179. številka.
Trst, v ponedeljek dne 10. avgusta 1903,
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izba i a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob
4- uri pop. — Naročnina znaAa: ta vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brea priložene r;aročnine se upravniAtvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične 5 »vilke po 6 stot i3nv&); izven Trata pa po 8 st.
Telefon številka Sto.
Edinost
i
vp
t -n
■js/
glasilo političnega Brusiva „€8inost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije" in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredniitvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12.
=5*
Na uljuđen odgovor uljudna replika.
IL *
Predno nadaljujemo, moramo pojasniti, da bi bil krnečni odstavek prvega članka :
Iz teh pojasnil pa razvidi liberalno gla-tilo, ako hoče, da je bilo slabo informirano, oziroma da njegov jLformatov sodi o politiki kakor slepec o barv:.h«.
moral stati takoj za drugim odstavkom, ki se je glasil:
»Nam je celo všeč, da se je nsš ljubljanski kolega dotaknil nekaterih konkretnih užašk h vprašanj, ker nam je s t*m dana prilika, da pojasnimo nek' liko naše f-taličče, kakor «pl< h stališče slovenske stranke v Trstu (*aj je del »Narodovih« očitanj naperjen ne toliko proti listu, kolikor proti stranki !)«
D* bi tr£a<*i Slovenci le z »neiz-prošao« kritiko in brez vsake resnične pome či mogli prisiliti vlad da postopa drugače, to more upati .'e kak najiven politični abeee lar. S cer pa je cčitna ne resnica, ako se nam očita le jadileovanje. Naj se !e spomni »Slovenski Narod«, da smo mi pozivali kranjski in dalmatinski deželni zbor, naj proti svojim narodnim nasprotnikom tako postopata, ka kor se postopa z naš mi poslanci v tržaškem in istiskem deželnem zboru. To je bil gotovo ze.'o radikalen in tudi praktičen predlog, s katerim bi se bilo vlado brez dvoma prisililo, da se pobriga malko tudi za priacorske Slovane. A ravno »S loven-« ■ ki Narod« nam je takrat odgo-i voril, dajeta zahteva smešna, j da si nočejo oni radi nas pokvariti svoje — pozicije nasproti vladi ia Nemcem. Ne fraz, gospoda okolo »Slovenskega Naroda«, ne najivnih nasvetov o »odločnih« zahtevah, temveč dejanj in radikalnih, ne opor« t u n i s t i č n i h dejanj potrebujejo tržaški Slovenciod svojih kranjskih bratov!
»Slovenski Narod« nam tudi svetuje, naj kr:t kujemo vlado o vsaki malenkosti. Isti »Slovenski Narod« pa nas je pred kakim letom ravno zato na svoj znani način zasmehoval, ker kričimo radi vsake malenkosti, ker e« v l stu borimo tudi za drjbtinice ! Re* ne vemo, kako bi vstrezali, oziroma mi vemo dobro, da izvestnim gospodom sploh ne moremo vstreči, dokler ne bomo trobili v njihov strankarski rog.
Ni bilo trefc a še le »Slovenskega Naroda«, da nam pove, da so Slovenci in'ere-aovani v Trstu ne samo na jezikovnem, temveč tudi na socjalnem in gospodarskem polju ! Ce pa trd;, da Slovenci na sploh zane-
marjajo to polje, potem govori iz njega ali pe je na železniški postaji vsa litijska inte-zlobnost, ali pa nevednost.	[ ligenca, da pozdravi pričakovane mile g03le,
Ali ni čital informator »Slovenskega i bližnje in daljnje. Došlo jih je lepo število, Naroda«, kaj se je razpravljalo na naših ne- na čelu jim velevredni predsednik družbe, številnih shodih ? Ali ne zna on, da se je na ! prof. Tomo Zupan in gospa F r a n j a i stihi govorilo skoraj izključno 6 socijalnih in dr. Tavčarjeva.
gospodarskih vprašanjih, da s^ je dajalo tam našemu ljudstvu nasvete o gospodarski borbi proti močnemu laškemu kapitalizmu in da se je sklepalo raznovrstne resolucije o prav važnih gospodarskih vprašanjih ?! Ali noče naš prijatelj pri »Narodu« znati niti o tem, da se je v zadnjih let h v Trstu in okolici ustanovilo več gospodarskih društev, nego v katerem si bodi okraju naše slovenske domovine?! Ni-li o vseh teh shodih in o omenjenih društvih »Edinost« vedno poročala naj-vestneje ?!
Priznati hočemo, da se »Edinost« ni morda tako intenzivno bavila z gospodarstvom mestnozboreke večine, kakor bi bilo želeti in to obžalujemo tudi mi ; samo bi prosili »Slo-
V imenu domačinov se je prvi predstavil dešlim gostom Šmartno-litijski dekan veleč. g. Z 1 o g ar. Potem gospica Me š e k, ki je pred gospodom predsednikom izrekla željo, naj bi XVTH. skupščina, ki te bo vršila danes, našla živahnega odmeva v slovenskih srcih vse povsodi, naj bi prinesla zaželjenega vspeha po vsej domovini. Zaključivši svoj nagovor je gospica poklonila predsedniku v trobojne barve povezan šopek. Zahvalivši se na ljubeznjivem nagovoru je omenjal gGsp. predsednik vpliv, ki ga ima svećenstvo na narod, a tudi ženstvu gre največ pohvala za njega požrtvovalnost.
Po kratkem odmoru se je zbrano občinstvo jelo pomikati proti bližnji gostilni na
naj se mi iofjrmiramo o mestnem gospodar stvu ? !
Naše uredniško osobje obstoji iz dveh, reci dveh celih oseb, ki morati dan za dae-vom čitati tol ko nemške in slovanske, kolikor tudi italij. Iist9 (kar »Narodu« ni treba) in ki sti prisiljeni svoje čianke De samo sestavljati, temveč preskrbljevati tudi korekturo ! Kje naj vzameti časa, da se še zunaj ured-n štva itformirati o dnevnih degodkih ? A tudi, akj bi hotela to storiti, kje naj povprašujeta ? Da to storita pri laških poslancib, tega menda — v kljub svoji n»jivnosti — ne bo Zhhteval niti »Narodov« itformator! Od slovenskih zastopnikov | a tudi ne izvesta veliko, ker isti sami re morejo veliko izvedeti.
Tu pa smo dospeli do očitanja, glede katerega si »Slovenski Narod« domšja, da nas je porušil doli do tal in kompromitiral pred slovenskim svetom gori čez glavo : do očitanja namreč, da nočemo vreči iskre v sod smodnika, na katerem sedi — laška vladajoča klika!
enski Narod«, naj nam pove, kje in kako zajnterk. Cesto pred gostilno je nje lastnik
pl. Wurzbach spremenil v pravi drevored.
Tu smo ostali toliko časa, da smo pričakali goste s Štajarskega in Koroškega. S temi v družbi smo potem stopali za godbo čez most proti romantični Litiji. Ob koncu mosta je bil prirejen slavolok z napisom : »Le k nam, ker naši ste!« Pod slavolokom nas je pričakovala obilna množica. Tu smo se mogli prepričati kako priljubljen ia česčan je naš Tomo Zupan tudi v Litiji : mlade deklice so mu trosile cvetke, a mlade Kranjice so otdarile nas s šopki. Potem pa se je predstavil družbinemu predsedniku gosp, župan litijski.
Krepkimi in lepo povdarjanimi besedami je pozdravil tu goste v kranjsko narodno nošo oblečen učenec. Končno je gospa Ditrichova izbranimi besedami v imenu Šmartna-Litije poklonila družbinemu predsedaiku dar za našo šolsko družbo.
Primerno pohvalo se je g. Tomo Zupan obrnil do župana, potem dobrohotno besedo do Čvrstega deČKa, a slednjič do gospe Dit-trichove z iskreno zahvalo na 29. pokrovi-tv»ljnin. Ako bi tudi drugi kraji — je pov-darjal predsednik — ravnali po izgledu fcJmartna-Litije, se ne bi trebalo družbi toliko truditi za sredstva v vzdrževanje ljudskih šol, ampak bi mogla zidati tudi gimnazije in (Izv. poročilo.)	realke. Ko je monsignor zaključil svoj govor,
Z i dan pred skupščino moral si opažati, je zečela veselo svirati godba, a mi smo stopali da ee s ovemka naša Litija pripravlja ia veseli za njo proti cerkvi. Na domovih ostale nekaj nenavadnega. Na mnogih mestih so slovenske žene in dekleta pa so obsipale plapolale že trjboinice, a godba gasilnega goBte s cvetjem dol z balkonov in oken.
Po maši ee je vsa množica pomikala na kraj zborovanja na prostore g. Oblaka.
Otvorivši skupščino je profesor Tomo Zupan predlagal, naj se veteran slovenskih rodoljubov in veliki dobrotnik družbe, g. notar Luka Svetec imenuje častnim členom. Ta predlog je bil vsprejet enoglasno in ob splešaem odobravanju, na kar se je goBp. predsednik obrail do gesp. Luke Svetca, da našteje vse dobrote, ki jih dobivajo Slovenci od strani tega vrednega starine. Nasvete, ki prihajajo od Luke Svetca, je označil predsed-sednik za čisto zlato. Primerjal ga je možu onkraj Karavank, pokojnemu Einspielerju. Kakor temu, pripada tudi na Svetčevo glavo — venec.
G. L u k a Svetec, se je ganjen do solz, zahvalil na počeščenju. Radostno vspre-jemlje podeljeno mu čaat, ali izjaviti mora, da ni zaslužil tolikega priznanja, kajti njegovih 8otrudnikov in sotrudnic je zasluga v prvi vrsti, da Litija toli V3pcŠno deluje za našo družbo.
Na to je (na poziv predsednikov) gospod šmarrno-litijski dekan A. Žlogar prečital društveno poročilo. Ze zakon narave je tak, da se vse po svoje razvija. Družba sv. Cirila in Metoda je navstala veled sile. Navstala je, da našo mladino obvaruje pred potujče-njem. 18 let zgodovine ima že družba za seboj. V teh letih je dokazala, kako jej je na Bkrbi blagor naroda. Zgodovina nje jo dela častno nam, a nasprotno našim nasprotnikom. Častno nam, ker se z nje pcmoejo borimo za svoje najlepše idejale, za napredek in delujemo kulturno, in bomo delovali dokler ne dospemo do zmage. Mi se hočemo pre-riti do pcuka v mili materinščini, da se bo naša mladina vzgajala v narodnem duhu.
(Pride še.)
XVIII. aJavna skupščina Me sv. Cirila in Metodija v Litiji.
društva je, olhajaje trg, svirala vesele koračnice. Bili smo na predvečeru XVIII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metodija.
Na&lednjega dne zjutraj po 7 uri zbrala
PODLI STE K.
17
Na svetlem obrežju.
Novel*. PoJjnki opisal H. Sienkiewicz Poslovenil Podravski.
IV.
Ona je še pred premeno obedce toalete pozvala Kresov:ča na račun in učinila je to z neko radovednostjo v duši, češ kakšen bo neki njun sloves ? V svojem življenju je že videla toliko povprečnih, kakor cd enega krojača po enem vzoru prikrojenih ljudi, da jo je ta mladi človek zanimal že dalje časa ; sedaj pa, ko bi im<?l črez trenutek z razdr-t m srcem oditi, jel jo je še bolj zanimati. Bila ^e gotova, da se njegova strast pojavi na ta ali oni način ter imela celo nekake žeije, naj bi 6e pojavila, obljubujoča si ne povsem odkritosrčno, vk roti ti to Btra9t z en m pogled« m ali besedo, kobi žugala prekoračiti določeno mejo.
Toda Kresovič ustopil hladen, z licem poprej zlokobnim nego zaljubljenim. — Gospa EIzenova, pogledavši ga, si je mislila,
Cerkev je bila natlačeno polna tako, da fo morali mnrgi ostati zunaj v senci pod lipami. Cerkovno slavnost je posebno poveličevalo izborno petje moškega zbora.
izrazila svojo žalost, da nameravani njen odhod iz Monte Carlo, ki gotovo v kratkem napoči, prepreči daljše odnošaje med njima.
Kresovič je na to mehanično spravil denar v žep ter odvrnil :
»Izpovedal sem itak že včeraj sam, da ne bom učil dalje Romula in Reroa«.
»To me uprav veseli«, odvrnila je ona
da Svirek;, kakor umetnik, je moral ločiti to glavo od drugih ; tičalo je namreč v Djej nekaj povsem izjemnega. To bo bile črte kakor iz želez?, v katerih je volja nadkri-ljevala inteligencijo, dajoća jim do neke stopinje top in neizprosen izraz. Sviraki je uganil že 'lavno, da je to eden izmed tistih ljudij, katerim, ko Be popritnejo nekake na-deje, nikdar noben popih skeptizma ne skali ter dvignila glavo.
njihove vere vanje in nikdar ne podkoplje	Očividno je želela vsaj iz početka go-
njih sposobnosti do dejanja, uprav radi tega voriti žnjim v ceremonijalnem tonu ter vsi-ne, ker žojih upornim in krepkim značajem liti ta ton tudi Kresoviču. Toda zadoščal je tekmuje neka gotova tesnota čuta. Gospa že en sam pogled, da je človek speznal, da K zenova je navzlic vsega posvetnega razuma ima on neupogljiv sklep izpovedati vse, kar bila preveč površna, da bi mogla to spo- | ji je povedati naumil.
znati. Kresovič bi bil obrnil nase njeno	»Vi, gospa, ste me poplačali s pravim
pozornost sarco v tem slučaju, ako bi bil denarjem«, je dejal, »torej ne dajajte mi na izjemno zal fant; ker pa to ni bil, torej je pot ponarejenega«, iz početka p.stopala žnjim kakor z nekako ( »Kaj mislite s tem?«
prtljago in šele Svirski jo je nehotć naučil	»Mislim tako«, odvrnil je on s povdar-
pretehtati nekoliko to zadevo. Tako ga je kom, da se vi ne poslavljate od mene radi tudi sedaj uljudno sprejela in po izplačilu odhoda, niti se jaz nisem radi tega zahvalil dolžne svote, mu z glasom, istinito mrzlim in za službo. Vzrok je nekaj drugega, a kaj, to malomarnim, kakoršnega se je navadno po- j veste vi isto tako dobro kakor jaz«, služe vala, teda z jako uljudnimi besedami,	»Ako vem, je lahko mogoče, da si ne
Politični pregled.
V Trstu, 10. avgusta 1903. Položaj in Slovenci. Od slovenske strani je dobila dunajska »Information« dopis o sedanjem položaju. Ker pa pričenja dopisnik z zagotovilom, da bo giasovi, ki se širijo o vedenju naših poslancev v bližnji bodočnosti, e mnenja posamičnikov, ki niso obvezna, vzbuja se nam mnenje, da imamo tu posla z dopisom kakega pos^nca, kateremu je merda pori. Robič nekoliko predaleč segel s svojimi odločnimi izjavami. Mož, ki piše v »Information*, si hoče bržkone ohraniti vratca v ozadju, skozi katera bi naša delegacija mogla zopet smukniti v obližje vlade.
Vendar pa nas, ali prav za prav: ravno zato nas mora zanimati, kar pripoveduje mož.
Ko bodo naši poslanci — pravi — sklepali o svojem vedenju, se bodo morali pred
želim o tem slišati, niti gjvoriti«, tdvrnilai je ponosno gospa Elzenova.
On pa se ji je za korak približal, umaknivš! pri tem na hrbet roke in stegnil skoraj z grožnjo naprej svojo glavo.
»A treba je!« rekal je s povdarkom, »najprvo radi tega, ker črez trenutek odidem, drugič pa še radi drugih razlogov, za kfctere, blagorodna gospa, poizveste jutri«.
Gospa Elzenova je z naježenimi obrvi vstala, podobna na videz razžaljeni kraljici.
»Kaj pomeni to?«
On se ji je približal še bolj, tako, da je bilo njegovo lice komaj za nekoliko palcev oddaljeno od njenega lica — ter je jel govoriti z vso eneržijo.
»To pomeni, da bi imel vas ln vse vaše okrežje sovražiti, jaz pa sem se nasprotno zaljubil v vas. To pomen:, da sem se na lasmi vesti spridil radi vas, za kar si tudi odmerim kazen. Toda uprav radi tega, ker nimam ničesar izgubiti, mi morate gospa do-prinešeno krivico poplačati, ker sicer nastane nesreča«.
(Pride še.)
veem baviti z d verni stvarmi. Naj prej o predlogih Mladočehov za podpiranje njihove taktike in potem se svojim razmerjem do vlade. Glede dražega vprašanja ee mu sodba ne vidi težka, kajti dr. Koerber ni ničesar storil, da bi pridobil Jugoslovane, namreč se dozdeva, d a mu niti ni ležeče na njih.
Težavneja pa se mu vidi odločitev glede sodelovanja s Čehi. On se boji, da bodo Ćthi preveč zahtevali in pa stvari, ki bi utegnile škodovati nam. Kajti med Čehi in Jugoslovani so celo programatične razlike, ia z&hvla-liti da je le skromnosti in nesebičnosti Jugoslovanov, da Ee te razlike niso kazale očit?. Za sedaj da veže Čehe in Jugoslovane le skupno nasprotstvo proti vladi. Ali, ako se heče, da ta skupni iateres dovede do skupnosti v boju, morajo se poprej določiti pogoji za delavno solidarnost, Lo je, taktike določiti tako da bo odgovarjala interesom od obeh strani. Taktika da se Ee sme določati samo po eni stranki, ki jo potem diktira drugi. Ve n d a r pa je uverjen, da bo odločitev taka, da bo ustreženo potrebam Jugoslovanov.
Predmet je važen in aktuveleu v visoki meri. Zato si dovolimo jutri nekoliko svojih pripomb.
Ministerstvo Khuen — padlo!
Hitro je odgospodaril. Danes je grof Khuen priobčil obema zbornicama, da je min. podalo svojo ostavko. A cesar pretrže svoje let vi-šče v lschlu in se 12. t. m. povrne na Dunaj, je to sigurno znamenje, da je demisija že vsprejeta.
Sedaj ga imate tu grofa Khuena v vsej nagoti : dokler je mogel na Hrvatskem vladati 3 krut m nasiljem in dudanjem vsake svobode, je bil pač velik providencijonelen • državnik«, a na opolzLh tleh madjarskih, kjer bi se bil moral spretno gibati na gladkem parlamentarnem parketu, je začei omahovati že o prvih poskuB.h in je bilo vse njegovo 6 tedensko vladanje le omahovanje od ne-vspeha do nevspeha, od nerodnosti do nerodnosti, do — pada.
V pogajanj h s Košutovo stranko se je pokazal popolnega slepca. S tem, da je pridobil par oseb, je menil, da je pridobil stranko, a potem je oper. ral tako nesrečno, da so oni, katere je menil, da jih je pridobil, slednjič zopet stopili na čelo opoziciji proti njemu ! Nikdar še ni imel kak ogrski državnik tako dalekesežnih pooblastil, kakor jih je dobil Khuen, da bi potolažil opozicijo. A nikdar še ni noben ogrski državnik tudi če je pr hajal s prazno roko, zaključil s takim fenomenalnim nevspehom, kakor se je zgodilo z grofom Khuenom.
Niti enega samega čina ne more zabeležiti njegova vlada, ki bi jej zrgotovljal malo ugodneji spom n in govoril za milejo sodbo. Eiina sled, k; se bo vlekla za Khue-novim ministrovanjem, bo — poskus korumpiranja par'amenta ! !
Padec njegov je torej sramoten. To je maščevanje za vse om>, kar je pretrpel hrvatski narod pod Khuen- Hedev«ryjevo kruto roko!
Pojutršnjim se povrne cesar na Dunaj in s tem se prične delo za rešenje krize. Delo ne bo lahko in splošno mnenje je, da bo zahtevalo precej ča*a. Pozvani bodo pred monarha razni možje, bodi že, da bo cesar hotel čuti njihovo mnenje, bodi, da prihajajo v poštev da prevzamejo težko nalogo popravljanje^ kar je temeljito in neznansko pokvaril gref Khuen. Ali, naj prevzame to nalogo Peter ali Pavel, na tem ni dvomiti, da store na Dunaju korak nazaj pred mad-jartk m šovin zmem.
Prokletstvo storjenega greha — deluje dalje!
Ustaja v Macedoniji. Is Macedonije došla je zopet senzacijonalna vest. Neki turški vojak je umoril .ruskega konzula v Mo nastiru, H ;stkovčkega. Ta je že drugi ruski konzul, ki je bil umjrjen po roki turšiega vojak«. Naš m čitateljem bo gjtovo še v živem spominu umor ruskega konzula v M:-troviei, SJerbine, po turškem vojaku Ibrahinu. Takrat je ves politični svet pričakoval, da bo umor imel vel ke posledice, a na sp'osno iznenađenje je ruski car takrat celo pomilostl na smrt obsojenega I brali ma.
Radovedni smo res, da li bo Rusija mirn > utaknila v žep tudi to drugo krvavo žaljenje njenega ugleda po Turčiji, ali pa se po tem slučaju p javijo one posledice, ki so se pričakovale po um )ru konzula S?erbine.
O umoru konzula R tsfovskegn javlja ee sledeče :
V soboto zjutraj po Jal se je ruski konzul Rostkovskv v Monastiru iz tega mesta v bližnji bukovarski samostan, odkoder se je povrnil v mesto ob 9. uri in pol zjutraj. Ob ubodu v Monastir je Rostkovskv zapazil, da ga je tamkaj na straži stoječi turški vojak izzivalno gledal. Stopil je vsled tega k njemu in ga vprašal, zakaj da ga ni pozdravil. — Mesto vsakega odgovora je turški vojak ustrelil na konzula, kateri Be je takoj zgrudil na tla.
Tudi ta slučaj izrabljajo židovski listi v svoje turkofilske namene. Dunajska Židinja »Neue Freie Presae« meni namreč, da ta slučaj dokazuje, da je bil umorjeni konzul voditelj vse sedanje macedonske ustaje.
Na ta način hočs Židinja indirektno opravičevati postopanje Turčije, ki je po svojem vojaku dala umoriti konzula Ro-skovskega.
mokracije nočemo prepirati na dalje in menimo marveč: počakajmo le in kdor bo živel, bo videl. Ali v tolažbo nam je staro izkustvo, da včasih ravno oni, čegar smrt se najglasneje razglaša — najdalje živi. In na to stran pa ravno vodstvo slovenske socijalne demokracije ni brez izkustva. Kakor danes, se je prorokovala bližnja naša smrt že pred mnogimi leti. Danes se zopet napoveduje bližnja naša smrt, po čemer bi bilo soditi, da — še živimo t! Eh, prorokovanje je postalo dandanes slab »meštir«. Tudi pri »Rd. praporju« utegnejo priti polagoma do tega spoznanja.
Na par očitan) v »Rdečem praporu« moramo vendar nekoliko reagirati.
Očita nam, da smo se zvezali z »lopovom Camberjem«.
Na kaj opira »Rdeči prapor« to trditev? Morda na dejstvo, da je naša stranka o zad-
Kakor navadno, tako je tudi tukajjravno , njih volitvah — torej v resnih trenutkih — nasprotno res, od onega, kar trdi Židov- odklonila vsako identificiranje z ljudmi, katerim je služil Camber ? !
Fakt pa, da o katerem vprašanju trža-
ški list.
Turčija je namreč par dni pred umorom
iu-kega konzula razširila vest, da je bil isti	škem sodba naša slučajno soglaša s sodbo v
pravi voditelj macedonBke ustaje iu to samo zato,	»Sole«, ni se nikakor dokaz, da smo zavez-
da bo mogla sedaj opravičevati pred svetom	niki Camberjevi. Komunalni zistem v Trstu
že poprej določeni u-nor konzula R^stkov-	je zgrešen, uprava skrajno neraeijonalna. To
skega, kateri jej je bil na poti, ker je Tur-	je nepobitno dejstvo, to je naše prepričanje,
čiji preveč gledal na prste o njenem neizvr-	Mari pa naj tajimo to resnico in zatajimo
ševanju obljubljenih reform.	svoje prepričanje edino zato, ker tudi Cam-
Vest o umoru konzula Rostkovskega je	ber slučajno isto- trdi ?! Po tem takem bi mi
v Sredcu povzročila silno razburjenje.	mogli trditi, da je »Rdeči prapor« zaveznik
Beligrajski list »Albanija« trdi, da se	kranjskih liberalcev in klerikalcev ob enem,
tudi v Stari Srbiji že pripravlja i-staja in da	ker se slučajno popolnoma strinja z obojnimi,
srbska vojska nestrpno pričakuje migljaja	v tem: daje »Edinost« ničvreden list!! kralja Petra, da poteče na pomo6 bratom v Po vsej pravici bi s« »Rdeči prapor«
Stari Srbiji in da tako pripomore k zopetni	razjezil na nas, ako bi mu mi, ker z liberalci in
ustanovitvi nekdanje Velike Srbije. List iz-	klerikalci enako sodi o našem listu, očitali,
javlja nadalje, da srbski narod prisili evro-	da je zaveznik liberalcev in klerikalcev ob-
pejsko diplomacijo do interveneij« v prilog	enem, da torej nima prepričanja! zatiranim Slovanom v Turčiji. Očita nam tudi, da se vežemo z antise-
Vesti, ki prihajajo iz Maeedonije, po-	miti j^j smo s prVega, ko se je pojavil
rečajo o mnogih spopadih in požiganjih. —	krščanski socijalizam, simpatizovali znjim. Ali
Ustaške čete naraščajo vedno bolj in se je	nag aQtisem tizim je bil zgolj gospoda r-
ustaško gibanje razširilo tudi že na solunski	g k ker vjdimo, kako Židje ubijajo ljudstvo
vilajet.	ekonomično se svojo prakso v gospodarskem
Kronanje Pija X. Včeraj se je v	ijvijenju jn izlasti v trgovini; ker vidimo,
baziliki Sv. Petra v Rmu vršilo slovesno	da so Židje v prvi vrsti zanesli v go3podar-
kronanje novega papeža Pija X. V cerkvi	gko ž[vljenj© običaje, ki so nezdružljivi z
je bilo kakih 50.000 ljudij. Na trgu Sv.	moralo, in ker vidimo, da ravno Židje repre-
Petra so skrbele za red ital. kraljeve čete,	z8ntirajo v prvi vrsti tisti kapitalizem, proti
v cerkvi samej pa papeževi" vojaki. V	kateremu bi se moralo v prvi vrsti obračati
posebnej loži je prieiMtvoval kronanju ves	vae socijalno gibanje in bi se morali široki
d i plc matični kor. Razun tega je bilo v drugih	elojj organizirati v mogočen odpor.
ložah mnogo visokega plemstva in drugih od-
To je tudi vzrok, da se nam
ličnjakov, med temi je bil tudi general Pian- Rabi krik Zidov in žnjimi zveza.
eiani. Papež je ob 8l/s zjutraj pr.šel peš	nih U B tov rdogodkov v Kise-
pod obok cerkve Sv. Petra, kjer je bil po-	n e v u Mi smo ^^ vir je vzvigeQ
stavljen prestol. Koje Pj X. sel na prestol	Qad y3aki ^ d& w bU pristraaaki Ru3iji
j imel je nanj nagovor kardinal Rampolla ; na	y prifcgf ker je bU nemški vir . ,Preue8;Bche
to so členi kapitelja ia drug« vat.kansk. sve-	ZeitnDg<> kj je poJa8niia vzroke, zakaj je
čen ki poljubili papežu nogo.	prišk) y Kišenevu do on]h groznih dogod-
Pij X. je potem sel v nosilnico in bil kov t i nitmo hvalili dejanj kiševsk h, pač prenesen v baziliko, kjer ga je množica s pa zahtevamo, naj se postopa pravično, naj ploskrinjtm burno pozdravljala. Ko je mne- ee ne eodi enostransko, naj se ne obsoja žici podelil blagoslov, se je preoblekel v e]epo \e krščansko prebivalstvo, Ž de pa slika pont.fikalno obleko in daroval mašo. Prei pri- kakor sam0 nedolžne mučenike. A nemški četkom maše vršile so se predpisane cere- državnik v pruskem listu je dokazal s kon-monije in je kardinal Rampolla prvi izkazal kretnimi podatki, da eo Židje sami izzvali papežu udanost in pokeričino s tem. da mu ODO toli krotko ljudstvo, ker so mu zistema-mu je poljubil nogo.	tičao srkali kri iz žil in je gnali v obup.
Maša je končala 10 minut pred eno Kdor je pravičen, ne bo gledal le grdih po-uro popoludne. Po maši vršilo se je kronanje al€dic, ampak bo uvaževal še velike grše Pija X. Novemu papežu je posadil »tiaro« vzroke, ki so bili v Kišenevu i z-(papeževo krono) na glavo kardnal Macchi. ključno na strani Židov!! Slavnost jc končala ob 1. uri in 5 min. pc- j Toliko y odgovor na očitanje, da bra-
poiudae.	______nimo ruske krutosti, ker smo pastali antise-
mitje.
Takovi antisemitje, kakor gori označeno, smo bili mi že davno popred, nego je izhajal Namestnik srof Goi;ss je odpotoval »Sole« in njegov prednik »Avanti« in je »včeraj na ogledovanje v Tolmin in Bovec;	ab3Urdno, ako se govori, kakor da se
t petem si c gleda dela v predor h pri Pod- mi dajem0 nekako vleči od Camberja. brdu.	' Z antisemitizmom, kakor politično stranko,
Bajčev slučaj. Vpokojenemu višjemu pa ne Bimpatiziramo, marveč mu nasprot.u-račun-kemu svetniku fiaančega ravnateljstva, jcmo £e je »R^čj prapor« lojalen, mora :gosp. Šiefanu Bajcu, pedeljen je naslov ra-! priznatif da vsaki hip prinašamo ostre izjave čunarskega ravnatelja. To odlikovanje, po prctl slovenskim in še posebno nemškim in deljeno gospodu Bajeu sedaj, ko bo vsi tržaški j italijanskim ant semitom ! In to jele dosledno časopisi najst-ožje obsojali njegovo predčasno 7 našega narodnega stališča, ker nemški in upokojenje, je najboljši dokaz, da je finančno iaški kršganeki socijalisti niso nič manji naši ravnateljstvo samo prepričano, da se je g. narodni nasprotniki, nego druge nemške ■ Bajcu dogodila najhujša krivica, ko se gabroma laške skupine.
'je predčasoo in — ker je mež še popolnoma; Dalje nam očita »Rdeči prapor«, di se in krepak — brezpotrebno postavilo v | bojimo pisali proti nekemu nemoralnemu du-pokoj samo v to, da se je napravil prostor hovniku v Rojanu. Na to konstatajemo, da
Tržaške vesti,
nemškemu usiljencu.
vemo 't. dobrega vira, da je v prvi vreti
»Rdeči prapor« je v svoji zadnji Št e- zasluga dvakratnega podiva v »Edinosti«, da vilki posvetil »Edinosti« svojo pažajo v po- < se je dogodek prijavil dalje, in konstatujemo,
sebni meri in je bil slednjič toli ljubeznjiv, <ia je eadil cvetje na — grob našeg i lista.
da smo mi priobčili prvi poziv potem, ko Ee je »kušalo posredovati pri nas, da bi molčali.
Mi se z glasilom slovenske scc jalae de ! Xa podlagi poziva v »Elinosti« je začelo
redarstvo preiskovati in na škofiji so tudi izjavili, da so še le iz »Edinosti« izvedeli o stvari. Sedaj je stvar v preiskavi. S tem smoT za sedaj storili svojo dolžaost. Oim bo potreba, jo bomo vršili dalje. Ni kdo pa naj ne pričakuje od nas — ker bo zastonj pričakoval — da bi predale tfga lista prepuščali za — pornografijo, ali Če hočete, da povemo po domače : za svinjarije !
O shodu v R)janu pa nismo poročali zato, ker je bil (po sklepu sklicateljev) na-' menjen le župljanom in ne za javnost in zato tudi niso sklicatelji sami želeli, |da bi prišel kdo od narodnih voditeljev.
Še eno očitanje n&m je podkadil »Rd. prapor«. Piše namreč: »Ta lopov — Cam-berjev »Sole« — je dobival zadnje čase od gotovih poštnih uradnikov privatna pisma in brzojave. Vsi tržaški listi se zgražajo nad to infamijo. Le tetka »Edinost« smatra potrebnim pričeti boj za — Camberja.«
Koliko se mi borimo za Camberja, smo že povedali in vedo naši čitatlji iz lista samega. Kar se dostaje oaih brzojavk .n pisem, smo mi poizve lovali pri raznih straneh in smo prejemali pojasnile, ki se niso vjemala, in je razvidno, da se daje dvomiti glede krivde dotičnegu laškega uradnika : vsled tega smo smatrali za postulat pravičnosti, da se ne pridružimo goaji proti nizkemu uradniku, dokler obstoji dvom glede čina eamega in mere krivde dotičnika. Izlasti povdarjajo, da o kakih pismih listom ni nič znano, marveč gre le za par brzojavk. Previdnost na naši strani je tem potrebneja. ker vemo predobro, da je gonilna moč tej gonji le strankarska strast, ker vemo, da te gODje ne vodi gnus na dogodivši se in-famiji, ampak le dejstvo, da se je iDfamija dogodila ravno »Sjle«-u v prilog.
Da se je to dogodilo na korist kakemu drugemu listu, tisti »vsi tržaški li9ti«, ha katere se sklicuje »Rdeči prapor«, bi molčali kakor grob, kakor molče na tem, da se »Piceolu« izdajajo uradne tajnosti z veeh tržaških oblasti, začenši s škofijskim ordinarijatom, preko redarstva in tudi do — poštnih uradov.
Mi smo imeli že mnogokrat priliko, da smo konstitirali slučaje, ko je »Piccolc« prinašal stvari z raznih državnih uradov, ki fo bile ali bi morale ostati uradne tajnosti, in katere je torej »Piccolo mogel dobiti le in-korektoim in nedovoljenim potom od tega ali onega uradnika. Mi vemo in smo tudi že mnogokrat konstatiral', kake prednosti uživa »Piccolo« na vseh uradih a pomočjo izveat-nih uradnikov, a niti eden tistih »vseh tržaških listov« se ni zgražal na tem in »Rdeči prapor« tudi ne !
Nekorektnost, ali — če hočete — infa-mija pa je vedno ista, naj oe je pa že zgodila »Sole« ju ali »Piccolu« na korist. Mi vsaj ne pripuznavamo, da bi imel »Piccolo« kakov privilegij do — infamij.
Občili zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija. Predsednik podružnice dr. Josip Abram je iskrenimi besedami pozdravil zborovalce in je pozval podružničnega tajnika, g. Ante Stembergerja, naj prečita svoje poročilo.
To lepo poročilo smo že priobčili doslovno v številki od minolega ponedeljka in piidodajemo danes le, da je bilo isto vspre-jeto velikim iu splošnim odobravanjem.
Tajniku je sledil blagajnik, gospod Simon Skrinjar, se svojim poročilom. Is tega poročila pjsnemljemo:
Dohodki podružnice v minolem letu bo bili :
Preostanek koncem decembra 1901 je znašal 3.163 44 K. Glavno vodstvo v Ljubljani je doposlalo 11 925*55 K, členarioa210 K, ciril-mstodijski dar 508*80 K, razni darovi med letom 834 09 K, odškodnina za to-čarino na šolskem vrtu 120 K. Skupaj 16.761-88 K.
Stroški pa: plače, nagrade in stanarina učiteljstvu 11.538*55 K, plačd šolskemu slugi 480 K, za vzdrževanje in poprave v šolskem poslopju 241*72 K, za nakup in popravo šolske oprave 77178 K, š dake potrebščine 301 K, najemnina vrta 1234*60 K, tiskovine in poštnina 265*27 K. Ssupaj 13.721 92 stot.
Prebite« koncem decembra 1902 je zni-šal torej 3*039 K 96 st.
Z dobro polovico tega prebitka so b^ pokrili stroški za sezidanje šolske sobe za o. razred dekliške šole. Ostanek, in kar ee nabere v tekočem letu, uporabi se za napravo
5. razreda na deški šoli, kar pa bo zadostovalo komaj za pokritje ene Četrtine troškov razvidnih iz preudarka. — Kako ee pokrije oetali primankljaj, ostaja nam za sedaj — uganka! A radi tega ne smemo obupavati, ampak trkati moramo na rodoljubna srca v obče.
Zborovalec dr. Gregorin je izrazil svoje začudenje, da je izkazane tako malo članarine, oziroma, da je število členov podružnice tako neznatno, ko bi jih bilo lahko vsaj 500.
Govornik je menil, da bi bilo morda umestno, da bi ae objavil v »Edinosti« imenik vseh plačujočih členov, kar bi po njegovem mnenju lepo služilo vsakemu za agitacijo v pridobivanje novih članov.
Predlog dr.a Gregorina je bil vsprejet, a so se v tozadevni debati stavili še drugi nasveti. Tako na pr. se je na9vetovalo, naj bi šolsko vodstvo pri sv. Jakobu vplivalo na vse o ne stariše, ki imajo otroke v šoli, naj skažejo hvaležnost družbi vsaja tem, da posta nejo vsi nje členi. Zbor ae je izjavil v tem zmislu, da siliti ni možno nikogar, ali opozarjati se more Btariše na njihovo moralno dolžnost nasproti družbi. Dalje je zbor razpravljal še o raznih stvareh, ki se tičejo šole in družbe, izlasti glede nabavljanja šolskih potrebščin.
Predsednik je izjavil, di se izražene želje jemljejo na znanje, da jih bo prihodnji odbor mcgel uvaževat'.
Ob točki »volitev novega odbora« se je oglasil zborovalec g. Jakob Perhavec s predlogom, naj se dosedanji odbor zopet izvoli z veklikom. Ta predlog je bil vsprejet soglasno in ob splošnec: odobravanju. Odbor podružnice bo torej tudi v bodoče sestavljen tako le: predsednik : dr. Josip Abram, odborniki: Ante Stemberger, Josip GregoriH, Simon Skrinjar in Luka Seražin.
Po predlogu enega zborovaleev je zbor izrekel toplo zahvalo bivšemu odboru na njega dosedanjem požrtvovalnem delovanju in je zaprosil istega, naj tuii v bodoče istotako posveča svojo skrb družbi in naši šol'".
Izrekši primerno zahvalo in obljubo je predsednik dr. Abram zaključil zborovanje.
Včerajšnji dan je bil zopet eden od tisih, katere moremo zabeležiti največim zadoščenjem v zgodovini življenja naše okolice. Lepa sestanka smo imeli v II. in I. okraju : v Lonjerju in pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Izlasti nas je razveselila ogromna udeležba v tem poslednjem kraju, ki je bil do-sedaj med črno zazramovanimi točkami naše okolice.
Kaj več jutri.
Obletnica. Dne 15. t. m. bo naše »Delavsko podporno društvo« slavilo ^1-obletnico blagoslo7ljenja društvene nastave. Za nas tržaške Slovence je ta obletnica nekaj vele-pomembnega — tradicijonelnega. Ob priliki te obletnice ee navadno zbiramo v ogromnem številu, da potem ponosno korakamo pod to narodno trobojnico po tržaških ulicah, tja do cerkve sv. Antona novega in nazaj v društvene prostore.
Posebno zjutranja sUvnost je za nas pomenljiva tem bolj, ker imamo mi tržaški 81overci edino to priliko, ko se moremo pokazati javno na ulici in to pod okriljem naše narodne zastave. To pa naše ljudstvo tudi ovižuje.
Dokaz, da znamo ceniti to mrvico svobode, je jasen, ker se obhoda iz društva v cerkev in nazaj udeležuje vsako leto veče število našeg« nerodnega delavstva.
Pr hodnjo sobot> bo torej oni dan, ko se že na vse zgodaj zberemo v ulicici Molin piccolo ter spremimo od tu ono lepo zastavo, pod katere okriljem se je zbudilo in ohranilo na tise če našega ljudstva.
Na tem slavnostnem obhodu pa ne sodelujejo samo členi »Delavskega podp. društva« — ne : pod zastavo tega vrlega delavskega društva se na omenjeni d<*n zbira celo morje Slovencev in Siovanov iz mesta in okolice.
Ta slavnost je torej slavnoBt vseh tržaških Slovanov brez izjeme.
Ker čaei, v katerih živimo, postajajo vedno bolj resni, pričakujemo, da ee rase ljudstvo tudi letos odzove povabilu in pri-hiti v velikem številu na Bobotno rjutranjo in tudi na pop:>ludan*ko siavnoet.
Na popoludansko elavnost, ki se bo vršila na vrtu naše šole pri sv. Jakobu, smo dolžni priti, ker je to edina slavnost, ki jo prireja -»Delavsko podporno društvo«, od kar *o tržaški Ž-dje in Lahoni preprečili prire-
janje velikega tradicijonelnega vsakoletnega plesa. Dolžni smo temveč, ker ae iz čistega dobička te slavnoBti delfe mesečne podpore revnim udovam in za delo nesposobnim de* lavcem.
Kedor kaj žrtvuje za to slavnost, je storil to v naj blažji namen, ker b tem pomaga revnim trpinom.
Pričakovati je torej, da bo zjutraj in po-poludne ta velepomembna slavnost obiskana po vseh onih, ki se čutijo narodno zavedne.
Delavec.
Splošno delavsko pevsko društvo t Trstu, priredi ob priliki Bvoje prve obletnice veliko slavnost b petjem, godbo in plesom, ki se bo vršila v nedeljo, 16. avgusta 1903. v | prostorih delavskega doma v ulici Bjschetto 3, H. nadstr. Začetek ob 71/* uri zvečer. Vstopnina 20 kr. za osebo. Otroci ne plačajo ustopnine.
Štrajk zidarjev ? Ker na gradnji neke nove hiše v ulici Torrente nekaj italijanskih podanikov dela na kontrakt, kar je v na-sprot3tvu z obstoječim pravilnikom, je danes del zidarjev stopil v štrajk in je delal na to, da bi vsi ustavili delo. Tako je na pr. prišla gruča delavcev pred gradnjo >Narodnega doma« zahtevat, naj se delo ustavi. Zidarji na gradnji »Narodnega doma« pa so odklonili t3 zahtevo, češ naj se stvar prej prijavi redarstvu. Kakor čujemo, je res sla deputacija delavcev na redarstvo, kjer so baje debili zagotovilo, da ta oblast poseže vmes.
Odmevi rodbinske tragedije. Kakor smo svoječasno poročali, dogodila se je dne 2. julija zvečer v Nappovi vili v ulici Fabio Severo velika neBreča. Nappov kočijaž Fran Bambič je namreč ustrelil na Viljelma Bari-gellija, ki je bil tudi v službi kakor kočijaž gospoda Nappa in Bicer radi tega, ker sta si bila Bambič in Barigelli nasprotna prvič radi službe in drugič radi tega, ker je Barigelli ljubimkoval z Bambičevo hčerjo, kar pa Bam-biču ni bilo po volji. Ko je Bambič uBtrelil na Barigellija, ustrelil je potem samega sebe in kmalu na to umrl, dočim so Barigellija prenesli v bolnišnico. Barigelliju se je potem stanje vedno boljšalo in v soboto je izšel skoraj popolnoma zdrav iz bolnišnice.
Težka nesreča. V Boboto zjutraj je Ant. Cijak v kamenolomu Leopolda Mau ronerja v Kadinu zgubil življenje. Padel mu je namreč na glavo precej težak kamen, ki ga je pcdrl na tla. O padcu si je Cijak vrhu tega se prizadel rano na levem očesu. Delavci Josip Pečar, Ivan Petaros, Josip Harej in njih načelnik Mihael Škilan, ki so bili priče tej nesreši so Cijaka dvignili in ga prenesli v pisarno kamenolomu. Po poti je še ranjenec zatrjeval, da ni nič hudega a je kmalu potem, ko so ga prinesli v pisarno umrl in sicer Še prej, predno je prišel tja zdravnik, katerega so telefonično pozvali ee zdravniške postaje.
Kmalu po dogodivšej se nesreči prišla je k mrliču njegova vdova, katera je izprosila da so truplo prenesli na njegovo stanovanje v Lonjer. Cijak je bil etar 45 let.
Električna sila za drugo železnično zvezo s Trstom. Železniško ministerstvo je nekatere interesirane zavode povabilo, naj do 1. oktobra t. 1. predlože vladi načrte glede uporabe električne sile na gradečej se želez-ničnej progi Celovec-Beljak-Trst.
Stroji bi morali biti dveh vrat in sicer ena vrst za osebne in brzovlake in druga vrst za tovorne vlake. Soča bi lahko dajala 14000 konjskih sil. Dotični zavod ob Soči moral bi biti zgrajen tekom dveh in pol let. Železniški minister Wittek da je navdušen zastopnik te ideje.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.1, ob 2. uri popoludne 28 7 C.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.0 — Danes plima ob 10.57 predp. in ob 9.48 pop.; oseka ob 4.18 predpoludne in ob 4.S popoludne.
Vesti iz ostale Primorske
Naše in italijanske občine t Istri. Kje je korupcija ?! Primorska vlada, katere pota so, kakor znano, nepreračunljiva, je vsled odstopa župana Jenka v Podgradu razpustila tudi tamošnji občinski zastop.
To okolnost je porabil »Piccolo« v to, da je ščuval vlado, naj začne »drugače« po stopati nasproti hrvatskim is slovenskim občinam. Ni težko uganiti, kaj si želi »Piccolo«. On želi, da bi naša vlada začela še huje preganjati naše občine in šikanirati župane in občinske zastope. Da bi pa podprl to svojo nečuveno zahtevo, piše, kakor da v vseh naših občinah vlada najhuja korupcija.
To je nesramna kleveta. Tem drzneja, ker je notorično, da so ravno Italijani naj-slabeji administratorji. O tem priča velika večina občin, ki so v italijanskih rokah. Kaj se je godilo v Miljah, kaj ae je godilo v Motovunu, kjer so požrli tisoče in tisoče obč. imetja, kaj se je godilo že v Rovinju ?! V Bo-ljuncu, dokler je bil v italijanskih rokah je bila uprav turška uprava. In kaj se je zgodilo na deželni upravi istrski ? Kaka uprava je bila to, da je mogel deželni blagajnik — Rovigo se je menda piBal — ukrasti siromašni deželi nič manje nego 80000 gld. ?! Pa čemu bi navajali nadaljnje izglede, ko stoji dejstvo, da je bilo pred par leti glasilo istrskega deželnega odbora samo (L' Iatria), ki se je čutilo slednjič primorano, da je povzdignilo svarilen glas v posebnem članku, v katerem je konstatov&lo grozno gnilav na upravah ital. občin in je rotilo, naj se hiti z rt formami, ker sicer da bo katistrofa neizogibna.
In vspričo tacih dejstev imajo laški listi še drzno čelo, da zovejo vlado na ostreje postopanje proti — slovenskim in hrvatskim občinam ! !
Da, tudi mi zahtevamo, naj naša vlada enkrat spremeni svoje postopanje nasproti našim občinam toda ne v tisti smeri, kakor zahteva »Picoolo«, ampak v smeri veoe dobrohotnosti in zaščite pred šikanami od strani deželnega odbora istrskega. Vlada naj začenja enkrat uporabljati svojo moč v to, da ne bo dež. odbor brez vBacega razloga spravljal naše občine v zadrege s tem, da jim ne rešuje predloženih proračunov, da jim zgolj na zlobne proteste laških podrepic zistira naj-koristneje sklepe, da županom brez vsacega razlega nalaga globe itd. itd.
Ce prihaja tu pa tam katera naših občin v zadrege, je to navadno le vsled nedobrohot-noBti in ovir od strani oblasti !
Dajte enkrat, da bodo naše občine uživale res občinsko avtonomijo, da se bodo mogle svobodno razvijati in urejati gospodarstvo, o čemer naj jim po svoji dolžnosti, razne oblasti gredo na roko ; a na drugi strani naj se že enkrat začne strogo postopati tam, kjer je re3 Av-gijev hlev : pa bo še le prav evidentno, kjer so bolji in vestneji administratorji ! !
Z ogorčenjem zavračamo torej nesramno zahtevo »Picc?l?vo«, da bi naas občine, ki itak že trpe pod skrajno strogestjo, prišle se pod huji nt ž, dočim naj bi upravitelji laških občin svobodno dalje administrirali načinom, katerega je najhuje obsodila celo »Istria« !
X Bovec — pogorel! V eoboto zvečer že nam je došla vest, da je prijazni naš Bovec nadela huda nesreča: da Bovec gori ! Vecdar pa nismo mislili, da nam bo govoriti o grozni katastrofi. Pozneje vesti ne dopuščajo nikakega dvoma, da je nesreča zadobila strašne dimenzije. Došla nam uradna vest pravi, da je zgorelo 70 hiš, mej temi: cerkev, občinska hiša, kapelanija, Šola za pletenje čipk in ubožna hiša. Nad 50 rodbin da je brez strehe. Uničeni so tudi ves pridelek živina in vse pohištvo. Tudi ena oseba je ponesrečila.
Tako slika nesrečo uradno sporočilo. Ali ker ne dodaje nič, da je ogenj že udušen, nas vznemirja bojazen, da je ne-reča še huja, kakor jo slikajo govorice na podlagi zasebnih sporočil.
Pravim strahom pričakujemo nadaljnjih poročil. Ubogo ljudstvo ! To morajo biti na tem ogromaem pozorisču prizori, da pretresajo dušo. Prva misel mora biti seveda sedaj, da se one, ki so prišli ob vsem, reši najhu-jega pomanjkanja in obupa. Drža\ne in de želne oblasti naj nemudoma ukrenejo potrebno.
Gibanje v Kijeiu.
KIJEV 10. (B) Večine pekarn o3tanejo zaprte, ker so delavci stopili v štrajk. Po ulicah krožijo kozaki in pešci. Izdane s > stroge odredbe proti zbiranju delavcev. Gostilne so zaprte.
Povodom volitve papeža.
ISCHL 9. (B.) Povodom izvršene vo-litve papeža je daroval danes škof dr. Lav-rencij Mayer pontifikalno mašo z zahvalno pesmijo. Navzoči so bili tudi cesar in nad -vojvode.
C. kr. vojna mornarica.
MALI LOŠINJ 9. (B.) Poletna eskadro je priplula včeraj semkaj in ostane tu ie mala časa.
Cesar na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 10. (B.) »Budapester Correspondenzc javlja, da pride cesar, koncem tega tedna v Godolo, kjer ostane do rešitve krize.
Dogodki na Balkanu.
CARIGRAD 9. (B.) Včerajšnja priob-čeaja Porte avstro-ogrskemu in ruskemu poslaniku pripovedujejo, da so bili dne 3. t. m. porušeni od ustfšav brzojavna črta Ohrida-Monastir in 4 mostovi.
Za nošenje orožja zmožno prebivalstvo je zbežalo v gorovje, kjer ee je pripružilo ustašem.
V Siroli je bil 2 in pol uren boj z ustaši. 46 njih je bilo ubitih, ostili so zbežali, zažgavši selo. V Djirdje so ustaši obkolili 200 vojakov. Mohamedanei se niso udeleževali boja z U3taši.
Loterijske	številke	izžrebana dae 8. avgusta :
Trst	84	67 46 7 49
Line	17	10 20 65 51
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t4'. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v TrtU
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
■ ulica Tesa št. 52. A. . .
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hustrovan oentk brezplačno ia franko.
XXS? XXX «XXXX£XXXW X 'X X X X X X X X X X X X X X X X X
Vesti iz Kranjske.
* Vojaške taje na Kranjskem. —
Peapolk štev. 27. ima 11. t. m. vaje okolu Velikih Ltčč. Dae 13. t. m. pride polk za štiri dni v Ljubljano. Na Rakeku je peapolk štev. 87., ki pride preko Logatca in Vrhnike v Ljubljano, kje- bo 12. in 13. t. m. Peš polk štev. 1*T_ je bil v soboto in nedeljo na Vrhniki in je prišel danes v Ljubljano, kjer ostane tri dni.
Brzojavna poročila.
Atentat na francoskega ministerskega predsednika.
MARZELJ CJ. (B.) Neki Italijan, imenom Piccolo, je dvakrat ustrelil iz revolverja na ministerskega predsednika Combes-a, ki se mudi tu radi učiteljskega kongresa. Poškodovan ni bil nihče. Napadalca s-> zaprli.
X
X
**
X X X X
i X X X
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario)
št. 1. hiša Marenzi.	^
Največja tovarna pohištva primorske dežele, g
Solidnoat zajamčena, kajti les ae osuši ^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno,	||
dernl sestav. Konkurenčne cene.
•T Album pohlitev brezplačen.
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadrnge y Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej yinton Černigoj
_ X %
XXXXXXXXXXXXXXXX
Naznanilo.
Podpisani naznanja ceaj. občinstvu,	di sem csne olja znižal io sicer prodajam :
Olje za luč.......liter po 28 nvč.
Jedilno olje.......> > 34	>
>	» bolje.....> » 36	>
>	» najfineje II. . . > » 40	> » > » I. . . > » 44	>
Namizno olje.......»	»	48	»
>	» bol e.....»	*	52	>
>	» iz Ženeve ...»	»	48	»
>	»iz Bari . . . . >	»	48	»
>	> iz Aixa ...»	»	60	» »	» iz Niče . ... »	»	68	»
Milo za kuhinjo.....od 18—22 nvč.
» » pranje......» 26—30 >
Velik izbor toiletnih mil, škroba, sve?, kisa, voščila, vž galic, §jde in drugih potrebščin za perice.
Pošilja tudi na deželo po pošti ali železnici od 5 klg. naprej.
V zmislu gesla: Svoji k svojim! se priporoča
IVAN MILLONIG Trst, Trg Barriera vecchia št. 2.
čjrejeica zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstDejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji ko noter a duga zavarovalnica Zlasti je t gc ćeo zavarovanje na doživetje in nt it z zmanj^ujočimi »e vplačili.
"Vtak ilbn ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaij e poslopja in premičine prot1 požarnim škodam po najnižjih cenah Jfkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder poaluj e
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno koristne namene.
Mala oznanila. ;
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih rcnah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno rnifa. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih ; obrokih. Najmanja objava 60 stot.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčih in bu+ellkah.
Perhauc Jakob
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kavarne.
A nfnn \nrli priporoča svojo kavarro n,,lUI1 WVI II »Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so v ji slovenski in mnogi drugi časniki.
Trst ulica delle Poste 1T vogal uL Caristi«. Piodaja »rebrne ure od 3 gld. na prt j, zlate ure od 8 gid. naprej. Izbur sUn j ekih ur, rego!ito»jev i. t. d. Popravlja vi-ako- i \rttne ure po jako rraeini ceni.
30 malih stanovanj ; ;0Db°
kukinjo se takoj odda v ulici industria in uL Guardia ! v ličah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. j na^str. od 1—2 in 5—7 pop.
Tri ovikl ponoćiik, *loven-kega in nemškega je
z ka. -t e -lužbo v Trstu nii ok>liei. ^l ^žb} na topi lahko takoj ali s 1. feptembiom t. 1. Ponudbe po - ati je pOJ >iiio K. C poste rent. Zagorje ob Savi.
Prodaja manifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
Urar F. Pertot
in podružnica
>u
„yffla citta 9i fonSra'
ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hišn)
Izgotovljene obleke za mo-ke. dečke in otroke. Mo&ke obleke od HSjO do 24 gld ; za dečke od 1 do 12 g!d- Jopiči is enovij od 3 do H gld. Hlače iz snovij od '1—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4-iVi do 8 gld. V "lik izbor tinih površnikov v barvah od 6 do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od ŽL50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do ;"> gld. Haveloki 'Loden) za mc.^ke, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleskina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld Zaloga jopičev Orleanf. platna, črnega in barvanega satena za pisarni-ko osobje.
Bogat izl»or snovij za mo>ke obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrže v slučaju potrebe v 24 urah.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica del Tin d ust ria št. 1. - Trst.
Cementne pl< šče umedene <>d 25 in 33 eno, šeatvogalne plošče od 20 in 25 cnj
pO K 2.—
Plošee v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikuke konkurence bod si glede cene ali kakovosti blaga.
Vinske stiskalnice in mastilnice
se bodo letos težko dobile v Trstu p r l-prav lj e ne. vabim torej čast. pose-etn ke naj j h prave časno naročijr. V moji
zalog« si lahko nekatere ogledajo. ===== Ceniki na razpolago. =====
i dr.1
trgovinska ulica 2. pri trgu vojašnice.
Mesnica
s*- daje v najem v tržaški okolici, in sicer s klavnico vred. Vec se izve v uredništvu tega lista.
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kani pa kani ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače
j k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke.. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
•23
mmm^M^mKM^m^m: ; g. doplicher
Pašti, makaronom itd.
se pravi slovensko
testenine.
Najboljšim testeninam p se pravi i	—
..	.	jj Gospodinje, ne zahtevajte
11 Ilirske testenine. tedaj po pr°daia,nicah pašte-
Trst, Corso 28.
Velika zaloga klobukov iu čepic vsake vrste
od gld. l-SO do 3-SO.
Poprave in moderniziranje se izvrši nnjtočn ejše.
XXHXXXXXXXXXXXXX
1
ampak „Ilirske testenine", katere se vdobe v škatljah po Va i" \U k9-
♦n

DC Rudolf Aleks. Varbinek *
zaloga glasovirjev
najboljših tu- 111 inozemskih tovarn
===== Borzni trg1 št. 2. II. nadstropje ==
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Kazposojevaiije, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke. Konkurenčne cene
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jestvin, kolonij ali j, vsakovrstnega olja. najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na dežela bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko.
ne manjše od 10.000 kron
na hiše, zemljišče, dedščine
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča evojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim !
X
JAKOB BAMBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in naj fine joga. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni.
FERDO GUŠTINČIO
klesarski mojster
TRST (fia Giuliani 11) — BARIOVLJE (zraven pokopališča
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
t/G* Cene po pogodbi in Jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.
Svoji k svojim "^G
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz JBelgr'je. —■ Podobe v izboru iu tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom m obrt po najugoJnejš h cenah.
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
T&e me rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, »rečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prozne se izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale --------kupone. =—
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ======= izgubi ■ ■
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitriinske kavcije. Eskompt in Lukasso menic.	—ra naročilo.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatun. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. — - -
Promet i čeki in nakaznicami.