Blizu Gorice mimoidoči " potegnili voznika iz gorečega avtomobila 15 Zasedanje tržaške občinske komisije za urbanistiko in okolje ■ l JI 4M fjéé ZKB 0 1908. Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski SREDA, 12. MAJA 2010 Št. 111 (19.818) leto LXVI. Le od kod je prišel »Homo Resianus«? Aljoša Fonda »Že dolgo let trdimo, da smo posebna rasa, zdaj pa imamo dokaze.« To ni odlomek iz knjige Mein Kampf, temveč izjava rezijanskega župana Sergia Chineseja, ki je evfo-rično komentiral rezultate raziskave o genetskih značilnostih prebivalcev Rezije. To je tudi edina negativna nota z včerajšnje predstavitve prvih dosežkov projekta Genetski park Fur-lanije-Julijske krajine, ki ga financira deželna uprava. Znanstveniki v šestih skupnostih v deželi že dve leti izpeljujejo večjo genetsko raziskavo, ki bo koristna zlasti za proučevanje in preprečevanje bolezni. Raziskovalci so izdelali tudi genetske zemljevide, da bi posamezne skupnosti med seboj primerjali. Najbolj jih je presenetila Rezija, ki se genetsko precej razlikuje od vseh ostalih, baje tudi od nekaterih skupnosti onkraj meje. To je posledica dolgoletne izoliranosti, saj so imeli Rezi-jani v svoji zaprti dolini malo stikov z okolico. Njihovi geni so v stoletjih postali dokaj samosvoji, prvi staroselec pa ostaja neznan. Rezijanski župan je takoj izkoristil priložnost in zahteval, naj Rezijane izločijo iz zaščitnega zakona za Slovence ter jim namenijo ločen zakon. Predsednik Tondo je v bistvu pritrdil, dejal je, da so Rezijani »samo Rezijani«. Podatke, ki ne dokazujejo nič drugega kot dolgoletno izoliranost prebivalcev Rezije, nekateri tolmačijo po svoje. Po rezijanščini, ki naj bi bila (v nasprotju z ocenami jezikoslovcev) jezik, povsem različen od slovenščine, bomo zdaj poslušali teorije o »rezijanski rasi«. Domnevni »Homo Resianus« naj bi se v pamti-veku iz neznane dežele priselil v dolino zahodno od Kanina, s slovenskimi sosedi pa naj ne bi imel nič skupnega. v. britanija Brown odstopil, Cameron novi premier LONDON - Britanski premier Gordon Brown je sinoči kraljici Elizabeti II. ponudil svoj odstop, britanska monarhinja pa je nato za novega premiera imenovala konservarivca Davida Ca-merona. S tem se je končala 13-letna vladavina laburistov in zastoj v britanski politiki po parlamentarnih volitvah minuli četrtek. Konservativci bodo oblikovali vladno koalicijo z liberalnimi demokrati Nicka Clegga. Pogajanja med strankama so sicer še v teku. Na 18. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Ob proslavljanju 150-letnice zedinjenja Italije v Marsali Napolitano proti odcepitvam, Severna liga mu ugovarja Za državnega poglavarja bi bilo rušenje enotnosti države »skok v temo« ZGODOVINA - Evropski parlament Rižarna v Bruslju Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino NŠK na pobudo evroposlanca Jelka Kacina BRUSELJ - Dvorana evropskega parlamenta od včeraj gosti razstavo o tržaški Rižarni, ki jo je postavil Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Razstavo z naslovom Smrt in spomin je omogočil evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin (na sliki desno) ob sodelovanju bolgarskega kolege Sta-nimirja Ilcheva, na osnovi zamisli nekdanje evropske poslanke Mojce Drčar Murko, podpredsednice mednarodnega odbora za Rižarno. Razstavo so fi- nancirali iz evropskih skladov. Razstava je postavljena v slovenščini, italijanščini in angleščini. Na otvoritvi je govoril tudi ravnatelj NŠK Milan Pahor. Na 2. strani MARSALA - »Kdor si predstavlja ali predlaga delitev nacionalne države z odcepitvami ali kakorkoli pojmovanimi ločitvami, ta se pripravlja na skok v temo.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil v Marsali na še eni iz niza proslav ob 150-letnici zedinjenja Italije. Včeraj je namreč minilo poldrugo stoletje, odkar se je Garibaldi s tisoč prostovoljci izkrcal v tem sicilskem mestu v okviru svoje zmagovite odprave za osvoboditev južne Italije izpod Burbonov. Napolitanovim besedam proti odcepitvi pa so včeraj odprto ugovarjali predstavniki Severne lige. Na 6. strani V Trstu vrh stranke Ljudstva svobode FJK Na 3. strani Pogovor z direktorico potovalne agencije Aurora Divno Čuk Na 4. strani Duhovnost vode Edija Žerjala Na 13. strani Začetek del v slovenski • V |• ^a • • V osnovni soli v Gorici se vedno pod vpraSajem Na 14. strani Pet goriskih občin po novem s skupno redarsko službo Na 15. strani RIM - Energija Poziv Bersaniju za gradnjo novih atomskih central RIM - Demokratska stranka ne more in ne sme imeti predsodkov do jedrske energije in tudi ne do jedrskih central. V to je prepričana skupina uglednih levo usmerjenih znanstvenikov, intelektualcev in politikov, ki so naklonjenost jedrski energiji izpostavili v odprtem pismu državnemu tajniku Demokratske stranke Pier Luigiju Bersa-niju. Med podpisniki apela so senator in znani onkolog Umberto Veronesi, astrofizik Margherita Hack in fizik Edoardo Boncinelli, ki je dolgo let živel in delal v Trstu. Na 6. strani dežela fjk Genetska posebnost Rezijanov TRST - Center za molekularno biomedicino (CBM) in deželna uprava sta predstavil prve rezultate načrta Genetski park Furlanije-Julij-ske krajine. Znanstveniki proučujejo DNK prebivalcev šestih dokaj izoliranih skupnosti, rezultate pa bodo uporabljali za proučevanje genetskih dejavnikov v preprečevanju bolezni. Raziskovalci so izdelali tudi genetski zemljevid, ki je v primeru Rezije pokazal, da so prebivalci te doline z večstoletnimi pomanjkljivimi stiki z okolico razvili t. i. gensko oddaljevanje od lastnih prednikov. Na 3. strani r Í i i i Prometni znaki Varnostne in opozorilne table Dvojezične gradbiščne table Osebna varovalna oprema in delovna zaščita Protipožarna oprema Promocijska oblačila Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com 2 Sreda, 12. maja 2010 ALPE-JADRAN / bruselj - Pomebna pobuda v evropskem parlamentu Razstava o Rižarni opozarja Evropo na grozote nacizma in fašizma Pripravil jo je Odsek za zgodovino tržaške NŠK na pobudo evrropskih poslancev Kacina in Ilicheva BRUSELJ - Dvorana evropskega parlamenta od včeraj gosti razstavo o tržaški Rižarni, ki jo je postavil Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Razstavo z naslovom Smrt in spomin sta omogočila evropska poslanca iz Slovenije in Bolgarije, Jelko Kacin in Stanimir Ilchev (poslanska skupina liberalcev in demokratov AL-DE), na osnovi zamisli nekdanje evropske poslanke iz Slovenije Mojce Drčar Murko, podpredsednice mednarodnega odbora za Rižarno. Razstavo so financirali iz evropskih skladov, za katere sta se potegovala Kacin in Drčar Murkova. Na otvoritvi sta spregovorila skupaj s Pahorjem in Ilchevem. Razstava je postavljena v slovenščini, italijanščini in angleščini. Glavnino dokumentarnega gradiva je prispeval Odsek za zgodovino pri NŠK, nekaj dokumentov pa je tudi iz zasebnih fondov in zbirk. Za grafično podobo je poskrbel Andrej Pisani. Razstava omogoča obiskovalcem vpogled v tragično zgodovino nekdanjega uničevalnega taborišča. Pahor je svoj nagovor pričel s kitajskim pregovorom: Kdor ne pozna zgodovine, je slep na eno oko; kdor zgodovino pozabi, je slep na obe očesi. »V osrčju Ev- rope, na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta stoji mesto Trst. Zgodovina mesta je pestra, bogata in vsestranska. Trst je mesto, ki ga poznajo vsi v Evropi. Mesto, pristanišče, pretok Iju-di, blaga in denarja, idej, kulture. In vendar se je prav v Trstu do- Zgodovinar Milan Pahor govori na odprtju bruseljske razstave o Rižarni, na kateri ponujajo tudi brošure o nekdanjem nacifašističnem taborišču godilo neverjetno nasilje, ki ga predstavlja Rižarna,« je poudaril tržaški zgodovinar. Rižarna je danes vsedržavni spomenik republike Italije. Vsi evropski narodi morajo ta spomenik spoštovati in skrbeti zanj zaradi njegove velike zgodovinske in politične pomembnosti. Spomenik pa mora živeti v nas samih, v naši zavesti, v srcu, kajti 5.000 žrtev Rižarne moramo ohraniti v spoštljivem spominu skupaj z milijoni žrtev iz vseh ostalih uničevalnih taborišč širom po Evropi. Rižarna kot spomin in hkrati opomin,da se podobno nasilje nikoli več ne ponovi, je poudaril govornik. ljubljana - Ostri toni v kampanji pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško Panevropsko gibanje: »Kolaboracija z okupatorjem« Borut Pahor: »Najslabše je pustiti stvari take, kot so« »Antifašizem je splošna vrednota, na katerem sloni sedanja Evropska unija. Zato je prav, da smo postavili razstavo o tržaški Rižarni v prostore Evropskega parlamenta. Tako naj vsa Evropa spozna tudi grozote uničevalnega taborišča Rižarna v Trstu«, je v včeraj v Bruslju dejal še Pahor. koroška - Juri Slovenija • v v* a • naj zaščiti manjšino LJUBLJANA/LIPICA - Peti dan kampanje pred referendumom o arbitražnem sporazumu je Slovensko panevropsko gibanje sporazum označilo za »kolaboracijo z okupatorjem« in se zavzelo za »izgon Hrvaške z zasedenih ozemelj«. Premier Borut Pahor jih je zavrnil z besedami, da »slabše kolaboracije ne more biti, kot da pustimo stvari take, kot so« in sporazum odločno podprl. France Bučar, Tine Hribar in Boris Pahor iz Slovenskega panevropskega gibanja so na novinarski konferenci pozvali k zavrnitvi arbitražnega sporazuma. Hribar je ob tem sporazum označil kot »akt kolaboracije z okupatorjem«, zadnji akt v popuščanju Hrvaški, ki »si je vseskozi prisvajala slovensko ozemlje«. »Mi imamo vojno stanje brez vojne napovedi,« meni Hribar in dodaja, da bo zdaj Slovenija preko arbitražnega sodišča to ozemlje dokončno izgubila. Predsednik gibanja Bučar je poudaril, da gre pri odločanju o arbitražnem sporazumu »za vprašanje obstoja Slovenije«. Oba sta bila še posebej kritična do premiera Pahorja, češ da se obnaša kot v komunističnem sistemu, ko trdi, da je arbitražni sporazum dober, ker on pravi, da je. Podobno, kot se je včasih reklo, da je nekaj dobro zato, ker je to rekel Kardelj, je dejal Bučar. Po oceni tržaškega pisatelja Borisa Pahorja pa je vse skupaj posledica tega, da »Slovenija, že odkar je država, ne nastopa kot država« in to od vlade Lojzeta Peterleta naprej. Slovenija bi se morala s Hrvaško dogovoriti kot država, ne pa se zanašati na pomoč arbitraže, ki ne jamči, da bo Slovenija dobila tisto, kar je njeno, je dejal. Alternativa so po oceni Bučarja nova pogajanja, ki bi morala potekati v smislu pogovorov o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji. Tako njemu kot Hribarju se zdi boljša alternativa tudi mediacija. Pa tudi status quo ne bi bil katastrofa, saj bi to pomenilo tudi, da Hrvaška ostane zunaj EU, sta dejala. Premier Borut Pahor se je po seji vlade v Kobilarni Lipica odločno odzval na njihove izjave in poudaril, da lahko z arbitražnim sporazumom «dobimo nazaj tisto, kar je naše». «Te ugledne nasprotnike sporazuma» pa je vprašal, zakaj niso pripomogli k ureditvi vprašanja meje s Hrva- France Bučar ško, če menijo, da bi moralo biti urejeno drugače. Sicer razume argumente proti arbitražnem sporazumu, ker je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih sama sebi dovolila tudi nekatera mitska prepričanja o tem, kaj je mogoče. »Tudi jaz imam nekatera pričakovanja, ki so povezana s tem. Vendar moramo o tem prepričati še Hrvate. In ko bodo tisti, ki imajo pripombe na arbitražni sporazum in bodo govorili hude besede, kot je ta o kolaboraciji, naj povedo, kako bodo zavezniki z mirom, za pošteno mejo, s prihodnostjo in blaginjo. Jaz na to vprašanje odgovarjam z arbitražnim sporazumom in mislim, da si zasluži našo podporo,« je dejal Pahor. Zato namerava vztrajati pri tem, »da gre za najboljši možen sporazum, ki ga Slovenija lahko doseže«. Opozicijska SLS je medtem začela kampanjo v središču Ljubljane s postavitvijo stojnic in deljenjem letakov s pozivom volivcem, naj glasujejo proti sporazumu. Predsednik SLS Radovan Žerjav je ob tem ponovil, da pomeni sporazum »preveliko tveganje« za to, da Slovenija v prihodnosti »dostopa do mednarodnih voda po slovenskem teritorialnem morju ne bo imela več«. Tveganje je nesorazmerno in samo na slovenski strani, je poudaril, saj »lahko Slovenija izgubi vse, Hrvaška pa ničesar«. Alternativo arbitražnemu sporazumu vidi v mirovni konferenci, kot jo je že pred časom predlagal Bučar, s katero bi na isti način «rešili vse mejne probleme na Zahodnem Balkanu«. SLS, ki bo sama vodila kampanjo, je sicer pripravljena sodelovati tudi z drugimi, o denarju pa Žerjav ni želel govoriti. Dejal je le, da ga bodo za kampanjo namenili »zelo malo«. Vladna SD, ki bo prav tako sama vodila kampanjo, je na drugi strani poveda- Borut Pahor la, da bodo zanjo namenili okoli 30.000 evrov. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je še napovedal, da bo v kampanji aktivno sodelovala tudi poslanska skupina SD, ki bo skušala »podati vse argumente o tem, zakaj je arbitražni sporazum vreden podpore in zakaj lahko Sloveniji ko-risti», hkrati pa bodo skušali zavrniti vse argumente nasprotnikov sporazuma. Vodstvo vladne stranke DeSUS pa se je odločilo, da ne bo imelo samostojne kampanje in da bo stranka podprla prizadevanja vlade. Kot je še dejal na novinarski konferenci predsednik stranke Karl Erjavec, bo na referendumu glasoval za sporazum. Potem ko je minuli petek bivši zunanji minister Dimitrij Rupel spomnil na zakon o razglasitvi ekološke cone in epi-kontinentalnem pasu iz leta 2005, ko je dejal, da bo Slovenija z arbitražnim sporazumom izgubila del akvatorija, ki ga ima po tem zakonu, je v torek ta zakon izpostavil tudi mednarodni pravnik Miha Pogačnik. Pogačnik, ki je vrsto let sodeloval z bivšimi vladami v pogajanjih o meji s Hrvaško, je ocenil, da je vlada arbitražni sporazum sprejela nezakonito, ker je v nasprotju s tem zakonom. Zakon namreč pravi, tako Pogačnik, da bi morala biti meja s Hrvaško določena dvostransko, »z mednarodnim sporazumom med državama«. (STA) slovenija - Predsednik Türk in DJ Umek Maturanti res ne potrebujejo alkohola LJUBLJANA - Slovenski predsednik republike Danilo Türk in DJ Uroš Umek sta skupaj posnela video sporočilo, v katerem mlade maturante pozivata k odgovorni zabavi. V 53-sekundnem videu z zamenjavo vlog na šaljiv način sporočata, da mladi iz Slovenije na tradicionalni maturantski četvorki ne potrebujejo alkohola za to, da se lahko vživijo v svojo vlogo in zabavajo. »Dragi maturanti. Prebili ste se čez vse kontrolke, napovedana in nenapovedana spraševanja, opravičene in neopravičene ure, srečne in nesrečne srednješolske ljubezni. Pred vami je eden zadnjih nepozabnih žurov s sošolci. Poskrbite, da vam bo ostal v dobrem spominu, zato žu-rajte odgovorno in brez pretiravanja,« v video sporočilu slovenske maturante nagovarja svetovno uveljavljeni DJ Umek. Türk, ki se na posnetku postavi v vlogo DJ-a, pa na Umekov nagovor odvrne: «To je pravo spo-ročilo.» Da bi poziv čimbolj približala mladim, sta Türk in DJ video sporočilo objavila na spletnih straneh urada predsednika in DJ Umeka ter na spletnih socialnih omrežjih youtube.com in facebook.com. Na facebooku se lahko njunemu pozivu pridružijo vsi, ki se strinjajo, da uživanje alkohola med tradicionalno maturantsko četvorko tej prireditvi jemlje ugled in njen pravi pomen. Na ta način bodo pripomogli k uveljavitvi prepričanja, da mladi za kakovostno preživljanje prostega časa in dobro zabavo ne potrebujejo alkohola, tobaka in prepovedanih substanc. (STA) Franco Juri LJUBLJANA - V poslanski skupini Zares zaradi zahteve svobodnjakov na avstrijskem Koroškem (FPK), da se prepove Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), pozivajo slovensko vlado in stranke, da o gonji zoper manjšino v Avstriji obvestijo sogovornike v EU. Predlagajo pa tudi sejo parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.Poslanci stranke Zares, kot meni Franco Juri, so še posebej ogorčeni zaradi dejstva, da se koroška desna stranka pri svoji nedemokratični in protislovenski zahtevi po prepovedi NSKS in ustavitvi pogajanj o dvojezičnih tablah sklicuje na trditve SDS o domnevni vpletenosti predstavnikov NSKS v nasilnih dogodkih na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja in na poskus iste stranke, da diskreditira predsednika republike Danila Turka. Po mnenju Jurija gre za zgovorno politično sinergijo FPK in SDS pri škodovanju slovenski manjšini v Avstriji. Pri tem Zares tudi avstrijsko vlado in avstrijske demokratične stranke poziva, da se takim poskusom odločno zopersta-vijo. FPK, največja stranka na avstrijskem Koroškem, je zahtevala, naj avstrijski urad za društva razpusti NSKS. Povod zato je obremenilno gradivo, ki ga je proti Turku predstavila SDS in ki naj bi dokazovalo, da je bil v bombne napade na avstrijskem Koroškem vpleten nekdanji predsednik NSKS Matevž Grilc. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 12. maja 2010 3 znanost - Predstavili prve rezultate projekta Genetski park Furlanije-Julijske krajine Rezijansko genetsko posebnost župan tolmači kot »drugo raso« Znanstveniki centra CBM obravnavali šest izoliranih skupnosti - Genetski podatki za preprečevanje bolezni TRST - Genetski park Furlanije-Julij-ske krajine, ambiciozen načrt, ki ga pod pokroviteljstvom deželne uprave vodi Center za molekularno biomedicino (CBM), je obrodil prve sadove. Načrt predvideva proučevanje genetskih značilnosti prebivalcev šestih deželnih skupnosti (Saurisa, Er-ta, Rezije, Martinščine, Clauzetta in Illegia), ki so bile iz zemljepisnih, zgodovinskih in kulturnih razlogov dalj časa izolirane. Znanstveniki so včeraj v deželni palači na Velikem trgu predstavili rezultate prvih dveh let dela. Podatki bodo koristni zlasti za preprečevanje in proučevanje bolezni. Ni šlo pa brez spornih izjav, za katere sta v zvezi z re-zijansko stvarnostjo poskrbela župan Sergio Chinese in sam predsednik Dežele Ren-zo Tondo. Deželna odbornica Alessia Rosolen je podčrtala, da bomo »s poznavanjem naše preteklosti uspešno gradili prihodnost«. Predsednica CBM Maria Cristina Pedicc-hio je poudarila, da so župani in prebivalci obravnavanih vasi navdušeno sodelovali v raziskavi, ki je zadevala 1500 ljudi (60% celotne populacije), zbrane podatke pa bi lahko, poleg v zdravstvu, uporabili tudi v proizvodnem sektorju. Znanstveni koordinator Paolo Gasparini je razložil, da so s podatki o DNK-ju prišli do številnih kliničnih in epidemioloških zaključkov, poleg tega pa so izdelali genetski zemljevid obravnavanih skupnosti. Za zdravstvo so tovrstne raziskave zelo pomembne, saj omogočajo določanje genov, ki preprečujejo ali pospešujejo bolezni. Prebivalci naše dežele glede na italijansko povprečje bolj bolehajo za hipertenzi-jo in paničnimi napadi, pa tudi za Parkin- Rozajanska kulturska hiša na Ravanci arhiv sonovo boleznijo, manj pa je razširjena depresija. Raziskovalci poudarjajo, da na vse to vpliva genetska predispozicija k bolezni. Genetski zemljevid pa je pokazal, da je genom, ki je značilen za 79% prebivalcev doline Rezije (štiri petine Rezijanov imajo istega prednika), precej različen od ostalih. Raziskovalec Pio D'Adamo je pojasnil, da so ustanovitelji rezijanske skupnosti še neznani, prebivalci te zaprte doline pa so v stoletjih izoliranosti in endogamije (sklepanja zakonov v sklopu skupnosti) razvili posebne genetske značilnosti, po katerih se danes razlikujejo tudi od svojih daljnih prednikov. Rezijansko skupnost je ustanovilo malo družin, poznejšo »preobrazbo« genoma pa raziskovalci imenujejo gensko oddaljevanje. »Rezultate smo v sodelovanju z estonskimi raziskovalci primerjali z ostalimi skupnostmi, pa tudi z nekaterimi vasmi v Sloveniji in Hrvaški. Rezijanski genom se je precej razlikuje,« je na ustrezno vprašanje odgovoril D'Adamo. Rezijanski župan Sergio Chinese je bil ganjen in evforičen: »Končno! Že dolgo let trdimo, da smo posebna rasa, zdaj pa imamo dokaze. Na dlani je, da potrebujemo zaščito, saj smo za deželo obogatitev.« Župan Chinese je še dejal, da je »cela Rezija hotela prisostvovati današnji predstavitvi, zdaj pa je čas, da nam namenite ustrezen zaščitni zakon«. S trditvijo, da Rezijani niso Slovenci, temveč »nič drugega kot Rezijani«, se je strinjal tudi predsednik Dežele Renzo Tondo, župan Saurisa Stefano Lucchini pa je zatrdil, da rezijanščina nima nič skupnega s slovenščino. DNK v Saurisu je drugače potrdil germanski izvor prebivalcev, podobno je v Ertu, Illegio ima bolj mediteranske gene, Martinščina in Clauzetto pa sta v skladu z genetskimi podatki, ki prevladujejo v severni Italiji. (af) Debata o položaju • v« m ■ ••• manjšin v Sloveniji LJUBLJANA - Delo pri pripravi analize stanja in oblikovanju zakonskih rešitev v zvezi z napovedanim krovnim zakonom o uresničevanju posebnih pravic narodnih skupnosti poteka prepočasi, so včeraj ugotavljali člani komisije slovenskega državnega zbora za narodnosti. Tako so med drugim soglasno sprejeli sklep, s katerim vlado pozivajo, naj pospeši aktivnosti na tem področju. Pri analizi uresničitve sklepov komisije za narodni skupnosti o oblikovanju zakona o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti je predsednik komisije Laszlo Goncz poudaril, da še vedno ni pripravljena analiza stanja, ki bi bila šele podlaga oz. prvi korak k nadgradnji zakonodaje, zato so toliko bolj zaskrbljeni nad počasnostjo pripravljanja zakona. Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli je opozoril, da bi morale država in lokalne skupnosti dati samoupravnim narodnim skupnostim več pristojnosti na področjih, ki se jih bolj tičejo. Komisija se je tudi seznanila z odgovorom vlade o dejanski in zakonsko predpisani rabi jezika italijanske in madžarske narodne skupnosti pri zaposlenih v javnih zavodih, javnih ustanovah in javnih podjetjih na območjih, kjer živita omenjeni narodni skupnosti. Ocena vlade je, da so «vzpostavljeni vsi sistemski pogoji za izvajanje ustavno in zakonsko določene pravice do rabe jezika narodne skupnosti», v nadaljevanju pisnega odgovora pa je navedeno stanje na različnih področjih javne uprave. Goncz je glede omenjene ocene vlade menil, da ta le delno drži. Tako predsednik komisije kot drugi njeni člani pa so svojo pozornost usmerili zlasti v delo inšpektorjev. Ti po oceni Goncza preprosto ne morejo preveriti, kako je z uresničevanjem pravice do rabe jezika pri vsakodnevni praksi, poleg tega pa podatki iz vladnega odgovora niso zbrani po enotni metodologiji. (STA) tolmin V spomin na pesnico Ljubko Šorli TOLMIN - Preteklo nedeljo je bil pod tem naslovom v Šolskem centru v Tolminu prijeten zborovski večer, ki ga je organizirala Gimnazija Tolmin v spomin na v tem kraju rojeno pesnico Ljubko Šorli ob njeni stoletnici. Pri organizaciji pobude je sodelovalo tudi krajevno Mladinsko kulturno društvo Ciril Kosmač. Na prireditvi se je zvrstilo pet zborov in pevskih skupin in vsi so izvajali uglasbene pesmi Ljubke Šorli. O številnih uglasbitvah in o njihovih avtorjih je spregovoril David Bandelj, še pred njim pa sta številno občinstvo nagovorila ravnatelj šole Bojan Tuta in tolminski podžupan Darjo Velušček. Pevski program je uvedel nastop Dekliškega zbora Gimnazije Tolmin, ki ga vodi Matej Kavčič; zapel je dve Vrabčevi skladbi, Povabilo in Škržat. Dekliški glasovi so zazveneli tudi v naslednjih treh skladbah, ki jih je zapela Mlajša pevska skupina Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Mire Fabjan. Sledili so nastopi Mešanega zbora Canto ergo sum iz Tolmina pod vodstvom Mateja Kavčiča, Ženska skupina MePZ Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Bogdana Kralja in Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin, ki ga vodi Janko Ban. Večer je povezoval dijakinja Monika Manfreda, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Ši-mac pa je v sklepnem delu prireditve toplo nagovoril prisotne o pomenu vrednot pa tudi o pomenu žrtev, ki so jih Primorci plačali v preteklosti, da se je kulturna in jezikovna dediščina mogla ohraniti do danes. V tem duhu so ob zaključku prireditve vsi nastopajoči pevci skupaj zapeli Premrlovo Zdravlji-co. trst - Deželni vrh stranke Ljudstva svobode s predsednikom Tondom Dipiazza v Trstu in Bolzonello v Pordenonu najbrž ne bosta dočakala tretjega županskega mandata TRST - Župana Trsta in Porde-nona - Roberto Dipiazza in Sergio Bol-zonello - skoraj gotovo ne bosta dočakala tretjega mandata in se na volitvah prihodnje leto ne bosta več potegovala za županski stolček. Stranka Ljudstva svobode je namreč prepričana, da trenutno ni političnih pogojev za uvedbo tretjega mandata v občinah z več kot 15 tisoč prebivalcev, med katere sodita Trst in Pordenon. Župani bodo 15 let neprekinjeno na oblasti lahko le v manjših občinah. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je po včerajšnjem sestanku deželnih odbornikov in svetnikov Ber-lusconijeve stranke diplomatsko dejal, da tretji mandat ne sodi v pristojnost vlade, temveč deželne skupščine. S tem je dal razumeti, da Ljudstvo svobode pri tem vprašanju noče političnega spopada s Severno ligo, ki nasprotuje tretji zaporedni izvolitvi županov večjih uprav. In to tudi zaradi lastnih koristi. Bossijeva stranka namreč računa na svojega županskega kandidata v Pordenonu, v Trstu pa je že odkrito kandidirala deželno odbornico Federico Seganti, ki pa je desnica nikakor ne mara. Ni izključeno, da bo tržaška Severna liga v prvem volilnem krogu »tekmovala« s Segantijevo. Ljudstvo svobode je vsestransko podprlo dejavnost Tondove vlade ter jo spodbudilo, naj vztraja na poti izvajanje volilnega programa iz leta 2008. V desni sredini so zelo zadovoljni z deželnimi ukrepi proti gospodarski in finančni krizi. Tondo se je na seji tudi pohvalil, da je precej zmanjšal proračunski dolg Dežele. »Illyjeva uprava nam je v dediščino pustila milijardo in šesto milijonov evrov dolga, ki smo ga v dveh letih zmanjšali za okoli tristo milijonov,« je povedal predsednik odbora FJK. Včerajšnji sestanek je služil tudi kot priprava na bližnje srečanje vseh strankarskih komponent Tondove večine, torej zastopnikov Ljudstva svo- Od desne: odbornik De Anna, predsednik FJK Tondo in odbornika Sandra Savino in Garlatti kroma bode, Lige in stranke UDC. Vse tri stranke so z odborniki zastopane v deželnem odboru. Predsednik ni pojasnil, če bo v bližnji prihodnosti prišlo do zamenjav v odboru. Poznavalci razmer trdijo, da bo Tondo vztrajal pri sedanji sestavi odbora, v največji nevarnosti pa je trenutno odbornica za socialo, delo in zaposlovanje Alessia Rosolen. Njeno odhod je svojčas zahteval vladni podtaj-nik Roberto Menia, potem ko se je Rosolenova odkrito pridružila »oporečnikom« tržaške desne sredine, ki jih vodi njen življenjski sopotnik Franco Bandelli. V primeru odstavitve bi od-bornica iz vrst nekdanjega Nacionalnega zavezništva vsekakor ostala deželna svetnica. Tega mesta ni zapustila in to kljub večkratnim pozivom njene stranke. Pred nekaj tedni se je majal tudi odborniški stolček Roberta Molinara (UDC), ki pa je - kot kaže - sedaj precej trden. Njegov odhod iz Tondove vlade je zahtevala Severna liga. politika - Demokratska stranka Debora Serracchiani proti ukinitvi primarnih volitev VIDEM - Deželna tajnica Demokratske stranke za Furlanijo-Julijsko krajino odklanja brisanje primarnih volitev v levi sredini za izbiro županskih kandidatov in predsednikov pokrajin. Obvezne koalicijske primarne volitve naj bi črtali iz državnega statuta Demokratske stranke, zadnja beseda o tem vprašanju bo padla v prihodnjih dneh. Evropska poslanka pravi, da primarne volitve v levi sredini res niso obvezne (odvisno pač od lokalnih okoliščin), treba pa jih je v vsakem primeru ohraniti v stran- kinem statutu. Primarne volitve po njenem mnenju namreč spodbujajo sodelovanje ljudi pri političnih in volilnih odločitvah. V Rimu so nekateri drugačnega mnenja, saj so prepričani, da v nekaterih primerih primarne volitve ustvarjajo razkole in tudi medosebne spore. Od tod predlog, da ne bi bile več obvezne. Na primarne volitve se vsekakor že pripravljajo v levi sredini FJK, kjer bodo prihodnje leto med drugim občinske volitve v Trstu in Tržiču ter pokrajinske volitve na Tržaškem in Goriškem. 4 Sreda, 12. maja 2010 GOSPODARSTVO priznanje - Trgovinska zbornica podelila nagrado direktorici agencije Aurora Divni Čuk »Pomembni so jasni cilji in pravi odnos do dela« Starejši in bolj izkušeni morajo pomagati mladim, a ti morajo znati poslušati Jasen in dosegljiv cilj ter spoštovanje vseh in predvsem strank sta glavna aduta, ki lahko vodita osebo do uspešnega dela in nenazadnje tudi do priznanja za njegove dosežke. Poglaviten je seveda pravi odnos do dela, da bo tvoje delo uspešno, pa ga moraš res vzljubiti. Starejši in bolj izkušeni pa morajo pomagati mladim, da lahko sami pridejo do pomembnih dosežkov. To nam je povedala direktorica in prava duša turistične agencije Aurora Viaggi iz Trsta Divna Čuk, ki se je prvič v agenciji zaposlila pred 37 leti. Zaradi njene uspešne delovne poti ji je Slovenska turistična organizacija (STO) že podelila priznanje turistične ambasadorke Slovenije, pred kratkim pa je Divna Čuk prejela tudi Nagrado zvestobe delu in gospodarskemu napredku, ki jo vsaki dve leti podeljuje Tržaška trgovinska zbornica. Za vaše dolgoletno delo v turističnem sektorju ste že prejeli dve priznanji, eno v Sloveniji in drugo na Tržaški trgovinski zbornici. Kaj vam to pomeni? Priznanja so vselej dobrodošla, pa čeprav osebno nisem nikdar delala zanje. Vendar so dokaz, da sem ubrala pravo pot in da sem pravilno opravljala svoje delo. Priznanji sem sprejela z veseljem in ju nisem vsekakor pričakovala. Kako ste prišli do takega priznanja? Priznanje sem dobila za dolgoletno delo v potovalni agenciji Aurora, v kateri sem prešla od začetnega knj igo vodstvenega dela oziroma golega vodenja računov do današnjega direktorskega mesta. Vsi koraki so privedli do postopne rasti. Kako ste to dosegli? Z leti sem spoznala, da moraš imeti vselej en cilj, ki mora biti seveda realen in predvsem dosegljiv. V nasprotnem primeru dosežemo obraten učinek, ki privede do razočaranja. Da to dosežeš, moraš imeti pravi odnos do svojega dela in se na začetku zavedati, da ne znaš vsega. Kaj lahko svetujete mladim? Moj nasvet je, naj "ukradejo" z očmi in ušesi vse, ki jih obdaja. Poslušati je treba vse, slediti poročilom in biti na tekočem z dogajanjem. Bistveno je, da so odprti. Žal se mladi danes mnogo izolirajo, dovolj je pomisliti, ko jih vidimo na avtobusih, ko poslušajo glasbo s slušalkami. Potem pa pravijo, da jih starejši ne razumemo... Sicer je tako od nekdaj, toda če se izoliraš, bo razumevanje še težje. Tudi starejši - po stažu in izkušenosti - se ne smejo izolirati. Nasprotno, mladim moramo nuditi naše znanje, saj nismo večni. Osebno skušam mladim posredovati svoje znanje, tudi mladi pa nudijo svoje. Zaradi tega smo v podjetju tudi stalno na tekočem z dogajanjem. Od tod izhaja tudi naša uspešnost. Kje je ključ za uspešnost agencije Aurora? Prvo je, kot rečeno, pravi cilj. Druga bistvena točka je spoštovanje, in to do vsega, od strank do kolegov, družbe, nadrejenih in podrejenih, narave, okolja in tako naprej. V naši agenciji smo se npr. odločili za ločeno zbiranje odpadkov. Kaj vam pomeni turizem? Turizem moraš ljubiti, sicer ne boš uspešen. To področje pač ni donosno. Zaslužek je lahko dober, toda marže so zelo majhne. Turizem prodaja sanje, in sanje niso otipljive, kot je to npr. prstan. Prodajamo destina-cije, nastanitve v hotelih, lepe plaže. Stranke morajo v tem smislu zaupati agenciji. In agencija mora kliente, kot rečeno, spoštovati. Dovolj je pomisliti na krasne fotografije, značilne za kataloge. Naša vloga je, da stranki točno razložimo, kaj je pred njenimi očmi. Na fotografiji je lahko npr. krasna de- Direktorica turistične agencije Aurora Viaggi iz Trsta Divna Čuk kroma stinacija, v kateri pa niso hoteli opremljeni za kongresni turizem, zato je treba ta kraj v tem smislu odsvetovati. Kaj je najpomembnejše pri izbiri destinacije? Da je potovanje uspešno, je poglavitna pozornost pri izbiri kraja, ob- dobja in cen. Sicer so vselej lahko za-pletljaji, na katere je pomembno skušati pomisliti prej. Prav tako je treba znati reševati morebitne probleme. Med temi je tudi vulkan na Islandiji, katerega izbruh še onemogoča nekatere polete. Ali so vaše stranke bile prizadete? To je bil hud problem, še predvsem s finančnega vidika, ker je bil ves evropski zračni prostor zaprt štiri dni. V agenciji Aurora smo bili v zvezi z našimi klienti stalno na preži, svetovali smo, kaj storiti, in tudi odprli posebne telefonske povezave. Kdor je letel z rezervacijami, ki jih je opravil na spletu, pa je bil večinoma prepuščen sam sebi. Običajne telefonske povezave, ki jih dajejo na razpolago letalske družbe, so bile namreč prenatr-pane. Če govorimo o turizmu, ne moremo mimo Grčije, ki sloni na turizmu in jo je zdaj zajela huda finančna kriza. Kakšne bodo po vašem mnenju posledice? V Grčiji je mnogo otokov, ki so v bistvu samostojni in neodvisni od Aten. Krize na otokih ne bodo dosti občutili, ker sloni vse na majhni ekonomiji, od majhnih hotelov, ki jih vodijo družine, do čarterskih poletov. Problematično bo na velikih letališčih in v pristaniščih, ki so zaradi splošne napetosti in morebitnih stavk javnih uslužbencev velika neznanka. Če letališča in pristanišča ne bodo delovala, bo to prava tragedija, drugače bo šlo. V težavah bodo vsekakor tudi vsi turistični delavci, ki načrtujejo potovanja v Grčijo in ki so svoje kataloge in produkte že pripravili. Aljoša Gašperlin DOBRO POČUTJE - Nova ponudba v prostorih hotela Danev Pilates tudi na Opčinah Telovadnico upravlja vaditeljica Valentina Guštin - Pilates primeren za interesente vseh starosti Vsem, ki bi radi okrepili in raztezali svoje mišice, izboljšali držo in se sploh bolje počutili, je na Opčinah na voljo nova ponudba: lepo opremljeni in svetli prostori Studia Pilates TRE V, ki ga v hotelu Daneu upravlja Valentina Guštin kroma PORTOROŽ - Včeraj odprli 15. razstavo plovil Internautica Kljub kriznim časom razstavljalcev enako število lanskemu PORTOROŽ - V portoroški marini je odprla vrata 15. razstava plovil in navtične opreme Internautica. Število razstavljavcev in plovil je po besedah izvršnega direktorja in kapetana Marine Portorož Marjana Matevljiča ostalo na ravni lanskega leta, ko jih je razstavljalo okrog 200. To po njegovem kaže na uspeh organizatorjev kljub gospodarski krizi. 15. Internautica je za Slovenijo pomembna, ker smo pomorska država, pa tudi zato, ker sejem ostaja kljub recesiji, je ob odprtju poudaril predsednik vlade in častni pokrovitelj sejma Borut Pahor. »Organizator je vztrajal lansko leto, ko je bilo najhujše, in tudi letos, ko se stvari še niso izboljšale,« je poudaril. Sicer pa je Internautica po njego- vem pomembna tudi, ker tako kot doslej nove dosežke v navtični industriji tudi tokrat predstavljajo slovenski proizvajalci plovil in navtične opreme. Na letošnji Internautici bo svoji novi plovili elan 350 in impression 444 pre-mierno predstavil Elan. »Mislim, da smo na to lahko ponosni. Navtična industrija sodi v sam vrh zahtevne industrije. Biti morate vrhunski, če želite preživeti v tem tekmovalnem svetu,« je dejal Pahor. Elanovi dosežki po njegovem kažejo na to, da znajo v družbi preživeti v najtežjih tekmah in tudi zmagati. Čim več obiskovalcev in dobrih poslov je razstavljavcem zaželel tudi predsednik uprave Elana Robert Ferko. »V tem času nam bodo zelo prav pri- šli,« je še dejal. Goste je ob odprtju sejma nagovoril tudi piranski župan Tomaž Gantar. Internautica je po njegovem mnenju v petnajstih letih pridobila velik ugled, cenjena pa je tako po kakovosti kot po spremljajočih dogodkih. S pomočjo sejma se ime piranske občine širi ne le po Sloveniji, ampak tudi širše, je dejal. Do nedelje, ko bo Internautica zaprla svoja vrata, se bo zvrstila množica spremljevalnih dogodkov, med drugim regata Internautica in regata starodob-nih plovil. Organizatorja prireditve, portoroška marina in studio 37, pričakujeta velik obisk. Ta bo po besedah Matevljiča sicer nekoliko odvisen tudi od vremena. Prvi dan razstave je v Portorožu zaznamovalo deževje. (STA) EVRO 1,2698 $ -2,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. maja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 11.5. 10.5. ameriški dolar japonski jen 1,2698 117,38 1,2969 120,97 ruski rubel 38,3840 8,8533 38,8691 danska krona 7,4425 7,4419 0,86405 švedska krona 9,6563 9,6861 7,8685 češka krona 25,590 25,603 estonska krona 15,6466 15,6466 273,20 poljski zlot 4,0499 4,0280 1,3249 avstralski dolar 1,4200 1,9558 1,4311 romunski lev 4,1798 3,4528 4,1683 3,4528 latvijski lats 0,7076 2,2687 0,7074 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2618 7,2695 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. maja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,3375 LIBOR (EUR) 0,3875 LIBOR (CHF) 0,07 EURIBOR (EUR) 0,422 0,4228 0,6185 0,6275 0,9325 0,2325 0,3108 0,682 0,979 1,0987 1,2325 0,6141 1,244 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.286,29 € +746,54 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 11. maja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,65 +1,87 KRKA 68,98 +1,07 MERCATOR 20,34 158,28 +0,42 TELEKOM SLOVENIJE 112,75 +0,87 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,45 DELO PRODAJA - -1,15 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,49 -1,29 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 23,90 10,20 -0,08 +0,10 SAVA 437,00 174,24 -1,80 -0,53 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,00 21,63 +0,47 -0,83 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. maja 2010 -0,46 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,22 82,7 -1,05 +0,76 BANCO POPOLARE 4,47 -0,50 -2,61 BCA POP MILANO 0,94 3,84 -2,94 -3,03 ENEL 0,97 3,79 -0,85 FIAT 9,53 +0,55 +2,25 GENERALI 9,44 15,68 +2,78 -0,19 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,34 -2,50 LUXOTT1CA 20,48 -0,81 -0,44 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,68 6,55 -0,62 -2,46 PIRELLI e C 0,45 +0,78 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,19 -2,42 -1,66 STMICROELECTRONICS 3,50 6,75 +0,65 +0,60 TENARIS TERNA 15,35 +2,23 +1,52 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,06 0,15 +1,74 +6,45 UNICREDIT 8,67 1,94 -0,74 -1,52 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,88 $ -0,64 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. maja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 927,54 3.766,76 +0,44 +0,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.082,84 -1,26 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 310,90 1.664,02 +0,01 +0,46 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.592,12 +1,84 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.748,26 1.940,48 -0,34 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.155,79 1.153,48 6.001,20 -0,34 +4,90 +5,01 CAC 40, Pariz 5.292,36 3.693,20 2.469,27 -0,73 -2,09 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.207,1 2.707,34 -2,08 +8,29 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.411,10 2.857,67 20.146,51 2.647,57 17.141,53 -1,13 -0,79 -1,37 -1,90 -1,09 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 12. maja 2010 5 OGLEDALO Manjšina preko sedanjosti Ace Mermolja Včasih se sprašujem, kakšna bo prihodnost Slovencev v Italiji. Bodo manjšine sploh še obstajale? Bo brisanje mej v nekem svojem počasnem in prikritem ritmu spremenilo podobo določenega območja in se poigralo z ustaljenimi besedami, pojmi, stvarnostmi? Eno so politični trendi in sklepi, drugo so veliki gospodarski tokovi, tretje je vsakodnevni svet življenja, kjer si posamezniki izbirajo možne položaje, kraje, dela, prijatelje, stanovanja, šole itd. Prepletanje je pri nas že v teku. Mlad par si kupi hišo v Sloveniji. Ko se vozim na cesti Gorica -Vileš opažam pred majhno hišico slovenski avto. Je hišico kupil Slovenec? V Gorici so stanovanja cenejša kot v Novi Gorici, v Sežani pa cenejša kot na Opčinah. Prostor bivanja pogojuje izbiro vrtca, osnovne šole itd. Nekateri podjetniki se zaradi neznosne italijanske birokracije preprosto selijo v Slovenijo ali dlje. Nekatera dela je še vedno lažje najti v Sloveniji kot pa v Italiji. Zaradi posebnih razmer in trga pa se tudi slovenska podjetja selijo v Italijo. V Tržiču Slovenci gradijo luksuzne kajutne jadrnice za petične ljubitelje morja. Furlanski prodajalec kamperjev in gumenjakov je o Sloveniji in Hrvaški vedel malo ali nič: poznal pa je vse svoje kolege v obeh državah. Skratka, bodo dogajanja na robovih, oziroma ob nekdanjih mejah, vplivala na usodo nacionalnih držav, ki so s svojimi mejami dejansko "določile" ali "ustvarile" manjšine? Pojav mešanih teritorijev je še včeraj sprožal vojne in etnične čistke, danes lahko ustvari nov način življenja, ki bo prehiteval uradno politiko. Tako je v bistvu s celotno Evropo, kjer mora politiko včasih brcniti v zadnjico kaka huda grožnja. Če pa pogledamo preko nekaterih mizer-nih trenutkov Evrope in Evropske unije, se nam zariše precej jasna izbira: ali se bo Evropa resnično združevala in postavila v svoje središče skupno zunanjo, vojaško, ekonomsko in socialno politiko ter dala vlogo nadnacionalnemu parlamentu, ali pa bo izgubila svetovno bitko . Ob tem vem, da je cilj možen, če bo Evropa močnejša od posameznih nacionalnih držav, skratka, če bodo nacionalne države počasi tonile v zgodovino prihodnosti, ki bo nekoč preteklost. V tem kontekstu bi se nujno spremenila usoda zgodovinskih jezikovnih, etničnih in narodnih manjšin, saj bi se njihova prostorska zamejitev zrahljala. Enotnejše evropske politike pa bi verjetno vplivale na kulturno-psihološke vidike manjšin, ki hranijo v sebi še vedno obrambne elemente, kot hranijo večine nekatere napadalne drže. Temu banalno pravimo "meje v glavah". Kaj bo, ko bodo te meje vedno bolj rahle? Bomo še govorili o večinah in manjšinah? Če ustvarjamo vizijo združene Evrope, kjer se spreminja koncept same nacionalne države, lahko gledamo tudi na narodne manjšine kot na entitete, ki se nekako "razpuščajo"? Ne bodo morda jutri omenjene manjšine le spomin v kulturno in narodno prepletenih koščkih teritorijev, kjer danes še živijo dvojice večina manjšina? Če gledamo na te bodoče premike, si lahko manjšina v perspektivi nekega izginevanja ali vsaj "preoblikovanja" postavi jasne cilje? Priznam, da me vprašanje vznemirja mimo kontingentnega dogajanja in skrbi. Obenem mislim, da so neke krajevne skupnosti s posebnimi predznaki in značilnostmi še vedno razlog vitalnosti. Skratka, ni nujno, da se s koncem klasične nacionalne paradigme brišejo posebnosti, ki ostajajo življenjske in dragocene. S tem ne mislim na folkloro ali na neke muzejske eksponate. Navezujem se na svoje prejšnje Ogledalo, ki je bilo posvečeno japonskemu pisatelju So-sekiju. Detajl, črta, obris, barvni odtenek lahko v sliki ali zgodbi postanejo odločilni: so tisti element, ki daje vrednost umetnini oziroma delu. Iz svoje umetniške izkušnje in tudi založniške vem, da je danes težko napisati, naslikati, komponirati, igrati nekaj novega, osupljivega in nevidenega. V umetnosti ni več prelomov, kot je bil preskok iz realistične in posne-malne umetnosti v abstraktno. Skok je bil podoben spremembi, ki je nastala, ko sta v agrar-no-obrtno družbo vdrla znanost in tehnika, skratka, stroj. Oba premika nekako sovpadata. V obeh primerih, predvsem pa v tehnoznano-sti, bomo še videli velike spremembe. Šlo bo za razvoj in nova odkritja, ne pa za prelom, ko je človek v dveh stoletjih postal nekaj povsem drugega od tega, kar je bil prej tisočletja. Golo fizično delo je nadomestil stroj in družba ni bila več to, kar je bila, ko je gospodarsko slonelo na žuljih kmetov, težakov, obrtnikov in nekaterih poklicev. Tako v umetnosti kot v znanosti bo torej pomemben detajl, korak, ki ne bo prekucnil sveta, ampak ga bo postopno spreminjal. V tem smislu sta lahko krajevna skupnost ali manjšina in celo stari narod tisti detajl, tista posebnost, ki nas lahko ubranijo pred družbeno usodnim korakom, ki je možen: pred popolno homogenizacijo, pred enakostjo, ki se bo počasi spremenila v odsotnost misli, čustev in občutka razlik. Ne vidim v pripadnikih sodobnih manjšin gromozanskih razlik z večinskim narodom. Na ulici ne ločiš Slovenca od Italijana. Neka skupnost posameznikov, ki varujejo dragocene posebnosti, kot so jezik, kultura, spomin, izkušnje in še kaj, je lahko v tem svojem varovanju vitalni element določenega prostora, določene družbe, določene človeške skupnosti le, če izraža detajl zgodbe, ki daje barvo celotni povesti. Vitalnost je v detajlih, vrednotiti neke mikroposebnosti je zahtevno opravilo. Slovenci v Italiji razpolagamo z enkratnim bogastvom, ki nam ga je darovala preteklost. Imamo možnost živeti sedanjost tako, da gledamo na svet z vsaj dveh perspektiv, ki nista površinski ampak globinski. Nista master v ZDA, ampak življenje, kjer se srečujeta učilnica in ulica. Lahko gledamo na jutri v luči ugodnosti in obenem problemov, ki jih zastavljajo mešane družbe ter raznoliki jezikovni, kulturni, gospodarski in politični sistemi. Biti doma v Trstu in Ljubljani je izkušnja, ki je nimajo pripadniki enega naroda: v Bologni, v Bonnu, v Madridu itd. Toliko pomembnejša je ta izkušnja, kjer pomeni dvojni dom neposredno videnje tega, kako je en sistem propadel, se spreminjal v drugega in kako je drugi na to reagiral. Gre za fantastične zgodbe, ki nudijo zelo konkretne elemente za razmišljanje o prihodnosti. Zame je bil moj študij v Ljubljani v sedemdesetih letih nenavadna izkušnja, neglede na to, kaj sem se naučil. Če želi manjšina uveljaviti svoje tvorne in vitalne posebnosti, izkušnje, znanje in modrost, je predpostavka v tem, da se otrese nekaterih lupin in vbrizga v žile vse snovi, ki so v njenem telesu. Pričel bi kar s preteklostjo, s spominom in zgodovino. Slovenci v Italiji hranimo veliko ljudsko in "učeno" bogastvo. Danes se mi zdi pozornost prekomerno osredotočena na obdobje nacionalnih sporov, na medvojni čas, na fašizem, odporništvo, NOB in nato na fojbe, na povojne odnose, na ezule in še kaj. Ni samo to naša preteklost. Trubarjev protestantizem je bil npr. del epohalne spremembe. Premik kmečke etnije v mesto je bila izredna izkušnja. Avantgardna epopeja tržaškega delavstva ostaja dragoceno poglavje. Regent, Martelanc in drugi so bila pomembna imena. Stanko Vuk ni bil le žrtev, ampak pesnik in intelektualec. Saksida ni bil obroben slikar. Trinko je bil pomemben mož. Važno je širiti spomin in zaledje. Če se izvijemo iz vsakodnevnega ponavljanja problemov, je tudi sedanjost bogata. Biti v stičišču dveh kultur, a tudi mentalitet, različnih izkušenj, pričakovanj je za pozornega opazovalca vsakodnevno odkritje nečesa. Predsodki, stereotipni pogledi, kalupi, totemi, tabuji so slepilo za oči. Na našo stvarnost, na celovito stvarnost, lahko gledamo tudi drugače: pozitivnejše, iskateljsko, radovedno. Lahko ujamemo detajle, ki jih drugje preprosto ni. Učiti se je treba pozitivnosti. Mislim, da je omalovaževalen odnos do vsega, kar delamo, slovenska bolezen oziroma varianta mitične slovenske zavisti. Izven predsodkov in negacije vsega dobrega lahko postane manjšina skupina, ki zmore gledati dlje, torej manjšina kot avantgarda. Možnost je, čemu je ne bi povsem izkoristili? Pogled v prihodnost nudi dodatne možnosti in večjo izbiro hipotez, če znamo izkoristiti to, kar ti nek poseben ambient nudi. Pomislim le na svoje novinarske kolege. Kar nekaj jih je z domačimi izkušnjami preskočilo manjšinski krog in se uveljavilo širše. Mislim na novinarsko zvezdo Dimitrija Volčiča, mislim pa na Cancianija, na Barbaro Gruden in še koga, ki vedo nekaj več od Rimljana. Ni slučaj, da je najboljše članke o balkanski vojni pisal v Pic-colu Paolo Rumiz. Če sprejmemo dvojno izkušnjo z bistrino, koristi. Pomembno je, da ovrednotimo vse detajle, ki jih še vedno daje posebno izhodišče. Tu je bistveno znanje, ki briše predsodke in kalupe ter zastavlja stimulantna vprašanja. To je prednost preko vsakodnevnih manjšinskih problemov in vsakodnevnega in brbranja. Ni pa nujno, da znamo vedno in vsi izkoristiti določeno prednost. Dovolj je, da poseben sadež stlačimo v konzervo in bo postal navadno jabolko. pisma uredništvu Vodstvu NŠK predlagam srečanje Spoštovano uredništvo! Ob ponovnem časopisnem pisanju ravnatelja Narodne in študijske knjižnice Milana Pahorja, predlagam vodstvu NŠK srečanje, na katerem bi temeljito in v duhu iskanja konkretnih rešitev spregovorili o vseh zadevah, ki so trenutno aktualne v eni izmed najpomembnejših zamejskih ustanov. Med ostalim bi lahko s številkami dokazali, da so naši podatki o najemninah za tržaška sedeža NŠK (v najemninah niso všteti ostali stroški, kot so elektrika, ogrevanje, itd.) povsem točni. Ob tem bi rad opozoril, da se je v javnosti z daljšim zapisom najprej oglasil sam ravnatelj Milan Pahor. Na njegovo javno pisanje, ki je neposredno zadevalo tudi in predvsem SKGZ, sem kot predsednik organizacije javno izpostavil svoje argumente. Glede številk sem se predhodno in natančno dokumentiral. Rudi Pavšič Predsednik SKGZ Predlagajmo rešitve in ne čakajmo na druge! Nisem imel namena, da bi si javno privoščil Igorja Gabrovca, saj (da ostanemo pri pregovorih) »kdor druge opravlja, na sebe pozablja«. Pa tudi najin odnos je tak, da ob priliki se lahko izkašljava kar naravnost, ne da bi po nepotrebnem nadlegovala medije. To na kar sem hotel opozoriti je, da Slovenci v naši deželi zaznavamo vedno nove težave in omejitve pri izvajanju veljavnih zakonov in dogovorov, ki vplivajo na zmanjševanje dejavnosti oziroma razvojnih možnosti posameznih ustanov in posledično celotne naše družbene organiziranosti. V svojem večletnem političnem delovanju sem vedno skušal na te probleme opozoriti konstruktivno, v nekaterih primerih tudi s predlogi rešitev. Zakaj prioritete? Ker moramo najti primerno ravnotežje na področjih, ki izpostavljajo najbolj aktualne probleme in izzive naše stvarnosti. Ne gre samo za politično računico, gre predvsem za odgovor spremenjenim razmeram. Spremenil se je svet. Ekonomska, predvsem pa moralna kriza razgrajuje ustaljene življenjske modele in socialne pridobitve in okolje v katerem živimo izgublja svoj povezovalni družbeni značaj. Družba postaja vedno bolj neke vrste ohlapnega skupka individualiziranih, večkrat celo egoističnih interesov, kjer se vsakdo počuti varen le v okviru lastne interesne sfere oziroma identitete. Vse to poglablja razlike in obrobnost in z lakoto preide ponovno v konflikte. Dolžnost politike je, da to prepreči. Manjšina že razpolaga z nekaterimi strateškimi idejami, ki jih je nakazala večkrat v spomin priklicana »enotna« programska konferenca. Kot že rečeno iskanje soglasja pri subjektu, ki ga odklanja, je prav gotovo »politicaly correct« je pa neuspešno: preusmerja razmišljanja in napore ljudi v slepo ulico že večkrat preizkušenih a zal propadlih enotnih programskih rešitev. Ne dvomim, da je koristno prirejati še naprej okrogle mize in srečanja, kjer debatirati o teh problemih in iskati možne rešitve, prepričan pa sem tudi, da je že skrajni čas, da se nečesa konkretno lotimo kajti nikjer ni zapisano, da se bo trud izvoljenih in civilne družbe še naprej obrestoval tako, da ostane vse po starem. Varčevalni ukrepi, ki jih terja splošna ekonomska kriza nas opozarjajo, da ne bo tako. Naš cilj mora biti, da pripomoremo k razvoju strateških manjšinskih subjektov in pomagamo pripeljati čim več preostalih na zeleno vejo v pričakovanju boljših časov. Zahtevna stvar. Vendar raje, da o tem odločamo sami, kakor, da nam drugi vsiljujejo rešitve, ki bi lahko bile veliko bolj boleče. Igor Dolenc Ha Odprto pisemce Borisu Pangercu Predragi Boris, v Primorskem dnevniku (7.5.2010) sem ta hip prebrala poročilo o Predstavitvi tvoje knjige Srce v prgišču zemlje, ki bo v torek v Državnem svetu v Ljubljani. Najprej čestitke z željo, da bi tvoja dvojezična knjiga imela veliko bralcev obeh narodnosti. In tudi veliko kupcev, bo najbrž pristavila večina založnikov, ki kar naprej javno in zasebno jamrajo in se pritožujejo, da ta kategorija močno upada. Jaz, ki sodim med tiste redke osebe, ki si upajo postaviti kakšno vprašanje na račun ... skoraj tabu teme prevajanja, ga bom vseeno postavila, ker vem, da mi ne boš zameril, pač pa ljubeznivo odgovoril. Nekoliko dvoumen naslov knjige Srce v prgišču zemlje se glasi v italijanščini L'amore per una manciata di terra. Ali ne bi bilo bolj smiselno in skladno Srce za prgišče zemlje? Sprva, ko je pogled padel samo na slovenski naslov, sem mislila, da gre za kakšno novo zgodbo o povojnih žrtvah pri nas, ki prhnijo napol pozabljene s še utripajočim srcem kdove kje pod zemljo, šele, ko sem prebrala vse drugo z italijanskim naslovom vred, sem si oddahnila in razumela, da gre za ljubezen do domače grude, kot so nekoč rekali. Saj o tem teče beseda? Priporočam se za. brezplačni izvod, po možnosti s posvetilom in te prav prisrčno pozdravljam jolka (milič), ki še vedno objokuje tiste lepe, davne in ustvarjalne čase, ko si bil ti predsednik Združenja primorskih književnikov in mi tvoji poskočni pribočniki, nedavno pa smo se kar kolektivno resignirali na vlogo nekakšnih jutrišnjih ali pojutrišnjih pogrebcev in sed-minarjev še kar uglednega mrtvaka, ki nima niti toliko moči, da bi spodobno izdihnil, rajši brezperspe-ktivno životari tja v tri dni. Da ne zapade častna titula tajniku in predsedici, ali ga vseeno še prevevajo kakšna drobna upanja v prerojenje? Počastitev tovariša Tita Aleksander Kokoravec piše o dogajanju v tržaškem občinskem svetu v zvezi z predlogi o počastitvi spomina na predsednika Tita. V pismu, ki ga je v torek ,10. maja, objavil Primorski, omenja tudi mene in me sprašuje, kako ocenjujem stališče Demokratske stranke, kateri pripadam. Najprej želim obuditi nepozaben spomin, ko sem se prisrčno rokoval s Titom in njegovim bratskim soborcem Sandrom Pertinijem. Žal, tržaški občinski svet ne zmore večine, da bi lahko skupaj počastil spomin prvega in drugega, ki se je istovetil s prvim. Zgodovinska vloga Tita in Pertinija in drugih, njima podobnih, je priborila vrednote svobode, miru in socialne solidarnosti, ki jih pri nas večkrat odpiha zli veter preteklosti. Edvin Švab Težko vprašanje Zdi se mi nerazumljivo, da uveljavljen »self made man« na enostavno vprašanje »Si Italijan ali Slovenec?« odgovori, da je to težko vprašanje in razlaga o državljanstvu in pogovornem jeziku! Škoda, da se niti pred tujci, ki gledajo na nas s simpatijo, ne moremo (znamo, nočemo) predstaviti za to kar v resnici smo (ali nismo?) Zamujena priložnost Antek Terčon Sesljan, 10. maja 2010 sežana - Pohod bo v nedeljo, 16. maja Iz Kobjegalve na Lukovec za zdravje srca in ožilja SEŽANA- Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije- Podružnica Kras organizira v nedeljo, 16. maja, pohod iz Kobjeglave na Lukovec. Ljubitelji narave in zdravega načina življenja se bodo zbrali ob 9. uri na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder bodo krenili do Kobjeglave, kjer se bo pohod pričel pod vodstvom Ludvika Husuja. Po gozdnih poteh se bodo podali na Lukovec in si tam ogledali kal, kamnito štirno in prazgodovinsko gomilo na Rabotnici. Vrnili se bodo v Kob-jeglavo, kjer si bodo ogledali še kulturno zgodovinske znamenitosti vasi. Zaustavili se bodo pri Lojzki Grmek in nadaljevali z družabnim srečanjem ob kamnitem ognjišču. Pohod traja približno dve do tri ure. Dodatne informacije dobijo zainteresirani pri Ludviku Husuju (tel. 041/350713) in predsednici društva dr.Ljubislavi Škibin (tel. 040/900021- v popoldanskem času). Olga Knez 6 Sreda, 12. maja 2010 ITALIJA / 150-letnica zedinjenja italije - Predsednik republike v Marsali Napolitano: Odcepitev dela države bi bila skok v temo Borghezio: To idejo so gojili tudi v odporništvu - Speroni: Odcepitev je bila za mnoge države skok v Evropo MARSALA - »Kdor si predstavlja ali predlaga delitev nacionalne države z odcepitvami ali kakorkoli pojmova-nimi ločitvami, ta se pripravlja na skok v temo.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil v Marsali na še eni iz niza proslav ob 150-letnici zedinjenja Italije. Včeraj je namreč minilo poldrugo stoletje, odkar se je Garibaldi s tisoč prostovoljci izkrcal v tem sicilskem mestu v okviru svoje zmagovite odprave za osvoboditev južne Italije izpod Bur-bonov. Zato je tudi program slovesnosti obsegal sprejem dveh jadrnic, ki sta pripluli v Marsalo iz Quarta pri Genovi po sledeh Garibaldijeve ekspedicije. Napolitano je v svojem priložnostnem nagovoru med drugim dejal, da prebivalci južne Italije upravičeno kritizirajo državno politiko do južnih dežel, a opozoril je, da bi marsikaj morali popraviti tudi na samem jugu. V tem sklopu je posebno opozoril na potrebo po dokončnem izkoreninjenju mafije. Sicer pa je državni poglavar poudaril, da se je jug vedno izkazal v vseh ključnih trenutkih italijanske zgodovine in da tudi v prihodnosti mora predstavljati veliko dobrino za vso Italijo. Pri tem je Napolitano pozval »odgovorne sile« severa, naj razmislijo o potrebi po večji enotnosti celotne države. »Italija mora rasti v večji meri in bolje, a to bo lahko naredila le, če bo rasla skupno, le če bo znala uporabiti še neizkoriščene možnosti in sile južnih dežel,« je poudaril Napolitano. V tem smislu po njegovih besedah 150-letnica zedinjenja države nudi dragoceno priložnost za strnjenje sil in za obnovitev nacionalnega pakta. Jasno je, da se je predsednik republike s temi besedami posebno obrnil na Severno ligo, ki od svojega nastanka grozi z odcepitvijo »Padani-je« in med drugim ne sodeluje na proslavljanju 150-letnice italijanskega ze-dinjenja. In dejansko sta se na besede državnega poglavarja kmalu odzvala dva vidna predstavnika tega političnega gibanja. Evropski poslanec Mario Borghezio je dejal, da je odcepitev »čudovita ideja, ki so jo gojili tudi najboljši protagonisti odporništva«. Evropski poslanec Francesco Speroni pa je zanikal, da bi bila odcepitev »skok v temo«. To naj bi po njegovem dokazale Češka, Slovaška, Litva, Estonija in Lat-vija, ki so z odcepitvijo vse »skočile v Evropo, prav tisto, ki je Napolitanu tako všeč«. Predsednik republike Giorgio Napolitano govori v Marsali, obrožajo ga šolarji v garibaldinskih rdečih srajcah ansa pravosodje - Odlok o zaporih Brez amnestije! Zaporniki ne bodo prestajali zadnje leto kazni doma RIM - S prestajanjem zadnjega leta zaporne kazni v hišnem priporu ne bo nič. Italijanska vlada se je odločila, da bo korenito spremenila odlok o zaporih pravosodnega ministra Angelina Alfana, ki so ga v političnih krogih takoj preimenovali v »odlok o izpraznitvi kaznilnic«. Na pobudo Severne lige in njenega notranjega ministra Roberta Maronija je sama vlada v poslanski pravosodni komisiji vložila tri amandmaje k prvotnemu besedilu. Po novem bodo zaporniki lahko prestali zadnje leto zaporniške kazni v hišnem priporu, a le če bo tako odločil pristojni sodnik, ki bo moral ob tem tudi preveriti, ali zapornikov »domicil« ustreza potrebam hišnega pripora. Ta možnost pa vsekakor ne bo veljala za zapornike, ki so bili obsojeni zaradi mafijskih kaznivih dejanj in terorizma ter niso »običajni zločinci«. Črtan pa je bil člen, ki je omogočal prestajanje kazni v okviru socialnih služb. Za črtanje tega člena so Roberto Maroni kroma se zavzeli poslanci Severne lige, Demokratske stranke in Italije vrednot: predlog so podprli vsi člani pravosodne komisije razen radikalke, izvoljene na listi Demokratske stranke, Rite Bernardini, ki se je odločila za gladovno stavko iz protesta proti prenapol-njenosti italijanskih kaznilnic. Svetniki Demokratske stranke so ocenili, da je vlada vendarle sprejela nekatere pomisleke opozicije, Severna liga pa je bila navdušena, ker je preprečila »zamaskirano amnestijo.« italija Nizke plače, davki pa ... MILAN - Italijanske plače sodijo med najnižje na lestvici držav OECD. Tako izhaja iz poročila pariške organizacije za leto 2009, ki jemlje v poštev 30 najbolj razvitih držav. Italija se je uvrstila na skromno 23. mesto, italijanske plače so za 16,5 odstotka nižje od povprečja držav OECD. Posameznik (brez otrok) je lani prejel povprečno 22.027 dolarjev neto plače, to je 90 dolarjev manj kot leto prej. Povprečje držav OECD je znašalo 26.395 dolarjev neto plače. Pač pa sodi Italija med države z najhujšim davčnim vijakom. Davčna obremenitev znaša kar 46,5 odstotka vseh prejemkov. Hujšo davčno breme imajo v Belgiji (55,2%), Madžarski (53,4%), Nemčiji 50,9%), Franciji (49,2%) in Avstriji (47,9%). Na tej lestvici je Italija ohranila lansko šesto mesto. Gianfranco Fini sprejel Roberta Saviana RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je včeraj uradno sprejel pisatelja Roberta Saviana, avtorja znamenite Gomorre. Pogovor v predsednikovi pisarni je trajal 45 minut. Kot piše v noti za tisk, je Fini izrazil »veliko spoštovanje in bližino inštitucij človeku, ki se vsak dan bori proti organiziranemu kriminalu«. Finijevi sodelavci so pojasnili, da je bilo srečanje že dolgo časa dogovorjeno. Jasno pa je, da je sprejem imel tudi polemični naboj. Spomnimo naj, da je predsednik vlade Silvio Berlusconi nedavnega 16. aprila na tiskovni konferenci napadel Sa-viana, češ da dela propagando za mafijo. To nedeljo pa je Saviana napadel tudi voditelj televizijskega dnevnika TG4 Emilio Fede, češ da Saviano ni noben heroj. Di Pietro za določitev kandidata premierja RIM - Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro meni, da bi leva sredina morala čim prej določiti skupnega kandidata premierja. »Ne smemo izgubljati časa. Kaj naredimo, če pade Berlusconijeva vlada? Bomo sprejeli za kandidata premierja tistega, ki se bo prvi ponudil, kot se je zgodilo v Laciju?«, se je vprašal v video forumu za dnevnik La Repubblica. Di Pietro je pristavil, da bi kandidata premierja lahko določili na primarnih volitvah, lahko pa tudi drugače. Po njegovem kot kandidati ne pridejo v poštev ne on sam, ne Pier Luigi Bersani in niti Nichi Vendola. »Moramo dobiti osebnost, tudi iz civilne družbe, ki bi lahko predstavljala vse,« je menil. Bersani se je takoj odzval. Po njegovem je še prezgodaj za tak korak. Pred tem bi morali določiti temeljne programske točke. Pannella: »Ljubil sem tri, štiri moške« RIM - »Že štirideset let sem ljubezensko vezan z Mirello, v svojem življenju pa sem ljubil tudi tri, štiri moške.« Šokantno priznanje je lider italijanskih radikalcev Marco Pannella posredoval rumenemu tedniku Chi v članku o svojih 80 letih. Družica Mirella Paracchini ni bila ljubosumna, saj sva lahko oba imela razne ljubezenske dogodivščine, je dodal Pannella. Odločil se je, da se ne poroči, čeprav je bil z Bianco že na pragu poroke (objavila sta oklice). Prav tako se je odločil, da ne postane oče, »a ne bi bil presenečen, če bi odkril, da obstaja petdesetletnik, ki mi je na moč podoben,« je pripomnil. energija - Odprto pismo Pier Luigiju Bersaniju Ugledne levo usmerjene osebnosti podpirajo gradnjo jedrskih central RIM - Demokratska stranka ne more in ne sme imeti predsodkov do jedrske energije in tudi ne do jedrskih central. V to je prepričana skupina uglednih levo usmerjenih znanstvenikov, intelektualcev in politikov, ki so svojo naklonjenost jedrski energiji izpostavili v odprtem pismu državnemu tajniku Demokratske stranke Pier Lui-giju Bersaniju. Med podpisniki apela so senator in znani onkolog Umberto Ve-ronesi, astrofizičarka Margherita Hack in fizik-biolog Edoardo Boncinelli, ki je dolgo let živel in delal v Trstu. Omenjene osebnosti očitajo Demokratski stranki in levici na sploh, da zelo površno in površinsko obravnavata problematiko jedrske energije in nukleark. Bersani bi se moral pri energetskih vprašanjih zgledovati po ameriškem predsedniku Baracku Obami in po brazilskem predsedniku Luli Da Silvi, ki menita, da predstavlja jedrska energija ne samo čisto energijo, temveč tudi učinkovito sredstvo za zajezitev emisij CO2. Opozarjajo sicer na Margherita Hack velik problem shranjevanje jedrskih odpadkov. Hackova, Veronesi, Boncinelli in ostali podpisniki pozivajo Bersanija, naj zajezi protiznanstveno, elitarno in snobovsko miselnost, ki si utira pot v Demokratski stranki in tudi na splošno v Italiji. Če bomo vztrajali na tej poti, bo to peljalo v postopno osamitev države v sklopu Evropske unije, kjer 12 držav (med njimi je omenjena tudi Slovenija) gostuje na svojem ozemlju nu-klearke. »Jedrska energija ne sodi na levi- Umberto Veronesi co in niti na desnico, zato naj demokrati spodbudijo odkrito, odprto in pragmatično soočenje o tem vprašanju, ki ga doslej nismo doživeli,« beremo v dokumentu, ki ga je objavil dnevnik Il Riformista. Bersani je sinoči pokazal veliko pripravljenost za soočenje z eminen-tnimi podpisniki apela, ponovil pa je, da nasprotuje »atomskemu načrtu«, ki ga je pripravila Berlusconijeva vlada. Ostro kritični do poziva so zeleni, od vedno odločni nasprotniki jedrskih central. mafija - Nova razkritja spornega skesanca Ciancimino ml.: Berlusconi je največja žrtev mafije RIM - Za nekdanjega palerm-skega župana in mafijca Vita Cianci-mina, umrlega leta 2002, je bil Silvio Berlusconi »največja žrtev mafije.« Tako je povedal njegov sin Massimo, ko je včeraj v Rimu predstavil knjigo Don Vito, ki jo je napisal skupno s časnikarjem Francescom La Licato. Massimo Ciancimino danes velja za mafijskega skesanca in med drugim nastopa na procesu v Palermu proti generalu karabinjerjev in polkovniku Mauru Obinu, ki sta obtožena sodelovanja z mafijo. Med včerajšnjo predstavitvijo knjige v Rimu je dejal, da mu je oče Vito govoril o Berlusconiju 22. julija 1998. »Datuma se dobro spominjam, saj so časopisi tistega dne na veliko objavljali Bossijeve trditve, da je Berlusconi mafijec in da prinaša v Milan mafijski denar,« je dejal Ciancimi-no ml. »A oče mi je zatrdil, da je Berlusconi v resnici največja žrtev mafije. Mafijci okoli njega, ki podrobno poznajo njegovo dejavnost pred vstopom v politiko, pomembno vplivajo na njegove odločitve,« je pristavil. Ciancimino ml. je med drugim povedal, da so njegovega očeta ubili. Z javnima tožilcema Ingroio in Caselli-jem naj bi se oče dogovoril, da bo pričal o stikih med mafijo in politiko 24 do 48 ur potem, ko bo vsaj za en dan obsojen Andreotti. »Andreottija so obsodili 18. novembra 2002, dan potem pa je moj oče umrl. Videl sem ga zavitega v jutovino, ko so že opravili obdukcijo,« je zaključil Ciancimino ml. Sreda, 12. maja 2010 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina - Imenovanje predstavnika slovenske manjšine v krajinsko komisijo Paritetni odbor opravil svoje Težave v komisiji za urbanistiko Probleme naj bi rešili danes - Občinski svet bo o ustreznem sklepu razpravljal jutri Včeraj se je sestala občinska komisija za urbanistiko in za okolje kroma Občinska uprava namerava pri izvajanju zaščitnega zakona imenovati predstavnika slovenske narodne skupnosti v občinsko okoljsko-krajinsko komisijo. Ta bo morala v kratkem poglobiti spremembo občinskega regulacijskega načrta in dati svoje mnenje, pred tem pa je treba krajinsko komisijo seveda sestaviti. Občinska komisija za ur-banistiko in za okolje se je v tej zvezi sestala včeraj dopoldne, saj bo občinski svet o ustreznem sklepu občinskega odbora razpravljal jutri. Paritetni odbor je v tem smislu svoje opravil, tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta predlagala predvideno trojico imen, med katerimi bo nato občinska uprava izbrala slovenskega predstavnika v občinski krajinski komisiji. Vse je že kazalo, da bo včerajšnje srečanje formalnost, a ni bilo tako. Na sejo 6. občinske komisije so poleg župana Roberta Dipiazze povabili tudi predsednika paritetnega odbora Bojana Brezi-garja. Ta je na prošnjo predsednika komisije za urbanistiko Roberta Sasca orisal članom komisije delovanje paritetnega odbora in še predvsem poudaril pojem predstavništva v javnih organih. Odbora namreč ne zanimajo imena ljudi, ki bodo zastopali slovensko narodno skupnost, ampak da je njihova imena predlagala ustanova, ki zastopa slovensko imenovanje predstavnikov slovenske na- manjšino. V tem primeru sta to bila SKGZ in SSO, katerih vlogo predstavništva manjšine je zapečatil tudi deželni zakon. V primeru, da se javna uprava za Zaprli lokala zaradi kršenja higienskih predpisov Karabinjerji oddelka Nas iz Vidma so odredili takojšnje zaprtje gostinskega lokala v mestnem središču zaradi kršenja zdravstveno-higienskih predpisov. Med pregledom lokala v spremstvu karabinjerjev s tržaške postaje in osebja Zdravstvenega podjetja, so agenti Nas v prostorih, v katerih so lastniki hranili hrano, zasledili veliko umazanije. Voda ni odtekala in na tleh so se ustvarjale luže kalne vode - ravno na teh lužah pa so bili postavljeni sodi pijače. Med pregledom so tudi ugotovili, da so sanitarije povsem neuporabne. Podobna usoda je doletela tudi kitajsko restavracijo v mestu, kjer so karabinjerji oddelka Nas zasegli v zamrzovalniku in hladilnikih 16 kilogramov slabo ohranjenih morskih proizvodov, mesa in zelenjave. Obema lastnikoma lokalov so agenti naložili 4 tisoč evrov globe in jih kazensko ovadili zaradi kršenja administrativnih in zdravstveno-higienskih predpisov. Uriniranje na ulici? Grda in draga razvada Pretekli konec tedna so tržaški policisti zalotili 6 oseb ravno med uriniranjem na ulici. Pet Tržačanov med 16. in 29. letom je za svoje fizične potrebe izbralo Ulico della Procureria, medtem ko se je 25-letnik zatekel na Mali Trg. Vsem so naložili globo v vrednosti 500 evrov. rodne skupnosti obrne na telesa, ki zastopajo slovensko manjšino, zagotavlja paritetni odbor tudi hiter postopek, je med drugim naglasil Brezigar. Drugače bo moral paritetni odbor šele ugotoviti, ali to telo res predstavlja manjšino. Toda sklicati sejo paritetnega odbora ni tako lahko, je večkrat opozoril Brezigar, saj je med drugim njegov tajnik visok funkcionar v palači Chigi. In ravno tu se je zataknilo. Če so občinski svetniki Nacionalnega zavezništva-Ljudstva svobode in Severne lige stalno molčali, sta bila zelo zgovorna prej načelnik svetniške skupine Ljudstva svobode v občinskem svetu Piero Camber in nato občinska svetnica Forza Italia-Ljudstva svobode Raffaella Del Punta. Camber je skušal prvič doseči, da se v prihodnosti (in ne zdaj, ker bi drugače lahko splavalo po vodi mnenje o regulacijskem načrtu) spremeni način predlaganja imen kandidatov. Po njegovem mnenju bi morali namreč imena predlagati tržaška univerza, zbornica arhitektov, zbornica inženirjev itd. Težko je, da bi te ustanove zastopale slovensko manjšino, je povedal Brezigar in razložil, da lahko občinska uprava v zvezi s pogoji za imenovanje kandidatov določi kriterije, ki se ji vzljubijo. Toda kandidate predlagajo ustanove, ki predstavljajo slovensko narodno skupnost. Del Punta je predlagala, da mora črno na belem pisati, da morajo biti člani komisije profesionalci in da so vpisani na sezname zbornic. Občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je s tem soglašal in poudaril, da to mora veljati za vse člane, tudi tiste italijanske narodnosti. Del Puntin predlog je nato padel v prazno. Dodaten kamen spotike so bili uvodni stavki sklepa, v katerih piše, da »trojico imen določi predsednik paritetnega odbora«. Dokazalo se je, da predsednik ne določi nobenega imena, kot je to tudi večkrat povedal sam Brezigar. K temu so namreč poklicane druge ustanove, v tem primeru krovni organizaciji. Enourni seji je sledila dodatna ura neformalnega sestankovanja v iskanju rešitve. Nazadnje so morda našli prave besede, s katerimi nadomestiti omenjeni stavek. Zadevo, je zagotovil Sasco, bodo dokončno razčistili danes. Aljoša Gašperlin APrimorski ~ dnevnik Slovenski priročnik o psihičnem zdravju V boljunskem občinskem gledališču Prešeren bodo danes ob 15. uri predstavili slovenski prevod informativnih priročnikov oddelka za psihično zdravje pri Zdravstvenem podjetju. Srečanje - Sporočilo o duševnem zdravju, ki ga prireja združenje družin za pomoč psihično prizadetim Afasop v sodelovanju z občinami tržaške pokrajine, je odprto vsem. V slovenščino so bili doslej prevedeni Seznam ponudbe in storitev ter brošuri, o alz-heimerjevi bolezni in o zdravilih. V kratkem naj bi prevedli publikacijo o motnjah hranjenja. Srečanja se bo udeležil tudi direktor oddelka za psihično zdravje Giuseppe Dell'Acqua. Ne bodimo brezbrižni ... do pitne vode V soboto, 15., in nedeljo, 16. maja, se bodo na več kot 700 italijanskih trgih spet pojavile stojnice pobude Ne bodimo brezbrižni ... , ki jih spodbuja zveza Focsiv za ozaveščanje o pravici do hrane in za zbiranje sredstev za financiranje projektov mednarodnega sodelovanja. V Trstu pobudo prireja združenje Accri. Njegovi prostovoljci bodo od 9. do 19. ure s stojnicami prisotni na začetku Drevoreda XX. septembra, v Narodni ulici na Opči-nah, v Ulici delle Torri (v soboto) in na Trgu sv. Antona (v nedeljo) ter med nedeljsko mašo pri Valmauri, na Trgu Hortis, v Ul. Rossetti, pri milj-ski stolnici, na Mandriji na Opčinah, v Ul. dei Mille, pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu, v Ul. Manzoni, Ul. Ananian in v Rojanu. S prispevkom v višini vsaj 5 € bo vsakdo prejel kilogram pravično pridelanega tajskega riža. Pri pobudi sodelujejo tudi klovni-zdravniki združenja GAU. Zbrana sredstva bodo namenili projektu Pitna voda: dostopna pravica, ki predvideva vzpostavitev omrežja za čiščenje in distribucijo vode za skupnosti, ki prebivajo ob reki San Isidro v Boliviji. Na prefekturi o tehnologiji Tehnološke inovacije in reforma javne uprave: vloga državne zakladnice in javnih ustanov je bil naslov zasedanja, ki ga je Banka Italije priredila včeraj na tržaški prefekturi. Prefekt Alessandro Giacchetti je izpostavil trud javnih uprav za njihovo tehnološko modernizacijo, kar naj bi pospešilo njihove dejavnosti. RESOLUCIJA Demokratska stranka o Burlu Otroška bolnišnica Burlo Garofo-lo mora ostati avtonomna in mora ohraniti status znanstvenoraziskovalne ustanove. Tržaška občina pa mora pozorno slediti premestitvi bolnišniške strukture na Katinaro, da ji bo zagotovljena možnost razvoja, učinkovitost, neodvisno programiranje in upravljanje. To zahteva resolucija, ki jo je Demokratska stranka vložila v tržaški občinski svet. Načelnik skupine Fabio Omero je pozval župana, naj se zavzame pri deželnih oblasteh, da bi Burlo Garofolo ohranil značilnost avtonomne znanstvenoraziskovalne ustanove. Ob tem pa bi moral ohraniti referenčno mesto v deželnem okviru za materinsko-otroške dejavnosti in za izpopolnjevanje. Omero se je tudi zavzel za pospešitev postopka za imenovanje novega znanstvenega direktorja in za odgovorne oddelkov za farmacijo in laboratorij. Demokratska stranka je predložila resolucijo, potem ko je samo ministrstvo za zdravje naslovilo na deželo tri sporočila, v katerih je izrazilo zaskrbljenost zaradi bodočnosti Burla. sobota Prireditev ob 158-letnici državne policije Skupaj smo bolj varni. Tako se glasi geslo letošnje prireditve ob 158-letnici državne policije, ki bo pri nas v Trstu na sporedu v soboto, 15. maja. Zaradi slabih vremenskih napovedi so bili pri policiji primorani spremeniti svoje programe - slovesnost ne bo potekala kot že napovedano na odprtem pri rimskem gledališču, pač pa se bo začela ob 9. uri s polaganjem venca k plošči v veži tržaške kve-sture ob prisotnosti tržaškega škofa Giampaola Crepaldija in se nato nadaljevala ob 10.20 v dvorani 4. pomola - pri potniškem terminalu. Slovesnosti se bodo udeležili predstavniki oblasti, sil javnega reda in pa številni študenti s Tržaškega. Ravno slednji so namreč sodelovali pri državnih projektih o varnosti, ki so jih spodbudili tako tržaška policija in univerza kot oddelek za javno varnost pri ministrstvu za vzgojo ter Unicef. zgonik - Nedeljsko odprtje razstave v vinoteki Razstava Enoart Pravi užitek ob občudovanju umetniških del in degustaciji vina Fabjan iz Saleža - Umetnike pozdravila odbornica Hrovatin V zgoniški vinoteki je nedeljski večer minil v znamenju umetnosti. Ob prisotnosti občinske odbornice za kulturo Monice Hrovatin so namreč slovesno odprli razstavo Enoart, na kateri so se občinstvu predstavili trije umetniki - Ana Cevallos, Barbara Romano in Luciano Lunazzi. Protagoniste večera je predstavila umetnostna kritičarka Donatella Surian. Ana Cevallos je v Trst iz Ekvadorja prišla leta 1990. Ob slikanju se posveča tudi restavriranju starih predmetov, katerim vrača lesk in lepoto ter ponovno uporabi v umetnostne namene. Slikanje Luciana Lunazzija odraža njegovo življenje -pustolovsko je in anarhično. Zaznamujejo ga veliki kolaži, ki simbolizirajo njegova svetovljanska potovanja. Dela Barbare Romano združujejo različne elemente - steklo, les, kovinske žice, pesek in barvo, sporočilo pa ostaja ustavimo nasilno vdiranje v naravo. Hrovatinova je čestitala upravitelju vi-noteke Mitji Riolinu, ker mu je uspelo uresničiti dogodek, ki združuje užitke ob umetnosti, z okusom vina in hrane. Ob samih slikah so obiskovalci lahko degustirali vina iz kleti Fabjan iz Saleža. o^ |eve Hrovatinova, Cevallosova, Romanova, kritičarka Surianova in Lunazzi 8 Sreda, 12. maja 2010 TRST / vzhodni kras - Nezakonito odlaganje predmetov v tržaški občini Drašca: na odlagališču tudi ... policijska žimnica Kraj so si ogledali člani občinske komisije za javna dela in zelenje Na Drašci, nedaleč od Globojner-ja, kjer se nekdanja Trbiška cesta spusti proti mestu, je bilo še do pred kratkim odprto nekakšno zasilno parkirišče z razgledom na Trst in njegov zaliv. Zadnja leta pa se mnogi niso posluževali območja zgolj za odmor ali pogled na mesto in morje, temveč v popolnoma drugačne, okolju manj prijazne namene. Prišli so, striktno v nočnih urah, pripeljali sem staro šaro in jo odmetali po zelenem z grmičevjem in drevjem poraščenem pobočju navzdol. Ob vhodu na parkirišče sicer tabla z večjezičnimi napisi opozarja, da je »prepovedano odlaganje odpadnega materiala« in da bodo »kršitelji kaznovani po 15. členu zakona o cestnem prometu.« Opozorilo pa očitno ni imelo nobenega preventivnega učinka: kraj se je v kratkem spremenil v pravcato divje odlagališče. Krajani so že lani opozorili občinske oblasti o nezakonitem odlaganju vsakovrstnih velikih in majhnih predmetov na Drašci, njihovi protesti so doslej obrodili le en konkreten ukrep. Nekaj dni pred veliko nočjo so mestni redarji z jekleno žico in ograjami zagra-dili območje, da je dostop nanj z avtomobilom nemogoč. Sem so se včeraj podali člani tržaške občinske komisije za javna dela in zelenje, da bi na lastne oči preverili, kaj gre storiti, da bi se znebili divjega odlagališča. Na kraju jih je pričakala grmada odpadnega materiala: razdrapan fotelj, pnevmatika, plastični stoli, deske, pa tudi razmočena žimnica, ki je bila nekoč last »polizia dello stato«, kot je pisalo na njenih bočnih straneh. Ali so tudi policisti »izkoristili« nezakonito odlagališče? Bolj verjetno je, da so si neznanci prisvojili policijsko žimnico in jo odvrgli potem, ko jim ni več služila, so pretuhtali občinski svetniki. Na parkirišču je bilo mogoče opaziti morda le desetino, dvajsetino tega, kar je skrivalo grmičevje po pobočju pod Drašco. Odlagališče je segalo kakih 40 do 50 metrov navzdol, polno dotrajanih računalniških ekranov, plastičnih proizvodov, kovinskih sodov, pnevmatik, desk, gradbenega materiala in še marsičesa drugega. Neznanci so odvrgli tudi Desno: predsednik občinske komisije Lorenzo Giorgi si je ogledal »policijsko žimnico«; spodaj: pobočje pod Drašco je postalo pravcato odlagališče kroma strupene snovi, ki so pronicnile v zemljo. Le tako si je mogoče pojasniti posušeno drevje v spodnjem delu pobočja. Kaj storiti? Predsednik komisije Lorenzo Giorgi je napovedal uradno pi- smo »pristojnim organom«. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je spomnil na drugo nezakonito odlagališče na bližnjem Hudem letu. Tam so odvrgli več hla- dilnikov in druge stroje. Pred šestimi meseci je mestna policija zasegla območje, odtlej pa ... vse tiho je bilo. Ali bo tako tudi na Drašci? M.K. Za komorne sestave in skupinsko igro V sklopu sedme izvedbe mednarodne nagrade za umetnost, ki jo razpisujeta ministrstvo za vzgojo in tržaška univerza, si je tržaški konservatorij Tartini zamislil tridnevni posvečen komornim sestavom in skupinski igri, ki bo na sporedu od 19. do 21. maja. Tekmovanje je namenjeno študentom italijanskih konservatori-jev - vpisanih v akademskem letu 2008/2009. Prvi dve selekciji bosta potekali na konservatoriju Tarti-ni (Ul. Ghega 12), finalni del pa v mali dvorani gledališča Verdi. Vse faze tekmovanja so seveda odprte javnosti. Žirijo bodo sestavljali ravnatelj državnega umetnostnega zavoda za glasbeno gledališče iz Verone Giorgio Brunello, maestro Evandro Dall'Oca, glasbenica Maureen Jones, violinist Črtomir Šiškovič in violončelist Francesco Strano. Zmagovalce bodo slovesno razglasili na gala večeru v Rimu. V filozofski kavarni o današnji ženski Filozofska kavarna: srečanja o zaupanjih, govoricah, dvomih in ... vi-ci je naslov ciklusa srečanj v dvorani Bobi Bazlen Palače Gopčevic v Trstu. Danes bo tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli predstavil kolegico, občinsko odbornico za enake možnosti Marino Gruden Vlach, ki bo govorila o današnji ženski, o njenih spremembah, močnih plateh in kritičnih točkah. Srečanja filozofske kavarne prireja služba za delovno integracijo odborništva za socialne zadeve v sodelovanju z odborništvom za enake možnosti in mobing, odborništvom za kulturo in šport ter pedagoškim lice-jem Carducci. Začetek srečanja ob 10. uri Študij in prehrana Težave študija: prehrana in podoba telesa je naslov informativnega srečanja o živilih in težavah pri prehrani, ki ga prireja služba za psihološko konzulenco tržaške ustanove za pravico do študija Er-disu danes ob 16. uri v drugem nadstropju poslopja H3, dvorana 2B tržaške univerze. nabrežina - V priredbi SKD Igo Gruden Nedeljski sprehod po nabrežinskih stezicah V nedeljo se je na placu v Nabreži-ni zbrala kar lepa skupina pohodnikov, ki so se pod vodstvom Pavla Sossija podali na krožni pohod, ki ga je priredilo vaško kulturno društvo in mu dalo naziv Kje so tiste nabrežinske stezice. Skupina je z zbirališča odrinila ob 9. uri in jo mahnila skozi staro vas, nakar mimo zadnjega oboka železniškega viadukta do jame Pod kalom. To je eno izmed najbolj znanih in arheološko bogatih prazgodovinskih najdišč, kjer so baje med drugim izkopali ostanke preko tisočih medvedov, ki jih je vodni tok v pradavnini zapustil v tej kotanji. V neposredni bližini so še ostanki zapuščenega kamnoloma rdečega stalaktita, ki je za Na-brežino skorajda redkost. Med pohodom pa so izletniki naleteli na še druge zapuščene kamnolome. Po markirani stezi se je skupina povzpela nato čez Svinjsko grižo na Sli-venski gradec. Tu je opravil svoja najvažnejša arheološka odkritja tržaški geolog Carlo De Marchesetti, po katerem se danes ta grič tudi uradno imenuje. Gre namreč za z zidom obzidano prastaro naselbino, kakršnih je bilo veliko posejanih pred okrog tri tisoč leti vse od soške doline pa vsaj tja do Istre. Pohodniki so se nato usmerili proti Šempolaju, zavili mimo pokopališča ter se nato zaustavili v manjši dolinici, ki je za večino bila pravo odkritje. V njej namreč se še veličastno dviga obzidje stare apneni-ce, frnaže. V bližini Nabrežine sta bili še dve podobni strukturi, kjer so pridobivali apno z žganjem kraškega apnenca. Apno so deloma uporabljali pri zidanju, veliko pa so ga tudi prevažali v mesto. Ob spustu proti Nabrežini so se vsi še radovedno povzpeli na vrh griča Ostri vrh, in neposredno ugotivili izvor tega le-dinskega imena. Vrh vzpetine je namreč ves prekrit s šilastim skalovjem, na katerem se kot čipkaste zavese spuščajo žlebi in žlebiči. Z vrha je tudi lep razgled na severno nabrežinsko postajo, ki sedaj tako rekoč sameva v primerjavi s tem, kar je pomenila v zlatem obdobju nabrežinskih kamnolomov. Pred povratkom v Nabre-žino je Pavel Sossi postregel izletnikom še z nahajališčem kremenjaka v dolini Lišček. Ta kanmnina je v tankih slojih služila prač-loveku kot rezilo na raznem orodju in orožju. Društvo Igo Gruden ima v programu izvedbo še enega podobnega krožnega pohoda, ki bo že naslednjo nedeljo. Start in cilj je parkirišče pred nabrežinsko srednjo šolo; med potjo si bodo pohodniki lahko iz razgedlišča ogledali nabrežinski breg, prehodili pot Za vodico in se z Brščic povzpeli do Turna. V vasi bodo lahko spoznali kar nekaj zgodovinskih, kulturnih in arhitektonskih zanimivosti kraja, nakar se bodo podali mimo obdelanih polj do najobsežnejše doline na Tržaškem krasu, do vojaškega pokopališča in se spet vrnili k šoli s krajšim postankom pred kamnarsko delavnico. Izlet bo vodil Zvonko Legiša. križ - Tradicionalna nogometna tekma Gurn'ci tokrat premočni Plavi gladko premagali Duln'ce - V bodoče bi morda veljalo razmisliti o novih pravilih Tradicionalna nogometna tekma med Gurn'ci in Dul'nci v Križu se je končala z gladko zmago prvih, čeprav so bili na papirju favoriti nogometaši, ki živijo v spodnjem delu vasi. Končni rezultati je bil štiri proti nič za Gurn'ce v plavih dresih. Vodil jih je duhoviti Mauro Guštin, ki sicer prebiva v spodnjem delu Križa, ima pa se za Gurn'ca. Njihova ekipa je nastopila v sledeči postavi: Erik Gruden, Matteo Košuta, Alex Maicen, Andrej Mai-cen, Luka Švab, Paolo Škrk, Marco Germani, Christian Germani, Martin Košuta, Stefano Savi, David Bogatec, Diego Sedmak, Tomaz Špacapan, Saša Košuta, Goran Kerpan, Albert Kerpan, Simon Košuta in Igor Bogatec ( trener Guštin). Za Dul'nce so igrali: Minej Purič, Jakob Vascotto, Ambrož Vidoni, Peter Ridolfi, David Sosič, Dean Guštin, Matija Sirk, Fabio Candotti, Davide Can-dotti, Roby Candotti, Niko Sedmak, Gregor Košuta, Giorgio Ruzzier, Mitja Košuta, Aljoša Stergonšek, Marko Sed-mak, David Sedmak, Matija Vidoni in Martin Ridolfi (trener Fabio Urlini). V bodoče bi morda veljalo razmisliti o novih pravilih tekme, v kateri danes nastopajo še aktivni nogometaši in tisti, ki so nogomet opustili že pred časom. / TRST Sreda, 12. maja 2010 9 1 društvo slovenskih izobražencev - Tradicionalni ponedeljkov večer Rudi Šimac o bitki pri Kobaridu, v kateri so domačini porazili Turke Tudi v knjigi Legenda se nekdanji novogoriški župan posveča zgodovinskim temam Društvo slovenskih izobražencev je pretekli ponedeljek v prostorih Pe-terlinove dvorane gostilo primorskega pisca Rudija Šimaca, ki ga je prisotnim predstavil koprski publicist Milan Gre-gorič, dolgoletni prijatelj DSI-ja in Mladike. Rudi Šimac se je rodil leta 1935 v Breginju, najzahodnejšem slovenskem kraju pod kobariškim Stolom na meji z Benečijo. V času Kavčičeve liberalne vlade je bil Šimac novogoriški župan, v teku svojega mandata pa je v mestu izpeljal več projektov za njegov vsestranski, predvsem gospodarski razvoj. Do upokojitve leta 1991 se je namreč Šimac udejstvoval na gospodarskem področju. Ponedeljkov gost DSI pa je bil vseskozi aktiven tudi na kulturnem področju, saj je bil eden od pobudnikov pevske revije Primorska poje, ki je lansko leto dosegla že svojo štirideseto izvedbo. Milan Gregorič je ob koncu predstavitve gosta poudaril, da mora slovenska država skrbeti za preživetje in razvoj kulture, h kateri brez dvoma spada tudi zborovsko petje. Šimac je v času po upokojitvi napisal več knjig na zgodovinsko tematiko, in sicer dve o bojih na Soči med prvo svetovno vojno, katerima bo v kratkem dodal še tretjo. Knjiga z naslovom Legenda, ki so jo v ponedeljek predstavili v DSI, je torej nekakšen avtorjev »intermezzo« med obema publikacijama o moriji na Soči. Šimaca je to dogajanje, čeprav posredno, zelo zaznamovalo. Med letoma 1915 in 1918 je namreč Breginj kar petkrat zamenjal »gospodarje«. Njegova publikacija z naslovom Legenda pa je postavljena v petnajsto stoletje, ko so mimo Soče in Furlanije hrumeli Turki. Leta 1477 se je namreč pri Kobaridu zgodila bitka med domačo vojsko, ki so jo sestavljale tudi ženske, in turškimi vpadniki, v kateri so bili slednji poraženi. Domačini so jih pozimi zvabili na poledenelo Kobariško blato, na katerem so se s pomočjo derez veliko bolje znašli kot »bosi« turški konjeniki in njihovi konji. Avtor knjige je dejal, da je prvi podatek o tej bitki zasledil še v otroških letih, ko je skupaj s starim očetom pasel skupina 85 Tokrat o Tomizzevem gledališču Majski dnevi so že tradicionalno posvečeni istrskemu književniku Fulviu Tomizzi. Umrl je namreč 21. maja 1999, star štiriinšestdeset let, zato se že nekaj let ob obletnici njegove smrti vrši Forum Tomizza, v sklopu katerega prirejajo razne posvete, okrogle mize, izlete po Tomizzevih poteh. V ta okvir se uvršča tudi okrogla miza, ki jo v petek prireja Skupina-Gruppo 85 in je posvečena gledališkemu delu Fulvia Tomizze. Na debati, ki se bo ob 17.30 začela v Novinarskem krožku na Korzu, se bodo zbrali režiser Francesco Mace-donio, scenograf Sergio D'Osmo in gledališki kritik Paolo Quaz-zolo, pogovor pa bo vodila režiserka Sabrina Morena. Quozzolo bo spregovoril o Tomizzevem gledališkem ustvarjanju, medtem ko bosta D'Osmo in Macedonio posredovala svoje osebne spomine na čas, ko sta sodelovala s Tomiz-zo. V ospredju bosta predvsem drami Vera Verk in L'idealista; slednjo je Tomizza povzel po Cankarjevem romanu Martin Kačur. Obe sta premiero doživeli v Trstu. Tokratni gost DSI je bil Rudi Šimac kroma krave nedaleč od Breginja. Tam je stala mlaka, ki je nanj naredila velik vtis, ded pa je k temu pripomnil, da je nedaleč stran stala še druga večja mlaka, na kateri so gorjani Turkom zadali usoden poraz. To je bil namreč čas, ko je med Benetkami in Sultanom divjala druga mo-rejska vojna. Turki so tedaj zaman oblegali utrjeno beneško mesto Skadar ob istoimenskem jezeru na meji med današnjo Albanijo in Grčijo, zato je Sultan dal ukaz bosanskemu poglavarju oziroma beju, naj Benečane udari ob Soči in Furlanski ravnici. V naših krajih je bil to čas, ko je Oglejski patriarhat prišel pod nadoblast Serenissime, ki si je zato lastila pravico nad vsemi ozemlji, ki so poprej pripadala patriarhu, vključno z Gorico. Goriški grof Lenard je zato Turkom odprl pot čez Sočo v Furlansko nižino in slednji so tako opustošili furlanske kraje. Najbrž je bil to konec slovenskih naselbin v nižini, saj še danes mnoga krajevna imena v Furlaniji sama pričajo o svojem slovenskem izvoru. Šimac je navedel zanimiv primer kraja Villesse oziroma Vileš, ki izhaja iz slovenske besedne zveze "v lesu". Tedaj je bilo namreč to področje barkovlje - Društvo Pokaži, kar znaš Tudi v Trstu bomo dočakali šov skritih talentov. Slovensko kulturno društvo Barkovlje pripravlja prireditev z naslovom Pokaži, kar znaš, v sklopu katere bodo poiskali talente v katerem koli žanru. To so torej lahko petje, ples, igranje, žongliranje, trebušni ples, hoja po vrvi ... Na šov se lahko prijavijo prav vsi talentirani posamezniki, pari ali skupine, tekmovalci vseh starosti, predpogoj je le, da so amaterji; udeleženci torej ne smejo biti profesionalci, znati pa morajo nekaj, za kar mislijo, da bo očaralo žirijo. Za vse tiste, ki bi radi pokazali, kaj dejansko znajo, naj povemo, da bo najbolj zanimive talente treba izbrati na predizboru. Pobudniki prireditve bodo prijave sprejemali do 14. maja, in sicer na številki 040415797 (med 13. in 15. uro), možno pa se je prijaviti tudi po elektronski pošti HYPERLINK "mailto:cla-ra.bevi@alice.it" clara.bevi@alice.it. Kandidati, ki bodo žirijo prepričali, bodo lahko sodelovali na finalnem šovu, ki ga bar-kovljansko društvo namerava prirediti v prihodnjih tednih. Žirija, ki jo bodo sestavljali predstavniki različnih poklicev, bo na finalnem izboru izbirala najbolj zanimive talente, ki bodo s svojim talentom lahko očarali barkovljansko občinstvo. Tisti torej, ki bi se radi potegovali za laskavi naslov zmagovalca prireditve Pokaži, kar znaš, naj pokličejo prej ome-njenjo številko in naj se čimprej prijavijo na tekmovanje. (sč) poraščeno z gozdovi. Avtor obsoške Legende je nato pripomnil, da zija na tem področju še danes v slovenski narodni zakladnici, predvsem literarni, pa tudi gledališki in filmski, prevelika vrzel. Literarno sta namreč to obdobje obravnavala le Jakob Sket v povesti Miklova Zala in Josip Jurčič v romanu o Juriju Kozjaku. Legenda o bitki pri Kobaridu leta 1477 - zanimivo je, da so natanko štiri- sto štirideset let kasneje na istem območju ob Soči med prvo svetovno vojno avstro-ogrske in nemške divizije hudo porazile II. italijansko armado - pravi, da je tedaj sveta Helena ukazala domačinom, naj zberejo vojsko in z njo porazijo Turke. Svetnica je namreč zaslišala klic svoje svetniške sestre Marjete, ki jo je Turek z Jutrovega prignal v naše kraje ter jo ob Soči ujel v svoje kremplje. Primož Sturman slovenščina Izdali nov slovnični priročnik za Italijane Prof. Rada Lečič, docentka slovenščine na Filozofski fakulteti na Univerzi v Trstu, je kot sad dolgoletne izkušnje v poučevanju in vsakodnevnega stika s tujimi študenti, ki se učijo slovenskega jezika, izdala sodoben in uporaben priročnik Osnove slovenskega jezika. Njegov prevod v italijanščino, v izdaji ZTT, je zapolnil dolgoletno vrzel, ki se je ustvarila po izidu slovnice prof. Antona Kacina leta 1972. Delo je prevedla Martina Clerici, strokovno pa sta prevod pregledala prof. Miran Košuta in prof. Martina Ožbot. Italijanski priročnik ima 24 strani več kot slovenska različica, kajti dodano mu je poglavje o ločilih, seznam in opis fotografij, ki jih je kar 181, ter opombe/pojasnila prevajalke. Fotografije, ki krasijo knjigo, niso le slikovni dodatek temveč želijo bralce vpeljati v naravno in kulturno okolje, v katerem se je razvijal slovenski jezik. Knjiga je namenjena Italijanom oziroma vsem, ki jih zanima razlaga slovenske slovnice v italijanščini, služila pa naj bi kot podlaga za nadaljnji študij in poglobitev slovenskega jezika. Knjigo bodo jutri,13. maja, ob 11. uri predstavili na Filozofski fakulteti (Andro-na Campo Marzio 10, pritličje, predavalnica D). Uvodni pozdrav bosta imela predstojnica Cristina Benussi in prof. Marco Piccat, predstojnik oddelka za filozofijo, jezike in književnost. Knjigo bodo predstavili prof. Miran Košuta, mag. Rada Lečič in prevajalka Martina Clerici. OBČINA TRST V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo sledeče podatke o Preračunu za leto 2010 in Zaključnem obračunu za leto 2008 (1): 1 - Podatki o dohodkih in izdatkih so sledeči: (v evrih) DOHODKI IZDATKI POSTAVKE Predvideni zneski bilanca leto 2010 Preverjeni zneski bilanca leto 2008 POSTAVKE Predvideni zneski bilanca leto 2010 Preverjeni zneski bilanca leto 2008 - Upravni presežek 13.149.576,83 - Upravni primankljaj - Davčni priliv 92.664.688,00 92.039.679,01 - Tekoči 279.101.491,08 278.088.069,43 - Prilivi in prenosi 134.473.661,12 145.885.236,60 - Povračilo deleža kapitala za (od države 4.807.936,73 2.595.795,83) amortizacijo posojil 17.090.746,03 22.124.931,88 (od dežel 127.941.126,09 141.604.209,95) - Drugi dohodki 55.904.311,16 66.361.310,87 (od javnih uslug 26.827.089,74 26.392.006,59) Skupni tekoči dohodki 283.042.660,28 304.286.226,48 Skupni tekači stroški 296.192.237,11 300.213.001,31 - Prodaja in prenosi kapitala 122.629.356,63 31.915.653,95 - Stroški za naložbe 158.122.243,50 58.490.376,93 (od države 3.670.346,51 3.167.921,92) (od dežel 66.805.741,56 14.764.362,50) - Najem posojil 75.492.886,87 24.496.712,71 (za akontacije blagajne) 40.000.000,00 0,00) Skupni dohodki na račun glavnice 198.122.243,50 56.412.366,66 Skupni izdatki na račun glavnice 158.122.243,50 58.490.376,93 ■ Povračilo akontaciji iz blagajne in druga povračila 40.000.000,00 0,00 ■ Storitve na račun tretjih 124.344.000,00 54.084.464,77 ■ Storitve na račun tretjih 124.344.000,00 54.084.464,77 Skupaj 618.658.480,61 414.783.057,91 Skupaj 618.658.480,61 412.787.843,01 - Poslovni primankljaj 0,00 - Poslovni presežek 1.995.214,90 SKUPAJ 618.658.480,61 414.783.057,91 SKUPAJ 618.658.480,61 414.783.057,91 2 - Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je sledeča (v evrih): Splošna uprava Izobraževanje in kultura Stanovanja Socialno skrbstvo Prevozi Gospodarske dejavnosti SKUPAJ Osebje Nakup dobrin in plačila storitev Pasivne obresti Neposredne naložbe upreve Posredne naložbe 32.538.821,29 18.437.189,64 1.468.666,73 12.390.360,74 181.000,00 21.579.922,00 17.640.851,58 2.035.216,09 12.074.282,53 1.802,56 105.883,28 2.418.259,70 26.723.739,00 32.120.027,35 481.461,23 6.164.406,92 35.723,17 39.568,75 2.169.935,00 1.685.378,83 48.348,32 119.993,24 83.012.417,29 69.885.249,96 4.175.298,82 33.206.871,88 181.000,00 65.016.038/40 53.330.272,20 2.525.945,54 65.489.634,50 75.291,92 4.023.655,39 190.460.837,95 3 - Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2008 (v evrih): € - Upravni presežek iz obračuna za leto 2008..............................................................................................10.973.655,30 od tega vinkulirano................................................................................................................................ 5.869.456,75 - Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2008................................................. - Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov iz seznama, priloženega obračunu za leto 2008... 4 ■ Glavni tekoCi dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna (v evrih): 5.104.198,55 TekoCi dohodki €1.458,71 Tekoči izdatki € 1.439,19 St. prebivalce v 208.599 od tega: - davki 441,23 od tega: osebje 508,76 poseg 1 106.125.966,29 - prispevki in prenosi 699,36 nakup dobrin in plačilo storitev 545,88 poseg 2 4.840.833,57 - drugi tekoči prihodki 318,12 drugi tekoči stroški 384,55 poseg 3 109.028.500,31 113.869.333,88 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobreni obračun ŽUPAN Roberto Dipiazza 1 G Sreda, 12. maja 2G1G TRST narodni dom - V petek simpozij in razstava Tina, Toio in Ivan: preplet življenjskih izbir Po nedavni objavi v italijanskem prevodu eseja Miklavža Komelja Tina, Toio in Ivan, Furlanka, tržaški Italijan in tržaški Slovenec bodo ponovno v središču pozornosti širše javnosti. Narodni dom vabi na zanimivo okroglo mizo z naslovom Tina, Toio in Ivan - Umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja, ki bo na sporedu v veliki dvorani Narodnega doma v petek, 14. maja, in sicer ob 16.30. Več o okrogli mizi so njeni organizatorji (Zveza slovenskih kulturnih društev ter Narodna in študijska knjižnica pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospdodarske zveze in Višje šole za prevajalce in tolmače ter v sodelovanju s številnimi organizacijami) sporočili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je bilo rečeno, da je pobuda za simpozij nastala ob nedavni objavi in italijanskem prevodu eseja slovenskega pesnika in umetnostnega zgodovinarja Miklavža Komelja v italijanski reviji Perimmagine (prevod iz slovenske revije Likovne besede) o fotografinji Tini Modotti in njenih odnosih z možem Vittoriom Vidalijem in znanim slovenskim antifašistom in revolucionarjem Ivanom Regentom. Na včerajšnji uradni predstavitvi dogodka so spregovorili predsednik ZSKD Marino Marsič, ki se je zahvalil vsem, ki so pomagali realizirati ta projekt, pokrajinski predsednik SKGZ Ace Mermolja, ki je poudaril, da njihova organizacija ni želela biti le priložnostni in formalni pokrovitelj dogodka, ampak so s tem dejanjem želeli poudariti, da je politična napaka, če se zgodovina omejuje in reducira zgolj na nekaj simbolov spora in se ne upošteva njena širina, in prevajalec Ko-meljevega eseja Ravel Kodrič. Kot je izpostavil slednji, želijo organizatorji s tem posvetom obuditi spomin na preteklost, na čas, v katerem zgodovinarji vidijo zaokroženo celoto. Vsebina posveta se po Kodričevih besedah nanaša na srčiko stoletja ekstremov, na osebnosti, ki so v kolektivnem spomi- nu ljudi pustile takšen ali drugačen pečat. Ivan Regent in Vittorio Vidali sicer nista bila deležna iste pozornosti s strani zgodovinarjev in umetnostnih zgodovinarjev kakor Tina Modotti, življenje in delo katere sta postala zanimiva relativno pozno, šele od sedemdesetih let 20. stoletja dalje. A kljub temu so vse tri figure odigrale odločilno vlogo v relativno kratkem zgodovinskem obdobju ekstremov, ki pa je bil, kakor je v enem od pisem zapisal Toio, poln naelektrenih dogodkov. Strokovno razpravo bosta na okrogli mizi podala avtor eseja v Likovnih besedah Miklavž Komelj, ki se bo v svojem diskurzu osredotočil na temo Tina - v precepu življenja in umetnosti, in predsednik društva Odbor Tina Modotti Videm Riccardo Toffolet-ti, ki bo predaval o Tini Modotti in njeni zgodbi vnovičnega odkritja. Srečanje bo povezoval in prevajal Ravel Ko-drič, uvodni pozdrav pa bo podala ravnateljica Višje šole za prevajalce in tolmače Nadine Celotti. Prijetno petkovo popoldne bo oplemenitila še razstava dokumentarnega gradiva in fotografij Tine Modotti, ki jo bodo uradno odprli v Galeriji Narodnega doma ob 18.30. Razstava bo na ogled do 28. maja, in sicer od ponedeljka do petka med 9.30 in 11.30 in med 15.30 in 18.30. (sč) MINERVA ■ ■ • v* v Jelinčičev roman • a ■ • • v v* • v italijanščini V četrtek, 13. maja, bo ob 18. uri v knjigarni Minerva predstavitev italijanskega prevoda romana tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča Ljubezen v času samote z naslovom L'amore ai tempi della solitudine. Roman je v slovenskem izvirniku izšel leta 2000 pri koprski založbi Lipa, italijanski prevod pa je opravila profesorica Patrizia Vas-cotto. Roman je kot šesto knjigo zbirke Ruj izdala tržaška založba Antony. Knjigo bosta ob prisotnosti avtorja predstavila novinar in literarni kritik iz Milana Paolo Barbie-ri in prevajalka. Ljubezen v času samote je razvojni roman, ki sega v pozna sedemdeseta leta, v desetletje velikih zgodovinskih in socialnih pretresov, v dobo spolne revolucije, mladinskih gibanj in feminizma, v leta, ko je vsa ta barvitost že ugašala in je zahodna družba drsela v japijevstvo osemdesetih. Sredi vsega tega odkriva življenje in spoznava sebe skupina mladih, pretežno univerzitetnih študentov, okrog katerih se suče roman. Ljubezen in samota sta ekstrema, ki zaobjemata ničkoliko odtenkov življenja med adolescenco in zrelostjo. Včeraj danes S Izleti Danes, SREDA, 12. maja 2010 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.47 - Luna vzide 4.46 in zatone ob 19.17. Jutri, ČETRTEK, 13. maja 2010 SERVACIJ, VNEBOHOD VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,9 stopinje C, zračni tlak 1006,8 mb raste, veter 7 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C. d] Lekarne Do sobote, 15. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 422478). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Bo-ljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 3284717974, ali Franca tel. štev. 3384913458. AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilan-dio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repenta-brska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdi-na.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko počitnikovanje v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. Čestitke UDELEŽENCI IZLETA soletnikov (let-nik'58) na Gorenjsko se lahko vpišejo in dajo predujem v četrtek, 13. maja, od 18. ure do 19.30 v baru Prosvetnega doma. IZLET NA GOLICO (1835 m) - SPDT priredi v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet na Golico med »cvetoče ku-kovce« (narcize). Do koče na Golici je približno dve uri zmerne hoje, do vrha pa še pol ure. Odhod avtobusa: trg Oberdan ob 7.00, Opčine hotel Daneu ob 7.15. Za prijave in informacije tel. 040-220155 (Livio). POHOD KOBJEGLAVA - LUKOVEC -SEŽANA Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije- Podružnica Kras organizira v nedeljo, 16. maja, pohod iz Kobjeglave na Lukovec. Vodja pohoda je Ludvik Husu. Hoje je približno za 2 do 3 ure. Zborno mesto na stari avtobusni postaji v Sežani ob 9.uri. Dodatne informacije dobijo zainteresirani pri Ludviku Husuju (tel. 041-350713) in predsednici društva dr. Ljubislavi Škibin (tel. 040900021 v popoldanskem času). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Le-giša. Za info 040-200924 (Zulejka). 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khi-vi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050. Pranona MARIJA RAZEM PEČAR ima danes 95 let. Vse najboljše ji želimo pravnukinje Zala, Elzi, Živa in Neža. Kot blisk minilo že šestdeset je let, ko prišla naša MARIA je na svet. Ker zlata mami je in pridna ženka, k prazniku ji voščijo ljubeči mož Nevo, Ljuba in Alenka. Čestitkam pridružujejo se Karol in Virginia, Robert, Gabriel in zeta oba. H Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: »Najstnik v današnji družbi: kako premoščati napetosti in trenja v šoli in znotraj družine, ko najstnik doživlja krizo telesnih in čustvenih sprememb« v četrtek, 13. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. Predavala bo dr. Francesca Simoni. MALČKI OV PALČICA V RICMANJIH vas vljudno vabimo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 16. maja, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. GOSPA SREDNJIH LET išče delo na domu za razna hišna dela ali nudi pomoč starejšim osebam, tudi vsak dan, po možnosti v dolinski ali milj-ski občini. Tel. št.: 347-3132910. IZGUBLJENO MLADO PSIČKO srednje velikosti, s kratko-rjavo dlako in verižnim ovratnikom smo našli v Dolini. Poklicati na tel. št. 040-571623. IŠČEM garsonjero (soba s kopalnico) ali skladišče oz. garažo od 20 do 25 kv.m. v Trstu in okolici. Tel.: 3203557811. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Telefonska številka: 345-3594409. PRODAJAM razne enciklopedije v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3539564. PRODAM listek za koncert rock skupine AC/DC, ki bo v Vidmu v sredo, 19. maja. Tel. št.: 340-9732096. PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve, za študij. Cena 300,00 evrov. Tel. št.: 040-200199 ali 3470648389. PRODAM vw polo 1.2 trendline, letnik 2003, 100.000 km, 3 vrata, bele barve, v odličnem stanju, za 4.000 evrov. Tel. št.: 348-6924217. PRODAM ekstradeviško oljčno olje, cena po dogovoru. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 348-5913172. PRODAM fiat stilo, station wagon, letnik avgust 2006, 1.900 TD, bele barve, full optional, kot nova. Cena: 7.800 evrov. Tel. 348-4462664. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev med poletnimi počitnicami. Tel št.: 340-0030154. V NAJEM dajemo malo stanovanje v Saležu. Tel. št.: 338-4719734. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! S Poslovni oglasi PAELLA z rezervacijo in glasba v živo -SOBOTA, 15.5. - Bita-Ljudski dom Križ tel. 040-2209058 Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št.10. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 0402296058. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. V RUPI je Salomon odprl osmico. Toplo vabljeni! V SAMATORCI sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. 040-229224. ZORAN ima odprto osmico v Ricma-njih. Loterija 11. maja 2010 Bari 23 74 1 82 14 Cagliari 14 15 88 67 36 Firence 85 46 79 12 72 Genova 9 16 1 17 19 Milan 77 63 7G 7 29 Neapelj 53 27 38 2G 7 Palermo 75 61 18 7 41 Rim 86 45 27 84 66 Turin 57 16 1Ü 38 37 Benetke 48 35 25 32 56 Nazionale 24 87 29 35 15 Super Enalotto Št. 56 13 28 39 45 68 81 jolly 8 Nagradni sklad 3.287.109,64 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 70.685.819,91 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 61.633,31 € 1.391 dobitnikov s 4 točkami 354,46 € 53.862 dobitnikov s 3 točkami 18,30 € Superstar 4G Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 2 dobitnika s 4 točkami 35.446,GG C 228 dobitnikov s 3 točkami 1.83G,GGC 3.830 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 24.147 dobitnikov z 1 točko 1G,GGC 54.200 dobitnikov z 0 točkami 5,GGC / TRST Sreda, 12. maja 2010 1 1 U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Robin Hood«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05 »Notte folle a Manhattan«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Draquila - L'ltalia che trema«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Dear John«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Robin Hood«; 16.30, 19.45, 22.05 »Iron Man 2«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Oceani 3D«; 22.00 »Cosa voglio di piu«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cosa voglio di piu«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Agora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Christine Cristina«; 18.20, 20.15, 22.10 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »The last song«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo nell'ombra«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.20, 21.20 »Šola za življenje«; 17.50 »Spopad titanov 3D«; 15.50 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 19.30 »Državljan nevarnih namer«; 17.25, 21.40 »Volkodlak«. KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 16.10, 18.30, 20.50 »Predobra zame«; 15.50, 18.10, 19.30, 20.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Iron Man 2«; 16.05, 18.45, 21.20 »Ne pozabi me«; 19.00 »Robin Hood«; 16.40, 19.00, 21.10 »Rezervni načrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Hood«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »Oceani 3D«; Dvorana 3: 16.30, 19.30, 22.30 »Puzzole alla ris-cossa«; Dvorana 4: 61.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Iron Man 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte folle a Manhattan«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.30 »Robin Hood«; Dvorana 2: 18.00 »Oceani 3D«; 20.00, 22.00 »Dear John«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.20 »Iron Man 2«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; Dvorana 5: 17.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.50, 22.10 »Agora«. 13 Obvestila 70-LETNIKI Z OPČIN IN VZHODNEGA KRASA vabimo vas, da se oglasite na tel. št.: 040-212072 ali 3381796772. Srečali se bomo, da proslavimo naših 70 let. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 12. maja, ob 19.30 v svojem sedežu (Prosek št. 159). TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje tradicij TIGR Primorske prireja srečanje svojih članov danes, 12. maja, ob 20.30 na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče), da se pregleda stanje v Enoti in določi program bodočega delovanja. ZDRUŽENJE DRŽAVLJANOV IN SORODNIKOV A.FA.SO.P. v sodelovanju s TZU-OMZ ter z občinami Milje, Dolina, Devin-Nabrežina, Repen-tabor, Zgonik in Trst organizirajo javno konferenco »Sporočilo o duševnem zdravju«. Državljani, operaterji in združenja se srečajo danes, 12. maja, ob 15. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob priliki konference bodo predstavljeni javnosti in vročeni občinam informativni priročniki s področja mentalnega zdravja izdani s strani krajevnega zdravstvenega okraja v italijanščini in slovenščini. Prisoten bo dr. Giuseppe DellAcqua, direktor Tržaškega okraja za duševno zdravje. NA PRAZNIKIH FATIMSKE MATERE BOŽJE želi g. nadškof Gianpaolo Crepaldi moliti rožni venec skupaj z slovenskimi verniki: v četrtek, 13. maja, ob 18. uri v svetišču Marije Vne-bovzete na Repentabru. V mesecu maju bo namreč tako v molitvi obiskal vsa Marijina svetišča na Tržaškem. Vabljeni v čim večjem številu k skupni molitvi v teh majskih šmarničnih dneh! SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli tujih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na predavanji iz cikla Slovenski jezik in kultura, ki bosta v četrtek, 13. maja, od 16. ure dalje v Narodnem domu. Prof. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem bo predavala o problemih jezikovne medkulturnosti, prof. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pa o slovenskem jeziku v evropskih globalizacijskih procesih. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 13. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Zadovoljstvo in zdravje: hoja po gozdovih brez meja«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Vocci-ja, bo predaval inšpektor za gozdarstvo Diego Masiello. Vabljeni so vsi! ZALOŽBA ANTONY in knjigarna Minerva vabita v četrtek, 13. maja, ob 18. uri, na predstavitev italijanskega prevoda romana Dušana Jelinčiča »Ljubezen v času samote« - »L'amore ai tempi della solitudine«, ki bo v knjigarni Minerva v Ul. sv. Nikolaja 20 v Trstu. Knjigo bosta ob prisotnosti avtorja predstavila novinar in literarni kritik Paolo Barbieri iz Milana ter prevajalka prof. Patrizia Vascotto. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer »Dobrodošli v Gano«. V sliki in besedi nam bo to državo predstavila ljubiteljica potovanj po Afriki Biserka Cesar. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 14. maja, ob 20. uri. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicanju in na izredni občni zbor v petek, 14. maja, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posne-movalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do 14. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih: 14., 21. in 28. maja) od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje volilni občni zbor zadruge v petek, 14. maja, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! AŠD SOKOL NABREŽINA sporoča, da bo delovna akcija za ureditev društvenega igrišča v soboto, 15. maja, od 15. ure dalje. Toplo vabljeni člani in prijatelji. Kdor lahko, naj pripelje s sabo kosilnico ali pomožno orodje. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 15. maja, ob 18. uri, obisk kleti Santomas v Šmarjah pri Kopru. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PLANINSKA ODSEKA SLOGA-DEVIN priredita v nedeljo, 16. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 10. uri na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Za vsa pojasnila in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 040 -266283 (Viktor) ali 040 - 200782 (Frančko). V BARKOVLJAH v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 16. maja, prvo Sv. obhajilo med mašo od 11. ure. Otroci bodo oblekli ljudske noše, bele za deklice in partnerske modre za dečke. ŠKOFIJSKA KOMISIJA za pastoralo zakoncev in družine vabi na zadnje celodnevno srečanje za družine, ki bo v nedeljo, 16. maja, pri šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34. Ob 10.30 bodo predstavniki Združenja klubov alkoholikov v obravnavi - Trst predstavili svoje delovanje in spregovorili o »Promociji našega zdravja«. Ob 14.30 pa bo g. Marko Čižman vodil razgovor na temo »Napočil je čas za dvorjenje«. Na jutranjem delu programa bo dobrodošla prisotnost mladih od 13. leta dalje. Poskrbljeno bo za kosilo in varstvo otrok. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černe-ta vabita v ponedeljek, 17. maja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na predstavitev zbornika »Slovenija -duhovna domovina. Zgodbe politi- čnih emigrantov«. Spregovorili bodo soustvarjalci knjige Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar, ki sta jo tudi uredila, Irena Uršič, ki v njej predstavlja primorske zgodbe in Lučka Kremžar De Luisa iz Knjižnice Dušana Černeta, ki je zanjo prispevala kratke biografije in slike izbranih osebnosti. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno. AŠK KRAS organizira v sredo, 19. maja, v Športno kulturnem centru v Zgo-niku »Dan za osnovnošolske otroke«. Začetek ob 8.15. KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni vsi člani! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO). SKD PRIMOREC vabi na ogled eno-dejanke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na info@che-erdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja. EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festi-valkras.com, info@festivalkras.com, tel. 347 2576505. Prijave do 7. junija. POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-tedenskih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Biserka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem definitivnih vpisov. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šč Melanie Klein in slovenske prosvete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Število mest je omejeno. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 3284559414. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teori-čne in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira- marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel. 040-422696, email: tpkcntsirena@libero.it. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131, tel. 040212289. 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo na okroglo mizo »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja« v petek, 14. maja, ob 16.30 v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, ul. Filzi 14). Ob priložnosti bo v Galeriji Narodnega doma ob 18.30 odprtje razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v petek, 14. maja, ob 20.30 na monodramo »General Maister«, avtor Tone Partljič, igra Bojan Maroše-vič, član Mariborskega gledališča. MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR v sodelovanju z Glasbeno matico in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 9. Pevsko srečanje mladih. Sodelujejo Mešani mladinski pevski zbor Trst, Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in MeMlPZ Coro »G« iz Turina. Koncert bo v petek, 14. maja, v dvorani Deutscher Hilfsverein, ulica Coroneo št. 15 v Trstu ob 20. uri. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN gostuje »Tambura-ški orkester Sodražica« s programom narodnozabavne glasbe v soboto, 15. maja, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Na-brežini. SKD TABOR obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja fotografska razstava »Ljudje prvega maja: trideset let praznika dela v Trstu«, odprta še do sobote, 15. maja, in sicer med 16. in 19. uro, v Prosvetnem domu na Op-činah. ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPIVZPI v Trstu vabi na predavanje o italijanski ustavi. V ponedeljek, 17. maja, ob 17. uri, v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5, bo prof. Valter Deon govoril in vodil diskusijo na temo: »Una lingua democratica: la lingua della Costituzione«. COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKO-RAVCA - GORAZDA vabita na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom, do 21. maja, od 10. do 16. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. V petek, 21. maja, bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinar-ja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost. V sklopu gradnje novih kioskov Ma-jence darujejo Nadja in Vojko 50,00 evrov, Laura in Mauro 10,00 evrov, družina Laurica 20,00 evrov, Loredana in Marino Ota 50,00 evrov, družina Korošec 50,00 evrov, Terconi 30,00 evrov, Luciano in Betty 10,00 evrov in Arianna in Bruno 20,00 evrov. V spomin na mamo gospe Divne darujejo članice rekreativne telovadbe iz Nabrežine 100,00 evrov za SKD Igo Gruden. Ob 100. letnici rojstva drage mame Loj-ske Guštin darujejo Marija, Milena in Zvonka 50,00 evrov za ŽPZ Prosek-Kontovel. Prispevki V spomin na Pepija Regenta darujeta Regina in Edi Kemperle 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na gospo Evfrazijo Kravos daruje Bruna Rupel Škerl 30,00 evrov za KD Slavko Škamperle - Trst. t Nepričakovano nas je zapustil naš predragi Salvatore Mura (Tore) Globoko prizadeti sporočajo žalostno vest žena Vesna, sinova Emanuele z Eleno in Andrea s Karin, svaka Majda in Lado z Bredo in Igorjem, tašča Silva, brat, sestri ter ostali sorodniki Pogreb bo v petek, 14. maja, ob 11.40 iz ulice Costalunga na pokopališče v Ri-cmanjih. Pokojni bo izpostavljen od 9.30 dalje. Log, Paulilatino, 12. maja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono Tore, vedno mi boš svetel zgled Alessandro Ob boleči izgubi prijatelja Toreja izražamo ženi Vesni, sinovoma Ema-nuelu in Andreju ter svojcem iskreno sožalje družine Vorus, Jurjevcic, Kocijančič, Gobbo, Coretti, Baitz, Brzan, Poretti in Terčon Ob nenadni smrti Toreja Mure izreka iskreno sožalje ženi, sinovoma in ostalim svojcem SKD Slavec Ricmanje-Log Žalujemo za našim predragim Sal-vatorejem. Družina Zafran Andrea, v tem težkem trenutku smo ti ob strani. Košarkarski prijatelji Dragi Andrea, tebi in družini topel objem in občuteno sožalje ob prerani izgubi dragega očeta. Košarkarski klub Bor Ob izgubi EVFRAZIJE VALIČ KRAVOS izraža Zveza slovenskih kulturnih društev celotni družini in sorodstvu občuteno sožalje. Ob izgubi dragega OČETA izrekamo občuteno sožalje prof. Silvani Glavič in ostalim svojcem vsi na šoli sv. Cirila in Metoda Prijateljici Silvani, gospe Marti, Nad-ji in ostalim sorodnikom sva blizu v tem žalostnem trenutku Anka in Marija 12 Sreda, 12. maja 2010 KULTURA / glasbena matica - Profesorji in gojenci goriškega sedeža Bremenski godci za lep zaključek šolskega leta Glasbeno pravljico je po Bremenskih mestnih godcih bratov Grimm pripravila prof. Ambra Cossutta Konec šolskega leta pri goriški Glasbeni matici ne zaznamujejo zaključne akademije, ki izpostavljajo dosežke posameznih učencev, temveč skupna prireditev, ki združuje mlade glasbenike iz vseh oddelkov. Tradicija tovrstnih projektov se je pričela pred nekaj leti in je letos dobila najpopolnejšo obliko z izvedbo glasbene pravljice, pri kateri so učenci prvič sodelovali v orkestrski zasedbi in so prvič tudi gostovali na deželnem teritoriju. Po premieri na Lesah v Benečiji so otroci nastopili v Prosvetnem domu na Opčinah, nakar bodo ponovitve sledile še 17. maja v Kulturnem domu v Sovodnjah in 20. maja v Kulturnem domu v Gorici. Avtorica letošnjega projekta po pravljici Bremenski mestni godci bratov Grimm je prof. Ambra Cossutta, ki je v štirih mesecih ubesedila in uglasbila igrico. Predstava za soliste, zbor in orkester, v kateri se instrumentalni in pevski deli alternirajo s pripovedovanjem in igranjem, je nastala predvsem iz želje po partituri, ki bi bila otrokom primerna in bi jim omogočila prvi stik z igranjem v orkestru. Najtežji izvajalski izziv je bila ravno združitev učencev, ki gojijo glasbo pretežno individualno in so morali tokrat sodelovati z drugimi ter iskati potrebno sozvočje s pomočjo zgovornih gibov avtorice, ki je prevzela tudi dirigentsko palico. V uverturi so prve in druge violine, violončela, flavti, kitara, ksilofon in klavir prešli z igranjem od bolj klasično slovesnega začetka skozi ljudske tone na prijetno spevnost motivov, ki so do-padljivo zaznamovali glasbeno pripoved. Posebno prepričljivo so se odrezali pevci zbora in solisti v glavnih vlogah osla-flavtista, mačka-violinista, peteli-na-kitarista in psa-bobnarja. Liki protagonistov so zaživeli v pevskih izvedbah, a tudi s pomočjo glasbil, ki jih zaznamujejo, obenem z nastopom simpatičnih lutk, ki jih je izdelala avtorica projekta. Glasbene prizore o srečanju štirih starih in zapuščenih živali, o pogumnem soočanju z razbojniki v koči sredi gozda in o njihovem uspešnem nastopu pred bremensko publiko so v pogovornem slogu povezovali spremni, igrani prizori, v katerih je učiteljica pospremila svoje učence po mestu Bremen in jih seznanila z opusom bratov Grimm. Polnoštevilna publika v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je v ponedeljek nagradila izvedbo velike zasedbe z dolgim in zasluženim aplavzom. Pomen podviga učencev in njihovih profesorjev je spodbudno podčrtala prisotnost predsednice Glasbene matice Nataše Paulin in ravnatelja šole Bogdana Kralja. Oba sta pohvalila vse nastopajoče in se jim zahvalila za vložen trud, ki je gotovo presegel običajne študijske dosežke z novimi pridobitvami vsestransko zanimive, skupne ustvarjalne izkušnje. (ROP) Piotr Piotrowski prejme nagrado Igorja Zabela Nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo podeljujeta istoimensko društvo in Sklad Erste, je letos prejel umetnostni zgodovinar Piotr Piotrowski za strokovne dosežke na področju umetnosti srednje in vzhodne Evrope. Slovenski Mirovni inštitut je prejel donacijo za interdisciplinarno delo, so sporočili iz Sklada Erste. Nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo pomeni priznanje izjemnim kulturnim dosežkom, ki so povezani s področjem srednje in jugovzhodne Evrope. Zmagovalcu prinaša tudi zajeten kupček denarja, saj mu je namenjenih kar 40.000 evrov. Letos so bile podeljene še štiri do-nacije za skupno delo. Glasbeno pravljico bodo izvedli še 17. maja v Kulturnem domu v Sovodnjah in 20. maja v Kulturnem domu v Gorici kroma revije za mlade in otroke - Aprilska številka V Galebu veliko zabavnega, koristnega in zanimivega Aprilska številka mladinske in otroške revije Galeb ni prinesla le zabave, ampak tudi znanje. Kakovostne vsebine, ki jih pripravljajo urednice, ilustratorji in avtorji besedil, lahko tudi tokrat s pridom uporabimo v učnem procesu, poleg tradicije pa so tudi v tej številki mesto našle številne vsebinske novosti. Bogastvo in raznovrstnost leposlovnih zvrsti so prispevali redni sodelavci Galeba, ki so s svojimi aprilskimi zgodbami in pesmimi poskrbeli za veselje in smeh. Naslovnico novega Galebovega izvoda krasi spomladanska risba Oscarja Ostrouske, učenca prvega razreda OŠ Josip Ribičič - Karel Širok pri sv. Jakobu. Uvod v novo številko predstavlja pesmica Zvezdane Majhen z naslovom Samo da si zdrav, govori pa o čaru staranja, ki po mnenju pesnice sploh nima negativnega predznaka, saj je najvažneje, da smo zdravi. V nadaljevanju se je mogoče nasmejati tudi ob pesmicah Toneta Pavčka, ki je Galebove strani popestril s pesmico Sončni žarek in pesmico Marčni ples. Dve pesmici je prispevala tudi Bina Štampe Zmavc, in sicer Pesnik išče stanovanje in Moja muca ne mara dežja. Naj povemo, da vse naštete pesmice odlikuje tudi vrhunska likovna kakovost, ki je nedvomno nujno potrebna za dober likovni-estetski razvoj otrok. Ta izbor pesmi pa ni popoln. Najmlajše bo bržkone razveselila tudi Martina Legiša s posmico o muhi Špeli, ki nikakor noče telovaditi, a kljub svoji debelosti neumorno je vse, kar se ji prikaže pred očmi. Zgodnje seznanjanje s književnostjo omogoča tudi aprilski izbor zgodb, ki bodo zadovoljile različne okuse. Večina zgodbic predstavlja nadaljevanje že začetih zgodbic letošnjega Galeba, prav vse pa na svoj način spodbujajo otroško domišljijo. Sestrici v šoli Tatjane Kokalj je prva zgodba aprilskega Galeba, ki nas tokrat popelje na tabor. Štefka Kac Marn nam je posredovala nadaljevanje prigod o treh kapljicah, Berta Golob pa zgodbico z naslovom Deček in ptica, ki tokrat govori o valovanju. Popotniška družba v rdečem avtobusu, ki že nekaj mesecev potuje za Indijo Koromandijo, je naposled prispela na svoj cilj. Avtor zgodbe Milan Petek Levokov nas je popeljal mimo raznolikih dežel in svetov, a popotniki so se v tej številki namenili direktno v Indijo Koromandijo, v deželo, kjer je vse mogoče, kjer so sanje resničnost in resničnost kot sanje. V sklopu Ajtiloških pravljic, pod katere se podpisuje Jože Sevljak, lahko izvemo, kaj pomeni beseda uda, Darinka Kobal pa nas v svoji pravljici Ljubeznivčki seznanja z bistvom prijateljstva, ki se ga moramo naučiti tako, kot smo se naučili hoditi, uloviti ribo, nabrati borovnice ... Zanimiva je tudi zgodbica Dima Zupana, ki govori o Franciju Srečku, rubrika Rastline v bajkah, vražah in prispodobah, ki jo ureja Klarisa M. Jovanovič, pa nas seznanja s pomenom jabolka, ki še vedno sodi med najbolj priljubljene sadeže. Galeb - kot znano - je veliko več kot le razvedrilna revija, saj na svojih straneh prinaša tudi poučne in ustvarjalne prispevke. Veliko novega je v aprilskem mesečniku mogoče izvedeti iz prispevka Marjete Zorec, ki nam razlaga, od kod izvira navada, da na dan 1. aprila želimo koga potegniti za nos. Za mlade kuharje tudi tokrat skrbi Škrobek, ki nas uči pripravljati slastne bučkine krokodile, Jasna Merku pa nam svetuje, kako lahko slikamo z lepilom in akvareli. Tu je še rubrika Šolarji pišejo in rišejo, v sklopu katere svoje likovne in leposlovne veščine izkazujejo šolarji različnih zamejskih šol, za razvedrilo pa skrbijo še enigmatične igre, dopolnjevanke in križanke, ki sta si jih tudi tokrat zamislili Nevenka Škrlj in Vera Poljšak. (sč) copenhagen Dialog o znanstvenih odkritjih in posledicah Angleški dramatik Michael Frayn po celem svetu privablja v gledališča množice gledalcev bodisi s komedijami, kakršna je, denimo svetovna uspešnica Hrup za odrom, bodisi z resnimi in celo resnobnimi, a gledališko učinkovitimi dramami, v katerih razglablja o velikih konkretnih vprašanjih današnjega sveta, kot, denimo, v Democracy o Nemčiji Willyja Brandta, ali v Copenhagen, ki je osredotočena na začetke raziskovanja o možnosti uresničenja jedrskega orožja. Tudi Copenhagen, ki jo je Frayn spisal leta 1998, je iz Londona takoj našla pot na svetovne odre, tudi na italijanske, in sicer že leta 1999, ko je postavil vi-demski CSS, ki se je je po desetih letih spet lotil v koprodukciji s Fundacijo Emilia Romagna Teatro: predstava, ki jo je režiral Mauro Avoga-dro in v kateri nastopajo odlični italijanski igralci Umberto Orsini, Massimo Popolizio in Giuliana Lojodi-ce, je bila prejšnji teden na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v okviru abonmajskega niza, ki ga Stalno gledališče FJK posveča tradicional-neje zasnovamenu teatru. Drama Copenhagen obravnava resnične osebe, in sicer dva izmed znanstvenikov, ki so utemeljili načela kvantne fizike Nielsa Bohra in Wernerja Heisenberga ter Bohrovo ženo Margarethe. Septembra 1941 je nemški fizik Heisenberg, kateremu je nacistični režim poveril program za razvoj jedrskega orožja, v Kobenha-vnu obiskal svojega nekdanjega učitelja Nielsa Bohra, s katerim je sodeloval od leta 1924 do leta 1927, ko je bil še mlad znanstvenik iz poražene države. Delovanje danskega znanstvenika, ki je bil deloma judovske krvi, je bilo po nemški zasedbi Danske omejeno in tudi njegovo življenje ni bilo povsem varno, zato je obisk, za katerega zasebnost si je Heisenberg zelo prizadeval, vzbudil veliko ugibanj o razlogih zanj. Kaj sta si Nobelova nagrajenca povedala med obiskom in zlasti med samotnim sprehodom, med katerim je verjetno prišlo do hude zamere, sodeč po njunih kasnejših odnosih, ni bilo nikoli razčiščeno, čeprav sta po vojni o tem oba spregovorila v intervjujih in pismih. Michael Frayn v svoji drami niza več možnih odgovorov na vprašanja, poleg tega je vanjo vključil še razglabljanje o znanstveni kreativnosti, o moralni odgovornosti znanstvenika za svoja odkritja, celo o odnosu med očetom in sinom. Gre torej za zelo tehten in tudi zahteven tekst, ki kljub izvirnosti zvesto podaja zgodovinska in znanstvena dejstva ter terja od gledalca veliko zbranosti in pozornosti, še zlasti če je bolj malo podkovan v znanstvenih vedah, kar je dokaj običajno za pretežno humanistično omikane italijanske ljubitelje gledališča. Ob zelo dobri igri treh odličnih igralcev je režiser žal zanemaril nujnost, da gledalci točno dojamejo besedilo, saj se je v prehitrih dialogih in ob nižanju tona brez ozvočenja med množico načel kvantne fizike izgubila marsikatera beseda in marsikateri stavek ter obenem marsikatera sporočilna nota. Umirjenega, trdnega Nielsa Bohra igra Umberto Orsini, medtem ko je Werner Heisenberg, kot ga prikazuje Massimo Popolizio, nervozen, poln dvomov in zagoneten. Giuliana Lojodice je stroga in natančna Bo-hrova žena Margarethe. Scenograf Giacomo Andrico je dogajanje postavil v temno sivo univerzitetno predavalnico, polno s formulami popisanih tabel. Pri oblikovanju predstave sta sodelovala še kostumograf Gabriele Mayer in avtor glasbene kulise Andrea Liberovici. (bov) / KULTURA Torek, 11. maja 2010 2 7 likovna umetnost - Razstava v tržaški Občinski galeriji Duhovnost vode v likovni govorici Edija Žerjala Žerjalove novejše slike so izvedene s posebno tehniko, ki jo umetnik nenehno nadgrajuje Edi Žerjal razstavlja ciklus slikarskih del iz svojega zadnjega ustvarjalnega obdobja v Občinski galeriji v Trstu. Duhovnost vode je naslov, ki uvaja v tankočutno podoživljanje barvnih prelivov močno obstrahiranih oblik. Izhodišče Žerjalove-ga likovnega nagovora je dejansko osnovni vir slikarske izpovedi: svetloba, doživeta kot duhovna razsežnost, katere odsev se nam razodeva v žarenju posameznih barv. Prepletanje izkušenj iz področja slikarstva in grafike se je v štirih desetletjih predanosti likovnemu ustvarjanju vzporedno odvijalo z različnimi načrti iz področja uporabne umetnosti. Ko je umetnik ustvaril barvasta okna za bazov-sko cerkev, ga je posebej prevzelo izžarevanje svetlobe, ki je pronicala skozi barvasto steklo ter si zaželel prenesti občuteno doživetje na slikarsko polje. Preizkušal je tako različne izrazne tehnike, ki bi mu dovoljevale doseči zaželjeno intezivnost, a obenem poudarjale prosojnost svetlobnega žara. Tehnika akvarela se je temu gotovo približala, a je Žerjal želel preizkusiti še nove poti, v duhu tiste eksperimen-talnosti, ki jo je Avgust Černigoj znal vliti vsem, ki so se ob njem izoblikovali in ob njem likovno doraščali. Žerjalove novejše slike so izvedene s posebno tehniko, ki jo umetnik nenehno nadgrajuje in izpopolnjuje z novimi prijemi. Pri tem uporablja raznobarvne svilene papirje, ki jih v različnih plasteh lepi na leseno podlago. Tovrstni papir je obarvan na osnovi barvil, ki so močno vodotopna, a ohranijo vselej svojo bleščečnost. Čeprav gre v veliki me- ri za nepredvidljivost končnega rezultata, se umetnik med ustvarjalnim procesom vselej opira na določene značilnosti medija, ki mu dovoljujejo doseganje specifičnih prelivov in nastajanja za- Žerjalova umetniška dela se je mogoče v Trstu ogledati do 19.maja kroma nimivih tekstur. Smer trganja papirja ima svojo težo, saj je v obratni smeri vlaknin neprimerno bolj opazna nepravilnost obrisa in temu sorazmerna razgibanost preliva. K temu dodatno prispevajo ve- nature lesene podlage, s svojo različno vpojno močjo. Na tak način nastajajo iz osnovnih, povsem abstraktnih barvnih likov bolj dodelane in barvno zargiba-ne površine, ki postopoma zadobivajo vse bolj organsko obliko in vzbujajo v gledalcu vtis krajine. Kompozicijska struktura se opira na obzornico, ki deli slikarsko polje na dva predela. Zgornji in spodnji del se zrcalno dopolnjujeta. Vibracije med simultanimi barvnimi kontrasti in gibko zanovan ustroj podobe ekspresivno poudarjajo gibkost vode in neba, ki se vzajemno dopolnjujeta, podobno kot se v zemeljski razsežnosti nenehno odseva duhovni, nematerialni svet, ki jo prežema. Močna ek-spresivnost Žerjalovih slik postavlja v ospredje moč čustev ter intuitivnega predajanja neposrednji izkušnji, ki vodi do razodevanja duševne razsežnosti. Nekatere od razstavljenih slik so bile že na ogled na lanski razstavi v Kraški hiši, nekaj pa jih je izrecno nastalo za to priložnost. Razstava Edija Žerjala Duhovnost vode bo na ogled do 19. maja vsak dan med 10. in 13.ter med 17. in 20. uro. Jasna Merku Dva pogleda na zgodovino filma Pri založbi Umco sta izšli knjiga izpod peresa Kristin Thompson in Davida Bordwella Svetovna zgodovina filma, s katero po 50 letih Slovenija spet dobiva popoln pregled 115 let filma, in delo slovenskega filmofila Andreja Blatnika Digitalna filmska revolucija, ki na zgodovino filma gleda prek poslovnih modelov in filmskih tehnologij. S Svetovno zgodovino filma pri založbi Umco in Slovenski kinoteki zaključujejo serijo prevodnih knjig o filmih. Pred omenjeno knjigo so namreč v preteklih letih izšle 1001 film Stevena Jaya Schneiderja, Knjiga o filmu avtorice Pam Cook in Razumeti film, ki jo je napisal Louis Giannetti. Pri tokratni izdaji so dobili pomoč od Javne agencije za knjigo RS in Mestne občine Ljubljana, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor založbe Umco Samo Rugelj. V Slovenski kinoteki so predstavili še tretji del programa šestmesečne retrospektive Knjige o filmih. Opiral se bo na Svetovno zgodovino filma in izpostavil avtorje, ki so pomembno »oblikovali film«, je razkril Staš Ravter, direktor Slovenske kinoteke. Dodal je še, da se bo omenjena retrospektiva končala s filmom s pomenljivim naslovom Zadnja kino-predstava režiserja Petra Bogdano-vicha. Jesenski program pa se bo, tako Ravter, še bolj navezal na osrednji kulturni dogodek v Ljubljani -svetovno prestolnico knjige. (STA) cannes - Od danes do 23. maja Letošnji, 51. filmski festival količinsko nekoliko manj bogat kot lanskoletni Svetovna filmska industrija bo Cannes, idilično letovišče na Azurni obali, med 12. in 23. majem ponovno spremenila v veliko srečevališče vseh, ki jih zadeva film. Žirija na čelu z režiserjem Timom Burtonom bo letos v tekmovalnem programu odločala o 18 filmih. V 63. letu starosti bo filmski festival v Cannesu na ogled ponudil izbrane premiere znanih režiserjev, kot so Mike Leigh, Takeshi Kitano, Alejandro Gonzales Inarritu in Woody Allen. Po rdeči preprogi se bodo sprehodile filmske zvezde Sean Penn, Cate Blanchette, Anthony Hopkins, Michael Douglas, Javier Bardem in drugi. Festival bo danes odprla priznana britanska igralka Kristin Thomas Scott, ki v Franciji živi že toliko let, da se ima za Francozinjo. Premiera sveže različice legendarnega Robina Hooda v režiji Ridleya Scotta bo zaznamovala začetek festivala, ki se bo zaključil z avstralskim filmom »The Tree« francoske režiserke Julie Bertucelli. Film je posnet po romanu Judy Pascoe in prikazuje zgodbo deklice, ki iz drevesa nekega dne zasliši glas pokojnega očeta. Na festivalska filmska platna v Cannesu se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ponovno vrača simbol zelenega pohlepa s filmom Oli-verja Stonea »Wall Street: Money Never Sleeps«. V glavni vlogi igra oskarjevec iz leta 1988, Michael Douglas. Film bo, tako kot »You Will Meet A Tall Dark Stranger« Woodyja Allena, prikazan izven tekmovalnega programa. Čad bo letos dobil prvo priložnost, da prejme zlato palmo, in sicer po zaslugi režiserja Mahamata-Saleha Harouna s filmom »Un Homme Qui Crie«. Ukrajini se ta priložnost nasmiha s filmom »Scha-stye Moe« režiserja Sergeia Loznitsa. Žirija se bo odločala tudi o italijanskem filmu »La Nostra vit«» Danieleja Luchet- tija, ki govori o usodi vdovca, ki živi v Rimu in skrbi za svoja dva sinova. Med festivalskimi veterani, ki se potegujejo za zlato palmo, sta se tudi letos znašla britanski režiser Mike Leigh s filmom »Another Year« ter mehiški režiser Alejandro Gonzales Inarritu s filmom »Biu-tiful«. V glavni vlogi nastopa Javier Bar-dem. Koreja ima letos dvojne možnosti za osvojitev zlate palme s filmoma »Po-etry« Lee Chang-donga ter »Housemai-de« Im Sangsooja. Med tekmovalne filme se je uvrstil tudi japonski režiser Takeshi Kitano s filmom »Outrage«, ki razkriva skrivnostno podzemlje mafije Ya-kuza ter boj za oblast in denar. Tajski režiser Apichatpong Weerasethakul bo na festivalu letos sodeloval že tretjič, tokrat s filmom »Lung Boonmee Raluek Chat« o življenju budističnih menihov. Umetniški vodja festivala Thierry Fremaux je za dpa dejal, da bo letošnji fe- stival prvi, ki je pokazal očitne posledice globalne ekonomske krize. »Prvič se je zgodilo, da se število letos sprejetih filmov v primerjavi s prejšnjimi leti ni povečalo,« je povedal Fremaux. Letos se je na festival prijavilo 1665 celovečernih filmov, kar je pet manj kot lani, je še dodal. Na 51. filmskem sejmu, ki spremlja veliki festival, bo slovenski filmski sklad sodeloval že sedmič. Slovenska kinematografija se bo predstavila v novem paviljonu jugovzhodne evropske kinematografije, in sicer pod eno streho z ustvarjalci iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Hrvaške, Makedonije in Srbije. Na sejmu se obeta svetovna premiera filma Circus Fantasticus Janeza Burgerja. Pre-mierno bo prikazan tudi omnibus režiserk s področja nekdanje Jugoslavije z naslovom Neke druge zgodbe. Slovensko zgodbo Nebesa je posnela režiserka Hanna Slak. (STA) knjižne novosti - Dva romana, zgodovinska raziskava in vodnik Bogata ponudba Celjske Mohorjeve družbe Ob Alojzu Rebuli tudi nobelovka Toni Morrison - Ivan Ott se ponovno posveča otrokom v vojni - Vodnik po ljubljanski semeniški knjižnici Pri Celjski Mohorjevi družbi so v teh dneh predstavili več knjižnih novosti. Med njimi je izstopal najnovejši roman Alojza Rebule Skrivnost kostanjevega gozda, o katerem smo že poročali. Istočasno pa so izšle tudi knjige Ivana Ot-ta Otroci, žrtve vojne, roman nobelovke in Pulitzerjeve nagrajenke Toni Morrison z naslovom Milost ter vodnik po Semeniški knjižnici, ki ga je napisal Marijan Smolik. Knjiga Otroci, žrtve vojne je izšla v hrvaškem jeziku, v slovenščino pa jo je prevedel Štefan Kutoš. Ott v svoji knjigi piše o trpljenju otrok v Jugoslaviji in okoliških državah med letoma 1942 in 1948. To je Ottova druga knjiga na to tematiko, saj je napisal tudi delo Otroci s Pe-trička, po katerem je nastal istoimenski film. Otroci so v časih ob in po koncu II. svetovne vojne trpeli na različne načine: eni so nasilno izgubili življenje, drugi so ostali brez staršev, tretji so bili označeni kot državni sovražniki. Največkrat so to bili potomci političnih nasprotnikov jugoslovanskih komunistov, ki so si želeli maščevanja ali pa poskrbeti za to, da v prihodnosti ne bi imeli novih nasprotnikov; med njimi pa so bile tudi žrtve nacistov in fašistov. Šlo je v prvi vrsti za slovenske, hrvaške in židovske otroke, pa tudi za otroke nemške manjšine, ki je živela na področju Jugoslavije. Roman Milost je peto delo Toni Morrison, ki ga je prevedel Jože Stabej. Avtorica je v pričujočem romanu načela problematiko suženjstva ter z njim povezanega rasizma. Sicer Morrisonovo označujejo za avtorico magičnega realizma, pripisujejo ji vi-zionarsko moč in sposobnost poetičnega upodabljanja stvarnosti. Po Stabejevo pa je mojstrica zgoščenega nizanja dogodkov, ki se odvijajo v naglem tempu. Tokratni roman bralca prek štirih različnih ženskih likov popelje v 17. stoletje, v čas začetkov suženjstva v Ameriki. V ospredju je pripoved 16-let-ne sužnje Florens, ki jo je mati šestletno prodala ne- iqjuQaH ime Lik kNNŽNICa kemu holand-skemu kmetovalcu. Prodaja, ki jo je deklica sprva razumela kot izdajo, se pozneje izkaže za milost človeka, ki jo reši. (Odlomek je na ljubljanski predstavitvi prebrala članica SSG Maja Blagovič). Delo Se-meniška knjižnica je vodnik po prvi ljubljanski znanstveni knjižnici, pa tudi prvi baročni knjižnici v Ljubljani; avtor knjige je profesor Smolik, skrbnik knjižnice, ki letno sprejme okoli 400 obiskovalcev. Nekatere knjige so stare tudi več kot 500 let, najmlajše pa nekaj čez sto; knjig že od začetka - darovali so jih člani Akademije operozov - niso izposojali, ker so bile namenjene le za študij. 1 4 Sreda, 12. maja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Nedokončana pritlična hala osnovne šole Oton Župančič Izvršni načrt pripravljen, začetek del pod vprašajem Prvi del posega nameravajo izvesti že poleti, pred tem pa bo treba izpeljati dražbo in izbrati izvajalca Izvršni načrt za ureditev neizkoriščene pritlične hale slovenske osnovne šole Oton Župančič je pripravljen. Tehnični uradi so načrt, ki je bil izdelan po dogovoru z ravnateljstvom Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, dokončali konec aprila, nato pa so dokument poslali na računovodstvo, od koder naj bi kmalu romal na mizo goriškega občinskega odbora. Ko bo izvršni projekt dobil zeleno luč uprave, bodo uradi razpisali javno dražbo in izbrali gradbeno podjetje, ki mu bodo zaupali poseg, na katerega čaka slovenska osnovna šola že kakih trideset let. »Ko bo izvršni načrt odobren, bomo poslali vabila gradbenim podjetjem, kmalu zatem pa bomo izbrali najboljšo ponudbo in podpisali pogodbo. Z deli bi radi začeli takoj po koncu pouka ali najkasneje julija, da bi vsaj del posega izvedli v času, ko v šolski stavbi ni učencev. Morda pa je ta napoved preveč optimistična. Upamo, da se postopek ne bo preveč zavlekel zaradi birokracije,« je povedal arhitekt goriške občine Massimiliano Vittori. Načrt predvideva predvsem ureditev pritlične hale stavbe v Ulici Bro-lo, ki ni bila po odprtju šole v pred tridesetimi leti nikoli dokončana. Prostorov, ki merijo čez 310 kv. metrov, doslej šola ni mogla uporabljati. Vzporedno s halo bodo posodobili tudi kletne prostore, kjer je danes arhiv, in že obstoječa stranišča ter prilagodili stavbo varnostnim normam. V načrt so vključili tudi preureditev prostorov bivšega tajništva v prvem nadstropju, ki so jih po ustanovitvi večstopenjske šole in selitvi v stavbo nižje srednje šole Ivan Trinko delno izpraznili. Prvi poseg bosta popravilo podstrešja in utrditev strukture, s katero bodo poslopje prilagodili protipotresnim predpisom. Poskrbeli bodo tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad in prilagoditev protipožarnim normam. V kletnih prostorih, ki služijo kot arhiv in skladišče, bo med drugim izboljšano prezračevanje; pritlično halo bo podjetje, ki mu bodo zaupali dela, razdelilo na večji laboratorij, prostorno učilnico in novo stranišče. »V projektu je predvidena tudi obnova že obstoječih stranišč v pritličju in Šola Oton Župančič že trideset let čaka na ureditev pritlične hale, ki bo po gradbenem posegu dostopna tudi učencem bumbaca v prvem nadstropju, kjer bodo z odstranitvijo nekaterih zidov v bivših prostorih tajništva uredili knjižnico,« je pojasnil Vittori in dodal, da bodo v prvem nadstropju ohranili računalniško sobo, sobo za učitelje in urad za podravnateljico. Dokončni načrt je občinski odbor odobril novembra lani, v prejšnjih mesecih pa so projektu dati zeleno luč gasilci, zdravstveno podjetje in druge ustanove. Poseg bo skupno stal 600.000 evrov (okrog 460.000 evrov za gradbena dela), zaključen pa naj bi bil v 210 dneh od podpisa pogodbe z gradbenim podjetjem. Zanj je občina Gorica najela posojilo. Obresti bo pla- osnovne šole Malica s sadjem Za 50 razredov na Goriškem Petdeset razredov in okrog tisoč učencev osnovnih šol goriške pokrajine sodeluje pri evropskem projektu »Frutta nelle scuole« (Sadje v šolah), ki ga skupaj vodijo Evropska unija, italijansko ministrstvo za kmetijstvo in razne italijanske dežele, med katerimi je tudi Furlanija-Julijska krajina. Projekt so izpeljali v osmih deželah in dveh avtonomnih pokrajinah Trento in Bocen (skupno je bilo vključenih 325.000 otrok in 1.700 šol). Projekt se je začel marca, zaključil pa se bo ob koncu tekočega meseca. Vsak učenec lahko dobi v tem času za malico 150 gramov svežega, v Italiji pridelanega sadja, ki je že oprano in pripravljeno. Ob tem imajo otroci tudi možnost, da spoznajo različne vrste sadja in njihove prehrambene značilnosti. V sami goriški pokrajini je zadruga Apofruit, ki so ji organizatorji projekta zaupali dobavo, priskrbelo 20.000 sadnih malic (približno tri stote sadja). Pobudo in informativno gradivo za otroke je pripravilo podjetje Alimos, ki že nekaj let vodi projekt za promocijo uživanja sadja v številnih italijanskih šolah. Predstavniki podjetja Alimos delijo informativni material za otroke in učitelje, ob tem pa prirejajo tudi pobude, v katere so vključene družine. čala dežela Furlanija-Julijska krajina, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča namenila goriški občini del denarja, ki ga bo prejela od FJK in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. (Ale) Tatovi niso pustili sledi Da so njeno stanovanje obiskali tatovi se je zavedala šele, ko je iskala zapestno uro. Tatovi so bili namreč tako spretni, da so v stanovanje vstopili, ne da bi karkoli razmetali. Tatvina se je zgodila v stanovanju v Ulici Vettor Pisani v rajonu Panzano v Tržiču, ki so ga neznanci »obiskali« pred nekaj dnevi. Vlomili so med dnevom, ko ni bilo doma nikogar, in ukradli več dragocenih predmetov. Ko so odšli, niso za sabo pustili nobene sledi, zato se stanovalci niso ničesar zavedali. Članica družine je tatvino odkrila in prijavila silam javnega reda šele, ko je iskala zapestno uro, ki je bila potrebna popravila. Liga nasprotuje nuklearki Severna Liga nasprotuje gradnji nuklear-ke v Tržiču. Tako je včeraj povedal deželni svetnik Bossijeve stranke Federico Razzini, ki meni, da želi leva sredina oz. tržiški tajnik DS le zlorabljati izjave, ki jih je predsednik deželnega sveta Ballaman podal v osebnem imenu. »Levica želi le skrivati svoje napake,« meni Razzini. Gradežu modra zastava Gradež si je tudi letos zaslužil modro zastavo. Priznanje, ki ga kopališkim krajem dodeljuje fundacija za okoljsko vzgojo FEE, je Gradež prejel že ena-indvajsetič. Priznanje si kopališki kraji prislužijo na podlagi čistoče voda in drugih kriterijev, ob Gradežu pa se v FJK z njim ponaša tudi Lignan. Sergio Medeot komendnik Sergio Medeot je bil imenovan za ko-mendnika. Dobitniku je vest o priznanju, ki ga podeljuje predsednik republike, sporočila prefektinja Maria Augusta Marrosu. Medeot, ki je bil uslužbenec podjetja Ansaldo in nato podjetja Sincrotrone, je bil med drugim dolgo let občinski svetnik v Mošu, predstavnik Briške gorske skupnosti in podpredsednik Goriške hranilnice. Začenja se Sconfinando Drevi ob 18.30 se bo v palači Locatelli v Krminu začel niz večerov Sconfinando. Predstavili bodo knjigo »Tra inferno e paradiso« Cristine Soranzio. Sporazum s komercialisti Urad za delo goriške pokrajine je podpisal sporazum z goriško zbornico komercialistov in računovodij, ki je namenjen izboljšanju storitev na področju zaposlovanja. Ustanovi bosta na podlagi protokola sodelovala pri izobraževalnih in drugih pobudah, pokrajina pa bo spodbujala srečevanje med ponudbo in povpraševanjem po delu. gorica - Spodletela kraja Tatu zalotili v bolnišnici Ranil se je med vlamljanjem v gostilno Moškega, ki je vlomil v goriški gostinski lokal in iz blagajne odnesel denar, so karabinjerji zalotili v čakalnici oddelka za hitro pomoč goriške bolnišnice. Zdravnika je poiskal, ker se je med vlamljanjem ranil. Po pripovedi goriških karabinjerjev je 37-letni F.N. z bivališčem v Štarancanu stopil v akcijo prvega maja. Med nočjo je razbil šipo gostilne Allo Gnocco, vzdolž ceste na Majnicah v Gorici. Skozi špranjo je vstopil v lokal, pri čemer pa se je zaradi steklenih črepinj ranil. Kljub temu ni odstopil od tatinske namere. Prebrskal je notranjost in iz blagajne odnesel gotovino, skupno 400 evrov. Iz gostilne je odšel ravno tako skozi razbito okno. Ko je naslednjega dne lastnika lokala pričakalo neprijetno presenečenje, se je obrnil na karabinjerje. Pregledali so prizorišče kraje in ugotovili, da je tat pustil za sabo rdeče sledove, kri iz rane, ki je nastala med vstopom skozi razbito šipo. Karabinjerji se seveda niso obrnili na kriminalistične tehnike ali forenzike, ki bi se po zgledu oddelka RIS lotili raziskav na osnovi DNK in podobnega. Na pomoč jim je priskočilo naključje. Odpravili so se v oddelek prve pomoči goriške splošne bolnišnice in tam našli domnevnega tatu s krvavečo rano v pričakovanju na zdravnikovo pomoč. Gre za 37-letnega F.N. iz Štaranca-na, ki ima za sabo že vrsto tatvin. Zoper njega so podali ovadbo zaradi suma tatvine v obtežilnih okoliščinah. gorica - Trg pred županstvom in Ulica De Gasperi Spet prevozna v obe smeri Družba Irisacqua je napovedala, da bo prihodnji teden začela z deli v Ulici Duca D'Aosta V Ulici De Gasperi in na trgu pred županstvom ni več pregrad, ki bi ovirale promet bumbaca Včeraj so po nekaj mesecih spet odprli odsek ceste med Ulico De Gasperi in trgom pred županstvom, ki je ponovno prevozen v obe smeri. Gradbeno podjetje, ki mu je občina zaupala pretlakovanje cestišča in obnovo pločnikov, je zaključilo glavnino posega, zato je goriški župan Ettore Romo-li zahteval, naj odstranijo pregrade. »Dela niso še zaključena, saj morajo gradbinci poskrbeti še za nekatere malenkosti. Poseg bi moral biti že dokončan, načrte pa nam je tokrat prekrižalo slabo vreme. Glede na to, da so bile porfirne kocke že stabilne, pa sem vseeno dal odpreti cestišče, kar bo nekoliko omililo prometne nevšečnosti v mestnem središču,« je povedal župan in dodal, da je družba Irisacqua v prejšnjih dneh napovedala, da bo prihodnji teden začela z deli v Ulici Duca D'Ao-sta, kar bo gotovo oviralo promet. Ro-moli je tudi povedal, da bo v kratkem objavil seznam novih gradbišč, ki jih bodo v Gorici odprle občina ter družbi Iris in Irisacqua. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 12. maja 2010 15 LOČNIK - Prometna nesreča zaradi voznikove slabosti Iz gorečega avtomobila so ga potegnili mimoidoči Luigi Peressinotto iz Polača silovito trčil v steber nadvoza - S pridržano prognozo na Katinari TRŽIČ - Odpadki Strožji nadzor in kazni za »mazače« Huda prometna nesreča se je včeraj zjutraj zgodila pri Ločniku. V njej se je ponesrečil 66-letni Luigi Peressinotto, upokojenec iz Polača v občini Foljan Redipulja. Med vožnjo po deželni cesti št. 351 je zaradi slabosti izgubil nadzor nad svojim avtomobilom in čelno trčil v steber nadvoza v bližini restavracije Fogolar Zaradi poškodb in posledic slabosti so ga s helikopterjem rešilne službe odpeljali v tržaško bolnišnico na Katinari. Na zdravljenje so ga sprejeli s pridržano prognozo. Do nesreče je prišlo včeraj navsezgodaj, okrog 5.45, ko na deželni cesti seveda ni bilo prometa. Po navedbah prometne policije iz Tržiča se je moški z osebnim avtomobilom znamke Peugeot 306 peljal iz Gra- dišča proti Gorici, tik pred nadvozom, po katerem teče cesta št. 56 bis, pa je zaradi nenadne slabosti izgubil nadzor nad avtom in zavozil desno. 66-letni Peressinotto, ki se je proti Gorici peljal sam, je silovito trčil v betonski steber nadvoza. Zaradi trčenja se je v avtomobilu vnel požar. K sreči so mimo privozili drugi ljudje, ki so bili priča nesreči. Nemudoma so potegnili ponesrečenca iz gorečega avtomobila in poklicali reševalce, so okoliščine nesreče in reševanja včeraj pojasnili na prometni policiji. Z rešilcem in zdravniškim avtomobilom je na kraju posredovala služba 118 iz Gorice, ki je moškemu nudila prvo pomoč, kmalu pa je v bližini pristal tudi rešilni helikopter. Ranjenca, ki je bil nezavesten, so V nesreči močno poškodovani avtomobil Luigija Peressinotta bumbaca priklopili na napravo za umetno dihanje, nato pa ga s helikopterjem odpeljali v tržaško bolnišnico na Katinaro. Na zdravljenje so ga sprejeli s pridržano prognozo; o njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki včeraj niso izrekli, saj jih ob poškodbah skrbijo tudi posledice slabosti. O njem je znano le to, da je upokojenec, da ima bivališče v Polaču in da je že imel težave z zdravjem. Velika je tudi škoda na avtomobilu, saj je prednji del uničen; avtovleka ga je odpeljala naravnost na odpad v Vileš. Dinamiko nesreče preučuje prometna policija iz Tržiča, ki je na kraju izvedla meritve. Peressinotto je sam zavozil s ceste, v nesrečo pa niso bila vpletena druga vozila, je še potrdil tržiški policist. (Ale) Informiranje o pomenu sortiranja odpadkov ter poostren nadzor in kaznovanje tistih, ki se vedejo neprimerno. Tržiška občinska uprava želi preprečiti pojav divjih odlagališč v naravi in predvsem v mestu, kjer je vedno pogosteje opažati vreče nesortiranih odpadkov na mestih, ki niso temu namenjena. Občinski pravilnik že predvideva kazni med 50 in 500 evrov za tiste, ki ne ne upoštevajo pravil pri odvajanju kosovnih in nevarnih odpadkov, pa tudi za tiste, ki mečejo na tla žvečilne gumije in druge manjše odpadke. Po novem bodo mestni redarji pozorneje nadzorovali spoštovanje pravilnika, ob tem pa bodo tudi krožili in opravljali kontrole v civilu. V prejšnjih mesecih se je tovrstni nadzor redarjev že obnesel, saj so v zadnjih treh mesecih zabeležili 15 primerov nezakonitega odlaganja odpadkov. Tovrstne akcije so redarji izvedli tudi izven mesta na kraških območjih (150 kontrol v zadnjih treh mesecih lanskega leta). Problem odlaganja odpadkov v naravi je zabeležila tudi doberd-obska občina, ki je v sodelovanju z vaško karabinjersko postajo okrepila nadzor nad teritorijem, da bi zalotila pri dejanju in nato kaznovala objestneže. V zadnjih časih se je namreč povečala količina smeti, ki jih neznanci puščajo ob robu cest namesto, da bi jih sortirali. Zato so do-berdobski karabinjerji povečali število obhodov po občini, pri čemer so posebno pozornost namenili nekaterim točkam, kjer je odpadkov navadno največ. DOBERDOB Pet občin s skupno redarsko službo Manjše občine, ki spadajo v tržiško mesto okrožje, so se odločile za sklenitev sporazuma, ki predvideva združevanje moči na področju redarske službe in ustanovitev enotnega urada redarjev z operativnim sedežem v Foljanu. V ta namen bodo občine Doberdob, Foljan, Zagraj, San Pier in Škocjan izkoristile prispevek (okrog 23.000 evrov), ki jih dežela Furlanija-Julij-ska krajina nudi iz sklada za medobčinsko sodelovanje na področju storitev občanom. Doberdobska občina je z ostalimi upravami tržiškega mesta okrožje že sklenila številne konvencije, na podlagi katerih skupaj upravljajo nekatere storitve in urade. Primer so pokopališke storitve, davčni urad in računalniški sistem. Na začetku leta so se župani občin Doberdob, Fo-ljan, Zagraj, San Pier in Škocjan sestali in sklenili, da sodelovanje na področju re-darske službe, s katerim so že začeli v prejšnjih letih, nadgradijo. Ustanovili bomo skupno redarsko službo in enotni urad, ki bo koordiniral skupno devet redarjev. Vlogo koordinatorja osmih redarjev bo imel Škocjan, kjer bo pred ureditvijo sedeža v Foljanu tudi operativni urad enotne re-darske službe. Vsaka občina bo vsekakor ohranila svojo izpostavo. Po novem bodo redarji vsake občine po 12 ur tedensko na razpolago tudi za ostale podpisnice sporazuma, kar bo z istimi stroški zagotavljalo učinkovitejši nadzor nad teritorijem. Pred nedavnim je župan občine Doberdob Paolo Vizintin pojasnil, da so občine s strani dežele FJK že prejele prispevek, ki bo omogočil obnovo bivše kasarne v Foljanu, kjer bo sedež enotnega urada redarske službe, in ureditev skupne centrale za videonadzor v njenih prostorih. »Na najbolj občutljivih točkah vseh občin bodo nameščene videokamere, ki bodo delovale 24 ur dnevno. V skupni centrali v Foljanu bodo zbirali vse podatke,« je povedal Vizintin in nadaljeval: »Z novim sporazumom bomo od dežele dobili dodaten prispevek. Nabavili bomo nove naprave za redarje, npr. naprave za merjenje hitrosti, ustanovili skupen urad in imenovali njegovega koordinatorja.« Konvencijo, ki bo veljala do decembra 2013, naj bi v kratkem podpisali župani. (Ale) NOVA GORICA Društvo za kakovost bivanja za ohranitev Hita na Goriškem V razpravo o državnem osnutku strategije razvoja o igrah na srečo v Sloveniji vstopa tudi novogoriško Društvo za kakovost bivanja, ki je pred tremi leti, ko je bila živa ideja o povezavi Hita in ameriškega Harrah'sa za uresničitev ve-lezabavišča na Goriškem, zavzelo odločno stališče proti širjenju igralništva. Predsednica Društva za kakovost bivanja, Lucija Mozetič, ostaja istega mnenja: igralništvo naj se v Sloveniji ne širi. Sogovornica je kritična do omenjenega osnutka državne strategije razvoja o igrah na srečo, saj v njej pogreša konkretno vizijo za bodočnost. »Strategija je slaba, v njej je oprijemljivega le to, da se število igralnic iz 46 do leta 2015 zniža na 36. Je to kakšna strategija? Treba je v prvi vrsti doreči, ali si želimo igralniško ali turistično Slovenijo. Ponovno poudarjam: igralništvo ni turizem,« izpostavlja Mozetičeva. V društvu poudarjajo predvsem, da je zlata doba igralništva v zatonu, zato menijo, da bi v Sloveniji kazalo ohraniti le eno ali dve veliki igralnici, ostale pa počasi zapreti. Država naj v igralnicah vsekakor ostane večinski lastnik. V bodoče naj Hit na Goriškem torej obstane, pravijo, saj je bilo v družbo vloženega že veliko znanja in dolgoletnega dela. Zaprejo pa naj se tiste Hitove igralnice, ki niso donosne. (km) NOVA GORICA - Po Hitovih napovedih jutri nadaljevanje pogajanj Sindikat pristal na dialog »Stavka vpliva na zmanjšano količino zbrane napitnine - Stavkajoči sami sebi, žal pa tudi številnim drugim, režejo vejo, na kateri sedijo« Uprava družbe Hit je še vedno pripravljena na dialog s predstavniki sindikata igralniških delavcev (SIDS), ki so v nedeljo izvedli sedemurno stavko, v soboto pa naj bi izvedli dvanajsturno. Iz uprave sporočajo, da napovedujejo nadaljevanje pogajanj za jutri ob 9. uri in izražajo prepričanje, da je sporazum s sindikatom še vedno mogoč. »V času od prejema zadnjih zahtev sindikalistov Hitove strokovne službe pospešeno pripravljajo različne analize, projekcije in simulacije, ki naj z izračuni povedo, kaj zahteve SIDS za družbo in za zaposlene pomenijo v finančnem smislu,« sporočajo iz kabineta uprave. »Povabilo na pogajanja smo prejeli. V izvršnem odboru sindikata zaenkrat menimo, da se bomo pogajanj udeležili, saj je v našem interesu, da se nadaljujejo. Kategorično tudi zavračamo izjave uprave, da se nočemo pogajati,« je včeraj pojasnil Ljubo Rojc iz sindikata SIDS v igralnici Park. V upravi obenem odgovarjajo na nekaj trditev sindikata s ponedeljkove novinarske konference. Glede najetja zunanjih varnostnikov v času stavke pojasnjujejo, da ne gre za nekaj deset tisoč evrov visok strošek, kot jim je bilo očitano s strani sindikata, zanj so odšteli 3 tisoč evrov. Podrobneje pa pojasnjujejo tudi incident pred službenim vhodom v igralnico Perla. Dogodek so posnele Hitove varnostne kamere. Iz posnetka je, tako uprava, razvidno, da je krupje enega izmed varnostnikov napadel, še preden ga je kdor koli kaj vprašal, in odšel pred prihodom policije. Pretepeni varnostnik je nato moral poiskati zdravniško pomoč. V upravi družbe nazadnje opozarjajo, da sindikat s svojimi potezami še pospešuje nujo po intenziviranju zmanjševanja stroškov dela, ki jih Hit v sedanji situaciji ne zmore več. »Ob tem prav SIDS neposredno sili upravo, da pospešeno analizira poslovanje tistih oddelkov in služb, ki ob visokih stroških prinašajo najmanj prihodkov. Mednje brez dvoma sodijo tudi igralne mize. SIDS, enota Nova Gorica, se očitno ne zaveda, da stavkovno dogajanje neposredno vpliva na zmanjšano količino zbrane napitnine. Napitnina pa predstavlja od 38 do 42 odstotkov njihove plače, torej stavkajoči sami sebi, žal pa tudi številnim drugim, režejo vejo, na kateri sedijo,« sporočajo iz Hitove uprave. (km) Šempetrska Iskra Avtoelektrika foto k.m. Iskra prodala svoj delež Glede na spremenjene tržne razmere na ruskem tržišču se je šempetr-ska Iskra Avtoelektrika odločila za prodajo svojega 50-odstotnega deleža odvisne družbe Pramo Iskra iz Rusije ruskemu kupcu Pramo. Pramo Iskra je proizvajala zaganjalnike za osebna vozila za rusko tržišče in je v lanskem letu poslovala negativno, saj je zaradi svetovne gospodarske krize na ruskem tržišču drastično upadlo povpraševanje po teh izdelkih, tako da je nadaljevanje proizvodnje ekonomsko neupravičeno, pojasnjujejo v Iskri Avtoelektriki. Ker tržne analize kažejo, da tudi v naslednjih letih ni pričakovati povečanja povpraševanja na obseg, ki bi omogočal rentabilno poslovanje, so sprejeli odločitev o odprodaji svojega deleža. Kljub temu pa se Iskra Avtoelektrika umika z ruskega tržišča, saj je s podjetjem Pramo sklenila licenčno pogodbo in pogodbo o razvojnem sodelovanju, na podlagi katerih si obeta boljše poslovne rezultate, dodajajo v podjetju. Iskra Avtoelektrika bo v bodoče pokrivala rusko tržišče v segmentu komercialnih vozil iz matične družbe in iz svoje odvisne družbe Iskra iz Belorusi-je, kjer ima tudi proizvodnjo in ki je lani poslovala pozitivno. (km) 1 6 Sreda, 12. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Najprej v Kulturnem domu, nato na skupnem trgu Zaključek v duhu koncerta na meji Spomin in angažiranost med dijaki goriških in tržaških šol Po obisku koncentracijskih taborišč v Jesenovcu in na Rabu, po ogledu Golega otoka in požgane istrske vasi Lipa na hrva-ško-slovenski meji, po odprtju razstave z naslovom »Ko je umrl moj oče« ter po srečanju z nekdanjimi deportiranci in predstavniki VZPI-ANPI se je v soboto v goriškem Kulturnem domu zaključil niz vzgojnih pobud, ki jih je na temo spomina in angažiranosti namenilo mladim združenje »Tenda per la pace e diritti umani«. Ob Kulturnem domu, ki je sodeloval pri projektu, naj omenimo še pokroviteljstvo goriške in tržaške pokrajine. V veliki dvorani Kulturnega doma se je v soboto dopoldne zbrala množica dijakov višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta -med njimi so seveda bili tudi slovenski dijaki -, ki so aktivno in na različne načine sodelovali pri projektu in se poglabljali v izbrano temo. Zaključni dogodek 8. maja ni bil naključen, saj je na ta dan minilo 65 let od zaprtja vseh naci-fašističnih taborišč v Evropi. Dijake in spremljevalce je uvodoma nagovoril predstavnik združenja »Ten-da per la pace e diritti umani«, Corrado Altran, ki je izpostavil vrednote odporništva, nato pa se zahvalil vsem udeležencem in zlasti šolam, ki so pristopile k projektu. Zbranim sta izrazila dobrodošlico tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in odbornik goriške pokrajine Marko Marinčič. Sledila je predstavitev dela, ki so ga opravile posamezne šole, in nato nagrajevanje vseh teh, ki so omogočili, da je pobuda dosegla zaželene cilje. Popoldne se je »karavana« udeležencev preselila na Trg Evrope - Tansalpino, kjer je bil na sporedu koncert. Kljub nenaklonjenemu vremenu so se najprej v prostorih tamkajšnje železniške postaje, nato pa na trgu, ko je posijalo sonce, zbrali kar številni mladi, ki so zaplesali ob zvokih goriškega benda Radio zastava. Sobotno vzdušje na skupnem trgu je priklicalo duha »koncertov na meji«, ki so v prejšnjih letih znali združiti mlade različnih narodov in držav. Kislo vreme torej ni skvarilo »fešte«. Naj še dodamo, da so si udeleženci dogajanja na trgu ogledali tudi muzej o goriški meji v poslopju železniške postaje in da so se jim pridružili člani Zveze Slovencev iz Porabja, ki so bili na obisku na Goriškem. (ik) V Kulturnem domu prikaz opravljenega dela po šolah foto k.d. Mladinska ustvarjalnost na solkanski Mostovni V soboto, 15. maja, bo v kulturnem centru Mostovna v Solkanu potekala pobuda »A circus night«, ki jo v okviru projekta TAG-Agora prirejajo združenje Scimmie bisiache, združenje Lucide in pokrajinski Forum mladih s podporo pokrajinskih odborništev za mladino in kulturo. Projekt, v okviru katerega so že izvedli serijo pobud, med katerimi je bila razstava »Non totalmente immemori, né completamente nudi« v galeriji sodob- ne umetnosti v Tržiču, so predstavili včeraj ob prisotnosti pokrajinskih odbornic Licie Morsolin in Roberte Demartin. Sobotni večer bo nekakšna sinteza dosedanjega dela, začel pa se bo ob 19. uri. V kulturnem centru Mo-stovna v Solkanu bodo najprej na ogled fotografije Giorgie Gambino »Attores vent'anni dopo la caduta di Berlino«, posnetki projekta Euromon-keys in projekcija »So fresh!«, od 22. ure dalje pa bo na sporedu glasba z DJ-ji Spillerjem, Colorjem, Fffake-om, Riki-jem G, Verrrynicepeople-jem, Cock-tail-om Molotov in Psy-Circusom. gradež - Slovenski ekipi pokal prvega turnirja Z golfom promocija evropske integracije in turizma v laguni Zmago na prvem evropskem turnirju golfistov v Gradežu je v nedeljo osvojila slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Stojan Skubin, Vojko Figelj e Cvetko Loverčič, člani gradeškega golf kluba. K udeležbi so organizatorji povabili golfiste iz vseh držav EU, poleg Slovencev pa so se na povabilo odzvali še madžarska, francoska in italijanska ekipa. Slovenski tim je prejel pokal »Europe on greens Trophy«, ki ga bodo za obdobje enega leta hranili v gradeškem golf klubu, zanj pa se bodo spet potegovali udeleženci turnirja prihodnjega leta, ki bo ravno tako kot letos potekal ob dnevu Evrope. Ob slovenski trojici so bile za »net score« nagrajene ekipe iz Madžarske (Susanne Hegel, Zsurzsa Sandor e Ervin Szalay), Italije (Franco Quargnal, Edino Valcovich e Andrea Da- gorica - »Ženske v Titovi senci« Simčičeva knjiga z zavajajočim naslovom Zmagovita slovenska trojica prejema pokal, ob golfistih stoji Paola Prizzi Merljak iz agencije Estro neu) in Francije (Pascal Le Vaillant, Piet Van Den Broeke e Nicole Lou-bet Del Par); Francozi so odnesli še pokal evropeistične akademije, ki je nagradila ekipo iz najbolj oddaljenega kraja. V okviru tridnevnega tekmovanja na golf igrišču v laguni so v soboto priredili svečan sprejem v gradeškem hotelu Astoria, ki so se ga med gosti udeležili tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marro-su, pokrajinska odbornica Sara Vito in Gorazd Skrt, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Turnir v golfu, namen katerega je promocija evropske integracije in gradeškega turizma, je za občino Gradež organizirala goriška komunikacijska agencija Estro z nenadomestljivo oporo zasebnih sponzorjev. Naslov zadnje knjige Mira Simčiča »Ženske v Titovi senci« precej zavaja. Gre za založniško potezo usmerjeno v priklic kupcev. Dejansko je v njej veliko drugega povezanega s tistim, kar piše v prejšnji knjigi »Tito brez maske.« Obe odpirata širok pogled v kompleksnost in kontroverznost močne osebnosti, ki je poosebljala zapletenosti in protislovja Balkanskega polotoka. Predstavitev sta v goriškem Kulturnem domu uvedla Igor Komel, ki je poudaril, da ne poteka slučajno meseca maja, ki je natrpan z datumi povezanimi z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom, in Andrej Malnič, ravnatelj Goriškega muzeja, ki je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem s Kulturnim domom. Okrog tridesetim udeležencem je posredoval svežo novico o zaključku obnovitvenih del v Franji, katere ponovno odprtje bo 22. maja letos. Avtor knjige je pred posredovanjem zakonskih zvez najprej ilegalca, komandanta in predsednika Tita, širokopotezno zajel vrsto zgodovinskih in družbenih dogajanj. Glede posameznih vidikov je vodil poslušalce skozi zadnjih sto let. Potrebnega je precej predznanja za dojemanje vzrokov, ki so botrovali pomembnim dogodkom po nekaj desetletjih. Na primer to daljno-sežnost učinkovanja uspele vojaške operacije, ki je spomladi leta 1945 zajela ozemlje od Reke do Trsta in mimo Gorice do Koroške. Tudi zgodnja Titova intuicija, da je na Balkanu mogoča le federalna ureditev, sodi med njegove odlike. Tudi zasnova neuvrščenosti v pogojih hladne vojne je presenetila velike sile, ki so potrebovale kar nekaj časa, da so nevtralizirale tolikšno strateško potezo. Potem je tu Informbiro in posledično Goli otok, ki je bil zasnovan s stalinističnimi pristopi. Tedaj je bila Jugoslavija kot nova močna in trdna tvorba pod vprašajem. Staliniste je bilo potrebno blokirati. Kako bi se zgodovina južne Evrope odvijala, če bi se kominformistična opcija uveljavila v Jugoslaviji, si težko predstavljamo, a represija bi bila neprimerno obsežnejša kot na Golem otoku; udarila bi po celotnem sistemu. Avtor se je soočil tudi s povojnimi maščevanji in čistkami. Na vsesplošni ravni so o tem odločili na srečanju v Teheranu, kjer so tri velike sile skovale novo po- doberdob »Campiello« v openski postavitvi Kulturni društvi Hrast in Jezero iz Doberdoba prirejata v soboto, 15. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu gledališki večer, na katerem bo gostovala dramska skupina kulturnega društva Tabor z Op-čin. Openci bodo doberdobski publiki predstavili enega od biserov italijanske dramaturgije, komedijo »Campiello«, ki je nastala izpod peresa Carla Goldonija. Gre za zahtevno odrsko postavitev, za katero se je openska dramska družina odločila ob 40-le-tnici ustanovitve društva. Igra je nastala v lastni produkciji, režiserska taktirka pa je bila zaupana uveljavljenemu tržaškemu režiserju Sergeju Verču. Igra je premierno uprizoritev doživela 7. marca lani. Nastopajoči -skupno jih je enajst - bodo s pristnim primorskim temperamentom popeljali občinstvo na beneški trg in prikazali tipičen dan, kot so ga preživljali domačini v osemnajstem stoletju v času slovitega beneškega pusta. Na odru bodo zavladali hrupni, vročekrvni, a predvsem življenjski prebivalci Campiella, ki bodo s svojimi različnimi osebnostnimi potezami in v številnih pripetljajih nasmejali gledalce. Vabljeni torej v Doberdob vsi ljubitelji odrskih desk in vsi, ki bi radi preživeli prijeten večer. (ač) Miro Simčič bumbaca imenovanje: namesto vojnih ujetnikov, ki jih je ščitila mednarodna konvencija, so skovali oznako »razorožene sovražne sile«. S to besedno igro so Američani pod poveljstvom Eisenhowerja pustili izhirati samo v Franciji milijon nemških ujetnikov, drugi milijon pa je »zmanjkal« drugod po Evropi. Le razmerja hladne vojne so narekovala, da je Nemčijo potrebno podpreti in ji vrniti še živo delovno silo. Tito je ob vsej svoji diplomatski prožnosti in dialektičnemu mišljenju ostal tog glede vizije o delavskem razredu in zmagi socializma. Ideja o novi skupni Evropi ga ni prepričala in ni se pustil prepričati. Zato so v Jugoslaviji onemogočili v letih 1972-73 liberalno strujo znotraj partije in to je povzročilo stagnacijo. 20 tisoč osrednjih kadrov ni bilo več sposobno prenove. Investicije so bile požgane v okrog 40 tisoč novih objektih, ki niso bili rentabilni. Država se je zadolžila za 20 milijard dolarjev, predvsem pa ni bila več potrebna Zahodu, ker je obdobje hladne vojne nepreklicno minevalo. Da vprašanje dolgov ni bilo povsem bistveno, naj priča podatek, da so sedanje jugoslovanske samostojne države zadolžene za 200 milijard dolarjev. Glede žensk pa je v knjigi poleg več ali manj že znanega zaporedja razmerij in porok poudarjena predvsem vloga žene Jo-vanke in njene vse večje arogance ter zahteve, da se ji dodelijo oblastniški položaji. Daleč pomembnejše je poglavje, ki opisuje, kako se je v novi Jugoslaviji položaj žensk povsem spremenil, čeprav se jih je malo povzpelo do centrov odločanja. Odpravljeno je bilo mnogoženstvo, volilna pravica je bila za ženske v veljavi že med vojno, šolale so se in pozitivna posledica je, da je vrsta poklicev sedaj povsem femini-ziranih. Iz primitivizma in revščine so se dvignile na enakopravno raven z moškimi. Ta pojav je potekal vzporedno z gospodarsko rastjo, ki je bila vrsto let več kot 10-odstotna. Da je v Sloveniji sedaj v družinski lasti več kot 90 odstotkov stanovanj, izhaja iz prejšnje ureditve. Zadnji Titov poskus, da usmeri državo v nekonfliktna razmerja, je bila zasnova kolektivnega vodstva in rotacije. Nekaj let je teklo, nato pa so se znotraj same Zveze komunistov uveljavili fašistoidni kadri, ki so se povzročili razkroj v imenu svojih nacionalizmov. Titova skepsa glede parlamentarne demokracije, ki se je še pred dvema desetletjema zdela hudo dogmatična, se v tej fazi kaže nekoliko umljivejša, kajti igra vlogo ščita za tiste sile, ki so koncentrirale ogromne kapitale in vse kaže, da jih ne bodo izpustile iz rok pa tudi za ceno uvedbe avtoritarnih sistemov vladanja. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 12. maja 2010 17 gorica - Jutri v centru Lojze Bratuž Sezono bosta okronala mladinski zbor in trio Dopadljiv program, ki se iz preteklosti spogleduje s sedanjostjo Zaključni dogodek letošnje koncertne sezone centra Lojze Bratuž bo jutrišnji nastop tria solistov in Mladinskega zbora glasbene šole Koper, ki je sicer na Goriškem bolj malo poznan, a ima za sabo vrsto pomembnih uspehov. Mladinski pevski zbor iz Kopra pod vodstvom karizmatične dirigentke Maje Cilenšek - zmagovalke ex aequo z Loren-zom Donatijem na zadnjem tekmovanju za zborovske dirigente v Bologni - se bo na goriškem večeru predstavil z dopadljivim programom in s spremstvom priznanih slovenskih solistov. Ob Barbari Jernejčič Fürst, mezzosopranistki mednarodnega slovesa, se bosta publiki predstavila še gam-bistka in flavtistka Irena Pahor ter čemba-list Tomaž Sevšek. Zanimiv in privlačen je tudi program, ki obsega poleg skladb klasičnih, a vsekakor manj izvajanih avtorjev (Dietrich Buxtehude in Georg Philipp Te-lemann), tudi glasbo pretežno neznanih skladateljev, kakor sta Johann Philipp Krieger in Johann Joseph Fux. Izvajalci bodo hkrati ponudili vpogled v sodobno glas- beno sceno z izvedbo skladbe »Recodare« tržaške skladateljice Dine Slama, pa še novitete Ambroža Čopija »Magnificat«, ki jo je napisal ravno za to zasedbo. »Ne dvomimo, da je poleg osebnih izkušenj glasbenikov tudi izbira programa, ki se iz preteklosti spogleduje s sedanjostjo (in sodobnostjo), pomembna vrlina zasedbe, ki tako še enkrat izpričuje mednarodno povezavo slovenskega prostora s svetovnim. Zato je to primeren zaključek za sezono, ki je videla na odru centra Bratuž izmenjavanje domačih in tujih umetnikov, v idealni povezanosti univerzalne glasbene govorice,« je v koncertni list zapisal David Bandelj. Naj še zabeležimo, da je Mladinski pevski zbor glasbene šole Koper leta 2000 ustanovila njegova zborovodkinja, Maja Cilenšek. Zbor je v devetih letih svojega delovanja osvojil številna prva mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih in se lahko pohvali s številnimi prvimi izvedbami skladb sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov jutrišnji koncert v Gorici se bo začel ob 20.30. Mladinski pevski zbor glasbene šole Koper EI3 Lekarne fi Razstave ~M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgo-dovinsko-kulturne italijansko-slo-venske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v soboto, 15. maja, ob 20.30 gostovala dramska skupina SKD Tabor z Opčin z Goldonijevo komedijo Campiello v režiji Sergeja Verča. Večer prirejata domači društvi SKD Hrast in SKD Jezero. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Iron Man 2«. Dvorana 3: 18.00 »The last song«; 20.00 - 22.10 »Green zone«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 18.00 »Oceani« (Digital 3D); 20.00 - 22.00 »Dear John«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.20 »Iron Man 2«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Not-te folle a Manhattan«. Dvorana 5: 17.30 »Puzzole alla riscos-sa«; 19.50 - 22.10 »Agora«. M Izleti SPELEOLOŠKA SKUPINA BERTA-RELLI prireja v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet z ogledom jam hriba Ber-nadia; informacije in vpisovanje na sestanku v četrtek, 13. maja, ob 21. uri na sedežu v Ul. Rossini 13 v Gorici, po tel. 349-7205815 in na speleoberta-relli@yahoo.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane, da se udeležijo koncerta, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 13. maja, ob 20.30. Nastopila bosta Trio in mladinski zbor glasbene šole Koper. Vstop prost. V AGRITURIZMU PRI CIRILI v Doberdobu je na ogled razstava gabrske slikarke Karmele Rusjan. Ogledate si jo lahko v urnikih odprtja agriturizma ob petkih, sobotah in nedeljah. V RAZSTAVNIH PROSTORIH letališča v Ronkah bo do 15. maja na ogled fotografska razstava Giusy Concina o potovanju z avtom od Trsta do Mus-cata. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici (tel. 0481-535648) je na ogled razstave Raffaelle Benetti z naslovom »Colori di luce«; do 23. maja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. MEDNARODNA RAZSTAVA TERPIC-TURA je na ogled v galeriji Dore Bas-si v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice. Razstavljajo Loris Agosto, Harim Azad, Vlado Bačič, Blaž Erzetič, Edes Frattallo-ne Longo, Miran Kordež, Marta Mal-ni, Mladen Milotič, Renzo Pagotto; do 13. maja od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. FOTOKLUB SKUPINA75 gostuje s skupinsko razstavo »Skatti d'autore« pri fotografskem krožku Photo88 s kraja San Vito al Tagliamento. Odprtje razstave bo v soboto, 15. maja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Castello v ul. G. Marconi v San Vitu. Razstavljena bodo dela članov Skupine75 in krožka Photo88; na ogled bo do 2. junija ob petkih med 9. in 12.uro, ob sobotah, nedeljah in 2. junija med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V MODRA'S GALERIJI v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem; do 20. maja. V GALERIJI ANDREJA KOSIČA (Travnik 61 - Raštel 5/7) v Gorici je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom Druga narava; do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BORISA PRINČIČA z naslovom Cvetje, vrtovi in kozmična harmonija bo na ogled do 12. junija v razstavnih prostorih kavarne Trieste na Trgu Oberdan v Ron-kah. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 20. junija od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. SOVODENJSKA DEKLETA vabijo na poslovilno srečanje ob koncu skupne pevske poti, ki bo v soboto, 15. maja, ob 20.30 v domačem Kulturnem domu. Prireja KD Sovodnje. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 14. maja, ob 20.15 koncert Evropskega jazz orkestra in v ponedeljek, 17. maja, bo 20.15 koncert pihalnega kvinteta Artvento; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. SNOVANJA 2010: v petek, 21. maja, ob 21. uri bo v Enoteki v Krminu koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Tatiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Ga-vosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost. S Mali oglasi RENAULT CLIO 1,2 letnik 1998, novejši model prodam za 880 evrov. Periodični pregled opravljen v aprilu 2010; tel. 348-4735330. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katero koli zaposlitev med poletnimi počitnicami; tel. 340-0030154. rolingvističnega programiranja v ponedeljek, 17. maja, ob 17.30 v prostorih nižje srednje šole Ivan Trinko v ul. Grabizio 38 v Gorici; informacije in prijave do 14. maja po tel. 3341243766 ali martinasolc@hotmail.it. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA vabi na Evropski večer Italija - Slovenija: kooperativno konkurenčni?, ki bo v petek, 14. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Gostje večera bodo Janja Klasinc, predsednica Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije, ter poslanca Roberto Anto-nione in Alessandro Maran, člana zunanjepolitične komisije italijanskega Parlamenta. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 14. maja, ob 18. uri predstavitev periodika »Strade« Skupnosti Arcobaleno. Prisoten bo direktor Andrea Bellavite s sodelavci. V soboto, 15. maja, ob 16. uri bo Igor Salomone predstavil svojo knjigo »Con occhi di padre«. INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) v sodelovanju z goriško pokrajino prireja srečanje ob 100-letnici smrti Carla Michelstaedterja v soboto, 15. maja, ob 20.45 v dvorani kulturnega centra Incontro v Ul. Veniero 1 v Podturnu. Sodeloval bo Paolo Magris. [H Osmice Ü3 Obvestila BERTO TONKIČ je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Prireditve INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) v sodelovanju z združenjem Amici di Israele prireja predavanje v četrtek, 13. maja, ob 18. uri v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 na temo prijateljstva med Eliasom Canettijem in Franzem Baermannom Steinerjem. Sodelovali bodo Ulrich Van Loyen in Antonio Staude. SLOVIK prireja v četrtek, 13. maja, ob 18. uri v Tumovi dvorani KBcentra na Korzu Verdi 51 v Gorici srečanje z naslovom Odlično vodenje: primeri dobre prakse. Gost bo predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik; informacije po tel. 334-2825853 in na info@slovik.org. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli v Gorici bo v četrtek, 13. maja, ob 17.30 predstavitev publikacije »L'archivio della fa-miglia Degrazia«, ki jo je uredila Lucia Pillon. Knjigo bo predstavila Liliana Ferrari. ODBOR STARŠEV GORICA vabi na srečanje o gradnji pozitivne samo-podobe, uporabljanju razuma in neu- FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ŠT. 2 obvešča, da so okenca CUP za rezervacije v bolnišnici v Tržiču odprte od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD. isonzo soča Razstava Špacapanovih naslovnic V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo jutri, 13. maja, ob 18. uri odprtje razstave naslovnic goriškega časopisa z meje Isonzo Soča, ki jih je zasnoval in izdelal vsestranski goriški ustvarjalec Anton Špacapan. Na ogled bodo ponudili naslovnice iz obdobja 1999-2009, ko je slovenski likovnik mlajše generacije s svojimi podobami sooblikoval časopis. Po Špacapanovi zaslugi je le-ta nagovarjal zveste in nove bralce že od naslovne strani dalje, v podobah z izrazitim avtorskim pečatom pa je bila povzeta nosilna vsebina dvojezičnega lista. Razstava, ki jo v sodelovanju prirejajo časopis Isonzo Soča, Kulturni dom iz Gorice in zadruga Maja, bo odprta do 28. maja letos, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro, v večernih urah pa med prireditvami. Jutrišnjemu odprtju bo sledil prigrizek. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA IN IRISACQUA vabita na javno predstavitev načrta za greznično omrežje, ki bo danes, 12. maja, ob 20. uri v spodnji dvorani Zadružne banke v So-vodnjah. PRIJATELJI DAVIDA FAJTA sporočajo, da bo v nedeljo, 23. maja, spominski pohod za Davida s planine Kuhinja do kraja nesreče. Kdor nima prevoza in bi se rad udeležil pohoda, naj se javi najkasneje do 14. maja v gostilni Rubijski grad v Rubijah ali po tel. 0481-882134. Odhod ob 7.30 izpred telovadnice v Sovodnjah. V primeru slabega vremena bo pohod naslednjo nedeljo. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 15. maja, od 8. ure dalje 8. ženski mednarodni balinarski turnir na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). KD DANICA prireja 3. rekreacijski dan, ki bo potekal v nedeljo, 23. maja, v KŠC Danica na Vrhu. Ekipe (6 članov, od katerih najmanj 2 ženski), ki bi rade sodelovale pri igrah, naj se vpišejo do 15. maja pri Dolores (tel. 3397484533). SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za sredo, 19. maja, sklican goriški pokrajinski svet stranke. Zasedanje bo potekalo na pokrajinskem sedežu stranke, Drev. 20. septembra 118 v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Vabijo člane in somišljenike. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, euro-pa@provincia.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giuseppina Chersovani por. Tommasi iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X in na glavno pokopališče. DANES V PEVMI: 11.00, Elvira Sviligoj (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču; 12.30, Angelo Simčič (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.00, Renzo Zoffi v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Sreda, 12. maja 2010 SVET / velika britanija - V skladu z izidi nedavnih parlamentarnih volitev Gordon Brown odstopil, David Cameron novi premier Konec 13-letne vladavine laburistov - Konservativci bodo oblikovali koalicijo z liberalnimi demokrati LONDON - Britanski premier Gordon Brown je sinoči kraljici Elizabeti II. ponudil svoj odstop, britanska monarhinja pa je nato za novega premiera imenovala kon-servarivca Davida Camerona. S tem se je končala 13-letna vladavina laburistov in zastoj v britanski politiki po parlamentarnih volitvah minuli četrtek. Brown je svoj odstop najprej sporočil pred svojim uradom na Downing Stree-tu, nato pa sta s soprogo Sarah odšla h kraljici v Buckinghamsko palačo, kjer sta se zadržala nekaj več kot 15 minut. Nato je h kraljici potoval vodja konservativcev Cameron s soprogo Samantho in monarhinja mu je podelila mandat za sestavo nove vlade. Zatem je sporočil, da namerava oblikovati "polno" koalicijsko vlado z liberalnimi demokrati Nicka Clegga. "Nameravam oblikovati primerno in polno koalicijo med konservativci in liberalnimi demokrati," je dejal Cameron v izjavi na Downing Stree-tu. "Menim, da je to pravi način, da ta država dobi močno, stabilno, dobro in dostojno vlado, ki jo po mojem mnenju tako zelo potrebujemo," je dodal Cameron, ki je po- finančna kriza Borze navzdol, evro cenejši, nafta dražja FRANKFURT - Potem ko so evropske borze zaradi dogovora finančnih ministrov EU o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra v ponedeljek krepko pridobile na vrednosti, so vodilni indeksi včeraj večinoma beležili padce. Vlagatelji niso prepričani, da bodo ukrepi krhkim državam v območju evra zares pomagali. Nafta se je podražila, evro pa se je pocenil. V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 0,73 odstotka in trgovanje sklenil pri 3693,20 točke, londonski FTSE 100 se je znižal za 0,99 odstotka in končal pri 5334,21 točke, indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 pa je izgubil 1,03 odstotka in končal pri 2730,48 točke. Dunajski ATX se je znižal za 1,41 odstotka na 2486,58 točke, milanski indeks FTSE Italia-All-Share je izgubil 0,47 odstotka in trgovanje sklenil pri 21.445,97 točke, budim-peštanski BUX pa je končal pri 23.254,28 točke, kar je 2,44 odstotka manj kot v ponedeljek. Na borzi v Zagrebu je indeks Crobex izgubil 1,26 odstotka in trgovanje končal pri 2082,84 točke, beograjski Belex pa se je ob 0,35-od-stotnem znižanju oblikoval pri 731,28 točke. Bolj optimistično je bilo trgovanje v Frankfurtu in Zürichu. Indeks DAX se je oblikoval pri 6037,71 točke, kar je 0,33 odstotka več kot v ponedeljek, indeks SMI pa se je okrepil za 0,42 odstotka na 6509 točk. Tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu so se gibali v zelenem območju. Skupna evropska valuta je zaradi negotovosti vlagateljev izgubila na vrednosti - veljala je 1,2705 dolarja, potem ko se je v ponedeljek povzpela tudi na 1,31 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra včeraj opoldne postavila pri 1,2698 dolarja, v ponedeljek pa pri 1,2969 dolarja. Cene nafte so se včeraj sprva nekoliko znižale, nato pa so znova narasle. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v juniju se je v popoldanskem trgovanju v New Yorku podražila za 34 centov na 77,14 dolarja za 159-litrski sod, v Londonu pa se-vernomorska nafta vrste brent prav tako za 34 centov na 80,46 dolarja za sod. (STA) stal najmlajši britanski premier po letu 1812. Brown je pred tem v izjavi na Downing Streetu dejal, da bo odstopil takoj, da bi vodji konservativcev Cameronu po parlamentarnih volitvah, na katerih nobena stranka ni dobila jasne večine, omogočil oblikovanje vlade. "Obvestil sem zasebnega tajnika kraljice, da nameravam ponuditi odstop kraljici," je s tresočim glasom dejal Brown. "Če ga bo kraljica sprejela, ji nameravam svetovati, da povabi voditelja opozicije k oblikovanju vlade. Bodočemu premieru želim dobro, ko bo sprejemal odločitve za prihodnost," je dodal. Na parlamentarnih volitvah minuli četrtek so konservativci osvojili 306 sedežev v 650-članskem spodnjem domu parlamenta, kar pomeni, da jim zmanjka 20 sedežev za večino. Na drugo mesto so se uvrstili laburisti z 258 sedeži, na tretje pa liberalni demokrati s 57 sedeži. Po petih dneh pogajanj med torijci in liberalnimi demokrati, ki so se vmes kratek čas pogajali tudi z laburisti, dogovora o oblikovanju nove vladi še ni. Po neuspešnih pogovorih med laburisti in liberalnimi de- Kraljica Elizabeta II. je sinoči sprejela novega premierja Davida Camerona ansa mokrati je sicer več predstavnikov stranke Nicka Clegga potrdilo, da je ponudba konservativcev "edini dogovor v mestu". Predstavniki torijcev in liberalnih demokratov so se včeraj ves dan pogajali, po koncu pogovorov pa so sporočili, da se bodo zdaj posvetovali s svojima strankama. Ena ključnih zahtev liberalnih demokratov v pogajanjih je bila reforma večinskega volilnega sistema. Konservativci so jim v ponedeljek ponudili razpis referenduma o volilnem sistemu, potem ko je Brown napovedal, da bo odstopil s položaja vodje laburistov, s čimer je odprl pot za pogajanja z liberalnimi demokrati o oblikovanju vlade. (STA) finančna kriza - Znašal bo 20 milijard evrov Grčija zaprosila evroskupino in IMF za prvi del posojila ATENE - Grčija je včeraj zaprosila evroskupino in Mednarodni denarni sklad (IMF) za posojilo v višini 20 milijard evrov. Gre za prvi del pomoči na podlagi mehanizma, v okviru katerega sta evro-skupina in IMF za pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo v prihodnjih treh letih dali na voljo 110 milijard evrov posojil. Grčija je prošnjo poslala Evropski komisiji, Evropski centralni banki in IMF. Evroskupina naj bi prispevala 14,5 milijarde evrov, IMF pa 5,5 milijarde. Močno zadolžena Grčija, ki se je v zameno za omenjeno pomoč zavezala k ostrim varčevalnim ukrepom, samo do 19. maja potrebuje devet milijard dolarjev za poplačilo svojih dolgov, v sledečih mesecih pa še na desetine milijard. Sama si na mednarodnih finančnih trgih praktično ne more sposojati denarja, ker vlagatelji zaradi zaskrbljenosti glede njene zmožnosti, da posojila vrne, pri grških državnih obveznicah zahtevajo nevzdržno visoke obrestne mere. V ponedeljek se je obrestna mera sicer občutno zmanjšala, potem ko so finančni ministri EU v Bruslju dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje IMF. Vendar pa so desetletne grške državne obveznice že včeraj doživele zvišanje obrestne mere s ponedeljkovih 6,717 odstotka na 7,850 odstotka, kar kaže, da se je zaupanje vlagateljev v Grčijo znova zmanjšalo. Varčevalni ukrepi grške vlade, mednje sodi tudi v ponedeljek predstavljena pokojninska reforma, sicer sprožajo med prebivalstvom številne proteste in stavke, sindikati naj bi novo protestno akcijo pripravljali za sredo. (STA) Francoski parlament sprejel resolucijo o burkah PARIZ - Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči soglasno sprejel resolucijo, ki javno nošenje muslimanskih oblačil, ki zakrivajo ženski obraz in telo, obsoja kot napad na vrednote v državi. Resolucijo, ki sicer ni zavezujoča, je podprlo vseh 434 poslancev narodne skupščine, ki so se udeležili glasovanja. Okoli 30 poslancev iz vrst komunistov je že pred glasovanjem zapustilo dvorano, glasovanje pa naj bi bojkotirali tudi nekateri drugi poslanci 577-članskega parlamenta. Resolucija utira pot novi zakonodaji, po kateri bi bile burke in nikabe na javnih mestih v Franciji prepovedane. O osnutku nove zakonodaje, ki za ženske, ki bodo nosile tovrstna oblačila, predvideva celo kazni, naj bi francoska vlada razpravljala 19. maja. Zaradi vulkanskega prahu težave v letalskem prometu MADRID - Zaradi oblaka vulkanskega prahu iz islandskega ognjenika so pristojne službe včeraj zjutraj zaprle več španskih letališč. Gre za štiri letališča na Kanarskih otokih ter tri na jugu države, med drugim v Sevilli. Zaprto je tudi letališče v Faru na jugu Portugalske ter letališča na Azorih in na Madeiri. Dopoldne so zaprli tudi pet letališč v Maroku, med drugim letališči v Rabatu in Casablanci. Oblak pepela je segel tudi v italijanski zračni prostor, vendar letalskega prometa niso zaprli. Ognjenik Eyjafjalla je sicer prejšnji teden znova začel bruhati večje količine pepela, v ponedeljek pa se je njegovo delovanje še nekoliko okrepilo in ni znakov, da bi se izbruh lahko kmalu končal. Trenutno vulkan prah bruha 5,5 kilometra visoko. Po napovedih islandskih meteorologov bo veter prah tudi v prihodnjih dneh odnašal proti jugovzhodu, torej proti Evropi. Benito Aquino novi filipinski predsednik MANILA - Sin ikon demokracije na Filipinih, senator Benito Aquino III., ki mu začasni volilni rezultati napovedujejo zmago na predsedniških volitvah, je včeraj na novinarski konferenci v Manili, prvi po ponedeljkovih volitvah, zagotovil, da bo izpolnil predvolilno obljubo, to je odločen boj proti korupciji v državi. Aquino, čigar oče je bil ubit zaradi nasprotovanja diktaturi Ferdinanda Mar-cosa, njegova mama, nekdanja predsednica Corazon Aquino, pa je bila leta 1986 na čelu "ljudskega upora", s katerim so ponovno vzpostavili demokracijo v državi, je po preštetju 78 odstotkov glasov, dobil 40,19 odstotka glasov podpore, njegov največji tekmec, nekdanji predsednik Joseph Estrada pa 25,46 odstotka. Za predsedniški položaj se je potegovalo devet kandidatov. (STA) portugalska - Benedikt XVI. prispel na pastoralni obisk Papež: Cerkev trpi zaradi grehov znotraj nje same na zastrašujoč način LIZBONA - Papež Benedikt XVI. je včeraj prispel na obisk na Portugalsko, kjer so ga na letališču v Lizboni sprejeli predsednik države Anibal Cavaco Silva in najvišji cerkveni predstavniki. Papež bo imel zvečer v Lizboni mašo na prostem, na kateri pričakujejo med 150.000 in 200.000 vernikov. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je bil papež ob prihodu v Lizbono videti precej utrujen. Med poletom v Lizbono je Benedikt XVI. v pogovoru z novinarji sicer dejal, da napadi na papeža ne prihajajo samo od zunaj, temveč tudi iz Cerkve. "Cerkev trpi zaradi napadov, grehov, ki obstajajo v njej sami, in to je resnično zastrašujoče," je dejal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa. Kriza, ki so jo povzročile spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov, je nastala "iz grehov znotraj Cerkve", je poudaril papež. Papež je zato po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pozval k očiščenju in pokori znotraj Cerkev, pa tudi k odpuščanju in pravici, pri čemer pa "odpuščanje ne nadomešča pravice". Cerkev Papež in predsednik Cavaco Silva ansa je po besedah papeža vedno trpela zaradi notranjih problemov, a "danes to vidi- mo na resnično zastrašujoč način". Gre za eno najbolj ostrih izjav Benedikta XVI. glede škandala zaradi spolnih zlorab otrok v Cerkvi. Z njimi je po poročanju AP očitno zavrnil prvi odziv Vatikana na spolne zlorabe, ko je Sveti sedež medije ter zagovornike pravic homoseksualcev obtožil, da vršijo pritisk na Cerkev in še posebej na papeža. Benedikt XVI. je sicer že začel proces očiščenja v Cerkvi, saj je v minulih tednih sprejel odstop več škofov, ki so priznali, da so zlorabljali mladoletnike oz. prikrivali tovrstna dejanja duhovnikov v njihovi pristojnosti. Papež je med drugim minuli teden prevzel nadzor nad konservativnimi Kristusovimi legionarji zaradi razkritja, da je ustanovitelj tega reda zaplodil najmanj enega otroka in spolno zlorabljal mlade semeniščnike, navaja AP. Portugalska se sicer za razliko od vrste drugih evropskih držav ni soočila z valom obtožb na račun pedofilskih duhovnikov. Razlog in vrhunec papeževega obi- ska na Portugalskem je sicer romarsko središče v Fatimi, ki ga bo Benedikt XVI. obiskal ob obletnici prikazovanja Marije trem portugalskim pastirjem. V Fatimo papež Ratzinger prihaja deset let po tem, ko je Janez Pavel II. dva od treh pastirjev, ki se jim je Marija prikazala med 13. majem in 13. oktobrom 1917, razglasil za blažena. V okviru obiska, ki bo trajal do petka, bo Benedikt XVI. obiskal še mesto Porto na severu Portugalske. Papež naj bi se na Portugalskem, ki velja za zelo katoliško državo, kjer pa število vernikov v zadnjem času upada, dotaknil pomembnih "tem sodobne družbe". Med drugim naj bi znova potrdil stališče Cerkve, da zakon lahko obstaja le med moškim in žensko ter da bi morali življenje spoštovati že od spočetja dalje. Papež bo omenjena vprašanja izpostavil v času, ko se izteka rok za ratifikacijo zakona o legalizaciji porok isto-spolnih partnerjev, ki ga je parlament v Lizboni potrdil februarja. Cerkev se je na ta zakon ostro odzvala. w Sreda, 12. maja 2010 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Zaradi vojne v Lonjer, nato preko Zarje v A-ligo V Trstu je Sašo gostila družina Kranjec - V Bazovici se spominja močne burje Nogometaš Vicenze Saša Bjelanovic bi lahko bil le eden izmed tolikih nogometašev iz držav bivše Jugoslavije, ki so prišli v Italijo iskat nogometno srečo; tu so ekipe kakovostnejše in tudi zaslužki so bistveno večji kot na Hrvaškem, v Sloveniji ali v Srbiji. V resnici je 31-letni Bjelanovic prvič igral v Italiji davnega leta 1991, ko je bil še dvanajstletni otrok. V Trst je pribežal zaradi vojne, ki je takrat divjala tudi v neposredni bližini Za-dra, od koder je Bjelanovic doma; starši so ga poslali najprej k sorodnikom v bližino Postojne, nato še k znancem v Lonjer. Tu ga je gostil Pavel Kranjec z družino. Mlademu fantu, ki je prišel v Trst v bistvu praznih rok, je posodil par nogometnih čevljev in ga vpisal na tečaj nogometa, ki ga je tedaj v Bazovici priredila Zarja. Za vse podrobnosti smo se obrnili kar na napadalca Vicenze, ki se je nato vrnil v Italijo kot profesionalni nogometaš leta 2002. V teh letih je igral za Como, Chievo, Genoo, Lecce, Ascoli, Torino, od leta 2008 pa z Vicenzo. Pogovor smo začeli kar v hrvaščini, sledila pa je mešanica italijanščine, hrvaščine in slovenščine, jezik, ki ga sicer Bjelanovic počasi pozablja »saj ga zadnja leta skoraj nič ne govorim.« »Ko je izbruhnila vojna sem prišel z nono in s sestro k sorodnikom, ki so živeli pri Postojni. Moja nona je namreč Slovenka in nonina sestra je vseh nas gostila pri njej doma. Nonina sestra ima sorodnike v Lonjerju pri Trstu, tako da sem se nato za nekaj časa preselil tudi k njim.« Tudi zgodovina tvoje družine je dokaj zanimiva ... »Res je. Moj oče je Srb in njegovi predniki so od vedno živeli v okolici Zadra. Po materi pa sem na pol Slovenec, saj je ona živela v Sloveniji, a njen oče je bil iz Črne gore. Jaz sem se rodil in vedno živel v Zadru. Le med vojno sem za nekaj časa zapustil to mesto, a vrnil sem se že februarja 1992, ko so se stvari nekoliko umirile. Res je, da sem se moral zaradi no- Saša Bjelanovic je v soboto zatresel mrežo Empolija, Vicenza je zmagala z 2:1 gometa preseliti v druge države, druge kraje, vendar ko le morem, se vračam domov, kjer bom tudi živel, ko bom obesil copate na klin.« Se kaj spominjaš obdobja, ko si živel v Lonjerju? »Gre za zelo lepe spomine, saj sem v tistem obdobju pozabil na vse gorje, ki se je dogajalo v mojem rojstnem kraju. Bil sem še otrok, tako da mi je bilo verjetno lažje pozabiti na dogajanja na Hrvaškem. Sprejeli so me kot sina, tako da sem se pri njih počutil kot doma. Vpisali so me tudi v neke vrste nogometno šolo v Bazovici, tako da mi ni nič manjkalo.« Treniral si torej pri Zarji v Bazovici... »Res je. Nikoli ne bom pozabil tistega obdobja, zlasti zato, ker sem res trpel mraz! Bili smo sredi zime in večkrat je tudi pihala burja, tako da mi bodo te podrobnosti vedno ostale v spominu. Ampak sem se kljub temu zabaval. Pavel mi je tudi podaril svoje nogometne čevlje, ker smo v bistvu na vrat na nos zapustili Zadar, tako da nisem ničesar vzel s seboj. Morali smo v sekundi odločiti, če iti ali ne. Ob tem je bilo poletje, tako da nismo vzeli s sabo težjih oblačil. Poleg nogometnih čevljev so mi dali še druga oblačila, za kar jim bom vedno hvaležen. Svoje prve nogometne korake pa sem naredil že pri osmih letih v Za-dru. Ljubil sem nogomet, tako da me je zelo veselilo, da sem lahko nadaljeval trenirati tudi v Bazovici. Po nekaj mesecih sem se vrnil v Postojno, kjer sem tudi hodil v tamkajšnjo šolo, a kmalu zatem sem znova odpotoval v Zadar. Želel sem namreč znova k staršema, ki sta ostala v Zadru.« Preidiva na sedanji čas. Trener Lazia Edy Reja je v tej sezoni treniral tudi splitski Hajduk. V intervjuju je izjavil, da bi morali ponovno obuditi neke vrste jugo ligo, ker so drugače prvenstva v nekdanjih jugoslovanskih državah premalo kakovostna. »Problem je v tem, da je še mnogo politike tudi v športu. S športnega vidika bi bila taka liga dobrodošla. Bilo bi veliko več zanimanja in gledalcev, tudi kakovost bi bila višja kot je zdaj v posameznih državah. Vendar nisem prepričan, da je stvar izvedljiva, ker bi gotovo prišlo do neredov, saj je nacionalizem v določenih krajih še zelo zakoreninjen. Kot športnik lahko gledam samo pozitivno na tako pobudo. In seveda pri takem prepričanju mi pomaga tudi »mešana« družinska tradicija. V podobni situaciji je bilo ogromno družin, težko je bilo dobiti »čistokrvne« družine. Vzgajali so me v takem duhu, da je bila različnost vedno pozitivna. Različne tradicije, različni jeziki, različne vere. Če zra-seš v taki družini, veliko razumeš in se naučiš in si bolj odprt do drugih.« Nazadnje pa še vprašanje vezano na tvojo sedanjo ekipo. Vi-cenza in Triestina sta v boju za obstanek. Kako gledaš na zadnje tri kroge rednega dela? »Mislim, da nobena od dveh ekip ni mislila, da bo tako nizko na lestvici. Tudi v Vicenzi smo imeli kar nekaj težav in nismo zadovoljni nad dosedanjim potekom prvenstva. Naš spored je dokaj zahteven, a imamo tudi nekaj točk več na lestvici od Triestine. Mislim, da bomo tako mi kot oni do zadnjega vpleteni v boj za obstanek. Odločilna bo najbrž zadnja tekma, ko bomo zvedeli, kdo bo moral neposredno v C-ligo, kdo se bo rešil in kdo bo igral dodatne tekme za obstanek.« Iztok Furlanič APrimorski ~ dnevnik pred sp v jar Kek in Lippi izbrala LJUBLJANA/RIM - Selektorja slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek in italijanske Marcello Lippi sta objavila širši seznam 30 nogometašev, na katere bosta računala na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Ta seznam bo selektor Kek 21. maja skrčil na še-stindvajseterico, ki bo odšla na priprave v Bruneck. Italijanski selektor bo prvo selekcijo opravil 18. maja. Končni seznam 23 nogometašev bosta Kek in Lippi objavila 1. junija. V Lippijevi izbrani vrsti ni Tottija, ne Balotellija, Cassana, Amaurija in Miccolija. SLOVENIJA - Vratarji: Samir Han-danovič, Jasmin Handanovič, Aleksander Šeliga, Jan Koprivec; branilci: Bojan Jokič, Marko Šuler, Boštjan Cesar, Branko Ilič, Matej Mavrič-Rožič, Dejan Kelhar, Elvedin Dži-nič, Mišo Brečko, Aleksandar Rajčevič, Suad Filekovič, Andraž IKrm, Andrej Komac, Rene Krhin, Mirnes Šišič, Darjan Matič, Dare Vršič, Dalibor Stevanovič, Robert Koren, Aleksander Radosavljevič, Valter Birsa; napadalci: Milivoje Novakovič, Zlatko Dedič, Zlatan Ljubijankič, Nejc Pečnik, Miran Bur-gič, Tim Matavž. ITALIJA - Vratarji: Buffon, De Sanc-tis, Marchetti, Sirigu; branilci: Bocchetti, Bo-nucci, Cannavaro, Cassani, Chiellini, Cri-scito, Grosso, Maggio, Zambrotta; zvezni igralci: Camoranesi, Candreva, Cossu, De Rossi, Gattuso, Marchisio, Montolivo, Pa-lombo, Pepe, Pirlo; napadalci: Borriello, Di Natale, Gilardino, Iaquinta, Pazzini, Qua-gliarella, Rossi. BRAZILIJA - Brazilski selektor Dun-ga je iz triindvajseterice izključil nekaj »težkih« imen. V JAR čez manj kot mesec dni ne bo Pata, Diega, Ronaldinha in Adriana. ANAND - Indijec Viswanathan Anand, branilec naslova, je v Sofiji v dvoboju za naslov svetovnega šahovskega prvaka v odločilni 12. partiji po 56. potezah s črnimi figurami premagal Bolgara Veselina Topalova in s kupnim izidom 6,5:5,5 ubranil šahovsko žezlo. BREZ SLUŽBE - Angleški prvoligaš West Ham je odpustil trenerja Gianfranca Zolo. Vzrok za slovo 43-letnega Italijana le dva dni po koncu sezone so slabi dosežki v premier ligi, saj se je londonski klub komajda rešil izpada v drugoligaško konkurenco. FINALE - Danes (20.30 po Italia 1) bo na sporedu finale evropske lige med angleškim Fulhamom in španskim Atleticom iz Madrida. PAJENK - Odbojkar Bleda Alen Pa-jenk je podpisal triletno pogodbo z veron-sko ekipo BluVolley. slovenci v državnih ligah - Motociklizem Emilija »izdale« pnevmatike Na Grobniku osvojil 4. mesto - Damir Kosmina in Kristjan Stopar na počitnicah - Miljčanke za napredovanje - Bojan Jokič na milanskem San Siru Proseški motociklist je v nedeljo na reškem dirkališču na Grobniku nastopil na dirki za pokal Alpe Adria in osvojil 4. mesto. Rezultat je soliden, kljub temu, da so njegovo spremstvo in navijači pričakovali boj za zmago. Emilija so »izdale« pnevmatike, saj je imel pri prehodu z znamke metzler, s katero nastopa v prvenstvu Yamaha, na gume dun-lop, precej težav pri nastavitvi motorja. Dež, ki je pomočil kvalifikacije, je bil glede tega še dodatna ovira. Dirka je bila vsekakor dober trening pred nadaljevanjem prvenstva Yamaha. Emili je na Reki nastopil s pomočjo nekaterih manjših sponzorjev in prijateljev. Če bo lahko še računal na takšno dragoceno pomoč, bo morda na Grobniku vnovič nastopil 28. avgusta. ODBOJKA - Prejšnji konec tedna so se zaključila tudi prvenstva v državni B1-ligi, kjer nastopata slovenska igrala Damir Kosmina in Kristjan Stopar. Po-tentino volley je v zadnjem krogu na gostovanju izgubil proti ekipi iz Riminija s 3:0 in obdržal sedmo mesto na skupni razvrstitvi. Bibione volley, kjer igra Kristjan Stopar, pa je prav tako na gostovanju klonil proti Slivolley Trebase- leghe. Stopar je dosegel 5 točk, z Bibio-nejem je na koncu osvojil osmo mesto na lestvici. KOŠARKA - V A1-ligi je bil slovenski košarkar Marko Milič pri Cre-moni spet med boljšimi na igrišču, kljub temu pa je doživel poraz. V pomembni tekmi za obstanek je bil boljši Varese z 98:78. Marko Tušek, ki igra pri Vare-seju, tokrat ni stopil na igrišče, Marko Milič pa je za Cremono dosegel 15 točk in zbral še 9 skokov (5 v napadu in 4 v obrambi), dve podaji in dve pridobljeni žogi. Varese je z zmago proti neposrednemu tekmecu za obstanek iz zadnjega napredoval vse do 10. mesta, Cremona pa je pred zadnjim krogom na 14., predzadnjem mestu. Teramo, kjer igra Goran Jurak, je izgubil proti Benetoon Trevisu z 82:86. Slovenski košarkar je v 25 minutah dosegel 17 točk in zbral še 9 skokov (3 v napadu in 6 v obrambi) in 4 podaje. V predzadnjem krogu so se visoke zmage veselili tudi v Milanu, kjer igra Sani Bečirovič (dve točki v 7 minutah). V drugi ligi (Legadue) pa se je prejšnji konec tedna začel play-off. V prvi tekmi četrtfinala je Snaidero Udi- ne premagal na gostovanju Monferrato s 69:74 (Slovenec Jan Močnik ni igral), Sassari pa je doma premagal Pistoio (Gregor Fučka 10 točk) z 92:82. Včeraj pa sta ekipi odigrali že drugo tekmo če-trtfinala: Pistoia - Sassari 64:87 (0:2); Snaidero Udine - Monferrato 68:71 (1:1). Igra se na tri zmage. Odločilne tekme za napredovanje v višjo ligo so se začele tudi v ženski B-ligi. V prvi tekmi play-offa je miljska Co-opsette na gostovanju premagala Vas-salli Vigarano s 65:66. Z 18 točkami sta bili na igrišču najboljši slovenska ko-šarkarica iz Milj Samantha Cergol in Borronijeva, sestra Jessica Cergol je dosegla 13 točk, Mia Kraus pa je stopila na igrišče, a ni zadela. Druga finalna tekma bo danes v Žavljah ob 20.30. NOGOMET - Udinesejev vratar Samir Handanovič je moral proti Bariju pobrati tri žoge iz svoje mreže (končni izid je bil 3:3). Bojan Jokič je tokrat s Chievom gostoval na San Siru pri prvouvrščenem Interju. Slovenski branilec je igral vso tekmo in »rožnata« Gazzetta ga je ocenila s 5,5. Na boku ni imel lahkega dela, saj je moral paziti na Maicona. Inter je na koncu zmagal 4:3. Na tržaški lekciji pri vrhunskih športnikih Na tržaškem Velikem trgu so se včeraj, v okviru pobude Banca Generali -Un Campione per amico (Šampion za prijatelja), mudili nekdanji vrhunski športniki: teniški igralec Adriano Panatta, telovadec Jury Chechi, nogometaš Ciccio Graziani in odbojkar Andrea Lucchetta (na sliki KROMA). Na štirih športnih prizoriščih so dijake tržaških osnovnih in nižjih srednjih šol uvajali v različne športne panoge in jih tudi seznanili s športnimi vrednotami, ki se žal počasi izgubljajo. 20 Sreda' 11 maJa 2010 ŠPORT / jadranje - Pogovor s trenerjem Čupinih jadralcev Matjažem Antonazem »Ni samo od moke odvisno ali bo kruh vrhunski« Koprski trener podal primerjavo z najboljšimi - Želijo obdržati stik z vrhom Čupina jadralca v olimpijskem razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti sta se iz regate za svetovni pokal v francoskem Hyeresu - jadralnem Wim-bledonu, kot je pred letom dni dejal trener Matjaž Antonaz - vrnila z dvema posamičnima zmagama in končnim 31. mestom. Glede na to, da sta letos zaradi hude in mrzle zime imela slabše pogoje treninga, je rezultat zelo spodbuden: dokazala sta, da sta »moka za vrhunski kruh«, kot pravi trener Matjaž Antonaz, ki fanta spremlja na treningih in na regatah. Zmaga v kvalifikacijah in prvo mesto na eni izmed regat v zlati skupini seveda ni od muh, nihanje v rezultatih od prvega do 35. mesta pa je pri mladih jadralcih še prisotno: »Nihanje je posledica tega, da sta še premalo izkušena in sta na visokem nivoju opravila premalo regat. Ko startata dobro, sta skoraj neulovljiva, če pa se jima na startu kaj zatakne, s težavo nadoknadita. Ostali bolj izkušeni jadralci pa znajo priti v ospredje tudi iz ozadja,« pravi trener. PRIMERJAVA - Regata v francoskem jadralnem središču je bila seveda tudi priložnost, da Čupina posadka preveri, kam sodi. Rezultat nedvomno kaže, da sta Simon in Jaš v stiku s svetovno elito: po osmih regatah sta bila med 90 nastopajočimi 31., torej v najboljši tretjini. »Seveda pa ni samo od moke odvisno, ali bo kruh res vrhunski. Pomembni so še drugi dejavniki, kjer pa smo mi tačas še šibki,« pristavi koprski trener. Celotno delovanje dvojice sloni zdaj še na društvu in starših. Jadra in jadrnico prejemata sicer od sponzorjev (Ullman sails in Navtivela), zaradi omejenih finančnih sredstev pa si ne moreta privoščiti vsega, kar imajo ostali nasprotniki. Najboljših japonskih jader nimata, imata po eno kobilico in krmilo, potem ko imajo najboljši po pet do šest kompletov, vsakega za specifične vremenske razmere. »Nimamo možnosti, da bi kupili več jamborov in potem izbrali najboljšega. Mi izberemo enega, ki se nam zdi najboljši,« utemeljuje trener in nakaže primerjavo s »smetano«: proračun svetovnih prvakov se suče okrog 100.000 evrov, Čupina jadralca pa razpolagata z 20 odstotki vsote, večina pa vsekakor lahko računa na 50 do 60 tisoč evrov na sezono. »Zaradi manjše vsote racionaliziramo stroške na vseh področjih. Pozimi smo izključno trenirali doma, v Barkovljah ali v Izoli, ko potujemo pa izberemo vsakič najcenejšo varianto. VHyeresu smo na pri- mer spali v bungalovih in si kuhali sami,« je pojasnil trener. Tako je tričlanska ekipa po regatah, medtem ko je večina čakala na »hotelsko« večerjo, morala v trgovino in nato za štedilnik. »S tem pa se ne obremenjujemo. Vemo, da imajo Čehi, Švedi in Turki še veliko manj sredstev od nas.« Pri primerjavi so razlike vidne tudi v pogojih za trening in številu regat na vrhunskem nivoju. Večina se v zimskih mesecih pripravlja v Združenih državah Amerike, v začetku marca pa se preseli na evropsko celino: idealno je seveda tam, kjer je toplo in kjer je veter konstanten. Ob kvalitetnih treningih opravijo najboljši pred svetovnimi in evropskimi prvenstvi še sedem regat svetovnega pokala. Pri nas, opisuje Antonaz, pa imamo ekstremne pogoje: ali ni vetra ali pa ga je preveč. Obenem pa ni vala, zato imata na valovitem morju več težav. Letos sta Simon in Jaš nastopila samo v Hyeresu, tudi trenirala sta izključno doma. Seveda na letošnji začetek sezone vpliva tudi dejstvo, da oba jadralca zaključujeta višješolski študij. TRENERJEVE ŽELJE - Pomemben dejavnik pri najboljših jadralcih je tudi zaposlitev v vojaških športnih ekipah. Trener Antonaz je napovedal, da delajo na tem, da bi Simon in Jaš vstopila v vojaško ekipo po olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 namesto »staroste« italijanskega jadranja Gabria Zandonaja. To bi seveda slovenskima jadralcema omogočalo tudi določeno finančno podporo in možnost naskakovanja svetovnega vrha. Prav vključitev v vojaško ekipo je ena izmed dolgoročnih želja trenerja Anto-naza, ki tačas podpira fanta, da bi čim uspešnejše zaključila najprej maturo. Zdaj je prav to glavna prioriteta, tako da bodo treningi pred prvim važnejšim mednarodnim nastopom na Nizozemskem (svetovno člansko prvenstvo) prilagojeni študijskim obveznostim. Šele po maturi bo letošnja sezona popolnoma zaživela. Antonaz si obenem želi, da bi po maturi oba jadralca nadaljevala s študijem na fakulteti: »Sem proti temu, da bi se usmerila samo v jadranje, saj lahko vse spodleti in bi tako ostala brez ničesar. Študij je namreč osnova za nadaljnje življenje,« meni trener. IN TRETJA ... - Tretja (in tudi najdrznejša) trenerjeva želja pa je osvojitev norme za olimpijske igre v Londonu 2012. Zaveda se, da bo uresničitev težka, vendar boj za mesto med olimpijskimi potniki je še odprt: »Normo bodo italijanski Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (letnik 1992) sta bila na regati za svetovni pokal v francoskem Hyeresu med italijanskimi posadkami četrta, bila sta sicer najmlajša jadralca v zlati skupini in hkrati edina jadralca na regati, ki sta zbrala dve zmagi kroma jadralci lovili naslednje leto najprej marca v Palmi de Maiorka, nato aprila v Hye-resu, nazadnje pa še na državnem prvenstvu. Najboljša posadka bo nato odpotovala v London. Da bo niz selekcij tak, je potrdil letos tudi predsednik zveze Croce. Res je, da se v Italiji nikoli ne ve, ali bodo pravila držala, vendar sem optimist in upam, da bo tako.« OBDRŽATI STIK - Ob dolgoročnih ciljih pa seveda pridejo na vrsto še kratkoročni. Prva na vrsti bo zdaj matura, nato se bosta fanta posvetila mednarodnim nastopom: »Čeprav se nismo pripravili dobro kot lani, bosta skušala ponoviti lanske rezultate in torej obdržati stik s svetovnim vrhom, kamor že spadata. Po kon- Jadranje: Optimisti Čupe v Cervii Osemčlanska skupina Čupinih optimistov (na sliki s trenerjem Matijo Spinazzolo) je nastopila v soboto in nedeljo na Spomladanskem pokalu v Cervii, kjer se je zbralo 242 mladih jadralcev. Kadeti in mladinci so opravili v dveh dneh štiri regate ob močnem vetru in valovitem morju. Najboljša je bila Jana Germani, ki je bila med 88 kadeti četrta in prva med dekleti. Sebastian Cettul pa je bil med kadeti 14. Dobro sta jadrala tudi Luca Carciotti in Samuele Ferletti, ki sta šele letos prestopila v kategorijo mladincev. Med 155 nastopajočimi sta bila 77. in 99. Nastopili so še: Mat-tia Costantin, Haron Zeriali, Cecilia Fedel in Martina Husu. cu letošnje sezone pa bomo morali že v zimskih mesecih kvalitetno trenirati za naslednjo sezono, ko bodo na vrsti kvalifikacije za OI.« Čupina jadralca se bosta julija preizkusila na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem, avgusta pa se bosta udeležila evropskega mladinskega prvenstva v francoskem La Rochelle. Na evropskem članskem prvenstvu ne bosta nastopila, na svetovnem mladinskem prvenstvu pa bosta nastopila samo, če jima bo to omogočila zveza: najboljši mladi jadralci do 21. leta bodo namreč tekmovali v Katarju. Zaradi visokih stroškov si Čupina jadralca tega ne moreta privoščiti, zato upata, da bo zveza držala dano obljubo. Veronika Sossa občni zbor - SK Devin Prikaz obširnega delovanja in nov odbor Po uradnem delu je sledilo nagrajevanje ob koncu sezone V prostorih gostilne Bita v Križu so se preteklo nedeljo popoldne zbrali člani, tekmovalci, tečajniki, gostje in veliko simpati-zerjev SK Devin. Na vrsti je bil najprej občni zbor, nato pa društveno nagrajevanje ob koncu letošnje zimske sezone.Na občnem zboru, ki je bil letos volilnega značaja, je zelo obširno poročilo podal predsednik Dario Štolfa. Iz predsedniškega in drugih poročil je prišlo do izraza plodno in obširno delovanje društva, ki goji smučanje, kolesarstvo in planinstvo. Letošnji občni zbor je bil volilnega značaja in prisotni člani so soglasno odobrili predloženo kandidatno listo novega odbora, ki bo upravljal SK Devin za nadaljnji dve leti. Nov izvršni odbor sestavljajo Janja Del Linz, Sanja Ferlan, Sara Gruden, Saško Hro-vatin, Nadja Kralj, Mariagrazia Legiša, Bogdan Milič, Flavio Mo-setti, Erika Purič, Aleš Sever, Paolo Škerk, Dario Štolfa, Elder Švab, Erika Ukmar in Loredana Verni. V nadzorni odbor so bili potrjeni dosedanji člani Frančko Briščak, Stojan Pahor in Bruno Toma-setig. Danes bodo na seji razdelili funkcije. Občnemu zboru je sledilo bogato nagrajevanje ob koncu sezone. Najprej so nagradili kolesarje Mattea Visintina, Erika Mozana in Petra Sossija, nato pa so društveni učitelji podelili tečajnikom (nad 150) šole smučanja in deskanja izkaznice o osvojenem znanju. Sledilo je še nagrajevanje društvene tekme in nagrajevanje mamic in očkov, ki so se udeležili tečajev. Društvo se je s priložnostnimi darili in brošuro z izbranimi članki o društvenem delovanju pretekle sezone oddolžilo tekmovalcem, ki so se izkazali: nagrajeni so bili kolesar Matteo Visintin in smučarji Petra Udovič in Andrea Craievich za sodelovanje na državni ravni na preizkušnji Ostr-žek na smučeh, Mattia Rožič, Matej Škerk in Danljel Simonettig, ki so se uvrstili na vrh lestvice deželnega pokala Friuladria. nogomet Triestina nadigrala mladince Krasa Kras - Triestina 2:8 (2:3) KRASOV STRELEC: Mosca 2. KRAS: Dedenaro (Bossi), Dol-liani, Zeriali, Križmančič (Kuret), Paravan, Kovacic, Pečar, Andrejic (Gajic), Candotti, Marino, Jankovic, Mosca. Trener: Kragelj. Krasovi mladinci so na prestižnem turnirju v Risanu visoko izgubili proti Triestini, ki se je razigrala v drugem polčasu. Prvi polčas je bil še nekoliko izenačen. Kras je v 3. minuti povedel z Mosco, nato pa je Triestini uspelo izenačiti in nato še povesti. Pred koncem polčasa je Kras zmanjšal zaostanek na 3:2. V drugem polčasu je Kras popustil na celotni črti in Triestina je »rdečim« dobesedno nasula točo golov. V prihodnjem krogu, v ponedeljek (ob 21.00), bo Kras igral proti Unionu 91. TURNIR V VIŽOVLJAH Pomlad - Staranzano 2:2 STRELCA ZA POMLAD: Vi-dali in Toffolutti. POMLAD: Paoli, Suppani, Žerjal, Kosovel, Paolucci, Ghersi-nich, Kosuta, Kocman, Toffolutti, L. Gregori, P. Gregori, Vidali. Pomlad je igrala dobro in bi lahko premagala ekipo iz Štaran-cana, saj je bila vseskozi boljši nasprotnik. Prihodnjo tekmo v Vižo-vljah bo Pomlad igrala v četrtek 20. maja proti Mossi. DANES - Dodatna tekma za obstanek: Medea - Turriaco (20.30 v Romansu); TURNIR IL GIULIA: Primorec - Muggia (20.30 pri Svetem Ivanu v Trstu); jutri: Primorje - Roianese (20.30 pri Sv. Ivanu). □ Obvestila ŠD BREG - Odbojkarska sekcija organizira v nedeljo, 6. junija, praznik odbojke od začetka do danes. Na odbojkarski turnir so povabljene vse odbojkarice, odbojkarji in trenerji, ki so v teh 45. letih oblekli društveni dres. Za treninge je na razpolago telovadnica v Lonjerju, ob četrtkih (13.5. - 20.5. in 27.5.) od 18. do 20. ure. Vsi, ki bi radi nastopili na turnirju in nato na prazniku, prosimo, da potrdijo svojo prisotnost na naslednje tel. št. (v večernih urah): Martina S. 3356045771, Mira K. 040-228236, Sonja K. 3474421386. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). SPDT sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. BK MAK prireja v soboto, 15. maja, od 8. ure dalje 8. ženski mednarodni balinarski turnir na balinišču v Standrežu. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 (Nastja). / ŠPORT Nedelja, 9. maja 2010 21 odbojka - Zveza FIPAV objavila nov pravilnik V reformi prvenstev velik poudarek čezmejnim pobudam Ustanovljena Jadranski pokal in čezmejno mladinsko prvenstvo - V C in D-ligi spet skupine! Novo izvoljeno vodstvo deželne odbojkarske zveze FIPAV je ob nedavni izvolitvi v San Giorgu di Nogaro med drugim napovedalo tudi reformo deželnih članskih in mladinskih prvenstev. Le nekaj dni po koncu rednega dele deželnih C in D-lig je svojo obljubo že izpolnilo. Reforma kar korenito posega v dosedanjo strukturo prvenstev in odpravlja nekatere pomanjkljivosti, med temi tudi najvidnejšo, ki je bila vedno sporna in sicer, da zmagovalec C-lige ne napreduje direktno v višjo ligo, temveč mora skozi sito play-offa, ne glede na to, s kakšno prednostjo je osvojil redni del. Odslej bo zmagovalec deželne C-lige napredoval v državno B2-ligo, če bo prvenstvo osvojil najmanj s 3 (za moške) oziroma 5 (za ženske) točkami prednosti, v nasprotnem primeru bo igral dodatno serijo tekem na dve zmagi proti dru-gouvrščenemu. Vendar je to le en aspekt reforme. Prava novost je v tem, da bosta deželni članski prvenstvi v prihodnji sezoni razdeljeni na dve kvalifikacijski skupini (na podlagi uvrstitev v komaj minuli se-zoni)in dve finalni (za napredovanje in za obstanek). Gre za formulo, ki je pred leti že obstajala, vendar so jo zdaj dopolnili z nekaterimi dodatnimi mehanizmi, na primer z igranjem dodatnih tekem za napredovanje oziroma obstanek med slabšimi iz moške C in boljšimi iz moške D-lige. Že v prihodnji sezoni bodo žensko D-ligo razširili na 16 ekip (goriški Govolley kljub temu nima možnosti za repasaž), v sezoni 2011-2012 bo 16 ekip štela tudi moška D-liga, a moška C-liga le dvanajst, ženska pa še naprej štirinajst. Od sezone 2011-2012 bo drugačen kriterij veljal tudi za repasaž. Pri moških bodo favorizirali mlajše ekipe z upoštevanjem srednje starosti standardnih igralcev, pri ženskah pa kakovost ekipe under 18. Za prihodnjo sezono ta kriterij še ne velja, kar pomeni, da so možnosti zdaj zelo pomlajene Olympie, da bi bila ponovno vključena v C-ligo nekoliko manjše, kajti v novem pravilniku piše, da v primeru, da se dve društvi odpovesta igranju v njej, bodo število ekip zmanjšali na dvanajst že v sezoni 20102011. Število napredovanj in izpadov ostaja v različnih ligah bolj ali manj nespremenjeno. Prenovljen je tudi deželni pokal, v Možnosti Olympie, da bi bila ponovno vključena v C-ligo, so majhne kroma katerega se je iz leta v leto vpisovalo čedalje manj moštev. Zreduciran je na finalno fazo »final-four«, v katero se bodo uvrstile štiri najboljše ekipe po prvi fazi vsakega od štirih deželnih prvenstev (dve najboljši iz vsake kvalifikacijske skupine), tako da bomo imeli v prihodnji sezoni štiri pokalne prvake, enega za vsako ligo. Namesto predprvenstvenih pokalnih kvalifikacij je deželni odbor FI-PAV uvedel Jadranski pokal, ki bo potekal med 15. septembrom in 31. oktobrom s sodelovanjem enako kakovostnih ekip iz sosednje Slovenije in odmevnim finalom pred novoletnimi prazniki. Čezmejno naravnanost izpričuje deželni odbor FIPAV tudi na mladinskem moškem področju z organizacijo čezmejnih mladinskih prvenstev, ki bodo potekala med septembrom in decembrom, od januarja 2010 pa bodo na vrsti (tako kot doslej) deželna prvenstva, s tem, da bodo na ravni under 14 organizirali tudi pokrajinsko fazo z vključitvijo šolskih ekip. Kot nam je že pred časom povedal odgovorni za tekmovalni sektor pri deželni zvezi FIPAV prof. Ivan kolesarstvo Tokrat brez zmagovalnega odra Kolesarji Devina so v nedeljo v Trivignanu pri Vidmu nastopili na cestni dirki za 1. pokal Mulino Moras. 37 km dolgo ravninsko progo so morali kolesarji 2. letnika prevoziti petkrat. Maloštevilna skupina 24 kolesarjev je vozila z nižjo povprečno hitrostjo (32,41 km/h). V drugi polovici je dirka postala bolj zanimiva in živahna. Več je bilo pobegov. Matteo Visintin je ostal v glavnini in zasedel končno 6. mesto. J. Laurencic na stopničkah Naraščajnica Jasmin Laurencic, dijakinja goriške višje srednje šole Ivan Cankar in kolesarka kluba Isonzo iz Pierisa, je na kronometru v kraju SantAngelo di Gatteo v Emiliji Roma-gni znova stopila na stopničke. Tokrat je zasedla solidno 3. mesto. Progo dolgo 9,2 kilometra je prevozila v času 14:40. Prvouvrščena Grillova je bila hitrejša za 41 sekund. A. Komac 3., D. Gregori 10. Ljubiteljski kolesarji tržaškega društva Team Eppinger Saab nastopili na 76 kilometrov dolgi dirki pri Me-deji. S povprečno hitrostjo 41 km/h je v kategoriji senior Andrej Komac zasedel 3. mesto, Danjel Gregori, ki je bil tokrat zelo aktiven in stalno v ospredju, pa je bil 10. Peterlin, velja glede napovedanih čez-mejnih tekmovanj (tako za člane kot za mladince) povedati, da jim na posvetovanjih, ki jih je imela zveza s klubi na pokrajinski ravni, ni nihče ugovarjal. Novost predstavlja tudi ustanovitev ženskega deželnega prvenstva under 15, na katerem bodo nastopile prve tri ekipe z letošnjih pokrajinskih faz under 14. Za nastop v tem prvenstvu ne bo treba plačati ne vpisnine ne pristojbin za tekme. Pravico za nastop v tem prvenstvu si je ravno na pokrajinskem finalu minulo nedeljo od ekip naših društev priboril tudi Bor. Z obsežno reformo deželnih članskih in mladinskih prvenstev, je rečeno v uvodu pravilnika, hoče deželni odbor FIPAV povečati zanimanje (tudi medijsko) za prvenstva, upoštevati središčno vlogo rezultatov in športnih zaslug klubov, zmanjšati število »nezanimivih« tekem, ovrednotiti klube, ki so aktivni na mladinskem področju, favorizirati tehnično rast mladih igralcev in igralk, upoštevati različno stopnjo razvitosti moške in ženske odbojke pri nas ter zaščiti obstoj moške odbojke v pričakovanju sadov dela na mladinskem področju. (ak) košarka - Deželno prvenstvo U14 Dom v drugi fazi boljši do Brega Slovenski derbi v Dolini plavnaje - Začetniki A in B Izkazali so se tudi na daljših razdaljah Na kvalifikacijah za deželno prvenstvo - Ivan Pelizon v Trstu zmagal na 200 m prsno Danijel Simonettig med izvajanjem kat Karate: Danijel Simonettig 4. na DP Slovenski karateist z Opčin Danijel Simonettig, član goriškega društva Hi-roshi Shirai, je konec tedna nastopil na državnem prvenstvu v tradicionalnem ka-rateju v kraju Castellanza blizu Vareseja. V kategoriji mladincev je nastopalo 11 najboljših tekmovalcev v Italiji. Pomerili so se v katah. V polfinalni fazi se je Danijel s prvim mestom uvrstil med prvimi osmimi. Nivo izvajanja kat je bilo na visoki ravni. Vsi so si želeli zmagati, zato je bila tekma še bolj napeta in ostra. Danijel se je naposled uvrstil na 4. mesto, bil pa je zelo nezadovoljen s sojenjem. »Moj nastop je bil brezhiben, a žal je ta panoga odvisna od posameznih sodnikov, zaradi tega so prva tri mesta zasedli tekmovalci, ki so v državnem merilu bolj poznani od mene. Vsekakor sem s svojim rezultatom zelo zadovoljen, kajti so bili moji treningi in vložen trud v teh mesecih poplačani,« je povedal Danijel. Mladi plavalci PK Bor so začeli z nastopi na kvalifikacijah za deželno prvenstvo v kategorijah začetnikov A in B. Konec aprila so tržaški plavalci nastopili v San Vitu s pordenonskimi, prav tako sta obe pokrajini skupaj nastopili na drugem delu kvalifikacij v tržaškem bazenu Bianchi. Čeprav se je v San Vitu borovci prvič preizkusila na razdalji 200 metrov, so vsi solidno nastopili. Med posamezniki velja izpostaviti nastop začetnikov B Patrika in Dimitrija Zettina, ki sta bila med leto starejšimi na 200 m prosto med boljšimi svojega letnika. Absolutno je bil Patrik Zettin 19. s časom 4:04,30, med letniki 2000 pa je bil tretji. Dimitri Zet-tin pa je bil absolutno 23. (3:09,60), med letniki 2000 pa peti. V San Vitu so nastopili še Marta Kravos, Micol Bergamaschi, Jernej Vidali, Sara Zup-pin, Andreja Tull, Mattia Blasina in Elia Pelizon, Ivan Pelizon pa je bil diskvalificiran, sicer pa bi lahko posegel bo visoki uvrstitvi. Dobro formo je namreč potrdil na drugem delu kvalifikacij v Trstu v nedeljo, 2. maja, kjer je bil na 200 m prsno prvi. Med začetniki A iz pokrajin Trst in Pordenon je razdaljo preplaval v 2:53,80 in za kar 4 sekunde in pol izboljšal osebni rekord. Drugi je bil Ric-cardo Bomben (Pordenone), ki je za Pelizonom zaostal skoraj šest sekund. Na tretje mesto se je uvrstil slovenski plavalec Kristian Vidali, ki nastopa za tržaški klub Rari Nantes Trieste (3:02,30). Solidno sta nastopila tudi borovca Marta Kravos in Mattia Blasina v disciplini 50 m delfin: oba sta znatno izboljšala osebne rekorde. Na daljši razdalji 200 m prsno je bil Elia Pelizon s časom 3:40,60 absolutno 14., najboljši med letniki 2000. V isti disciplini je bil Jan Kalc 3. med letniki 2000 (3:50,60), Dimitri Zettin četrti (3:51,30), Patrik Zettin pa peti (3:53,70). V ženski konkurenci začetnic B na 200 m prsno sta dober rezultat dosegli tudi Sara Zuppin Andreja Tull. Na drugi kvalifikacijski tekmi sta nastopila še Micol Berga-maschi in Jernej Vidali. Borovi plavalci bodo na kvalifikacijah nastopili še v soboto, 22. in v nedeljo, 23. maja. kroma Breg - Dom 50:65 (21:17, 33:23, 39:39) BREG: Gelleni 4, Vidali, Gregori 9, Vas-cotto, Sema 3, Grilc 7, Mattarese, Zobec 16, Fonda 9, Coretti 2, Giacomini, Gruden. Trener: Sila. DOM: M. Antonello 5, L. Antonello 30, Densa 15, Pintar 2, Osso 2, Peteani 6, Primosig, Zavadlav, Cosiancig 4, Visintin. Trener: Oberdan. V zadenjm kgoru druge faze prvenstva je Dom premagal Breg in tako vknjižil letošnjo prvo zmago proti dolinski ekipi. Varovanci Deana Oberdana so zasluženo slavili in pokazali viden napredek. Vse do 3. četrtine so sicer vodili domači igralci, ki so prednjačili predvsem pod košem. Nato pa so domovci reagirali in z dobro obrambo izenačili (39:39). V zadnji četrtini so Lu-ca Antonello (s 30 točkami najboljši strelec)na-daljevali s takim ritmom, z delnim izidom 11:26 visoko povedli in zmagali. PRVENSTVO U13 Polet/Kontovel - Barcolana 91:27 (25:14, 49:18, 67:22) POLET/KONTOVEL: Geletti 6, Tulliach 4, Daneu T. 29, DellAnno, Ukmar 2, Antler 8, Škabar 10, Ciuch S. 3, Daneu A. 20, Furlan 2, Grgič 6, Coloni 1; trener: Vremec. Proti šibkemu nasprotniku so igralci Po-leta/Kontovela dosegli drugo zaporedno zmago na domačih tleh. Tokrat so pričakovano nadigrali Barcolano, ki Vremčevim varovancem nikoli ni bila kos v tem srečanju. Domačini so sicer začeli nekoliko preveč sproščeno, nato pa so se razigrali. Viden je bil tudi napredek v igri domačih igralcev, zlasti v napadalni taktiki. Ob običajnem doprinosu Daneua je tokrat z izstopal požrtvovalni Antler. PROMOCIJSKA LIGA - Skupina za napredovanje: Dom - Sokol 58:59. 22 Sreda, 12. maja 2010 PRIREDITVE / slovensko stalno gledališče - Na gostovanju Oblomov drevi v Ljubljani Produkcije Slovenskega stalnega gledališča bodo v tem mesecu prisotne tudi v ponudbi izven abonmaja ljubljanske Drame. Drevi ob 20. uri bo v Mali drami potekala enkratna ponovitev predstave Oblomov, ki jo je po romanu Ivana Aleksandroviča Gon-čarova dramatiziral in uprizoril režiser Egon Savin (na sliki KROMA), v petek, 21. maja ob 19.30 pa bo v veliki dvorani ljubljanskega gledališča zaživela ponovitev otvoritvene produkcije letošnje sezone, to je Uh, ljubezen Antona Pavloviča Čehova v režiji Pao-la Magellija. Slovenski odri so v prejšnjih mesecih, večkrat gostili najnovejše predstave tržaškega gledališča. Največje povpraševanje velja za komedijo Art export Žanine Mirčevske, ki je od 3. do 7. maja gostovala v abonmaju Kulturnega doma v Domžalah, 10. in ll.maja pa v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem Mestu. Predstava Franca Peroja O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-sloven-ske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena pa bo 9. in 10. junija doživela dve izredni ponovitvi v nam bližnjih krajih in sicer v prireditvenem prostoru za gledališčem v Boljuncu v okviru programa festivala tržaške Pokrajine Gledališča v gledališču. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG V petek, 28. maja ob 20.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 20.30 in v nedeljo, 30. maja ob 16.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti V četrtek, 13. maja ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. / Ponovitve: v petek, 14. maja ob 20.30. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) V petek, 14. maja ob 20.30 / Zaključni gledališki komični večer v sklopu festivala "Komigo"; Mauro Fontanini: »Il matrionio puo attendere (Poroka lahko počaka)«. Nastopajo: Marco Dallan, Erica Laprocina, Graziana Stallone, MAttia Vecchi, Adonella Greco, Laura De Carli in Francesco Piscopo. _SLOVENIJA_ KOMEN Špacapanova hiša Danes, 12. maja ob 20.00 / Po literarni uspešnici Gorana Vojvinica: »Čefurji raus!«. Režija: Marko Bulc; izvedba: Aleksander Rajakovic. Nastopa: Marko Dordic. LJUBLJANA SNG Veliki oder Jutri, 13. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. Danes, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 14. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. V soboto, 15. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 25. in v sredo, 26. ob 19.30 ter v četrtek, 27. maja ob 17.00. V pondeljek, 17. maja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v torek, 18. ob 18.00,v sredo, 19., v četrtek, 20., v soboto, 22. in v ponedeljek, 24. maja ob 19.30. V petek, 21. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Uh ljubezen«. Mala drama V petek, 14. maja ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. V soboto, 15. maja ob 20.00 / Kristijan Muck: »Vehikel«. V torek, 18. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V sredo, 19. maja ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V petek, 14. maja ob 19.30 / Ivo Mar-tinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. Jutri,13. maja ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v četrtek, 13., v ponedeljek, 18., v petek, 21., v torek, 25., v sredo, 26. v četrtek, 27 ter v ponedeljek, 31. maja ob 19.30. Danes, 12. maja ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v soboto, 15. ob 19.30, v torek, 18. ob 15.30 in ob 19.30 V sredo, 19. maja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v četrtek, 20. maja ob 19.30. V ponedeljek, 24. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 13. maja ob 20.00 / Simona Seme-nič: »5fantkov.si«. / Ponovitve: v petek, 21. in v ponedeljek, 31. maja ob 20.00 V petek, 15. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v petek, 18. maja ob 20.00. Danes, 12. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 19. maja ob 18.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / ob 20.00 / Peter Rozman: »Skok iz kože«. V četrtek, 20. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v torek, 25. maja ob 18.00. V sredo, 22. maja ob 20.00 / Gregor Ču-šin: »Hagada«. V ponedeljek, 24. maja ob 20.00 / Kurt Weil in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V sredo, 26. maja ob 20.00 / Gregor Sterniša: »Žabe«. / Ponovitve: v četrtek, 27. maja ob 20.00. Cankarjev dom V ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač. Cristian Mandeal; solistka: Priya Mitchell - violina. V sredo, 19. maja ob 20.00 / »Življenje znotraj zvoka«. Neofonia. Dirigent: Steven Loy. V četrtek, 20. maja ob 20.30 / Nastopata skupini: Tanya Tagaq (Cambridge Bay, Nanavut, Kanada), Mahmoud Ahmed & Alamayehu Eshete + Badu-me's Band (Etiopija, Bretanija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 27. maja ob 20.30 / G. Verdi: »Otello«. / Ponovitve: v soboto, 29. maja ob 17.00, v torek, 1., v četrtek, 3. ob 20.30, v soboto, 5. in v nedeljo, 6. ob 16.00 ter v ponedeljek, 8. junija ob 20.30. KRMIN Enoteka V petek, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2010: koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 14. maja ob 20.15 / »European jazz orchestra«. Dirigent: tadej Tomšič; vokal: Nina Strnad. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 13. maja ob 20.00 / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: v četrtek, 13. maja ob 19.00 bo otvoritev rzstave: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta od 14. maja do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Palača Gopcevich - dvorana Attilio Selva (Ul. Gioachino Rossini 3): je a ogled fotografska razstava pod naslovom. »Due fiorini soltanto - Sebastia-nutti e Benque fotografi a Trieste«. Urnik: od 9.00 do 19.00. OPČINE Prosvetni dom: zaradi velikega povpraševanja, bo fotografska razstava: »Ljudje prvega maja: trideset let praznika dela v Trstu«, odprta do sobote, 15. maja in sicer med 16.00 in 19.00 uro. Bambičeva galerija: je na ogled slikarske razstave umetnika Vincenza Cec-heta pod naslovom: »Sprehodi«. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. REPEN Muzej Kraška hiša: do 16. maja je na ogled fotografska razstava Rafka Dol- harja pod naslovom: »Podobe s prehojenih poti«. Urnik: ob urah odprtja muzeja (nedelje in prazniki: od 11.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.00, ali po dogovoru: 040 - 327240). ZGONIK COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na ogled fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): še danes je na ogled »1/1 Me-deART gallery« razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture Urnik: od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). Galerija Modra's:v Doberdobu, v organizaciji kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem. Razstavljajo: Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Ka-lajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska); na ogled bo do 20. maja. KULTURNI DOM: v četrtek, 13. maja ob 18.00 bo odprtje razstave :» Platnic časopisa Isonzo - Soča od leta 1999 do leta 2009«. Urnik: na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. POKRAJINSKI MUZEJI V GRAJSKEM NASELJU: od 30. maja bo na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno, pod naslovom: »Avtorski tekstil«. Dela predstavljajo Giu-lio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri, Ter Lorella Klun in Paul D. Redfern, člana fotokluba Skupina 75. Urnik: odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. RONKE Kavarna Trieste (Trg Oberdan): je na ogled razstava fotografij Borisa Prinči-ča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in koz-mična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: v soboto, 29. maja bo otvoritev razstave: »V osrčju dežele terana«. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PORTOROŽ Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. SECOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): V četrtek, 13. maja ob 21.00 bo otvoritev razstave umetnice Metke Zupanic pod naslovom: »How To Kill Something In Me«. Na ogled bo do 26. maja. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): v četrtek, 13. maja ob 19.00 bo otvoritev razstave Roberta Fa-ganela. O razstavi in umetniških delih bo spregovoril likovi kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Večer bo obogaten z glasbenim programom v izvedbi tam-buraške skupine biserica. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 12. maja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Riba vas gleda: Med možem in ženo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 6.30 6.45 9.35 10.00 11.00 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 23.50 1.25 Aktualno: Euronews 14.10 Aktualno: Bonta sua (v. M. Costanzo) Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Aktualno: Linea Verde Meteo Verde Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik Variete: La prova del cuoco 23.15 Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Dnevnik in športne vesti Game show: Soliti ignoti Aktualno: Speciale Porta a porta Dnevnik Film: Liberty Stands Still (triler, Kan., '02, r. K. Skogland, i. W. Snipes) Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.35 Dok.: Groenlandia 7.00 Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro 9.00 Aktualno: Grazie dei fiori 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I Fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 18.30, 20.30, 0.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi - Tutta la verita 0.30 Nan.: E-Ring V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 11.30 Aktualno: Oliviero Beha e Bronto-lo 12.00 Vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (11. 5. 2010) Vodoravno: bazar, Ork, omama, Bor, Ronald, S. K., Kuret, oro, sat, tia, ala, prid, ot, narek, Rol, Tries-tina, Elvira, nart, skakalec, Iesi, sanatorij, trn, Rora, Ami, Ada; na sliki: Silvano Kuret. 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Kolesarstvo: 93° Giro d'Italia 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 0.00 Dnevnik 21.10 Film: Sfida senza regole (triler, ZDA, '08, r. J. Avnet, i. R. De Niro) 23.00 Variete: Parla con me 0.10 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 4 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nad.: Sentieri Film: Secondo amore (dram., ZDA, '55, r. D. Sirk, i. J. Wyman) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Scoop (kom., ZDa '06, r. W. Allen., i. H. Jackman) Film: In ostaggio (triler, ZDA, '04, r. P.J. Brugge, i. R. Redford) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.50 18.55 19.35 20.30 21.10 23.35 0.20 Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved 1.00 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Squadra antimafia 2, Palermo 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Aktualno: Nonsolomoda 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Reba 6.40 17.40 Risanke 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Resničnostni show: La Pupa e il Secchione - Il ritorno 14.20 0.50 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Kyle XY 16.10 Nan.: Jonas 16.40 Nan.: Sonny tra le stelle 17.15 Nan.: True Jackson, VP 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Nogomet: Atletico Madrid - Ful-ham 22.40 Šport: Europa League - Speciale 23.10 Resničnostni show: La Pupa Hot -Il ritorno 0.15 Risanke ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.10 Aktualno: Super Sea 13.00 Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) 14.05 Aktualno: ...Attualita 15.05 Aktualno: Videomotori 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Una pistola per cento bare (western) 22.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Dok.: La grande storia 0.30 Aktualno: VIP Scio La 7 LAs 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Focus 10.00 Punto Tg, sledi Omnibus Life 11.00 3.40 Aktualno: Due minuti un libro 11.10 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: The District 14.05 Film: Pollice scasso (kom., ZDA, '78, i. P. Falk) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 0.35 Dnevnik 20.30 3.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Tetris (v. L. Telese) 23.40 Variete: Victor Victoria 1.00 Aktualno: La 25" ora - Il cinema espanso Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 10.35 Kratki igr. film: Zaljubljena Blath (pon.) 10.50 Igr. nan.: Profesor pustolovec (pon.) 11.30 Dok. odd.: Zapeljevanje pogleda 12.00 Dok. odd.: Bela celina 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Alpe-Donava-Jadran 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 18.30 Risanke 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, slovenska kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.30 Turbulenca 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Gostovanje orkestra 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.10 Sveto in svet 1.20 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 12.05.1992 (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 10.10 10.30 12.15 13.20 14.20 14.55 15.40 17.55 20.00 23.00 23.10 1.20 9.00, 2.35 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 12.05.1992 Spet doma (pon.) Hri-bar (pon.) Knjiga mene briga (pon.) Glasbeni večer Posnetek koncerta iz slovenske filharmonije (pon.) Črno beli časi Ljubljana: Košarka, tekma lige Te-lemach: Geoplin Slovan - Helios Hamburg: Nogomet, finale pokala evropske lige, Atletico - Fulham Žrebanje lota F.M. Dostojevski, Tv priredba predstave slovenskega mladinskega gledališča Slovenska jazz scena - Big Band RTV Slovenija 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak junior 15.00 Tednik 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Slovenski magazin 20.00 Srečanja v skupnosti Italijanov 20.40 Nogomet: finale pokala Evropske lige 21.10 Folkest 2008 22.35 Srečanje z... 23.05 Artevisione 23.35 Iz ahiva po vaših željah 0.30 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Čas za nas 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Josip Broz Tito: ob 30-letnici njegove smrti; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Sonce in luna; sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, napoved-nik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Male živali; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualno: Na rešetu; 14.45 Obračun; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Najlepša viža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vio-linček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 12. maja 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 4.25 najnižje -58 cm, ob 10.40 najvišje 29 cm, ob 15.58 najnižje -24 cm, ob 22.04 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.52 najnižje -60 cm, ob 11.13 najvišje 28 cm, ob 16.25 najnižje -20 cm, ob 22.29 najvišje 54 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER zda - Potem ko je v nedeljo propadel poskus, da bi vrtino zamašili s 100 ton težko kupolo V Mehiškem zalivu nafta še vedno odteka, odgovorni za katastrofo se obtožujejo med seboj NEW YORK - Britanska naftna družba BP je v ponedeljek sporočila, da bodo luknjo na dnu Mehiškega zaliva, iz katere vsak dan v morje izteče 800.000 litrov nafte, poskušali zamašiti z novo, manjšo kupolo. Medtem so se vodilni treh vpletenih podjetij začeli medsebojno obtoževati glede odgovornosti za katastrofo. Poskus zamašitve vrtine na 1500 metrih globine je v nedeljo propadel, ker so 100 ton težko kupolo na dnu morja zamašili ledeni kristali. Kupola je postala lažja od vode in se ni usedla na dno, poleg tega pa so kristali zadelali luknjo na vrhu kupole, skozi katero so nameravali potegniti cev do tankerja na površju, kamor so mislili zajemati okrog 85 odstotkov odtekajoče nafte. Pri BP so se odločili, da poskusijo znova s precej manjšo in lažjo kupolo, ki jo bodo spustili na dno s prikloplje-no cevjo iz dveh plasti. Vmes bodo do kupole pošiljali toplo vodo in metanol, da preprečijo kristalizacijo. Nova manjša kupola ima le 1,2 metra premera in je visoka le 1,5 metra, tehta pa manj kot 2 toni. Rečejo ji "cilinder". Doslej je od 20. aprila, ko je uhajajoči metan povzročil eksplozijo naftne ploščadi okrog 80 kilometrov od obale ameriške zvezne države Louisiane, v morje ušlo 15 milijonov litrov nafte. Podjetje BP je doslej za odpravljanje posledic naravne katastrofe porabilo 350 milijonov dolarjev, kar pa je le začetek, saj so stroški ocenjeni na več milijard dolarjev. Podpredsednik družbe Kent Wells je v Houstonu novinarjem povedal, da gre za največji odgovor na izliv nafte v zgodovini ZDA in v zgodovini svetovne naftne industrije. Na taki globini česa takšnega niso poskusili še nikoli. Delo sicer poteka na več frontah. Robotske podmornice "streljajo" na vrtino s posebnimi kemikalijami za razpršitev nafte. Dovoljenje za to je dala agencija za zaščito okolja (EPA), čeprav njeni uradniki priznavajo, da posledic za okolje zaradi kemikalij ne poznajo. Delavci BP nadaljujejo z vrtanjem razbremenilne vrtine, vendar bo to trajalo naj- manj tri mesece. Zato zdaj razmišljajo tudi, da bi luknjo zamašili z vsem mogočim materialom, nato pa jo zace-mentirali. Vse to je slaba tolažba za prebivalce obalnih območij držav Louisiane, Mississippija in Alabame, ki so najbolj ogrožene, čeprav naftni madeži lahko prizadenejo tudi Teksas in Florido. Nafto so doslej sicer v manjših količinah našli zahodno od reke Mississippi do otoka Dauphin na vzhodu, kar je le pet kilometrov stran od obale Alabame. V ponedeljek so helikopterji nacionalne garde odmetavali tono težke vreče peska na območje Grand Isle v Louisiani, ki je začetek ogromnega močvirnatega območja Louisiane. Grand Isle je okupirala vojska ljudi in strojev, ki skušajo narediti pregrado pred prodo- rom nafte. Iz reke Mississippi pa v delto črpajo vodo in upajo, da bo to potisnilo nazaj valove slane morske vode, prekrite z nafto. Mediji pa so v ponedeljek objavili tudi dele pripravljenih pričanj vodilnih v treh podjetjih, ki so vpletena v izliv nafte. Kot je bilo pričakovati, vodilni podjetij BP, Transocean in Halliburton odgovornost za nesrečo prelagajo drug na drugega. Včeraj so bila zaslišanja v dveh senatnih odborih in enem odboru predstavniškega doma kongresa, že v ponedeljek pa je začel z delom poseben odbor v Louisiani, ki ga sestavljajo predstavniki notranjega ministrstva ZDA in obalne straže. Predsednik BP America Lamar McKay je kongresnikom povedal, da je odpovedala ključna naprava za pre- prečitev izliva nafte, za katero naj bi bilo odgovorno podjetje Transocean. Direktor omenjenega podjetja s sedežem v Švici, ki je obenem lastnik uničene naftne ploščadi Deepwater Horizon, Steven Newman pa trdi, da je krivda na operaterju ploščadi, to je podjetju BP in na podjetju Halliburton, ki je bilo odgovorno za cementno zaščito vrtine. Direktor Halliburtona Tim Probert pa zagotavlja, da je njihovo podjetje uspešno sklenilo cementiranje 20 ur, preden je 20. aprila prišlo do eksplozije. Delo naj bi bilo opravljeno v skladu s praksami industrije in usmeritvami zveznih regulatorjev. Vsak od treh ima svojo preiskovalno ekipo in ker gre za ogromen denar, se bo prelaganje krivde nadaljevalo do sodnega epiloga. (STA) leta 2300 Bo zemlja prevroča za ljudi? SYDNEY - Zaradi podnebnih sprememb bi lahko Zemlja v samo treh stoletjih postala prevroča za večino človeštva, so v raziskavi, ki so jo objavili včeraj, ugotovili znanstveniki. Povišanju temperatur na nekaterih območjih se ljudje ne bodo mogli prilagoditi in ne bodo mogli preživeti, so opozorili znanstveniki. Znanstveniki z avstralske univerze Novi Južni Wales in ameriške univerze Purdue ob tem opozarjajo, da bi v primeru, če bi se temperature zaradi globalnega segrevanja povečale za okoli sedem stopinj Celzija, to pomenilo, da bodo nekatera območja postala neprimerna za poselitev. Profesor Steven Sherwood je ob tem poudaril, da ni možnosti, da bi prišlo do povečanja za sedem stopinj še v tem stoletju, obstaja pa veliko tveganje, da bi se to lahko zgodilo do leta 2300. "Obstaja 50 odstotkov možnosti, da se to zgodi dolgoročno," je dejal. Ob tem je kritiziral dosedanje raziskave o podnebnih spremembah, ki so po njegovem "kratkovidne". "Ne moremo veliko storiti glede podnebnih sprememb v prihodnjih dveh desetletjih, lahko pa storimo veliko na dolgi rok," je poudaril. Raziskava, s katero so proučevali dolgoročne posledice globalnega segrevanja, se je osredotočila med drugim na t.i. "vročinski stres", ki je posledica tako vpliva zvišanja temperatur kot vlage. Profesor Tony McMichael ob tem opozarja, da bi se po letu 2300 svet lahko soočil tudi s povišanjem temperatur za 12 stopinj Celzija. "Če se bo to zgodilo, bodo naše sedanje skrbi o zvišanju morske gladine, občasnih vročinskih valovih in požarih, manjši biotski raznovrstnosti in težavah v kmetijstvu postale nepomembne v luči glavne grožnje - da bo več kot polovica trenutno naseljenih območij preprosto postala prevročih za ljudi, da bi tam živeli," svari McMichael. (STA)