Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 205. i*ven Ljubljane s vin. v mw, v sreilo, 24. decemlni 1913. Leto XLI == Velja po pošti: = Za celo leto naprej . , za en mesoo „ . . ta Hemčljo oeloletno . it ostalo inozemstvu . V L|obl|aol oa Za celo leti aaprej , . za en mase „ I upravi orelema mesečno = Sobota. izdaja za celo let .... za Nemči|o eeloietuo za ostalo inozemstvo „ ...... Inserati: .. Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 f za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren pop ost. Poročna oznanita iMjjMct iti: enos olpna rt itvrsta po 18 vin. ■■ Poslano: 1 enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznik«, ob 5 orl pop. Redna letu priloga Vozni rad. tk*.- Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev 5/lil Bokoplsl se ne vračajo; nelrankirana platna se ue ==> spreiomajo. - Uredniškega teleiona štev 74 = ričen lis! m slovenski naroi Upravništvo |e v Kopltar|evl nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 2B.5U, bosn,-bero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št 188. J** Današnja številka obsetra 8 strani. Božične niSsil V slovenskih hišah vlada Božič. Božični duh miru in skrivnostno mehko čutstvo nepoznane sreče jc objelo duše in se razlilo v srca naših družin. V našem narodu je veliko božične poezije, ker je v njem razvito bogato iu neizčrpno versko življenje. Naši ljudje praznujejo Božič, kakor bi ga doživljali, kakor bi se pred njimi vršila velika in neskončna skrivnost učlovcčenia Sinu božjega. Zato je Božič tako tesno spojen z našim ljudskim življenjem in so spomini nanj neizbrisni in prelestni. Marsikje v mestu so pa ljudje izgubili zmisel za krščanski Božič, ker so izgubili vero vanj. Ostalo je samo ime, zunanji blesk, božična darila, veseli prazniki, božična skrivnost, resnična in vesoljstvo obsegajoča, pa je postala — pravljica. Tam bo Božič brez pomena in tudi brez odmeva. Tam ni božičnega solnca, nc božične glorije, ne božične sreče in miru. V kraljestvu smrtne sence ne sveti Luč. Božič praznujemo, učlovečenje sinu Božjega, večne Resnice m neskončne Ideje, večnega prauzora in nositelja vseh idej in vseh načel. Skoro se, zdi, da je svet na to pozabil, zlasti pozabila naša javnost. Človeka kot razumno bitje vodijo njegove misli, njegovi načrti, njegove ideje in načela. Načela so luč in obenem gonilna sila naše volje in naših dejanj. Vse človeško življenje, njegova zgodovina, kultura, politika, znanost in umetnost se razvija v smeri njegovih idej. Kakoršne ideje, takšna zgodovina! Kako razmetano in razrvano ie javno življenje v Avstriji! V preteklih dneh so se odigravali v naši zbornici naravnost klavrni in silno poniževalni prizori. Videli smo, kako in po kaki ceni se avstrijske stranke prodajajo in kupujejo. Vse na prodaj, prepričanje in načela. Pri nas se politične stranke že zdavnaj ne grupirajo po krščanskih načelih, ampak po raznih krvnih, jezikovnih, gmotnih in političnih odnošajili. In to je zlo. Ta politika mora voditi v propast, v duševni nihilizem in močvirje. Avstrijska politika se je odtrgala od božjega zakona, izraženega v krščanskih idejah in gre svoja pota, polna krivic in nasilja. Zato vlada med nami taka politična mizerija. Strankarsko politično življenje je v Avstriji zašlo tako daleč, da so ljudje pozabili na fundamentalna načela krščanskega nravosiovja iu na priproste resnice družabnega miru, reda in .skupnosti. Namesto krščanskih načel pravičnosti, nravnosti, vodijo stranke hipni uspehi, poti sebičnosti, koristnosti, sla-vohlepja, vladne servilnosti, osebne koristi iti politični oportunizem. Načelna pota se umikajo »višjim« zahtevam, zahtevam stranke. Nikar se nc dajmo motiti od take politiko. Taka politika je lahka, prijetna, dobičkonosna, a pogubna. Bog kaznuje tudi take. grehe in take stranke. Na svetu niso same osebne zmote in osebni grehi ampak tudi narodni in strankini grehi. Narodi in stranke, ki tako breznačelno politiko odobravajo, sankcionirajo in podpirajo, ne bodo ušli maščevalni roki. Naša moč ne sme biti samo v glasovih in v oblasti, ampak v večnih načelih. Stranke niso večne, načela so večna. Stranke niso nepremagljive, božja načela so nepremagljiva, ker imajo božjo moč. V imenu in v blagor strank se danes tolerira in prenaša še tako kršenje in žaljenje pravičnosti, še taka nestrpnost in absolutizem. Med našim ljudstvom živi in gori verska zavest: narod ima svoje hibe kakor jih ima vsak, ali živa vera v božjo moč, in resničnost katoliškega verstva mu gleda iz njegove duše. Ljudstvo bo šlo za nami toliko Časa, dokler bo videlo in čutilo v nas varha in branitelja njegove nravnosti, žive vere in katoliških načel. Kadar pa. vidi, da tisti, ki je predstavljajo, ne žive, ne delajo in ne govore tako kakor samo živi, dela in govori, se. bo obrnilo. Ljudstvo hočb, da se dela in izvršuje njegova volja tudi v tem oziru! Avstrijski javnosti božičnega duha! »Blagor narodu, katerega Bog je Gospod!« V znamenju olislnikcije in isoiuiizn. Dunaj, 23. decembra 1913. Pesimisti sodijo, da klenka parlamentarizmu v naši državni polovici že mrtvaški zvonec. Celo socialni demokrati pišejo članke, v katerih napovedujejo absolutizem seveda pod ustavno krinko znanega Š 14. Današnja zbornična seja je kazala vso bedo, v kateri se parlamentarizem zdaj nahaja. Voz je obtičal v močvirju rusinske obstrukci-jc, ugleda parlamentarizem nima več veliko. Kar ga je še imel, ga mu je vzel znani po Dlugoszu odkriti podkupoval- j ni škandal. Razpravo o nakazilni posta- j vi je danes zbornica končala, a Rusini so na. to izjavili, cla bo vsak rusinski poslanec dvakrat stvarno popravljal. Pet Rusinov je clanes govorilo, a 30 jih še čaka na besedo, čo ne zmešetari vlada ž njimi čez praznike vsaj začasne sprave. V pondeljek 29. in v torek 30. t. m. sta seji poslntriške zbornice napovedani. Ob koncu seje sta pa dva Poljaka želela vlado s § 14. Socialni demokratje so ugovarjali, a vlada najbrže ustreže želji Poljakov in sebi, pa zbornico od-godi in si s § 14. dovoli, kar potrebuje. Krščanski socialci pa sicer tiho a vztrajno delajo na to, da se državni zbor razpusti. ker bi radi zopet osvojili Dunaj. DLUGOSZOV ODSTOP. »Wi.ener Zeitung« najbrže 27. I. m. objavi, da jo cesar pritrdil, da Dlugosz odstopi. Sledil mu bo najbrže sekčni načelnik maučnega ministrstva dr. plem. Cviklinski, a imenovan ne bo takoj. V Gorlicu so na nekem shodu zborovalci izjavili, da Dlugoszu popolnoma zaupajo. IZ GOSPOSKE ZBORNICE. Davčna komisija gosposke zbornice jc sklenila, kakor »N. Fr. Pr.« poroča, da se zvišaj osebna dohodnina v nižjih stopnjah po 10 in ne po 20 vin., kakor sc jc prvotno poročalo. Tudi gosposka zbornica letos ne bo imela božičnih po-č"nic, marveč zboruje 29. in morebiti tudi 30. t. m. ne glede na to. če poslani-ška zbornica nakazilro postavo sprejme ali. ne. Gotovo je, da pairi izpremene zakonski načrt o osebni dohodnini. Socialno zavarovanje. Na Francoskem so bo predložila, v kratkem nova postava o socialnem zavarovanju, ki pomeni napredek postave iz leta 1908. Ta jo bila ločena v tri dele, pridobitev lastne hišice, zavarovanje za slučaj smrti za 1200 frankov, in letno rento 720 frankov, če zavarovanec doseže. 60. leto. Vse to za 15 centimov na dan! Pokazalo se je pa, da so. preveč zahteva od delavca, če mora deliti na tri dele svoje zavarovanje. Vlada namerava z novo postavo zjediniti vse tri zavarovanja. Zgled naj pojasni namen postave. Oče - delavec hoče zavarovati svoje« ga novorojenega otroka. Pri drž. blagajni dobi konto-knjižico, na katero plača v mesečnih obrokih po 15 centimov na dan. Ko doseže otrok 25. leto, je zavarovalna svota narasla na 1.336 frankov. Po veljavni postavi postane lahko sedaj lastnik male hišice za 6.500 frankov, ker mu jc treba plačati samo peti del kapitala, ostali del pa obrestuje in amortizuje v letnih obrokih, ki so pa {nižji, kakor pa navadna najemščina. Čc umrje prej, preden je popolnoma poplačal svoj dolg, dobe vseeno dediči hišico, kor je postava iz leta 1908 potom kombinacije za zavarovanje že zato skrbela, iu ni jim treba ničesar več plačevati. Če pa zavarovanec nadaljuje mesečno doplačevanje po 15 centimov na dan, kakor je pričel njegov oče. si osigu-ra rento 720 frankov, ako doseže 60. leto starosti. Če umrje pred 60. letom, dobo dediči zavarovalnino 1200 frankov, dobo pa tudi to zavarovalnino, če umrje po 60. lotu, to je v posestvu poprej imenovane letne rente. Vdova si lahko vsaj nekaj pomaga z 1200 franki. Brez vsakih formalitet si delavec na podlagi tc postave, osigura lep čeden dom, osigura svojo starost, in konečno svojcem zapusti čedno zavarovalnino; in vse to za 15 centimov na dan. Koliko nepotrebnega denaria izda delavstvo za pijačo! Kako lahko bi si družinski oče prihranil 15 centimov — 15 vinarjev na dan in s tem pomagal rešiti rešitev tako važnega socialnega zavarovanja. Gotovo bi bilo zanimivo proučiti to postavo, zavarovalno kombinacijo. Le nc preveč uradnega aparata. Gotovo bi tudi pri nas zadostovale drž. blagajne kot vplačilna mesta za zavarovalnino. Vplačilno knjižico na shrani delavec kot dokument, če je treba priložiti v slučaju realizovanja zavarovalnino. Upravni stroški bi bili minimalni, in bi vsak zavarovanec za se skrbel, da redno plačuje. Koliko bi bile naše občine razbremenjene, ki morajo po sedanji naši posta vi .nositi ogromna bremena za preskrbovanje ubogih in hiralcev. REFORME V RUSKI PRAVOSLAVNI CERKVI. Že nad leto dni je v Peterburgu delovala, posebna pravoslavna cerkvena, komisija, ki je imela sestaviti načrt za času primerne reforme v ruski pravoslavni cerkvi. Komisija je te dni dovršila svoje delo in se bo njen reformni Sveta noč. 9 uri je tihi me prebudila s toplimi dihi: ne čutiš moje ljubezni, ali ne slutiš? Čista kot rosa pesem je moja polna zanosa. Moji zakladi divno globoki kakor prepadi. Jasna kot žarek Moje višine sleherni spremljam kakor veseli tvoj preudarek. dan ženitnine, Bodi moj gost! K sebi te vabi: rajska skrivnost.' Silvin Sardenlco. LISTEK. F. M. Dostojevski: DeteK pri iiolnem drevesen. lz ruščine prestavil M. Kačur. Se zelo majhen deček, šest let star ali celo manj, se je zjutraj predramil v vlažni in mrzli kleti. Zavit je bil v nekak plašček, ves se je tresel vsled mraza. Izdihaval je belo soparo in je nalašč, sedeč v kotu na zaboju, globoko dihal sapo iz ust in sc zabaval, ko je gledal kako izginja. Zelo se mu je zahotelo po jedi. Nekoliko časa je hodil vsako jutro k deski, na kateri je ležala njegova bolna mati na pogri-njalu, tankem kakor cvrtje, s snopom slame pod glavo mesto blazine. Kako jc neki prišla semkaj? — Najbrže je prišla s svojim sinom iz tujega mesta in tu zbolela. Najemniki kotov so sc razpršili, bil je praznik, in edini, ki je še ostal, je ležal pokrit z dolgim plaščem že ves dan pijan kakor mrtev in ni pričakoval praznika. V drugem kotu je stokala na revmatizmu obolela osem-desetlena starka, ki je preje služila kot pestunja, a sedaj je zapuščeno umirala, zdihovala, mrmrala in godrnjala nad dečkom tako, da se je že bal bližati se njenemu kotu. Vode se je napil v veži, a kruha ni mogel dobiti niti skorjice nikjer in sedaj je šel že desetič budit svojo mamico. Naposled se je začel dolgočasiti v temi: že davno se je zvečerilo, toda luči niso imeli navado prižgati. Pobožal je mamico po licu in se začudil, da se ni prav nič zgenila in je postala mrzla kot stena. „Zelo hladno je že,1' je pomislil, nevede položil svojo roko na ramo spavajoči, potem dibnil v svoje prste, da bi .jih nekoliko ogrei, naen- krat pa poiskal na stolu svojo kapico in natihoma, tipajoč pred seboj, odšel iz kleti. Že preje bi rad ušel, da se ni bal zgoraj pri stopnjicah velikega psa, ki je ves dan čuval pred sosednimi vrati. No, psa ni bilo več, in naenkrat je prišel na ulico. O moj Bog! kakšno mesto! Nikdar še ni videl kaj sličnega. Tam, odkoder je prihajal on, je vladala po noči tako črna tema, eno samo okno jc bilo na ulico! Vrata majhnih lesenih hišic so se zapirale, vsi se zapirajo v hiše in kmalu je zalajala cela jata psov, sto in tisoč, jih je tulilo in lajalo vso noč. Mislil si je, da bo zunaj toplejše in da bo dobil kje hrane — toda sedaj, kaj naj bi neki jedel ! Kakšno vrvenje in grmenje, — kolikšna množica ljudi, konj. voz, pa mraz, mraz ! Urno tekoči konji so povzročali mrzel veter, iz gobcev so sopli kadečo se soparo; skozi rahli sneg so zvenele njihove podkve ob kamenju, vse je tako bučalo. O Bog, tako rad bi jedel, kakeršenkoli košček naj bi bil. — Naenkrat je prišlo dečku zelo slabo. Poglej, že zopet ulico, — oh pa kako široka! Tu bi ga najbrže takoj povozili; kako vsi kriče, begajo semtertja in jedo, kakšna gnječa. gnječa! A kaj je to! Oj kako veliko okno! Za oknom je soba, v kateri stoji drevesce do stropa ; to jc božično drevesce, polno svečic, zlatih papirčkov in jaboik; po- leg so punčke in konjički. Po sobi tekajo otroci, snažni in lepo oblečeni, se smejejo, igrajo, jedo in pijejo, karkoli kdor hoče. Glej, sedaj je začela plesati deklica z dečkom, oj kako krasno dekletce je to ! Čuj, tudi godba se sliši skozi okno ; deček je gledal in se čudil, že se je skoro celo nasmehnil, toda tako ga je zazeblo v prste na nogah, na rokah so mu že čisto pordečili, da jih ni mogel več premikati, komaj je šc zgenil. Tedaj sc je deček hipoma spomnil, zakaj ga tako zebe v prste, zaplakal je in zbežal naprej. In tedaj je zopet videl skozi okno sobo. Tudi tam je stalo drevesce, na mizah pa — raznovrstno pecivo: mandeljeve torte, rdeče in rumene. Za mizo sede štirji bogati gospodi, ki podarijo vsakemu došlemu pecivo. Trenutno so se odprla vrata in prišlo je mnogo gospode. Deček se je splazil v hišo, odprl vrata in vstopil. Oh, kako so zakričali nad njim in ga začeli goniti von! Neka gospa je naglo pristopila k njemu. mu stisnila v roko kopejko in mu sama odprla vrata na ulico. Kako se je prestrašil! Kopejka se jc stakljala iu zazvenela po stopnjicah; ni mogel stisniti rdečih prstkov in jo obdržati. Deček je odhitel in prišel zelo, zelo hitro, sam ni vedel kam. Rad bi zajokal. a se je bal in je bežal, bežal in si diha) v roke. Nato sc ga jc polasti-' la žalost, hipoma sc jc zučutii tako sa- načrt predložil splošnemu ruskemu cerkvenemu zboru, ki bo sklican 1. 1914. Bistvene točke reformnega načrta so približno te - lc: Sv. sinod, čegar člani so se do sedaj brez izjeme imenovali, bo v bodoče sestavljen iz 12 metropolitov, nadškofov iu škofov in predsednik mu bo patri-iarh. .Mctropoliti bodo stalni člani sv. sinod, škofje se pa .imenujejo. Sv. sinod jc najvišja oblast ruske cerkve, ki-od ločuje v vseh'zadevali, ki spadajo vkotv-petenco cerkvenega zbora; sv. sinod j ■ neposredno podrejen carju in tvori najvišje cerkve H) sodišče. Sv. sinodu je poverjeno nadzorstvo nad vsem; verskimi šolami in ima paziti nad izdajo knjig in spisov verske vsebine. Dosedanje agende višjega prokura-torja sv. sinoda se znatno omeje m preidejo v partrijarhove roko, ki bo v cerkvenih stvareh občeval neposredno s carjem. Višjemu prokuratoriu ostanejo v bodoče lc juridične cerkveno zadeve, v katerih bo odločeval, in pa vodstvo pisarne sv. sir1 o cla. Toda tucli pntrijarh ne bo član vlade, katera potemtakem ne bo imela nobenega neposrednega vpliva na tok cerkvenih stvari. Francoski publicist .Taffre du Pontcray je napisal pocl v tiskom a-neksije Bosne in Hercegovine zanitpi-vo knjigo „Allemands coiitre Slaves" (Nemci zoper Slovane), kjer na več mestih opozarja na gospodarsko stran ..Drang-a nacli Osten", da si hoče namreč pangermanizem z gospodarsko in-filtracijo jugoslovanskih dežel pripraviti tla za politično in narodno osvojitev. Isti pojav moremo vsak dan opazovati pri nas, in če bi še kaj dvomili, nas prepriča o tem spis W i 1 h. H e i n z a „Sudosterreich — ein deutschesv/irtschaftliclies Zu-kunftsgebiet", ki ga je izdalo društvo., Sudmarka" v Gradcu. Navesti hočemo iz njega najznačilnejša mesta. V industriji, pravi Heinz, je našlo nemštvo v slovenskih deželah svojo najkrepkejšo opore. ,,Sie hat sicli hier als Bahnbrecherin der Germanisation erwiesen, indeni sic auf die slavisebe Landbevolkerung \virtschaftlichen Ein-flufl gevvann und diese z ur Erlernung der deUtschen Sprache und sehliefilich zum AnschluB an das Deutsclitum ver-anlaBte. Uberclies trug sie viol zur An-siedlung deutsclicr Beamten, Vorarbei-ter, ProfeBionisten und Gosehaftsleute bei, so claB auch in gcsellscliaftlicher Hinsicht der deutsche Einflut) baldton-angebend v. urcle". Najbolje najn pojasnijo to trditev nekateri primeri iz naših krajev, ki jih navaja Heinz. Nam bo zadostovalo par tipičnih slučajev. Tako n. pr. bor o vel j s ki okraj na Koroškem, kjer so Nemci napredovali od 1. 1900 — 1910 od 26% na 44%. Vzrok puškarska industrija v Borovljah. Padec Šoštanja na Štajerskem, ki je bil nad 30 let v slovenskih rokah, je v veliki meri delo tovarne ..Fr. Woscbnagg und Sohne". Na isti način širi Cel j e svoj vpliv v okoliški občini, Štoreh in na Peharju. Ravno tako tudi Maribor, katerega vpliv bo gotovo še večji, ko bo-deta dovršeni elektrarni na Felberje-vem otoku pri Mariboru in na Fali. Zadnjo gradi ..Steiermarkiscbe Eiektri-;:itatsgesellschaft'" s kapitalom 18 milijonov kron in bo imela 35.000 konjskih sil. Obe podjetji imata namen o-krepiti nemško ekspanzivnost proti zapaclu (v dravski dolini) in proti severu (zveza s Spielfoldom). Vso pozornost zaslužijo načrti za mesto Ptuj, o katerih piše Heinz : „Ein Mittelpunkt ungeahntor industrieller und , wy.'t-scliaftlicher Zukunft wird schli^sljch die v/ackeve. Draustadt Pettau a ver den, wo von der neuen Gesellschaft „P«|)e-tovio" die Vorbereitungen zur Grun-dung ein (T grossen elektrischen ,Wjis-serkraftanlage, bezw. einer O.berland-zentrale —der grossten in ganz Mit-teleuropa ! —, getroffen v/erden . Ganz Siid- uudOstsielermark wird holfentllch bald mit elektrischer Kraft versorgt werdcn uncl violo lolinende Industrie-und Gewerbezwoige, deren Griindung bisber mangels billiger, geoignetor Kohlen scheiterte, koiinten dana unter den bestea Vorbedingungen ins Leben gerufen werden." Pa tudi v manjših krajih na deželi imajo nemška industdjai.ua podjetja z narodnostnega stališča velik pomen, da, tu se v toliko večji meri, ker postane ravno v rpajhnih krajih nemški družabni vpliv (priseljenih u-radnikov, trgovcev i.t.d.) kmalu mero-dajen. Takih točk je zlasti na Sp. Štajerskem mnogo, v prvi vrsti Prager-sko, potem pa Peklo pri Poljčanah, Muta, Slov. Gradec, Polzela, Sevnica, Hrastnik, i. dr. Spodnje Štajersko je pa tudi glavni predmet nemške naseljeval ne akcije, s katero so sistematično bavi „Sudmark" in v novejšem času tudi „Heimstattenbank" in o kateri pravi Heinz, cla je najbolj zanesljivo sredstvo za ponemčevanje. To so najvažnejši podatki iz liein-zovega spisa. Dostavil bi le še to, da se Nemci na vso moč trudijo, uporabiti za svoje načrte tudi kapital iz Nemčije in Švice in cla se jim je to tudi marsikje posrečilo trarna na Fali). Slovenci smo žal le dalci velikopoteznega in razvoja, ki se vrši na Glavni vzrok naše manj Ran je kapitala. (n. pr. elek- pasivni gle-iustrijalnega naši zemlji, pasivnosti ni po-ampak pomanj- kanje podjetnega duha in tehničnih spretnosti, pa tudi pomanjkanje organizacij, ki bi si stavilo za nalogo, izvabiti naš kapital iz rezerve. Kako se je delalo v tem oziru pri Čehih in se Če neprenehoma dela, o tem ima mnogo poučnega znana Hubkova knjiga ..Menšinova pr.ace" (1904), pa tudi bro-šurica Program varodobospodarske-ho sboru jihbčeskoho". S sistematičnim delom bi lahko dosegli gotovo tudi "mi precejšnje uspehe, dasi se ne uda-jamo iluziji, da bi bilo kdaj mogoče popolnoma izriniti tuj kapital. Ali niti z nemškim 'kapitalom ustanovljena industrija ni, da bi morala imeti za neizogiben nasledek — gcrmanizacijo. Nemška mosta so jezikovni otoki, katerih prebivalstvo se žo sedaj do dveh tretjin rekrutira iz slovenskih okrajev. Rastoča industrija bo ta priliv še povspešila in omejila izseljevanje v Ameriko in preseljevanje v nemške alpske dežele, ki nam je zlasti slednje ugrabilo tisoče ljudi. Vsi ti se bodo selili sedaj v naša mesta in ni dvoma, cla jih bo s vztrajnim in zavestno—smotrenim delom mogoče ohraniti za slovenstvo. Tu ima važno narodno—obrambno nalogo krščansko—socijalna dela/vska enega, zapuščenega— Toda, kaj j'c zopet to! Stala je množica ljudi in se budila: na oknu za steklom so bili trije možički oblečeni v rdeče in zelene jbleke In popolnoma taki kakor živi. Starejši mož sedeč na stolu igra na večjo gosli, mlajša dva, stoječa zraven njega, igrata manjše. Po taktu so pri-rjevali z glavami, glodali .drug na drugega in njihova usta so se gibala,, govorili so, popolnoma gotovo so govorili. akoravno so ne sliši zkozi okno. Sprva jc deček mislil, da so živi. a ko jc uganil, da so ponarejeni, se je sam sebi nasmejal. Nikdar še ni vidol takih igrač in ni vodol, kaj naj bi to pomenilo. .Tok ga je hotel posiliti, a ti možički so tako smešni. Nenadoma jc začutil, da ga je nekdo zadaj 'potegnil za suknjič: velik, hudoben deček je stal polog njega in» stresel za glavo, mu vzel čepico in ga sunil z nogo. Deček je padel na zemljo, takrat pa so ljudje zakričali, 011 pa je brez zavesti poskočil in bežal, božal in naposled pribežal, sam ni vedel kako. čez prag m tuje dvorišče, — in se vsedel za /rata: „ Tukaj me ne najdejo, ker jo emno." . Sedel jo in se skrčil, vendar se ni nogel oddahniti od strahu. Naenkrat -popolnoma nenadoma — mu je pa jostalo tako zelo prijetno : nepzdčako-'ano ga je prenehalo zebsti v roke in noge in postalo je tako toplo, tako zelo toplo kakor na peči; in zahrepenel je: ah, da bi mogel zaspati! Kako prijetno bi bilo tukaj snivati! „Nekoliko posedim, potem pa pojdem zopet gle--stom kakor tudi odjemalcem kisa in vina ter vsem prijateljem in znancem. Obenem naznanjam tudi velecenjenim ženinom in društvom, da sem naredil moderno sobo, katera je na razpolago. 393S V globoki žalosti potrti naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka in dobra sestrica gospodična Kslka Slnser danes ob 10. uri dopoldne mirno in vdano preselila se v večnost. Pogreb ljubljene pokojnice se bode vršil dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Gosposka ulica št.4 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Ljubljana, 22. deccmbra 1913. Žalujoči ostali. I. slov. p c.,grobni zavod Jos. Turk. I N- ovoletna inventurna prodaja Ker jc. preostalo še mnogo blaga sc bode radi generalne inventure razprodajah po najnižjih cenah. Kakor na primer: Zimske suknje, prej K 40—, K 50sedaj K 20 — K 24 —; moderni rogleni in obleke, prej K 30 — K 60 — sedaj K 15— K 25 -Istotako sc prodaja damska konfekcija pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Mestni trg 5 6. 2020