Vdova si lahko vsaj nekaj pomaga z 1200 franki.
Brez vsakih formalitet si delavec na podlagi tc postave, osigura lep čeden dom, osigura svojo starost, in konečno svojcem zapusti čedno zavarovalnino; in vse to za 15 centimov na dan.
Koliko nepotrebnega denaria izda delavstvo za pijačo! Kako lahko bi si družinski oče prihranil 15 centimov — 15 vinarjev na dan in s tem pomagal rešiti rešitev tako važnega socialnega zavarovanja. Gotovo bi bilo zanimivo proučiti to postavo, zavarovalno kombinacijo. Le nc preveč uradnega aparata. Gotovo bi tudi pri nas zadostovale drž. blagajne kot vplačilna mesta za zavarovalnino. Vplačilno knjižico na shrani delavec kot dokument, če je treba priložiti v slučaju realizovanja zavarovalnino. Upravni stroški bi bili minimalni, in bi vsak zavarovanec za se skrbel, da redno plačuje. Koliko bi bile naše občine razbremenjene, ki morajo po sedanji naši posta vi .nositi ogromna bremena za preskrbovanje ubogih in hiralcev.
REFORME V RUSKI PRAVOSLAVNI CERKVI.
Že nad leto dni je v Peterburgu delovala, posebna pravoslavna cerkvena, komisija, ki je imela sestaviti načrt za času primerne reforme v ruski pravoslavni cerkvi. Komisija je te dni dovršila svoje delo in se bo njen reformni
Sveta noč.
9 uri je tihi me prebudila s toplimi dihi:
ne čutiš moje ljubezni, ali ne slutiš?
Čista kot rosa pesem je moja polna zanosa.
Moji zakladi divno globoki kakor prepadi.
Jasna kot žarek Moje višine sleherni spremljam kakor veseli tvoj preudarek. dan ženitnine,
Bodi moj gost! K sebi te vabi: rajska skrivnost.'
Silvin Sardenlco.
LISTEK.
F. M. Dostojevski:
DeteK pri iiolnem drevesen.
lz ruščine prestavil M. Kačur.
Se zelo majhen deček, šest let star ali celo manj, se je zjutraj predramil v vlažni in mrzli kleti. Zavit je bil v
nekak plašček, ves se je tresel vsled mraza. Izdihaval je belo soparo in je nalašč, sedeč v kotu na zaboju, globoko dihal sapo iz ust in sc zabaval, ko je gledal kako izginja. Zelo se mu je zahotelo po jedi. Nekoliko časa je hodil vsako jutro k deski, na kateri je ležala njegova bolna mati na pogri-njalu, tankem kakor cvrtje, s snopom slame pod glavo mesto blazine. Kako jc neki prišla semkaj? — Najbrže je prišla s svojim sinom iz tujega mesta in tu zbolela. Najemniki kotov so sc razpršili, bil je praznik, in edini, ki je še ostal, je ležal pokrit z dolgim plaščem že ves dan pijan kakor mrtev in ni pričakoval praznika. V drugem kotu je stokala na revmatizmu obolela osem-desetlena starka, ki je preje služila kot pestunja, a sedaj je zapuščeno umirala, zdihovala, mrmrala in godrnjala nad dečkom tako, da se je že bal bližati se njenemu kotu. Vode se je napil v veži, a kruha ni mogel dobiti niti skorjice nikjer in sedaj je šel že desetič budit svojo mamico. Naposled se je začel dolgočasiti v temi: že davno se je zvečerilo, toda luči niso imeli navado prižgati. Pobožal je mamico po licu in se začudil, da se ni prav nič zgenila in je postala mrzla kot stena. „Zelo hladno je že,1' je pomislil, nevede položil svojo roko na ramo spavajoči, potem dibnil v svoje prste, da bi .jih nekoliko ogrei, naen-
krat pa poiskal na stolu svojo kapico in natihoma, tipajoč pred seboj, odšel iz kleti. Že preje bi rad ušel, da se ni bal zgoraj pri stopnjicah velikega psa, ki je ves dan čuval pred sosednimi vrati. No, psa ni bilo več, in naenkrat je prišel na ulico.
O moj Bog! kakšno mesto! Nikdar še ni videl kaj sličnega. Tam, odkoder je prihajal on, je vladala po noči tako črna tema, eno samo okno jc bilo na ulico! Vrata majhnih lesenih hišic so se zapirale, vsi se zapirajo v hiše in kmalu je zalajala cela jata psov, sto in tisoč, jih je tulilo in lajalo vso noč. Mislil si je, da bo zunaj toplejše in da bo dobil kje hrane — toda sedaj, kaj naj bi neki jedel ! Kakšno vrvenje in grmenje, — kolikšna množica ljudi, konj. voz, pa mraz, mraz ! Urno tekoči konji so povzročali mrzel veter, iz gobcev so sopli kadečo se soparo; skozi rahli sneg so zvenele njihove podkve ob kamenju, vse je tako bučalo. O Bog, tako rad bi jedel, kakeršenkoli košček naj bi bil. — Naenkrat je prišlo dečku zelo slabo.
Poglej, že zopet ulico, — oh pa kako široka! Tu bi ga najbrže takoj povozili; kako vsi kriče, begajo semtertja in jedo, kakšna gnječa. gnječa! A kaj je to! Oj kako veliko okno! Za oknom je soba, v kateri stoji drevesce do stropa ; to jc božično drevesce, polno svečic, zlatih papirčkov in jaboik; po-
leg so punčke in konjički. Po sobi tekajo otroci, snažni in lepo oblečeni, se smejejo, igrajo, jedo in pijejo, karkoli kdor hoče. Glej, sedaj je začela plesati deklica z dečkom, oj kako krasno dekletce je to ! Čuj, tudi godba se sliši skozi okno ; deček je gledal in se čudil, že se je skoro celo nasmehnil, toda tako ga je zazeblo v prste na nogah, na rokah so mu že čisto pordečili, da jih ni mogel več premikati, komaj je šc zgenil. Tedaj sc je deček hipoma spomnil, zakaj ga tako zebe v prste, zaplakal je in zbežal naprej. In tedaj je zopet videl skozi okno sobo. Tudi tam je stalo drevesce, na mizah pa — raznovrstno pecivo: mandeljeve torte, rdeče in rumene. Za mizo sede štirji bogati gospodi, ki podarijo vsakemu došlemu pecivo. Trenutno so se odprla vrata in prišlo je mnogo gospode. Deček se je splazil v hišo, odprl vrata in vstopil. Oh, kako so zakričali nad njim in ga začeli goniti von! Neka gospa je naglo pristopila k njemu. mu stisnila v roko kopejko in mu sama odprla vrata na ulico. Kako se je prestrašil! Kopejka se jc stakljala iu zazvenela po stopnjicah; ni mogel stisniti rdečih prstkov in jo obdržati. Deček je odhitel in prišel zelo, zelo hitro, sam ni vedel kam. Rad bi zajokal. a se je bal in je bežal, bežal in si diha) v roke. Nato sc ga jc polasti-' la žalost, hipoma sc jc zučutii tako sa-
načrt predložil splošnemu ruskemu cerkvenemu zboru, ki bo sklican 1. 1914.
Bistvene točke reformnega načrta so približno te - lc:
Sv. sinod, čegar člani so se do sedaj brez izjeme imenovali, bo v bodoče sestavljen iz 12 metropolitov, nadškofov iu škofov in predsednik mu bo patri-iarh. .Mctropoliti bodo stalni člani sv. sinod, škofje se pa .imenujejo. Sv. sinod jc najvišja oblast ruske cerkve, ki-od ločuje v vseh'zadevali, ki spadajo vkotv-petenco cerkvenega zbora; sv. sinod j ■ neposredno podrejen carju in tvori najvišje cerkve H) sodišče. Sv. sinodu je poverjeno nadzorstvo nad vsem; verskimi šolami in ima paziti nad izdajo knjig in spisov verske vsebine.
Dosedanje agende višjega prokura-torja sv. sinoda se znatno omeje m preidejo v partrijarhove roko, ki bo v cerkvenih stvareh občeval neposredno s carjem. Višjemu prokuratoriu ostanejo v bodoče lc juridične cerkveno zadeve, v katerih bo odločeval, in pa vodstvo pisarne sv. sir1 o cla. Toda tucli pntrijarh ne bo član vlade, katera potemtakem ne bo imela nobenega neposrednega vpliva na tok cerkvenih stvari.
Francoski publicist .Taffre du Pontcray je napisal pocl v tiskom a-neksije Bosne in Hercegovine zanitpi-vo knjigo „Allemands coiitre Slaves" (Nemci zoper Slovane), kjer na več mestih opozarja na gospodarsko stran ..Drang-a nacli Osten", da si hoče namreč pangermanizem z gospodarsko in-filtracijo jugoslovanskih dežel pripraviti tla za politično in narodno osvojitev. Isti pojav moremo vsak dan opazovati pri nas, in če bi še kaj dvomili, nas prepriča o tem spis W i 1 h. H e i n z a „Sudosterreich — ein deutschesv/irtschaftliclies Zu-kunftsgebiet", ki ga je izdalo društvo., Sudmarka" v Gradcu. Navesti hočemo iz njega najznačilnejša mesta.
V industriji, pravi Heinz, je našlo nemštvo v slovenskih deželah svojo najkrepkejšo opore. ,,Sie hat sicli hier als Bahnbrecherin der Germanisation erwiesen, indeni sic auf die slavisebe Landbevolkerung \virtschaftlichen Ein-flufl gevvann und diese z ur Erlernung der deUtschen Sprache und sehliefilich zum AnschluB an das Deutsclitum ver-anlaBte. Uberclies trug sie viol zur An-siedlung deutsclicr Beamten, Vorarbei-ter, ProfeBionisten und Gosehaftsleute bei, so claB auch in gcsellscliaftlicher Hinsicht der deutsche Einflut) baldton-angebend v. urcle".
Najbolje najn pojasnijo to trditev nekateri primeri iz naših krajev, ki jih navaja Heinz. Nam bo zadostovalo par tipičnih slučajev. Tako n. pr. bor o vel j s ki okraj na Koroškem, kjer so Nemci napredovali od 1. 1900 — 1910 od 26% na 44%. Vzrok puškarska industrija v Borovljah. Padec Šoštanja na Štajerskem, ki je bil nad 30 let v slovenskih rokah, je v veliki meri delo tovarne ..Fr. Woscbnagg und Sohne". Na isti način širi Cel j e svoj vpliv v okoliški občini, Štoreh in na Peharju. Ravno tako tudi Maribor, katerega vpliv bo gotovo še večji, ko bo-deta dovršeni elektrarni na Felberje-vem otoku pri Mariboru in na Fali. Zadnjo gradi ..Steiermarkiscbe Eiektri-;:itatsgesellschaft'" s kapitalom 18 milijonov kron in bo imela 35.000 konjskih
sil. Obe podjetji imata namen o-krepiti nemško ekspanzivnost proti zapaclu (v dravski dolini) in proti severu (zveza s Spielfoldom). Vso pozornost zaslužijo načrti za mesto Ptuj, o katerih piše Heinz : „Ein Mittelpunkt ungeahntor industrieller und , wy.'t-scliaftlicher Zukunft wird schli^sljch die v/ackeve. Draustadt Pettau a ver den, wo von der neuen Gesellschaft „P«|)e-tovio" die Vorbereitungen zur Grun-dung ein (T grossen elektrischen ,Wjis-serkraftanlage, bezw. einer O.berland-zentrale —der grossten in ganz Mit-teleuropa ! —, getroffen v/erden . Ganz Siid- uudOstsielermark wird holfentllch bald mit elektrischer Kraft versorgt werdcn uncl violo lolinende Industrie-und Gewerbezwoige, deren Griindung bisber mangels billiger, geoignetor Kohlen scheiterte, koiinten dana unter den bestea Vorbedingungen ins Leben gerufen werden."
Pa tudi v manjših krajih na deželi imajo nemška industdjai.ua podjetja z narodnostnega stališča velik pomen, da, tu se v toliko večji meri, ker postane ravno v rpajhnih krajih nemški družabni vpliv (priseljenih u-radnikov, trgovcev i.t.d.) kmalu mero-dajen. Takih točk je zlasti na Sp. Štajerskem mnogo, v prvi vrsti Prager-sko, potem pa Peklo pri Poljčanah, Muta, Slov. Gradec, Polzela, Sevnica, Hrastnik, i. dr.
Spodnje Štajersko je pa tudi glavni predmet nemške naseljeval ne akcije, s katero so sistematično bavi „Sudmark" in v novejšem času tudi „Heimstattenbank" in o kateri pravi Heinz, cla je najbolj zanesljivo sredstvo za ponemčevanje.
To so najvažnejši podatki iz liein-zovega spisa. Dostavil bi le še to, da se Nemci na vso moč trudijo, uporabiti za svoje načrte tudi kapital iz Nemčije in Švice in cla se jim je to
tudi marsikje posrečilo trarna na Fali).
Slovenci smo žal le dalci velikopoteznega in razvoja, ki se vrši na Glavni vzrok naše manj Ran je kapitala.
(n. pr. elek-
pasivni gle-iustrijalnega naši zemlji, pasivnosti ni po-ampak pomanj-
kanje podjetnega duha in tehničnih spretnosti, pa tudi pomanjkanje organizacij, ki bi si stavilo za nalogo, izvabiti naš kapital iz rezerve. Kako se je delalo v tem oziru pri Čehih in se Če neprenehoma dela, o tem ima mnogo poučnega znana Hubkova knjiga ..Menšinova pr.ace" (1904), pa tudi bro-šurica Program varodobospodarske-ho sboru jihbčeskoho". S sistematičnim delom bi lahko dosegli gotovo tudi "mi precejšnje uspehe, dasi se ne uda-jamo iluziji, da bi bilo kdaj mogoče popolnoma izriniti tuj kapital.
Ali niti z nemškim 'kapitalom ustanovljena industrija ni, da bi morala imeti za neizogiben nasledek — gcrmanizacijo. Nemška mosta so jezikovni otoki, katerih prebivalstvo se žo sedaj do dveh tretjin rekrutira iz slovenskih okrajev. Rastoča industrija bo ta priliv še povspešila in omejila izseljevanje v Ameriko in preseljevanje v nemške alpske dežele, ki nam je zlasti slednje ugrabilo tisoče ljudi. Vsi ti se bodo selili sedaj v naša mesta in ni dvoma, cla jih bo s vztrajnim in zavestno—smotrenim delom mogoče ohraniti za slovenstvo. Tu ima važno narodno—obrambno nalogo krščansko—socijalna dela/vska
enega, zapuščenega— Toda, kaj j'c zopet to! Stala je množica ljudi in se budila: na oknu za steklom so bili trije možički oblečeni v rdeče in zelene jbleke In popolnoma taki kakor živi. Starejši mož sedeč na stolu igra na večjo gosli, mlajša dva, stoječa zraven njega, igrata manjše. Po taktu so pri-rjevali z glavami, glodali .drug na drugega in njihova usta so se gibala,, govorili so, popolnoma gotovo so govorili. akoravno so ne sliši zkozi okno. Sprva jc deček mislil, da so živi. a ko jc uganil, da so ponarejeni, se je sam sebi nasmejal. Nikdar še ni vidol takih igrač in ni vodol, kaj naj bi to pomenilo. .Tok ga je hotel posiliti, a ti možički so tako smešni. Nenadoma jc začutil, da ga je nekdo zadaj 'potegnil za suknjič: velik, hudoben deček je stal polog njega in» stresel za glavo, mu vzel čepico in ga sunil z nogo. Deček je padel na zemljo, takrat pa so ljudje zakričali, 011 pa je brez zavesti poskočil in bežal, božal in naposled pribežal, sam ni vedel kako. čez prag m tuje dvorišče, — in se vsedel za /rata: „ Tukaj me ne najdejo, ker jo emno."
. Sedel jo in se skrčil, vendar se ni nogel oddahniti od strahu. Naenkrat -popolnoma nenadoma — mu je pa jostalo tako zelo prijetno : nepzdčako-'ano ga je prenehalo zebsti v roke in
noge in postalo je tako toplo, tako zelo toplo kakor na peči; in zahrepenel je: ah, da bi mogel zaspati! Kako prijetno bi bilo tukaj snivati! „Nekoliko posedim, potem pa pojdem zopet gle-<iat možičke," tako jo rekel in se nasmehnil, ko se jc spomnil nanje: ,,Popolnoma kakor bi bili živi!"... Zazdelo se mu je, da sliši, kako jc zapela mati nad njim pesmico. ..Mamica, jaz spavam, oh kako prijetno je tukaj spati 1"
.,Pojdi, greva k božičnemu drevescu sinko!" jo zašepetal zopet tihi glas nad njim.
Premišljeval je, ali bi bila to njegova mati, -toda ne; kako bi ga pač kdo spoznal? Videl ni, a čutil je, da se jo nekdo sklonil nad njim in ga v temi objel, on pa mu je podal roko
in ____ kar nenadoma____ oj, kakšna
svetloba! Kako krasno drevesce! Ali ni to božično drevesce, takih še ni nikdar vidol! Kje neki se nahaja sedaj V Vse se blišči in žari, okrog drevesca pa so fantki in punčke — a 10 niso ponarejeni dečki in deklice, ti so živi. oj pa kako lepi. Vsi so tekali k njemu, vsi so se zbirali okrog njega in vsi so ga poljubljali. Vzeli so ga s seboj in tudi 011 je tekel z njimi. Tedaj pa je zn-I pazil mamico, ki se mu je smehljala 1 in radostno gledala nanj.
i ..Mama, mama! Oh kako prijetno
j
organizacija, strokovna in politična. Manjšinjski odseki v naših akademič-nih društvih naj bi širili v svojih vrstah umevanje za njeno važnost in naj bi skušali doseči ideal, da je vsak manjšinjski delavec — delavski organizator.
Obrambna društva pa naj več pozornosti posvečajo naseljevalnomu delu, ki je po niojem mnenju najvažnejša panoga narodno obrambe. Dasi imamo Slovenci krasno priliko učiti se v tem oziru pri Čehih. ,še vendar nismo osnovali nobene institucije, ki bi bila protiutež tozadevnemu deiu ..Sudmarke" in ..Heimstattenbanke'1. Predlogov, podanih1 na merodajnih mestih, sicer ne manjka, toda zaman čakajo izvršitve.
Obstanek, usoda našega naroda jo v našiti rokah. Sami si gradimo svojo bodočnost. Nikdar sicer ne bo prišel trenutek, ko bi mogli reči, cla je naš obstoj izven vsake nevarnosti, toda če se bomo branili in borili z žilavo vztrajnostjo, tudi 110 trenutek, ko bi si morali priznati, da smo „ua smrt obsojeni".
F. St.
4
IfMiiiMj
Največja, skrb, ki pretresa liudi, ki so si tekom življenja nagrabili velikanska denarna sredstva, je ta, kako bi to ohranili za večne čase svojim naslednikom. Ako se namreč premoženje razdeli med otroke, se zgodi., da že tretji člen pride na nič, oziroma vsaj na majhno vrednost. Pričeti morajo ti znova nabirati, ako hočejo priti do zopet ne moči. Razmere pa postajajo danes na svetu tako, da so Rocklollorji nemogoči. Iz nič, danes ni mogoče priti clo milijard, kakor so prišli ameriški milijonarji, ko so pričeli svojo kariiero kot navadni delavci.
Praded Rotschildov, Amschel Rot-pcliild, ki je pred stoletjem nagrabil velike milijone, jo že sprevidel, cla bodo njegovi potomci morali navzdol, ako se bo premoženje delilo med nje. Izdelal je v obrambo družinski zakon, glasom katerega sc premoženje ne sme razdeljevati med družinske člane, ampak podedujejo vsi moški člani kot, skupno last. Izvolijo si. svojega načelnika, ki je vedno najstarejši mecl njimi. Ženskim članom pc. izplačujejo gotove odstotke kot doto. Da pa. sploli ni treba izplačevati dot, se po večini ženijo med seboj. Tako premoženje celokupne rodbine vedno rase, in šteje danes več milijard.
Tudi v Ameriki so izkušali ondotni dolarski baroni, kako bi svoje milijarde ohranili rodbini. Millijarderja Astor in Vanclerbild sta napravila tudi družinski zakon, po katerem podeduje vs-o premoženje vedno le starejši, sin, dočim se morajo ostali sinovi ozir. hčere, zadovoljiti z majhnimi deleži, ki so na vendarle tako visoki, da so preskrbljeni za celo ž:vljenje. Vendar ta način skrbi le za najstarejšega, cločim so drugi več ali manj prepuščeni svoji usodi.
Stari' Rockfeller je tuui žo skušal ustanoviti pred nekaj leti nek zakon, po katerem bi so iz vsega njegovega premoženja napravila ustanova »Rockfeller«. Od dohodkov te ustanove bi se gotov, toda le neznaten dol porabilo za dobrodelne namene, cločim bi do ostalih dohodkov imeli pravico njegovi dediči. Na ta način bi bili potomci Rockefel-lerja nekaki penzijonisti, z za večno
čase zagotovljenimi bogatimi dohodki. Zvezna vlada v VVascbingtonu. pa te »idealne« ustanove ni hotela sprejeti. Stari Rokefeller, ki je iz navadnega delavca postal »petrolejski kralj« in mi-Ijarder, si sedaj na stara leta ubija glavo, kako bi obranil, kar je izsesal in pridobil tokom dolgih let, svojim naslednikom.
Carnegie, ki ie letos preminul, ni zapustil nobenega rodbinskega zakona, Zanimiv in resničen dokaz iz tega je, da denar šo ne osreči človeka. Le tisti je osrečen in zadovoljen, ki ie zadovoljen s leni, kar ima, oziroma kar lahko doseže.
levne
mce.
-J- Slovencem, ki so Mačjih src. Kakor \sako leto se tudi le;os obrača »Slovenska Straža« clo blagih src. da bi ji priskočila na pomoč pri prireditvi bo-žičnic. Nemški »Schuivcrein« in »Sudmarka« ravno z bogatimi božičnicami vjameta največ slovenskih otrok. Zato moramo napeti vso silo, da to no možnosti preprečimo. Šc nobeno leto ni clo-š'o na »Slov s s ko Stražo« toliko nujnih in vos uvaževanja vrednih prošenj za božičnice, kakor ravno letos. Težko bi nam bi'o le eno prošnjo zavrniti. Zato Vas nujno prosimo pomoči. Osrečite s svojo radodarnostjo obmejne Slovence! Nabirajte, darujte! V tej nadi želi vesele praznike in srečno novo leto Slovencem »Slovenska Straža«.
+ Novoletna voščila. Veleč, ljubljanske in zuna je tvrdke tem potom opozarjamo, da se oglasi za, novoletno (Silvestrovo) številko »Slovenca« morejo sprejemati le še do vštevši 29. decembra,
-(- O tiskarskem gibanju jako ma široko piše socialnodcmokraška »Zarja«. Zaletava so v prvi vrsti v »Katoliško tiskarno«, češ, da bi bila njena dolžnost podvreči so vsem zahtevam socialnode-mokraškega vodstva tiskarske organizacije. »Zarja« stavi v prvo vrsto mezdno vprašanje in pri tem zavija, da »Katoliška tiskarna« v tem oziru ne stori popolne socialno dolžnosti. Če bi biia »Zarja« pravična, bi povedala, cla se »Katoliška tiskarna« prav nič ne upira mezdnim zahtevam, da se pa nikakor nc uda zahtevi, da bi bila popolnoma odvisna od delavske posredovalnice so-cialnodemokraškega tiskarskega vodstva. Morda so besede, s kateromi v tem oziru sedaj v tiskarskem gibanju socialni demokratje vabijo delavstvo, lepe, kako bo pa z delavstvom, 'nesocialnode-mokraškega mišljenja, če bo končno tudi pri službenem posredovanju popolnoma pod peto rdečih terorizatoriev, si lahko še naprej predstavljamo. Svoje somišljenike, čc tudi ne preveč sposobne, bi urinili na najboljša mesta, drugi, če tudi najbolj sposobni, bi se Pa morali zadovoljiti z najslabšimi tiskarnami in bi v tem oziru posebno stroko^ 1 i razvoj nadarjenega tiskarskega naraščaja najbolj trpel. Kakor rečeno: napeli bomo vse strune, cla gospodje okolu »Zarje« 110 dožive, da bi se mi v tej točki udali. Naposled nam gospodje v naši tiskarni kar ukažejo, da moramo ustaviti izdajanje »Slovenca«, namesto niega pa brezplačno tiskati — socialnodcmokra-ško »Zarjo«. Tak položaj bi bil enkrat »Zarji« menda vendar po volji. Sicer naj pa gospodje okolu »Zarje«, ki imajo za delavstvo samo cenene besede, po-
je tukaj," ji je zaklical in zopet in zopet, se je poljuboval z otroki. Hitro jim je začel pripovedovati o možičkih, ki jih je videl v oknu. „A kdo sto vi dečki? kclo ste ve, deklice?" jih je izpraševal, se smejal in jih poljubljal.
.,To je božično drevesce," so mu odgovarjali. ..Na božič je tukaj vsako loto božično drevesce za one. ki nimajo svojega ..."
In spoznal je, da so vsi dečki in deklice taki kakor on, otroci, izmed katerih so nekateri zmrznili že v kor-bicah, v katerih so jih izpostavili na stopnjico pred vrati peterburških uradnikov; nekateri so so zadušili na Finskem v hiši za najdenčke, ko so jih pitali, tretji (za časa samarske lakote) na izsušenih prsih svojih mater, četrti so se zadušili v vagonih tretjega razreda vsled smradu. In vsi ti so sedaj tukaj zbrani, lopi kakor angeljčki na božič, 011 sam je sredi njih in jim podaja roke in blagoslavljajo jih njihove matere---— — Tudi matere teh
otrok stoje tukaj nekoliko vstran in jokajo. Katerakoli spozna svojega sinka ali hčerko, pribito vse k njim in jih poljubljajo, z lastnimi rokami jim o tirajo solzo in jih tolažijo, naj nikar nc jokajo, ker jim je sedaj tako dobro.,,..
Tu doli na zemlji so našli zjutraj za vrati mlado trupelte dečkovo, ki je tja pribežal in zmrznil---
Pred velitvami in 130 volitvah.
Mraz, strpensk mraz je prtisku iu pud nugam biušga iblanskega žepana in tku dalje, gespuda Ivana Hribarja, ke je stavu na cerklanskem pul za enmo grmoujam, je škripu sneg, kokr ele b hrustu frišne preste.
Gespud Hribar pa ni hrustu prest, ampak ubiru lep purmanu beder in na pehtranu štrukl jc prgrizvou zraven iz velikmo apetitam, ud časa du časa pa je pugldvou svetla toplarca, ke je slunela zraven nega nasloucna na gr* ir»'
skrbe, da bodo uslužbneci v avstrijskih socialnodemokratičnih konsumnih društvih prišli do takega gmotnega položaja in delavnega Časa, kakor ga žc sedaj imajo uslužbenci v »Katoliški tiskarni«, pa bodo enkrat za delavstvo nekaj praktičnega iz svojega napravili.
-f- Iz deželuozborskega volišča v Tržiču. — Slovenski liberalci se udinjali Nemcem. Z brezmejno sirovostjo se zagmja »Sava« v župana in župnika tržiškega. Ali ni sram slovenskega časnika, da so tako daleč spozabi? Računati mora narodno-napredna stranka, da nima nobene moči v meščanstvu vo-livnih okrajev Kamnik - Radovljica -Tržič, in da je navezana le, na liberalno uradništvo in pa na — Nemce, ki pa gotovo zastonj ue bodo delali tlako na-rodno-na prodni stranki. Tako ie dobil clr. Pestotnik v Tržiču 11 uradniških glasov, clr. Gregorič nobenega, dr. Pestotnik 20 nemških glasov, dr. Gregorič 3, drugih meščanskih glasov dr. Pestotnik 32, dr. Gregorič 77. Številke jasno govore in dokazujejo, da profesor Reisner ni prišel zaman v Tržič prosit s kandidatom dr. Popotnikom vred nemških glasov, in javno govorit .na shodu slovenske narodno - napredne stranke za slovenskega kandidata dr. Pestotnika — nemško. Mora pač že narodno skrajno demoralizirana biti stranka, ki se poslužuje takih sredstev. S pomilovanjem so morali Nemci poslušati na shodu to ponižanje narodno (?!)- napredne stranke. Tržiški slovenski meščani so v ogromni večini obsodili to narodno(?!) - napredno stranko in volili Slovenca poštenjaka, clr. Gregoriča. Kakor v Kamniku in Radovljici, ima tucli v Tržiču dr. Gregorič ogromno večino meščanov na svoji strani. Ker si sedaj liberalci drugače pomagati ne morejo, pa psujejo. Res pomilovanja vredna taka stranka, še bolj bi pa bil naš narod pomilovanja vreden, če bi bil izročen taki stranki. Da. se to ne zgodi, naj bo skrb vsakega zavednega Slovenca.
-j- šulferajnska šola v Peklu pri Poljčanah. Letošnje šolsko leto prineslo je našim nemškutarjem veliko razočaranje; blizo 30 otrok umije kakor lani se je oglasilo za peklensko Razse-karjevo šolo. Ljudje pač vedno bolj spoznavajo, da so takšne šole za slovenske otroke naravnost škodljive. Toda naši nemškutarji pod vodstvom vedno treznega gospoda Novosada so popolnoma drugačnega mnenja, češ vsega je kriv domači župnik. Zato so se zbrali in posvetovali, kako bi ga vjeli v besedi. Kakor nalašč sta se našli dve, župniku zelo gorki priči, Rnumanova natakarica in njen ženin, ki sta trdili, da je župnik imenoval peklensko šolo »eiuc Verdummungschule«. In naščuvali so šulferajnska učitelja, da sta tožila. Ker je sodnik dr. Folm bolj verjel pričama, kakor župniku, ki je odločno zanikal rabo besede »Vcrdunmiungssrhulc«, je bil isti obsojen. Ptujsko teslo »Štajerc« seveda laže, da je župnik »milo prosil« poravnave; župnik ni imel kaj prositi. .Saj ni nikogar žalil. Zato se ie uložil priziv; zakaj tudi v slučaju, da bi bil župnik res rabil besedo »Verdum-mungsscbulec, bi še s tem ne bil žalil učiteljstva, ki pač mora podu čc vati popolnoma slovenske otroke v nemškem jeziku, ampak bi bil samo opravičeno grajal tak šolski sistem. Nedavno je sam učitelj nemške šole v Pekrah
izrekel krilate besede: »Unsere Schulc ist die reinste Vertrottclu igsschulc«; mož gotovo ni hotel ponižavati samega sebe, ampak je hotel le obsoditi šolski sistem, ki sili učitelja slovensko deoo podučevati v njej nerazumljivem jeziku.
_ »Glavna« tlači liberalce ko L mora . Grehi, ki so jih zakrivili liberalci s tem zavodom so toliki, cla jih slovensko ljudstvo ne bo pozabilo nikdar. Umevno, da. bi se zato liberalci radi otresli tega bremena. Sedaj dokazujejo po »Slovenskem Narodu«, da je, bil Jošt, sprejet k Zadružni zvezi v Ljubljani že 1. 1905, ko je bil še revizor celjske, samo z namenom, cla bi uničil »Glavno«. To je pto-staška laž. Jošt je bil provizorično sprejet k Zadružni zvezi v Ljubljani za notranja. pisarniška dela par mesecev pred polomom »Glavne«. »Glavne« Zadružni zvezi ni bilo treba nič uničevati, ker je bila »Glavna« že prvo leto pasivna in bi bila morala iti v konkurz, če bi bili liberalci — pošteni. Pika!
■— Gospod Josip Jenko, profesor iz Trsta, je napravil na Dunajskem vseučilišču doktorat iz paganskega in krščanskega modroslovja iz vzhodnoevropske (glavni izpitni predmet), to je iz bizantinske, bulgarske itd. in rimske zgodovine in iz zemljepisja. Prof. .Tenko, ki je bil svoječasno na višji gimnaziji ljubljanski od prve do osme šole prvi odlič-njak, ima med srednješolskimi profesorji največ izpitov. On je tudi znanstveno delujoč. Njegovi znanstveni spisi so našli v evropskih in izvenevropski.il učenih krogih splošno priznanje. .
—	Klub narodno - naprednih deželnih poslancev je izvolil za predsednika dr. Tavčarja, za podpredsednika, dr. Novaka, zu tajnika Milana pl. Šukljeja.
—	Osebne vesti iz državne službe. Ministrski podtajnik v notranjem ministrstvu jc postal okrajni komisar dr Rudolf Andrejka plem. Livnograd. Acl-junkt e. kr. tobačne režije je. postal ofi-cial Henrik Tovazzi, asistent pa prakti kant Oliver pl. Constantini v Rovinju.
—	Garnizijske izpremembe 1. 1914 Militarische Korresponclenz javlja, da izvedejo leta 101 i več gannizij škili izpre-memb in sicer 30. marca. 191-4. Med drugim pešpolk št. 37 z Dunaja v Zagreb in Bileco, 29. pešpolk pa premeste i/. Temešvara na Dunaj. Na Dunai premeste tudi pešpolk št,. -44, zdaj v Budimpešti in v Bileei. V III. graškem armad-nem zboru premeste lovski bataljon št.. 21 v Mitrovico na Hrvaškem, 3'1. lovski bataljon pa iz Mitrovice v Bruck. V 13. (zagrebškem) armadnom zborit se izvedejo sledeče garnizijske izpremombe: V Zagreb pride iz Dunaja štab in dva bataljona 37. pešpolka, v Stolni Belgrad štab in 2 bataljona. 38. pešpolka iz Budimpešte, lovski bataljon št. 21 iz Brucka ob Muri v Mitrovice. 2 bataljona pešpolka št. 70 in štab se odpošlje v Budimpešto. Pešpolk št,. 96. premeste s 3 bataljoni v Temešvar, lovski bataljon štev. 31 premeste iz Mitrovice v Bruck ob Muri. V7 1. (sarajevskem) arm. zboru se izvedejo sledeče gara. izprem.: Iz Dunaja sc premesti v Foco 1. bat. pešpolka št, 24, 1 bataljon pešpolka št. 37 premesti iz Dunaja v Bileco. Iz Bilece na Dunaj premeste i. bataljon pešpolka št, 41. iz Foco v Stanislav pa 2 bataljon pešpolka, št, 95. V 16. (dobrovniški) armad ni zbor premeste en bataljon pešpolka št. 30 iz Lvova v Nevesinje. i/, Ne-vesinja v Temešvar se premesti 2. bataljon 96. pešpolka.
— Iz Sodražice. V nedeljo, 14. dec. zvečer se je vršila v našem trgu krasna proslava na čast slavljencu preč g. Fr. Travnu kot znak hvaležnega priznanja in obče priljubljenosti tekom svojega 10 letnega vsestranskega delovanja kot naš župnik. Ob mraku splošna razsvetljava trga, umetalni ogenj in rakete, med gromenjem to-piča na Strmci in klenkanjem v So-dražici in nad Globeljo. Po trgu pa se je vršila ob veliki udeležbi v^eh slojev prirejena veličastna serenada raznih naših društev. Nato so se zbrali društva in zastopniki naših zavednih občinskih mož, na čelu gg. svetovalca Oražem in Maršič. prostorih g. Antona Lovrenčiča, kjer se je družba razvila v pravo ljudsko veselico na čast g. slavljencu.
Iz Ljubnega na Gorenjskem. V pojasnilo dopisniku »Slovenskega Naroda« v štev. 275. Soglasno jo naš občinski odbor imenoval gosp. dr. Lampcta častnim občanom in vsi odborniki so diplomo tudi podpisali. Sedaj pa pride naš zaspani dopisnik »Slov. Naroda« in vprašuje kakor sam tuiec v Jeruzalemu, kake zasluge ima dr. Lampe za našo občino. Ali ne pije tudi ta dopisnik vodo našega vodovoda? Potem naj se spomni, cla jc naš vodovod v prvi vrsti zasluga gosp. dr. Lampcta, katerega tako nesramno napada, — - Kaj je naša občina pridobila z vodovodom — I o se no da ceniti in ker sc vsi tega zavedamo, imamo tudi čut hvaležnosti. — Sicer pa je dopisnik pisal malo prezgodaj o obljubah g. dr. Lampcta, koritu, tramvaju, Završnici itd., kajti tedaj dr. Lampcta niti doma ni bilo in zaspanemu dopisriku sc je to najbrže le sanjalo. — Dopisnik bode morebiti zahteval, da damo diplomo človeku, ki je gradil čez »Suh-potok« most, ki jc stal 16,00 do 1800 K in kateri šc občini do danes ni plačal 600 K. Gospod Ambrožič pa. vendar ne bo mislil na diplomo, čeravno je bil dvakrat, enkrat po »pomoti«, enkrat pa z izžreba-njem občinski odbornik, ker še šteli ne zna,. Toliko v pomirjen je krvi l
—	23 dni brez hrane. Iz Zdol pri
Brežicah nam pišejo 23. t. m.: Čudno življenje živi neka tukajšnja 35-letna deklina. Ime ji je Jožefa Zupančič; žc od mladega, je nekoliko slabomia in za nobeno delo. Telesno pa jc izredno krepka in zdrava, Obutve na, nošah ne trpi nc po leti ne po zimi; ponoči trdno spi in večkrat tudi podnevi po nar ur. Zadnji čas pa no uživa nobene hrane razen vode; ako ji domači ponudijo kako jed, se jezno obrne proč ter zbeži na peč ali pa v,»i na nrosto. Sedai že 23 dni živi oh sauii vodi.
—	Zastrupljenje s plinom. V noči od 22. na. ','3. t, m. sta dva železniška delavca Franc Čcrmak in Leopold Fur-jau zakurila v peči svoje spalnice s premogom, predno sta. legla k počitku. Drugi dan so ju našli pa nezavestna in kot taka sta bila prepeljana v kandij-sko bolnišnico. Dognalo sc je. da sta, zastrupljena s plinom, ker se iima jc kadilo iz peči. Popoldne sta prišla, zopet k zavesti in sta čudeč se povpraševala, kako sta. prišla v bolnih lico.
—	Vsled alkohola padla in zmrznila. Anton in Marija Oven iz Dobropolja sta kot delavca pri železnici v Prelo-gah. Na »kontežine« dan sta od gostilne do gostilne popivala in sta se špiri-tovca tako na.pila, cla jc 50-lewia Ma-
rija padla na cesti. Anton jo je pobiral in ko jc uvidcl, da nc more nič, jo jo pustil in odšel v bližnjo gostilno. Tam je dejal, ko so vprašali, kje ima ženo, da je obležala na ccsti. Prigovarjali so mu, naj gre po njo, on na je dejal: »Čc vrag prej pogine, bolic za me, prej bo mir.« — Iz Novega mesta sc jc pripeljal pozno v noč zdravnik dr. M. Offner. Ta je ženo na cesti ležečo videl in konstatiral, da še mrmra. Vzlic hudi zimi je ni vzel na voz, temveč io pustil na cesti, pač pa povedal je to v četrt ure oddaljenih Prelogah žendarmeriji. Ta je po preteku pol ure prišla na lice mesta in zamogla le konstatirati smrt, Moža bo gosposka posvarila, zdravnika pa vest.
—	Umrl jc v Ptuju nadučitelj Ivan Kaukler.
—	Pristaniške doklade v Trstu. Od-
posla.ništvu državnih uradnikov je namestnik izjavil, da dobe uradniki tucli leta 1914 pristaniške doklade.
—	V Libiji padli Dalmatinec. La
ško vojno ministrstvo je poslalo očetu v libijski vojski padlega poročnika Oddona dc Nakič, doma iz Zadra, spominsko kolajno.
—	Tatvine v Trstu. Policija je zasledila velike tatvine železnin iz trgovina Greinitz in jc zaprla tri osebe, pri katerih so se našle zaloge ukradenega blaga. Tatove pa še iščeio.
K ožji deželnoziiorski volilvi v Idriji.
Še nobene volitve v Idriji niso toliko prahu dvignile kakor ravnokar dokončane. Pri prvih volitvah se je pokazalo, da je .S. L. S. nepričakovano napredovala. Dosegla jc 1 SI glasov, za 34 več kot narodno napredna in za 55 glasov je nadkrilila soc. demokratično stranko. Kako bode pri ožji volitvi, se jc vse povpraševalo in marsiktera stava sklenila, ker so liberalci, kakor ..Zarja" priznava, demokrate osleparili za en mandat v dež. zbornici, ker jim je Gangl odvzel oder v našem gledišču, ker jih v javnih lokalih prezirajo, četudi so v dolgoletni zvozi med seboj, so se nekateri demokrati zaklinjali, da. Ganglna ne volijo. Agitiralo se je prav pridno od vseh treh strank. A mi smo bili daleč zadej za zavezniki. Oni so obljubovali volilcem: imate sina brez posla, ga vzamemo pri občini v delo, vaš dijak je v realki, sc mu bode slabo godilo, ako ne boste z nami, in ob-Ijubovalo se jc našemu volilcu elek-tričuo luč pri hiši, nova pot do nje, j cement za popravo itd. Naši agitatorji so zamogli le apelirati na možatost in samostojno prepričanje, a to se pri marsikaterem šele razvija. In vkljub tako slabotnim sredstvom smo nadkri-lili preccj nasprotnike. Do zadnjega dneva sc ni vedelo, kako izpade ožja volitev. Obdelovali so demokrate na vse strani. Kar tri stranke so med njimi nastale. Ena, naj se da samo toliko glasov Ganglu, da jc izvoljen, druga, da odda prazne list ke ali zapiše zopet Etbin Kristan, nekteri celo raji Arkota kakor Gangla, on nam jc bližji. Brali so sicer oklie v Zarji, naj oddajo, četudi s krvavečim srcem, glas za liberalnega kandidata, a na drugi strani v isti številki je zopet zdelovala Zarja liberalce kot sleparje, da je podrla, kar je prvi strani priporočala. Odločni demokrati so še vedno ponavljali: nikar sc ne obešajmo na frak liberalcem! Kako so se zlimali in kaj
..Spet, na u nč. Tri ure že stujim tlela in zmrzujem, pa uubenga zajca, j a šo mačke ni na spregled," gudrnou je gespud Hribar med zubrni in przdig-vou zdej ena zdej druga noga, dc b h tlem na prnirznu. ..Pulitka sm ubesu na kou, ke sm vidu, de nimam puseb-ne sreče iz no iu prjeu sm za flinta; pa kokr videni u iz jaga glih en tak šmorn kokr iz pulitka. če nc še več. Prehladu se um prou salamihlsk, druz-ga nč, pol um pa ležu bulan in hrecu um nuč in dan."
Iz usa jeza je vrgu kust ud purmanuga bedra pu sneg. namoču mejčken soj grl iz Flurjanam in uzeu spet flinta u roka: „Še pu ure um pu-čaku, če u kej, čc na u nč um šou pa dam, ubesu flinta na kluka in nekol več ja na um pugledu. Ket pulitkar sm ustrelu kozla; ket jager pa nč. trikrat nč. Ivet pulitkar sm sedou lepu na gor-kem, kcclr sm strelu kozle, ket jager morm pa tlela zmrzvat in soj dragu-cen žeulejne u navarnost pustaulat. A nism naunm V Nej m edn reče, če nism res naumen. Figa, šc pu ure na um več tlela zmrzvou, kar dam grem pa se um preubleku in sc udpelu preko Iblan naravnast h gespude dohtar TauČari, de se pumenma in nardova plan. Druh teden uja vulitve u deže.ln zbor in zame ta nar leuš prložnast, do lohka pusvetim sojo muči leberalcem u kurist. Vem, de me uja sprejel iz
razprustrtem rukam; še kašna bakla-da m uja naredel, če jm um puvedu, de mislem stopt spet na čel zgebleneli oučic in j h prpelat na pot, ke sa j a zadne čase. udkar sm ubrnu jest soja puzornast na zajce, tku temelit zgreši."
Tku jc gudrnou gespud Ivan Hribar sam zase" vrgu flinta na rama in pu ure pu tem je žc zasmrdel pu Cer-klah pu bencine in gespucl Hribar je uddrdrov preke Iblan izročat soja duša in telu leberalcem na razpulagajne. Iu ena dobra ura pu tem jc žc sedou u pisarn gespuda zdejšnega žepana Ivana Taučarja in gledala sta so ud ubličja do ubličja in s stiskala rukc, de sa kusti pokale ud same Ibzen in prjatlstva.
..Srečne uči!" razveselil se je gespud dohtar Taučar, ke jc stopu gespucl Hribar u nega\a pisarna, ..Kašn srečn slučaj je pa prnesu tebe, lub moj prjatu, pu tku dougem čas spet h men V Oh, prid, prid bliži nu moje prsa' de te stisnem na srce, ke jo tulk časa zdehvou pu teb", in dva stara prjatla sta se ubjemala in kešvala. dc sa jima začel žnabli utekat.
Ke sta sc naveličala ubjemal in kešval, spounu sc jc gespud dohtar Taučar, dc b sojmo starmu prjatlu pustregu iz kašna dobra kapica. Al ke u pisarnah punavad ni druzga tckočga na razpulagajne, kokr tinta, puklicu je sojga pisarja, mu stisnil u roka ena
kronca in mu naroču, de nej skoč zraven h Novakuviče pu. ene pu lilra re-foške in pa. nial šunkna in salam nej mu naraeša. Gespud Hribar pa jc ta gespud dohtar Taučar j uva gosta] ub-nast še u praumu čase zamerku in j a preprečil:
..Hvala, prou lepa hvala, doktore! Kumi pred ena ura sm ubrau en ceu purmanu beder tku, de zdela res nimam nubenga apetita. Če s pa ti žejen, t pa tud ni treba pušilat h Nuvakuvi-če pu pijača; tlela mam še več ket pu flaše Flurjana, ke sm ja mou iz saba na jag. Na. kar pi in sc pukrofti, jest ga mam zadost za dupoune." In gespud Ivan Hribar puniulu je gespud dohtar Taučari flašca., kc ja jc ta na en šluk izpraznu.
..Ha, dobr je biu," puhvalu jc gespucl dohtar Taučar pijača in se ubli-znu. ..Tku, čc res misleš, de f. na u dišala pijača zdela dupoune, sc pa tlela used in ni puvej, kua jc kej nouga pr teb. Ja, pa suknu udlož. Tlela mama topi in prehladet. b sc znou. kc uš pršou vn na frišn zrak.
Gespud bivši žepan Ivan llribar je udložu sukna in klubuk in sc usedu nasprut zdejšnga žepana gespuda dob-tare Taučarja in gledala sta se, kokr sni že reku, iz ubličja du ubličja.
..Doktore/ začeu jc gespud Hribar. ,.Doktore! Lep čas je že ineniu, kar sm ubesu pulitka na kou in začeu pu Gu-
rejnskem zajce pregajnat in bodet pu-slušat, kuku divi petelini pujeja, Ke ceu ta čas nisem naredu nubene škode nc zajcem nc petelinem, sploh nuben žvalc, razun purmanem in druh dumač perutnin, biu sm med dcujačna splošn prlublen in spuštvan in pučutu sm so šc precej dobr na sojem pusestvu med cerklanskem susedem. Ta samota in pa smola iz jaga m jc pa začela zadne čase tku presedat, de nimam nubenga ubstanka, nubenga vesela več du lepe naše dumuvine; u src pa se m je začela tem bi glasnu uglašat Ibczen du inojeh lubeh Iblančanu. Kar nestrpen stri ratu naenkat; in dons zjutri, kc sm spet stau in zmrzvou tam za enmu grmoujam in čaku, de b pršou kašn scagan zaje in se iz moja flinta, kc sm j a mou na grmouje prslonena, ukul prnesu, padi m jc naenkat u glava in pršou sm du spuznajna, de je prouza-prou ena velika škoda zame, ke tkola lenoba pasem, kc morm vnder vedet, dc tulk in tulk taužentSluvencu kuprni pu men, ke morm vnder vedet, de jaga ni zame in de sm za use kej višiga ustvarjen. Natura moja m ni dala več miru in vest, m je ratala tku težka, dc sa sc m kar kulena pud no šebil. Vrgu sm kust ud purmanuga bedra. ke sm ja glih uberu, deleč preč ud sebe, hitu dam, sc preubleku, usedu se u autu-mubil in ..tef-tef-tef-tef- uddrdrou pre-I kc Iblan naraunast h teb, lub tnojpr-
so vse naprednjaki obljubili, je sedaj še tajno. Moralo je biti že precej zdat-nega, da so jim dali 95 glasov od 120, katere so vlovili pri prvotni volitvi. Nekaj jih je stanovitno ostalo, nekaj dalo prazne glasovnice, oni, katere so nam pri prvotni volitvi odvrgli, so se povrnili zopet k nam, da smo zato napredovali za 21 glasov. Kako se nova zveza pokaže, koliko časa bode solidarnost trajala, bomo še videli. Najbrž bodo zopet demokrati na led speljani.
novice.
lj Velik Silvestrov večer priredi v veliki dvorani hotela »Union« slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. Spored bo velik, prvovrsten.
lj Božične in novoletne razglednice »Slovenske Straže« se prodajajo v Ljubljani v naslednjih prodajalnah oziroma trafikah: Prodajalna Kat. tisk. društva (pri Nieroanu), Ivan Gajšek, Sv. Peira cesta, A. škulj, Poljanska c., Okrupa Ana, Resljeva cesta, češnovar Angela, Kolodvorska ulica, Podboj iv. Sv. Petra cesta, trafika šoukal, pred Škofijo, na Dunajski cesti trafike: Štr-kovič, Blaž in Saje, Pihler Ivana, Kongresni trg, Josipina Kleinstein, Jurčičev trg.
ij Šentjakobsko prosvetno društvo
ima danes na sveti večer ob 9. uri v društvenih prostorih božičnico. Vstop prost. Vabimo.
lj Podružnica S. D. Z, za Ljubljano in okolico priredi v soboto 27. t. m. izlet v Vevče (zbirališče ob četrt na 2. uro v parku pri sv. Petru).
lj Iz pisarne slov. gledališča. Tekom tega in prili. tedna se vprizore Štiri dramska dela v tej sezoni prvič, in sicer burka „Nervozne ženske", veseloigra „Navihanci", drama ,,Zemlja" in igrokaz ,,Miljonarček!i. ,,Ner-vozne ženske", ena naj zabavnejših burk, kar smo jih videli na slovenskem odru, se vprizori pod režijo g. M. Skr-binšeka že v petek, dne 26. t. m. zvečer. Razun tega se ponove ta teden igri „Brat Martin" in ,,Svetinova hči", ki sta imeli obe pri našem občiustvu velik vspeli. Nedeljo, dne 28. t. m. se vprizori noviteta „Navihanci", finejša veseloigra, katere vsebina je povedana deloma že v nemškem naslovu — „Wie er seine Tochter verheiratet", in ki torej obljublja jako zabaven večer. Prihodnji teden in sicer v nedeljo, dne 4. jan. 1914 se vprizori drama .,Zemlja" z g. ravnateljem Borštnikom v ulogi Kremena. Na dan Sv. treh kraljev se ta drama popoldan ponovi, medtem ko se vprizori zvečer prvič za božični čas primeren igrokaz „MiIjonarček."
Prepovedan iihn. Berolinski policijski predsednik je v kinodrami »Satan« prepovedal oni del filma, ki predstavlja Jezusovo življenje; prepoved je utemeljil s tem, »da predstavlianje Kristusovega trpljenja v kinematografu žali religiozni čut.« Višje upravno sodišče je to umestno prepoved v celem obsegu potrdilo.'
Požar v premog okopih. 8 dni že divja požar v premogokopih Argt, kakor iz Vladivostoka poročajo. Ko se je vnel požar, je delalo v jami 50 Kitajcev. Iz rovov se dviga plamen.
jatu. In zdej, kokr videš, sm tle pr teb, de se pusvetjem s teboj, kua m je ta nar preh za strit, de prideja moje ne-precenlive muči narude u kurist in blagor."
„Dobrodošu, Ivane! Buh te žiu! Na-zrečensk me veseli, de s pršou du spu-znajna, de s putreben Sluvencem pu-sebn zdej ub vulitvah, zdej ke se za usak glas bijema, kokr za kašn kra-lestu. Še enkrat: Dobro došu! Scer nam u Iblan na pride glih tku liedu trda, al čem več uma mel glasou, tem sjaj-nejša u zmaga."
,,Prjatu doktore! Midva se mende na zastopva pupolncm. Jest nism pršou teb punujat soj glas za deželnazborske vulitve, ampak pršou sm h teb prou-zaprou pu vaše glasove, pu glasove leberalne stranke, ke jh neubhodn pu-trebujem, če čm pridet u deželn zbor in pusvetet soje muči kuristem dumu-vine."
,.A tku, tu je pa use kej druzgal" zdihnu je gespud dohtar Taučar in začeu je spreminat farbe, ket kašna žabja mlakuža. No, pa gespud dohtar Taučar se zna premagvat in sam sebe zatajvat, dc nekol tacga. Kar naenkat se mu je spet ubraz zasvetil in uči sa mu zažarele, kokr de b se za Krimam zabliskal: ..A tku!" zavrisku je ud vesela, ..zdej s nam pa še stukat lil dobr došu. Takeh mož, kokr s ti, krvau pu-trebujema za urajne naše ledine. Res, prou udkritasrČen te puzdraulam na branike naše dumuvine!"
'Naprej prhodnč.)
Pristanišče v Portsmouthu zažgale
sufragetke. Strašen požar v pristanišču Portsmouth so vprizorile sufragetke.
Orožnlšfci poročn5k morilec. V Ra-
bu je ustrelil svojo ženo orožniškj iio-ročnilc Arpad Dano.	J (
Prošnji poznanj,5kih Pol lakov »a papefa. Poznanjski Poljaki so nedavno imeli svoj shod na Holandskem. kjer so med drugim sklenili, da pošljejo k sv. očetu deputae.ijo, ki naj ga prosi, cla sc že končno enkrat imenuje škof za gne-zensko - poziumjsko škofijsko stolico, ki jf1 že osem let osirotela.
Velik pezar v Nev/ Yorku. V neki veliki liiši z delavskimi stanovanji v New Yorku jc nenadoma izbruhnil požar. V zadnjem hipu so iz ognja rešili krog 100 oseb — večinoma Kitajci, Poljaki in Rusi. Dve odraščeni osebi in dva otroka so našli smrt v plamenih,
Ut: ho J spi janje smodk in cigarct. Carinske oblasti v Karlovih vari-h so prišle na sled velikemu tihotapstvu s cigaretami in smod!"ami, ki se ie vršilo že kakega rol leta. D j - lo se lc. da je neka dra?:danska tovarna izdelovala s m od ko in cigareto, ki so bile po obliki popolnoma istovetne z dotičnimi avstrijskimi vožijskimi izdelki, a iz mnogo slabšega tobaka. Te poivorbe ie potem tvrdka potom tihotapcev spravljala v Karlove vari in okolico. V zadnjih šestih tednih je tako spravila v nromet nad tri milijone šport-cigarek Zadnie dni so oblasti k.onfivciralo veliko poš!-liatve notvorjenih tobačnih izdelkov. Ponarejene smodke so večinoma vrste trabuko in britanike.
Telefonska in arzolavi pereči.
STtiRGKH ODSTOPI.
Frana. »Union« trdi, da Sturgkh odstopi in pride na njegovo mesto Bienerth. Namestništvo na Nižjem Avstrijskem bi pa sprejel princ Hohenlo-lie. Bržčas se gre tu za kombinacijo, ki sedaj še ni aktualna.
17. DALMATINSKE STRANKE PRAVA.
Split. Tu se je 22. t. m. vršila seja Stranke prava. Zbralo se je preko stotine delegatov. Zborovalo se je o organizaciji stranke. Sprejela se ie resolucija, da se osnuje Hrvatski denarni zavod v Dalmaciji. Preko napadov dr. Drinkoviča in Krstelja se ie šlo na dnevni red. Za predsednika uprave se je izvolil dr. Prodan, za podpredsednika dr. Tvrce, v vrhovno upravo v Zagrebu so se izvolili Prodan, Tvrce, Du-libič, v hrvatsko - slovenski odbor dr. Dulibič. V nedeljo se jc vršila v Šibeni-ku soja Poljedelske blagajne, koie predsednik je bil dozdaj dr. Drinkovič. Navzočih 500 članov. Za predsednika je bil izvoljen dr. Dulibič.
ČRNOGORSKA KRALJICA ZBOLELA.
Cetinje. Črnogorska kraljica je hudo zbolela.
OFOHOK.A RAJNEGA KARDINALA RAMFOLLE SE NAŠLA.
Rim, 24. dec. Oporoko rajnega kardinala Rampolle so našli. V redu so tudi vsi vrednostni papirji in dragocenosti. Zgodovinske dokumente ie rajnik že ko je odstopil, izročil svojemu nasledniku kardinalu Merry del Valu.
Rim. Kardinal Rampolla ie zapustil 1 milijon lir denarja in za 1 milijon dragih kamnov.
POSREDOVANJE MED POLJAKI IN RUSINI.
Lvov, 24. dec. Gališki deželni maršal grof Goluhovvski namerava 28. t. m. sklicati konferenco poljskih in rusinski h voditeljev.
KORUPCIJA MED PARLAMENTARCI.
Praga, 24. dec. »Pravu lidu« objavlja članek, ki izvaja, da so ob zadnjih državnozborskili volitvah na nekem volivnem shodu očitali bivšemu ministru Prašku, da je dobil iz dispozičnega zaklada 200 000 K za volivne stroške češko agrarno stranke. »Pravu lidu« Praška poziva, da maj zadevo pojasni.
NOVE OBDOLŽIT VE O DLUGOSZO-VIK PODKUPOVANJIH.
Dunaj, 24. dec. Rusini so vložili interpelacijo. ki dolži Dlugosza. da je velike svote deželno zveze galiških petro-leiskih producentov porabil za agitacijo in za umazroe špekulacije na borzi ter jc tako veliko ljudi uničil.
BARONICA FOPPER TOŽI PASCZYN-SKEGA IN BREITERJA.
Dunaj, 24. dec. Barorica Ponper je vložila proti poslancema Dasczynske-mu in Breiterju tožbo radi častikraje, ker sta zaklicala v zbornici, ko se je njeno pismo Dlugoszu čitalo: »Taka pisma sc lahko v Galiciji za 5000 kron kupijo.«
PREGANJANJE RUSINOV NA OGRSKEM.
Budimpešta, 24. dec. Glavna razprava proti Rusinom se prične nepreklicrfo 29. deccmbra in So ne odgodi, kakor so nekateri listi poročali.
ZASEDANJE HRVAŠKEGA SABORA.
Zagreb, 24. doc. »Narodne Novine« so objavilo kraljev reskript, ki sklicuje hrvaški sabor 27. decembra. Slovesna otvoritvena soja je napovedana ob 11. uri dopoldne. Ban baron Skerlecz prečita kraljevo lastnoročno pismo. Starče-vičeva stranka prava zboruje v petek , popoldne, Frankova stranka prava kou-ferira 27. t. m., predno sc sabor otvori. Za starostnega predsednika sc izvoli najbrže pravaš Mileusnič.
OTVORITEV BOSF.NSEO-HERCEGOV-
SKEGA SABORA.
Sarajevo, 24. dec. 29. t. m. se otvori
zasedanje bosensko - hrvaškega sabora. Ovire zdaj ni, ker je vladar predsank-cioniral jezikovno predlogo, kar je večina zahtevala. V otvoritveni seji na zahtevo Srbov de/elni načelnik pojasni, zakaj se je meseca majnika proglasilo izjemno stanje in zakaj so srbska društva razpustili. Seje bodo traialo do konca decembra, nakar sledi odmor do srede januarja. Za predsednika saboru bo imenovan mohamedanec dr. Safvet boj Bazagič, za podpredsednika pa Srb Dimovič in Hrvat dr. Mandič.
PRAVILNO AVSTRIJSKO.
Bimaj, 24. dec. Letalec Rajmund Ninrfuhr je svojo varnostno pripravo, ki zabrani padec letal) ih strojev, 'iro-dal angleški vladi za 500.000 K. Svojo iznajdbo je zastonj ponudil avstrijski vojni upravi, ki jo je pa odklonila.
TISKARSKO GIBANJE.
Opava, 24. decembra. Uradna »Trop-pauer Zeitung« izhaja vsak drugi dan, »Freie schlesische Presse« ne izhaja, »Deutsche Welir« pa redno vsak dan izhaja, ker dela s stavci-inozemci. ki niso člani socialnodemokraške dunajske zveze črkostavcev.
UREDNIKI — STAVCI.
Pra na. Tukaj^ iji listi so pričeli zopet izhajati. Stavijo jih uredniki.
SKRAJŠANJE ŽELEZNIŠKE ZVEZE
BEROLIN - CARIGRAD.
Bukarešt, 24. dec. Kralj Karel je zaslišal bivšega turškega ministra. Baca-rijo v zadevi skrajšanja železniške zveze Berolin - Carigrad. Nova zveza naj bi bila Berolin-Myslovice-Lvov-Črnovicc-Itzkany-Buranjeni-Dobrič-Tirnova-Ca-rigrad.
BOJI V ALBANIJI.
Pariz, 24. dec. Iz Belgrada se poroča, da se je bil pri Strugi liud boj med pristaši in nasprotniki Essacl naše.
Valona, 24. doc. Zanikavaio se poročila srbskih listov, da se je bil od 12. do 19. zahodno od Dcbra boj med vojaki začasne vlade in vojaki Essad paše. Pač se je boj pričakoval, a vojaki Essad paše so sc umknili, ker so dohajala oiačenja iz Elbassana vladni armadi.
UKOR UREDNIKU LISTA »EL-SASSEK«.
Berolin, 24. dec. Zveza pisateljev je ojstro pograjala postopanje urednika lista »Elsasser«, ker je objavil imena rekrutov, ki so o izjavah poročnika Forstnerja javnosti poročali.
V BELGRADU OBSOJENI OGRSKI DRŽAVLJAN.
Belgrad, 24. dec. Sedemletno ječo jo prisodilo sodišče ogrskemu državljanu Franu Ilankoviču, ki je bil obtožen, da jc v prilog Avstrije vohunil.
IZBRUH OGNJENIKA NA HEBRIDIH. Trinajst krajev uničenih. — 1000 ljudi mrtvih.
Pariz, 24. dec. »Herald« brzoiavlja iz Sydneya, da je, ker so ognjeniki pričeli bruhati, popolnoma uničenih 13 krajev. Med 11C0 prebivalci ie ušlo smrli le 180 ijudi. Ognjeniki na Arhipclskih otokih vedno liujše delujejo.
CERKEV POGORELA.
šenmic, 24. dec. V Niederfrohni je pogorela do tal župna cerkev. Župniščc so rešili.
DVA MILIJONA ZA TRI TIZIANOVE PODOBE.
Cincinatti, 24. doc. Gospa Amory jo kupila tri Tizianovc slike »Filip II.« za dva milijona in jih darovala muzeju v Cincinattiju.
MONA LISA.
Rim, 24. dcc. Rimljani hite v Bor-gese dvorano, kjer je Gioconda razstavljena. 15. januarja se zbere 50 vseučili-ščnikov v Milanu, da spremijo Giocon-do v Pariz.
GLAD NA JAPONSKEM.
Tokio. V več provincijah vlada ve lik glad.
VIHARJI.
Hamburg. Vsled viharjev v Severnem morju je utonilo 52 pomorščakov,
STAVKA MESARSKIH POMOČNIKOV.
Pariz. Mesarski pomočniki so stopili danes vsi v štrajk. Vsled toga vlada
oh praznikih velikanska draginja mesa. _ *
Mnenje g. dr. B. Szybowski-ja, ordin,
em. materinstva in klinike za ženske bolezni
v Varšavi. Gosp. J. Serravallo
Trst.
Vaše železnato kina vino Serravallo sem rabil v slučajih oslabelosti in po operacijah in bil sem z doseženimi uspehi popolnoma zadovoljen.
Varšava, 22. aprila 1911,
Dr. B. Szybowski.
^■'i^Tmmi^^^nEaesinBirasastssss
961
Miijiito mlečno milo
is slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanja kože in lepote. Vsakidan priznalnice.
Dobi se povsod a 80 vinarjev.
se proda ali pa odda v najem. -— Poizve se Sv. Peka cesta štev. 51 v Ljubljani.	3936
Jernej Jelenič, posestnik, trgovec, tovarnar kisa in gostilničar
pjfi"
,M A JARONČKU'
na Stari poti št. 1.
v Ljubljani se najvlludneje pri« poroča vsem velecenjenim go>-stom kakor tudi odjemalcem kisa in vina ter vsem prijateljem in znancem.
Obenem naznanjam tudi velecenjenim ženinom in društvom, da sem naredil moderno sobo, katera je na razpolago.
393S
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka in dobra sestrica gospodična
Kslka Slnser
danes ob 10. uri dopoldne mirno in vdano preselila se v večnost.
Pogreb ljubljene pokojnice se bode vršil dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Gosposka ulica št.4 na pokopališče k Sv. Križu.
Blag ji spomin!
Ljubljana, 22. deccmbra 1913.
Žalujoči ostali.
I. slov. p c.,grobni zavod Jos. Turk.
I
N-
ovoletna inventurna prodaja
Ker jc. preostalo še mnogo blaga sc bode radi generalne inventure razprodajah po najnižjih cenah. Kakor na primer: Zimske suknje, prej K 40—, K 50sedaj K 20 — K 24 —; moderni rogleni in obleke, prej K 30 — K 60 — sedaj K 15— K 25 -Istotako sc prodaja damska konfekcija pod polovično ceno.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Mestni trg 5 6. 2020