GIASIIO TEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO
Ob 40-letnici Novoteksa
Zgodovina Novoteksa sega v 1947. leto. Takrat je Povhova tekstilna tovarna prišla v državne roke. Sicer pa sega tekstilna tradicija Novega mesta, katerega naslednik je tudi naša tovarna, krepko v predvojne čase. Pisati zgodovino Novoteksa pomeni pisali tudi zgodovino začetkov samoupravljanja na Dolenjskem, saj je bilo to uvedeno kot prvo ravno v naši tovarni.
Zgodovina tovarne je pestra, s svojimi vzponi pa tudi padci, kot je to v življenju običajno. Pri tem je treba zapisati, da je bilo ob ustanovitvi zaposlenih nekaj manj kot dvesto delavcev, danes pa ta kolektiv v vseh svojih tovarnah v Sloveniji in Bosni šteje okoli 3.500 delavcev.
Glavni mejniki v bogati Novoteksovi zgodovini so naslednji:
—	1958: Začne obratovati predilnica v Metliki. S tem je bita dana zelena luč, da se nove tovarne postavljajo predvsem na gospodarsko manj razvitih področjih.
—	1962/63: uvedba česane predilnice (PES/volna) in z njo začetek proizvodnje diolen tka-
nin, ki so nam prinesle več kot deset let bogat poslovni rezultat in dobro ime v svetu.
—	1972: Začetek gradnje konfekcij.
—	1984: uvedba mikanih tkanin, efektnih prej in prej za ročno pletenje.
Ker so vsa obdobja, razen zadnjega, že večkrat temeljito obdelana v najrazličnejših publikacijah, naj posvetim nekoliko več besed zadnjemu petletnemu obdobju. Takrat smo si za cilj našega gospodarjenja zastavili dvoje: čim manjšo uvozno odvisnost ter posodabljanje programa in strojnega parka. Danes, po petih letih lahko ugotovimo:
—	konvertibilni izvoz na nivoju DO je za skoraj 50 odst. večji od uvoza (12 mio dolarjev izvoza, 8,3 mio dolarjev uvoza),
—	posodobljene so bile vse tri konfekcije: v Novem mestu je bila narejena nova zgradba, v kateri je likalnica in zamon-taža, v Vinici smo za tretjino razširili kapacitete, v Trebinju pa se je kapaciteta skoraj podvojila, čez dva meseca bo v Trebinju odprta najmodernejša tovarna konfekcije, ki bo delovala poleg obstoječe in v kateri bo dobilo delo okoli 600 novih delavcev.
Najpomembnejši premiki na področju programa in posodobljenja so bili napravljeni v met-raži: iz sredstev mednarodne banke za razvoj smo financirali postavitev nove predi/ne Unije
za proizvodnjo sintetičnih prej (E program) v Metliki. V Novem mestu je bila postavljena predi/niška linija za proizvodnjo mikane preje. Večji investicijski posegi so bdi narejeni v smislu posodobljenja tudi v ostalih obratih. Vse te nove in posodobljene kapacitete so bile postavljene, kot že rečeno, predvsem zaradi manjše uvozne odvisnosti pa tudi večje tržne propustnosti našega programa tkanin: tkanine iz klasične mešanice poliester/volna, mikane tkanine, tkanine iz lanu, svile in ostalih prirodnih kakor tudi sintetičnih vlaken na bazi E programa.
Ce to obdobje imenujemo leta prestruktuiranja, potem bi veljalo za naprej zapisati:
—	da je potrebno v prihodnje napraviti odločilen korak k intenzivnejšemu gospodarjenju, kar pomeni boljšo kvaliteto našega dela z manj zaposlenimi in manj angažiranimi sredstvi, samo na ta način bomo lahko ob sočasnem upoštevanju sodobnih modnih tendenc in tehnologij kos domači in tuji konkurenci,
—	napraviti ravno tako pomemben premik na področju kadrovanja, zlasti tekstilnega kadra prek štipendiranja, izobraževanja ob delu in s tesnejšim sodelovanjem z ustreznimi srednješolskimi in visokošolskimi institucijami.
Živimo v dokaj zamotanem gospodarskem času, ko ne samo da preživljamo daljšo gospodarsko krizo, ampak se vsa Jugoslavija pripravlja na idejni spopad med državnim in tržnim
gospodarskim sistemom, v katerem nedvomno pripada prihodnost tržni naravnanosti naše družbe. Postavlja se vprašanje, ali smo v Novoteksa na ta spopad pripravljeni. Moram reči, da smo delno, t.j. da držimo v roki sodobne prodajne programe tkanin in teens, da držimo v roki sodobno opremo, ne držimo oziroma moramo pa menjati naše vsakodnevne navade in filozofijo v smislu:
—	da sta trg in konkurenca često nepredvidljiva in zato rizična, to zahteva od vsakega delavca kvalitetnejšo delo, dosledno spoštovanje rokov, dosledno varčevanje s surovinami, pomožnimi materiali, energijo in ostalimi stroški,
—	trg in konkurenca na silita tudi v racionalnejšo organizacijo proizvodnje, kjer mora glavno besedo igrati natančno mikro planiranje prek računalnika, od surovin do končnega izdelka, pa na kraju do plačanih računov, samo na ta način bomo povečali koeficiente obračanja in s tem zmanjšali ogromne obresti, ki so v temirenutku naš sovražnik številka ena.
Ne bo lahko, vendar bodimo tudi za naprej optimisti in zaupajmo v slehernega našega delavca in v naše tekstilne in ostale strokovnjake.
Dovolite, da vam ob jubileju, to je 40-letnici Novoteksa, iskreno čestitam in se zahvalim vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali graditi naš Novoteks.
STANISLAV PAVLIN
Novoteksovih 40 let
Štirideset let tekstilne tovarne Novoteks Novo mesto pomeni štirideset let vztrajne, nagle in nenehne rasti.
Štirideset let razvoja delovne organizacije je hkrati tudi štirideset let trdega dela in boja za izpolnitev tehnologije, modernizacije proizvodnega procesa ter boja za tržišče in ugled med potrošniki.
Novoteks je preživel prva leta obnove domovine, čase administrativnega upravljanja in številnih gospodarskih sprememb, ki so iz dneva v dan krepko posegale v organizacijo proizvodnje in prodajo izdelkov na tržišču.
Kljub tekstilni tradiciji, ki jo je imelo Novo mesto že pred vojno, je bilo potrebno usposobiti in vzgojiti številne strokovnjake za različne delovne naloge in opravila. Hkrati pa je Novoteks nudil zaposlitev predvsem ženskam, za katere je bilo
takrat težko najti primerno delo. Tako je Novoteks postal osnova in jedro za zaposlitev žena, ki s spretnimi prsti in potrpežljivo natančnostjo že stoletja predejo niti, tko domače platno in sukno, vezejo ter krojijo in šivajo oblačila.
1947 _ 1957
15. 8. 1947 je ministrstvo za industrijo ustanovilo državno industrijsko podjetje republiškega pomena pod firmo TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO.
30. 8. 1950 so delavci TEKSTILNE TO VARNE NO VO MESTO kot prvi na širšem Dolenjskem izvolili svoj prvi delavski svet.
2.	maja 1953 so tekstilno tovarno Novo mesto preimenovali v NOVOTEKS in 7. avgusta istega leta prevzame ustanoviteljske pravice do podjetja Okrajni ljudski odbor Novo mesto.
Prvo desetletje je potekalo v znaku administrativnega upravljanja. V republiških centrih so bile direkcije, ki so bdele nad podjetji, načrtovale in usme-
rjale. V tovarnah se je več ali manj samo delalo po nalogih iz direkcij. V Novoteksu se je v tem času predvsem učilo in delalo. Delalo pa se je vse: potrebno je bilo usposobiti prostore za montažo strojev, graditi in čistiti okolje, delati na tovarniški ekonomiji in podobno. Takrat se ni spraševalo za ure, po osemurnem delavniku se je nadaljevalo udarniško delo.
Stroje so privlekli iz vseh krajev, kjer so bili pred vojno, v glavnem so bili že zdavnaj amortizirani. Pridne roke pa so strojem ponovno dale moč, da so se vrteli.
■V tkalnici je bilo sprva 20, pozneje 40 statev, vsaka druga statev je bila drugačna od predhodne, zato je bilo potrebno izredno veliko prostora za rezervne dele.
1958 — 1967
Značilno za to obdobje je, da se Novoteks preusmerja na finejše, zahtevnejše tkanine iz časane volnene preje. Hkrati je to obdobje najbolj vplivalo na dolgoročnejšo usmeritev razvoja DO s prehodom s proizvod-
nje tkanin iz mikanih volnenih prej na proizvodnjo tkanin iz česanih volnenih prej. V tem času nastopi Novoteks tudi kot prvi proizvajalec v Jugoslaviji na tržišču z novim sintetičnim vlaknom poliester.
Oktobra 1958 je stekla v Metliki Novoteksova predilnica za predenje česane volnene preje. Predilnica za mikano prejo je postala naznimiva ter je postopoma zmanjševala proizvodnjo in leta 1963 so jo popolnoma ukinili.
Odločitev za tkanje tkanin iz česane preje pa je terjala usposabljanje kadrov za vodenje in za neposredno proizvodnjo; zato so ustanovili center za usposabljanje kadrov, skozi katerega so šli vsi že zaposleni in novo sprejeti delavci.
Niti tkalski stroji niti stroji v pripravi tkalnice niso ustrezali zahtevnejši proizvodnji, pa tudi v oplemenitilnici je bilo potrebno zamenjati odslužene stroje za nove, skratka, vse je bilo potrebno posodobiti. Ne čez noč, niti v enem mesecu, vendar čim prej in čim temeljiteje.
V tem času so v Novoteksu pričeli uporabljati sintetično poliesterno vlakno diolen. To vlakno v mešanicah z volno je kmalu osvojilo trg. Ker je bil Novoteks prvi proizvajalec te mešanice v Jugoslaviji, je bilo povpraševanje po tej vrsti tkanin vse večje. Zato je kmalu
dozorela odločitev za postavitev nove predilnice s stroji za česano volneno prejo.
1962. leta je bila dograjena v Novem mestu nova proizvodna dvorana, v katero se je preselila priprava, s tem pa je dobila tkalnica prostor za nove stroje. Tako je bilo v tem desetletju nameščenih že 100 tkalskih strojev.
Tudi drugod je bilo živo. Novi asortiman česanih tkanin zahteva visoko kakovost oplemenitenja. Zato so nabavili novih deset strojev za plemenitenje tkanin. Zanemarjeni niso bdi niti stranski obrati. Rekonstruirana je bila kotlarna (nič več pet, šest vagonov premoga vsak dan pa kupi ogorkov, nič več visokega dimnika pa toliko saj).
Zgrajene so bite čistilne naprave za odpadne vode, posodobljene delavnice za obdelavo kovin, mizarska in elektro instalacijska dela, le upravna stavba je ostala ista. V tem času, t.j. leta 1965, je bil med prvimi v Sloveniji opravljen tudi prehod na 42-urni delavnik.
Precejšnja sredstva so v delovni organizaciji namenili za izgradnjo stanovanj za delavce, uredili so okolico tovarne, zelenice in okrasno drevje so precej olepšali tovarniško dvorišče, pripravili so tudi prostor za otroško varstvo ter preuredili obrat družbene prehrane.
Zaradi zahtevnosti tehnologije se je pokazala velika potreba po znanju. Tako je v tem času precej opazen dotok strokovnjakov in pojavijo se v večjem številu tekstilni tehniki in prvi tekstilni inženirji.
1968 — 1977
Tretje desetletje je za Novo-teks še značilnejše po modernizaciji, rekonstrukciji in razširitvi kapacitet. Zaradi velikega povpraševanja po kvalitetnih tkaninah in plasmaja tkanin tudi v izvoz se povečujejo proizvodne kapacitete, kar pomeni 3,5-kratno povečano proizvodnjo tkanin, kar je bilo možno doseči s 4-izmenskim delom. To pa je seveda zahtevalo tudi povečanje strokovnega kadra, tako da ima v tem obodbju 1/3 zaposlenih najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Zato tudi ni čudno, da je to obdobje najpropulzivnejše v dosedanji Novoteksovi zgodovini. To velja tako v smislu ekspanzije kapacitet (metraža, konfekcije, Strešnik) kot moderni-
zacije s prehodom na moderno, visoko produktivno tehnologijo.
Konec šestdesetih let obnavljajo metliško predilnico, v tkalnici montirajo avtomatske, brezčolnične visokoproduktiv-ne tkalne stroje Sulzer, ki omogočajo dvanajststrojno tkanje. Uvajajo najsodobnejše metode vodenja podjetja: avtomatsko obdelavo podatkov z računalnikom.
Nov način dela, zahteve tržišča ter spreminjajoča se gospodarska gibanja zahtevajo hitro prilagajanje, točne izračune, hitra in natančna poročila. Da bi biti vsemu kos, so zgradili in usposobili dobro opremljen fizikalni in kemijski laboratorij. Posodobili so računovodsko, plansko-analitsko, tehnično in administrativno delo, pa tudi v proizvodnjo uvajajo elektronske računalnike.
Na razvoj Novoteksa je v precejšnji meri vplivala odločitev, da trgu poleg tkanin in pletenin ponudijo tudi oblačila. Tako je v novi proizvodni dvorani v Novem mestu pričel z delom konfekcijski obrat za izdelovanje hlač. S tem se je uresničil načrt, da je v končni izdelek vloženo čimveč lastnega dela. Hlače gredo predvsem na tuji trg, z namenom, da se pridobi čimveč deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala. V zelo kratkem času se je Novoteksov obrat
hlač povzpel med najkvalitetnejše in najmočnejše proizvajalce hlač za moške, ženske in otroke. Povpraševanje doma in na tujem je bilo vse večje, zato so načrtovali nove konfekcijske kapacitete. Odločili so se, da zgradijo dve novi konfekciji na področju Bele krajine (v Vinici) in drugo, prav tako na nerazvitem področju, v dolnji Hercegovini (v Trebinju). Obe odločitvi sta dobro pretehtani, predvsem zaradi ženske delovne sile, ki je v Novem mestu primanjkuje. Hkrati pa so v Dob-ruški vasi blizu Škocjana gradili tovarno strešnikov. Tudi ta odločitev je bila dobro premišljena. Osnovna surovina je kvaliteten pesek ustreznega granulata, ki ga je na tem področju dovolj.
Vse priprave so bile opravljene in v letih 1972 in 1973 so bile odprte vse tri tovarne na nerazvitem področju, s čimer je Novoteks prispeval k hitrejšemu razvoju teh krajev.
Leto 1973 je pomembno tudi za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Konec decembra so v Novoteksu podpisali akt, s katerim se temeljne organizacije Predilnica Metlika, Tkanina, Konfekcija, Strešnik in Trgovina združijo v organizacijo združenega deta Novoteks. S tem aktom se je upravljanje in odločanje še bolj približalo neposrednemu proizvajalcu.
Do konca tretjega desetletja so v Novoteksu ogromno truda vložili za nove obrate oziroma temeljne organizacije. Borili so se za doseganje kvalitete, spoštovanje dogovorjenih rokov ter osvajanje trga s široko paleto pestrih in kvalitetnih tkanin, predvsem pa s kolekcijo oblačil za prosti čas. Siril se je prodajni prostor Novoteksovih trgovin in vsako leto je kaka Novoteksova trgovina več.
1978 — 1987
Če je za tretje desetletje Novoteksa značilno predvsem širjenje proizvodnih kapacitet in modernizacija proizvodnje, je zadnje desetletje v znamenju proizvodnih in s tem povezanih organizacijskih in strukturnih sprememb. Da bi lahko sledili konkurenci, ki je neusmiljeno vladala na domačem in tujem trgu, je bilo potrebno proizvodni program prilagoditi novim, sodobnejšim zahtevam, ki so jih zaznali v prodaji tkanin in oblačil.
Zaradi preostre konkurence v ponudbi tkanin, narejenih iz
sintetičnih vlaken in volne (diolen), ter prevelike uvozne odvisnosti je bila življenjska nuja pričeti s prestrukturiranjem proizvodnje. Tako to obdobje zaznamujejo naslednje velike investicije:
a)	na metražnem področju:
—	v letu 1985 začnejo uvajati program mikanih tkanin iz doma izdelane mikane preje, katere surovinski vir je regene-rat obstoječe proizvodnje;
—	v letu 1986 začeta in v letošnjem letu končana investicija v proizvodnjo ^efektnih mikanih prej[ v Metliki, ki je bila financirana iz sredstev mednarodnega kredita, bo dala predvidoma 400 ton preje na leto;
b)	v konfekciji:
—	povečanje izvoza je bilo doseženo z večjim plasmajem konfekcijskih proizvodov na zunanji trg, za kar je bila v letu 1982 posodobljena in razširjena konfekcija na Vinici;
—	razširila se je tudi mreža kooperantov, eden izmed njih, tj. konfekcijski obrat Pionir v Prnjavoru s približno 300 zaposlenimi, se je celo vključil v delovno organizacijo kot samostojni tozd;
—	jeseni bo odprta tovarna konfekcije v Trebinju, poleg že obstoječega obrata, katere proizvodnja bo v celoti namenjena za izvoz, ko bo tovarna delala s polno zmogljivostjo, bo zapo-
slovala dodatnih 600 ljudi z neto deviznim zaslužkom več kot 3.500.000 dolarjev konvertibilnega izvoza.
Zaradi vse večje konkurenčnosti doma in tudi v svetu so se povečale aktivnosti na področju iskanja blagovnih znamk. Tako je že pred dobrimi tremi leti nastala konfekcijsko-blagovna znamka teens, ki je v celoti rezultat domačega znanja.
Tudi na področju organiziranja in vodenja proizvodnje v zadnjem času ni počitka. Nadaljuje se uvajanje računalniške obdelave podatkov, tako da sedaj računalnik spremlja celoten izdelek od vhoda v tovarno, ko je še surovina, do konca, ko se realizira na trgu (prodaja).
Širjenje proizvodnje na konfekcijskem področju je tudi tu zahtevalo globlje posege v tehnologijo. V ta namen je bil nabavljen računalnik za krojenje in šabloniranje, ki je pripomogel h kar najbolj racionalni izrabi blaga, in brez tega si danes ne bi mogli zamisliti silno široke ponudbe konfekcijskih izdelkov za domači trg.
Za zadnje obdobje je značilen tudi pospešen razvoj lastne trgovske mreže, ki je posledica čedalje težjega prodiranja na domači in tuji trg. Najlepši dokaz za pozornost, ki jo v podjetju posvečajo plasmaju svojih proizvodov prek lastnih prodajaln, je odločitev za odpi-
ranje vedno novih enot v celi Jugoslaviji, katerih je sedaj že 20.
Novoteks je danes enovita delovna organizacija z modernim proizvodnim programom in z naslednjimi sestavnimi deli:
—	tozd Tkanina Novo mesto,
—	tozd Konfekcija Novo mesto,
—	tozd Konfekcija Vinica,
.— tozd Konfekcija Trebinje,
—	tozd Konfekcija Pionir Prnjavor,
—	tozd Predilnica Metlika,
—	tozd Trgovina (maloprodajna mreža),
—	delovna skupnost skupnih službf
s približno 3.400 zaposlenimi delavci.
Na koncu je treba poudariti še en vidik medrepubliškega sodelovanja, tj. kooperacija na področju konfekcijskih proizvodov. Ta aktivnost teče vrsto let z več kot petimi konfekcijskimi podjetji na Hrvaškem in v BiH. V različnih obdobjih dela za Novoteksove konfekcije več kot 300 delavcev v drugih republikah.
NOVOTEKS
vvvvvvv/, ////// //
40 let Novoteksa v sliki

Tekmovalna desetina leta 1955 z leve proti desni: Slak Alojz, Rolih Jože, Deželan Ivan, Vaupotič Stanko, Peršina Jože, Ivančič Anton, Kaferle Anton, Švener Hine in Iler Anton.
Tudi industrijsko gasilsko društvo Novoteks slavi 40-letnico
Kakor delovna organizacija Novoteks Novo mesto, tako tudi industrijsko gasilsko društvo praznuje letos 40-letnico uspešnega delovanja. Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1947, pred ustanovitvijo pa je bila organizirana gasilska desetina, katera je imela nalogo, da skrbi za požarno varnost v podjetju. Ker takoj po vojni ni bilo na razpolago gasilskega orodja in opreme, je bila požarna varnost veliko bolj ogrožena, kot pa danes, ko imamo moderno in tehnično izpopolnjeno opremo.
Ustanovitelji društva so bili sami izkušeni gasilci na podr-
očju požarnega varstva, saj so bili vneti gasilci že v stari Jugoslaviji in v času revolucije. Pri oblikovanju in razvoju društva so ustanovni člani imeli velike težave in probleme glede strokovnega izobraževanja in opremljanja društva z gasilskim orodjem in opremo. Kljub temu so bili zelo uspešni pri odpravljanju pomanjkljivosti in preprečevanju požarov. Tudi na gasilskem tekmovalnem področju so dosegali zavidljiva prva mesta v takratnem okraju.
Da bomo bolj podrobno seznanjeni o uspešnem delu industrijskega gasilskega društva v 40 letih, bomo ob zaključku tega jubileja izdali gasilsko publikacijo o oblikovanju in razvoju našega društva.
Ob 40-letnici delovne organizacije Novoteks Novo mesto smo se tudi gasilci vključili v programe obeh jubilejev. Tako
je štab operativ pripravil program že v aprilu.
Program:
1.	maja bomo organizirali tečaj za izpraševanje gasilcev.
2.	junija skličemo vse poveljnike IGD v občini Novo mesto na strokovni ogled požarnega stanja v podjetju.
3.	julija se organizira seminar za v.ve člane društva o požarni preventivi doma in na delovnem mestu.
4.	julija organiziramo predavanje za vse odgovorne po obratih in oddelkih o požarni preventivi.
5.	V prvi polovici avgusta bo predavanje in strokovni ogled podjetja, obvezno za vse dežurne gasilce in varnostnike »varnost«.
o. V avgustu bo poklicna gasilska enota Novo mesto organizirala tečaj za UKW zveze.
7.	Izvedli bomo obrambni dan v osnovni šoli Bršljin in v otroškem vrtcu delovne organizacije.
8.	29. avgusta bo organizirano gasilsko tekmovanje tekstilne industrije dolenjske regije, in sicer:
— Ind. gasilsko društvo Beti Metlika — dve desetini,
— Ind. gasilsko društvo Komet Metlika — dve desetini,
— Ind. gasilsko društvo Predilnica — dve desetini,
— Ind. gasilsko društvo Novoteks Novo mesto dve desetini.
Ta dan bo tudi velika gasilska vaja za podjetje, pri kateri bodo sodelovali poklicna gasilska enota Novo mesto, JLA Bršljin in ind. gasilska društva ter gasilci Novoteksa.
9.	Septembra se bodo odvijale gasilske dejavnosti v Krajevni skupnosti in osnovni šoli Bršljin.
10.	V mesecu požarne varnosti, oktobra, pa bo zaključna slovesnost 40-letnice Ind. gasilskega društva Novoteks.
Ker je program dela zelo obširen, smo se resno lotili dela že v maju, tako da bomo dostojno in delavno zaključili 40. obletnico podjetja Novoteks in ind. gasilskega društva.
STANKO VAVPOTIČ
Upokojenci ob 40-letnici Novoteksa
Sekcija upokojencev podjetja Novoteks Novo mesto združuje upokojence celotne delovne organizacije v enotno organizacijo, ki ni razdeljena na temeljne organizacije. Njeno članstvo se iz leta v leto zelo hitro povečuje.
Če primerjamo podatke z letom 1977, ugotovimo, da je bilo tedaj 140 članov, letos pa nas je 438. Po temeljnih organizacijah je število članov naslednje:
—	Tkanina	251,
—	Predilnica	Metlika	96,
—	Konfekcija	Novo mesto 11,
—	Konfekcija	Vinica	16,
—	Trgovina	5,
—	DSSS	64.
Odbor sekcije skrbi za obiske bolnih in ostarelih ob novem letu in I. maju, za 8. marec pa obišče bolne in starejše tovarišice. Ob teh priložnostih se izročajo tudi simbolična darila. Enkrat letno se organizira tudi
izlet oziroma srečanje upokojencev v bližnje kraje z namenom, da se ga lahko udeleži čimveč članov. Ob koncu vsakega leta pa se na povabilo vodstva delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij zberemo na že tradicionalnem novoletnem srečanju. Odhod v pokoj nam ni pretrgal vezi z delovno organizacijo, ki nam je nekoč pomenila drugi dom, ko je vsak prispeva! svoj delež za
Obvestilo
Odbor sekcije upokojencev je razpravljal o vsakoletnem izletu oziroma srečanju upokojencev Novoteks. Letos praznuje podjetje 40-letnico ustanovitve. Predvidena je proslava v Dolenjskih Toplicah, na katero bodo vabljeni tudi upokojenci. Tukaj se bomo srečali vsi upokojenci tudi z bivšimi sodelavci. Zaradi navedenega in majhnih finančnih sredstev smo sklenili, da letos ne bomo organizirali izleta.
razvoj Novoteksa, da se je razvil iz majhnega podjetja v veliko delovno organizacijo. Zadovoljni smo, da nas bivši kolektiv ni pozabil in tudi sami čutimo, da smo še vedno del tega kolektiva, v katerem smo preživeli najlepša leta našega življenja.
Finančna sredstva nam dodeljuje organizacija iz svojih razpoložljivih sredstev. Ta sredstva so glede na tako veliko število članstva bolj skromna in so namenjena oziroma uporabljena za obiske bolnih in ostarelih, za delno pokrivanje stroškov izleta in za nakup vencev za umrle člane, oziroma namesto cvetja nakažemo denarna sredstva za drage medicinske instrumente.
Delo sekcije je premah razgibano. Manjka udeležba na kulturnem področju in v športu. Žal pa se take organizirane oblike teh dejavnosti niso obnesle v Novoteksu. Glavni vzroki so bili izmensko delo in oddaljenost od podjetja. Zato se take dejavnosti tudi niso prenesle naprej na sekcijo.
V teh dneh, ko praznuje Novoteks svojo štiridesetletnico, pa moramo povedati, da je
med nami še 21 članov upokojencev, ki so bili med prvimi delavci v Novoteksu in so mu ostali zvesti do svoje upokojitve. Tem bi bilo treba prisluhniti, kako so preživljali kritične trenutke, posebno ženam, materam in gospodinjam, ki so kljub svojim obveznostim delale ponoči oziroma v vsakem času, in ne glede na delovni čas in to vse z namenom za boljši jutri.
Želja vsakega upokojenca je. da bi delovna organizacija Novoteks, katere člani smo bili tudi mi, še v bodoče dobro poslovala in da mlajši ne bi nik-^ oli pozabili na nas, nekoč aktivne člane.
NOVOTEKS
Aktiv Rdečega križa Novoteks
Delovanje aktiva Rdečega križa Novoteks sega daleč nazaj, še posebej, če upoštevamo glavno dejavnost aktiva — krvodajalstvo.
Letos mineva 34 let, odkar je Rdeči križ Slovenije prevzel skrb za krvodajalstvo in ga razvil na protovoljni osnovi, brezplačno. V Novem mestu je bil prvi odvzem krvi 1. decembra 1953 v prostorih takratnega zdravstvenega doma na Mej vrti.
Krvodajalcem so se pridružili tudi člani našega kolektiva in počasi, iz leta v leto, seje število prostovoljnih krvodajalcev večalo.
Okrog leta 1970 je Danilo Kovačič, sicer ustanovitelj in
duša aktiva, navezal stike s krvodajalci Mariborske tekstilne tovarne (MTT). Sprva smo le izmenjavali izkušnje, sodelovali na občnih zborih krvodajalcev in si pomagali v vseh ozirih za uspešno zastavljanje nalog.
Pozneje pa smo sklenili, da se bomo krvodajalci vsako leto srečah enkrat v mestu ob Dravi, drugič v našem mestu ob Krki, kjer bomo darovali kri.
Tako se bomo letos, ko praznujemo 40-letnico delovne organizacije Novoteks, srečali že štirinajstič, tokrat v Novem mestu.
Sicer pa poteka krvodajalstvo v našem aktivu zelo uspešno (plan izpolnjujemo 150 in več odstotno), ker nas je večina sprejela krvodajalstvo v svojo zavest kot obveznost in dolžnost, da se vsak zdrav občan odzove klicu Rdečega križa in daruje svojo kri. Krvodajalstvo je vrednota, ki izkazuje najvišjo obliko solidarnosti med ljudmi.
' -	-—  
Skrb za človeka
V delovni organizaciji so že od samega začetka poleg naporov za razvoj in posodabljanje proizvodnih oddelkov in organizacijo dela skrbeli tudi za osebni in družbeni standard delavcev.
Poglavitna skrb je bila namenjena stanovanjskemu vprašanju. Že v drugem letu obstoja je bil zgrajen stanovanjski blok z družinskimi stanovanji, z udarniškim delom pa je Novoteks rešil stanovanjsko vprašanje samskih delavcev in zgradil tik tovarne samski dom. Temu so ob hitrem povečanju števila zaposlenih sledile montažne in vrstne hiše ter v letih 1962—1963 stolpnici s 40 družinskimi stanovanji. Leta 1965 se je pričela organizirana individualna stanovanjska gradnja v stanovanjskem naselju Novoteks. V tem naselju, nedaleč od tovarne, je do danes prek 100 družin dobilo stanovanja v lastnih hišah. V zadnjih desetih letih rešuje delovna organizacija stanovanjsko problematiko z nakupom družinskih stanovanj. Ker je njihova
cena izredno visoka, ni možno več tako intenzivno razreševati stanovanjskega vprašanja kot v prejšnjih letih.
Tudi v Metliki in Vinici, kjer prav tako primanjkuje stanovanj, se stanovanjsko vprašanje rešuje podobno kot v Novem mestu. Poleg tega Novoteks ves čas z individualnimi stanovanjskimi krediti učinkovito prispeva k reševanju stanovanjske krize ter tako upravičeno slovi, da je na področju Novega mesta, Metlike in Vinice največ prispeval za ublažitev stanovanjske stiske.
Tudi varstvo otrok so delavci Novoteksa uspešno rešili, kar je za tekstilno industrijo izrednega pomena, saj vemo, da je v tekstilnih tovarnah zaposlenih precej več žensk kot v drugih strokah. Tako je Novoteks v svojih prvih letih razvoja zgradil ob tovarni otroški vrtec, kjer je bilo v varstvu 80 otrok. Potrebe po varstvu otrok pa so se iz leta v leto povečevale in kapacitete vrtca so postale premajhne. Zato se je delovna organizacija odločila, da vrtec razširi. V jeseni leta 1982 se je pričela gradnja prostorov za novi otroški vrtec, in ob dnevu republike 1982. leta je bil novi vrtec odprt. S tem je dobilo varstvo še dodatnih 50 otrok Novoteksovih delavcev.
Skrb za človeka se zrcali tudi v tem, da se delavcem omogoča
ob sprejemljivi ceni letni oziroma zimski oddih v zdravem okolju, daleč proč od vsakodnevnih skrbi. V Novoteksu iz leta v leto povečujejo počitniške zmogljivosti, raste pa tudi zanimanje delavcev za poceni oddih v zdravem okolju.
Družbena prehrana je na voljo vsem zaposlenim delavcem v tovarniških menzah v Novem mestu, Metliki, Vinici in Trebinju. V vseh menzah dobivajo delavci topli obrok hrane in osvežilne pijače. V letu 1983 se je uresničila tudi dolgoletna želja delavcev Novoteksa v Novem mestu po sodobno urejenem obratu družbene prehrane. Takrat je bila dograjena nova jedilnica, katera lahko sprejme 600 ljudi in je funkcionalno urejena tako, da se v njej lahko odvijajo tudi razne kulturne prireditve. Dve leti kasneje je bila dokončana še adaptacija kuhinje.
Od leta 1962 deluje pri tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu ambulanta zdravstvenega doma Novo mesto. Prednost lastne ambulante, v kateri dela stalno zdravstveno osebje, je v tem, da zdravnica pozna paciente in njihovo delovno mesto, da lahko spremlja potek bolezni, ugotavlja vzroke obolenj in poklicna obolenja ter na osnovi vseh teh spoznanj lahko hitro in učinkovito ukrepa. Zdravnica je v stalnem stiku s socialno in varnostno službo ter s strokov-
nimi in vodstvenimi delavci Novoteksa. Tako se tudi zdravstvena služba vključuje v uspešnost poslovanja delovne organizacije.
Pri sindikatu deluje komisija za šport in rekreacijo zaposlenih delavcev, ki skrbi za čim širše aktiviranje delavcev. Velik poudarek je na plavanju, smučanju, kolesarjenju in izletni-štvu. Poleg tega pa posvečajo pozornost tudi igram z žogo, streljanju in kegljanju. Vsako leto sindikat organizira množična tekmovanja med oddelki in med temeljnimi organizacijami; najuspešnejši na športnem področju pa se udeležujejo tekmovanj v okviru delavskih športnih iger, ki jih organizira sindikat v občinskem merilu. Tudi na teh tekmovanjih dosegajo delavci Novoteksa dobre rezultate.
V zadnjih treh letih je delovna organizacija naredila velik korak na področju preventivne zdravstvene rekreacije. Z izredno uspešno organiziranim aktivnim odmorom je veliko prispevala k humanizaciji dela.
Na kulturnem področju se v Novoteksu uveljavlja predvsem mladina, ki skupno s komisijo za kulturo pri sindikatu organizira razne proslave v delovni organizaciji. Na žalost izmensko delo ne omogoča delavcem, da bi v okviru delovne organizacije imeli svoj pevski zbor, glasbeno ali folklorno skupino, zato pa se člani, ki jim delo to dopušča, individualno vključujejo v pevska, glasbena, folklorna, gledališka in druga društva v krajevnih skupnostih in občinah, kjer so temeljne organizacije Novoteksa.

Invalidi ob 40-letnici DO Novoteks
V naši delovni organizaciji že 3 leta deluje aktiv invalidov. Ustanovljen je bi! leta 1984 in
šteje 80 članov. Delo v aktivu je močno zaživelo. Skrbimo za socialno šibke invalide ter jim omogočamo 10-dnevno preventivno zdravljenje v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Vsak član aktiva ima na razpolago 20 kopalnih kart na leto po izredno nizki ceni. Kljub skromnim sredstvom je bil v letu 1984
organiziran izlet v Jasenovac. V bodoče bomo še skrbeti za člane aktiva na področju sociale, preventive in skrbeli, da bodo opravljali dela in naloge, ki so primerna glede na njihovo invalidnost.
(MAMO TIKSTVNiT9%VUMi NOVO MCSTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 Izvodov.
Glavni in odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Mulj m Zdenka Zldadk. Uredništvo:	Novoteks Novo
mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi In prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.
Aktiv invalidov Novoteks