Poštnina plačana v gotovini UUBUJM timova igračka •timova ic ra PAJEK MATERIAL: sukancev kolut, osem končkov izolirane žice dolžine 15 cm, štiri gum i flo¬ master, barve in čopič 1 — na kolut narišite pajkov obraz in ga pobarvajte, 2 — potisnite žičke skozi luknjo v kolutu, tako da gledajo na zgornjem koncu v. n pri¬ bližno 3 cm, 3 — upognite žičke na obeh koncih za 90°, nato pa še enkrat za isti kot na spodnjem koncu, tako da dobite kolena, 4 — nanizajte vse štiri gumice v vrvico, tako da potisnete eno gumico v drugo nato pa en konec te gumice pretaknete skozi drugega in dobro zategnete, 5 — en konec gumijaste vrvice zategnete okoli žičk na pajkovi glavi in igračka je gotova. TIM 7 XIV. letnik Februar 1976 TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prv- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 60,00 din, posamezna številka 6,00 • Revijo naročajte rra naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50103-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slovenije. I j ( c 1 t r r F F F c n š K s g d n r; s T N V; rr m s< ri s P< P< Ji ke je ke re de ni se vi v ke to timova pošta Ko bo izšla tale številka, boste že glo¬ boko zagazili v drugo polletje, v drugi polčas te vaše tekme z znanjem. Pisem se je nabralo že spet kar lep kupček. Odlo¬ čil sem se, da najprej pokramljam s ti¬ stimi, ki so poslali svoje prispevke za objavo. Med njimi je namreč zelo malo takih, ki bi jih bilo moč objaviti brez temeljitih popravkov, večina pa je tudi nepopolnih. Pojdimo kar lepo po vrsti: so¬ razmerno najmanj pomanjkljivosti opažam pri tekstih, pri katerih, če izvzamemo slog pisanja, pozabljate le na kosovnico. Huje pa je z risbami. Večina med vami ne ve, da je potrebno pri risanju upoštevati for¬ mat TIMove strani (14x20,3 cm), zlasti še, kadar je risba risana v merilu 1:1. Kar vsi po vrsti tudi pozabljate na se¬ stavno risbo, pa tudi kakšna fotografija gotovega izdelka bi ne bila odveč. Med drobne pomanjkljivosti sodi tudi prosto¬ ročno pisanje. Če nimate šablon potem raje zapišite mere in ostale tekste v risbi s svinčnikom in prepustite tuširanje nam. Tako bomo imeli oboji precej manj dela. Naj naposled še naštejem, kaj vse mora vsebovati dobro pripravljen članek oziro¬ ma načrt: besedilo z vsemi podatki in navodili za gradnjo, kosovnico (oštevilčene sestavne dele z navedbo mer in mate¬ riala), risbe sestavnih delov v merilu ali s potrebnimi merami, sestavno risbo in po možnosti še fotografijo. Tako! Zdaj pa poglejmo k vašim pismom. Jure Mikeln iz Petrovč se zanima za ra¬ ketno modelarstvo in bi rad izvedel, če je pri nas mogoče kupiti priročnik o ra¬ ketni tehniki, zraven tega pa si želi še recept za izdelavo goriva. Povedati moram, da priročnik, kakršnega si želi naš dopis¬ nik, žal, ne obstaja. O mešanju goriva pa sem povedal par besed že v prejšnji šte¬ vilki. Kljub temu pa ni treba vreči puške v koruzo. Najbolje bo če se obrne na Ra- ketarski klub v Celju, kjer mu bodo go¬ tovo rade volje pomagali. Andrej Cirman sprašuje nekaj podobnega, in sicer, kako bi vžgal raketni motorček 5-1-5, električni vžig se mu namreč ni vedno posrečil. Ker je Andrej Ljubljančan, mu svetujem, da se oglasi v Mladinskem tehničnem centru v Gradišču, Rimska c. 24. Če kdo, mu bodo člani njihove raket¬ ne sekcije gotovo znali pomagati. Tone Mihevc iz Logatca nam je poslal fo¬ tografijo deske za »jezdenje na valovih« (vvindsurfing), ki sta si jo lani napravila z očetom in z njo tudi jadrala, ali če ho¬ čete jezdila na valovih. Letos pa bi rada napravila desko iz poliestra, za to pa ra¬ bita podrobnejši načrt. Fotografiji objavlja¬ mo, podrobnejšega načrta od tistega, ki smo ga objavili v lanski zadnji številki, pa žal nimamo. Menim pa, da se da z malo truda tudi iz tega posneti dovolj natančne podatke. Podrobnejšega načrta nimajo niti na Bro¬ darski zvezi Slovenije, morda pa bi ne bilo odveč pobrskati po kakšnih tujih re¬ vijah, ki pišejo o jadranju. Igor Lampe iz Ljubljane nam je poslal opis mini mini light-showa. Takole pravi: Ko sem v tretji številki zasledil sestavek o light-showu, sem se odločil, da vam pišem. Mnogi med vašimi bralci imajo še premalo izkušenj, da bi zmogli tako zahteven na- TIM 7 • 75|76 337 črt, kot ste ga objavili. Tako sem jaz kupil dve žarnici 4,5 V, meter dolgo žico in dva nastavka za žarnico. Pri žici, ki pelje od gramofona do zvočnika, sem priključil obe žarnici. Ko vrtim ploščo, mi lučki utrip¬ ljeta po melodiji. Vmes sem dodal še sti¬ kalo, tako da lahko žarnici vklopim ali iz¬ klopim. Mislim, da bo to napravico znal narediti vsak začetnik. Hodim v peti raz¬ red. Glede TIMa nimam pripomb, naj osta¬ ne takšen kot je. Ker tudi jaz nimam nobenih pripomb, pre¬ idimo kar na pismo Leona Polanca iz Nove Gorice. Pravi, da mu je revija na splošno kar všeč, da pa pogreša več navodil za maketarje, zlasti s področja letalskih ma¬ ket. Najbolj ga moti rubrika o raketah, o kateri pravi, da je preveč stereotipna, se pravi, enolična. Meni, da bi morali kdaj pa kdaj napisati kaj več o pogonu in dru¬ gih pomembnih drobnarijah v zvezi z ra¬ ketarstvom. Njegove pripombe so tehtne in jih bo treba upoštevati, če prej ne, pa pri zasnovi naslednjega letnika. Albert Mrgole nam je poslal daljšo oceno TIMa, v kateri se ponavljajo že večkrat povedane stvari, zato je ne bomo prepi¬ sovali. Poslal nam je tudi več šaljivih ugank, ki sem jih odstopil tov. Gregorcu, da oceni njihovo uporabnost za objavo. Po¬ leg tega pa je poslal tudi nekaj vprašanj, na katera bom poskušal kar takoj odgo¬ voriti. Najprej ga zanima, če obstaja poklic, ki bi se bavil z vsemi vejami tehnike na¬ enkrat. Takega poklica žal ni, zato se bo treba pač odločiti za ožje naravnan poklic. Knjige o uvodnih pojmih o daljinskem vo¬ denju žal ne poznam, v TIMu pa je bilo o tem že veliko napisanega. O elektro¬ tehniki in elektroniki pa te bosta na polju¬ den in prikupen način poučili knjigi Elektro¬ tehnika v slikah in Elektronika v slikah. Toplo ju priporočam tudi vsem ostalim, ki se zanimajo za ti dve področji. Knjigi lah¬ ko naročite pri naši založbi, naročniki TIMa pa imajo pri nakupu še 20 % popusta. Na zadnje vprašanje, koliko namreč meri naj¬ manjši sprejemnik za daljinsko vodenje, pa odgovarja tov. Lokovšek, avtor člankov o daljinskem vodenju takole: najmanjši sprejemnik meri približno toliko kot škat¬ lica vžigalic, podobne velikosti pa je tudi pripadajoči servomehanizem. Poleg tega pa je tov. Lokovšek naslovil na vse vas še naslednje pismo: BRALCEM RUBRIKE DALJINSKO VODENJE, MODELARJEM IN AMATERJEM V TIMu se že dalj časa trudimo z načrti vseh mogočih naprav, primernih za samo¬ gradnjo. Samogradnja je praviloma zvezana z mnogimi težavami; ne nazadnje je po¬ trebna tudi »žilica« za te stvari in zato vsi graditelji niso bili tako uspešni, kot bi lahko bili. Naj naštejem glavne vire težav. To so v prvi vrsti nabava materiala, navi¬ janje tuljav, izdelava ploščice tiskanega vezja in uglaševanje. Naštete težave delajo preglavice predvsem najmlajšim, pa tudi tistim iz oddaljenejših krajev naše repub¬ like. Da bi TIM lahko bolje izpolnil svoje po¬ slanstvo, smo se odločili za naslednji ko¬ rak. Poskusno bomo pripravili nekaj kom¬ pletov preproste naprave za daljinsko vo¬ denje. Ker bodo naprodaj v trgovini Mladi tehnik, jih bo mogoče tam kupiti ali pa naročiti (plačilo po povzetju). Če se bo izkazalo, da je za tak način dela dovolj zanimanja, bomo s to prakso nadaljevali. Kaj naj bi vseboval tak komplet za samo¬ gradnjo? Vsekakor najpotrebnejše elemente kot so upori, kondenzatorji, transistorji, kvarc; poleg tega pa še izdelano ploščico tiskanega vezja in že navite tuljave! Ugo¬ tovil sem namreč, da se začetniki najraje zapletejo ravno pri tuljavah in imajo zato kasneje težave pri uglaševanju. Morda bi komplet vseboval tudi stikala, tipke, anteno in ohišje? Ker moramo paziti na ceno kom¬ pleta, velja o tem dobro premisliti! RC sistem, s katerim bi začeli našo akcijo, bo preprostejši eno (ali več!) kanalni im¬ pulzni sistem TIM VI. Njegov načrt bom objavil še v letošnjem letniku naše revije; oddajnik je že v tej številki. Noben načrt ni popoln, tudi TIM VI ne. ZATO PROSIM VSE, KI JIH NAŠA AKCIJA ZANIMA, DA SPOROČIJO SVOJE PRIPOMBE IN ŽELJE O IZBOLJŠAVAH ALI POENOSTAVITVAH TE¬ GA SISTEMA. Tudi vsi nasveti in pripombe o tem, kaj si želite v kompletu, so dobro¬ došle. Vse pripombe bom zbral in jih upo¬ števal pri načrtih izboljšane verzije (v pri¬ hodnjem šolskem letu). Torej bodo vaše želje vodilo pri izdelavi kompletov. Zanima me tudi, ali si v navodilih želite le »ku¬ harski recept« t.j. le navodila za sestavlja- 338 TIM 7 • 75|76 nje ali pa morda tudi krajši opis delovanja naprave. Kot vidite, je vprašanj res cel kup. Reševali jih bomo po vaših željah in naših najboljših močeh. Upamo in želimo, da bo tak način dela uspel. Več bralcev nas je opozorilo na nerodnost, ki jo je zagrešil tiskarski škrat pri načrtih oddajnika in sprejemnika TIM III. V tabeli elementov so bile označene vrednosti kon¬ denzatorjev C5, C6, C8 v oddajniku in C2, C3, C4, C5, C8 in C11 v sprejemniku po¬ motoma v pF (MikroFarad). Pravilna ozna¬ ka je nF (NanoFarad). Opravičujemo se za neljubo pomoto! Tako tov. Lokovšek, jaz pa bi rad dodal za konec še nekaj besed o površnosti in raz¬ tresenosti. Nekaj pisem je namreč prišlo brez podatkov o pošiljatelju; tako nam piše neki Branko, ki trmasto vztraja pri nakupu načrtov, pri tem pa je pozabil na dvoje: prvič, da smo že najmanj trikrat zapisali, da načrtov ne prodajamo in drugič, da tudi če bi jih, ne bi vedeli komu. Neznani dopisnik iz dijaškega doma v Krškem pa nam je poslal vprašanje, ki sem ga posre¬ doval tov. Ivkoviču in bo odgovor objav¬ ljen v eni od prihodnjih številk. Pišite nam še in nasvidenje prihodnjič. Božidar Grabnar mala oglasa Prodam kompletno štirikanalno napravo za da¬ ljinsko vodenje modelov. Zdravko Bočko Kešetova 6 61420 Trbovlje Prodam II., III., Vlil., IX. in X. letnik TIM-a za 100 .— din in naslednje načrte po 3 .— din: maketa letala AUSTER MK III, trenažni U-kon- trolni model TIM-MAJOR, jadralni model A-1 LASTOVICA, čoln TIM-NEPTUN, hidrogliser TIM- SKORPION, tekmovalna jadrnica MARKO, ja¬ drnica TIM-TURIST, TIM-ov bager, TIM-ov žer¬ jav, TIM-ova gorska žičnica, žičnica v miniaturi, enotirna železnica, TAM 4500 — prekucnik, dvi¬ galo na avtomobilu, Caterpillar, pristaniški žer¬ jav ter naslednje dvojne načrte po 5 .— din: jadralni model A-1 in brodarski model SKAT, motorni čoln MARINA S in motorni čoln GT-X, avtobager B-035 LITOSTROJ in vozilo za na luno. Vse načrte prodam za 60 .— din. Prodam tudi ELEKTRO PIONIR za 100.-— din. Cvetko Avsec Tomažičeva U-7 IV/5 61000 Ljubljana LETALSKO MODELARSTVO Zveza letalskih organizacij Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6 naproša vsa vodstva osemletk, da pismeno sporočijo naslovu podatke o številu učencev, ki se v okviru krožkov bavijo z letalskim modelarstvom. Komanda vojnega letalstva Zemun vsako leto denarno stimulira te krožke, na osnovi dokumentacije. Za leto 1975 so te nagrade prejele naslednje šole oziroma krožki: OŠ Ljubljana-Polje 7.000 din OŠ Dušan Kveder-Tomaž, Litija 2.200 din Posebna šola Murska Sobota 3.000 din OŠ Grm, Novo mesto 2.000 din OŠ Rogaševci pri M. Soboti 3.000 din OŠ Postojna — Pivka 3.000 din OŠ Stane Žagar, Kranj 5.800 din Tudi v letu 1976 bo KV L nagradila ca. 300 letalskih modelarjev z denarnimi nagradami, na osnovi dokumentacije. Zato vas vljudno prosimo za naprošene podatke. Izkoriščamo to priliko, da vas obvestimo o izhajanju naše revije »Krila«. Revija je dvomesečnik in stane letna naročnina 40 din. Revija vam lahko služi kot priročnik za razna izhodišča pri predmetnem pouku. Predlagamo, da bi vsaka šola bila naročnik te revije, ki naj bi bila sestavni del vaše strokovne knjižnice kot učni pripomoček. Revijo lahko naročite pri navedenem naslovu, letno naročnino pa nakažete po denarni nakaznici z oznako »Revija Krila«. Izvršni odbor ZLOS TIM 7 • 75|76 339 prvi koraki IZBOLJŠAJMO REZBARSKI LOK! Pavle Ambrož PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE AVTOMOBILSKIH OKEN Pavle Ambrož Za čiščenje avtomobilskih oken nam je neobhodno potrebna prikazana priprava. Z izdelavo po načrtu ne boste imeli težav. Potrebujete kos varilne žice, štiri matice, dva kosa aluminijeve pločevine, ročaj, go¬ bo im kos gume. Pripravo izdelajte po načrtu! Cesto dela učencem težave pritrjevanje žagice v rezbarski lok. Zato se večkrat po¬ služujejo klešč, s katerimi zategujejo krhke krilne matice vijakov. Posledica tega so polomljena krila matic. Vijak je uničen. Priloženi načrt lahko odpomore vsem tem težavam. Po tem načrtu ne pritrjamo žagi- ce s krilno matico, temveč s pomočjo ekscentra. Odstranite vijak s krilno matico v loku ter na njegovo mesto vstavite vi¬ jak, kateremu ste nataknili primerno tlačno vzmet in obdelali po načrtu. Na koncu spioščenega vijaka z luknjico namestite in spojite s kovico ekscenter z ročico. Sedaj je treba le vstaviti žagico kot doslej in stisniti ročico ekscentra k loku. Žagica tiči trdno v loku. Odpadejo klešče in po¬ lomljena krila matic. Izum je preizkušen in drži bolje kot vijak. 02 Kosovnica: 340 TIM 7 • 75|76 ENOSTAVEN ELEKTRO- MOTORČEK Miloš Macarol To je v bistvu elektromagnet z vrtljivo že¬ lezno kotvico. Kotvica mirna nobenega na- vitja in tudi nobenega komutatorja ali ko- lektorja, zato je izdelava kaj preprosta. Elektromagnet tvorita dva železna matična vijaka s plosko glavico, na katero bomo kasneje navili po 100 navojev 0,2 do 0,3 mm debele, z lakom izolirane žice. De¬ belina vijakov naj bo okrog 6 mm, celotna dolžina pa največ 36 mm. Matic niti ne potrebujemo. Vijaka vgradimo v razmaku 35 mm v ve¬ zano ploščo z izmerami 85 X 45 X 4 mm. Vsako glavico tesno pritisnemo k steni, medtem ko na drugi strani navojni del vi¬ jaka nekajkrat tesno ovijemo s »selotej¬ pom«. Dober centimeter od stranskega ro¬ ba vgradimo z nasprotne strani medenina¬ sti matični vijak in preden pritegnemo prvo matico mu spodaj pod glavico ovi¬ jemo začetek žice, s katerega smo poprej temeljito očistili izolacijo. Zatem lahko zač¬ nemo navijati žico na prvi bližji vijak, in sicer v nasprotni smeri urinega kazalca. Na¬ vijamo lepo — navoj ob navoju. Kaka 2 mm pred koncem vijaka prvi sloj žice prele¬ pimo s selotejpom in navijamo dalje drugi sloj navitja. To ponavljamo vse dotlej, do¬ kler nismo navili nanj vseh 100 navojev. Tedaj tudi zadnji sloj tesno prelepimo s selotejpom. Žice ne smemo odstriči, ampak jo rahlo usločimo in z njo preidemo na drugi vijak, ki smo ga poprej že 'izolirali s selotejpom. Tokrat pa navijamo žico v na¬ sprotni smeri, t.j. v smeri urinega kazalca. To je sila pomembno, kajti samo na ta način bomo dobili na gornjih dveh glavicah raznoimenska magnetna pola in le na ta način bo elektromotor zares deloval. Ko smo tudi na drugi vijak navili 100 navo¬ jev žice, te še enkrat dobro prelepimo s selotejpom, žico pa v razdalji 6 cm odstri¬ žemo in njen konec znova očistimo s ste¬ klenim papirjem. Zdaj si z ravnilom in še¬ stilom označimo točno sredino med obema glavicama in na tem mestu izvrtamo luknji¬ co, v kateri se bo brez opletanja vrtel 55—60 mm dolg žebelj. Za njegovo konico, ki ji moramo s pilo nekoliko zgladiti ostre robove, si poiščimo primeren medeninasti ležaj. Če tega ne najdemo, si v glavico kratkega medeninastega vijaka zvrtajmo s 3-milimetrskim svedrom 2 mm globoko luknjo. Zatem sestavimo ostalo ohišje, le¬ žaj pa vgradimo v spodnjo stranico in nanj pricinimo pripravljeni konec žice. Preostane nam še Izdelava kotvice. Zanjo potrebujemo vsaj 10 ploščic iz tanke že¬ lezne pločevine v velikosti 40 X 10 mm. Te si lahko izrežemo iiz pokrovov škatlic od kreme za čevlje. Točno na sredini izvrtamo luknjice z debelino žeblja. Te na drugi stra¬ ni opilimo, pri čemer bodo postale ravno toliko tesnejše, da jih bomo lahko tesno nadeli na žebelj. Naravnajmo jih tako, da se bo spodnja brez zadevanja vrtela tik nad glavicama obeh vijakov. Elektromotor je tako nared. Za pogon nam bo lahko služila ploska baterija ali pa izmenični tok iz niz¬ konapetostnega transformatorja. Napetost naj ne bo večja od 5 voltov. Eno žico priklju¬ čimo na desni vijak, medtem ko se z golim delom druge žice rahlo dotaknemo le gor¬ njega dela kotvice, ki je v tem trenutku še odmaknjena od obeh polov (glavic) elektromagneta. Z rahlimi premiki te pri¬ ključne žice boste kaj hitro našli ustrezno lego za največjo hitrost elektromotorja. Če se boste z žico dotaknili kotvice na desni strani osi, se bo ta začela vrteti v nasprotni smeri. Ko boste sami preizkusili, boste vi¬ deli, kako preprosto je vse to in ne poza¬ bite, da je princip delovanja v tem primeru vendarle v nečem podoben delovanju loko- mobile. Tudi v našem primeru kotva igra vlogo vztrajnika, brez katerega se vse sku¬ paj sploh ne bi vrtelo. TIM 7 • 75|76 341 modelarji SOKOLI 61 Izdelava: Po že velikokrat opisanem postopku izde¬ lamo trup s premerom 24 mm, tako da okoli primerne palice navijemo šelesha- mer, ga zalepimo z jubinolom in potem, ko se posuši, zbrusimo rob. Stabilizatorje, ki so iz balse debeline 3 mm, na robovih profilno obrusimo. Med seboj jih spojimo s paličicami iz balse debeli¬ ne 1 mm. Glavo izdelamo iz balse ali lipovine. Če je iz lipe jo moramo izvotliti. Tako je raketa gotova, manjka le še padalo in že je nared za lansiranje. Prodam dve diodi 2X18 po 10,00 din, dva tran- sistorja 2N2G46 po 6,00 din, osem diod BY 238 po 6,00 din, en kondenzator 0,47M 63 M za 2,00 din in en kondenzator 0,47M 25 V za 2,00 din. Igor Arko Ljubljanska 47 61330 Kočevje Prodam mini elektromotorček napetosti 6—12 V (mere: d = 25 mm, š = 15 mm, v =10 mm) in originalni ameriški načrt daljinsko vodenega ali motornega letala »Honker«. Cena za vsak pred¬ met posebej je 40,00 din. Denis Štrbenc Ragovska 8 68000 Novo mesto Prodam fotoaparat za 150,00 din, strašilno pišto¬ lo na bobnič za 100,00 din ter nekaj transistor- jev. Pišite na naslov: Igor Truden Stari trg 100 61386 Stari trg pri Ložu 342 TIM 7 • 75|76 RC AVTO SB-A lil Toni j Ramšak Danes bom opisal kolesa in sestavitev zad¬ njega dela. Obroči. Sprednji (št. 23): Izdelati bomo moraii dva kosa, ki sta enaka. Obroč mo¬ ramo izstružiti iz aluminija 0 50 mm. Pred¬ vsem moramo biti pazljivi pri struženju ležišča ležajev, ki mora imeti 0,03 do 0,05 mm manjši premer kot ležaj (13 mm). Zadnji obroči (št. 15): Izdelava je podobna kot pri sprednjih kolesih; potrebujemo va¬ ljast kos aluminija 0 50 mm in nekaj spretnosti. Desni zadnji obroč se razlikuje od levega po tem, da ima tri izvrtine 0 3 mm za pritrditev nosilca zobnika (št. 16). Kako sestavimo zobnik (št. 1) s kole¬ som (št. 15) s pomočjo nosilca (št. 16), vidimo na sliki. Vijaki M3 naj bodo z vgrez- njeno glavo, da ne bo težav pri lepljenju gum. Kolo pritrdimo na os z matico M6. Konus v obroču je tak, kot tisti na osi. Nosilec zobnika (št. 16): Izstružen je iz aluminija. Izvrtine M3 in M4 izdelamo kot je razvidno iz načrta: ujemati se morajo z luknjami, ki so v zobniku oz. v desnem obroču. Prednja prema: V tej številki TIMa bom povedal, kako iz¬ delamo posamezne dele, drugič pa bom razložil samo zgradbo in sestavitev. Del št. 21 izdelamo iz AL-U profila 20 X X 20 mm. Del št. 22 bomo tudi naredili iz aluminija; potrebujemo rezkalni stroj. Del št. 18, os, je narejena iz jeklene pa¬ lice 0 4 mm. KOSOVNICA Os sprednjih koles, št. 20, izdelamo iz je¬ klene palice s kvadratnim presekom. Dela št. 17 in 19 naredimo iz medenine, ali še bolje, iz ležajne litine. TIM 7 • 75|76 343 344 TiM 7 • 75|76 TIM 7 • 75|76 345 VETRIMJAČA Miloš Macarol številne otroške igrače so danes na bate¬ rijski pogon. Takšne igrače imajo seveda vgrajen tudi mali eiektromotorček. če se igrača pokvari, so nekateri njeni deli še zmerom uporabni, med njimi tudi deli elek¬ tromotorja. Če tega razdremo, bomo našli v njem rotor s kolektorjem. Tega lahko uporabimo za pogon vetrnjače, t.j. mlina na veter. Ker v otroški sobi ni vetra, bo vetrnico gnal elektromotor. Vsak baterijski elektromotor potrebuje poleg rotorja oz. tri- ali štiripolne kotve tudi permanentni magnet. Tega lahko nadomestimo s pod¬ kvastim magnetom, če je os rotorja pre¬ kratka, jo previdno izvlečemo In previdno nadomestimo s pletilko enake debeline, ščetki za kolektor si v tem primeru iz¬ delamo iz tanke prožne medeninaste plo¬ čevine. S škarjami ju izrežemo v obliki 3—5 cm dolgih in 3 mm širokih trakov ter vsako posebej utrdimo na medeninasti vi¬ jak tako, da bosta ležali vzporedno s kra¬ koma podkvastega magneta. Obe naj rahlo pritiskata na kolektor. Za ležaj rotorja lahko uporabimo dve medeninasti ploščici ali pa v stene vetrnjače vdelamo dve kratki cevki od kovinskih vložkov kemičnega svinčnika. 346 TIM 7 • 75|76 Ohišje vetrnjače si izdelamo >\z tanke ve¬ zane plošče ali pa iz barvnega juvidurja, ki ga precej hitreje rezljamo z rezbarsko žagico. Vetrnica sestoji iz dveh delov. Na ven štrlečo os rotorja nadenemo 4 cm dolg konec gumijaste cevke, kakršno uporablja¬ mo pri ventilih za dvokolesa. Zato naj bo¬ sta iz vrti ni v obeh delih vetrnice nekoliko večji od debeline osi. Na gumijasto cev nadenemo najprej en dvojni krak vetrnice in ga počasi potiskamo na os s tem, da ostali del gumijaste cevke nategnemo. Ta se pri nategovanju zoži, ko pa jo popusti¬ mo, razširi in tako vetrni del trdno sedi na osi. Na enak način nadenemo še drugi dvojni krak, nakar odvečen del gumijaste cevke odrežemo. Če imamo ustrezen miniaturni baterijski elektromotorček, lahko tega montiramo na dno vetrnjače, zatem pa izvedemo transmi- sijski pogon s pomočjo jermenic in gumic. Lesena ohišja vetrnjače sestavimo s po¬ močjo drobnih žebljičkov, medtem ko ju- vidurna ohišja zlepimo s posebnim lepilom za juvidur. Ta ohišja so prosojna, zato jih lahko osvetlimo tudi z baterijsko žarnico. mala oglasa sprejemnik SANYO za 150.00 din, gramofon VVILSON DIPLOMAT za 350.00 din, rabljen eksplozijski motorček 2,5 ccm za 180,00 din, selenski usmernik 30 V 8 A za 80 din, rele 4,5 V 150 O za 40 din, načrt UKV oddajnika (200—300 m) z enim transistorjem za navaden UKV sprejemnik za 10 din. Kupim: načrt 10 ali 20 W transistorskega oja- čevala, dva transistorja AF 124, 125 ali 126. Dušan Drame Debro 50 63270 Laško Prodam še neutečen, skoraj nov modelarski motorček »GRAUPNER HB20«, s prostornino 3,27 ccm, 3 primerne svečice, primerno eliso, približno 1,21 goriva GRAUPNER treh različnih vrst (TITAN G, TITAN G SUPER, TITAN SUPER G 12), rezervoar za motorčke 10 ccm prostor¬ nine (deli se lahko uporabijo za izdelavo manjših rezervoarjev) in motorne sani (načrt je bil objavljen v 5. številki TIM-a, letnik 73/74), v katerih se lahko motorček uporabi; vse skupaj za 1100,00 din. Pišete lahko na naslov: Igor Šmid ■lesenovec 1 64228 Železniki LOCKHEED P-38 »LIGHTNING« Mladen Soklič Ideja o gradnji znamenitega ameriškega lovca lightninga se je porodila v letih pred drugo svetovno vojno. Nemška letalska in¬ dustrija je delala s polno paro in messer- schmitt je bil skoraj brez primere med podobnimi letali. Pentagon je ob koncu le¬ ta 1936 razpisal natečaj za gradnjo lovca prestrezalca za USAAF (US Army Air Force), ki naj bi prekosil vse obstoječe konstruk¬ cije. Pogoji natečaja so bili: na višini 6100 m naj bi letalo doseglo hitrost naj¬ manj 580 km/h, pri tleh pa 475 km/h, da lahko ostane v zraku najmanj eno uro pri bojnem režimu leta in da na ekonomičnem režimu doseže akcijski radij 1000 km. Za dosego teh lastnosti pa takrat v Ame¬ riki ni bilo na voljo nobenega vrstnega ali zvezdnega motorja z ustrezno močjo. Re¬ sno sta se dela oprijela edino mladi, malo znani letalski inženir Clarence »Kelly« Johnson in Henry Hibbard, šef konstruk¬ cijskega biroja v tovarni Lockheed. Za no¬ vo bojno letalo sta določila dva vrstna motorja allison izvedbe V s 1000 KM. Ka¬ bina se je nahajala v sredini, podaljška motornih gondol pa sta nosila repne povr¬ šine z dvojnim smernim krmilom. Ker so Američani pri tem letalu prvič poizkušali iztok izpušnih plinov uporabiti za pogon višinskih kompresorjev za polnjenje mo¬ torjev, so sedaj te obsežne naprave našle dovolj prostora v obeh trupih. Tudi obe zadnji kolesi tricikličnega podvozja sta se dali lepo spraviti v podaljšani motorni okov. Razpoložljivi prostor v nosu kabine pa je dopuščal vgraditev močne nesinhronizirane oborožitve, ki je v začetku obsegala en top in štiri strojnice, kar je tedaj pred¬ stavljalo najmočnejšo združitev ognjene moči v enem letalu. Kot je bilo pričakovati, je tovarna Lockheed zmagala na natečaju in že junija 1937 je bil naročen prototip z uradno oznako XP-38. TIM 7 • 75)76 347 V januarju 1939 se je praoče vseh poznej¬ ših lightningov pod roko preizkusnega pi¬ lota Tonyja le Vierna dvignil na svoj prvi polet. Prototip XP-38 je imel dva vrstna motorja allison V-1710-11/15 z močjo vsak po 960 KM. Letalo je tedaj tehtalo 6700 kg, specifične obremenitve kril so bile skoraj za 100% večje od običajnih. Dokaj neugodno razmerje med težo, obre¬ menitvijo kril in močjo motorjev je bilo menda krivo, da je bilo letalo leno, da se je počasi dvigalo, težko krmarilo in da v celoti ni izpolnilo vseh pričakovanj. Da bi slab vtis popravila, se je tovarna Lockheed odločila za prvi ameriški transkontinentalni polet lovskega letala. Poročnik Kelsey je startal na letališču March Field v Kalifor¬ niji in se namenil proti letališču Mitchell Field na Long Islandu. Da bo smola po¬ polna, se je letalo med pristajanjem raz- 348 TIM 7 • 75|76 bilo, pilot ubil — javnost pa se je začela zanimati za nesrečni projekt P-38. USAAF je leta 1939 naročil serijo 13 letal XP-38, na katerih naj bi nadaljevali aero¬ dinamične, tehnične in taktično operativne poizkuse, še preden je bilo naročilo izpol¬ njeno, je v Evropi izbruhnila vojna. Komaj teden dni po izbruhu vojne je USAAF znova naročil serijo 66 letal, ob koncu sep¬ tembra pa je sledilo prednaročilo za 607 letal, katerih napovedane lastnosti je bilo tedaj mogoče samo teoretično razbrati iz načrtov in proračunov. V tem času je nastal nov prototip YP-38, ki je poletel v začetku 1941. Boljša izraba prostora, močnejših materialov in novi teh¬ nološki postopki za obdelavo jeklenih od¬ kovkov in durala, nove visokovredne alu¬ minijaste zlitine itd., je pomenilo, da je po¬ sta! YP-38 skoraj za tono lažji in s tem tudi hitrejši. Novi močnejši motorji allison V-1710-27/29 z močjo po 1150 KM so po¬ živili temperament izboljšanega letala. Obo¬ rožitev pa je obsegala 37 mm avtomatski top, dve 12,7 mm in dve 7,7 mm strojnici. Pilot je lahko streljal s posameznimi orož¬ ji ali vsemi naenkrat, naravnana pa so bila na razdaljo 250 m. Začetna izvedenka P-38A je bila namenjena za višinski lov ter je imela kabino pod pri¬ tiskom in večji razpon kril. Izvedenki P-38B in P-38C sta ostali kot vmesni izboljšani stopnji na papirju. Šele izvedenka P-38D (36 letal) je bila prvo serijsko bojno le¬ talo, ki je dobilo ime lightning — blisk. Teža polno otovorjenega letala v zraku je bila 6950 kg in na višini 7000 m je doseglo hitrost 637 km/h, oborožitev pa je obsegala alternativno štiri 12,7 mm težke strojnice browning. Američani so pri P-38 delali po¬ skuse z višinskim kompresorjem, ki bi ga gnali izpušni plini prek plinske turbine. Ta revolucionarna novost, ki je zelo zvišala toplotni izkoristek motorja, posebno še v primerjavi z evropskimi konstrukcijami, kjer so uporabili zobniški prenos za pogon kom¬ presorjev (pri rolIs-roycu in daimler-benzu), ki so požrli desetine KM, pa pri Allisono- vih motorjih še ni do konca dozorela. Po¬ leg tega so se Američani bali, da bi sovražnik na sestreljenih letalih odkril skrivnost turbokompresorjev, zato so bili angleški lightningi brez teh naprav. Jasno je, da so bili angleški lightningi Mk. I (P-38E) podrejeni nemškim lovcem in po¬ šiljka prek 100 letal je bila vrnjena Ame¬ ričanom, ki so ta letala predelali v dvo¬ sedežne trenerje. Naslednja izvedenka P-38F se je prvič po¬ javila na severnoafriškem bojišču jeseni 1942. Imela je močnejša motorja allison V-1710-49/52, ki sta razvijala po 1325 KM, teža letala je bila okrog 7 ton. Na višini 6500 m je letalo razvijalo največjo hitrost 650 km/h. Ta izvedenka je bila odlična na višinah nad 5000 m. V severni Afriki so Američani lightninge prvič uporabili kot ju- rišnike. Pod krila so pritrdili nosilce za bom¬ be, rakete in torpeda in kmalu so Nemci ob¬ čutili, da je lightning, ki so ga krstili »vrag z viličastim repom«, res vražje letalo. Ne¬ kaj deset letal so leta 1942 predelali v daljinske izvidnike, ki so se zelo obnesli na bojišču. Izvedenka P-38G (1082 letal) je dobila nov močnejši motor F-10 in je na višini 6500 m dosegla hitrost 665 km/h. To letalo je dobilo nova kombinirana Fovvlerjeva zakrilca, ki so izboljšala aerodinamične lastnosti pri manj¬ ših hitrostih in ohranile vse dobre odlike tudi pri manj ugodnih režimih leta. Ta iz¬ vedenka je služila kot osnova za drugo iz¬ vedbo lightninga za angleški RAF, tako imenovani Mk. II. Ta izvedba je bila komplet¬ na z angleškimi instrumenti, orožjem in drugo opremo iz Kanade in je doživela se¬ rijo 186 letal. Poleti in jeseni 1942 so ta letala odletela prek Atlantika v Evropo. Lightningi so bili edini batni lovci, ki so takrat lahko preleteli Atlantik. Ta izvedenka se je dobro izkazala posebno za jurišne na¬ pade, saj je lahko nosilo pod krili že do 1600 kg bomb. Izvedenka P-38H (601 letalo) je izšla iz to¬ varn spomladi 1943. Dobila je nov motor allison F-17 (V-1710-89/91), ki je razvijal 1425 KM. Večja moč je dopuščala povečanje bremena bomb in celotna teža letala je znašala okrog 9 ton. Tudi novi 20 mm avto¬ matski top AN-M2C s 150 granatami je iz¬ boljšal taktične lastnosti letala. Prek 100 teh letal je uspešno sodelovalo pri izkrca¬ vanju Angloameričanov v Italiji. Ko so letala dobila še izboljšane turbokompresorje, so lahko dosegala višino 13700 m in na tej višini ohranila skoraj 85 % taktičnih last- T!M 7 • 75|76 349 nosti. Ta izvedenka je služila v dvosedež¬ ni (tandem) izvedbi F-5C in F-5D kot eno najboljših ameriških izvidnikov. Izvedenka P-38J (2970 letal) je nastala je¬ seni 1943 ter se je od drugih lightningov razlikovala po trebušastem hladilniku za glikol, ki je bil vgrajen pod motorni okov. To letalo je dobilo povečane rezervoarje za gorivo in je lahko ostalo v zraku 12 ur. Z motorjem F-17 je letalo doseglo na viši¬ ni 6500 m hitrost 675 km/h. Izvedenka P-38L (3913 letal) je predstavljala izboljšano iz¬ vedenko P-38J. Novi motorji allison F3 OR (V-1710-111 /113) so dajali pri uporabi tur- bokompresorjev 1600 KM, na višini 7500 m je letalo doseglo hitrost 665 km/h. Teža le¬ tala je bila 10 ton, največja dosežena višina 12200 m, največji radij pa 3500 km. Ta izvedenka je bila spremljevalni lovec »es- cort fighter«, ki je ščitil zavezniške bomb¬ nike na poletih nad Nemčijo. Ob koncu vojne je pristal lightning na tret¬ jem častnem mestu, za mustangom in thun- derboltom. Po vojni so lightninga uporab¬ ljali v Ameriki za preizkusne polete z no¬ vimi tipi laminarnih profilov za krila. Na splošno strokovnjaki in piloti menijo, da lightning ni do konca dozorel, čeprav je bilo dosti časa za to. Glavni konstruktor lightninga Kelly Johnson, ki je pozneje s konstrukcijo lovca F-104 starfighter napra¬ vil mojstrovino in dosegel vrhunec svoje kariere, je že pri P-38 ubral nova pota. že osnovna oblika in zasnova, centralna ka¬ bina, dva motorja, katerih propelerja se vr¬ tita v nasprotnih smereh zaradi nevtraliza¬ cije reaktivnega momenta, nežni nosilci re¬ pov, uporaba turbokompresorjev, združitev močnega orožja v nosu letala ter triciklič- no podvozje so bile novosti na tem pod¬ ročju. Kabina lightninga je imela izredno aerodi¬ namično obliko, skoraj kapljico. V njej je pilot sedel zelo udobno in je imel odli¬ čen pregled na vse strani. Višinsko krmilo v obliki polvolana je omogočalo odlično obvladanja letala po vseh oseh. Kabina pod pritiskom, klimatska naprava, grelec in brez nevarnosti, da bi v kabino vdrli izpušni pli¬ ni, so omogočali letenje celo v športni srajci in jockey čepici. Ob strani so imeli kadilci tudi pločevinaste samozaporne školjke, kjer so otirali ogorke cigar ali cigaret, kajti med dolgimi poleti se je pri¬ legla kaka chesterfieldka ali havanka. Lightning je bil prvo ameriško letalo, kate¬ rega strojniški rafali so samo eno uro po nemški vojni napovedi razcefrali velikega daljinskega izvidnika Luftvvaffe FVV-200 con- dor nad severnim Atlantikom. 18. aprila 1943 je oddelek lightningov odletel z otoka Guadalcanal na nekaj tisoč kilometrov dol¬ go pot nad Solomonovo otočje, kjer je ob 9.45 poročnik Lanphier, poznejši Lockheedov preizkusni pilot, nad otokom Bougainville sestrelil japonski bombnik micubiši tip 1. V razbitinah letala je zgorel tudi japonski admiral Jamamoto. Dva lightninga sta bila prvi ameriški letali, ki sta se proti koncu vojne spustili na matično japonsko ozemlje, na letališče Nittagahara. Med najznamenitejše pilote, ki so med voj¬ no leteli na lightningih, spadata ameriška lovska asa major Richard Bong (40 sestre¬ ljenih japonskih letal) in major Tommy McGuire (39 zmag). Najbolj znani pilot — amater, ki je letel na lightningu, je bil fran- conski pesnik polkovnik Antoine St. Exupery. Njega so na izvidniškem poletu nad Atlan¬ tikom odkrili Nemci in neki focke-wulf 190 ga je sestrelil. Proti koncu vojne se je na titograjsko le¬ tališče spustil neki lightning in se med pri¬ stajanjem močno poškodoval. Zatem je dol¬ ga leta sameval spravljen v zabojih na dvo¬ rišču preizkuševalnega letalskega centra v Zemunu. To je bil edini lightning v posesti našega letalstva. Tehnični podatki za Lockheed P-38J lightning: 350 TIM 7 • 75|76 ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI: TIM 7 • 75|76 351 TEKMOVALNI MODEL KATEGORIJE A-1 Marjan Klenovšek Kategorije A-1 ni v FAI pravilniku za le¬ talsko modelarstvo, vendar s temi modeli vseeno tekmujejo. Morda bi tej kategoriji lahko rekli tudi kategorija »junior«, saj s temi modeli tekmujejo najmlajši modelarji. Gradnja je primerna za začetnike predvsem zaradi enostavnosti in majhnih dimenzij mo¬ dela. Ne zahtevajo namreč toliko potrpe¬ žljivosti pri gradnji kot npr. tekmovalno le¬ talo kategorije A-2, pri spuščanju pa so zaradi majhne teže in močne konstrukcije veliko zdržljivejši in prenesejo tudi bolj trd »pristanek«. Kljub temu, da je njihova gradnja enostavna, se ob njej naučimo sko¬ raj vsega, kar bomo morali znati pri gradnji večjih modelov. TIM vam tokrat prinaša načrt za A-1, ker pa je gradnja modela za nekoga, ki tega še ne obvlada, težka, bom skušal čim nazor¬ neje opisati gradnjo. Da bi bil opis gradnje še nazornejši, sem fotografiral važnejše fa¬ ze izdelave. Načrt je, upam, dovolj pregle¬ den, vseeno pa sem narisal tudi važnejše po¬ drobnosti. Material za gradnjo je predvsem balsa, kar nam zagotavlja lahko konstrukcijo. Pri gradnji potrebujete naslednje orodje in pribor: ravno šablonsko desko, ravnilo in trikotnik, lok žagico, skalpel, primež, pile specialke in steklen papir napet na dešči¬ ci. Potrebovali boste še bucike, nitro lak in nitro razredčilo, acetonsko lepilo oz. »UHU« hart, ter lepilo za lepljenje kovin »UHU« plus. Toliko za uvod, sedaj pa si poglejmo, kako bomo model izdelali. »UHU« plus. Toliko za uvod, v prihodnji številki pa si bomo ogledali, kako bomo model izdelali. Začnemo z izdelavo krila. Najprej si pripra¬ vimo letvice, balsove in smrekove. Smre¬ kove letvice lahko kupite pri »Mladem teh¬ niku« v Ljubljani, lahko pa vam jih nažaga tudi mizar. Smrekov les za letvice naj ima letnice čim gostejše, ker je tak močnejši. Balsove letvice si odrežemo sami tako, da 352 TIM 7 • 75]76 r /20 TIM 7 • 75[76 353 C-N 01 ! \ 40 34 12 na balsovo ploščo prislonimo ravnilo in ob njem odrežemo pas balse ustrezne ši¬ rine. Pri rezanju balsovih letvic pazite, da bodo na obeh koncih enako široke in dolge malo več, kot je dolžina polovice krila (cen¬ tralni del plus uška). Letvice zgladimo s steklenim papirjem na deščici, priporočamo v am tole: sprednji letvici iz balse spnemo z bucikami in ju obrusimo, isto storimo z zadnjima letvicama. Tako dosežemo, da so letvice na obeh polovicah krila enako ši¬ roke. Istočasno z izdelavo letvic za krilo si izdelamo tudi letvice za horizontalni sta¬ bilizator, nato pa lahko pričnemo izdelovati rebra. Tudi za rebra je najbolje, da jih iz¬ delamo hkrati za krilo in rep. Najprej pa si moramo izdelati šablonska rebra. Na vezano ploščo debeline 1,5 mm si preko indiga pre¬ rišemo profil krila ter označimo položaj utorov za letvice. (Dalje prihodnjič) TIM 7 • 75|76 355 daljinsko vodenje RC SISTEM TIM VI Jan Lokovšek Uvod RC sistem TIM VI je namenjen najmlajšim. To je enostavnejši sistem za daljinsko vo¬ denje, ki uporablja radijske valove. Bo ne¬ koliko zahtevnejši od sistema na svetlob¬ ne žarke, zato pa bolj zanesljiv. Deloval bo na frekvencah 27 MHz, ki so predpi¬ sane za te vrste naprav. Ker smo letos dodobra spoznali enokanalne servomehaniz- me, izkoristimo priložnost in se lotimo še sistema TIM VI, ki prav tako uporablja te servomehanizme. Ker je sistem TIM VI namenjen začetni¬ kom, je zelo poenostavljen. Morebitne iz¬ boljšave bomo opisali na koncu. Vsekakor se bom potrudil, da bi napravo čim bolj približal najmlajšim. Kje so težave; kje se najraje zatakne za¬ četnikom? Če pustimo ob strani finančne težave, je na prvem mestu nabava mate¬ riala, na drugem pa uglaševanje naprave. Načrt sem zato sestavil tako, da se ves material dobi v naših (ljubljanskih) trgo¬ vinah. Kar zadeva uglaševanje, se bom trudil, da bo tudi tega čim manj. RC oddajnik TIM VI Opis delovanja Za oddajnik bomo porabili štiri transistor- je, osem uporov, devet kondenzatorjev itd. Najprej si poglejmo načrt oddajnika, tako imenovano shemo na sliki 1. Vezje razdelimo na dva dela, nizkofrekvenč¬ nega CNF) in visokofrekvenčnega (VF). Ra¬ dioamaterji so v NF delu že prepoznali generator nizkofrekvenčnega signala — astabilni multivibrator. Ko pritisnemo na tipko T, proizvaja ta multivibrator signal pravokotne oblike, prav tak, kakor je na¬ risan na sliki 2a. Signal je izmerjen na kolektorju transistorja T2. Sl. 2. Slike signalov NF, VF generatorjev in an¬ tene Signal opišemo z amplitudo in periodo (frekvenco). Za multivibrator je značilno, da je amplituda skoraj enaka napajalni na¬ petosti t.j. približno 9 V. Frekvenca nihanja oziroma perioda je odvisna od vrednosti uporov R4, R5 in kondenzatorjev C2 in C3. Malo jo lahko še spreminjamo s trimer- potenoiometrom P. Pač pa ima ta multivi¬ brator to lepo lastnost, da je frekvenca (skoraj) neodvisna od napajalne napetosti! Če pade napetost od 9 V na 7 V (ko bate¬ rije oslabijo), se zato NF generator ne spre¬ meni. Sprememba, ki sem jo izmeril, je bila manjša od 1 %! Sicer nastavimo frek¬ venco nihanja približno od 1500 do 2000 Hz. V VF deluje generator visokofrekvenčne energije. To je VF oscilator, v katerem smo porabili domač transistor BFJ 17 (RiZ). Naj opozorim na posebnost tega VF dela. V vezju ni nobene tuljave ali kondenzatorja, ki bi ju bilo potrebno uglasiti! Imamo si¬ cer res eno navitje, toda to je le nezahtev¬ na dušiika. Frekvenco nihanja VF oscila¬ torja določa (v glavnem) namreč le kvarc kristal, ki jih ima v prodaji že tudi ISKRA. Signal, ki ga daje ta VF oscilator, je na¬ risan na sliki 2b. Pojasniti moram še vlogo transistorja T3. Ta mora vključevati in izključevati VF osci¬ lator v ritmu, ki ga narekuje NF generator. Zato je baza T3 vezana na upora R2 in R3, kolektor pa na dušilko D, prek katere na¬ paja VF oscilator. Tako je potem signal v anteni tak, kakor je narisan na sliki 2c. Slike a, b in c so postavljene ena pod drugo. Tako lahko lepo vidimo, kako odda¬ ja oddajnik VF signal, ki pa v sebi nosi povelje t.j. »natovorjen« NF signal. Tak signal (slika 2c) je seveda, ko pritisne¬ mo na tipko. Sicer je v anteni le VF signal, kakor je prikazan na sliki 2b. Vprašajmo se, ali ni razsipanje energije in nekoristno trošenje baterij oddajati VF signal, ko ni povelja? Je in ni. Povelja takrat res ne potrebujemo, pač pa močan VF signal »po¬ tiska« motnje. Zato je ves sistem zanje manj občutljiv, posebno še, če je sprejem¬ nik preprostejši. Pri tem imam v mislih motnje pogonskih elektromotorjev, kakor tudi motnje drugih RC naprav. Oddajnik napajamo z 9 V. Lahko uporabi¬ mo dve ploščati bateriji 4,5 V, vezani zapo¬ redno. Ker je poraba celega vezja nekje med 25 in 30 mA, trajajo baterije lep čas, približno 25 ur! V tem je seveda računan tisti čas, ko je oddajnik vključen in da pade napetost od 9 na 7 V. če se odločite za miniaturno 9 V baterijo, bi ta »vzdržala« le 2 uri, oziroma 5 ur, če vežemo dve 9 V bateriji vzporedno. Oddajnik je sposoben oddajati 100mV moči (na 50 ohmskem TIM 7 • 75|76 357 bremenu), če ga napajamo z 9 V. Ko ba¬ terije oslabijo, je oddajnik še vedno upo¬ raben, ker se praktično ne razglasi. Edino kar se zgodi, upade izhodna moč. Ta znaša pri 8 V še 90 mW, pni 7 V pa še 65 mW. Oddajnik je narejen tudi tako, da seva čim manj motenj. Moč teh znaša le nekaj mW, tako da sem lahko celo opustil izhodni filter in vezje še bolj poenostavil. Pni tej porabi (25 do 30 mA) se transistor BFJ 17 ne greje in ga ni potrebno hladiti. Gradnja oddajnika TIM VI Tiskanemu vezju oddajnika sem to pot na¬ menil malo več prostora, ploščica ima mere 75 X 60 milimetrov. Zato bomo lah¬ ko montirali večino elementov v vodorav¬ ni legi. Tak način gradnje je ugodnejši tudi zato, ker daje manj možnosti za nezaže¬ lene stike, slabe spoje itd. Najprej narišimo ploščico tiskanega vezja v menilu 1:1. Naredimo tabelo povezav in priključkov. Sl. 3. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1 :1 Rubrika »opomba« je predvsem zato, da vidite, kje je bil posamezen element, ki je montiran v mojem prototipu, narejen ali kupljen. TABELA 358 TIM 7 • 75)76 Trimerpotenciometer Drsnik Vrednost Sp. 1 Sp. 2 P 53 54 55 5K Ker smo izdelavo ploščice tiskanega vezja letos že večkrat opisali, se lahko posveti¬ mo izbiri materiala. UPORI so vsi Iskrini. Ni važno, kako moč¬ ni so; izbiramo lahko med močmi 1/8 W, 1/4 W in 1/2 W. Prostora na ploščici je dovolj tudi za te 1/2 W upore. KONDENZATORJI so prav tako Iskrini. Ker je frekvenca multivibratorja odvisna od vrednosti kondenzatorjev C2 in C3, mora¬ ta oba biti kvalitetna. Najbolje je, če sta stirofleksna, nikakor pa ne smeta biti ke¬ ramična. Vrednost kapacitivnosti se nam¬ reč pri keramičnih kondenzatorjih {za te vrednosti!) zelo spreminja s temperaturo. Vrednosti ostalih kondenzatorjev niso tako kritične, zato so lahko keramični. Iskrini keramični kondenzatorji so dovolj dobri, so pa tudi zelo majhni po velikosti. Kon¬ denzator C9 je elektrolitski. Ker je na¬ petost napajanja 9 V, mora biti delovna na¬ petost C9 večja od 9 V. Je lahko 10, 15, 25 ali 35 V ali tudi več. Ne pozabimo pa, da je element za večjo delovno napetost tudi večji! Na ploščici je dovolj prostora tudi za malo večje elektrolitske kondenzatorje, kot pa je tisti, ki sem ga navedel v ta¬ beli. TRANSISTORJI so vsi dostopni v ljubljan¬ skih trgovinah. T1 in T2 sta lahko katerikoli tip znane serije BC107, BC108, BC109 itd. T3 mora biti PNP tipa npr: BC 206, BC 216, BC 226, BC 238 itd. V skrajni sili je lahko T3 tudi germanijev transistor AC ali AD tipa. T4 je BFJ 17, ki ga dobite v naši trgovini Mladi tehnik. Podobne rezulta¬ te kot z BFJ 17 dosežemo tudi z 2N2219, ki ga prav tako kot BFJ 17 izdeluje RIZ iz Zagreba. Med radioamaterji so precej razširjeni tudi tipi kot 2N3866, 2N5109. Ti dajo še boljše rezultate. Pri tem imam v mislih seveda izhodno moč oddajnika. Po¬ skusil sem tudi z BC 109c. Vendar pa sem to pot moral povečati vrednost upora R8 na 56 ohmov in poskrbeti še za hlajenje transistorja. Dosežena izhodna moč pa je bila le približno 20 mW, kar bi zadoščalo za vodenje ladijskega modela na razdalji približno 50 metrov. Zato toplo priporočam, da ostanete pri prej navedenih tipih tran- sistorjev, posebno, ker jih ni težko dobiti. DUŠILKO naredimo sami. Na 1/4 W upor navijemo približno 2,5 metra bakrene laki¬ rane žice premera 0,1 do 0,2 milimetra. Pri tem ni potrebno paziti na lepo navijanje. Oba končka navitja prispajkamo na priključ¬ ke upora, na navitje samo pa kanimo kap¬ ljico nitrolaka, da ga utrdi. Poudariti moram še to, da naj bo vrednost upora večja od 50 KOhmov. Predlagam še eno mož¬ nost za izdelavo dušilke, ki jo najraje upo¬ rabljajo tuji proizvajalci podobnih naprav. Priložnost se ponuja zato, ker je ISKRA osvojila proizvodnjo šestcevnih VF jeder za širokopasovne dušilke. To pojasnilo je ne¬ koliko zapleteno, vendar je vzeto iz Iskri¬ nega kataloga. Ta jedra so iz feritnega ma¬ teriala, njihov videz in navijanje pa sem narisal na sliki 4. Pri navijanju potegnemo žičko skozi odprti¬ ne, in sicer 2,5 ali 3 ovoje žice premera 0,2 do 0,4 mm. Ker je jedro feritno, ni po¬ trebno, da bi bila žica lakirana! Ta dušilka zahteva malo truda in je kot nalašč za od¬ dajnik TIM VI, poleg tega pa se odlično obnese tudi pni blokiranju elektromotorjev. KVARC KRISTAL danes ni več nedosegljiv. TIM 7 • 75|76 359 Med radioamaterji so zelo razširjeni, poleg tega pa jih že prodaja tudi Iskrina trgovi¬ na na Titovi cesti. Frekvenca kvarc kristala mora biti v pasu 27,12 MHz, to je med 26,965 MHz 360 TIM 7 • 75|76 dajniku kakor tudi frekvenci delovanja. Za 27 MHz bi morali imeti 2,75 metra dolgo palico! Ker je to prenerodno za prenosni oddajnik, jo električno podaljšamo tako, da je dovolj vsega 1,2 m dolžine. To dosežemo s tuljavo v sredini antene — slika 8. radioamaterji tuljava Sl. 8. Električno podaljšanje antene Presek tuljave za električno podaljšanje an¬ tene, kakor je narisano na sliki 8, podaja sliika 9. navitje pusa Sl. 9. Presek tuljave za električno podaljšanje ŠTIRI PRIPRAVE S PO ENIM TRANSISTORJEM Vukadin Ivkovič Najbrž ste že opazili, da objavljamo v zad¬ njih številkah TIMa sezname elektronskega materiala, ki ga je mogoče kupiti v trgo¬ vini Mladi tehnik. Glede na to predlagam mladim radioamaterjem izdelavo štirih elek¬ tronskih priprav s po enim transistorjem. Priprave so enostavne in primerne tako za začetnike, kot tudi za tiste, ki so kot amaterji že nekoliko bolj izkušeni. Najprej nekaj besed o materialu. Ves ma¬ terial ni kritičen. To pomeni: če na primer potrebujete upor 22 kfl, boste namesto nje¬ ga lahko uporabili prav tako tudi upor 20 k£ž ali nekega podobnega. Isto velja tudi za kondenzatorje in elektrolitske kondenzator¬ je. Tudi transistorji niso kritični. Lahko so tipa PNP ali NPN, paziti je treba le na polariteto baterije. Prvi sprejemnik Slika kaže, da gre za zelo preprost spre¬ jemnik, ki ga lahko priporočamo radio¬ amaterjem začetnikom. Telo tuljave naj bo iz PVC, juvidurja ipd. Na obe strani telesa montiramo normalni 4 mm puši, v kateri vtaknemo oba konca antene. Premer telesa naj bo 10 do 12 mm. Nanj navijemo 30 ovojev žice premera 1 mm in oba konca navitja prispajkamo na obe Puši. Kompletno tuljavo lahko še prevleče¬ mo z lakom, aralditom ali kakim drugiim zaščitnim sredstvom. TIM 7 • 75|76 361 stator Najprej si nabavite ves material za ta sprejemnik. Trgovina Mladi tehnik ima na zalogi transistorje, diode, upore, elektro¬ litske kondenzatorje in žico za navijanje oscilatorske tuljave. Malo težje je s slu¬ šalkami in s spremenljivim kondenzator¬ jem. Pozneje bomo videli, da nam slušalke lahko nadomesti zvočnik, ki ga je lažje dobiti. Spremenljivi kondenzator je elek¬ tronski element, ki s sukanjem okoli svoje osi spreminja kapaciteto. Kondenzator bo imel v enem položaju rotorja na primer kapaciteto 120pF, v drugem položaju pa 450 pF. Spremenljivi kondenzator je nam¬ reč sestavljen iz dveh delov: rotorja, ki ga sučemo z roko, in statorja, ki je nepremi¬ čen (glej sliko 2.) žarnica Slika 3. Preizkus kondenzatorja Slika 4. Izdelava oscilatorske tuljave rotor stator Slika 2. Shema spremenljivega kondenzatorja Za našo gradnjo je predpisan spremenljivi kondenzator kapacitete 500 pF. Tudi ta ele¬ ment ni kritičen. Če nimate kondenza¬ torja 500 pF, bo ustrezal tudi tak s kapa¬ citeto 450 pF ali nek podoben. Če spre¬ menljivega kondenzatorja ne morete dobiti v trgovini, poskusite najti star kondenzator iz nekega zavrženega radijskega sprejem¬ nika. Takšen kondenzator pa včasih ni brezhiben. Popravimo ga takole: stator in rotor kondenzatorja sta sestavljena iz plo¬ ščic polkrožne ali srpaste oblike, če se te ploščice nekje dotikajo druga druge, pravimo, da so kratko spojene in konden¬ zator ne deluje. Preizkusimo ga tako, da ga z baterijo in žarnico povežemo v eno¬ stavni tokokrog. Če se med sukanjem ro¬ torja žarnica prižge, pomeni to, da se plo¬ ščice nekje dotikajo. Ploščice na tem mestu razmaknemo z leseno paličico. Če žarnica ne zasveti, je kondenzator v redu. Tako najdemo in popravimo napako pri spremen¬ ljivem kondenzatorju. Osciiatorska tuljava je element, ki ga ne moremo kupiti, lahko pa ga sami naredimo. Poiščimo cevko ali struženo palico pre¬ mera 3 cm in nanjo navijmo nekaj plasti risalnega papirja. Med navijanjem mažimo papir z lepilom. Dobili smo kar čvrsto cev (tuljavnik) za navijanje tuljave. V cev na¬ redimo s šilom v bližini koncev po dve luknjici. V prvi dve luknjici pritrdimo žico in pričnemo z navijanjem. Na tuljavnik navijemo 80 navojev žice, ki naj bo debela 0,3 mm. Konec žice pritrdimo v ostali dve luknjici pa imamo še en element za naš sprejemnik. Ostale dele sprejemnika bomo povezali tako, kot kaže shema na sliki 1. Priporo¬ čam, da bi vse dele prispajkali ali pa spo¬ jili z lestenčnimi spojkami. Antena naj meri vsaj 8 do 10 m. Namesto slušalk lahko vzamete osemohmski zvočnik, upor 150 kQ pa lahko izpustite, šele ko ste preizkusili sprejemnik in bili z njim zadovoljni, zgra¬ dite sprejemnik na tiskanem vezju. Drugi sprejemnik Ta sprejemnik se razlikuje od prvega v tem, da ima še eno diodo. Shemo spre¬ jemnika vidite na sliki 5. Kvaliteta spreje¬ manja je odvisna od antene, zemljevoda in oddaljenosti od radijskega oddajnika. Spre¬ jem bo tem boljši, čim boljša bo antena in čim manjša bo oddaljenost od radijskega oddajnika. Sprejemnik bo torej primeren za mlade amaterje, ki stanujejo v bližini radijske postaje oziroma njene oddajne antene. Dioda D 2 izravnava (usmerja) po- 362 TIM 7 • 75|76 zitivno polperiodo in tako dobimo na kon¬ denzatorju 10 napetost okoli 4,5 V in tok okoli 5 mA, kar zadošča za napajanje enega transistorja. Za detekcijo signala ostane negativna polperioda, ki se usmerja z diodo D,. Zvočnik in izhodni transfor¬ mator lahko vzamemo iz starega transi- storskega sprejemnika ali oboje kupimo v Delovanje sprejemnika moramo najprej pre¬ izkusiti s slušalkami in šele nato vključiti zvočnik. Slaba stran tega in preostalih dveh sprejemnikov je v tem, da so slabo selek¬ tivni. To se izraža v tem, da se oddajne postaje med seboj mešajo. To je razum¬ ljivo, saj gre za zelo preproste sprejem¬ nike z enim samim transistorjem. TIM 7 • 75|76 363 0,2 > 1 F Slika 7. Detektor nivoja tekočine Tretji sprejemnik Tretji sprejemnik je skoraj enak drugemu s to razliko, da ima dvojno izravnavanje za napajanje in zaradi izravnavanja tudi neko¬ liko bolj komplicirano tuljavo. izvoda in naš detektor — oscilator je pri¬ čel oscilirati. Na ta način lahko iz daljave zaznamo, ali je posoda z vodo dosegla želeni nivo. če montiramo na mesto, kjer sta izvoda A in B kratko spojena s teko¬ čino, stikalo, na primer stikalo hišnega zvonca, dobimo brnilec. Priprava je tako enostavna, da ni potrebno nadaljnje pojas¬ njevanje. Tuljavo naredimo tako, da na enak tuljav- nik premera 3 cm navijemo žico, ki pa ima več odcepov. Najprej navijemo 55 navojev in naredimo odcep L, nato 40 navojev z odcepom L, in nazadnje še 40 navojev z odcepom L 2 . Poskusite tudi takole: za 55. navojem naredite odcep na vsakem petem navoju. Na ta način boste še bolj prilagodili sprejemnik želeni radijski po¬ staji. Na sliki 6 imate kompletno shemo tretjega sprejemnika. Detektor nivoja tekočine To je četrta priprava z enim transistorjem. Ta priprava ima dva upora, namreč en upor in en potenciometer, pa še kondenzator, elektrolitski kondenzator, baterijo in zvoč¬ nik s svojim izhodnim transformatorjem. Vse te dele že poznamo. Iz slike 7 je raz¬ vidno, da gre za oscilator tonske frekven¬ ce, ki začne delati, kadar so izvodi upora in potenciometra kratko spojeni. Če izvoda A in B podaljšamo do posodice z vodo, bo priprava »mirna« vse dokler se voda ne dotakne obeh izvodov A in B. V tem trenutku je voda kratko spojila oba PREVERJANJE TRANSISTORJEV V VEZJU Zlatko Mastnak Kdorkoli je moral kdaj ugotoviti ali je tran- sistor v vezju še cel, ali pa je morda prebit, se je srečal z neljubim opravilom: transi- stor je moral odlotati od ostalega vezja in ga šele takega preizkusiti. Takšno preizku¬ šanje je posebno neprijetno, utrudljivo in škodljivo, če je transistor prispajkan na tiskano ploščico. S tem ko transistor jem¬ ljemo s take ploščice, nemalokrat pregreje- mo in poškodujemo bakrene povezave ter poslabšamo kontakte. Vsem takim nevšečnostim se lahko izogne¬ mo s spodnjim vezjem. Z napravico, katere vezje je prikazano na si. 1, lahko preve¬ rimo delovanje transistorja kar v samem vezju oz. na tiskani ploščici ne da bi nam bilo treba transistor odspajkati. V bistvu 364 TIM 7 • 75|76 HUJT izumiteljski kotiček (\ KORAKI V VESOLJE Marko Drenovec je to tonski oscilator, ki zaniha če je aktivni element — transistor v vezju — cel. To pravzaprav pomeni, da sta spoja kolektor — baza iin emiter — baza pravil¬ no polarizirana in zato v tem primeru za¬ slišimo v visokoohmski slušalki rahel pisk. Vezje je uporabno tako za NPN kot PNP transistorje, kar nam omogoča preklopnik Pr. Baterija, ki jo rabimo za napajanje vezja, ima lahko napetost od 3 do 9 V. Nekoliko težje bo s transformatorjem, ki naj ima impedanco primarja in sekundanja kot je označeno na sliki. Poskusite lahko z mi¬ niaturnimi transformatorji iz prenosnih ra¬ dijskih sprejemnikov ali kakšnim drugim manjšim transformatorjem. Preizkušanje s takšno napravico je zelo enostavno. Najprej ugotovimo priključke transistonja: bazo — B, kolektor — C, in emiter — E in jih s krokodil spojkami zve¬ žemo z našim preizkuševalnikom. S stika¬ lom Pr izberemo vrsto transistorja, nakar že lahko preverimo ali bo potrebno transistor zamenjati ali pa bo ostal v vezju. Seveda si s tako napravico ne moremo pomagati tam, kjer je iz raznih razlogov ojačenje transistorja upadlo in je s tem pravilno de¬ lovanje vezja, ki ga preizkušamo, ogroženo. Kljub temu pa mislim, da bo opisani pre- izkuševalnik v amaterskih razmerah opra¬ vičil dobro urico dela, ki jo boste potre¬ bovali za njegovo gradnjo! Zakaj prehajamo meje našega rodnega pla¬ neta? V človeški naravi je, da ... »da razi¬ skuje vse tisto, kar je dosegljivo, da od¬ kriva tisto, kar je bilo doslej neodkrito ... osvojiti za življenje vsak kraj, na katerem lahko življenje obstaja in se razvija dalje, oživiti vsak dosedaj mrtev svet, a vsake¬ mu dosedanjemu živemu svetu dati smisel« (H. Oberth). Mnogi zgodovinski viri pričajo, kako so veliki misleci že v davnih časih sanjali o poletu v vesolje. Že v rimski dobi je bila aktualna tema o poletu na mesec. Ta že¬ lja se kaže v delih Julesa Verna, H. VVellsa, E. A. Poea, Dumasa in drugih. Resno razmišljanje in načrtovanje vstopa v medplanetarni prostor pa se začenja v prvem desetletju tega stoletja. In kmalu je bilo tvorcem nove tehniške veje jasno, da bo polet v vesolje uspel samo s po¬ močjo raketnega pogona. Ta ideja je bila razširjena po vsem svetu in razvijali so jo Ciolkovski v Rusiji, Esnault-Pelterie v Franciji, H. Goddard v ZDA, H. Oberth v Nemčiji. Teh mož v začetku sploh niso jemali resno in prenesti so morali veliko zasmehovanja in žalitev, kot je pač že običaj pri novatorjih. TIM 7 • 75|76 365 Zelo zgodnji predhodnik raket je »puščica z gorečim ognjem«. S tem orožjem so 1392. leta Kitajci dobili napad Mongolov. V 14. stoletju so rakete s smodnikom upo¬ rabili v beneško-genovežanski vojni. V za¬ četku 19. stoletja je bil najznamenitejši raketar britanec Sir VVilliam Congreve. Raz¬ vil je raketo na trdo pogonsko sredstvo. Njegove rakete so odigrale pomembno vlo¬ go v napoleonskih vojnah. Niso pa se rakete uporabljale le v vojaške rušilne na¬ mene, ampak tudi v človekoljubne; Con- greveova raketa je z obale ponesla rešilno vrv do čolna, ki je nasedel in posadka je bila rešena. Miniti je moralo skoraj stoletje, da je bil narejen nov korak v raketarstvu. Leta 1903 je učitelj Konstantin Ciolkovski objavil čla¬ nek, v katerem je za pogon raket predlagal uporabo tekočega goriva. S tem člankom v domovini ni vzbudil velikega zanimanja, zato ni čudno, da je tudi v tujini še dolgo ostal neznan. Zato pa sta s svojimi idejami laže prodrla Herman Oberth, po rodu Romun-Nemec, in Američan Robert H. Goddard. Slika 1 Prvi je mnogo doprinesel k eksperimen¬ talnemu raketarstvu v Nemčiji. V knjigi »Raketa v medplanetarni prostor« je obrav¬ naval že v dvajsetih letih tega stoletja probleme in razlagal teorije, s katerimi se še danes srečujejo in ubadajo raketni znanstveniki. Neodvisno od njega je v isto smer snoval Goddard. Slika 2 Tu ga vidimo ob raketi — prvi na tekoče gorivo, ki je poletela 16. marca 1926. Dr, Goddard je bil profesor na Clarkovi uni¬ verzi v Massachusettsu, kjer so bili de¬ lovni pogoji ugodni. Poročilo, ki ga je izdal (Način doseganja ekstremnih višin), je pri¬ tegnilo pozornost tiska, ker je omenjalo možnost izstrelitve rakete na Luno, kjer bi lahko tovor smodnika eksplodiral na njenem površju. Slika 3 prikazuje dr. Goddarda z eno izmed njegovih raket kasneje, leta 1935. S takimi raketami na tekoče gorivo je dosegal okoli 2500 metrov višine. Bil je tudi prvi, ki je rakete opremil s preprostimi merilnimi in¬ strumenti. Tako je 17. julija 1929 poletela 366 TIM 7 • 75(76 Slika 3 raketa z vgrajenim barometrom in termo¬ metrom in z majhno kamero, ki je zabele¬ žila najvišje dosežene vrednosti. V Nemčiji je »Nemško društvo za vesolj¬ ska potovanja« tudi razvijalo rakete in eden od rezultatov sta bila tudi strah vzbu¬ jajoča V-1 in V-2. To so bile rakete-bombe, s katerimi so med II. svetovno vojno hoteli Nemci uničiti Anglijo. Po vojni je veliko evropskih znanstvenikov odšlo v ZDA, med njimi tudi VVerner von Braun, tvorec sedanjih ameriških vesoljskih programov in plovil. Razvil se je boj, pred¬ vsem med ZDA in SZ. Doslej še niso pro¬ glasili, kdo je boljši, in do tega verjetno tudi ne bo prišlo, ker se tehtnica dokaj hitro preveša z ene na drugo stran. Dejstvo je, da je 4. oktobra 1957 poletel v orbito prvi satelit sovjetske proizvodnje — sput- nik I. TIMova naloga Kar ostanimo pri raketarstvu! Ne sicer pri tako popolnem, kot je opisan v članku, am¬ pak pri domačem, vašem. Ne bomo se do¬ sti zmotili, če trdimo, da so bralci TIMa v tistih letih, ko marsikoga pritegne izde¬ lovanje raket. V začetku je vse skupaj bolj »špas«, če pa se delo poglobi in iz¬ boljša s študijem, lahko računamo z uspe¬ hi, ki presegajo amatersko raven. Spom¬ nimo se na raketarje iz Celja! Tisti, ki se s to panogo že ukvarjajo, ali pa oni, ki o njej le razmišljajo in sanjarijo, nam bodo gotovo radi poslali pismo z re¬ zultati in prikazi svojih zračnih plovil. Marsikdo bi lahko rekel, da je to »izgu- Ijena« tema, o kateri se je že mnogo Sledil mu je že januarja 1958 ameriški sa¬ telit Explorer I. Iz tega je razvidno, da so na obeh straneh delali istočasno in vzpo¬ redno. Svet je vstopil v vesoljsko dobo. Kako se je razvoj nadaljeval, vam je ver¬ jetno že bolj znano. Hitrost korakov je skokovito naraščala in privedla do prvega poleta človeka v vesolje (Gagarin), do pristanka sond na Mesecu, do pristanka človeka na Mesecu (Armstrong in Aldrin), do spajanja med dvema voziloma, ameri¬ ške in sovjetske proizvodnje itd.... Proces se je šele začel in kako bo vnaprej, si ne upamo prerokovati. Slika 4 pisalo. Mi pa vemo, da o »vaši« raketi še nismo brali v časopisih in da prav zato nestrpno pričakujemo, da nas seznanite z lastnimi izdelki. NAŠ RAZGOVOR Vrste »izumiteljev« so se v času pred zimskimi počitnicami razredčile, kar nam pride po eni plati kar prav, saj se laže pre¬ bijamo skozi prispela pisma. Upamo pa, da boste do konca šolskega leta še lepo in prizadevno sodelovali, še prav posebej, če vas ponovno povabimo (glej lanski let¬ nik), da daste sami predloge, o čem naj se v »Izumiteljskem kotičku« piše in da vi sami svojim vrstnikom zastavite probleme, ki se vam zdijo zanimivi in upate, da niso le za vas, ampak bi z njimi seznanili in TIM 7 • 75|76 367 spodbudili druge. Vaše želje bomo vedno upoštevali in jih skušali uskladiti. Dva dopisnika sta nam poslala še načrte za pnevmatsko pošto. Prvi je Stojan Gor¬ jup iz Dola pri Vogljah (Dutovlje). Pohva¬ limo ga lahko za njegov trud in zamisel. Drugi je Bojan Ravnikar iz Kopra. Najprej nam razloži delovanje svoje zračne pošte, potem pa prilaga še načrt vozila za čišče¬ nje snega. Ker menimo, da smo o »pošti« napisali dovolj, bi to temo zaenkrat za¬ ključili in se preselili k čiščenju snega, ki Slika 2 368 TIM 7 • 75|76 ga pa tudi letos ni toliko, da bi nam delal velike težave na cesti. Pomanjkanje snež¬ nih padavin dela večje težave smučarskim središčem, ki so prazna, saj morajo tudi najvnetejši ljubitelji belih poljan ostati do¬ ma, v upanju, da bo drugo zimo bolje. Poglejmo torej Bojanovo vozilo (slika 2). Naprava je samostojno vozilo z lastnim pogonom. V sprednjem delu je plug (1), ki pobira sneg s cestišča, ter valj-kolo z lopaticami (2), ki potiska sneg v cev (3). Od tu dalje potuje sneg po cevi do izhoda zaradi toka zraka, ki ga ustvarjata ventila¬ torja (4). Sneg poleti v loku iz cevi in pada ob robu ceste. Nad ventilatorjem sta nameščeni mreži (5), ki preprečujeta, da bi sneg zašel iz cevi proti ventilatorju. Kje naj bi se pa nahajal delavec, ki bi upravljal s strojem? Kratko pismo in zato več ilustracij je po¬ slal zopet Loris Vižintin iz Kopra. Ima tri predloge, ki jih bomo omenili po vrsti. Takole pravi: »Najprej naj predstavim go- senični plužilec« (slika 3). »Gosenica (1) pobira sneg s ceste in ga potiska v prostor nad ventilatorjem (2), kjer ga zgrabi močan zračni tok in ga po ukriv¬ ljenem izpušnem kanalu-cevi (4) meče čez rob ceste.« Ostali deli plužilca: 3 — prenos 5 — motor »Sledi ročni 'MINI' plužilec. Njegovo delo¬ vanje je preprosto. Delavec ga potiska pred seboj in plug, ki je nagnjen za 40 °, odriva sneg s pločnika na cestišče, kjer ga pobere Prej opisani plužilec.« »Plužilec z uporabo toplote, ki jo razvija motor. To je kar avtomobil brez običajnega hladilnika.« Slika 6 Okrog motorja so speljane cevi, po katerih se pretaka voda. Ta se pri tem ogreje. Vo¬ dimo jo po ceveh do plošče, ki se dotika cestišča. Sneg se raztopi, ohlajena voda pa se vrača do motorja in mu odvzame to¬ ploto. Čeprav naša bera ni velika, pa se le mo¬ ramo držati reda in podeliti nagrado, ki je obljubljena reševalcem. Dobil jo bo Bojan Ravnikar Rozmanova 60 66000 Koper Poslal nam je kar dve rešitvi (dovolj do¬ bri) za dve različni nalogi in mislimo, da mu tokrat nagrada upravičeno pritiče. TIM 7 • 75|76 369 MALE ŽELEZNICE MOSTOVI Matjaž Zupan Zadnjič smo si ogledali, kako speljemo vlak skozi hrib, danes pa si oglejmo, kako ga pripeljemo na drugo stran doline ali reke. Kot sem že omenil, so nakloni pri železnici izredno majhni. Zato moramo doline pre¬ mostiti. Slovenska pokrajina je zelo hri¬ bovita, ima polno rek, zato tudi mostov ne manjka. Potem pa imamo še nadvoze in podvoze, cestne mostove ter nadhode in podhode za pešce. Oblika mostov je od¬ visna od pokrajine, zato verjetno tudi dva mostova na svetu nista povsem enaka. Vrste mostov Mostove ločimo po obliki, materialu in po namenu. Po obliki poznamo viadukte (slika 1), obo- čne mostove (slika 2), viseče mostove, dvižne mostove in še kakšne drugačne mostove. Sl. 1. Opečnat ali kamnit viadukt Sl. 2. Opečnat ali kamnit obočni most Po namenu poznamo železniške in cestne mostove za premostitev dolin, rek, celo zalivov, nadhode in še kaj. Zgrajeni so iz lesa, betona, opek, železa, kamna. Pri železnih ločimo razne vrste konstrukcij — nadgrajene (slika 3) in pod- grajene (slika 4), pa take okroglih in ogla¬ tih oblik. Sl. 3. Nadgrajen most železne konstrukcije, pri¬ meren za dobre modelarje Sl. 4. Podgrajen most železne konstrukcije, ki pa je prevelik in prekompliciran za nas. Na maketah je tak most izredno redek Gradnja Na maketo bomo postavili le manjše mo¬ stove, ker bi velik most v razmerju 1 : 87 (sistem HO) zasedel prevelik del makete. Najlaže je kupiti že narejen most. Nekaj jih imajo pri Mehanotehniki, le zlepiti jih je treba. Najprej si oglejmo lesene mostove. Ti so pri normalni železnici pomožni. Gradili pa so jih tudi na divjem zahodu — vidite jih lahko v kavbojskih filmih. Naredimo jih iz 370 TIM 7 o 75(76 r lesenih palčk. Dobimo jih iz drvonitk ali pa narežemo furnir. Za silo so dobri tudi zo¬ botrebci. Iz tega zgradite most kot ga vi¬ dite na sliki 5. Podlogo za progo pa izre- Sl. 5. Lesen most, tu na maketi z divjega za¬ hoda žemo iz 3 mm vezane plošče. Naj bo nekaj mm širša od tira. Navpični, nosilni stebri naj bodo nekoliko debelejši, prečni pa nekaj tanjši. Betonske, opečnate ali kamnite mostove naredimo iz stiropora. Z električno žagico, ki je opisana v januarski številki TIMa, iz¬ režemo oboke. Stiropor naj bo debel nekaj milimetrov več, kot je širina tira. Nato iz kartona izrežemo dve enaki šabloni, ki jih z bucikami pritrdimo na vsako stran stiro¬ pora. Z žagico režemo potem ob šabloni. Sl. 6. Podpornike naredimo posebej in jih pri¬ lepimo na zgornji del Sl. 7. Tak betonski most stoji na moji maketi Če hočete prihraniti stiropor, najprej izre¬ žite gornji del z oboki, ngto pa še pod¬ stavke. Skupaj jih zlepimo po navodilu iz 5. številke TIMa (slika 6). Tak most vidite tudi na sliki 7. Most potem še obdelamo. Lahko ga oble¬ pimo s papirjem, ki je potiskan kot kamnit ali opečnat zid, ali pa ga premažemo s sivim plastofilom, da bo imel videz beton¬ skega mostu. Če nimamo na voljo papirja, ki se pri nas redko dobi, premažemo stiropor z belim plastofilom, ki ga prebarvamo s tempero v barvi kamna. Nato z ravnilom in neostrim nožem zarežemo v ta premaz, ki se mora posušiti, vodoravne črte, z roko pa vodo¬ ravne črte povežemo še z navpičnimi čr¬ tami. Te črte so bele, ker je spodaj bel plastofil, kar daje vtis malte med kame¬ njem. Opečnat zid naredimo enako, le da plastofil pobarvamo z opečno rdečo tem¬ pero. Kako naj potekajo zarezane črte vi¬ dite na sliki 8. Sl. 8. Take zareze naredimo v plastofil za kam¬ nit most Namesto stiropora lahko uporabimo tudi vezano ploščo, ki jo obdelamo enako kot stiropor. Za silo pa gre tudi iz kartona, vendar morate pri taki izdelavi narediti še lesene podpornike, ker karton ni no¬ silen. Oglejmo si še železne mostove. Najlepše jih naredimo iz posebnih plastičnih profi¬ lov, ki jih izdeluje nemška tovarna Faller, žal pa se pri nas ne dobijo. Zato si po¬ magamo z lesenimi palčkami. Oblike že¬ leznih mostov so zelo različne, tako da imate veliko izbire pri oblikovanju. Če ži¬ vite blizu kraja, kjer tak most stoji (Črnu¬ če), naredite posnetek tistega mostu. Ni nujno, da je v pravem razmerju. Narišite si osnovno obliko. Nato na karton narišite TIM 7 • 75|76 371 most v velikosti, kakršna bo na maketi. Sestavite dvakrat stranice iz narezanih palčk. Palčke naj imajo pravokoten prerez. Zlepite palčke skupaj, nato pa obe stranici povežite med seboj s prečnimi palčkami. Na koncu prebarvajte cel most s sivo ali sivozeleno barvo. Most z moje makete, Sl. 9. Most iz plastičnih profilov na moji maketi narejen na opisani način, vidite na sliki 9. Pazite na to, da bo most dovolj trden in da bo pod tračnicami podloga iz vezane plošče. Namesto lesenih palčk lahko upo¬ rabite narezano pločevino ali pa karton. Pa še dva drobna detajla. Na mostu stoji ponavadi ograja. To lahko naredite iz žeb¬ ljičkov, ki jih zabijete v vezano ploščo, Sl. 11. Gradnja mostu na maketi. Ta primer je zelo kompliciran prek njih pa napnete žičko. Lahko pa na¬ redite podrt most ali pa most v gradnji. Če delate most v gradnji, naj bo najprej narejen zasilen most iz lesa, pod njim pa gradite betonski most. Naredite lesen mo¬ del, v katerega delavci vlivajo beton. Za začetek pa se najbrž ne boste lotili tako zahtevne naloge, zato predlagam most, kot je na sliki 10. Za nadaljnje mostove pa si oglejte še ostale slike. ŠKATLICA VŽIGALIC Potrebujete darilce, ki bi ga lahko na hitri¬ co izdelali sami? Pripravite škatlico vžiga¬ lic, polo belega papirja, košček barvastega papirja, ostanke blaga in lepilo. Zgornjo in spodnjo ploskev škatlice prelepite z belim papirjem, nato pa na zgornjo narišite figu¬ rico npr.: podobo živali. Na naši sliki ima le-ta glavo iz pliša, nos in oči pa iz barva¬ stega papirja. 372 TIM 7 • 75|76 ŠE O MALIH ŽELEZNICAH Anka Vesel Pred nami je čas, ko bomo bolj ali manj priklenjeni v zaprte prostore. Treba si je torej izmisliti tako vrsto razvedrila, ki ji vremenske nadloge ne bodo mogle do živega. Kaj naj bi to bilo? Spet vam bo na pomoč priskočila tovarna tehničnih igrač — Mehanotehnika iz Izole. Iz bogatega izbora svojih igrač vam pred¬ laga nakup male železnice, se pravi garni¬ ture tovornega vlaka HO. Naj vam garni¬ turo podrobneje opišem: za 185,00 din boste v lični škatli dobili lokomotivo Penn Central, 3 tovorne vagone, škatlo za ba¬ teriji (vzamete dve 4,5 V) in končno še krožno železniško progo, dolgo okoli 3 m. K tej garnituri pa lahko dokupimo še do¬ datne vagone, vsak stane 16,00—18,00 din, sama lokomotiva je 69,00 din, tudi tire si lahko podaljšate z dodatnim nakupom. V Ljubljani je seveda lahko: v Tavčarjevi ulici je trgovina, ki je najbolje založena prav z malimi železnicami, lep izbor pa imajo še pri Nami ter v Centromerkurju. Drugje v Sloveniji boste lahko kupili malo železnico v vseh trgovinah z mešanim bla¬ gom ali v poslovalnicah omenjenih trgov¬ skih podjetij. V TIMu v vsaki številki ob¬ javljamo prispevek za ljubitelje malih že¬ leznic. Tako bo lahko vsakdo marsikaj še sam dodal, veliko dodatkov boste z malo truda in komaj omembe vrednimi stroški napravili sami. In čim več dodatkov si boste omislili, tem bolj se boste ogrevali za to razvedrilo, saj vas bo vodilo malce v ma- ketarstvo, zanimati se boste začeli za elek¬ troniko malih železnic, za signalizacije, za¬ čeli boste opazovati okolico železnice v vašem kraju, skratka — nešteto dela in možnosti je pred vami v teh zgodnjih po¬ mladnih dneh ob mali železnici. Mala železnica je igrača za mlado in staro. Ta pomanjšani hlapon, ki bo dirjal v vaši sobi, bo privabil tudi domače gledalstvo in vsa družina bo lahko prebila kako pri¬ jetno urico ob njem. Če boste okolico že¬ leznice obdali še z maketami dreves, hiš, grmovja, cest, s predori ali viadukti, bo to sploh imenitna paša za oči. Te makete bodo iznajdljivi in predvsem marljivi na¬ redili — kot rečeno po TIMovih načrtih — sami, tisti pa, ki za to opravilo ne bodo imeli časa, lahko drevesa in travo in mah in signale ter še vse kaj drugega kupijo pri Mehanotehniki oziroma v trgovinah, kjer prodajajo igrače. O tem še kaj več v naslednjih številkah naše revije. TIM 7 • 75|76 373 Louis Daguerre O MOŽU, KI JE IZUMIL FOTOGRAFIJO Drago M e ho ra Nekako pred 140 leti je Francoz Louis Jacques Daguerre osvetlil posrebreno bakreno ploščo v leseni skrinjici skozi lečo in — izumil fotografijo. Tako hitro, kot se lahko pove, to kajpak ni šlo. V resnici je bil izum fotografije plod dolgotrajnega raziskovalnega in eksperimen- tatorskega dela. V tistih časih celo učeni ljudje niso verjeli, da je kaj takšnega mo¬ goče. Ko je prodrla v svet prva vest o foto¬ grafiji, je napisal nek nemški časopis, da je nemogoče obdržati sliko žive narave in da je to bogokletno dejanje. Tudi pariški slikarji portretisti so protestirali, ker so videli v prihajajoči fotografiji nevarno kon¬ kurenco. Šli so celo tako daleč, da so po¬ slali vladi zahtevo, naj vlada prepove izkori¬ ščanje novega izuma. (Zanimivo je, da so prav slikarji, in najbrž ne slučajno, mnogo prispevali k razvoju fotografije.) Tudi Louis Daguerre je bil slikar. Rodil se je leta 1787 blizu Pariza kot sin sodnega uradnika. S šestnajstimi leti je prišel v Pariz, da bi postal slikar. Res je postal od¬ ličen slikar gledaliških scen v velikem pa¬ riškem gledališču. Ta poklic je bil takrat tako cenjen, da se je neredko zgodilo, da se je moral tudi slikar scene skupaj z av¬ torjem in igralci ob premieri pred zastorom pokloniti občinstvu. Ne vemo, zakaj je Daguerre zapustil glavno pariško gledališče, vemo pa, da je leta 1822 ustanovil svoje lastno gledališče, v katerem ni bilo igralcev, pač pa prelepe scenske slike. V neki pariški ulici je na¬ jel večjo barako in pritrdil nanjo velik na¬ pis DIORAMA. Šlo je za — kot bi danes rekli — iluzionistično slikanje. Na prosoj¬ nih platnih so bile naslikane čudovite po¬ krajine. S premišljeno razmestitvijo žaro¬ metov in zrcal je dosegel, da so dobili gle¬ dalci vtis resnične prostorske pokrajine. Za sceno Pogled na Montblanc je prinesel iz Švice pravo kmečko hišico, pa celo prave bore in žive koze. To »gledališče« je vzbujalo v Parizu veliko zanimanje, vendar pa je imel Daguerre v glavi še drugačne načrte. V temni sobi, v katero je prodirala svetloba samo skozi majhno luknjico, je ujel na zaslon obrnje¬ no sliko zunanje sončne pokrajine. Uporab¬ ljal je tudi takrat že zelo spopolnjeno ca- mero obscuro. S pomočjo te priprave je lahko projiciral slike na risalni papir in jih ročno povečeval. Nenehno pa je razmišljal, kako bi bilo mogoče takšne slike tudi traj¬ no obdržati, t.j. trajno vtisniti na ploščo. Daguerre je izvedel, da se s podobnimi po¬ skusi ubada tudi Nicephore N i e p c e , biv¬ ši častnik. Niepce je v kameri z lečo proji¬ ciral sliko na cinkovo, s plastjo asfalta prevlečeno ploščo. Po osemurni osvetlitvi je asfalt otrdel na osvetljenih mestih, na neosvetljenih ali malo osvetljenih mestih pa je ostal topljiv in ga je bilo mogoče od¬ straniti v kopeli sivkinega olja in terpen- Deklica v medaljonu — daguerrotipija iz leta 1850 374 TiM 7 • 75|76 9OT5BWt®W! Angleški botanik Richard Buxton — daguerro- tipija iz leta 1851 Mati in hči — daguerrotipija iz leta 1846 tina. Na plošči je tako nastala vidna, če¬ prav ne posebno dobra slika. Nedvomno je bil to prvi korak k izumu fotografije. Da- guerre in Niepce sta leta 1830 ustanovila družbo za razvijanje in izkoriščanje izuma. Nekaj let ni bilo pomembnejših uspehov, vendar izumitelja nista odnehala. Cinkovo Ena prvih fotokamer ploščo sta zamenjala z bakreno, na eni stra¬ ni posrebreno ploščo. Daguerre je odkril, da se svetlobna občutljivost plošče poveča, če so na ploščo pred posnetkom učinkovale jodove pare. K pravemu uspehu je pripo¬ mogel slučaj. Takole je bilo: Nekega dne je Daguerre osvetlil v kameri novo ploščo. Kmalu pa se je stemnilo in pri¬ čelo deževati. Nejevoljen je vzel premalo osvetljeno ploščo iz kamere in jo spravil v omaro, v kateri je hranil kemikalije. Ko je po nekaj dneh vzel ploščo v roke, je pre¬ senečen zagledal na njej lepo in razločno sliko. Pravilno je sklepal, da je morala na ploščo vplivati neka kemikalija. Toda ka¬ tera? Daguerre je preiskusil po vrsti vse kemikalije in ugotovil, da je slika nastala pod vplivom hlapov živega srebra. Ponovni poskusi so to potrdili. Sliko je fiksiral v raztopini kuhinjske soli. Leta 1833, še pred tem odkritjem, je Niepce umrl in je vstopil v družbo njegov sin Izidor. TIM 7 • 75|76 375 Postopek slikanja na ploščo s pomočjo svet¬ lobe so poslej imenovali daguerrotipijo. Dru¬ žabnika nista med ljubitelji ali podjetniki našla nikogar, ki bi se zanimal za izkori¬ ščanje tega čudovitega izuma, zato sta leta 1839 odstopila vse pravice francoski vladi. Vlada jima je velikodušno priznala kot od¬ škodnino sramotno majhno letno rento. Da- guerre je prejemal 6000, Niepce pa 4000 frankov. Nova iznajdba je vzbudila v javnosti veli¬ ko pozornost. Kmalu so se pojavili prvi fo¬ toamaterji, saj si je lahko vsakdo za 400 frankov nabavil kamero in kemikalije. Na¬ stal je tudi nov poklic — fotograf. Prvi fotografski aparati so bile preproste lesene škatle z nepremičnim objektivom v sre¬ dišču sprednje stene. Tudi meha še ni bilo. Fotograf je dosegel ostrino tako, da je premikal v škatli z objektivom drugo škat¬ lo s prosojno stekleno ploščo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so spopolnili kamero in ostali fotografski ma¬ terial. Čas osvetlitve se je skrčil na malo minut ali celo na nekaj sekund. Sedaj so lahko fotografirali ne le pokrajine, stavbe in mrtvo naravo, ampak tudi žive osebe. Po Daguerreovem postopku so dobili na ploščah zelo ostre in jasne slike, ki so imele kovinski srebrnkast lesk. Portretira¬ nje je postala velika moda. Nekateri so znali slike na ploščah z raznimi kemikalija¬ mi celo obarvati v različnih barvnih odten¬ kih. Največja pomanjkljivost takratne foto¬ grafije pa je bila v tem, da slik ni bilo mogoče razmnoževati. Vsaka slika je bila unikat. Z izumom fotografskega negativa, ki je omogočal neomejeno število kopij, je da- guerrotipija propadla. Zanimivo je, da je ho¬ tel neki nemški fotograf v našem času na¬ rediti fotografijo po Daguerrovem postopku, pa mu ni uspelo doseči izrazitosti in lepote starih daguerrotipij, narejenih okoli sredine prejšnjega stoletja. Večina starih daguerrotipij, katerih velikost ni presegla formata 16X20 cm, je bila v teku časa izgubljenih ali uničenih. Danes so izvirne daguerrotipije redke, zato pa zelo iskane in cenjene. Vidimo jih v glavnem le v muzejskih zbirkah. Za dobro ohranjeno daguerrotipijo plačajo zbiralci danes šest pa tudi deset milijonov starih dinarjev. ČEBELA Peter Likar Popoldne, ko se je dnevna vročina umak¬ nila dolgim sencam, je plantažni deiavec potegnil iz garaže traktor in motorno škro¬ pilnico. Nekaj časa se je opletal okrog shramb, končno pa privlekel k brizgalni plastično vrečo, na kateri je z velikimi čr¬ kami pisalo METASYSTOX SREDSTVO ZA UNIČEVANJE SADNIH ŠKODLJIVCEV STRUP! Z nožičem je prerezal vogal vreče in začel prašnato vsebino stresati v cisterno, polno pitne vode. Potem je hrupno pognal motor. Ob nasadu se je ustavil. Izpod sedeža je potegnil masko in si jo nataknil na obraz. Oblekel si je plastično oblačilo, da mu strupeno razredčilo ne bi moglo do živega. Iz brizgalne sta švistnila dva curka. V dol- | gem loku sta segla dp najvišjih vej, potem pa kot blagodejne deževne kaplje padla na listje in na tla. Do večera je prebrizgal ves nasad. Vetrc, ki je pihal z juga, je raznašal stru¬ pene kapljice naokoli. Strup je pršil tudi na travnik, ki se je razprostiral ob nasadu. Ponoči se je pomešal z roso in drsel v cvetne čaše. Medtem, ko so se rože zastrupljale, se je v bližnjem čebelnjaku zbudila najzgodnejša čebela. Mimo zaspanih stražark je hitela po vodo in hrano za mlade ličinke. Tako je zjutraj zarana pribrenčala nad trav¬ nik ob poškropljenem nasadu. Začutila je vodo in obilno pašo. Novica, ki naj bi jo sporočila drugim de¬ lavkam v panju, je bila pomembnejša od nagona, ki jo je silil, da bi se spustila na travnik. V ostrem loku je zavila v levo od 376 TIM 7 » 75[76 sonca in odbrenčala v domači panj. Rahlo je pristala na čebelnjakovi bradi. Ob žrelu je obstala. Pustila je, da so jo stražarke pretipale in ovohale. Vedela je, da bi raje izgubile življenje, kot da bi v svoje me¬ deno svetišče spustile nepoklicano tujko. Ko je bil pregled opravljen, je planila na satovje, ki je družini pomenil nekakšno oglasno tablo. Zaplesala je krožni ples. V jeziku čebel je pomenil tak ples pomembno novico. Panj je zašumel. Čebela pa je plesala še kar naprej. V točno določenih krogih z drgetajočim te¬ lescem. Odkrila sem pašo. Odkrila sem bogato pašo. Letite desno od sonca! Petdesettisoččlanski panj, ki je bil vajen raznih sporočil, se je ob ponavljajoči novi¬ ci kmalu vznemiril. Čebela pa je še kar naprej ponavljala sporočilo. Desno od sonca. Bogata paša. Panj je zahrumel. Sporočilo je razumel do pičice natančno. Bogata paša —- desno od sonca! Pri izhodu je nastala gneča. Vse je hotelo ven. Bogata paša — so brenčale. Panj je vrel od življenja. Na vzletišču se je trlo delavk. Odletavale so v rojih. Vodil jih je nagon. Desno od sonca! V panju so ostale le najmlajše delavke in matica, ki je imela toliko opravka z ličin¬ kami, da se je komajda zmenila za hrup okrog sebe. Tisoče delavk se je zgrnilo na travnik, ča¬ kalo jih je veliko dela. Potopile so se v cvetne čaše. Vtaknile so svoje rilčke v cvetlične cevke in srkale medičino. Skupaj z njo so srknile tudi strupene napoje me- tasystoxa. Tiste, ki so jih kemiki name¬ nili za zatiranje sadnih škodljivcev. Bogato obložene z medičino in pelodom na zadnjih nogah so se vzdignile. Metasystox je začel delovati med potjo. Strup se je zažrl v tkivo medenih želod¬ čkov, kjer je bila varno spravljena medi¬ čina. Stisnilo jih je, da so v trenutku izgubile pravo smer do doma. Krilca jih niso ho¬ tela več ubogati. Utripala so neenakomer¬ no. Tiste, ki so se najbolj napile medičine, so prve strmoglavile na zemljo. Prevrnile so se na hrbet. V krču so stisnile nožiče k sebi, nekaj časa divje utripale s kožnatimi krilci, potem so obmirovale. Do panja je priletela ena sama čebela. Prav tista, ki je odkrila pašo. Strup je de¬ loval pri njej bolj počasi kot pri ostalih. Zmedeno je pristala ob domačem žrelu. Stražarke so jo obvohale. Ne, domačinke tako ne dišijo! V hipu so se sporazumele! Tujka! Ne sme v panj. Zastrupljena čebela je pobesnela. Odrinila je stražarko. Zaletela se je proti vhodu. Dobro merjeno želo je končalo trpljenje. Roj se je zmanjšal za dve čebeli. Ko so stražarke mrtvice zvlekle čez rob uljnjaka, so mirno obstale pri vhodu. Čakale so medico z bogate paše. Ozirale so se desno od sonca. TIM 7 • 75|76 377 timova fantastika Harvey I. in Audrey I. Bilker: VSE, KAR LAHKO POJESTE Prevedel in priredil Vojislav Likar Mladenič je stal pred restavracijo, kjer je bil v izložbi obešen napis »VSE, KAR LAH¬ KO POJESTE — 4.95 S«. Pod tem napisom je bil precej dolg seznam raznih slastnih jedi. Seveda bo moral jesti najprej meso in ribe, je razmišljal, medtem ko je z jezikom mlaskal po ustih — kajti meso in ribe so čista beljakovina. Predvsem zaradi belja¬ kovin je prišel tako daleč. Če pa bo nji¬ hova zaloga majhna, bo vse prišlo prav. Zanihal je težka steklena vrata in vstopil v medlo rožnato svetlobo notranjosti. Z usnjem oblazinjeni stoli so bili razpostav¬ ljeni pred šankom, ki se je vlekel ob steni in več miz za štiri osebe je napolnjevalo dvorano. Bil je prvi obiskovalec. Iz mraka v ozadju se je prikazala vitka ženska z nekoliko strogim pogledom in kopico jedilnih listov v roki. Pozdravila ga je z nasmehom in komaj vidnim priklonom. »Sami?« je prijazno vprašala. »Ali pa se vam bo morda kdo pridružil?« »Sam,« je rekel. »Želite kosilo?« je vprašala. »Ali za štiri petindevetdeset?« »Za štiri petindevetdeset, prosim,« je vlju¬ dno odgovoril in popeljala ga je k šanku ob steni. Zamomljal je hvala in zdrsnil na sedež. Z vzdihom ugodja in mislijo na dolg, prijeten obed se je pogreznil v mehko usnje in opazoval belo posodje in srebrni pribor, ki so ga hitro in lepo razpostavili predenj na temno rdečem prtu. »Kosilo se začne čez nekaj minut,« je rekla strežnica. »Vi boste prvi in boste imeli na izbiro vse od kraja.« »Kako lepo,« je rekel, ko je odšla. Kuharski pomočnik, ki je nosil trdo po- škrobljeno uniformo, je razpostavljai po mizi sredi sobe hladne in vroče slasti na pladnjih, v ponvah, skledah za solato, po¬ sodah za omako, krožnikih, jušnikih in dru¬ gem posodju. Edini gost je skrbno opazo¬ val, kako se miza s hrano postopoma polni z naraščajočim bogastvom okusnih zalo¬ gajev. Znova se je prikazala strežnica in z igrano vzradoščenostjo mehanično zre¬ citirala navodila za posebni jedilnik. »Na mizi boste našli vrsto pladnjev. Vzemite enega in ko ga izpraznite, ga kar pustite na mizi in pojdite po nov obrok. Pladenj bom odnesla jaz.« »Hvala vam,« je odgovoril s hvaležnim pri¬ kimavanjem. Dvignil se je izza mize in se skozi mehko svetlobo približal nadvse di¬ šečim kupom hrane. Kar visoko si je napolnil pladenj z jasto¬ govimi kleščami in se vrnil za svojo mizo. Samo nekaj minut kasneje je bil že nazaj, si vzel nov pladenj in tudi tega nakopičil z jastogom. Potem ko je tudi drugo porcijo pospravil enako hitro, je napolnil pladenj s preostalim jastogom. Ko je spet sedel za mizo, je strežnica ravno odstranjevala drugi pladenj. »Nikar se ne najejte samo ene jedi,« je predla¬ gala. »Vse je enako slastno.« »Oh, jaz mislim pojesti vse,« je rekel s skoraj zlobnim pobliskom v hladnih očeh. »Mimogrede, ali je ostalo še kaj jastoga?« 378 TIM 7 • 75|76 »Seveda,« je odvrnila. »Naročila bom v kuhinji, da ga še prinesejo.« Velika skleda rakcev je zahtevala pet obi¬ skov pri mizi. Potem ko je pojedel vse polže, slanike, hladne narezke, piščance, zrezke, suha rebra, svinjino, race, pljučno pečenko, zeljnato solato, krompirjevo so¬ lato, zeleno, korenje, olive, čebulo, sire, ves kruh, ki je bil razpostavljen, in, razu¬ mljivo, tudi začimbe, paradižnikovo omako, gorčico in si je brisal usta s platnenim prtičem, je prišla k njegovi mizi strežnica. Bilo je očitno, da skuša zaman prikriti zmedenost, začudenje in šok. Odkašljala se je. »Bi zdaj želeli desert?« »Če vzamem desert,« je vprašal, »se po¬ tem še lahko vrnem h glavnim jedem?« Zatisnila je oči, kot bi skušala pregnati vse, kar se ji je prav gotovo samo dozde¬ valo, in jih spet odprla. »Zakaj pa ne,« je rekla. »Tu prav gotovo ni nobenega... pravila.« Nato je pogledala po restavraciji, kot bi iskala pomoč. »Če je tako,« je rekel z vzdihom zadovolj¬ stva, »potem bom vzel nekaj deserta.« Štirje sirovi zavitki so se mu zdeli odlični in obžaloval je, da jih niso postavili na mizo več. Potem je planil na sklede če¬ šenj, breskev, pečenih jabolk in vsega dru¬ gega in spraznil vse sklede do dna. Tedaj sta dva kuharska pomočnika začela znova polniti mizo. Ko je pogoltnil zadnji kos torte, je bila miza spet polna. Začel je znova. Restavracija se je začela polniti s stalnimi strankami. Mladenič je dvignil pogled in opazil, da se strežnica pri blagajni živah¬ no pogovarja z moškim, ki je pravkar pri¬ šel. Mož je pogledal čez dvorano narav¬ nost vanj, se potem spet obrnil k ženski, ki mu je še naprej nekaj pripovedovala. Naenkrat se je mož pojavil pri mizi. Bilo je očitno, da je upravnik ali lastnik. Bil je nekoliko debelušen, nosil je tanke brke in razkošno obleko. Nekam kislo se je na¬ smehnil svojemu gostu. »Kako ti tekne obed, dečko?« »Zares izvrstno,« je prisrčno odgovoril mla¬ denič in pohrustal žemljo. »Si zdaj prvič tukaj?« »Ja,« je odgovoril in potem pogoltnil nekaj kosov hrane zapovrstjo, ne da bi jih pre¬ žvečil. Ko je tako sedel in si tlačil hrano v usta, je v svojem duhu zaslišal glas, ki je prihajal iz daljave številnih svetlobnih let. Jezik je bil angleščina, ker se je obi¬ skovalec v enem zadnjih tečajev priprav¬ ljal posebej za projekt »Zemlja«. — Kako gre? — Do zdaj zelo dobro. — Imajo še kaj dosti hrane? — Restavracija je videti ugledna. Verjetno so dobro založeni s hrano. — Tisti jastogi so bili fantastični! Ali lah¬ ko pošiljaš več? Preden prevzame vse sku¬ paj oddelek za zavijanje, vse poskusimo tu v Glavnih uradih. — Pojedel sem že skoraj vse, kar so po¬ stavili do zdaj na mizo. Tu res uživam. Na prejšnjem planetu, kamor sem bil poslan, so bili bolj slabi kuharji. — Dobro. Zdaj pa jej naprej. Kmalu po tvojem odhodu se je stanje tu spet poslab¬ šalo. Čeprav dobivamo kar precej hrane iz vsega vesolja, še vedno veliko naših ljudi strada in umira od lakote. Ves ta razgovor skozi vesoljsko daljavo se je odvil v trenutku. »Prepričan sem, mladi mož,« je nadaljeval lastnik, ki je stal pri mizi, »da si poskusil že vse naše jedi?« »Seveda, in moram vas pohvaliti. Vse je naravnost... nezemeljsko!« Po naslednjem dolgem zalogaju je vprašal: »Ste vi lastnik?« »Sem,« je rekel lepo oblečeni mož in po¬ tem dodal, »kar precej ste že pojedli. Ima¬ mo tudi druge goste, veste.« »Saj sem tudi jaz gost, mar ne?« je mehko rekel tujec. Lastnik je zavzdihnil: »Seveda ste.« Pri tem je tujec vstal in se rahlo sklonjen izmuznil mimo lastnika. Pri mizi s hrano si je dva pladnja na visoko naložil s hrano, tako da so ga drugi gostje gledali s pre¬ senečenimi nasmehi. V pol ure je bila miza spet prazna in eden od gostov se je jezno razburjal pri blagajni. »Ničesar ne morem storiti,« mu je dopo¬ vedoval lastnik. Zdaj je bil brez suknjiča, kravato je imel razvezano, srajco odpeto in čelo znojno. »Tistile fant tamle,« je rekel pokazujoč na tujca, »je pojedel vse!« »Ja, to sam vidim,« je iztisnil mož skozi zobe. »Toda to je vaš problem. Plačal sem štiri petindevetdeset za oba z ženo in pri- T!M 7 • 75|76 379 čakujem, da bova dobila vse, kar lahko pojeva — ne pa samo nekaj drobtin!« Lastnik je zavzdihnil: »Popolnoma vas ra¬ zumem, gospod.« Mož pa je nadaljeval: »Jaz sem vaš stalni gost. Sem prihajam zato, ker dobro poslu¬ jete. Prav tako tudi drugi gostje.« »Vse to razumem,« se je strinjal lastnik, ki se je čedalje bolj potil. »Torej hočemo vse, kar lahko pojemo, ali pa ne bomo več prihajali sem. Vsem prija¬ teljem bom svetoval, naj ne hodijo več k vam!« »Obljubim vam,« je rekel lastnik, »da bom storil vse, da se to takoj popravi. Prosim, vrnite se k mizi. Vse bo tako, kot je pri nas v navadi.« Lastnik je odšel v kuhinjo. Obrnil se je na glavnega kuharja: »Ali lahko pripravite več hrane?« Kuhar se je jezno obrnil k lastniku. Njegov obraz je bil žareče rdeč od visoke tempe¬ rature in preutrujenosti. »Jaz poskušam ku¬ hati kar se da hitro, gospod,« je rekel. »Ampak tisti fant ima luknjo v želodcu. Je in je. Jaz pač delam po svojih močeh.« Lastnik ga je spravljivo potrepljal po rami. »Naredite, kolikor pač morete,« je rekel. »Kolikor morem?« je vzkipel kuhar. »S čim? Brez hrane?« Lastnik je izbuljil oči. »Kaj to pomeni 'brez hrane’?« Kuhar je pokazal na mizo s kopnečo za¬ logo surove hrane. »To je vse. V hladilniku je še zmrznjena perutnina in nekaj kosov govedine, a je treba vse skupaj še od¬ tajati in razkosati.« »Ne moremo zgubiti najboljših strank,« je zamrmral lastnik. »Takoj odtajajte vso pe¬ rutnino. Kmalu se vrnem.« Lastnik je šel naravnost k strežnici pri bla¬ gajni. »Pokličite vse poslovne prijatelje, kar jih poznamo tod okrog, in jih prosite, naj nam posodijo kakršnokoli hrano morejo. Nava¬ dno pomagamo drug drugemu.« Kmalu so se pred restavracijo začeli ustav¬ ljati avtomobili, tovornjaki in celo taksiji. Delavci, lastniki in taksisti so začeli nositi velike in majhne zavoje v restavracijo, kjer so se jih preobremenjeni kuharji, pomoč¬ niki in celo vratarji lotili z vročično na¬ glico, jih odpirali in stresali vsebino v kipeče lonce ali ponve. Kuhinja je postala tovarna. Kmalu so bile velike količine iz¬ vrstno pripravljenih jedi spet na poti v jedilnico in gostje so si spet začeli zado¬ voljno polniti svoje pladnje in krožnike. Vsi pa so lahko opazili, da mladenič porabi več časa za to, da polni svoje krožnike, kot pa, da poje vsebino. 380 TIM 7 • 75|76 Dvajset minut pred tretjo je večina obisko¬ valcev odšla, tujec pa je še kar naprej goltal. Končno je bila ob treh restavracija prazna, razen tujca, ki je še naprej mirno sede! za svojo mizo in jedel, kot bi prav¬ kar prišel. Lastnik se mu je s samozadovoljnim reža¬ njem približal. »Žal mi je, fant,« je rekel. »Zapiramo.« Tujec pa je s polnimi usti pokazal na steno, kjer je visel napis. »Toda, mi zapiramo ob treh popoldne,« je vztrajal lastnik. — Na Zemlji je zakon zakon. Napis pravi »Vse, kar lahko pojeste«. Ne dovoli jim, da te vržejo ven. Tukaj obupno potrebujemo hrano. Vsak kos hrane, ki jo poješ, reši življenje na našem planetu! »Žal mi je,« je rekel tujec. »Tam piše ...« »Ampak mi zapiramo ob treh!« je zadirčno ponovil lastnik. »Zelo mi je žal,« je spet dejal tujec. »Ni¬ sem še končal,« in nadaljeval s pojedino. »Poklical bom policijo!« je zavpil lastnik. — Hitreje jej! Lahko, da te bodo spravili ven. Medtem ko "je mladenič še vedno požiral, je lastnik odklenil vrata in odhitel v noč. Pospravil je že pol hrane, ko so se odprla vrata. Prikazala sta se lastnik in policaj. Stopila sta k tujčevi mizi. »To je ta mladenič. Noče oditi.« Policaj je čakal, da bo tujec spregovoril, ta pa je kar naprej jedel. Končno je policaj dejal: »Kako to, da še vedno jeste?« Tujec je pogoltnil velik zalogaj. »Ker sem lačen,« je odvrnil. Policaj se je obrnil k lastniku, ki je za¬ maknjeno opazoval sestradanega gosta. »Mogoče pa je prišel pozno,« je rekel mož postave. »Pozno?« je kriknil lastnik. »Tukaj je bil pred vsemi!« Tujec je pospravil zadnje koščke hrane s pladnjev. »Tam piše 'Vse, kar lahko poje¬ ste — štiri petindevetdeset’,« je razložil policaju. »Zato sem se tudi odločil jesti tukaj.« Policaj si je s palico porinil kapo nazaj in pogledal lastnika. »V tem ima prav.« »Toda to se mora enkrat nehati!« je zatulil lastnik. »Kolikor je pojedel, običajno za¬ dostuje za tri tedne!« »Ne vem, če lahko kaj storimo, dokler ne konča,« je rekel policaj. »Lahko ga spravimo ven,« je spet povzdig¬ nil glas lastnik. »Morali boste vložiti pritožbo pri okrožni policijski postaji,« je rekel policaj in mu povedal kako pride do tja. Lastnik je odšel, policaj pa se je usedel nasproti tujcu in ga gledal, kako je. Miza s hrano je bila kmalu povsem prazna in tujec je šel v kuhinjo. Bil je zadovoljen, ko je našel nekaj kosov surove govedine in kakih tri¬ deset litrov mleka. Kmalu zatem se je v restavraciji pojavil časnikar. Zvedel je bil za nenavadnega tuj¬ ca in hotel ga je videti. »V čem je torej zanimivost,« je vprašal časnikar. »Sem z drugega planeta,« je rekel tujec cmokajoč s polnimi usti. »Na našem pla¬ netu smo izčrpali vse vire hrane. Tako za¬ vzeto smo izpopolnjevali našo tehnologijo, da smo pozabili, kako pomembno je ohra¬ niti zdravo okolje. Posledica je, da naš pla¬ net ni samo tako onesnažen kot vaš, am¬ pak je tudi opustošen. Naše prebivalstvo izumira, rojstva so prepovedana — nobenih virov hrane ni več. Prizadevamo si rešiti to žalostno stanje, a še zdaj ne vemo prav, kaj storiti.« Časnikar je samo začudeno gledal in po¬ slušal. »Vedeti morate,« je spregovoril policaj, »da je ta dečko — ali karkoli že je — tukaj skoraj dvanajst ur in ves čas je brez premora. Morda pa je nekaj resnice v tem, kar pravi?« Mladenič, ki je maloprej odšel v kuhinjo, se je vračal s smejočim obrazom s polnim naročjem perutnine, ki se je končno odta¬ jala. »Pa vendar ne mislite jesti kar surovo?« ga je nejeverno vprašal časnikar. »Oh, seveda. Nič ne skrbite. Jih bodo že tam spekli.« »Kaj hočete reči s tem?« je vprašal čas¬ nikar. »Vidite, to pošiljam na svoj planet s po¬ močjo kinergetične moči. Z drugimi bese¬ dami, hrana se spremeni v energijo, pre¬ nese skozi vesolje in se na mojem planetu spet materializira. To je nekaj podobnega vašemu prenosu misli.« TIM 7 • 75|76 381 »Hočeš reči, da hraniš ves planet?« »O, to pa spet ne,« ga je popravil tujec, »Na tisoče nas je po vsem vesolju in vsi pošiljamo hrano domov, da bi naše prebi¬ valstvo preživelo.« Časnikar se je zdaj razživel. »Koliko hrane, mislite, da ste pojedli?« »Po vašem merskem sistemu bi rekel, da skoraj tono.« »To sem hotel!« je vzkliknil časnikar, si hitro zapisal v beležnico in odhitel v ured¬ ništvo. Ko je drugi dan dopoldne lastnik prišel v svojo restavracijo, je zagledal tujca in po¬ licaja kako tiho sedita drug nasproti dru¬ gemu. »Še zdaj si tukaj!« je vzkliknil, toda v nje¬ govem glasu zdaj ni bilo nobene jeze. Do¬ poldne so namreč novice o nenavadnem gostu obkrožile ves svet in v restavraciji je neprestano zvonil telefon s ponudbami za poravnavo stroškov. Lastnik je hitro pre¬ računal, da bo s ponujenimi vsotami de¬ narja lahko več kot pokril izgubo na račun lačnega gosta, obenem pa si bo naredil lepo reklamo za svojo restavracijo. Tako je dovolil, da so stavbo napolnili s televizij¬ skimi kamerami in lučmi. Televizija je pre¬ kinila redni program in tujec se je pojavil na zaslonih na sijajnem ozadju cvetja in dragocenih umetniških del, ki jih je poso¬ dila umetnostna galerija. Sedel je za ogromno mizo zvrhano polno najrazličnej¬ ših jedi in med obilnimi zalogaji razlagal o žalostnem stanju na njegovem planetu. Pojasnil je, da so sposobni prevzeti obliko kateregakoli živega bitja v vesolju in da jim to zelo pomaga pri pretvarjanju in po¬ šiljanju hrane s tujih planetov. Rekel je tudi, da žal še niso uspeli tega postopka nadomestiti s strojem. Kamera se je med¬ tem sprehodila k tovornjakom in delavcem, ki so hiteli razlagati velike zaboje hrane, potem pa v kuhinjo, kjer je cela vojska na¬ jetih kuharjev hitela pripravljati jedi. Tik pred koncem oddaje so prinesli tujcu po¬ seben rdeč telefon. Vse kamere so obr¬ nili vanj, ko je dvignil slušalko in spre¬ govoril: »Halo?« Zaslišal se je odgovor predsednika Združe¬ nih držav: »Ponosni smo, da smo prva de¬ žela na Zemlji, ki vam je izrekla dobro¬ došlico.« Tujec je pogoltnil zalogaj. »Hvala,« je re¬ kel in jedel naprej. »V veliko veselje mi je, da lahko rečem, da se je naš planet stalno boril za mir med ljudmi — ahhh, bitji. Upamo, da ko se boste vrnili domov —« Pri tem je lastnik, ki je stal za kamero, zamrmral: »In jaz upam, da bo to kmalu.« »— boste prenesli vašim ... prebivalcem,« je nadaljeval predsednik, »najboljše želje vseh ljudstev zemeljske oble. Seveda pa bi vas naši znanstveniki radi zadržali in vas povabili, da ostanete in pomagate pri na¬ šem vesoljskem programu ...« »Hvala vam. Vendar moram do večera kon¬ čati svojo nalogo in oditi.« »Končno,« je zamomljal lastnik restavracije. »Vendar pa,« je nadaljeval tujec, »vam mo¬ ram povedati, da ne bomo nikomur razkrili naših znanstvenih dosežkov. Kaj lahko se namreč zgodi, da boste tudi vi opustošili svoj planet in potem bi postali naši tek¬ meci v vesolju. Kljub temu pa se čutimo dolžne tistim, ki nam pomagajo. In mi po¬ vrnemo s tistim, kar štejemo za enako¬ vredno. Vidite, ne moremo vam plačati z vašim denarjem, ker ga pač nimamo.« Pri teh besedah se je lastnik restavracije odločno prerinil skozi množico poročeval¬ cev in tehničnega osebja in se nenadoma pojavil pred kamero. Zgrabil je tujca za vrat. »Hočeš reči,« je zavreščal pred mili¬ joni gledalcev, »da po vsej tvoji požreš¬ nosti ne moreš plačati niti štiri petindevet¬ deset?« »Da,« je odgovoril tujec in se poskušal osvoboditi iz lastnikovega prijema. »Toda,« je izgrgral, »če pregledate vaše vladne za¬ loge urana, boste videli, da so porasle.« »Kaj pa jaz,« je kričal lastnik in tiščal tuj¬ ca ob prazno mizo. Krožniki, sklede in pri¬ bor je zgrmel na tla. »Aretiran si!« je kričal brezumno. »Areti¬ ran si!« »Hvala in nasvidenje,« je še vzkliknil tujec in pred milijoni televizijskih gledalcev za¬ čel bledeti z ekranov. Njegov napadalec se je prekucnil v prazen prostor, odkoder je izpuhtel tujec. Komentator je živčno govoril in slišati je bilo predsednika, ki je klical: »Halo? Halo?« Nekje v širnem brezčasju vesolja pa je mladi tujec molekularno hitel novi nalogi nasproti. 382 TIM 7 • 75|76 za bistre glave Pavle Gregorc 1 2 3 4 5 IZPOLNJEVANKA AAAAAA B EEEE III KKK LLLL M NN O PP RR Š TTT Iz gornjih črk sestavi 5 besed in jih vpiši v vodoravne vrste lika: 1. samec kokoši, 2. oblačilo, 3. špica pri kolesu, 4. redka kovina, v naravi je veči¬ noma skupaj s sorodnim niobijem (Ta), 5. ime dveh celin (Severna in Južna). Po vrsticah brane črke na poljih med debelejšima navpičnicama dajo pisalnemu stroju podoben telegrafski aparat za daljin¬ ski prenos besedila, navpično brane črke na poljih s krogci pa službo, ki ji je aparat namenjen. GLAVE IN REPI V osrednji del lika vpiši za številkami 10 besed s štirimi črkami, ki imajo naslednji pomen: 1- francoski naturalistični pisatelj (Emile), 2. svetovno znano letovišče na francoski Rivieri, 3. čistina sredi gozda, 4. stric, 5. peneče se vino, 6. dalmatinska oblika žen¬ skega imena Mara, 7. socialni položaj, 8. spodnji del stopala, 9. žabja okončina, 10. glina s primesjo železovega oksida ali hidroksida, rumenica. V levi polovici lika vpiši pred besede eno, dve ali tri črke, v desni polovici pa jih dodaj na koncu, da dobiš naslednje be¬ sede: 1. oporna polica, podstavek v gradbeništvu, 2. celica, 3. veliko jezero v jugovzhodni Afriki, 4. inozemec, 5. splošno ime za žu¬ želko iz razreda členonožcev, 6. tretji me¬ sec leta, 7. v zelo tanke liste zvaljan kositer, 8. bankovec ali kovanec za pet enot, 9. mesto v južnem delu Poljske ob Visli, 10. okrasni obeski. Ob pravilni rešitvi dajo navpično brane »glave« in »repi« ime in priimek ruskega matematika, letalskega in raketnega kon¬ struktorja, izumitelja ter utemeljitelja ra¬ ketne dinamike (1857 — 1935). SPREMEMBA ČRKE Za varno v ovinku ZAVIJANJE, potrebno pred tem UGANKA Mama tehta več kot tono, glej, za njo otrok kolono, vsi so roke si podali, tebe bodo v svet peljali. TIM 7 • 75|76 383 REBUS V posamezno polje vpiši po en zlog zahte¬ vane besede. Vodoravno in navpično: 1. »možic« sredi polja za odganjanje ptičev, 2. vroč in suh veter, ki piha v Sredozemlju, poznamo ga tudi na Jadranu, 3. tirnično prometno vozilo s pogonskim strojem, 4. grafični obrat, 5. kovina z zelo veliko trdoto, dodajamo jo jeklu (V). PREMEŠANI REBUS Najprej ugani besedo, ki opisuje risbico re¬ busa. Nato pa premešaj črke tako, da dobiš pojem, ki ga poznaš iz tehnike. RAČUNSKI PROBLEM ? — 5 : 4 = ? ? + 5 : 5 = ? Če nekemu dvoštevilčnemu številu 5 od¬ štejemo in delimo novo število s 4, dobi¬ mo enak rezultat kot če istemu dvoštevilč¬ nemu številu 5 prištejemo in novo število delimo s 5. Katero število je to in kakšen je rezultat? UGANKA Debelo poleno, pa ga ne drobim, raje na njem druge dobim. REŠITVE UGANK IZ 6. ŠTEVILKE: NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: sestava, vrtalni (stroj), slovo, PU, paž, Tedi, pek, Ora, RS, noj, dvig, okras, skorja, iad, ednina, Abo, trg, inlet, Nil, krožna (žaga), Ana, žar, sik, GD, ata, tnalo, gozd, Arktika, Am, ep, ovoj, brusilnik, rosika, cof, vrt, AN, asi. PREMIKALNICA: London, Clarke, Asimov. POSETNICA: Goran Topol = antropolog. REBUS V STRIPU: raster — raste (črka) R. SKRIT PREGOVOR: Teorija brez prakse je kakor kolo brez osi. SLIKOVNICA: napa (napa), čin (čni), breza (rez), lutka (ulta), tristo (tisot), dihur (udir), zubelj (ezul), tinta (tati). Misel: Napačni rezul¬ tati so tudi rezultati. POSETNICA: Mare R. Kor, Pag = programerka. PREMEŠANE ČRKE: I, meri dan = meridian. PREMEŠANI REBUS: staniol — stola, in. NASPROTJA: bližina, raztezanje, antiklinala, iz¬ guba, lenoba, laž, enobarvnost. Končna rešitev: Braille. SKRITA MISEL: Protislovje s teorijo je najbolj zanimivo. OBRNJENI REBUS: izvijač — čaji; v (črki) Z (črka) I; brano nazaj. NAGRAJENCI IZ 6. ŠTEVILKE: 1. Volf Franc, Vas 4, 61336 Vas 2. Laneger Marjan, Kot 8, 63250 Rogaška Slatina 3. Mevželj Željko, Jurčičeva ul. 9, 68210 Trebnje 384 TIM 7 • 75[76 | i nagradna slikovna križanka Fred a. Geoffrey Hoyle: Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko. Naročniki TIMa imajo poleg ugodnosti plačevanja na ob¬ roke še 20 % popust za vsako knjigo. Najmanjši obrok je 50 din mesečno. Poštnina i