6 VELIKI INTERVJU MARJAN BOLHAR, KICKBOXSER
8 TEMA MESECA RAZVOJ DOMŽALSKEGA TURIZMA V ZAGONU
26 PORTRET
MAJA KLINAR BERTONCELJ IN SEBASTIAN BERTONCELJ, GLASBENIKA
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
31. MAJ 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 5 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Svetovni dan čebel obeležili tudi v Domžalah
Občina Domžale je bogatejša za novo čebelarsko učno pot, dolgo skoraj pet kilometrov.
OBČINA DOMŽALE
OBČINA DOMŽALE IN KRAJEVNA SKUPNOST DOB
vabita na
OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI
v ponedeljek, 25. junija 2018, ob 20. uri
pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu in v Letnem gledališču v Dobu.
Pozdravni nagovor: Marija Ravnikar, predsednica KS Dob
Slavnostni govor: Toni Dragar, župan Občine Domžale
Položitev venca pri pomniku
V kulturnem programu bodo sodelovali:
Godba Domžale Banda citrarska, KD Ihan, s pevcem Klemenom Torkarjem Vokalna skupina Adam Ravbar, KD Groblje Folklorna skupina Groblje, FD Groblje Gledališki igralec Pavle Ravnohrib Kulturno društvo Jožef Virk, Dob
V nedeljo, 20. maja, smo prvič obeležili svetovni dan čebel, ki ga je na pobudo Slovenije decembra lani razglasila Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN). Glavni namen svetovnega dne čebel je, da se vsaj ta dan posveti ozave-ščanju svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Obenem pa je tudi priložnost za stroko, politiko, gospodarstvo in širšo javnost, da razpravljajo o izzivih ohranjanja čebel in začrtajo konkretne aktivnosti, ki zagotavljajo njihovo preživetje. Ob prvi obeležiti svetovnega dne čebel so se zvrstili številni dogodki, med drugim tudi v občini
IZVIDNICA
Strah pred ekološko bombo
Krajani Štude, Šentpavla in Male Loke so v preteklih dneh, ko so izvedeli, da v njihovi bližini nastaja novo odlagališče odpadkov neznanega izvora, skočili v zrak in ustanovili civilno iniciativo, saj obstaja bojazen, da se poleg njih nahaja nova ekološka bomba in da bi v primeru požara lahko prišlo do katastrofalnih posledic za okolje. Prav tako bi lahko ob deževnem vremenu zaradi poškodovanih bal prišlo do izpiranja škodljivih snovi v okolje in podtalnico. Skrb krajanov je zato upravičena.	> 16
Domžale, ki je bogatejša za novo čebelarsko učno pot, ki je dolga skoraj pet kilometrov, z njo pa želijo izobraziti in ozaveščati občane ter tudi druge obiskovalce o pomenu čebelarstva. Domžalsko čebelarsko učno pot so slavnostno odprli v petek, 18. maja 2018, v parku pod Močilnikom v Dobu, kjer je ena izmed šestih informativnih točk z učnim čebelnjakom, ki so ga tam leta 2003 postavili člani Čebelarskega društva Krtina - Dob, namenjen pa je v podporo izobraževanju starih in mladih čebelarjev.
Dan za tem so na domžalskem tržnem prostoru v okviru prireditev Dobrodošli v Domžalah, ki so sicer namenjene gostom iz drugih predelov Slove-
AKTUALNO
Starejši za starejše
V marčnem Slamniku smo pregledali, kakšna oskrba in oblike pomoči so na voljo starejši populaciji v občini Domžale. Ugotovili smo, da se kaže potreba po dnevnem centru za starejše osebe ter za osebe z demenco in podobnimi boleznimi ter da sta to problematiko zaznali tako stroka kot civilna družba. Tokrat vam predstavljamo program Skupina starih ljudi za samopomoč, ki ga izvaja Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, in projekt Starejši za starejše, ki so ga v letošnjem letu pričeli izvajati v Društvu upokojencev Domžale.	> 19
nije, na njej pa se predstavljajo s svojo kulinariko, glasbo, običaji in turizmom, svoj prostor dobili čebelarji Čebelarskega društva Krtina - Dob, Čebelarskega društva Domžale ter mlada čebelarka in apiterapevtka Nika Pengal, ki so s svojimi čebeljimi pridelki in izdelki poskrbeli, da je bilo sobotno dopoldne na domžalski tržnici v znamenju čebel.
Svetovni dan čebel in prireditve, ki so potekale v ta namen, so bile več kot odlična priložnost, da smo prisluhnili čebelam, ki s svojim nepogrešljivim poslanstvom - opraševanjem, skrbijo da je na naših krožnikih hrana. In prav bi bilo, da o čebelah ne razmišljamo samo na svetovni dan čebel, temveč prav vsak dan. Če želimo kot
OKOLJE
V Domžalah nastali skupnostni vrtovi
Sveže jagode, solata, začimbe, bučke, paradižnik. Vse to lahko najdete na sku-pnostnih vrtovih, ki so jih po Domžalah v sodelovanju z lokalnimi organizacijami postavili mednarodni prostovoljci. Skupno 11 prostovoljcev iz Španije, Portugalske, Grčije, Estonije, Nemčije in Gruzije je za en mesec prišlo v Domžale v okviru Evropske prostovoljske službe. Ti so projektu Vrnimo se k naravi, ki ga izvaja CZM Domžale, mesec dni preživeli v Domžalah in postavili kar sedem vrtov, nekateri od njih so povsem odprti za občane in občanke.	> 39
človeška vrsta preživeti, moramo o čebelah razmišljati širše, predvsem v kontekstu pomena zagotavljanja pogojev za njihovo preživetje in s tem za preživetje človeka. Miha Ulčar
> 3
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE
vas vabi v ponedeljek, 25. junija 2018, ob 19. uri
na slavnostni dvig slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarski park ob Občini Domžale.
I	gu
I	□a
Poletne jezikovne delavnice
v avgustu
DUDE - center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale
io | slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
v maju so Domžale postale bogatejše za še eno učno pot. Tokrat gre za čebelarsko učno pot, ki je dolga skoraj pet kilometrov, namenjena pa je izobraževanju in ozaveščanju občanov ter drugih obiskovalcev o pomenu čebelarstva. Vsekakor pomembna pridobitev, ki lahko pripomore tudi k še večji turistični privlačnosti Domžal.
Podrobneje vam razvoj turizma v naši občini predstavljamo v Temi meseca, kjer ugotavljamo, da je v zadnjem letu opaziti konkreten napredek. Stvari se povezujejo v celoto, dogodki, ki so se nekoč vodili samostojno, se danes priključujejo rdeči niti dogajanja v občini Domžale, organizatorji se med seboj usklajujejo, predvsem pa prihajajo bližje javnosti. Ideje, kaj obiskati in kaj si ogledati v Domžalah v poletnem času, si lahko preberete v praktični brošuri, ki je priloga tokratnega Slamnika.
Krajane Štude, Šentpavla in Male Loke je močno razburilo novo odlagališče neznanih odpadkov, zaradi česar so ustanovili civilno iniciativo, saj obstaja bojazen, da se poleg njih nahaja nova ekološka. Civilna iniciativa zahteva odvoz vseh bal in povrnitev zemljišča v prvotno stanje. Podrobneje vam dogajanje predstavljamo v tokratni Slamnikovi izvidnici.
Za majski Portret smo izbrali glasbenika, mamo in sina, Majo Klinar Bertoncelj in Sebastiana Bertonclja, ki sta tudi med letošnjimi nagrajenci Občine Domžale.
Ker je skrb za starejše vedno bolj aktualna tema današnjega časa, vam podrobneje predstavljamo dva projekta, namenjena starejšim. Program Skupina starih ljudi za samopomoč izvaja Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, drugi projekt Starejši za starejše pa so v letošnjem letu začeli izvajati v Društvu upokojencev Domžale.
VDomžalah imamo po novem tudi skupnostne vrtove, ki so jih v sodelovanju z lokalnimi organizacijami postavili mednarodni prostovoljci. Postavili so kar sedem vrtov, nekateri od njih so povsem odprti za občane in občanke. Vabljeni, da jih obiščete.
Želim vam prijetne junijske dni,
Špela Trškan, odgovorna urednica
#mladiZAmlade: Dan za mlade
V Domžalah se je v petek, 25. maja 2018, odvijal pravi praznik za mlade, saj je v Češminovem parku potekala prireditev Dan za mlade, ki je bila namenjena mladim, imela pa je tri rdeče niti, vse pa je povezoval slogan mladi ZA mlade.
Prireditev je bila obarvana dobrodelno, glasbeno in zazrta v prihodnost, saj so z določenimi aktivnostmi mladi pokazali, kaj mladi potrebujejo, pogrešajo in iščejo v Domžalah. Dan za mlade je organiziran kot del uresničevanja Strategije za mlade v občini Domžale 2018-2023, hkrati so obeležili 20-letnico delovanja Centra za mlade Domžale.
Urad župana Foto: Karin Božič
1.	#prihodnost - Na dogodku so javnosti predstavili Strategijo za mlade v občini Domžale 2018-2023, ki je potrditev dobila na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale.
2.	Prireditev je povezoval slovenski kulturni ambasador Trkaj - Rok Terkaj. Zbrane so pozdravili tudi župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec in direktorica Centra za mlade Domžale Tinkara Koleša.
3.	#mladiZAmlade
4.	#glasbeno - Na dogodku so zaigrali mladi slovenski bandi: D'Best, Fire skulls, The Ecentrics, učenke Nataše Nahtigal - Vocal coach, Mates (ki jih je spremljala legenda slovenske glasbe Pero Lovšin), Burry Yurman, Ice on Fire, Imperij in Fat butlers. Zarapal je tudi Trkaj.
5.	#dobrodelnost - Sredstva so zbirali za športno protezo za Matica, ki je po lanski nesreči izgubil nogo. Delavska hranilnica je za Matica namenila 500 evrov, prav tako pa bo Matic dobil nov račun za mlade. Ček je izročil g. Deželak, vodja domžalske podružnice.
6.	#dobrodelnost - Podjetje Roltek je Maticu podarilo 1385 evrov. Delavci podjetja so se s kolesi peljali na Krk in za vsak prevožen kilometer so namenili določena sredstva. Ček je izročila Barbka Kosec.
7.	#prihodnost - Na dogodku so gradili simbolično hišico, ki predstavlja Dom za mlade. Maketa je predstavljala poziv lokalni skupnosti, da mladi, kot so tudi izpostavili v anketi, potrebujejo svoj dom. Ne zgolj prostore Centra za mlade in Placa za mlade, temveč objekt, v katerem bodo domovale mladinske organizacije, kjer bodo prostori namenjeni za druženje, športne aktivnosti, delavnice ... Zahvala za izdelavo hišice mizarstvu Prašnikar in Alenki Ziernfeld za poslikavo.
8.	Štafeta barv, ki so jo pripravili Tigers Domžale, ŠAD Mavrica, Mladinski svet Domžale ter taborniki in skavti. Nagrade za udeležence so pripravili Hiša na travniku, KD Franca Bernika, slaščičarna Lenček in pustolovski park Geoss.
9.	#glasbeno - Mladi so v anketah sporočili, da v Domžalah pogrešajo več glasbenega dogajanja za mlade.
Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju
Spoštovanje do vseh padlih hrabrih partizanov in domoljubov je najmanj, kar jim lahko namenimo.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. junija 2018. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. junija 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 13. junija 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 12. junija 2018 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 5 0 50.
Osrednja občinska prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju v organizaciji Občine Domžale in Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale vsako leto poteka v Domu krajanov v Žejah pri Sveti Trojici. Tudi letošnja prireditev, na kateri so obeležili še 70-letnico Zveze borcev, je privabila številne obiskovalce od blizu in daleč, ki so dvorano doma krajanov napolnili do zadnjega kotička.
Tako kot vsako leto na prireditvi niso manjkali praporščaki krajevnih organizacij ZB za vrednote NOB iz občine Domžale ter okoliških občin ter praporščaki Združenja veteranov vojne za Slovenijo občine Domžale. Prireditve so se udeležili tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je bil letos slavnostni govornik, župan Občine Moravče Martin Rebolj, poslanec v Državnem zboru RS Kamal Izidor Shaker ter častni občani dr. Velimir Vukelic, dr. Miroslav Stiplovšek in Peter Primožič. V programu, ki ga je povezovala Draga Jeretina Anžin, so sodelovali Godba Domžale z dirigentom Damjanom Tomažinom, Folklorna skupina Groblje, kvartet Krt, Jahači revolucije in učenci Osnovne šole Dob. V uvodu osrednje občinske prireditve je vse prisotne pozdravila predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale Marija
Majhenič, ki je poudarila pomen ustanovitve Osvobodilne fronte.
Slavnostni govornik, župan Toni Dragar, je v svojem govoru dejal, da je dan upora proti okupatorju praznik opomina in spomina, saj nas opominja na svobodo, samozavest, pogum, kulturo in zgodovino, kakršne vsekakor ne bi bilo brez upora našega naroda. Po besedah župana so bile Domžale poleg Kamnika in Mengša tretje veliko žarišče upora in revolucije na kamniškem. Devetnajstega maja
1944 je bil v eni od akcij požgan So-kolski dom, 8. avgusta istega leta pa so domobranci v Domžalah ustanovili svojo prvo postojanko na Kamniškem. Mesto je za narodnoosvobodilno gibanje prispevalo velike človeške in materialne žrtve. V štirih letih okupacije je bilo ustreljenih 53, zaprtih in izgnanih 696 in padlih 221 Domžalčanov. »V bojih so za vedno ugasnila življenja številnih bork in borcev in prekinila njihove sanje o lepšem jutrišnjem dnevu, za katerega so bili pripravljeni žrtvo-
vati največ, kar lahko človek žrtvuje -svoje življenje. Vsem, ki so se kjerkoli in kadarkoli borili za to, da smo mi danes svobodni in mirni, namenjamo danes našo pozornost in jim poklanjamo današnjo slovesnost. Dokler vsem žrtvam namenjamo prostor v spominih na zgodovino našega naroda in z našo zgodovino opominjamo mlade, ne bodo nikoli pozabljeni vsi tisti, ki so svoja življenja, svoje misli in hotenja vgradili v temelj, na katerem je zrasla današnja samostojna Slovenija,« je poudaril župan.
V svojem govoru se je župan dotaknil tudi popularizacije naše preteklosti, saj nekateri želijo potvarjati zgodovino slovenskega naroda, kar dejansko pomeni, da želijo zatreti našo zgodovino. Zaradi tega je po njegovih besedah spoštovanje do vseh padlih hrabrih partizanov in domoljubov najmanj, kar jim lahko namenimo. »Današnjega časa in življenja ter obdobja naših prednikov, ki so se borili za samostojno državo, kakršno imamo danes, ne moremo primerjati. Zavedajmo pa se, da bomo tudi mi nekoč zgodovina in bomo ponosni, če se nas bodo naši zanamci spominjali po tem, kar smo dobrega storili, po našem boju, boju proti današnjemu okupatorju.«
BESEDiLO in FOTO: MIHA ULČAR
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
aktualno
Domžale dobile čebelarsko učno pot
Na pobudo Čebelarskega društva Krtina - Dob in Čebelarskega društva Domžale je Občina Domžale skupaj s Turistično informacijskim centrom -TIC Domžale začela z ureditvijo domžalske čebelarske učne poti, ki je dolga skoraj pet kilometrov, z njo pa želijo izobraziti in ozaveščati občane ter tudi druge obiskovalce o pomenu čebelarstva.
Odprtja domžalske čebelarske učne poti, ki je potekala v petek, 18. maja 2018, v parku pod Močilnikom v Do-bu, so se udeležili številni obiskovalci, ki so z zanimanjem prisostvovali pri novi pridobitvi. Med njimi so se odprtja udeležili župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, predsednik Čebelarskega društva Krtina
-	Dob Marjan Koderman, predsednik Čebelarskega društva Domžale Andrej Jus, predstavnik Čebelarske zveze Slovenije Rok Janez Šteblaj, predstavnik Čebelarskega društva Krtina
-	Dob Peregrin Stegnar, predsednica Krajevne skupnosti Dob Marija Ravnikar, vodja TIC Domžale Mira Bečan in ostali gostje. V svojih govorih so si bili slavnostni govorniki enotni, da je
za izvedbo takih projektov pomembno sodelovanje med organizacijami in seveda podpora lokalne skupnosti. Občina Domžale je prepoznala pomen čebelarske učne poti in podprla uresničitev te zamisli. Ob tej priložnosti so izpostavili tudi pomen obeležitve svetovnega dne čebel, ki smo ga letos prvič praznovali 20. maja. Čebela je eden izmed najbolj pomembnih opraševalcev, ki zagotavlja hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja. Znan-
stvene študije dokazujejo, da so v zadnjem obdobju čebele vedno bolj ogrožene. Le s skupnim prizadevanjem lahko poskrbimo za varstvo čebel in njihovega življenjskega prostora. Ena izmed stvari, ki lahko pomembno prispeva k tem prizadevanjem, pa je tudi nova domžalska čebelarska učna pot. Se pravi, da smo v Domžalah na pravi 'čebelarski' poti.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Andreja Čokl, so sodelovali učenci OŠ Dob, z glasbenima točkama sta prireditev popestrila pevka Polona Mežnar in kitarist Luka Gnidovec. Čebelarji so vodji TIC Domžale Miri Be-čan v zahvalo pri izvedbi učne poti izročili zahvalno listino, sama pa se ob tej priložnosti za pomoč pri izvedbi
projekta zahvaljuje Poloni Bitenc Pa-vliha z oddelka za urejanje prostora na Občini Domžale. Za pravi čebelarski zaključek sta poskrbela harmonikarja Maks Jeran in Martin Otrin, ki sta zaigrala Slakovega Čebelarja.
Domžalska čebelarska učna pot je dolga skoraj pet kilometrov in poteka ob Kamniški Bistrici, delno pa ob Rači. Na njej je šest informativnih točk, ki so lahko tudi vstopne točke: Učni čebelnjak v parku pod Močilnikom, ob reki Rači, pri plezalni steni Knezove skale, pri brvi pod Šum-berkom, pri piknik prostoru Pri vagonu ali pri apiterapevtskem čebelnjaku pri Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik, ki je trenutno še v fazi izgradnje. Obiskovalci bodo na učni poti
lahko odkrivali čebelarjenje in njegovo zgodovino, življenje čebel in njihov pomen za zdravje človeka in ohranjanje biotske pestrosti, opazovali naravni habitat več živalskih in rastlinskih vrst ali pa celo opazovali čebelarje pri njihovem delu.
Naj medi!
Miha Ulčar
KRAJEVNA SKUPNOST IN ŽUPNIJA DOB
vabita k maši za domovino
25. junija 2018 ob 19. uri v Župnijski cerkvi v Dobu.
Križišče v Zg. Jaršah varnejše s sistemom COPS@rail
Občina Domžale svoje sile usmerja v izboljšanje prometne signalizacije, tako na področju cestnega kot železniškega prometa, tudi s pridobitvijo nove označbe COPS@rail (Collision Preventing Safety System) ob nezavarovanem železniškem prehodu v Zg. Jaršah.
Bližata se dve veliki kolesarski prireditvi v Domžalah
Tradicionalni kolesarski festival Maraton Franja BTC City, ki bo potekal od 8. do 10. junija 2018, bo tudi letos potekal v občini Domžale. Junija bodo Domžale gostile kar dva velika kolesarska dogodka Maratona Franje BTC City, vožnja na čas Ljubljana-Domžale-Ljubljana, in sicer v petek, 8. junija 2018, dan pozneje pa še Hoferjev družinsko-šolski maraton.
Prireditev Maraton Franja z Občino Domžale sodeluje že četrto leto.
»Na področju cestnega prometa si Občina Domžale prizadeva zagotavljati kakovostno prometno mrežo, ki bo omogočala optimalno pretočnost prometa in si prizadevala vzpostaviti sodobno infrastrukturo, ki bo tranzitni promet odpeljala na obrobje mesta. Tu pa naletimo na nemalo manjših železniških prehodov, ki so največkrat slabo vidni in neustrezno zavarovani. Varnost vseh udeležencev v prometu in neprecenljiva človeška življenja so bila povod za to, da smo se odločili kandidirati na razpis in ga tudi dobili. Občina v svojem proračunu zagotavlja finančna sredstva za
vzdrževanje in rekonstrukcijo občinskih cest, gradnjo varnih križišč in prehodov za pešce, kar je v naši pristojnosti.
Z vidika zagotavljanja ustrezne prometne infrastrukture za potrebe prebivalstva in lokalnega gospodarstva delitev pristojnosti med državo in občino pogosto predstavlja težavo. A Občina Domžale svoje sile usmerja v izboljša-
nje prometne signalizacije, tako na področju cestnega kot železniškega prometa, tudi s pridobitvijo nove označbe COPS@rail (Collision Preventing Safety System), ki je nameščena ob nezavarovanem železniškem prehodu v Zg. Jaršah,« je ob novi pridobitvi povedal župan Občine Domžale Toni Dragar.
Sredstva je Občina Domžale pridobila na zadnjem razpisu za postavitev opozorilnega sistema COPS@rail za dodatno označbo pasivno zavarovanih ni-vojskih prehodov. Obstoječi železniški prehod je bil do zdaj označen le z Andrejevim križem. Nov opozorilni sistem poudarja nivojski prehod in opozarja voznike na ustavitev in previdnejšo vožnjo ob prečkanju. Poleg tega enota beleži prometno statistiko, kar omogoča nadaljnje ukrepe za povečanje varnosti in optimizacijo prometnega režima.
Prilagojeni sistem COPS@rail uporablja enostopenjski način opozarjanja -opozarjanje se aktivira ob približevanju prometnega udeleženca k prehodu, ne glede na prisotnost vlaka, s čimer opozarja na večjo previdnost od približevanju nevarnemu prometnemu odseku. Sistem ugotavlja, ali udeleženec prilagaja hitrost, in ga v primeru, da ne zazna upočasnitve z višjo frekvenco utripanja še intenzivneje opozori na približevanje nevarnemu območju. Sistem se napaja s sončno energijo, kar pripomore tudi k varovanju okolja in spodbujanju primernih energetskih rešitev na osnovi obnovljivih virov energije.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Zaradi kolesarskih prireditev bodo na območju občine Domžale popolne prometne zapore na trasah obeh kolesarskih prog.
Vožnja na čas Ljubljana-Domžale-Ljubljana: petek, 8. junij 2018
Vožnja na čas Ljubljana-Domžale-Lju-bljana, ki je bila lani v Domžalah tretjič, je po besedah organizatorjev poleg državnega prvenstva v vožnji na čas za vse kategorije tudi edina ženska dirka za profesionalne kolesarke pri nas.
Start in cilj dirke bo na Ameriški ulici v ljubljanskem BTC Cityju pred poslovno stavbo. Tekmovalci bodo s startnega mesta zavili desno na Šmartinsko cesto, dirko pa nadaljevali čez obvoznico in po regionalni cesti mimo avtocestnega priključka Ljubljana Sneberje do Šentjakoba. Od tam bodo pot nadaljevali po regionalni cesti mimo Drago-mlja do Domžal. V strogem centru (na križišču Kolodvorske in Ljubljanske ceste) se bodo kolesarji nato podali nazaj proti Šentjakobu, nato pa po isti poti odpeljali nazaj proti startu/cilju.
Za nemoten in varen potek dirke bo potrebna zapora celotne trase krono-metra za ves promet med 15.00 in 21.00. Obvoz za vsa vozila bo potekal na rela-
ciji Ljubljana-Črnuče-Trzin-Domžale in obratno. Prav tako bo obvoz v obe smeri urejen tudi po avtocesti med priključkoma Ljubljana vzhod in Domžale.
Hoferjev družinsko-šolski maraton: sobota, 9. junij 2018
Dobrih 20 km dolg maraton bo potekal iz središča BTC City mimo Šentjakoba, Pšate, Podgorice, Bišč, Sela pri Ihanu, Ihana do Domžal, kjer je predviden edini postanek ter prek Dragomlja na-
zaj do cilja v BTC City. Glede na dolgoletne izkušnje in trend večanja števila rekreativnih kolesarjev organizator predvideva rekordno udeležbo družin na maratonu. Že zdaj vabimo vse družine iz občine Domžale, naj se v čim večjem številu udeležijo največjega kolesarskega praznika pri nas.
Na omenjenih lokacijah so predvidene zapore prometa do 60 minut.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Andraž Gregorič
VOŽNJA NA CAS
LJ-Domžale-LJ ■ 21,2 km petek ■ 8.6. 2018 med 15:00-21:00
www.franja.org
LJ-Domžale-LJ - 22,0 sobota ■ 9.6. 2018 med 16:00-18:30
V času vožnje na čas, v petek, 8.6. 2018 od 14. ure dalje,
bo na ploščadi pred Vele tudi!
KS HOMEC - NOŽICE	KD JOŽE GOSTIČ HOMEC PGD HOMEC
KS PRESERJE	SKAVTSKI STEG HOMEC ŠD HOMEC
ŽUPNIJSKA KARITAS HOMEC ŽUPNIJA HOMEC
vabijo na
PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI
v nedeljo, 24. 6. 2018
Ob 20.00 sv. maša za domovino v kapeli povišanja Sv. Križa na Homcu Ob 20.45 slovesna akademija pred lipo samostojnosti sredi Homca
Slavnostni govornik: Pavle Ravnohrib, dramski igralec V kulturnem programu bo sodeloval Homški mladinski pevski zbor.
Ob 21.15 se bo praznovanje nadaljevalo na športnem igrišču pred homško šolo.
V primeru slabega vremena bo pogostitev v veroučni učilnici.
io | slamnik
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Rožnik -družaben in pisan mesec
S čebelami obarvani maj nam že brenči v slovo, slamnate vajeti pa že predaja juniju, ki bo spet postregel s pestrim dogajanjem v naši občini. Pisani rožnik bo spet radodaren s pravo poslastico kulturnih in športnih prireditev za dušo in telo.
Prvega junija v večernih urah bo Poletno gledališče Studenec v okviru 18. kulturnega poletnega festivala gostil muzikal Mamma Mia!. Sončno napovedano prvo soboto v mesecu boste lahko preživeli na gurmanskem potepu po Kuhni na plac ali tekli na tradicionalnem humanitarnem teku Tečem, da pomagam v Arboretumu Volčji Potok. Najbolj pester bo drugi konec tedna, ko bodo Domžale že četrto leto kolesarsko obarvane in del velike kolesarske druščine Maratona Franja. Priporočam tudi ogled prireditve Lipicanci na Univerzi, na kateri se bodo predstavili konji in jahači s prav posebni paradnimi točkami. Slamnikarski sejem je odlična priložnost za nakup novega slamnika. Tradicionalna prireditev, ki vsako leto postreže s slamnato obarvanimi stojnicami in nostalgično modno revijo, je vsekakor vredna obiska. Ta dan se boste lahko tudi rekreirali na Pohodu ob reki, ki povezuje. Iz Domžal v Kamnik ali obratno boste lahko prehodili pot ob naši čudoviti zeleni Kamniški Bistrici. Vse ljubitelje živali pa vabimo na sejem v Če-šminov park, kjer boste na velikem prizorišču lahko od blizu videli številne živali. V sredini junija bo vrata odprl tudi domžalski bazen, ki vsako poletje poskrbi za vodno osvežitev obiskovalcev in zabavno druženje s prijatelji.
Dragi moji, to je le nekaj idej za preživljanje vašega časa v mesecu, ki prihaja. S številnimi dogodki v naši občini pa boste tako hitreje odštevali dneve do vašega zasluženega poletnega oddiha. Verjamem, da ga boste izkoristili na najlepši možen način. Imejte se lepo, želim vam, da doživite nepozabne trenutke v družbi tistih, ki jih imate najraje. Rožnik, dobrodošel!
Toni Dragar
župan Občine Domžale
Obnova vodovodnega omrežja za varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo
Občina Domžale v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik tudi v letošnjem letu nadaljuje z obnovami vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Zaključujejo se dela v naselju Češenik, v okviru katerih je bil obnovljen glavni vod v dolžini 320 m. Vrednost investicije znaša 171.000 evrov. V okviru del so bili obnovljeni tudi hišni priključki.
Trenutno potekajo dela na Bol-kovi ulici in Pod hribom v Radomljah ter na Gregorčičevi ulici v Domžalah. V okviru del na Bolkovi ulici v Radomljah bo obnovljen glavni vod v dolžini 230 m in hišni priključki, sočasno pa bo izvedena tudi točkovna sanacija hišnih priključkov kanalizacije. Vrednost investicije znaša 134.500 evrov. Dela bodo predvidoma zaključena do 3. julija 2018.
V	okviru obnove vodovoda in kanalizacije na ulici Pod hribom v Radomljah bo obnovljenih 534 m glavnega voda vodovoda, hišni priključki in 768 m kanalizacije. V času del bo potekala popolna zapora ceste, ki bo postavljena glede na napredovanje del, dela pa bodo predvidoma končana 7. septembra 2018. Vrednost investicije znaša 469.000 evrov.
V	okviru del na Gregorčičevi ulici v Domžalah bo obnovljenih 290 m glavnega voda, priključki štirih blokov in štirih stanovanjskih hiš, sočasno pa bo izvedena tudi točkovna sanacija kanalizacije. Vrednost investicije znaša 153.500 evrov. Dela bodo predvidoma zaključena do 7. julija 2018.
V letu 2018 bo obnovljenih približno 5000 m vodovodnega omrežja
Obnova vodovodnega omrežja se izvaja bodisi sočasno z izgradnjo kanalizacije, investicije v tem primeru vodi Občina Domžale, bodisi v sklopu
Prenova vodovoda na Homcu
sistematične celovite obnove vodovodnega omrežja, pri čemer investicije po pooblastilu občine vodi Javno komunalno podjetje Prodnik. V letu 2018 je tako predvidena obnova okoli 5000 m vodovodnega omrežja in več kot 750 m kanalizacijskega omrežja.
Poleg območij, kjer dela že potekajo, bo v tem letu obnova vodovoda in hišnih priključkov potekala še na naslednjih območjih: Ob Mlinščici na Količevem, na Poti za Bistrico (in Ihanski cesti), Ulici Mirana Jarca v
Dobu in na Prežihovi ulici v Jaršah. Na teh območjih se bo sočasno po potrebi obnovilo tudi kanalizacijsko omrežje.
Obnova vodovodnega omrežja in hišnih priključkov bo izvedena tudi
na območju Sela pri Ihanu in Brezja pri Dobu, in sicer v sklopu del ob izgradnji kanalizacije.
Obnovljen bo tudi vodovod med vodohranom Krtina in odsekom za avtocesto in med vodohranom Šumberk in Podrečjem.
Skupna vrednost investicij v obnove vodovoda in kanalizacije v letu 2018 je ocenjena na približno 2,200.000 evrov.
Za zanesljivo oskrbo s pitno vodo in urejeno okolje so obnove vodovoda in kanalizacije nujno potrebne
Obnove kanalizacijskega in vodovodnega sistema, ki so nujne zaradi dotrajanosti cevovodov, se financirajo iz sredstev občine, ki jih le-ta pridobi iz naslova omrežnin. Za zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo in ustreznega odvajanja komunalne odpadne vode so namreč obnovitvena dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju nujna, saj bo le tako čista pitna voda iz pipe še naprej nekaj samoumevnega.
JKP Prodnik in Občina Domžale Foto: Vido Repanšek
OBČINA DOMŽALE


T" Občina Domžale, - TRD HmiSti-Česeiuk in Krajevna skupnost Dob
vabijo na ^
odprtje prenovljene lokalne ceste skozinaselje Turnše,
Končujemo z drugo fazo rekonstrukcije ceste Krumperk - AC
■""ki Bft potéKaicnHWdfl^o.ítLaja 57518,mm c>tri7.uri v Turnšah. Vljudno vabljeníí
župan Občine Domžale Toni Dragai
predsednik	predsednica
TRD Tumše Češenik	KS Dob
lani Jeraj	Marija Ravnikar
WJ-
feff ¿j

Na Breznikovi cesti v križišču s Staro cesto v Prelogu izvajamo ukrep za umiritev hitrosti.
DOMŽALE
KJE BoM
fbUETNE f»čmJt|nfi
Predstavitev poletnih počitnic \ za otroke in mladostnike v občim
na spletni strani www.visitdomzale.si dostopen 4. junija 2018.
@visitDomzale © visit_domzale
Li Domžale
W|1!
Rekonstrukcija križišča v Krtini
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči v Domžalah
V organizaciji izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana, Občine Domžale in Rdečega križa Slovenije, območnega združenja Domžale, je v soboto, 26. maja 2018, v Domžalah potekalo XXIII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite, Rdečega križa in prostovoljnih gasilskih društev.
Tradicionalna prvomajska budnica v Domžalah
Organizacijo letošnje prvomajske budnice v Domžalah je letos prvič prevzel Turistično informacijski center -TIC Domžale.
Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst ekip prve pomoči, ki so na podlagi razpisa izpolnjevali pogoje za tekmovanje. Zahvala za organizacijo gre tudi Centru za zaščito in reševanje Domžale, štabu CZ Občine Domžale, prostovoljnim gasilcem GZ Domžale, tabornikom Rod skalnih taborov, Kinološkemu društvu Domžale, Planinskemu društvu Domžale, Radio klubu Domžale, Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale in kolesarjem iz Športnega društva Energija.
Pred začetkom tekmovanja so tekmovalce in komisijo pozdravili župan Toni Dragar, predsednik RK območnega združenja Domžale Brane Kosmač in predstavnica URSZR Ljubljana Elza Majcen. Vsem tekmovalcem so zaželeli veliko tekmovalnega duha in znanja ter veliko sreče na preverjanju. Strokovni vodja Urban Iglič je vse tekmovalne ekipe seznanil s potekom in pravili preverjanja usposobljenosti.
Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči je pripravil organizacijski odbor v sestavi: Brane Kosmač, Elza Majcen, Tomaž Iglič, Katarina Gobec, Majda Mernik, Janez Kosirnik in Ajda Vodlan. Dvanajst ekip je svoje znanje pokazalo pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih situacijah. Vsako ekipo je sestavljalo šest članov in ena rezerva ter en fotograf. Prvouvrščena ekipa na regijskem preverjanju bo jeseni sodelovala
na državnem preverjanju, ki bo potekalo predvidoma v Postojni. Občino Domžale sta predstavljali dve ekipi, in sicer ekipa Rdečega križa in ekipa, organizirana v okviru Gasilske zveze Domžale.
Vse ekipe so sicer prikazale odlično znanje pri izvajanju nalog prve pomoči, zmagala pa je ekipa RKS OZ Vrhnika.
Na svoj račun so med tekmovanjem prišli tudi občani, ki so si lahko pobliž-je ogledali ekipe med delom, saj je preverjanje potekalo na frekventnih točkah po Domžalah. Poleg štirih delovnih točk in počivališč so bile tudi tri promocijske točke, na katerih so potekala bolj zabav-
1.	Ekipa Občine Domžale (prostovoljni gasilci)
2.	Ekipa RKS OZ Domžale
3.	Skupinska fotografija v Češminovem parku
na tekmovanja. Pri garažni hiši so tekmovalci plezali na garažno hišo in najbolje se je odrezala ekipa iz Mengša. V prostorih TIC Domžale je potekal kviz o Domžalah in največ so o naših krajih vedeli tekmovalci iz Logatca. Pred Mercator centrom Domžale so na stojnici Turistično informacijskega centra - TIC Domžale za mimoidoče pripravili tudi prikaz uporabe avtomatskega defibrilatorja. Ekipe so morale motivirati mimoidoče, da so se preizkusili v uporabi. Najboljše so bile tekmovalke iz ekipe Ljubljana - I.
Urad župana Foto: Jure Gubanc
Naprej proti nizkoogljični skupnosti
V aprilu je bil s strani ministrstva za infrastrukturo potrjen Lokalni energetski koncept (LEK), ki je bil sprejet novembra 2017 na občinskem svetu.
Sprejeti dokument Občino Domžale zavezuje k izvajanju ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev. Ti so glede na trend razvoja v občini povsem dosegljivi in Domžale lahko postanejo primer dobre prakse na regionalni in morda celo nacionalni ravni. Z izkušnjami, pridobljenimi v preteklih petih letih, bo izvajanje zastavljenega akcijskega načrta v tem obdobju lažje in posledično še bolj tekoče. Iz analize stanja je razvidno, da se učinkovita raba energije bistveno povečuje, kot tudi izraba obnovljivih virov energije. Z zmanjšanjem porabe pa se seveda zmanjšujejo tudi stroški porabe, kar omogoča nadaljnje namenjanje sredstev za ukrepe URE in OVE.
Predvsem je potrebno zavedanje, da so tovrstne investicije dobre za vsakega posameznika in dolgoročno prinašajo koristi. Nove investicije v naše okolje pa odpirajo tudi druge priložnosti. Okolj-ska in energetska odgovornost je prepoznana in cenjena ter prinaša dodatni turistični potencial in zagotavlja prijaznejši prostor in ugodnejše bivanje za prebivalce. Na kratko predstavljamo zastavljene ukrepe Akcijskega načrta (AN) LEK, katerih izvajanje boste v prihodnosti prepoznali tudi v svojem okolju. Pri soobli-kovanju brezogljične skupnosti lahko in mora prispevati vsak posameznik z izvajanjem ukrepov v svojih domovih in delovnih prostorih ter z vključevanjem v programe, ki jih ponuja Občina Domžale.
Cilji Občine Domžale so zastavljeni na osnovi strateških in operativnih programov na nivoju Republike Slovenije. V času priprave osnutka za javno razgrnitev je bil s strani ministrstva za infrastrukturo pripravljeno gradivo za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije. Na podlagi navedenega gradiva je osnovni namen energetske politike zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način s ciljem prehoda v nizkoogljično družbo. Navedeno je mogoče doseči z zasledovanjem ključnih prioritet, in sicer: s pove-
čanjem energetske učinkovitosti, s postopno spremembo strukture proizvodnih virov in rabe energije na nizkoo-gljične vire energije, s povečanjem deleža obnovljivih virov in z razvojem naprednih energetskih sistemov.
Z AN LEK je zastavljenih 25 ukrepov za doseganje treh glavnih ciljev, pri čemur so ukrepi razdeljeni po sektorjih gospodinjstva, gospodarstva, javne uprave in prometa. Ukrepi za doseganje cilja URE, vezani na gospodinjstva, vključujejo energetsko prenovo stanovanjskih stavb (tako enostanovanjske kot večsta-novanjske stavbe), zamenjavo zastarelih kurilnih naprav (zastarele kurilne naprave namreč povzročajo prekomerno onesnaževanje zraka), povišanje učinkovitosti skupnih centralnih kotlovnic in naprednih sistemov za upravljanje stanovanjskih stavb. Tudi za javne stavbe je predvidena nadaljnja energetska sanacija in uvajanje naprednih sistemov upravljanja stavb, izdelava razširjenih energetskih pregledov in izvajanje organizacijskih ukrepov za zmanjšanje rabe. Za sektor gospodarstva se bodo izvajale aktivnosti povezovanja v skupne pilotne projekte in izvajanje spodbujanja k povečanju energetske in okoljske učinkovitosti v podjetjih. Podrobneje so vsi navedeni ukrepi opredeljeni v LEK, ki je dostopen na spletni strani Občine Domžale.
Poglavitni ukrepi za povečanje izrabe obnovljivih virov energije so: ustanovitev in delovanje Energetske zadruge za OVE na območju občine, spodbujanje samooskrbe gospodinjstev z električno energijo, postavitev dodatnih malih hidroelektrarn na mlinščicah, povečanje izrabe OVE za ogrevanje stavb ter postavitev sistemov za izrabo OVE v javnih stavbah in spodbujanje izrabe OVE v gospodarstvu. Ključni ukrep za povečanje izrabe OVE je ustanovitev energetske zadruge. Poslovni modeli energetskih zadrug temeljijo na načelu sodelovanja, kjer je glavni poudarek na razvoju in koristi skupnosti. Namen ustanovitve ener-
Za pravi prvomajski jutranji utrip so tudi letos poskrbeli godbeniki Godbe Domžale, narodne noše Društva narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale ter gostilna Keber, ki je poskrbela za tradicionalni golaž in zelenega. Prvomajska budnica se je začela točo ob 6. uri zjutraj, ko je Godba Domžale v spremstvu narodnih noš in budničarjev krenila izpred Avtoservisa v Domžalah. Tako kot že vrsto let je bil na čelu budni-čarjev zastavonoša na kolesu, ki je poskrbel, da je slovenska zastava vihrala tako, kot mora, pot pa je druščino najprej peljala po Stobu, kjer so imeli prvi postanek, da so se spočili in obnovili moči. Letos so se budničarji po mnogih letih ponovno podali skozi center Domžal po glavni cesti, ki jih je pripeljala vse
ga tako kot vsa leta opravili gasilci PGD Stob - Depala vas. Vso pot so skrbeli za varnost budničarjev.
Tradicija prvomajskega golaža v gostilni Keber je stara že več kot 80 let.
Svoje dni so na ta dan vpregli konjsko
vprego in peljali golaž na Šumberk, kjer so praznovali prvi maj. Že vrsto let pa je osrednji dogodek v njihovi gostilni. In tako naj bo tudi še naprej. Tradicijo, ki združuje in povezuje ter praznik dodatno obogati, je treba negovati in poskrbeti, da je bodo deležni tudi naši zanamci.
Po obedu je godba zaigrala še nekaj skladb, nekateri so se tudi zavrteli, nato je druščina budničarjev krenila naprej po domžalskih ulicah. Ne smemo pozabiti, da je v druščini tudi letos sodelova-
1. Tradicionalni postanek pri gostilni Keber 2. Budnice so se udeležili tudi častni občan Miroslav Stiplovšek, podžupanja mag. Renata Kosec, občinska svetnica Sonja Orešek, prof. Tomaž Habe, Pavel Pevec in vodja prireditve Ajda Vodlan v družbi dirigenta Godbe Domžale Damjana Tomažina. 3. Tradicionalna budnica po Ljubljanski cesti mimo PGD Stob - Depala vas.
getske zadruge bo podpora članom (prebivalcem oziroma gospodinjstvom) in lokalni skupnosti pri povišanju energetske učinkovitosti in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih in javnih stavbah. Ta ukrep je tesno povezan z ostalimi ukrepi za povišanje izrabe OVE. Podrobneje bo ukrep predstavljen v enem od naslednjih člankov. Občina Domžale lahko z ustanovitvijo energetske zadruge in vključevanjem čim večjega števila članov postane pilotni projekt v Sloveniji.
Na področju prometa je na območju občine predvidena uvedba krožne linije JPP, postavitev vsaj 10 električnih polnilnic, nakup novih vozil javnih služb na elektriko in nadaljnje spodbujanje uporabe koles in hoje na območju občine (Zelena os regije, itd.). Kolo in hoja kot transportno sredstvo sta pomemben korak pri izvajanju ukrepov za zniževanje porabe goriv in emisij iz prometa. Prvi korak v tej smeri so zagotovitev primerne in varne kolesarske ter peš infrastrukture. Občina je potrebe za ureditev kolesarskih stez in pešpoti z ustrezno pripadajočo infrastrukturo že prepoznala. V prihodnje je v planu ureditev posebnih pasov in stez s talnimi oznakami za razmejitev od ostalih voznih in peš površin, razsvetljava na poteh, ureditev varnih kolesarnic v mestu in okolici, izgradnja nadhodov in podhodov, določitev območij, zaprtih za motoriziran promet, oziroma z nizkimi omejitvami hitrosti motoriziranega prometa v nekaterih predelih, omogočanje izposoje koles, omogočanje prevoza kolesa na javnem transportu itd.
V prihodnje bodo posamezni ukrepi AN LEK podrobneje predstavljeni. Medtem se bodo nekateri že izvajali, drugi pa bodo že izvedeni. V naslednjih številki Slamnika vas bodo pričakale novosti na področju učinkovite rabe energije v javnih stavbah, proizvodnja električne energije na območju občine ter ukrepi v URE in OVE v stanovanjskih stavbah. Občina Domžale in Matija Matičič, MM
Sol, učinkovite trajnqstne rešitve
do gostilne Keber, kjer jih je tradicionalno pričakala družina Kovač, med katerimi na žalost letos ni bilo več pokojnega Staneta. Po prihodu je Ireno Kovač in njeno družino pozdravil dirigent Godbe Domžale Damjan Tomažin in vsem čestital ob 1. maju. Članice Društva narodnih noš in ohranjanje kulturne dediščine Domžale so poskrbele, da so obiskovalci prejeli nageljčke. Ne smemo pozabiti tudi na pomembno delo, ki so
la ekipa domžalskih budničarjev, ki so jim glave krasili slamniki, oprtani pa so bili s predpasniki. Njihovo tradicionalno prevozno sredstvo je traktorska vprega. Prvi maj, oziroma 1 pika maj, kakor mu pravijo tradicionalisti, je tako ponovno minil v duhu spoštovanja domžalske tradicije, ki se jo bo TIC Domžale tudi v prihodnosti trudil nadaljevati.
Urad župana Foto: Miha Ulčar, Domžalec.si
tir
« Trzni prostor
t Domžale
Ob 17. uri nastop skupine
•Vod 10. ure dalje soul, iazz in jaz
PIRA
LONEC ZA VASI
OBČINA DOMŽALE
io | slamnik
VELIKI INTERVJU
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
JEKLENA PEST IN SRCE NA PRAVEM MESTU
MARJAN BOLHAR, KICKBOXER
Domžalski šampion Marjan Bolhar je že od malih nog športnik s srcem in dušo, s svojo vztrajnostjo, športnim življenjem in vrhunskimi rezultati je vzor številnim mladim športnikom. V svoji športni karieri je dokazal, da se da marsikaj, če le hočeš in vztrajaš.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
In to kaže še danes pri enainšti-ridesetih letih, saj je še vedno neuničljiv v ringu. Lahko bi rekli, da je pravi Terminator. Ne dolgo nazaj se je kot prvi Slovenec v Melbournu v Avstraliji udeležil prestižnega tekmovanja v kickboxingu, kjer je zmagal v dveh kategorijah in k svojim dosedanjim prestižnim naslovom dodal še enega - šampionski pas v kickboxingu Oceania open Championships WAKO 2018. Domžalski šam-pion se je po osvojenem šampionskem pasu srečal še z legendarnim Arnol-dom Schwarzeneggerjem, ki je bil organizator tega največjega športnega festivala v Avstraliji.
Marjan izhaja iz Češenika pri Dobu, ker je v vasi malo hiš, kjer se vsi med seboj zelo dobro poznajo in so zelo povezani med seboj. Seveda domačini zelo pozorno spremljajo Marjanovo športno kariero in se tudi veselijo vseh njegovih uspehov. Z ženo Marjano, ki je njegova ljubezen iz mladostniških dni, sta si v Češe-niku ustvarila družino. Imata dva otroka Maja in Partrika, najstarejši sedemletni Maj pa že počasi stopa po očetovih stopinjah. Seveda ima Maj vso njegovo podporo, saj se dobro zaveda, kaj vse je moral sam narediti, da je prišel do vrhunskega športnika. Že enajst let je Marjan zaposlen v poklicni gasilski enoti CZR Domžale, prej CPV Helios, aktiven pa je tudi v domačem prostovoljnem gasilskem društvu PGD Dob in v PIGD Helios. Delo, povezano z gasilstvom, ga veseli, saj je usmerjeno v pomoč ljudem in je obenem še timsko delo. Ves prosti čas, ki pa ga je sicer bolj malo, najraje preživi z družino, saj je zaradi tekem, treningov in službe velikokrat zdoma.
V svoji bogati športni karieri, ki jo je Marjan gradil z vztrajnostjo, napori in odrekanjem, je osvojil številne lovorike in vrhunske rezultate. Ustavile ga niso niti razne poškodbe, ki jih je utrpel med športno potjo, prav tako pa ne tudi hujša oblika pljučnice, ki ga je napadla lani. Tako kot vedno se je pobral tudi po tej bolezni in aktivno nadaljeval z vrhunsko športno potjo. Oktobra ga na Slovaškem čaka evropsko prvenstvo, drugo leto pa svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v Sarajevu. Prav tako je bil s strani organizatorjev prihodnje leto ponovno povabljen v Avstralijo. Zaupa nam, da je bil njegov uspeh v Avstraliji izredno odmeven, zato dobiva vabila od vsepovsod.
Čeprav je Marjanova pest zelo nevarna, pa je izredno nežna duša, ki v sebi nosi srčnost, vztrajnost in predanost športu. Je športnik z veliko začetnico, idol mnogih mladih športnikov in vsem Domžalčanom v velik ponos.
Lahko nekaj poveste o začetkih boksa in kickboxinga?
Boks je zelo stara borilna veščina, praktično ga poznajo že od začetka človeštva. V osnovi je bil to boj za vsakodnevno preživetje, ki se je običajno bolj ali manj končal tragično. Boj s pestmi je prikazan tudi na situli iz Vač pred sedem tisoči leti. Je pa boks eden najstarejših športov v Sredozemlju, saj so se s pestmi bojevali
Svojega znanja borilnih veščin nisem nikoli uporabil zunaj ringa. Da se borilni šport ne zlorablja v druge namene, tu mislim predvsem na zlorabo, se zelo dobro zavedam in imam nad seboj popolno kontrolo. Kot sem že omenil, ti boks privzgoji pomembne vrednote in veščine. Boks je kontrola moči nad mislimi in telesom.
že na antičnih olimpijskih igrah. Boj s pestmi iz časa starih Grkov je bil bolj surov, kot ga poznamo danes. Prva pravila modernega boksa je leta 1743 v Angliji postavil James Figg. Kickboxing je dokaj mlad šport, saj je nastal leta 1968 v Ameriki, prvo tekmovanje pa je potekalo leta 1975 v Parizu. Trenutno je kickboxing prvi borilni šport v čakalnici za vstop v olimpijski šport. Je pa že doga leta priznan od Olimpijskega komiteja Slovenije.
V čem se kickboxing razlikuje od boksa?
Vsi, ki se ukvarjajo s kickboxingom, v osnovi začnejo z boksom, taekwan-dojem ali karatejem, saj te discipline vsebujejo hitrost, moč in premišlje-
nost. Seveda poleg spada tudi fizična priprava in uporaba boksarskih rekvizitov. Veščino boksa, ki jo vzgajamo v našem klubu, obenem zajema spekter vzgoje in vrednot, ki izoblikujejo pravega borca v pozitivnem smislu. Sam kickboxing je nadgradnja boksa, taekwondoja, kung fuja in karateja. Če se pri boksu uporabljajo samo roke, se pri kickboxingu tudi noge. Gre za kombinacijo vseh teh športov, združenih v posebna pravila. Zato je pri kickboxing športnikih pomembno, da imajo v osnovi podlago teh športov. Ukvarjanje s tem športom poteka na rekreacijski in tekmovalni ravni. Predvsem starejši se s tem športom zelo radi rekreirajo. Kickboxing je pod pravim vodstvom odličen šport v vseh vidikih.
Kdaj ste se prvič srečali z borilnimi športi?
Z boksom sem se prvič srečal pri petnajstih letih, prej sem plesal v folklorni skupini, treniral nogomet v domačem klubu, tekmoval pa sem tudi s kolesi BMX, kar je bilo v tistih časih zelo popularno, na Viru smo imeli tudi progo. Boks sem začel trenirati v Boksarskem
klubu Kamnik in Boksarskem klubu Odred Ljubljana. Takrat me je takoj opazil pokojni Janez Gale, legenda slovenskega boksa, ki je v meni prepoznal nadarjenost. Poslal me je na tekmovanje, da se je prepričal iz kakšnega testa sem. Njegova pričakovanja so se takrat izpolnila, saj sem zmagal na več tekmah in prejel tudi nagrado za najboljšega mladinca. Kmalu sem kariero nadaljeval v članski vrsti.
Iz boksa ste nato kmalu presedlali v kickboxing. Kaj vas je pritegnilo v tem športu?
Že med treniranjem boksa me je zelo zanimalo delo z nogami, zato sem se začel spogledovati s kickboxingom. Na to so imeli velik vpliv tudi filmi z znanimi igralci, ki so obvladovali borilne veščine. Takrat je bil zelo aktualen Jean-Claude Van Damme in prav njegova gibljivost z nogami me je pritegnila, zato sem samoiniciativno doma dodatno začel trenirati v tej smeri. Enajst let sem samo boksal.
Pri šestindvajsetih letih so me v boksu začeli počasi pripravljati na odhod v pokoj, sam pa še nisem hotel končati športne kariere, zato sem začel trenirati kickboxing. Prvič sem se tekmovanja v tem športu udeležil leta 2004, kjer sem presenetil, saj sem s petimi borbami osvojil drugo mesto. Ti rezultati so presenetili marsikoga, ker sem bil popolnoma neizkušen v tem športu. Sem pa še, preden sem začel trenirati kickboxing, naredil črni pas v aikidu. V ta šport me je pritegnil Steven Seagal.
Ste kdaj svoje znanje borilnih veščin uporabili tudi zunaj ringa?
Svojega znanja borilnih veščin nisem nikoli uporabil zunaj ringa. Da se borilni šport ne zlorablja v druge namene, tu mislim predvsem na zlorabo, se zelo dobro zavedam in imam nad seboj popolno kontrolo. Kot sem že omenil, ti boks privzgoji pomembne vrednote in veščine. Boks je kontrola moči nad mislimi in telesom. Tako kot boš mislil, tako boš tudi boksal. Seveda pa gre pri tem za zelo veliko odrekanja, da si prisvojiš te sposobnosti.
V bogati športni karieri ste osvojili številne lovorike. Kako ste jih doživljali?
Ob uspehih gre za en res poseben trenutek in doživetje, ko si rečeš: to je to. Ves svoj trud, ki si ga vložil v trening, je poplačan. Obenem v sebi začutiš zadovoljstvo, da si sam sebi potrdil, da se da. Da je možno. Čeprav smo Slovenci majhen narod, dosegamo v športu velike uspehe. Vse to je zaradi srčnosti, zaradi česar nas zelo cenijo v tujini. Ko sem prišel v Avstralijo, so mi organizatorji takoj, ko sem zmagal v kvalifikacijah, dejali, da jaz pa nisem prišel tja na izlet. Normalno, da nisem prišel na izlet, saj je bilo zadaj veliko odrekanja. Imel sem močan fokus za to tekmo, pred seboj pa sem videl samo nianse. Se pravi, da sem prišel tekmovat.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
Katere večje lovorike krasijo vašo domačo vitrino?
V boksu sem prejel nagrado za najboljšega mladinca, v članski kategoriji sem dvakrat prejel trofejo Jeklena pest Slovenije ter dvakrat Zlati pas prvakov boksa Slovenije, dvakrat sem bil med člani tudi državni prvak. V kickboxingu sem bil v članski kategoriji enajstkrat državni prvak, potem pa so tu še številna prva mesta na državnih, evropskih in svetovnih pokalih in mednarodnih tekmovanjih, naslov Best fighterja vseh moških kategorij na svetovnem prvenstvu v Turčiji, dvakrat prvak North American Championships v Torontu, tretje mesto v Las Vegasu v Nevadi. Nazadnje sem v Avstraliji zmagal v dveh kategorijah in postal skupni absolutni prvak ter prejel šampionski pas v Kickboxingu Oceania open Championships WAKO 2018. Skupaj sem nosilec petih šampion-skih pasov. Poleg tega imam 3.Dan mojstrski črni pas v kickboxingu ter vse potrebne licence v boksu in kickboxingu. Prav tako imam že dolga leta tudi status vrhunskega športnika Olimpijskega komiteja Slovenije.
Kako se pripravljate na tekmo?
Pred samim tekmovanjem je potrebna popolna koncentracija, iz tira te ne sme spraviti nobena stvar. Da dosežeš te stvari, moraš biti psihološko zelo močan. Pri tem mi pomaga sodelovanje s svetovno znanim športnim psihologom dr. Markom Tuškom. Že moja služba poklicnega gasilca je zelo stresna, saj se na intervencijah srečujemo z različnimi situacijami. Moji konkurenti v ringu so običajno spočiti, večina brez otrok ... Pred tekmo preklopim v drug svet in razmišljam samo o tekmi. Po naravi nisem polovi-čar, pa naj bo to na treningih, tekmovanjih ali pa v službi. Ko sem v ringu, sem maksimalno kickboxer, ko sem v službi pa sem maksimalno gasilec.
Ali pred tekmovanjem analizirate nasprotnike?
Nasprotnikov predhodno ne analiziram, ampak grem v ring vedno na srčno borbo. Katerega nasprotnika dobim, ga pač dobim. Tak človek sem. Moram pa povedati, da so me imeli Avstralci popolnoma analiziranega in kar nekaj tekmovalcev je odpovedalo svoj prihod zaradi mene. To pa zaradi tega, ker nočejo izgubiti. Ko sem zmagal v finalu, moj nasprotnik iz Nove Zelandije ni prenesel poraza, in je hotel, da se še enkrat pomeriva v ringu. Nekateri enostavno ne prenesejo poraza.
Na Oceania Championships Avstraliji ste se v ringu spoprijeli z veliko mlajšimi nasprotniki od vas. Vas je to kaj obremenjevalo?
Res je, sotekmovalci so bili veliko mlajši od mene, ruski šampion največje stopnje celo petnajst let. V Avstraliji sem se počutil kot Terminator, saj sem bil pripravljen, kot še nikoli poprej. Za to tekmovanje smo delali sedemdeset dni in to na polno. Res je, da sem po letnici realno prestar za ta vrhunski šport, vendar imam zelo veliko psihološko motivacijo, prav tako imam za svoja leta telo zelo močno, gibčno in elastično. Med pripravami reprezentance sem običajno vedno med najbolj pripravljenimi, če ne celo najbolje. Zaradi tega uživam veliko spoštovanja med mlajšimi tekmovalci.
Po osvojitvi šampionskega pasu ste se srečali z legendarnim Arnoldom Shcwarzeneggerjem, ki je bil organizator tega festivala. Kakšen je bil občutek srečati takšno legendo?
Po tem ko sem postal absolutni prvak Oceanije, sem bil deležen velikega spoštovanja. Vsi so hodili k meni in se želeli fotografirati z menoj. Res nekaj neverjetnega, kar si prej niti misliti nisem mogel. Pika na i pa je bila, ko je nenapovedano prišel legendarni Arnold Schwarzenegger, organizator tega festivala. Med vsemi
športniki, ki so sodelovali na tem festivalu, bilo jih je okrog 10.000, je izbral ravno mene, da sem sedel ob njem. To je bila zame res velika čast in počutil sem se izredno ponosno. Nepopisan občutek se je osebno srečati s tako osebo, kot je Arnold. Po tistem so vsi hodili k meni in mi izrekali spoštovanje. Zanimivo, da ni bilo nobene zavisti, saj so mi vsi privoščili. Vsi so se namreč želeli fotografirati s Schwarzeneggerjem, pa to ni bilo možno, saj je bil ves čas obkrožen z varnostniki, ki so bili neizprosni.
Sta kakšno rekla?
Seveda sva se tudi pogovarjala. O čem sva se, pa ne izdam. To je odgovor za en milijon dolarjev (smeh). Prvo stvar, ko sva se srečala, mi je dejal: »Good job, Madžan« (op. p. Marjan).
Osvojili ste že številne lovorike. Marsikdo ne ve, da ste morali za uspehi izredno garati in se odrekati marsičemu. Kako se pripravljate na večja tekmovanja? Treniram dvakrat na dan. Kadar imam službo, naredim en trening pred službo, drugega pa po službi. Trening vsebuje fizični in psihični del. Veliko treninga opravim pod vodstvom dr. Mitje Bračiča v Global Sports Clinicsu, kjer ekipa skrbi tudi za moja kolena, saj imam na obeh kolenih zaradi poškodb nove križne vezi privite z vijaki na kosti. Obe koleni mi je operiral dr. Klemen Stražar. Prav zaradi poškodb je treba k treningu pristopiti tudi po strokovni plati. Seveda pa fizični del treninga vsebuje tudi veliko teka in drugih športnih vaj. Trening borbe izvajam v Klubu borilnih veščin Domžale in pri profesionalnem kickboxing trenerju Fakultete za šport Igorju Packu, ki je tudi selektor reprezentance.
Kakšna so odrekanja v tem športu?
V prvi vrsti moramo gledati na težo, saj se na vsaki tekmi stehtamo, le-ta pa mora po pravilih pokazati točno toliko, kot je določeno v posamezni kategoriji, za katero tekmuješ. To pomeni, da je treba paziti na prehrano. Kot športnik moraš biti tudi za zgled drugim, zato je v prvi vrste veliko odrekanja. Osebno ne poznam pono-čevanja in drugih škodljivih razvad, kot so kajenje in pitja alkohola. Prav tako se ne poslužujem nobenih prepovedanih substanc v športu. Imamo tudi doping testiranja in kaj takšnega si kot športnik ne morem privoščiti.
Kakšno je vaše življenje tik pred tekmo?
Trening, služba, družina, trening. Drugih stvari ni. Po pravici povedano, je takšen ritem bolj ali manj ves čas, tudi kadar ni tekem. Vse se vrti v istem krogu, saj ta borilni šport zajema celega človeka. Ko si v ringu, se ne moreš šlepati. Notri si sam in nobeden ti takrat ne more pomagati. Samo sam si lahko pomagaš, zato pa rabiš močno
disciplino.
Med kariero so prišli tudi nenapovedani odmori zaradi poškodb, na kar niste mogli vplivati. Kako ste prebrodili poškodbe?
Krajše odmore so mi vzele razne poškodbe kolen in palca, ki sem jih staknil med treningi in tekmovanji. Malo daljši odmor je bil lani, ko sem zbolel za težjo obliko pljučnice. Sreča v tej zgodbi je bila ta, da sem bil telesno izredno močan, če ne, bi lahko umrl. Ves čas imam 40 pulza. Po okrevanju sem se testiral na Fakulteti za šport in v Global Sports Clinic. Rezultati so pokazali, da je po okrevanju ostalo 95 odstotkov moje vrhunske telesne pripravljenosti. Edina stvar, ki sem jo moral narediti, je bila ta, da sem se moral sestaviti na novo. Treba se je zavedati, da je pot do vrhunske pripravljenosti dolga, in če enkrat kreneš iz te poti, se je zelo težko vrniti nazaj. V tekmovalnem športu si številka in če nisi več dober, je konec s kariero. Zato veliko vrhunskih tekmovalcev obupa, saj je zelo velik pritisk.
Kako je s podporo doma in v službi?
Moram povedati, da me moja družina pri mojem športnem udejstvovanju zelo podpira. To je najbolj pomembno, da imaš doma podporo in da ti stojijo ob strani. Res pa je, da je veliko odrekanja. Prav tako imam podporo moje strokovne ekipe in našega kluba. Ne smem pa pozabiti na podporo mojih sodelavcev, poklicnih gasilcev CZR Domžale, ki mi velikokrat pomagajo tudi pri kakšnih treningih, kadar potrebujem sparing partnerje. V službo hodim zelo rad, saj se zelo dobro razumemo. Zelo dobro sodelujem tudi s prostovoljnimi gasilci, policisti in reševalci, skratka z vsemi interventnimi službami.
Da vas sodelavci, domači in prijatelji res zelo podpirajo, je bilo možno opaziti tudi na sprejemu po vrnitvi iz Avstralije...
Res sem bil ganjen. Dobro uro sem bil doma, potem pa so mi pripravili celo reč.
Ne dolgo nazaj je prišel tudi trenutek, ko ste želeli svojo športno kariero obesiti na klin, vendar pri tej svoji odločitvi niste dolgo zdržali. Kaj vas je spodbudilo, da vztrajate naprej?
Na svetovnem prvenstvu v Beogradu pred dvema letoma, kjer sem kljub poškodbi osvojil tretje mesto, sem prvič pomislil o zaključku športne kariere vrhunskega tekmovalca. Vendar pa sem pozneje prejel prijetne spodbude prijateljev in znancev, da sem vse skupaj prespal, se pogovoril z domačimi in prijatelji ter se na koncu odločil, da nadaljujem s kariero, za kar mi seveda ni žal. Včasih moraš kakšno stvar premisliti in prespati, pa je odločitev veliko lažja.
Udeležba na takšnih mednarodnih tekmovanjih predstavlja tudi velik finančni zalogaj. Kako premagujete te težave?
Lahko rečem, da je kickboxing eden najtežjih športov na svetu. Tu so težki treningi, ogromno odrekanja, discipline in še marsikaj. Žal pa ta šport v Slovenji ni tako zanimiv, saj ga na televiziji ne predvajajo, prav tako se tudi v medijih skorajda ne piše o njem, kar v praksi pomeni, da se za ta šport nameni malo finančnih sredstev. Zato se moramo pred vsakimi velikimi tekmovanje ukvarjati tudi s temi stvarmi.
V	državah, kot so Portugalska, Turčija, Švica, Srbija in Makedonija, kjer sem tekmoval na različnih prvenstvih, si imajo domači gledalci možnost ogledati večja tekmovanja po televiziji. Velikokrat me prijatelji ali znanci sprašujejo, če si bo možno ogledati tekmovanje, kjer nastopam. To je sicer možno prek tujih kanalov, kadar predvajajo tekme države gostiteljice tekmovanj. Drugače zadnje čase tekmovanja velikokrat predvajajo tudi prek socialnih omrežij. Je ena izmed možnosti, da se tudi prek tega medija ta šport predstavi širši javnosti.
Ste tudi ustanovitelj in predsednik Kluba borilnih veščin Domžale, kjer svoje znane borilnih veščin prenašate na nove rodove mladih športnikov, skrbite pa tudi za rekreacijo. Kako je prišlo do ustanovitve kluba?
Na pobudo mojega pokojnega trenerja boksa Janeza Galeta smo leta 2001 ustanovili Mladi bokser Rodica, in sicer kot sekcijo Boksarskega kluba Kamnik. Ker je bilo zanimanje veliko, smo naredili še sekcijo Mladi bokser Dob. Ko se je vse skupaj povečevalo, mi pa smo bili zelo zagreti, smo leta 2004 uradno ustanovili Klub borilnih veščin Domžale. Takoj smo se vključili v Kickboxing zvezo Slovenije in Boks zvezo Slovenije ter začeli s treningi.
V	klubu imamo več kot 90 članic in članov v starosti od petega leta dalje. Najstarejši član ima 74 let. Devetdeset odstotkov članov se s boksom ali kiciboxingom ukvarja rekreativno, 10 odstotkov pa na tekmovalni ravni. Gre za tekmovalce v olimpijskem boksu in kickboxingu.
Vaš klub je na slovenski ravni zelo uspešen. Ste ponosni na svoje članice in člane?
Zelo sem ponosen na članice in člane našega kluba. V dokaj mladi zgodovini našega kluba so naše tekmovalke in tekmovalci dosegli številne odlične uspeh in vrhunske rezultate na vseh ravneh, pa naj bo to doma ali v tujini, na državnih ali svetovnih in evropskih prvenstvih.
V	klubu trenirate mlajše tekmovalce, obenem pa ste zelo aktivni tudi pri promociji tega športa.
V	popoldanskih in večernih urah treniram tekmovalke in tekmovalce našega kluba. Enkrat na teden na Osnovni šoli Roje treniram tudi otroke s posebnimi potrebami, s katerimi smo imeli že dva nastopa. Zelo dobro sodelujem tudi s številnimi organizacijami in društvi v naši lokalni skupnosti, saj me velikokrat povabijo medse. Ker je veliko zanimanje za samoobrambo, trenutno na pobudo ljudi razmišljam v smeri, da bi organiziral tečaje samoobrambe za ženske, otroke in starejše. Ker vse potrebne licence imam, s tem ne bo težav.
Zakaj za koristno preživljanje prostega časa izbrati rekreacijski boks?
Boks ima dolgo zgodovino in tudi v zdajšnjem času vse bolj pridobiva na popularnosti. Boks je lahko vsekakor življenjska pot ali pa samo lekcija, s katero zrasteš in rasteš. Boks je intelektualni spopad na fizični ravni. Boks je treba preizkusiti, si nadeti rokavice in narediti prvi trening. Na začetku seveda traja nekaj časa, da se naučiš osnov tehnike, ampak ko to osvojiš, je boks prava poezija. Govorim o raziskovanju boksa kot veščine in plemenite umetnosti. Kako izbrati pravi trenutek za napad, kako kontrolirati udarec, da ne uide vse izpod nadzora, kako nadzirati občutke, ko dobiš prvi udarec. Boks je lahko vsekakor življenjska pot, ali pa samo lekcija, s katero zrasteš in rasteš.
Sta boks in kickboxingprimerna tudi za otroke?
Seveda sta oba športa primerna za otroke. Na treningih dobijo pomembne življenjske in osebnostne vrline, da ne odrastejo v prestrašen-ce, mehkužce in razvajence in da se znajo zbrati v zahtevnih okoliščinah. Da bi spoznali, kaj je prav in kaj ne. Dejstvo je, da so danes naši otroci večinoma motorično ubogi, v mestih zagotovo, že če njihovo spretnost primerjamo s spretnostjo, ki so jo premogli njihovi starši. Če bi njihovo motoriko primerjali s tisto, ki so jo imeli stari starši, bi bila slika še slabša. Otroci so narejeni za igro, veselje, tudi ravsanje. Zagotovo je eden izmed športov, ki lahko deklicam in dečkom to pričara, ljubiteljski boks za najmlajše. Vendar le, če so na voljo izkušeni in pametni trenerji, ki vedo, kaj počnejo, ki razumejo tako otroka kot njegovo dušo in ki vedo, kaj je boks, ko je narobe voden.
Ali se najde tudi kdo, ki bi rad borilne veščine pridobil samo za to, da bo močnejši in bo svoje znanje uporabil za druge stvari?
V	našem klubu ga ni takega. Vsi, ki se včlanijo v naš klub, ob pristopnici prejmejo klubski kodeks, njegova zloraba pa je strogo prepovedana. Je pa res, da se sem in tja najde kakšen, ki se nam pridruži, znanje borilnih veščin pa bi rad pridobil za druge namene. Takšnega običajno hitro odkrijemo, ali pa se sami umaknejo, ko spoznajo potek programa treninga, ki je vse prej kot lahek.
Moraš imeti za ta šport preveč energije, da jo potem sprostiš?
Za ta šport ne smeš imeti preveč energije! To je boks, s katerim se dela z rokavicami in po pravilih. Mi se ne
pretepamo. Boks je podoben šahu, saj moraš predvidevati poteze.
Kako motivirate člane, da živijo kot športniki v vsakdanjem življenju?
Da se je vredno potruditi.
V	zadnjem času je v športu veliko zlorab dopinga. Je tega veliko v vašem športu? Kako spodbujate svoje člane, da se ne poslužujejo teh substanc?
V	mojem športu ni veliko dopinških grešnikov, pravzaprav v kickboxin-gu ne poznam primera. Članice in člane našega kluba ozaveščamo tudi na ta način, da v klub povabimo različne strokovnjake, ki izvedejo razne seminarje na to temo. Potem so tu še razna izobraževanja za trenerje in vaditelje.
Da jabolko ne pade daleč od drevesa, smo opazili na zadnjem državnem prvenstvu, kjer je vaš komaj sedemletni sin Maj osvojil prvo mesto. Ste ponosni, da gre vaš sin po vaši poti?
Zelo sem ponosen nanj, največ mi pa pomeni, da se uči in uživa v športu.
Vaši načrti v športu za prihodnost?
Vse svoje znanje želim prenašati na mlade in starejše v našem klubu ter seveda osvojiti še kakšno prvenstvo.
Kam se lahko obrnejo interesenti, ki bi se radi pobližje seznanili z boksom in kickboxingom ter začeli s treningi pa naj bo to na tekmovalni ali rekreacijski ravni?
Več informacij o Klubu borilnih veščin Domžale, urnik treningov, lokacije, kontakte in podobno lahko bralci najdejo na facebook profilu klub (www.facebook.com/kbvdomzale/) ter kmalu tudi na novi spletni strani. Lahko pa pridejo tudi na kakšen naš trening in si vso stvar ogledajo iz prve roke. □
:4r
ČEŠMINOV
PARK V DOMŽALAH, 10. JUNIJ
V PRIMERU SLABEGA VREMENA 17. JUNIJ
io | slamnik
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
TEMA MESECA
RAZVOJ DOMŽALSKEGA TURIZMA
V	POLNEM ZAGONU
V	zadnjem letu je opaziti konkreten napredek na področju turizma v naši občini.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Karin Božič
Občina Domžale je pred letom dni dobila turistično pisarno. Čeprav le-ta iz čisto praktičnega vidika deluje pod okriljem urada župana (predvsem zaradi skupnih služb), je njeno delo vse prej kot uradniško. Sodelavki Turistično informacijskega centra Domžale - vodja Mira Bečan in sodelavka Ajda Vodlan - sta precej terenski, pa najsi gre za delo v času neuradnih uradnih ur ali pa čez vikend. Vsakokrat, ko se v Domžalah kaj dogaja. In v Domžalah se veliko dogaja!
Čeprav domžalski TIC še nima uradnih ur, pa ljudje že pridno komunicirajo z njimi, večina jih pokliče, nekateri pošljejo e-pošto ali pa pridejo na obisk, po letake, zemljevide. TIC že prepoznavajo kot točko, kjer lahko dobijo prave informacije o našem mestu, ko jih potrebujejo. Seveda pa cilj ostaja jasen - nekega dne vzpostaviti Turistično informacijski center v pravem pomenu besede, kjer bo pisarna na voljo ves čas, tudi ob koncih tedna in kamor bo lahko prišel vsakdo po informacije in kaj več.
Vse več povezovanja
V zadnjem letu, moramo priznati, je opazen konkreten napredek na področju turizma v naši občini. Stvari se povezujejo v celoto, imajo stično točko. Tudi dogodki, ki so se nekoč vodili samostojno, se danes priključujejo rdeči niti dogajanja v občini Domžale, organizatorji se med seboj usklajujejo, predvsem pa prihajajo bližje javnosti. Tudi s pomočjo nove spletne strani www.visitdomzale.si, o kateri smo že pisali. Ta je v pomoč tako turistom, kot domačinom in celo šolarjem, ki so si do zdaj v večji meri lahko pomagali le s tiskanimi viri, ko so ob domoznanskih urah spoznavali našo občino. Zdaj imajo vse več informacij tudi na spletu, zbrane na enem mestu. Stran je trenutno na voljo le v slovenskem jeziku, a v prihodnje lahko pričakujemo nadgradnjo tudi v angleški jezik. Da bo v pomoč tudi tujim gostom, ki bodo želeli raziskovati naše kraje.
TIC danes že sodeluje s številnimi društvi in organizacijami, tudi z izobraževalnimi zavodi - šolami in vrtci, pa najsi gre za obiskovanje naše občine ali pa opremljanje s promocijskimi materiali o lepotah naših krajev, ki jih le-ti potrebujejo za različne izmenjave. Domžale se vse več predstavljajo tudi na različnih dogodkih izven naše občine, pa tudi v publikacijah in medijih, ki zajemajo turistično ponudbo. V okviru tovrstnega sodelovanja so pred časom izvedli tudi izobraževanje, znotraj katerega so društva, javni zavodi, šole in ostali zainteresirani, ki pripravljajo dogodke v Domžalah, dobili vse potrebne informacije, kako o svojih dogodkih obveščati javnost s pomočjo novega portala.
Tesno povezanost je TIC ustvaril s še enim občinskim zavodom oziroma projektom - Slamnikarskim muzejem, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Pozitivne posledice sodelovanja se že konkretneje poznajo. A o tem v nadaljevanju.
Porast turizma?
Seveda nas je zanimalo, če je v Domžalah že zaznati porast turizma tudi v
številkah. »Turiste štejejo v Slamnikar-skem muzeju, saj je slamnikarstvo naš paradni konj. Sicer pa ugotavljamo, da je vse več tudi tujcev. Med drugim smo jih gostili tudi ob festivalu gorniškega filma, kjer so bili gostje z vsega sveta, od Kanade do Italije. Sicer pa vsaki od skupin ponudimo tudi ogled muzeja, prikaz šivanja slamnikov, pletenja kit in podobno. Priznati moram, da so navdušeni, mi pa računamo na to, da bodo to ponesli tudi v svet,« pravi Mira Bečan. Ob tem ugotavlja, da se morda nam marsikaj zdi samoumevno, medtem ko tujci to veliko bolj cenijo, so bolj navdušeni kot mi.
Poleg Slamnikarskega muzeja imamo v našem mestu še en biser - to je Kamniška Bistrica, naša zelena os.
Krepijo se nočitvenega zmogljivosti
Če smo bili še do nedavnega vajeni, da imamo pač dva hotela ter sem in tja kakšno sobo, pa se spreminjajo tudi ti trendi. Poleg obeh hotelov smo v tem
času dobili tudi prvi domžalski hostel - Hiša na travniku v Dobu, ki je vse bolj popularen. Imamo tudi kar nekaj drugih nočitvenih zmogljivosti, ki jih TIC oskrbuje s promocijskimi materiali - v pomoč je tudi že omenjena spletna stran. Nočitve so pomembne predvsem takrat, ko želimo privabljati domače in tuje turiste, ki bodo v našem mestu ostali več kot le nekaj ur. No, tem pa je treba ponuditi tudi nekaj več.
Skupaj s ZŠTKK so pripravili tudi nov register namestitvenih lokacij, ki bo v nadaljevanju vsekakor v veliko pomoč tako turistom kot organizatorjem turističnih programov.
Nekaj več ne pomenijo le zanimive učne poti, ampak korak naprej - pravo dogajanje. »Tukaj je bil narejen že velik korak še pred TIC-em s Kuhno na plac. Tudi zaradi tega projekta je dogajanje v Domžalah zelo naraslo, ljudje prihajajo iz Ljubljane, Kamnika, Celja in drugod, česar v preteklosti ni bilo toliko. Dogodki so polni, ves čas pa dodajamo nove,« pravi Ajda Vodlan.
A še vedno gledajo naprej, kaj več bi lahko ponudili domačinom in turistom. »Septembra si želimo obuditi sejmarjenje, pripravljamo tudi Hroščk-ov festival. Prav tako bomo nadaljevali z zimskimi dogodki, kot je tekmovanje v lednem plezanju, kjer smo že lani poželi lep obisk, letos pričakujemo še več obiskovalcev,« dodaja Mira Bečan.
V	Domžalah dobili prvo generacijo turističnih vodnikov
V	sodelovanju s Slamnikarskim muzejem so od januarja do marca letos izobrazili prvo generacijo turističnih vodnikov. »Marca smo imeli slavnostno podelitev, danes pa jih že vključujemo v aktivnosti. Z njimi smo sodelovali tudi na regijskem tekmovanju v prvi pomoči.«
Novi domžalski vodniki so sodelovali tudi v globalni akciji Jane's Walk, ki je med drugim potekala tudi v Domžalah in še drugih 23 mestih iz Slovenije. Akciji so se Domžale tokrat pridružile prvič, gre pa za t. i. urbane sprehode. »Projekt prihaja iz Kanade,
in na naš predlog smo vključili v projekt Slamnikarsko učno pot, ki je bila tudi sprejeta. Naša želja je zbuditi domačine, obrniti nov list, predvsem pa se izogniti mitu, da so Domžale samo spalno naselje. Ko tako oskrbujem ljudi, šole in organizacije z materiali, kaj vse imamo, kaj vse se pri nas dogaja, so marsikdaj presenečeni. In tudi vodniki so bili v času izobraževanje presenečeni, kaj vse lahko pokažejo obiskovalcem,« dodaja vodja TIC-a.
Seveda nas je zanimalo, kdo so naši vodniki, kdo so osebe, ki bodo turistom razkazovali lepote našega mesta. »Gre predvsem za mlajše, nekateri med njimi so že vodniki z licenco Srce Slovenije in imajo kilometrino, so suvereni pri svojem delu. Z njihovo pomočjo bomo predvsem odpravili manjko tujejezičnega vodenja. Danes namreč že lahko vodijo tudi v španskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku,« dodaja Mira Bečan. Predstavili se bodo tudi na Slamnikarskem sejmu v juniju.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik | 9
TEMA MESECA
Kaj pa poletno dogajanje?
Tudi letošnje poletje bo v našem mestu vse prej kot dolgočasno. Poleg številnih športnih aktivnosti in dogajanja na kopališču in v Športnem parku nasploh, poleg užitkov - športnih ali le sprehajalnih ob Kamniški Bistrici -se obeta tudi drugačno dogajanje. V juniju in juliju bomo ponovno lahko obiskali Kuhno na plac, avgusta bo sicer zaprla svoja vrata, a se septembra spet vrnila. Ponovno bomo tekli, da pomagamo na tradicionalnem humanitarnem teku v Volčjem Potoku, tokrat za pomoč Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Aktivni pa bodo že v juniju tudi mladi - v Kulturnem domu Groblje pripravljajo gala ples, seveda pa ne smemo zamuditi niti številnih veselic, ki so jih poletni meseci polni. Junij je tudi sicer v našem mestu prav poseben, odvijal se bo že tradicionalni Slamnikarski sejem, pa tretje leto zapored se bomo sprehodili iz Domžal v Kamnik na Pohodu ob reki, ki povezuje. Predstavili se bodo tudi Lipicanci na Univerzi, ne pozabimo pa niti na Maraton Franja, kjer se bomo v petek, 8. junija, v času vožnje na čas družili tudi na kolesarskem po-
temami. A to še ni vse, za najmlajše bo kmalu naprej na voljo tudi vprašalnik, ki ga bodo izpolnili na Čebelarski učni poti in si z njim prislužili nagrado, pravijo na TlC-u. Poleg Domžalske čebelarske poti pa ne smemo pozabiti niti na Gozdno učno pot Šumberk in poučno okoljsko pot Blata - Mlake pri Radomljah, ki že leta bogatita naše mesto. Poleg njih se lahko sprehodite še po Slamnikarski poti, Plečnikovi poti in Mlinarski poti.
Kar težko je zajeti vse te domžalske lepote v eni sapi, zato je v pripravi že video, s pomočjo katerega želijo prikazati te naše lepote tudi v gibljivi sliki. Če bo vse po načrtu, si ga bomo lahko ogledali že avgusta v Kinu na prostem. Res je, tudi to poletje se vrača Kino na prostem, ki bo tudi tokrat v Češminovem parku. A tokrat ne le v juliju, pač pa tudi v avgustu in septembru. Še en projekt bo obogatil naše mesto to poletje - plezanje na plezalni steni. Lani dobro obiskani četrtki pod budnim očesom izkušenih plezalcev bodo na voljo tudi letos.
Velik poudarek dajejo na TlC-u tudi sodelovanju s sosednjimi občinami in organizacijami, sodelujejo s TIC Kamnik, TIC Ljubljana, tudi s sosednjimi
Pripravljeni so tudi na skupine, ki imajo drugačne zahteve. Tako so februarja ob svetovnem dnevu vodnikov pripravili študijsko turo za slepe in slabovidne, v katero so vključili Slamni-karski muzej, Menačenkovo domačijo, Plečnikovo pot in druženje pri Adamu Ravbarju, kjer so poleg pogostitve spoznavali tudi obrt, pa obisk grobeljske cerkve, ki je specifična zaradi svoje slamnikarske freske. Izlet so zaključili s sprehodom skozi grobeljski drevored in ustvarjalno delavnico Kulturnega društva Groblje, kjer je svoje prikazalo tudi Folklorno društvo.
Ne smemo pa pozabiti niti na to, da je že lani našo občino obiskala kitajska delegacija, ki je bila navdušena nad našimi kraji, še posebej nad Krumperkom, pedagoškim centrom za konjerejo, pa tudi zeleno osjo naše regije, saj si nekaj podobnega želijo ustvariti v svojem mestu.
Turistični vodnik hrošček Simon
Prav posebno vlogo ima v našem mestu tudi hrošček Simon. »Nastal je pred leti in med domžalskimi otroci postal izjemno priljubljen, prisoten je na
MestniRino Domžale
ligonu na ploščadi v središču Domžal, v soboto pa bodo Domžale ponovno 'obračališče' družinskega Maratona Franja. Pa 10. junij? Češminov park bodo ponovno napolnile živali!
Čeprav imajo vsi ti dogodki različne organizatorje, pa jih v zadnjem letu povezuje TIC. Kako? Na vsakem so prisotni s stojnico, kjer predstavljajo naše mesto. Povezujejo in promo-virajo dogodke. Tudi tistega, novega, ki prihaja v naše mesto - dvodnevni poročni sejem v Češminovem parku. Kdo bi si mislil!
Nikdar pa ne pozabimo na najmlajše. Letos, sicer že konec maja, so zarajali z domžalskimi maskotami. Če se je dogodka lani udeležilo 160 otrok, je bila letos številka še več kot enkrat večja. Prijavljenih je bilo kar 340 otrok, ki so se zabavali v družbi Otoka športa in Plesne šole Miki ter se družili z maskotami kot so Grini, Domži, Izzi, hrošček Simon in drugi. Seveda so se ob tem naučili tudi pesmico hroščka Simona in z njim tudi zaplesali.
Domžalska čebelarska in druge poti
Čebelarstvo ima v naših krajih dolgo tradicijo. Čebelarji so v naši občini organizirani v dve čebelarski društvi, njihov namen pa je, da pridelujejo zdrave čebelje pridelke in zagotavljajo opraševanje rastlin. Seveda pa svoje delo z veseljem predstavijo tudi drugim, zato so v maju odprli domžalsko čebelarsko pot, ki se nahaja ob Kamniški Bistrici in Rači, povezuje pa dva čebelnjaka. Čebelarska učna pot je dolga skoraj pet kilometrov, nahaja se ob prijetni kolesarski in pešpoti, prehodimo pa jo lahko v eni uri. Primerna je tudi za otroke, obiskovalci vseh starosti pa na njej odkrivamo življenje čebel na nevsiljiv način ob gibanju in druženju na svežem zraku. Na šestih informativnih točkah so table, ki nas seznanjajo s čebelarskimi
občinami, kot je Lukovica. Od tam črpajo ne le ideje, ampak tudi sodelovanja ter dajejo našim in drugim obiskovalcem še več možnosti za pro-stočasno udejstvovanje. Nov projekt pa napovedujejo tudi za jesen, tokrat v sodelovanju z Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Domžale, Slamni-karskim muzejem in drugimi, prihaja namreč obrtniška pot v naši regiji.
Kam bi v Domžalah popeljali gosta iz tujine?
Seveda nas je zanimalo, kaj vse lahko pokažemo gostu iz tujine, ki obišče naše kraje. »Prvi predlog je zagotovo Slamnikarski muzej s Slamnikarsko potjo, saj je slamnikarstvo tisto, ki res predstavlja Domžale. Sicer pa domačinom in turistom zelo radi ponudimo tudi brezplačne športne aktivnosti, ki so na voljo, od poletnega do zimskega plezanja, športni kolesarski poligon, plezanje na Knezovih skalah, sprehod po Arboretumu, pa ob Zeleni osi naše Kamniške Bistrice, kjer se lahko popeljejo tudi s kolesom,« pravi Mira Bečan. A to še ni vse.
Mnogi recimo še vedno ne vedo, da imamo v Domžalah Železno jamo, ki jo obiskovalci zelo radi obiščejo, za vodenje v njej pa poskrbi Društvo za raziskovanje jam Simon Robič. Sprehodijo se lahko tudi po učnih poteh, pa Plečnikovi poti, saj je tudi v Domžalah Plečnik pustil svoj pečat. Najodmevnejša je nova Domžalska čebelarska pot, potem pa so tukaj še Lisičkina pot na Šumberku, Homška pot, Mlake, Mlinarska pot in podobno.
»Programe pa pripravljamo tudi za obiskovalce Poletnega gledališča na Studencu, saj si želimo, da poleg večernega obiska predstave dan preživijo v našem kraju. Pripravili smo jim pakete z ogledom jame, krtinske cerkve, ki je zelo posebna, pa kosilo pri Sokliču. Želimo si, da avtobusi ljudi, ki prihajajo na predstave, kak dan preživijo v celoti pri nas,« dodajajo na TIC-u.
komedija / Book Club / režija: Bili Holderman / scenarij: Bili Holderman, Erin Simms / igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Craig T. Nelson, Andy Garda, Don Johnson/2018, ZDA/104' Diane (Diane Keaton) je po štiridesetih letih zakona nedavno ovdovela. Vivian Gane Fonda) ima najraje moške, ki ne zahtevajo obvez in zaobljub. Sharon (Candice Bergen) še vedno ni prebolela ločitve izpred več desetletij. In Carolin (Mary Steenburgen) zakon se po petintridesetih letih maje. Življenje teh štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive. Nekatere odkrijejo nove ljubezni, druge spet zanetijo nekdanje ... pri tem pa navdihujejo druga drugo In poskrbijo, da bo naslednje poglavje v njihovih življenjih najboljše doslej. Pridružite se krožku!
črna komedija/The Death of Stalin / režija: Armando lannucci / scenarij: Armando lannucci, David Schneider, lan Martin / igrajo: Steve Buscemi, Simon Russell Beale, Paddy Considine, Rupert Friend, Jason Isaacs, Michael Palin, Andrea Riseborough, Olga Kurylenko/2017, Velika Britanija, Francija / 107' Leto 1953. Tiranskega diktatorja Josipa Stalina, strah In trepet sovjetskega ljudstva, nekega jutra najdejo nezavestnega v njegovi dačl blizu Moskve. Okoli njega se kmalu zbere gručlca prebledelih tovarišev: sadistični šef tajne policije Lavrentij Berlja, večno zbegani Georglj Malenkov ter gobezdavi in prebrisani Nikita Hruščov. Začne se divja bitka za nasledstvo. Huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih In nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu.
številnih naših prireditvah. Ima svojo pravljico, pesem, ples, njegovo knjigico pa dobi vsak novorojenček in vsak pr-vošolček v naši občini,« simpatičnega junaka, ki razveseljuje mlado in staro, predstavita sodelavki TlC-a. Prav skozi svojo zgodbico hrošček Simon na preprost način predstavlja, kaj vse v našem mestu imamo, otroci pa so ga posvojili tako zelo, da s starši vsak večer prebirajo njegovo pravljico. Zelo rad obišče tudi druge kraje, kjer zastopa barve naše občine. »Ker je hrošček Simon tako popularen, smo se odločili, da si zasluži svoj festival, ki naj bi se zgodil že letos, tretji vikend v septembru.« Še prej, 10. septembra, se nam obeta tudi veliki folklorni festival, ki se bo tokrat iz grobeljskega kulturnega doma preselil v Športno dvorano Domžale.
Še nekaj zanimivih dogodkov za male in velike se obeta v naslednjih tednih in mesecih; v sodelovanju s Turističnim društvo Rača se pripravljajo na festival Sladka Istra, kjer se bodo predstavili s piškoti v obliki slamnika. Na pobudo Janeza Kralja si želijo oživeti pot po ihanskem hribovju, ki predstavlja triurni pohod od Krumperka čez Križentaver, Oklo, Miklavža. »Še večji zalogaj pa predstavlja obuditev obstoječe Poti spominov in tovarištva, saj nas kličejo zagreti planinci tudi iz drugih občin, ki si želijo gradivo, da bi pot prehodili. Skupaj z domačimi planinci ga pripravljamo,« pravi Ajda Vodlan.
Domžale se razvijajo, to lahko opazimo domačini, še posebej pa tisti, ki naše mesto obiščejo le vsake toliko, turisti, naključni obiskovalci. In vse več jim imamo ponuditi. Seveda pa je prav, da v vseh teh lepotah in dogajanjih uživamo tudi domačini. Zato se le sprehodite po čudovitih učnih poteh, obiščite muzeje in uživajte v naravnih danostih.
Ideje, kaj obiskati in kaj si ogledati v času poletja, pa so pripravili tudi v praktični brošuri, ki je priloga tokratnega Slamnika. □
romantična komična drama / Love, Simon / režija: Greg Berlanti / scenarij: Elizabeth Berger, Isaac Aptaker/igrajo: Nick Robinson, Jennifer Garner, Josh Duhamel, Katherine Langjbrd, Alexandra Shipp /2018, ZDA/distribucija: Blitz/110'
Zgodba o odraščanju, v kateri najstnik Simon Spier doživlja malce drugačno zgodbo o Romeu in Juliji. Ima namreč veliko skrivnost ki jo uspešno skriva pred svojo družino, prijatelji in sošolci: Simon je gej. Zaljubljen je v fanta, s katerim si dopisuje po mailu, le da ne ve zares, s kom se pogovarja. Ko njegova skrivnost postane ogrožena, se mora soočiti z vsemi In se javno ter osebno sprijazniti s svojo identiteto.
animirana družinska domišljijska pustolovščina / Incredibles 2 / režija: Brad Bird / scenarij: Brad Bird /glasovi: Samuel L Jackson, Holly Hunter, Sarah Vowell, Raymond Ochoa, Isabella Rossellini, Craig T. Nelson/2018, ZDA/118'/sinhronizirano, 6+
V nadaljevanju zgodbe o superherojski družini je v centru pozornosti mama Helena, saj sedaj ona rešuje svet in se bori za vrnitev superherojev. Medtem pa oče Janez skrbi za gospodinjstvo In otroke ter spotoma odkriva tudi vse nove supermočl najmlajšega sina. Njihov vsakdan zmoti prihod nevarnega In prebrisanega nepridiprava, ki ga lahko ustavi samo družina Neverjetni.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.sl / www.kd-domzale.si/kino
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Koriščenje dopusta za očete otrok, rojenih po 1. 5. 2018
S 1.5.2018 se je začela uporabljati sprememba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-i) o očetovskem dopustu, ki velja za očete otrok rojenih po 1. 5. 2018.
Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najne-žnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.
Koriščenje dopusta za očete otrok, rojenih po 1. 5. 2018
Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če jih izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka.
Oče izrabi drugi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.
Kje se uveljavlja očetovski dopust
Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma starševskega dodatka. Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo in obvesti delodajalca o priznanju pravice.
Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta bodite pozorni:
• Najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta (po rojstvu otroka) se oglasite na centru za so-
cialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta. Center za socialno delo Domžale vodi postopke in izdaja odločbe materam, ki imajo stalno prebivališče na področju občin Domžale, Lu-kovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
•	Vlogo si lahko natisnete s spletne strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma jo dobite na Centru za socialno delo Domžale.
•	Najpozneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta.
•	Ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, vlogi priložite obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka.
•	V primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva.
•	O izrabi 15 dni očetovskega dopusta po koncu starševskega dopusta za tega otroka mora oče obvestiti center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.
Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva
Ne glede na to, lahko očetovski dopust, če ga oče ni izrabil, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:
•	druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
•	zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.
* 8. junij 2018
Krumperk pri Domžalah
Predstavitev klasične šole jahanja in drugih dejavnosti na Pedagoško raziskovalnem centru za konjerejo Krumperk Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
19.30 - 21.30 Večerni program
Nastop jahačev promocijske skupine BF UL Predstavitev visoke šole jahanja Kobilarne Lipica Predstavitev svetovnega prvaka v vožnji vpreg in ostalih gostov
Vstop je brezplačen.
OBČINA DOMŽALE
Mesec vrtnic
Tudi v juniju bo v Arboretumu Volčji Potok pestro in živahno. Pravzaprav v ar-boretumu ni nikoli dolgčas. Spreminja se iz dneva v dan, cvetovi se odpirajo in zapirajo, enako kot različne razstave, srečanja, ustvarjalne delavnice, prireditve in podobno, saj si želijo, da bi številne obiskovalce in obiskovalke vseh generacij, ki arboretum obiskujejo skoraj vsak teden, nekateri celo vsak dan, vedno znova presenetili ne le z rastlinjem, temveč tudi z drugimi vsebinami.
Tako smo vas že večkrat opozorili na projekt Narodna galerija v Arbore-tumu, ki vsak mesec prinaša tri nova umetniška dela, pa tudi ustvarjalne likovne delavnice za vse generacije. Če so bili v maju posebej obiskani rodo-dendroni, bo junij v znamenju vrtnic, kar več kot 900 vrst jih je v arboretu-mu, največ jih boste našli v rozariju, do konca avgusta pa si lahko ogledate tudi razstavo Vrtnice na Slovenskem skozi stoletja, še posebej pa ste ljubitelji vrtnic v arboretum vabljeni 8. junija, ko vrtnice praznujejo svoj dan in jih skoraj morate obiskati. Arboretum je za ta dan pripravil pester program, kjer ne smete manjkati. Posebno pozornost so letos namenili papeškim vrtnicam. Poiščite jih in uživajte ob njihovi lepoti!
Dobro obiskane so vselej tudi stalne razstave, kjer lahko izbirate med kaktusi in orhidejami, tudi tropskimi metulji, še vedno pa posebno mlajše generacije vabijo dinozavri in velikani morskih globin, kjer več informacij otroci dobijo tudi v delavnicah, ve-
dno pa se radi zaustavijo tudi pri pravljičnih junakih, ki so zanimivi tudi za starejše - le kdo se ne bi rad spomnil otroštva ob vedno zaželenih pravljicah. In ko že boste v Arboretumu Volčji Potok. ne pozabite obiskati Galerije Janeza Boljke, v kateri pod naslovom
Med številnimi obiskovalci bodo v začetku junija (9. in 10.) tudi lipicanci, veseli bodo vašega obiska. V parku med številnimi možnostmi rekreacije domuje tudi joga.
Posebej vas želijo povabiti na številne ustvarjalne delavnice za naj-
Kostarika, vroča točka biodiverzitete osupljivo lepe fotografije Toma Turka.
Pa v juniju ne praznujejo le vrtnice. Prvi dnevi so namreč namenjeni vrtovom v okviru evropskih dni vrtov, od srede junija pa vse do septembra vam bodo pogledi zanesljivo uhajali med cvetoče avtomobile, že 2. junija pa ste lahko dobrodelni v projektu Tečem, da pomagam.
mlajše, v katerih bodo spoznavali 'vse živo', tudi kače kot hišne ljubljenčke, vedno zanimiv in dobro obiskan pa je tudi ornitološki sprehod.
To je le kratka predstavitev dogajanj v Arboretumu Volčji Potok v juniju. Več informacij boste našli na www.arboretum.si, lahko pa pokličete tudi 01 831 23 45. Dobrodošli!
Vera Vojska
V Domu upokojencev Domžale odprli Demenci prijazno točko
Različnost je zakon
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine S programom preventive in osveščanja, ki ga že več let uspešno izvajamo na različnih lokacijah osrednjega dela Slovenije, smo 25. aprila obiskali skupino Levčki v vrtcu Urša v Domžalah. Domžalčan Rok Bratovž je malim nadebudnežem predstavil svojo zgodbo in skozi slike opozoril otroke na mnoge nevarnosti, ki pretijo na njih iz dneva v dan in jih lahko pripeljejo na voziček. Tako je opozoril predvsem na nesreče v prometu, skoke na glavo, plezanja po drevesih in še nekatere druge stvari. Otrokom je pokazal tudi pri-
Demenci prijazne točke, ki so del projekta Za demenci prijazno skupnost, se odpirajo na različnih mestih, namenjene pa so tako ozaveščanju kot tudi pomoči dementnim osebam, ki ob pomoči tovrstnih prijaznih točk lahko ostanejo dlje časa aktivne v domačem okolju. Demenci prijazne točke pa so namenjene tudi svojcem dementnih oseb, ki se ob prvem srečanju z zahrbtno boleznijo v družinskem krogu običajno ne znajdejo najbolje in ne vedo, kako z dementno osebo ustrezno ravnati.
V sodelovanju z Društvom Spominčica so v Domu upokojencev Domžale v torek, 22. maja 2018, ob 13. uri odprli Demenci prijazno točko. S staranjem prebivalstva se soočamo z različnimi izzivi, eden izmed njih je tudi de-menca. Zato je namen Demenci prijaznih točk ozaveščati javnost o tej bolezni možganskih celic in pomagati osebam z demenco in njihovim svojcem ter izvajati usposabljanja za zaposlene v tistih poklicih, ki lahko pridejo v stik z osebo z demenco. V Sloveniji za posledicami bolezni trpi več kot 32.000 bolnikov in njihovih svojcev. Nujno je sodelovanje vseh kot ključni pogoj za uspešnejše obvladovanje demence. Demenci prijazno točko v Domu upokojencev Domžale sta odprli univ. dipl. ekon. Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Društva Spominčica, in direktorica Doma upokojencev mag. Nataša Zalokar. Odprtja točke se je udeležila tudi podžupanja občine Domžale mag. Renata Kosec. Tako se je Dom upokojencev Domžale pridru-
žil skupini, ki izpolnjuje kriterije za vzpostavitev Demenci prijazne točke.
Točke so vzpostavljene v javnih prostorih, ki izpolnjujejo predpisane kriterije in so zato ustrezno označeni. Kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati Demen-ci prijazne točke, so ustrezno usposobljeno osebje s področja demence, znak DPT je jasno viden, na vidno mesto pa mora biti postavljeno informativno gradivo o demenci in načinih pomoči. Združenje Spominčica, ki strokovno vodi in koordinira projekt za uslužbence organizira usposabljanje. Zaposleni lahko najbolj prispevajo k aktivnemu življenju oseb z demenco in njihovemu občutku sprejetosti.
Točka je namenjena osebam z de-menco, njihovim svojcem in vsem zaposlenim kot tudi vsem ostalim v skupnosti, kjer se točka nahaja. Zaposleni na točki nudijo informacije, kako prepoznati prve znake demence, kako komunicirati z osebami s to boleznijo in kam jih usmeriti po nadaljnjo pomoč, ko se osebe izgubijo in ne vedo, kje so. Zato je osebje na točki za to predhodno usposobljeno in ima vse potrebne informacije. Namen te ozaveščenosti in informiranosti je pomoč osebam z demenco in svojcem, da s skupno podporo spodbujamo njihovo samostojnost in poskrbimo za ohranjanje njihovega dostojanstva. Le s skupnim sodelovanjem bodo lahko osebe z demenco ostale čim dlje doma, kar je tudi priporočilo Alzheimer Europe, katere članica je Spominčica -Alzheimer Slovenija.
Besedilo in foto: Miro Pivar
pomočke za hranjenje, umivanje zob, ki jih uporabljajo huje poškodovani tetraplegiki, ter jim izročil nekaj izvodov revije Izziv DPLJ, brošure o društvu in knjigo Lev Rogi - Rogi najde srečo. Zgodba opisuje leva, ki je padel z lestve in si poškodoval hrbtenjačo in tako pristal na invalidskem vozičku. Ogledali so si tudi veliko slik in nekaj videov, da so lahko videli, kaj vse člani društva počnejo v svojem življenju, po končanem predavanju pa so se lahko poizkusili v vožnji z invalidskimi vozički. Otroci so Roku v zahvalo izročili ročno narejenega levčka iz gline.
Program sofinancira Javna agencija RS za varnost prometa.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Brainobrain Domžale: uspešno Učenje za življenje na občinskem dogodku zaključujemo prvo šolsko leto Spoznajmo se, praznujmo skupaj!
Brainobrain je po svetu večkrat nagrajeni program za izobraževanje otrok, ki ga je leta 2003, skupaj s svojima bratoma, razvil Indijec Anand Subra-maniam. Metoda je leta 2017 prejela
Kaja in ustanovitelj programa Anand Subramaniam
prestižni naslov Best Kids Education Brand Award, nagrado za najboljši program za izobraževanje otrok. Spodbuja namreč razvoj obeh možganskih polovic, življenjskih veščin in učinkovitih NLP tehnik ter razvija in izboljšuje koncentracijo, spomin, poslušanje, sposobnost učenja, kreativnost in vizualizacijo. V dveh polnih urah tedensko otroci računajo z abakom ali s pomočjo vizualizacije, rešujejo miselne izzive, tkejo tesna prijateljstva in medsebojno sodelujejo.
Aprila smo se domžalski 'braino-brainovci' skupaj z 290 otroki iz vse Sloveniji udeležili tekmovanja Brain-obrainfest 2018, kjer smo se pomerili v hitrostnem računanju. Otrokom sta se pridružila tudi ustanovitelj programa,
Indijec Anand Subramaniam, in priljubljeni slovenski raper Rok Terkaj. Domov seveda nismo odšli praznih rok, saj je naša tečajnica Kaja osvojila srebrno medaljo.
Uspešno napredujejo tudi vsi ostali naši tečajniki. Maja so naši starejši - Regular BOBS zavzeto pisali izpit za prvo stopnjo programa. Prav vsi so jo uspešno zaključili in pogumno nadaljevali v drugo stopnjo, kjer se prek mentalne aritmetike že srečujejo z začetki vizualizacije. Abak postopoma že nadomešča mentalna kartica, s pomočjo katere otroci vizualizirajo abak. Na ta način učinkovito razvijajo pozornost in koncentracijo ter delovni spomin. V okviru NLP-ja na drugi stopnji obravnavamo prepričanja, ki vodijo naše življenje, jih ozavešča-mo in razvijamo. Kot prvo smo obravnavali prepričanje, da je prav vsak od nas edinstven. Poleg pogovora smo omenjeno prepričanje obravnavali še prek spoznavanja in primerjanja prstnih odtisov, risanja portretov, priredili pa smo tudi pravi Brainobrain ima talent, kjer je vsak prikazal del svoje edinstvenosti. Naši mlajši Little BOBS, štiri do šestletniki, bodo izpit za prvo stopnjo opravljali junija. Seštevajo in odštevajo do 50, redno urijo fino in grafomotoriko, razvijajo pozornost in koncentracijo, pogovarjali smo se o različnih pregovorih ter besedah hvala, prosim in oprosti, o skrbi zase in za druge, o pozdravljanju, dobrih navadah, skupaj smo ustvarjali in se igrali.
Ne gre torej zgolj za računanje, tako mali kot tudi veliki 'bobki' so predvsem pridobili veščine, ki jim bodo prišle prav pri vseh šolskih predmetih in v življenju na splošno ter se naučili, da je za uresničevanje ciljev treba delati dalj časa, saj je za rezultate pomembna vsakodnevna vaja.
Tanja in Uroš, Brainobrain Domžale
Vrtčevski otroci obiskali raziskovalni čebelnjak
V sredo, 18. maja 2018, je v Češmino-vem parku v Domžalah potekal med-generacijski dogodek Spoznajmo se, praznujmo skupaj, na katerem smo bili prisotni tudi študenti, ki smo vključeni v Študentski inovativni projekt za družbeno korist, poimenovan Podpora projektu učenje za življenje, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V okviru projekta socialnega učenja Učenje za življenje, ki deluje na Centru za socialno delo Domžale že dvajset let, smo izvedli tudi aktivnosti za otroke.
Otroci so na naši stojnici lahko izdelovali antistresne žogice iz balona in moke, nad katerimi so bili navdušeni tudi odrasli. Odpravili so se tudi na
zabavno iskanje skritega zaklada, kjer so morali opravljati različne naloge. Ko so našli pravo skrinjo, polno bombonov in cekinov, so slednje zamenjali za praktično nagrado. Medtem ko so otroci izdelovali žogice ali iskali zaklad, so starši lahko sodelovali v nagradni igri, v kateri so spoznavali projekt socialnega učenja - Učenje za življenje. S tem namenom smo iskali nove laične sodelavce, ki bi bili pripravljeni sodelovati v projektu. Izžrebani, ki je prav odgovoril na vprašanja o projektu, je prejel bon za Energy Escape Room, zato je bilo druženje še toliko bolj zanimivo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi naših aktivnosti, še posebno pa Občini Domžale, fo-tokopirnici JOCopy, podjetju Prodnik, Energy Escape Roomu, podjetju Promina, Študentskemu servisu in Fakulteti za socialno delo.
Vse, ki bi vas tudi zanimalo sodelovanje v projektu Učenje za življenje, si lahko več preberete na spletni stran CSD Domžale ali kontaktirate vodjo projekta Veroniko Rajk na njen elektronski naslov: veronika.rajk@gov.si.
Maja Gnidovec in Katarina Zagorac
livr- 1hp*nd-pil. liMfv TT.jJ J: ' < Wi (HaJlniiMkJ i -LiJ ifK^kf V j ver 1 k
V fiUf flip, HlhlCTWlVDIAflEijO. WJÎHO. HKIMM UDtvE m HAjtMftm
1. Otroci so našli zaklad. 2. Delavnica antistresnih žogic 3. Naša stojnica
Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost pri lovski koči na Prvinah
V petek, 27. aprila 2018, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale, ob strokovni pomoči CSD Domžale, pri lovski koči na Prvinah izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbralo se nas je okoli sto v pestrem starostnem razponu od nekaj mesecev do resnih zrelih let. Večina je pešačenje
iz Blagovice mimo Javorja in Loga do lovske koče na Prvinah zmogla brez težav. Srečanje nam je minilo v prijetnem in sproščenem druženju v naravi, peki palačink, igranju otrok, spontanih pogovorih in izmenjavi izkušenj.
Ob tej priliki se želimo zahvaliti Lovski družini Trojane Ožbolt, ki nam je
brezplačno dovolila uporabo lovske koče, ter občinam Lukovica, Moravče in Mengeš, ki nam s sredstvi prek razpisov za delovanje društev v humanitarni dejavnosti omogočajo kritje osnovnih stroškov našega programa. Vsem iskrena hvala.
Marta Tomec
Zakaj izbrati izdelke iz pire?
Raziskovalni čebelnjak, ki je v Hofer-jevem upravno-logističnem centru, je gostil 175 otrok iz Domžal in s Pre-voj. Na dnevu odprtih vrat, 23. aprila 2018, so otroci izvedeli več o življenju in delu čebel ter spoznali, kako lahko tudi sami pomagajo malim delavkam, da bodo še naprej pridno opraševale rastline in skrbele za lepšo prihodnost.
Pri Hoferju se zavedajo svoje odgovornosti do ljudi in okolja, zato v okviru iniciative Danes za jutri pripravljajo različne družbeno odgovorne projekte. Da bi pomagali čebelam in vsem, ki se trudijo za njihovo dobrobit, v okviru trajnostnega projekta Skrbimo za medeno prihodnost, pripravljajo številne aktivnosti, v katere vključujejo tudi otroke. Dan odprtih vrat, katerega namen je bil spoznati delo in življenje čebel, je vodila raziskovalka s Čebelarske zveze Slovenija Nataša Lilek. Otrokom je na izobraževalen, a igriv način predstavila, zakaj so čebelice pomembne za našo prihodnost.
Spoznali kranjsko čebelo: Ogled raziskovalnega čebelnjaka, v katerem domuje 20 čebeljih družin, je potekal v skupinah. V njem se od pomladi leta 2014 s pomočjo vzorčenja cvetnega prahu opravlja pregled stanja onesnaženosti okolja in izvaja analiza kemijske sestave cvetnega prahu. Vsa raziskovalna dela potekajo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, glavnim partnerjem trajnostnega projekta Skrbimo za medeno prihodnost. Lileko-va je otrokom razkazala domovanje čebel in jim razložila, da v njem prebiva domača čebela (Apis mellifera), natančneje njena podvrsta, kranjska
čebela (Apis mellifera carnica) ali pogovorno kranjska sivka. Blaž iz vrtca Medo je povedal: »Videl sem veliko čebelic, ki niso bile rumene, ampak sive. Ime jim je kranjska sivka.« Med otroki je veliko zanimanja pritegnila tudi čebelarska oprema in pa prav posebna čebelica, ki se je od drugih razlikovala po barvi. »Najbolj mi je bila všeč mati-
Pira je prastara in spada med prve gojene žitarice, saj naj bi jo pridelovali pred več kot 10.000 leti. Danes ponovno odkrivamo, da je pira vsestranska. Njeno zrnje je bogato z beljakovinami, vlakninami in vitamini, izdelke iz pire odlikuje ugodno razmerje med energijo in dietnimi vlakninami in so odličen vir nizkomaščobnih ogljikovih hidratov.
Uporabnost pire je vsestranska. Ključ zdravega načina prehranjevanja je v uravnoteženem uživanju snovi, potrebnih za življenjske procese.
O piri in njeni uporabnosti obstajajo 900 let stari zapisi. Zeliščarka sveta Hildegarda iz Porenja je zapisala: »Pira naredi pravo meso in pravo kri, človeku razvedri čute in razveseli dušo.« Pirin kruh iz polnozrnate moke je uglajene, harmonične arome. Pirine testenine so okusne in se ne razkuhajo. Iz oluščenih pirinih zrn je mogoče pripraviti številne zelenjavne juhe in solate. Pridelava pire brez umetnih gnojil in pesticidov, harmonično razmerje esencialnih in koristnih snovi so bi-
stvene odlike pire pred konvencional-nimi pšenicami. Piri pripisujejo
prihodnost v alternativnih proizvodih zdrave prehrane, ki poudarjajo za piro dominantne lastnosti. V Sloveniji oluščeno piro in pirine izdelke, kruh in testenine že najdemo na trgu, toplo pa jih priporočajo ljudem s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih. Tudi v trgovini Gušt na domžalski tržnici imajo pestro ponudbo pirinih izdelkov, od kruha do piškotov, kosmi-čev in testenin.
ca, saj je bila drugačna in se je od drugih čebelic ločila z rumeno piko,« je dodala Venesa iz vrtca Medo.
Paša čebel in medovite rastline:
Ob koncu srečanja so si otroci ogledali medovite rastline, ki so pomembne za pašo čebel in jih lahko posadimo v cvetlične lonce ali na vrt . Čebele so za našo prihodnost zelo dragocene, saj oprašijo 80 odstotkov vseh rastlin in kar 90 odstotkov sadnih dreves - s tem skrbijo za ohranjanje in razvoj rastlinskih vrst ter njihove sadove, ki so osnova zdrave prehrane. Zaradi številnih 'prekomerno' urejenih vrtov z angleško trato, zimzeleno živo mejo in eksotičnim rastlinjem pa vedno težje najdejo dragoceni živež.
Po ogledu čebelnjaka in njegove okolice je otroke obiskala še maskota čebelica, jih pogostila s sokom in sadjem ter jim razdelila Hoferjeve darilne vrečke.
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Smrad v Študi
V zadnjem mesecu se v Študi ob desnem bregu reke Kamniške Bistrice spet pojavlja neznosen smrad po gnilem, ki se vleče vse do Ihana, proti Mali Loki in celo do mesta Domžale. Naše občane in zainteresirano javnost smo dolžni obvestiti, da so na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik vsi potencialni viri smradu omejeni na način, da so vsi ključni procesi zaprti. Zajet zrak z neprijetnimi vonjavam je voden na biofiltre ali fi-zikalno-kemijske filtre. Meritve emisij izkazujejo ustreznost čiščenja zajetega zraka na lokaciji, in smrad, ki se pojavlja ni posledica delovanja čistilne naprave za čiščenje odpadne vode. V neposredni bližini sta še dva industrijska obrata, od koder se širi smrad, ki se je v zadnjih dneh sicer malo umiril.
Čistilna naprava je bila v letu 2017 nadgrajena za doseganje višjega učinka čiščenja, ki vključuje čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi. Posebna pozornost v okviru projekta nadgradnje je bila posvečena ravno obvladovanju neprijetnih vonjav, ki so z vključitvijo vseh razpoložljivih filtrov skladno s stanjem tehnike tudi ustrezno obvladovane in onemogočajo izpuste. Čistilna naprava dosega vse standarde kakovosti iztočne vode in vrednosti so pod zakonsko predpisano mejo, čiščenje dušikovih snovi je bilo v letu 2017 doseženo v viši-
25 let prvomajskih srečanj
Društvo krajanov naselij Spodnji in Zgornji Tuštanj vsako leto 1. maja na delavski praznik pripravi tradicionalno prvomajsko srečanje, letos jubilejno 25.
Na prireditvenem prostoru Cegun-ca pri Moravčah brez prekinitve krajani pripravljajo eno največjih prvomajskih prireditev v Sloveniji. Veliko število obiskovalcev, ki prihajajo v
Pohod ob reki, ki povezuje, bo spet povezal Domžale in Kamnik
ni 82 % in fosforjevih snovi nad 92 %. Vsi procesni sklopi, ki so potencialni izvori smradu: vstopni objekt mehanske stopnje, aerobna biološka stopnja kot tudi anaerobna biološka stopnja so zaprti. Ključni objekti mehanske stopnje so nameščeni v zaprtih prostorih in neprijetne vonjave so obvla-dovane. Aerobna biološka stopnja je pokrita z betonskimi ploščami, ki prekrivajo 9 m globoke bazene in zrak se vodi preko biofiltrov. Anaerobna biološka stopnja vključuje zaprta gnilišča in bioplin se vodi v zaprt plinohram in naprej na bioplinske motorje za proizvodnjo električne energije, ki pokriva nad 70 % lastnih potreb.
Čistilna naprava je z nadgradnjo postala moderen sistem za čiščenje odpadne vode z obvladovanimi vsemi viri onesnaženja vode in zraka in deluje skladno s pridobljenim okoljevar-stvenim dovoljenjem. Zaznan močan smrad, ki prihaja iz okolice, nepozna-valcem razmer lahko podaja nepravilno informacijo o izvoru. Glede na informacije v medijih v zvezi s smradom v Študi in tudi zaradi naših zaposlenih, ki morajo delati v takem okolju neznosnega smradu, smo dolžni preko medijev obvestiti javnost, da so takšne razmere nevzdržne.
Direktorica CČN, Dr. Marjeta Stražar Foto: Klemen Razinger
V soboto, 9. junija, bomo s pohodom ob Kamniški Bistrici že tretjič povezali Kamničane, Domžalčane in okoličane. Tokrat bo Pohod ob reki, ki povezuje, v organizaciji revije Modre novice ter soorganizaciji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Občini Domžale in Kamnik že leta gradita poti ob Kamniški Bistrici, ki ustvarjajo prostor za rekreacijo v obeh občinah in ju povezujejo. Pot bomo letos že tretjič povezali v rekreativno-tu-ristično-kulturnem vzdušju s pohodom od Slovenia Eco Resorta v Godi-ču do Slamnikarskega sejma v središču Domžal. Na 16-kilometrski trasi se bodo pohodniki lahko ustavili na 17 točkah, kjer bo poskrbljeno za prijetno druženje in zabavni program: na postojankah se bodo udeleženci lahko osvežili in okrepčali, pozabavali in se seznanili s koristnimi informacijami. Pohodniki lahko prehodijo le del
poti, ki je primerna za vse starosti in stopnje pripravljenosti (tudi za otroke); tisti, ki bodo prehodili vso pot, bodo nagrajeni z enodnevno vstopnico za domžalski ali kamniški bazen.
Družili in povezovali pa se ne bodo le pohodniki. Na polovici poti pri mostu želja pod Homškim hribom se bosta srečali kamniška in domžalska delegacija z direktorjema obeh javnih zavodov in občinskimi predstavniki. Ob 11. uri bodo na most želja skupaj pripeli ključavnico z označbo pohoda in začetnicami obeh zavodov ter se tako simbolično zavezali k dolgoročnemu sodelovanju na področju rekre-ativno-turističnega povezovanja. Poleg tega bo ekipa Modrih novic občinskim predstavnikom predala pobude za urejanje in vsebinsko nadgradnjo pešpoti ob Kamniški Bistrici, ki so jih poslali bralci in bralke Modrih novic.
Letošnja novost za pohodnike je organiziran prevoz. Pohodnike bo na
Seznam postojank s kratkim opisom dogajanja:
vasi, tudi slikovno pa prikazali vse prireditve, ki se jih vsako leto udeleži tudi župan Občine Moravče s soprogo, vodstvo Občine Moravče, domača društva, pa tudi društva vojnih in civilnih invalidov vojne, upokojenska in borčevska društva in mnogi drugi.
Organizatorji so tudi letos pripravili bogat kulturni program od 10.30.
Slovenia Eco Resort Godič: začetek/konec poti, kjer se bodo poho-dniki lahko odžejali z domačim me-tinim ledenim čajem.
Študentski klub Kamnik: na točki v Keršmančevem parku bo poskrbljeno za osvežitev (limonada/sok/voda) in sladkanje (sadje in piškoti). Zagotovljena zabava z velikim JENGA stolpom in frizbijem.
Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: na Šutni v Kamniku bo potekalo srečanje rezbarjev.
Tuš: na Tuševi stojnici pri Titanovi brvi se bodo pohodniki lahko poigrali s pripravo unikatnega sendviča Slovenskih dobrot. Prijazne hoste-se bodo pohodnike razvajale z drobnimi presenečenji, manjkalo pa ne bo niti pijače niti jedače. Tuševa stojnica bo vabila z izvrstnimi dobrotami, s katerimi si boste lahko pripravili sendvič po vašem okusu. Trije najbolj izvirni sendviči po našem izboru bodo tudi nagrajeni. Pripravite unikaten sendvič, ga fotografirajte, sliko objavite na facebooku ali instagra-mu, označite @tusslovenija, dodajte #slovenskisendvic in se potegujte za super nagrade.
KKS Kamnik: Pri pitniku in počivališču na Perovem bodo pohodniki vrteli kolo sreče in se potegovali za atraktivne nagrade.
Turistično društvo Volčji Potok:
pri teniških igriščih v Šmarci.
Modra točka: revija Modre novice bo ob mostu želja pod Homškim hribom pripravila nagradno igro Obraz z naslovnice Modrih novic. Pohodniki se lahko slikajo ob simulaciji naslovnice in osvojijo privlačne nagrade. Poleg tega si bodo pohodniki tukaj nabrali energije za drugo polovico poti z brezplačno kavo Emmi.
Anton iz Kamnika: v parku ob Mlinar-ski brvi bo piknik s pokušino vseh dobrot bogatega repertoarja Mesa Kamnik, predvsem žar izdelkov (čevapčiči, peče-nice, klobase za žar, odščipanci).
Plesna šola Miki: Na Mlinarski brvi v Radomljah se bo plesalo in zabavalo.
Turistično društvo Radomlje: ob
mostu pri Vrtcu Kekec.
Center za zaščito in reševanje Domžale: prikaz reševanja iz vode in gašenje požara; pohodniki bodo lahko gasili požar, se preizkusili v nu-denju prve pomoči, najmlajši pa se bodo zabavali na gasilski delavnici. Povezani za večjo varnost!
Ribiška družina Bistrica Domžale:
na Škrjančevem pri teniških igriščih se bodo povezali ribiči in tisti, ki to niso. Predstavljen bo ribolov, ribiško upravljanje, ribolovni revirji, vrstni sestav rib v vodah, novosti pri teh-
treh točkah čakal avto, ki jih bo odpeljal do njihove izhodiščne točke. Pohod ob reki, ki povezuje, je že postal tradicionalen; cilj je traso pohoda podaljšati od izvira do izliva Kamniške Bistrice, predvsem pa vsako leto razširiti pozitivno sporočilo - družimo in povezujmo se. Ob tem Božena Pe-terlin, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, in Uroš Kri-žanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, poudarjata, da je poleg povezovanja rdeča nit pohoda tudi opozarjanje na pereče oziroma nerešene zadeve na poti ob Kamniški Bistrici. »Zavedava se, da se lahko to pohodniško pot še izboljša in naredi še privlačnejšo za pohodnike iz ene in druge občine. Reka Kamniška Bistrica predstavlja zeleno os regije in želiva si, da taka tudi ostane. Seveda pa mora vsak pohodnik sam najprej začeti pri sebi in poskrbeti za čisto okolje,« dodajata.
nikah ribolova ter druge zanimivosti vodovja, s katerim upravljajo v Bistriškem ribiškem okolišu.
Rod skalnih taborov Domžale: domžalski taborniki bodo predstavili svoje veščine ob mostu na Šolski ulici.
Veit Team: brezplačne palačinke za vse pohodnike in možnost pridobitve testne vožnje za ves vikend.
Ekologi brez meja: na točki vas bodo podučili o pomembnosti ločevanja, preprečevanja odpadkov in hkrati na zabaven način preverili vaše znanje o ločevanju ter vas seznanili z akcijo Očistimo Slovenijo in svet 2018.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Občina Domžale: ob mostu pod Šumberkom boste z nagradno igro in anketo vstopili v prostor zadovoljnih ljudi.
Slamnikarski sejem: na začetni/ končni točki bo prisotno Planinsko društvo Domžale, ki bo razložilo potek trase in vas seznanilo s svojimi aktivnostmi. V Slamnikarskem parku pri Občini Domžale se bo na Sla-mnikarskem sejmu že šestič obujalo spomine na dediščino slamnikar-stva, ki je desetletja zaznamovalo mesto Domžale in okolico.
V sodelovanju s podjetjem Sanolabor bo na vseh postojankah in tudi na trasi pohoda na voljo brezplačna voda.
3. POHOD OB REKI, KI POVEZUJE
m
'M
m

Skupina upokojencev iz Radomelj s predsednikom
to čudovito naravno neokrnjeno okolje, vsako leto ponese glas o prijetnem prvomajskem dnevu daleč naokoli in tako je prireditev postala poznana po vsej Sloveniji in preko meja, saj je prekrasna Moravška dolina najlepša prav v maju. »Veseli smo, da pride veliko ljudi,« je poudaril Franc Cerar, predsednik društva, ki organizira prireditev: »Smo z vami in za vas že 25 let.« Društvo zagotovi pravočasno obveščanje, ob srebrnem jubileju pa so pripravili brošuro na 78 straneh, v kateri so predstavili kratko zgodovino obeh
do 21.00 v velikem šotoru in okoli njega, kot vsako leto pa je tudi letos od gostišča Soklič na prireditveni prostor pripeljala povorka starodobni-kov, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi grad Tuštanj. Med stojnicami so bili tudi: Pletarska šola Iztoka Urbani-je, Turistično društvo Moravče, Rokodelci Moravške doline, Društvo podeželskih žena Moravče, Društvo upokojencev Moravče, Zeliščna sekcija, PGD Vrhpolje in Krašce, redarji, varnostniki in gasilci ter reševalci.
Jože Novak
IJkamnik^
Slovenia Eco Resort
1 . 1i ■ r1
SOBOTA, 9. JUNIJ innMŽAi e
www.pohodobreki.si
Slamnikarski sejem
modre novice
Mi
KAMNIK
«I*
ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NOVICE
Teden Rdečega križa Slovenije Urbani sprehod (Jane's Walk) prvič tudi v Domžalah
Teden od 8. do 15. maja je bil po vsej Sloveniji v znamenju Rdečega križa, ki je v posebej zanj tradicionalno izbranem tednu pripravil številne aktivnosti, najbolj opažena pa je bila prodaja doplačilnih znamk in vozovnic na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenija ter železniških in avtobusnih postajah v Sloveniji.
Posebej so se v tem tednu z različnimi aktivnostmi potrudili v vseh 56 območnih združenjih Rdečega križa, kjer je bil poudarek dan sprejemu mladih članov Rdečega križa, podeljevanju priznanj zaslužnim prostovoljcem, organiziranju srečanj starostnikov, humanitarnim prireditvam, dnevom odprtih vrat, postavitvi stojnic z meritvami krvnega sladkorja, holesterola in tlaka, prikazu dejavnosti idr. Tudi v domžalskem Rdečem križu niso držali križem rok, le da so
pa OŠ Jurij Vega Moravče udeležila državnega preverjanja v prvi pomoči na Debelem Rtiču, 19. maja pa je v Mer-catorju potekala tradicionalna dobrodelna akcije Lahko prispevaš. Sekretarka OZ RK Domžale Majda Mernik se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem darovalcem ter krajevnim organizacijam RK Dob in Mengeš za sodelovanje na stojnici.
V znamenju Rdečega križa je bila tudi sobota, 26. maja 2018, ko je bilo na območju Domžal XXIII. regijsko preverjanje ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Med 16 ekipami sta bili tudi ekipi CZ Občine Domžale in ekipa PP OZRK Domžale, o rezultatih pa v naslednji številki.
In ne pozabite: Nič vas ne stane, da ste dobrodelni!
Hvala, ker pomagate reševati življenja!
številne aktivnosti raztegnili kar na ves maj. Tako so 8. maja v krajevni organizaciji Rdečega križa Mengeš pripravili meritve holesterola, krvnega tlaka in krvnega sladkorja, le tri dni pozneje je bila v Domžalah brezplačna delavnica TPO in AED na RK Domžale, vmes pa je Območno združenje Rdečega križa Domžale pripravilo volilni zbor članov, kjer je bil še za en mandat za predsednika potrjen Franc Brane Kosmač. Sobota, 12. maja, je bila namenjena mladim članom RK, saj se je osnovnošolska eki-
V Domžalah ideje, ki prekašajo Kitajce!
»Vsako idejo, ki jo imate, v istem trenutku razvija že 30 Kitajcev! Vaša konkurenčna prednost pa je v izvedbi,« je polni predavalnici slušateljev razodel več kot odlični in karizmatični startupovec in vodja oddaje Štartaj Slovenija Matija Goljar. Svoje izkušnje in znanje je na 2. startup delavnici delil s krogom idej polnih mladih potencialnih podjetnikov.
»Pri Googlu so zelo odprti za vse vrste investicij. Ko pridete tja, vam dajo eno uro, da ustvarite prototip, nato pa se odločijo, če bodo v vas investirali. Namesto da pol leta razvijate svoj produkt, raje prvo skico pokažite nekomu, ki bi bil verjetno zainteresiran zanj, nato pa ga glede na reakcijo izboljšajte in na koncu izdajte dovršeno razvit produkt,« je udeležencem pojasnil poslovnež in ustanovitelj ter vodja Ustvarjal-nika, prvega slovenskega pospeševal-nika mladinskega podjetništva.
Naj bo mesto prijazno pešcem, dvorišča in parki pa prostor druženja
Domžale so se z letošnjim urbanim sprehodom pridružile stotinam mest po svetu in so med 22 slovenskimi mesti, ki prve majske dni posvečajo izboljšanju kvalitete bivanja v neposrednem bivanjskem prostoru. Naš prvi urbani sprehod je bil namenjen osebam, ki so gibalno ovirane - invalidom pa tudi mamicam in očkom z otroškimi vozički. Urbani sprehod je bil v enaki meri posvečen tudi zavedanju prebivalcev in obiskovalcev Domžal, da ima slamnikar-ska tradicija veliko za povedati ter pomemben etnološki in zgodovinski pomen tako za Domžale kot za Slovenijo.
Zakaj Jane's Walk (Janin sprehod)? Kdo je Jane? Njeno celo ime je Jane Jacobs (4. 5. 1916 Pennsylvania, ZDA-25. 4. 2006 Toronto, Kanada). Če bi jo opisali le z enim stavkom, bi rekli, da je bila strastna zagovornica kvalitete bivanja prebivalcev mest, kjer so arhitekti in urbanisti v želji po 'optimalni' izrabi prostora prevečkrat namerno ali nenamerno pozabili na zelene površine, pešce in prostorsko dihanje mest. Ni bila arhitektka, niti urbanistka, borila se je s pisanjem člankov in knjig, ki so se tekom sedmih desetletij njenega delovanja oblikovale v teorijo urbanega načrtovanja. Njena moč je izhajala iz dejstva, da je v svoj boj pritegnila ljudi, ki so jih načrtovane spremembe zadeva-
Slamnikarski vodnici Irena Grmek in Danica Vidmar med urbanim sprehodom po Domžalah
le. Bila je tudi velika nasprotnica vojne v Vietnamu, zato se je s sinovoma, hčerko in možem leta 1968 odselila v Toronto, ker, kot mnogo amerških družin, ni želela, da bi se sinova udeležila vojne v Vietnamu. Svoj boj je nadaljevala v To-rontu in drugih mestih Kanade.
Ob prvi obletnici njene smrti (2007) se v mestu Toronto spontano zgodi prvi Jane's Walk (Janin sprehod), ob
100-letnici njenega rojstva 2016 so se urbani sprehodi razširili na 212 mest, 36 dežel in šest kontinentov. Domžale so od letos poleg! Na Slamnikarski poti smo skupaj z udeleženci, med katerimi je bila tudi mamica z otroškim vozičkom, odkrili tri točke, ki so potrebne izboljšanja. Zapisale in dokumentirale smo jih, s posredovanjem Slamnikarska muzeja pa bodo prišli v roke pristojnim na Občini Domžale.
Udeleženci sprehoda so se z začudenjem in presenečenjem (da, tudi 'starejši Domžalci') seznanjali s tradicijo, ki jo pripovedujejo Slamnikar-ski muzej, zgradbe, opuščeni industrijski objekti, dimnik, imena, portali ... Praktično ni kotička Domžal, ki ne bil kakorkoli povezan z bogato slamni-karsko tradicijo, ki je svoja zlata leta doživela v obdobju od 1850 do konca prve svetovne vojne. Povedati in pokazati vsega v enem sprehodu ni mogoče, utrinek slamnikarske tradicije letošnjega urbanega sprehoda pa dokazuje pomembnost slamnikarstva.
Prvi urbani domžalski sprehod je bil tudi poseben dogodek za prvo generacijo slamnikarskih vodnikov, ki so po opravljenem izobraževalnem procesu 11. aprila letos prejeli vodniške licence.
V imenu slamnikarkih vodnic Irene Grmek, Danice Vidmar in Tanje Dobnikar:
Danica Vidmar
21. in 22. maja 2018 je v Domžalskem domu potekala krvodajalska akcija. Območno združenje Rdečega križa Domžale se iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem in krvodajalkam za darovano kri, s katero rešujete življenja. Hvala pa tudi vsem za pomoč ter posebej za uporabo prostorov: Centru za socialno delo Domžale, Občini Domžale, Zvezi prijateljev mladine Domžale, NSi in SDS.
Območno združenje Rdečega križa Domžale Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale
Deseti Horuk na Križentaver
Na srce jim je položil tudi naslednje: »Napaeno je razmišljanje, da že v zaeetku razmišljamo, da moramo narediti nekaj velikega. Pomembno je, da razmišljamo o malih stvareh, o tem, kaj je tisto malo, kar lahko naredimo, da se bo svet izboljšal.« K naslednji modrosti pa mu je pritrdila tudi soorganizatorka dogodka in podjetniška mentorica Mellanie Grudniik: »Podjetništva se ne da naučiti iz knjige. Ste se metov na koš učili iz knjige? Zagotovo ne. Točno tako je s podjetništvom. Če se ga boste učili iz knjige, ne boste prav daleč prišli.«
Dodatne informacije: Mellanie Grudniik Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale info@domzale-ooz.si 01 721 93 70
Vstopili smo v 10. leto pohodniško-re-kreativne akcije Horuk na Križentaver, ki smo ga med to akcijo preimenovali kar v Ihanski Triglav. Zakaj? Zato ker na vrhu hriba stoji miniaturni Aljažev stolp, ki so ga aktivni rekreativci Ihana postavili že leta 2005. Ta pohodni-ška akcija se je začela leta 2009.
Za sodelovanje v akciji je za leto 2017 prejelo priznanje 15 pohodnikov, ki so opravili v tem letu več kot 300 pohodov. To so: Darinka Klemenc (363 vpisov), Alojz Klemenc (363), Jože Resnik (357), Anica Cerar (354), Renata Klopčič (341). Leopold Vovk (340), Brane Gor-jup (340), Boris Cerar (340), Anka Cerar (339), Martina Učakar (330), Anica Gni-dovec (329), Božena Kopitar (321), Marjan Hribar (312), Janez Garbajs (311) in Janez Ciperle (300). Žal v lanskem letu ni bilo pohodnika, ki bil vsak dan vpisan v vpisno knjigo. Že od leta 2009 vodimo evidenco pohodnikov, ki so Ihan-
ski Triglav obiskali največkrat in že od začetka sodelujejo v pohodniški akciji. To so: Leopold Vovk (3106 vpisov), Martina Učakar (2966), Ferdinand Pichler (2880) in Franc Resnik (2845 vpisov). Čestitamo, želimo vam obilo zdravja in trdega koraka v prihajajočih pohodih.
V lanskem letu je bilo vpisanih 17.982 pohodnikov, ki so sodelovali v tej pohodniški akciji. Znano nam je, da je v zadnjih letih, čeprav se pohodni-ki ne vpisujejo v vpisno knjigo, ta točka postala ena izmed najbolj priljubljenih pohodniških poti v okolici Domžal. Pa ne samo za naše krajane, to poho-dniško točko obiskujejo tudi pohodni-ki iz drugih krajev: Domžal, Doba in Vira. V lanskem letu oziroma v septembru je iz vpisne knjige razvidno, da so ta kraj obiskali pohodniki Planinskega društva Velenje.
Zaključek akcije je potekal v začetku marca v gostišču Mngan v Prelogu.
Za izvedo te akcije se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Ihan, Francu Kralju in Marku Povirku, ki je tako kot v preteklih letih tudi letos pripravil medalje za naše pohodnike. Ker bo naše naslednje snidenje povezano z 10. obletnico poho-dniško-rekreativne akcije Horuk, se že veselimo snidenja s pohodniki.
Spoštovani obiskovalci Ihanskega Triglava, želimo, da se vpisujete v vpisno knjigo, čeprav ne sodelujete v poho-dniški akciji, saj je naš namen, da dobimo okvirno število obiskovalcev. Naj vas spomnimo, da za sodelovanje v tej akciji velja smo en vpis dnevno.
Vsem pohodnikom, ki bodo obiskali to pohodniško pot, želimo prijetno doživetje ob prebujanju narave, predvsem pa lep pogled na cvetoče spomladansko cvetje. Naj vam bo ta od narave dani recept uspeh do zdravja, tako kot našim zvestim pohodnikom.
Helena Rode
Skupina Helios - več obletnic in nov reaktor za smole
Startupovec Matija Goljar: Tipična firma je predvidljiva sama po sebi. Startup pa se uči.
Maj je bil v Domžalah slavnosten tudi za enega od naših gospodarskih velikanov - Skupina Helios je s svojo lastnico, z družbo Kansai Paint in hčerinskimi podjetji, namreč obeležila več obletnic. Poleg 110-letnice od začetka prozvodnje Heliosovih smol je 100-letnico delovanja obeležilo tudi podjetje Kansai Paint, obenem pa so proslavili tudi 70-letnico podjetja Belinka.
»Uspeh Skupine Helios je rezultat znanja na področju premazov, ki se je nabiralo desetletja, ter našega pogleda na aktualni razvoj dogodkov in najnovejše trende na globalni ravni. Vse to so obletnice, ki sporočajo know-how, kakovost in tradicijo v industriji premazov, obenem pa tudi nove prednosti, sinergije in višjo mero usmerjenosti v kupce. Vsa ta podjetja so ustanovili vizionarji,« je ob povedal generalni direktor Skupine Helios Hubert Culik in dodal, da se zaveda pomena vizonarstva tudi v prihodnje.
Kot dodajajo v Heliosu, so za prihodnost podjetja bistvenega pomena razumevanje trendov, razvoj najsodobnejših premazov in nove naložbe. Ena izmed najpomembnejših Heliosovih zadnjih naložb je novi reaktor za proizvodnjo najbolj dovršenih smol na vodni osnovi, ki bo nadomestil stari reaktor za smole
na osnovi organskih topil. Vrednost naložbe je znašala prek tri milijone evrov. Z modernim objektom, ki omogoča večjo zmogljivost, se bo skupna letna zmogljivost smol v Skupini Helios povečala s 60.000 na 64.000 ton. S tem se bo proizvodna zmogljivost smol na vodni osnovi povečala za 4000 ton letno. Maja so se zaključila dela na novem reaktorju, proizvodnja pa se bo začela predvidoma v juliju. Smole na vodni osnovi so osnovna komponenta premazov na vodni osnovi, tako da bo Helios z dodatnim reaktorjem povečal tudi obseg proizvodnje okolju prijaznih premazov. Vse linije reaktorja v Heliosu so računalniško vodene, kar omogoča popoln nadzor nad procesi. S to metodo so omogočili ponovljivost, kakovost proizvodov, maksimalno optimizacijo in najvišjo mero varnosti procesov. Kot v drugih segmen-
tih se visoki okoljski standardi izvajajo tudi v tovarni smol. Vse proizvodne enote so povezane s sodobno centralno napravo za čiščenje zraka. Z najsodobnejšimi tehničnimi rešitvami smo proizvodni proces v celoti zaprli, tako da nima nikakršnih izpustov v okolje.
S prevzemom Heliosa s strani podjetja Kansai Paint, do katerega je prišlo pred dobrim letom, sta dve podjetji z dolgo zgodovino združili moči na evropskem trgu. Dejstvo, da ima Helios strateškega lastnika, kot je Kansai Paint, prinaša priložnosti v številni pogledih. »Naša izmenjava znanja in sodelovanje sta že prinesla rezultate na specifičnih področjih. Kot eno vodilnih podjetij na trgu premazov železniške industrije v Evropi bo Helios še naprej širil svoje strokovno znanje na tem področju, s poudarkom na okolju prijaznih izdelkih na vodni osnovi. Nenehno nadgrajujemo vse lokacije in redno vlagamo v tehnologije. To je potrebno, da bi nas naši kupci prepoznali kot družbo, ki zagotavlja rešitve in najboljšo kakovost celotnega spleta: znanja, tehnologije, značilnosti in uporabe produktov ter storitev za kupce,« še dodaja David Kubala, generalni direktor Skupine Helios.
MKK
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Za dostojno življenje v starosti moramo nemudoma ukrepati
Poziv nevladnih organizacij političnim strankam
Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Mirovni inštitut, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, združenje Spominčica -Alzheimer Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije - Zveza DUS in Ženski lobi Slovenije pozivajo politične stranke ter kandidatke in kandidate na letošnjih parlamentarnih volitvah, da se zavežejo, da bo po več kot petnajstih letih zavlačevanja in prelaganja odgovornosti skrb za starejše končno postala prednostna naloga tako vlade in parlamenta kot tudi celotne politike v prihodnjem mandatu.
Podpisane organizacije od od-ločevalcev zahtevajo, da v naslednjem mandatu v čim krajšem času in v dialogu z vsemi deležniki sprejmejo rešitve za:
• Takojšnjo ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem omogočil dostop do potrebnih storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje. Obstoječi finančni viri ne morejo zadoščati za potrebe vse večjega števila starejših in pomoči potrebnih, zato je nujno treba zagotoviti dodatna sredstva in postopno dvigniti delež javnih sredstev za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo na raven povprečja EU. Slovenija za dolgotrajno oskrbo trenutno nameni 0,9 % BDP-ja, kar je občutno
manj od evropskega povprečja, ki znaša 1,4 % BDP-ja. Povečanje zmogljivosti v domovih za starejše. Da bi lahko sledili potrebam generacije baby boom, bo treba v mreži slovenskih domov za starejše po okvirnih ocenah zagotoviti vsaj 500 novih postelj letno. Zmogljivosti mreže domov za starejše že danes ne zadoščajo za 4,8-odstotno ciljno pokritost prebivalstva, starega 65 let in več, kot to predvideva Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od 2013 do 2020. Posodobitev obstoječih domov za starejše. Največji delež domov za starejše v javni lasti je bil zgrajen v obdobju med letoma 1975 in 1980 in so vse manj primerni za oskrbo starejših. Čeprav so nekateri že bili delno ali v celoti prenovljeni in posodobljeni, v nekaterih to zaradi zastarele gradnje ni mogoče in bo nujno zgraditi nove, sodobnejše objekte. V domovih za starejše je tako trenutno še vedno 3414 postelj v tri- in večposteljnih sobah, kar je neprimerno za sodobne potrebe. ob preureditvi neprimernih tri-in večposteljnih sob v največ dvoposteljne bo treba za nadomestitev namestitvenih zmogljivosti, ki bi jih s tem izgubili, poskrbeti za približno 1500 novih postelj. Prav tako kronično primanjkuje zmogljivosti za osebe z de-menco ter zmogljivosti v urbanih regijah.
Cene zdravstvene nege, ki bodo pokrile stroške. Plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene storitve zdravstvene nege v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih od lanskega leta prvič doslej ne pokrivajo več niti stroškov kadra, ki ga morajo izvajalci zagotavljati skladno z zakonodajo. Izvajalci tako na tem področju ustvarjajo visoko izgubo, ki so jo prisiljeni pokrivati tudi z varčevanjem pri vlaganjih v nujno potrebne izboljšave in obnovo objektov. Razvoj storitev pomoči na domu, vmesnih storitev in vmesnih oblik varstva. Zaradi naraščanja potreb prihaja do čakalnih vrst tudi pri pomoči na domu, hkrati pa so uporabniki zaradi dejstva, da občine zelo različno sofinancirajo tovrstne storitve, postavljeni v izrazito neenakopraven položaj glede na to, kje bivajo. Dnevni centri, začasne namestitve in centri dnevnih aktivnosti se zaradi neurejenih zakonskih okvirov niso razvili v zaželeni meri, prav tako država teh oblik storitev, ki ljudem omogočajo, da dlje časa živijo izven institucije, nikoli ni sistemsko podprla. Veliko prostora za izboljšave je tudi pri različnih vmesnih bivalnih oblikah, in to kljub temu, da mnogi starejši v Sloveniji živijo v povsem neprimernih stanovanjih. Svobodno izbiro najprimernejših storitev. Sistem dolgotrajne oskrbe uporabnikov ne sme siliti,
da zanje skrbijo njihovi svojci. Odločitev za družinsko oskrbo mora vedno biti svobodna izbira, ne pa posledica prisile! Sistem mora hkrati neformalnim skrbnikom zagotoviti različne oblike družbene podpore, kot so pravica do plačanega dopusta za skrb za starejše, možnost nadomeščanja pri oskrbi in kombiniranje družinske oskrbe z razvejanimi storitvami oskrbe na domu ter občasne institucionalne oskrbe. Prav tako je treba vzpostaviti sistem informiranja in finančnih podpor ter redno spremljati položaj neformalnih skrbnikov.
Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Jaka Bizjak, sekretar Za Mirovni inštitut: dr. Majda Hrže-
njak, raziskovalka Za Sindikat upokojencev Slovenije: Francka Cetkovic, predsednica Za Socialno zbornico Slovenije: mag. Nace Kovač, predsednik Za Spominčico - Alzheimer Slovenije: Štefka Lukic Zlobec, predsednica
Za Zbornico zdravstvene in babi-ške nege Slovenije - Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: Monika Ažman, predsednica
Za Zvezo društev upokojencev Slovenije - Zvezo DUS: Janez Su-šnik, predsednik Za Ženski lobi Slovenije: Violeta Neubauer, predsednica
NTC center Domžale jeseni odpira svoja vrata
Že več kot petnajst let domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi opozarjamo odgovorne, da moramo sistemsko urediti sistem skrbi za starejše in vse, ki so odvisni od tuje pomoči pri osnovnih življenjskih dejavnostih, ter predvsem zagotoviti za to potrebna sredstva. Žal doslej brez posluha, čeprav se slovensko prebivalstvo hitro stara in te storitve potrebuje vse več ljudi. Pri pisanju t. i. Zakona o dolgotrajni oskrbi se je namreč vedno znova zataknilo že pri najbolj temeljnem vprašanju: kako te nujno potrebne storitve financirati? Dejstvo je namreč, da s trenutnimi viri ne bomo zmogli zadostiti potrebam hitro starajoče se družbe. Obstoječi sistem marsikje že poka po šivih in deluje zgolj zaradi izjemno požrtvovalnega dela in neverjetne empatije številnih zaposlenih v slovenskih domovih.
V našem domu živi 170 stanovalcev, od tega jih najzahtevnejšo oskrbo potrebuje kar 70 odstotkov. Še pred nekaj leti je bila slika zrcalna, veliko več starostnikov je bilo gibljivih, sposobnih samostojnega, kakovostnega življenja. Tako 85 zaposlenih (skupaj s prostovoljci, udeleženci javnih del, pripravniki pa skoraj 100) skrbi, da je njihovo bivanje v našem domu kar najbolj prijazno in domače. Seveda pa ne morem mimo tistih, in teh je vse več, ki potrebujejo praktično 24-urno zdravstveno nego. Pri tem se hitro pokaže, da je država skozi leta vedno večji del stroškov za tovrstno oskrbo prevalila na same uporabnike ali njihove svojce, kar kaže rast deleža plačil iz lastnega žepa. Pa je to prav? Osebno sem prepričana, da nikakor! Nihče ni sam kriv, če, recimo, zboli za demenco in zato potrebuje več pomoči in zahtevnejše storitve, kot bi jih sicer. Še več, vse od lanskega leta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s plačili za zdravstveno nego ne pokrije več niti stroškov dela zdravstvenega osebja, ki ga v domu moramo imeti. Sprašujem se, do kdaj bomo tako stanje uporabniki, svojci in zaposleni lahko še vzdržali.
Zato sem prepričana, da je več kot na mestu poziv osmih nevladnih organizacij političnim strankam. Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Mirovni inštitut, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, združenje Spominčica - Alzheimer Slovenija, Zbornica zdravstvene in ba-biške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije - Zveza DUS in Ženski lobi Slovenije so nedavno pozvali politične stranke ter kandidatke in kandidate na letošnjih parlamentarnih volitvah, da se zavežejo, da bo po več kot petnaj-
stih letih zavlačevanja in prelaganja odgovornosti skrb za starejše končno postala prednostna naloga tako vlade in parlamenta kot tudi celotne politike v prihodnje. V pozivu med drugim zahtevajo takojšnjo ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, povečanje zmogljivosti v domovih in obnovo obstoječih domov ter razvoj storitev pomo-
či na domu, vmesnih storitev in vmesnih oblik varstva.
Upam, da bo politika pozivu tokrat le prisluhnila, saj nam je časa za prelaganje odgovornosti in neukrepanje zdaj res že zmanjkalo. mag. Nataša Zalokar, univ. dipl. soc.
DIREKTORICA DOMA UPOKOJENCEV
Domžale
V	naših šolah (ne samo slovenskih, ampak tudi širše) je veliko učenja na pamet. S takšnim načinom učenja se pridobiva reproduktivno znanje, ki je precej neuporabno, saj podatke pozabimo, če ves čas ne ponavljamo (v enem letu pozabimo skoraj vse). Učenje mora biti tako, da je pridobljeno znanje uporabno - funkcionalno. Torej cilj učenja ni, da se učijo le na pamet, ampak tudi da mislijo. Znanje je uporabno šele takrat, ko znamo informacije, ki jih pridobimo (se jih naučimo), povezati med seboj in priti do nove rešitve.
NTC sistem učenja je pedagoški pristop, ki ima za cilj spodbujanje otrokovega miselnega razvoja oziroma razvoj učnih potencialov otroka.
V	okviru programa NTC učimo otroke razmišljati, učimo jih povezovati stvari, ki jih že poznajo, s tem pa pridobivajo uporabno (funkcionalno) znanje. Pri otrokih sistematično razvijamo zmožnost mišljenja, razmišljanja, koncentracije, sklepanja, hitre miselne reakcije na problem, ki se pojavi. Orodje pri tem učenju je igra.
V letošnjem šolskem letu se je odprl prvi NTC center v Sloveniji, NTC center Nove Fužine, kjer izvajajo delavnice za otroke, stare od 6 do 12 let. Na delavnicah usmerjamo otroke v takšne aktivnosti, ki omogočajo razvoj uporabnega znanja. Otroci, ki jih obiskujejo, se skozi igro, prek gibalnih aktivnosti, ki vključujejo miselne procese, učijo razmišljati in sklepati. Veščina razmišljanja je ena pomembnejših veščin, ki jih morajo otroci obvladati v času šolanja, študija in končno pri iskanju zaposlitve.
Sistem učenja NTC je specializiran program za razvoj učnih potencialov in miselnih sposobnosti otrok. Avtor dr. Ranko Rajovic je leta 2015 dobil za razvoj takega učenja prestižno nagrado svetovne Mense. Metodo za razvoj miselnih sposobnosti otrok uporabljajo že v več kot petnajstih državah v Evropi.
Tehnika NTC učenja je zasnovan tako, da se izvajajo dejavnosti na tak način, da v kombinaciji z gibanjem aktivirajo različne miselne procese pri otroku in mu ustvarijo dobro osnovo za boljše in hitrejše učenje. Z usmerjanjem na te tehnike se otroci osvobodijo težav učenja obsežnih vsebin na pamet in v sebi poiščejo enostaven način, kako se naučiti besedilo ali pesem. Pomaga pri stimulaciji duševnega razvoja, pozornosti, divergentnem razmišljanju in sklepanju. Razvija se hitrost razmišljanja in sklepanja. V nadaljevanju pa ta metoda spodbuja tudi kreativno oziroma ustvarjalno razmišljanje.
Program je namenjen vsem učencem, tudi tistim z učnimi težavami. Otrok se ne testira in ne izloča. Vsem se dviga intelektualni nivo, nadarjeni pa imajo dobro odskočno desko za doseganje višjih rezultatov in ciljev.
•	Otroci imajo pri poznejšem učenju manj težav s koncentracijo.
•	Hitrost razmišljanja in sklepanja si razvijejo bolj kot pri klasičnem učenju.
Zaradi velikega povpraševanja staršev se bo jeseni odprl drugi NTC center v Sloveniji. NTC center Domžale bo odprl svoja vrata v začetku septembra 2018, ko bodo začele potekati predstavitvene aktivnosti za starše in otroke (512 let).
V Domžalah bomo gostili avtorja programa dr. Ranka Rajovica, ki bo na predavanju za starše predstavil najnovejša dognanja na področju razvoja učnih potencialov otrok. Za njegova predavanja je po Evropi veliko zanimanja, zato smo še toliko bolj veseli, da ga bodo imeli možnost poslušati tudi starši naših otrok.
Datum in lokacija bosta objavljena v domžalskih občilih v avgustu 2018.
Za dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov: ntc.domzale@ gmail.comTim NTC Domžale
Vanja JOVIČEVIČ Damjana Korošec
Negujemo generacije od i Sij Zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlimo več delavcev: STROJNIK (M/Ž) - DELAVEC V PROIZVODNJI	
Delo bo obsegalo: opravljanje nalog strojnika (strojna dela), upravljanje in nadzorovanje strojev, izdelovanje izdelkov, nastavljanje parametrov, odgovornost za količino in kakovost izdelkov, druga dela po nalogu vodje.	Pričakujemo: vsaj 1 leto delovnih izkušenj s proizvodnim delom, vsaj zaključena osnovna šola ali poklicna šola, pripravljenost na delo v štirih izmenah, ročne spretnosti, natančnost, odgovornost, zanesljivost, upoštevanje navodil nadrejenega.
Ponujamo: stabilno delovno okolje, možnost dolgoročnega sodelovanja, redno plačilo, možnost nadgrajevanja znanja.	Za več informacij pokličite: 01 729 01 51. Prijave čim prej posredujte na kadri@tosama.si ali po pošti na naslov: Tosama d. o. o., Vir Šaranovičeva cesta 35 1230 Domžale
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
Iv
STAREJSI
Sedmi Križnikov pravljični festival in festival gozdnih pravljic
Letošnji festival bo 8. in 9. junija. Organizatorji, to so Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Kulturno društvo Motnik in Turistično društvo Motnik in Gozdarski inštitut Slovenije, so zasnovali pestra dogajanja, posvečena pravljicam, ki jih je zapisal Gašper Križnik, letos pa tudi gozdnim pravljicam. Dr. Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije pravi: »LIFEGENMON je projekt za podporo dolgoročnega ohranjanja prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring, ki ga vodi Gozdarski inštitut Slovenije. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala in festivala gozdnih pravljic želimo opozoriti na pomen ohranjanja biotske pestrosti v naših gozdovih ter podnebnih spremembah, ki ogrožajo stabilnost
naših gozdov.« Festival začenjamo že 2. junija s pravljično potjo in Ireno Cerar. Na petkovem pripovedovanju za odrasle bodo nastopili: Anja Štefan, Vroča župa, Katja Preša, Katarina Nahtigal in letošnji pokrovitelj festivala Boštjan Gorenc Pižama, zvečer ob 21.00 bo koncert Brencl bande. Naslednji dan bo v Parku pod lipami in okolici potekala vodena gozdna pravljična pot z lovci, zeliščarico in gozdarji ter Me4. Sledila bo podelitev nagrad likovne razstave in pravljice s Cirilom Horja-kom, Katjo Puntar, Ljubo Lajmiš in Katarino Juvančič. Za odrasle pripravljamo še večer lovskih zgodb, na katerem bodo poleg lovcev pripovedovali Boštjan Napotnik Napo, Motničan Jože Keršič in Breda Podbrežnik Vukmir.
Foto: Luka Dakskobler
90. rojstni dan pesnice Marije Jenc - Mici
Kdor rad s pesmijo živi, mlad bo še na stare dni.
Melodije srca (2003), Duša poje (2005), Ujeta v spomine (2007), Večni krog (2009), Zahod sonca (2011) in Odmevi časa (2015) so naslovi šestih samostojnih pesniških zbirk najstarejše članice Literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Marije Jenc, ki jesen življenja preživlja v Domu upokojencev Domžalah in je 13. maja 2018 praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji kolegice iz Lipe, s katerimi je preživela dobršen del svojega literarnega ustvarjanja, pripravile prijetno literarno srečanje in jo spomnile na skupne trenutke, ki se jih tudi sama zelo rada spominja.
Pesnica Marija Jenc, morda celo bolj poznana kot Mici, v pesniških zbirkah predstavlja svojo življenjsko zgodbo, s posebno ljubeznijo do spominov iz otroštva in družine, obenem pa je kritična do aktualnih dogodkov in nostal-gična do včerajšnjih Domžal, opisuje pa tudi naravo. V pesmih, kjer nikjer ne manjka rim, se prepletajo tudi raznovrstna čustva, ki jih odsevajo naslovi posameznih pesniških zbirk.
Jubilantka se je rodila 13. maja 1928 na Goričici pri Ihanu. Njeno mladost sta zaznamovala druga svetovna vojna in težko življenje po njej. Svojo življenjsko zgodbo je zapisala kot prozno besedilo v eni od zbirk, omeniti pa velja tudi njene ilustracije, s katerimi se tudi srečamo v eni od zbirk. Življenje zanjo nikoli ni bilo lahko, a je ostala pokončna in vedra. Poročila se je in vzgojila štiri otroke. Že kot otrok je vzljubila naravo, vse do danes pa ostala zvesta harmoniki, na katero je zaigrala na številnih srečanjih. Vzela jo je tudi s seboj v dom upokojencev, a kot sama pravi, ji več ne služi, ker jo prsti ne ubogajo več. Vse življenje je pletla in kvačkala, zato ni čudno, če je na mizi v njenem novem domu tudi kvačka, ki jo gospa Mici pridno vrti med prsti in še vedno ustvarja prave umetnine.
Vse najboljše, draga jubilantka!
Pesmi je začela pisati pred več kot 30 leti, a zelo dolgo le zase. Nato jih je objavljala v občinskem časopisu in zbornikih. Hudo ji je bilo, ko Slamnik ni več objavljal pesmi. Danes piše manj, rada pa obuja spomine na pisanje pesmi, na star način, kot pravi, z rimami, kot jih danes skoraj ni. Boji se, da bodo tovrstne pesmi odšle v pozabo - pa ne samo njene.
»V domu se imam primerno letom, vesela, ker mi pamet še vedno dela,« se smeji, še vedno polna življenjske energije in veselja ob obiskih hčerke Mete, domačih, vnukov in pravnukov ter prijateljic. Še vedno rada obuja spomine na zanjo najlepši čas, ko so bili skupaj še z vsemi štirimi otroki.
Članice literarnega krožka društva Lipa Janka Jerman, ki je uredila jubilant-kine pesniške zbirke, Mira Smrkolj, Mija Stupica, Anica Kvas, Milena Šuštar, Andreja Pogačnik Jarc in Zlatka Levstek, ki je oblikovala vezno besedilo, so skupaj z Metko Zupanek, dosedanjo predsednico društva Lipa, in Marjanom Ravnikarjem, zdajšnjim predsednikom, pripravile pravi kulturni dogodek. Ta je bil obogaten s pesmimi in prozo iz vseh jubilantkinih zbirk, ki so jim pridale še pesmi, napisane prav za Micin rojstni dan, hkrati pa z
zahvalo za vse lepo, s katerim je razveseljevala njih, Lipo in vse bralce pesmi, ter voščilom in iskrenimi željami, da pesnica Mici še dolgo ostane zdrava in srečna med njimi. Vesela je bila pesmi, ki jih dekleta predstavljajo prav na vseh prireditvah. Na rojstnodnevnem srečanju ni manjkalo torte, niti jubilantkine iskrivost, ljubezni do pesmi in petja ter sreče, da je med ljudmi, ki jo imajo radi.
In zakaj je gospa Mici pri 90. še vedno mlada? Odgovor ponuja ena od njenih pesmi: »Kdor rad s pesmijo živi, /mlad bo še na stare dni. /Kadarkoli on zapoje, /pozabi na težave svoje./ Zato živite s pesmijo, /da vam pri srcu bo toplo.«
Jubilantki Mici iskreno čestitam, namesto darila pa njena najljubša pesem. Našli jo boste v prvi pesniški zbirki Melodije srca, njen naslov pa:
Moj rodni kraj Na hribčku tam ob gozdu / cerkvica stoji, / v njej pa že tisočletja večerni zvon zvoni. / Na tem prelepem kraju bila sem jaz doma, / tam stala je pred leti lesena hišica. / Ni več lesene hiše, / le cerkev še stoji, / v njej pa še kot nekdaj večerni zvon zvoni.
Vera Vojska Foto: Marjan Levstek
V Švici in Sloveniji ravnamo enako
Varovanje okolja je najprej moje osebno prepričanje, šele nato služba, pojasni svoj odnos do tega področja dipl. ing. Jože Stopar, priženjen Domžalčan. Tudi v domačem bloku so s skupnimi močmi v štirih letih za polovico zmanjšali količino komunalnih odpadkov.
Jože Stopar, strokovnjak za varovanje okolja v oddelku Zdravje, varnost in okolje na razvojno-proizvodni lokaciji Mengeš v Leku, članu skupine Sandoz
Poudarjate, da je varovanje okolja najprej kultura, vendar je v industriji tesno povezano s tehnologijo.
STOPAR. Tudi to je res, v Leku, članu skupine Sandoz, velja načelo, da v trenutku, ko poteka Investicija, vgrajujemo najboljše možne tehnološke rešitve. Naš oddelek je ves čas zraven In sodeluje že v fazi razvoja procesa. Ko opredelimo proizvodnjo nekega izdelka, ta rešitev nI končna, temveč stalno proučujemo možnosti za izboljšave In zmanjševanje vplivov na okolje.
A kljub temu so najbrž razlike v stopnji varovanja okolja v Mengšu in švicarskem Baslu?
STOPAR: Nikakor. V Baslu, kjer je Novartlsova lokacija sredi mesta, ali na podeželju so zahteve povsem enake kot pri nas. Povsod veljajo enotni notranji standardi In ti vedno spoštujejo nacionalno zakonodajo. Če pa so Novartisovi standardi zahtevnejši od slovenskih predpisov, jih moramo prav tako izpolnjevati. Tako je na primer na področju voda, kjer so naši interni predpisi pri izpustih farmacevtskih učinkovin v vodo strožji od veljavne evropske zakonodaje.
Okrog leta 2008 se je začel hiter razvoj lokacije Mengeš. Kakšno vlogo ima pri tem varovanje okolja?
STOPAR: Nove projekte pridobijo samo lokacije, ki imajo vrhunske vodstvene in strokovne kadre ter visoko okoljsko zavest. Veseli me, da smo v Mengšu tudi na področju varovanja okolja med najboljšimi. Uveljavljene imamo okoljske standarde ISO 14001 In Program odgovornega ravnanja za kemijsko industrijo, Evropska komisija nas je skupaj z drugimi Lekoviml lokacijami pohvalila za pionirsko vlogo v Sloveniji pri upravljanju okoljsklh vplivov v okviru sheme EMAS. Objekte povezujemo v enoten, zaprt sistem brez vplivov na okolje. Uveljavili smo tristopenjsko čiščenje Izpustov v zrak in jih v zadnjih desetih letih štirikrat znižali, prepolovili smo obremenitev odpadnih voda za izpuste v javno kanalizacijo ter hkrati povečali proizvodnjo. In kar je najpomembneje: povečujemo nabor izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter z manjšim vplivom na okolje.
član skupine Sandoz
POLNI CERTIFIKAT
#
a
Družini AMBASADOR prijazno KORPORATIVNE podjetje INTEGRITETE
io | slamnik
SLAMNIKOVA IZVIDNICA
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Strah pred ekološko bombo
Krajane Štude, Šentpavla in Male Loke močno razburilo novo odlagališče neznanih odpadkov
Krajani Štude so ugotovili, da se v balah ne nahaja seno, temveč neznani odpadki.
" ■"." - v......
i65--"« ■ ''V1
Kaj se dejansko skriva v balah?
Družba Publikus, d. o. o., bi v Študi odpadke shranjevala začasno.
Miha Ulčar Foto: Miro Pivar
Krajani Štude, Šentpavla in Male Loke so v preteklih dneh, ko so izvedeli, da v njihovi bližini nastaja novo odlagališče odpadkov neznanega izvora, skočili v zrak in ustanovili civilno iniciativo, saj obstaja bojazen, da se poleg njih nahaja nova ekološka bomba in da bi v primeru požara lahko prišlo do katastrofalnih posledic za okolje. Prav tako bi lahko ob deževnem vremenu zaradi poškodovanih bal prišlo do izpiranja škodljivih snovi v okolje in podtalnico. Skrb krajanov je zato upravičena. Skrbeti pa bi moralo vse. Ker je novo odlagališče v neposredni bližini Pe-trolove Bioplinarne in Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, je strah krajanov upravičeno še večji. Prav tako je spomin na lanskoletni požar v podjetju Kemis na Vrhniki, ki je povzročil veliko gmotno škodo in onesnaženje okolja, še kako močan.
Krajane skrbi, kaj se skriva v balah, ki jih odlagajo v njihovi neposredni bližini
Večina krajanov je ob pogledu na bale, ki so jih v minulih dneh dovažali na zasebno zemljišče v Študi, pomislila, da je v njih seno. To prepričanje pa je bilo iz dneva v dan manjše, saj se je kmalu po okolici začel širiti neznosen smrad. Res je, da so krajani na smrad in različne vonjave navajeni, saj sta v neposredni bližini Petrolova Biopli-narna in Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, velja pa omeniti še nekdanjo ihansko farmo. Ker je bil ta vonj, ki se je širil iz novega odlagališča, drugačen, so se krajani začeli spraševati, kaj se skriva v balah. Marsikdo se je zato odpravil tja, saj je dostop do odlagališča neposreden, iz nekaterih raztrganih bal pa je bilo razvidno, da je notri vse kaj drugega kot seno. Hitro je bilo jasno, da so notri odpadki. Takoj so stekla povpraševanja o tem, kdo je lastnik tega kmetijskega zemljišča in kakšne odpadke dovaža na to zemljišče, ki leži na vo-dovarstvenem območju. Kmalu so izvedeli, da je omenjeno zemljišče pred kratkim kupila družba Publikus, d. d., in da naj bi tam shranjevali odpadno plastiko, za katero so dejali, da gre za inerten, nenevaren material, ki je z vidika preprečevanja kakršnih koli morebitnih emisij v okolje še dodatno ovit v folijo.
S strani posameznih prebivalcev Male Loke je bila v ponedeljek, 21. maja 2018, podana prijava na Policijsko postajo Domžale in na občinski inšpektorat. Na lokaciji je bil zgodaj popoldan opravljen skupni ogled in narejen zapisnik, občinski inšpektorat pa je prijavo posredoval republiškemu inšpektoratu. Pozno popoldan je bil opravljen še en ogled lokacije, na katerem so ugotovili, da obstaja
dodaten vir smradu tudi na območju Petrolove Bioplinarne, in sicer se je smrad širil iz bazena za digestat, ki je bil odprt. Prav tako je bilo pri ogledu skladiščenih bal ugotovljeno, da bale vsebujejo različne odpadke. To pa je bilo razvidno iz poškodovanih in raztrganih bal. Na kraju je bilo po oceni okrog 500 bal, glede na pripravljeno zemljišče naj bi bilo prostora za okrog 20.000 bal.
Strah pred možnostjo požara
Zvečer so na pobudo Boruta Ernestla in Jožeta Narobeta v gasilskem domu PGD Študa organizirali sestanek civilne iniciative. Zaradi aktualne teme se je sestanka in razprave glede na hiter potek dogodkov udeležilo zavidanja vredno število vaščanov, kar pomeni, da Študljanom ni vseeno, kaj se dogaja v njihovi vasi. Ker je bila zaskrbljenost prisotnih zaradi neobveščenosti s strani pristojnih služb prevelika, so se po sestanku sami odpeljali na ogled deponije. V prisotnosti policije so si podrobno ogledali kraj skladiščenja in se glede na pretekle dogodke na podobnih deponijah po Sloveniji in na neznano vsebino bal, skupaj s predstavniki KS Simona Jenka dogovorili za izvajanje požarne straže, ki so jo ponoči vršili gasilci PGD Študa. Bojazen pred možnostjo požara namreč ni bila odveč, saj je dostop do odlagališča neposreden in dostopen vsakomur, prav tako bi lahko prišlo tudi do samovžiga. Občina Domžale je na bližnji most postavila prometni znak,
ki prepoveduje vožnjo vozilom, težjim od 1,5 tone. Kar pomeni prepoved vožnje za tovornjake in bi posledično onemogočili 'dostavo' odpadkov.
Občina Domžale od družbe Publikus, d. d., zahtevala ustavitev transporta odpadkov na lokacijo v Študi
Na omenjeno problematiko so se po obvestilu krajanov takoj odzvali na Občini Domžale, ki so na sestanku z vodstvom družbe Publikus, d. d., zahtevali ustavitev transporta odpadkov na lokacijo v Študi. Prav tako so jih pozvali, da jim v pisni obliki pojasnijo, kaj nameravajo z zemljiščem, za kakšne vrste odpadkov gre, ali imajo pridobljena potrebna soglasja pristojnih institucij ipd. Takoj se je odzval tudi občinski inšpektorat, ki je obiskal lokacijo ter podal prijavo na pristojne službe: Inšpekcijo za okolje in naravo, Agencijo RS za okolje, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v seznanitev Ministrstvu za okolje in prostor. Na Občini Domžale so nam povedali, da pričakujejo tudi čim prejšnje ukrepanje pristojnih inšpekcijskih služb. Prav tako je Občina Domžale opravila sestanek s predsedniki sveta KS (KS Slavka Šlandra, KS Simona Jenka, KS Venclja Perka, KS Ihan) in jih seznanila z njihovimi aktivnostmi.
»Dovolj imamo vseh smeti in odpadkov v Študi«
»Prosimo, da takoj vsi vpleteni pristopijo k reševanju problematike ter zagotovijo varnost v južnem delu Domžal. Dovolj imamo vseh smeti in odpadkov, ki se jih prevaža po ozki in težko dostopni cesti mimo hiš na koncu Štude, saj je območje že močno degradirano in ne dovolimo več, da se vsi odpadki vozijo na jug Domžal,« so sklenili na skupni seji krajevnih skupnosti.
Župan odredil izvajanje požarne straže
Omenjene sklepe so predstavili tudi na večernem zboru krajanov v Študi, ki se ga je udeležila podžu-panja Občine Domžale mag. Renata Kosec, na njej pa so zbrani skupaj določili nadaljnje aktivnosti. »Aktivno sodelujemo tudi s civilno iniciativo ter
Civilna iniciativa je na zboru krajanov, ki se Kosec, določila nadaljnje aktivnosti.
predsedniki sveta krajevnih skupnosti, prav tako tudi z mediji. V četrtek, 24. maja 2018, se je začela izvajati požarna straža na območju Petrolove Bioplinarne in CČN Domžale - Kamnik. Požarno stražo izvajajta Center za zaščito in reševanje Domžale ter Gasilska zveza Domžale, in sicer od 24. maja 2018 od 16. ure do 4. junija 2018 do 12. ure,« nam je o ukrepih povedala pod-županja.
Družba Publikus, d. d., bi na tem zemljišču zgradila gospodarsko infrastrukturo
Na naša vprašanja, ki smo jih naslovili na družbo Publikus, d. o. o., so se odzvali z izjavo za javnost, v kateri so navedli, da je družba Publikus, d. o. o., lastnica zemljišča s parcelno številko št. 183/97, ki se nahaja v neposredni bližini Bioplinarne in CČN Domžale - Kamnik. Družba je zemljišče kupila z namenom bodoče izgradnje gospodarske infrastrukture, kot to dovoljuje Potrdilo o namenski rabi zemljišča. »Ker konkretneje investicija še ni zasnovana, smo lokacijo trenutno nameravali koristiti za potrebe začasnega skladiščenja bal lahke frakcije. Gre za interen, nenevaren material, ki je z vidika preprečevanja kakršnih koli morebitnih emisij v okolje še dodatno ovit v folijo. Zaradi zaskrbljenosti nekaterih občanov in na željo Občine Domžale se je vodstvo družbe odločilo, da dovoze bal lahke frakcije na omenjeno zemljišče začasno prekine - do uskladitve z inšpektoratom in lokalno skupnostjo,« so zapisali v izjavi za javnost.
V	družbi Publikus, d. d., pojasnjujejo, da odpadki niso nevarni okolju. Pa je res tako?
V	nadaljevanju navajajo, da na omenjeno zemljišče dovažajo bale lahke frakcije z namenom začasnega skladiščenja in da gre za plastične materiale, ki niso primerni za predelavo/ recikliranje in nastajajo pri sortiranju mešane odpadne embalaže. »Edina možnost končne oskrbe tovrstnih odpadkov je njihova energetska izraba, pri čemer nastajata toplotna in električna energija. Ponovno poudarjamo, da gre za popolnoma inerten, nenevaren material, ki je z vidika preprečevanja kakršnih koli morebitnih emisij v
ga je udeležila tudi podžupanja mag. Renata
okolje še dodatno ovit v folijo. S tem je v celoti preprečen stik padavinskih voda z odpadki in posledično nastanek izcednih voda, izhajanje morebitnih emisij vonjav v okolje in raznašanje odpadkov v okolje zaradi vetra. Potencialno možnost zaradi samovžiga lahko zaradi strukture materiala v celoti izključimo. Bale smo nameravali na omenjeni lokaciji zgolj začasno skladiščiti, za čas do njihove dokončne energetske izrabe,« pojasnjujejo v družbi Publikus, d. o. o.
Z zgornjim odgovorom zagotovo ne bodo zadovoljni v civilni iniciativi, saj so na kraju samem ugotovili, da se tam nahajajo tudi strgane bale, s tem pa je omogočen stik s padavinskimi vodami. Prav tako se ne bodo strinjali glede nespuščanja vonjav v okolje ter potencialne možnosti samovžiga, da ne govorimo o kakšnem požigu, saj je lokacija, na kateri se nahaja deponija, dostopna neposredno.
»V Študi ne bo sežigalnice odpadkov,« pojasnjujejo v družbi Publikus, d. d.
V nadaljevanju so v družbi Publikus, d. o. o., še pojasnili, da se je v Sloveniji v zadnjih letih sicer veliko naredilo na področju ločenega zbiranja odpadkov, premalo pa na segmentu njihove nadaljnje obdelave in predelave. »Vodstvo družbe Publikus, d. o. o., se je v želji po zagotovitvi ustrezne rešitve za končno oskrbo lahke frakcije in zaradi izgubljenega upanja, da se bo le-to v bližnji prihodnosti zagotovilo na državnem nivoju (termična obdelava komunalnih odpadkov je skladno z Zakonom o varstvu okolja nenazadnje opredeljena kot državna gospodarska javna služba), odločilo investirati v izgradnjo termičnega objekta, ki pa se ne bo nahajal na zgoraj navedeni lokaciji,« še pojasnjujejo v družbi Publikus, d. o. o., in obenem pomirjajo krajane, ki so glede na dogajanje pomislili tudi na to, da bi v Študi nastala sežigalnica odpadkov.
Kako se bo vsa stvar razpletla, zaenkrat še ni jasno, saj v zvezi s to problematiko potekajo številne aktivnosti, z njo pa se ukvarjajo za to pristojne službe. Edino jasno je, da imajo krajani dovolj vseh smeti in odpadkov v Študi. □
Civilna iniciativa zahteva odvoz vseh bal in povrnitev zemljišča v prvotno stanje
Predstavniki civilne iniciative Mala Loka in Študa ter krajevnih skupnosti Simona Jenka, Slavka Šlandra, Venclja Perka in Ihan so v sredo, 23. maja 2018, opravili ogled stanja na terenu ter nato organizirali skupno izredno sejo, na kateri so s sklepi od Občine Domžale in njenih služb zahtevali, da mora družba Publikus, d. o. o., takoj ustaviti dovoz bal na zemljišče ob Bioplinarni v Študi. Prav tako mora takoj začeti z odvozom bal na drugo lokacijo, ker na tem prostoru ne dovolijo nobenega deponiranja nevarnih odpadkov, zemljišče pa naj se takoj povrne v prvotno stanje. Občina Domžale naj takoj uvede požarno stražo na lokaciji, saj so odpadki nevarni in lahko pride do samovžiga. Inšpektorat RS za okolje in prostor naj takoj prioritetno obravnava omenjeni problem in vse ostale pritožbe, ki so bile podane na inšpektorat. Prav tako naj se pregleda vsa dokumentacija, ki je potrebna za tak poseg v prostor. Ob tem so izpostavili, da sta zaradi odcednih vod v nevarnosti tudi bližnji Kamniška Bistrica in Mlinščica.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 17
društva
Šestega junija gremo v Mostec
Vsako leto izgnanci in druge žrtve nasilja med drugo svetovno vojno posebej obeležujejo 7. junij kot dan slovenskih izgnancev. Z njim zaznamujemo dan, ko so nemški okupatorji iz Slovenske Bistrice transportirali več slovenskih izgnancev.
Na svetovnem ribiškem tekmovanju World Carp Classic Junior 2018
Življenje 16-letnega Klemena Justina z Vira, dijaka prvega letnika Gimnazije Ledina, je kljub njegovi mladosti že zelo pestra in zanimiva zgodba.
društvo izgnancev domžale
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so slovenski narod kot etnično enoto nameravali uničiti. Nemci so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem. Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih, največji je bil v
spominsko slovesnost, pri kateri sodeluje tudi Društvo izgnancev Domžale.
Vse obveščamo, da bo ta slovesnost v sredo, 6. junija 2018, ob 11. uri v parku Mostec v Ljubljani. Posebni brezplačni avtobus bo z Avtobusne postaje Domžale odpeljal ob 10. uri. Društvo vabi člane društva
Grad Rajhenburg je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi; skozenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev. Danes je v njem lepo urejen Muzej slovenskih izgnancev, ki smo ga Domžalčani že velikokrat obiskali.
gradu Rajhenburg, so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo in v Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Trnovo pot je v letih od 1941 do 1945 prehodilo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje Slovencev. Po koncu druge svetovne vojne so se preživeli izgnanci vrnili na opustošene in izropane domove.
V spomin na težke dneve vsako leto v Mostecu organizirajo posebno
in vaše prijatelje, da se slovesnosti udeležite v čim večjem številu.
Junij bo tudi v znamenju prvega letošnjega izleta Društva izgnancev Domžale. Upoštevali smo predloge in se odločili, da 12. junija 2018 obiščemo Nordijski center v Planici in še nekatere zanimive kraje na Gorenjskem. Pridružite se nam (041 634 505).
Prijeten junij vam želimo!
Vera Vojska FOTO: ARHIV DU DOMŽALE
Ravno v teh dneh pa dosega enega od svojih vrhuncev, saj Klemen prav ob izidu današnje številke Slamnika kot kapetan slovenske ekipe mladih ribičev, v kateri je tudi Svit Vovk z Vira, tekmuje na ribiškem tekmovanju na krape WCCJ 2018 (World Carp Classic Junior) na Češkem.
Pa to ni prvi šport, v katerem je uspešen. Bil je namreč obetaven, odličen nogometaš pri NK Domžale in pri 12. letih povabljen v znameniti nogometni klub FC Barcelona, kjer se je preizkusil v njihovi nogometni šoli za najboljše mlade nogometaše. Nadaljevanje zanesljivo super nogometne kariere so mu preprečile različne športne poškodbe in nerazumevanje trenerja. Zaradi poškodb se je končala tudi zelo obetavna kariera karatei-sta v Sankukai karate klubu Domžale, kjer je kar štirikrat osvojil naslov državnega prvaka.
Prijetni spomini ga vežejo na obiskovanje osnovne šole OŠ Rodica, kjer je bil vseskozi odličen učenec, hkrati pa je rad sodeloval tudi v izven-šolskih dejavnostih. Tako sta bila s sošolko Lizo Oberwalder Zupan pod mentorstvom Vilme Vrtačnik Merčun zelo uspešna pri pripravi odlične raziskovalne naloge z naslovom Knjiga vzorcev kit slamnikarske tovarne bratov Oberwalder iz leta 1912. Z nalogo, kjer so prikazani in razloženi še nikoli objavljeni vzorci slamnatih kit, sta dosegla odličen uspeh, saj sta na več nivojih osvojila vse točke.
Pred tremi leti se je Klemen odločil za nov šport, za katerega bi marsikdo podvomil, ali je to sploh šport. Postal je namreč zagnan in strasten ribič. Za ribištvo ga je navdušil prijatelj Svit Vovk in prav z njim pravkar skupaj nastopata na svetovnem tekmovanju mladih ribičev.
Ampak Klemen je kmalu spoznal, da je prav pri ribolovu še kako
pomembna vrsta drugih lastnosti, ki jih morda pri drugih športih ni. Predvsem pa tudi tu ne manjka tekmovalnosti, ki jo je bil vajen v prejšnjih športih. Kot vsemu prej v življenju je tudi ribolovu namenil ves svoj prosti čas in vso energijo, sproti nabiral znanje in izkušnje ter počasi stopal med najuspešnejše mlade ribiče v Sloveniji. Če je le čas dopuščal, je bil 'za vodo' vsak dan, se veselil uspe-
svojih državah, ki se zberejo na težko prisluženem ribiškem tekmovanju na krape na češkem jezeru Katlov, ki je v lasti odličnega svetovno znanega ribiča Jakuba Vagnerja. Tekmovanje poteka tri dni in tri noči brez pre-daha, kjer je treba toliko garati - tako jim je tekmo predstavil sam Jakub Va-gner - da se po koncu tekmovanja ribiči 'sestavljajo' še en teden, da se odpočijejo in pridejo k sebi. To pove
šnih metov trnka in bil ponosen na uspehe, med katerimi je tudi rekord jezera Pristava v Mengšu, kjer je leta 2017 ujel 17 kg težkega krapa, nato rekord izgubil, a si ga po dveh mesecih priboril nazaj z ulovom 18,1 kg težkega krapa.
Rad prizna, da tovrstnih uspehov ne bi bilo brez velikega veselja pa tudi ne brez nekaterih ljudi, od katerih posebej omenja Tadeja Gognjav-ca, direktorja Monster Bitea, lastnika ribiške trgovine v Domžalah, kjer se dobi vse, kar se potrebujete za ribolov, hkrati pa je tudi njegov sponzor. Iskreno pa se zahvaljuje tudi Boštjanu Berčonu in Davidu Primožiču za pomoč v okviru Monster Bite tima.
In kako je videti tekmovanje mladih ribičev? Klemen pove, da to ribiško tekmovanje poteka z ekipami iz vse Evrope. To so najboljše ekipe v
Na volišče spet v Študo
Krajani Štude in Šentpavla smo bil nemalo presenečeni in ogorčeni, ko smo v marcu dobili obvestilo Državne volilne komisije, da se volišče št. 4.10.11. Gasilski dom Študa ukine. Zakon o volitvah namreč med drugim določa, da morajo biti vsa volišča dostopna invalidom, kar pa dosedanje ni bilo.
Volišče v Študi, ki je s 702 volilnima upravičencema eno izmed večjih v občini Domžale, bi se priključilo k volišču v Slamnikarskem muzeju, kar bi za volivce pomenilo, da bi se morali odpraviti v Domžale. Novica se je med krajani hitro razširila, povzročila nejevoljo, negodovanje, napovedoval se je celo bojkot in neudeležba prihajajočega referenduma ter državnozbor-skih in županskih volitev. Pozabljene in zapostavljene so nas centralizirali.
Na pobudo Boruta Ernestla je padla odločitev, da se dogovorimo za sestanek s tajnico DVK ter poizkušamo razrešiti nastalo situacijo in zagotovimo primeren prostor za volišče. Po ogledu prostorov in pogajanjih v Gasilnem domu Študa, ki so bila žal neuspešna, smo za pomoč pri pogajanjih z DVK zaprosili še občino Domžale. In bili uspešni. Dogovorili smo se, da se prostor uredi tako, da bo dostopen invalidom in tudi starejšim občanom. Tako smo aktivno in z vso delovno vnemo pristopili k reševanju problema. Imeli smo teden dni časa, da pripravimo prostor, ki bo primeren za volišče. Nemudoma smo se dogovorili, da naredimo klančino, ki bo omogočala dostop invalidom. Hkrati smo se skupaj z gasilci odločili, da se prostori PGD Študa prepleskajo. V nekaj dneh smo krajani, vsak po svojih najboljših močeh, v svojem prostem času poskrbeli za nov osvežen izgled pro-
Študljani v delovni akciji
storov. Poleg že omenjene klančine za invalide smo nadomestili z novimi stopnice v sejno sobo (volišče), ki so zdaj prijaznejše starejšim, in preple-skali prostore, ki so namenjeni volišču. Gospodinje smo poskrbele za malico, lokalni mojstri različnih obrti za nasvete, gasilci pa so vse skupaj prenesli od besed k dejanjem.
Po napornih delovnih popoldnevih in nočeh smo nestrpno čakali obisk in ogled DVK. Dne 20.aprila 2018 po obi-
sku tajnice in predsednice DVK našega volilnega območja smo krajani Štu-de in Šentpavla dobili zadoščenje in volišče 'dobili' in priborili nazaj, kamor spada - v Gasilski dom Študa.
In naj ob zaključku članka še zapišem besede pobudnika delovnih akcij, ki smo jih krajani Štude poimenovali 'ne centralizaciji - volišča v Študi ne damo' Boruta Ernestla: »Najprej bi se rad zahvalil tajnici DVK, da si je vzela čas in prisluhnila našim željam. Po-
vse o zahtevnosti tega športa in takega tekmovanja.
Oba s Svitom pričakujeta zelo zanimivo vodo, težko in zahtevno tekmo, na katero sta odšla dobro pripravljena. Izkoristila bosta vse svoje znanje, moč in izkušnje za to, da se na tekmovanju uvrstita čim bolje. Hkrati pa pričakujeta obilico zanimivih novih izkušenj in spoznanj.
Za konec ne smemo pozabiti, da je to najelitnejše ribiško tekmovanje in da mladi predstavniki iz Slovenije prvič nastopajo na takšnem tekmovanju.
Navijajmo zanju! Srečno, Klemen in Svit!
Vera Vojska Foto: arhiv Klemena Justina
Spoštovani,
v društvu Sinica imamo tečaje predelave oblačil in tekstila. Tečajnice, ki prihajajo iz socialno ogroženega okolja, zato nimajo šivalnega stroja. Prosim vas, da vaš neuporabljeni šivalni stroj in droben šiviljski pribor podarite v ta namen oziroma donirate na TRR društva SI 56 6100 0001 6235 528.
Srčno se vam zahvaljujemo, Društvo Sinica in tečajnice/ki
Kontaktni podatki: telefonska številka: 068 602 136, e-naslov: sinica.jozi@gmail.com
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
sebna zahvala pa je namenjena pod-županji občine Domžale mag. Renati Kosec, saj bi bilo brez nje ta projekt mnogo težje izpeljati ter seveda domačinom in gasilcem za vso pomoč. Moja želja je, da boste krajani ob vsakem času v gasilcih prepoznali prave ljudi na pravih mestih. Hvala vsem za kakršnokoli pomoč in nasvete, skupaj smo dokazali, da kjer je volja, je tudi pot!«
Polona Narobe Foto: Aleksander Kovačič
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Zgodovina in sedanjost Pivske kotline
Po programu dela, sprejetem na občnem zboru, smo se člani in članice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob - Krtina sredi maja napotili proti Notranjski.
18 | slamnik
društva
Poročilo o delu
V štirih tednih od zadnjega poročila smo posredovali tridesetkrat. Ves čas se v povprečju gibljemo z malenkost več kot intervencijo na dan - pogosto tako, da po nekaj dneh zatišja pride dan s tudi petimi intervencijami.
Lokalno so se zgodile štiri prometne nesreče, v vseh so bile udeležene osebe poškodovane in so potrebovale zdravniško pomoč - dva kolesarja, enega smo tudi pomagali prenesti do reševalnega vozila. V Preser-jah pri Radomljah je pomoč potreboval voznik osebnega vozila, ki se je zaletel v drog javne razsvetljave.
Na avtocestnem odseku, ki ga pokrivamo, smo zabeležili tri dogodke. Z našega vidika je bil še najbolj resen nalet štirih osebnih vozil pri Kompo-ljah, kjer k sreči ni bilo poškodovanih. Poskrbeli smo za odklop akumulatorjev in z vpojnimi sredstvi posuli iztekle motorne tekočine.
Sedemkrat smo izvozili zaradi požarov. Največji je bil v Domžalah na Ulici Antona Skoka, kjer je zagorela koliba na območju zapuščenega skladišča Slovenijalesa. Pri gašenju smo sodelovali z gasilci PGD Domžale - mesto, podporo pa so nam na sedežu CZR Domžale nudili gasilci PGD Vir. Kljub koncu kurilne sezone je prišlo do dveh dimniških požarov. Na pomoč moravškim gasilcem smo se odpravili ob požaru kuhinje, a smo že na poti prejeli preklic, da so ga obvladali sami. V Jaršah ob železnici smo iskali prijavljen travniški požar, ki naj bi ga zanetila lokomotiva, a je bil dim posledica delovanja dizelskega motorja na lokomotivi. V noči z 21. na 22. maj smo na odseku AC med Krtino in Domžalami iskali goreče osebno vozilo, ki so ga prihodnje jutro opazili sprehajalci popolno zgorelega pod nadvozom avtoceste prek Kamniške Bistrice pri Štu-di. S tem smo že pri največjem deležu naših intervencij (16) v obdobju preteklih štirih tednov - pri t. i. tehnični pomoči. V zgornjem primeru smo na prošnjo policistov iz reke izvlekli registrske tablice pogorelega vozil a, obenem pa še kolo. Policisti so se na nas obrnili še, ko so med pregonom tatov s svojim vozilom obtičali v blatu.
Pomagali smo ob dveh delovnih nesrečah, enkrat pri padcu z odra, drugič s strehe. V drugem primeru smo z avtolestvijo nudili pomoč pri ogledu kraja nesreče. Dvakrat pa se je ob padcu s postelje na nas obrnila nepokretna gospa, da smo ji pomagali nazaj v posteljo.
S poštenimi razlogi smo vlomili pet ključavnic. Med njimi tudi v dve vozili, v katerih sta bila po spletu nesrečnih naključij zaklenjena otroka. Zaradi puščajočega ventila smo skupaj z gasilci PGD Študa pomagali izčrpati vodo iz kleti stanovanjske hiše na Študljanski cesti.
Pozno popoldan 23. aprila so v osnovni šoli v Moravče zaznali močan vonj po plinu. Do našega prihoda je že hišnik zaprl glavni ventil, mi smo z eksplozimetrom preveriliprisotnost plina ter skupaj z lokalnimi gasilci dodobra prezračili prostore. S plinom je povezan še en dogodek: med gradbenimi deli na dvorišču stanovanjske hiše so delavci z bagrom pretrgali plinsko cev. S hitrim posredovanjem - začepili smo cev, smo preprečili morebitno nevarnost eksplozije.
Najbolj nenavadna in tudi medijsko odmevna nesreča se je zgodila 16. maja v Trzinu. Med zavijanjem proti Mengšu se je na tovornem vozilu odprla stranica prikolice, in na cesto se je podrlo prek tisoč steklenic piva. Skupaj z gasilci PGD Trzin smo pomagali pri odpravi posledic.
Naše delo lahko spremljate na spletni strani www.czrdomzale.si in na naši facebook strani. Želimo vam prijetne in varne skoraj že poletne dni.
krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob - krtina
Odločili smo se, da obiščemo Pivko in njeno okolico, hkrati pa se srečamo z vodstvom krajevne organizacije za vrednote NOB Pivka ter se seznanimo z zgodovino kraja in okolice.
Prva postaja je bil obisk Parka vojaške zgodovine, kjer smo se sprehodili po edinem evropskem vojaškem muzeju in si ogledali edinstveno zbirko, v kateri je vse od lokov do tankov in najmodernejših letal, pa podmornice, ki so si jo najbolj radovedni tudi ogledali. Posebno skrbno smo si ogledali oddelek o vojni za Slovenijo. Sledilo je srečanje z vodstvom domače organizacije za vrednote NOB. Obiskali smo najpomembnejše spomenike druge svetovne vojne, za katere zelo lepo skrbijo. Nekdanji predsednik Andrej Žele nam je na kratko predstavil zgodovino Pivke, dogod-
univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo lipa domžale
S slikarkami prve skupine, za katero je že blizu dve desetletji skupnega dela, sem se srečala na vrtu mentorice, dipl. slikarke Marije Mojce Vilar, ki je prav ob našem srečanju praznovala rojstni dan. Dekleta in Marjan Ravnikar, predsednik Lipe, so ji s pesmijo zaželeli še veliko prijetnih trenutkov - tako v krožku kot sicer v življenju.
Pogovor o delu, preden so se lotile slikanja, je bil pester, iskriv, zanimiv, poln prijetnih spominov na prehojeno slikarsko pot, na kateri pa nista risanje in slikanje vedno najpomembnejša. Mentorica Mojca namreč pri dekletih ceni njihovo prijateljstvo, tovarištvo, pomoč, ko jo potrebujejo, pogovore o vsakdanjih stvareh, tudi s področja kuhanja, ročnih del ipd. Po njenem je skupina fenomen, saj so slikarke in slikarji med seboj stkali posebno vez, ki povezuje vse, od treh ju-bilantk s po 70 leti, ene, ki jih bo letos dopolnila 60, do najstarejše 90-le-tne vsestranske umetnice Milene Vla-sič Gvozdič. Ampak leta sploh niso pomembna, čeprav slikarke za vsako
ke med NOB, še posebej pa borbe četrte armade za osvoboditev Trsta. Posebno skrb je namenil tudi problematiki Slovencev pod Italijani, kjer ni pozabil pomembnosti obdobja Tigrovcev
okroglo pripravijo kaj posebnega. Sicer so predvsem prijateljice, ki v skupino likovnic vključujejo tudi partnerje, si med seboj pomagajo, tudi dopolnjujejo. Dekleta na vsakotedenski pouk, ki traja tri šolske ure, ne prinašajo le palet, barvic in čopičev, temveč vrsto materialov, s katerimi oblikujejo svoja tihožitja. Tudi v letošnjem letu, ko so slikale zelje, drevesa in kolesa. Govorimo tudi o slikanju v naravi, ki ga imajo vse rade, pa naj bo to motiv ob Kamniški Bistrici, katerem od parkov ali v Arboretumu Volčji Potok. Narava je učilnica slikanja brez omejitev, nova znanja pa prinašajo tudi obiski galerij, kjer se seznanjajo s slikarji, njihovimi tehnikami in motivi ter jih prenašajo na svoja platna. V spominih so se vrnile na številne razstave, prijetna srečanja, ex tempore, nagrade ... Slikarka Mojca Marija Vilar jim posreduje vse, kar zna in zmore, jih vzpodbuja k razmišljanju ob slikanju in risanju, ob katerem ne manjka niti glasbe niti petja, saj gredo te umetnosti še kako lepo skupaj. Zato ni nič čudnega, če za odprtje razstav včasih kar same pripravijo kulturne programe. Posebej
in narodne zavednosti tega območja, ki se je posebej kazala prav v drugi svetovni vojni. Povabili smo jih, da se morda ob priložnosti oglasijo v Dobu, in se odpeljali do Eko muzeja, ob ka-
rade razstavljajo v Galeriji Domžale ob zaključku posameznega leta, ko predstavljajo opravljeno delo, ob motivih in različnih tehnikah obujajo spomine, obrazi jim kar žarijo, ko govorijo o delu krožka, razstavah, pohvalijo ani-matorko Miro Jarc in se spominjajo, na
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si
terem smo ugotovili, kako malo je potrebno za tovrstno zanimivost, ki je zelo dobro obiskana. Seznanili smo se s pivškimi presihajočimi jezeri, značilnimi rastlinami in živalmi ter pomenom tovrstnih naravnih pojavov za kmetijstvo, predvsem pa za razvoj turizma, ki mu namenjajo posebno skrb.
Naša zadnja postaja je bil Prem, rojstni kraj mnogo prezgodaj umrlega pesnika moderne, Dragotina Ketteja.
Z značilnostmi Pivške kotline pa tudi Prema kot rojstnega kraja pesnika je udeležence seznanil Jože Lončar ter povedal tudi nekaj svojih pesmi in življenjskih resnic. Ob tem se lahko pohvalimo, da smo v kvizu pred koncem prijetnega dne lahko ugotovili, da so bili udeleženci obiska Pivške kotline ves dan zelo pozorni, saj so si zapomnili vse informacije, ki so jih dobili tega dne.
Vera Vojska
katerih ex temporih po Sloveniji in zunaj nje vse so postavljale uspešne razstave, osvajale nagrade ali bile le vesele in srečne, ker ustvarjajo umetnine.
Le tako naprej, se vidimo na razstavi.
Vera Vojska
OBČINA DOMŽALE


SLAMNIK
T
4s
Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica
VABI na
Tečaje predelave oblačil in tekstila, ki se kopiči v domačih omarah
Termini:
junij in julij
Brezplačna udeležba za občane Občine Domžale je pod naslednjimi pogoji:
brezposelni, rejniške družine, enostarševske družine, osnovnošolci, srednješolci, dijaki, študentje, ki so oziroma so njihovi starši upravičeni do pomoči na CSD, udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije in njihovi družinski člani. Vsi tečajniki iz ranljive skupine imajo ob predložitvi potrdil
mesečno brezplačno udeležbo na tečaju.
letu 2018 se lahko iz drugih občin brezplačno udeleži tečaja 30 oseb, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.
Zaposlen - 2 meseca (64 ur)/240 €, osnovnošolci - 2 meseca (64 ur)/100 €, študentje in upokojenci - 2 meseca (64 ur)/190 €
gjVHeESB tel: 068 602136, e-naslov: sinica.jozi@gmail.com Naše delo sponzorirajo: Občina Domžale in Slamnik - glasilo Občine Domžale
IT
Ob risanju in slikanju smo predvsem dobri prijatelji
V Univerzi za tretje življenjsko obdobje, društvu Lipa Domžale že skoraj od samega začetka deluje tudi slikarski krožek, v katerem študentke in študenti v jeseni življenja v dveh skupinah ustvarjajo likovna dela ter se z njimi predstavljajo na skupnih in tudi samostojnih razstavah.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
AKTUALNO
Starejši za starejše
Za bolj prijazno in kakovostno jesen življenja tudi s pomočjo prizadevnih lokalnih društev
Kam se lahko obrnete, če potrebujete pomoč ali bi želeli sodelovati pri projektu kot prostovoljec?
Društvo upokojencev Domžale vabi vse, ki bi želeli pomoč znotraj projekta Starejši za starejše ali bili pripravljeni sodelovati kot prostovoljci, da pokličejo koordinatorico Marijo Radkovič na telefonsko številko: 031 623 114 ali se v času uradnih ur - vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro oglasijo v prostorih društva na Ulici Simona Jenka 11 v Domžalah. Ne pozabite: »Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni!«
V marčni številki Slamnika smo opravili pregled o tem, kakšna oskrba in oblike pomoči so na voljo starejši populaciji v občini Domžale. Naša ugotovitev je pokazala, da se v domžalski občini kaže potreba po dnevnem centru za starejše osebe ter za osebe z demenco in podobnimi boleznimi. Tak dnevni center bi po eni strani razbremenil svojce, po drugi strani pa bi starostnikom nudil pomoč ter vse, da so čim dlje aktivni in v družbi. Naša pomembna ugotovitev je tudi bila, da sta to problematiko zaznala tako stroka kot civilna družba ter da se o tem govori in seznanja širšo javnost. Med našim raziskovanjem smo se podrobneje seznanili z dvema projektoma za starejše. Program Skupina starih ljudi za samopomoč izvaja Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, drugi projekt Starejši za starejše pa so v letošnjem letu začeli izvajati v Društvu upokojencev Domžale. Oba projekta, ki sta namenjena starejšim, predstavljamo v nadaljevanju.
Program Skupina starih ljudi za samopomoč
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki deluje pod okriljem Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije ter pokriva območja občin Domžale, Trzin, Lukovica, Moravče, Mengeš in Kamnik, izvaja program Skupina starih ljudi za samopomoč. Program izvajajo v 25 skupinah, vanjo pa je vključenih 184 članic in članov. Namen delovanja skupine je zadovoljevanje nematerialnih potreb starejših ljudi. Večina vključenih v skupine je samskih ali ovdovelih in so upokojenci z nižjim materialnim statusom. Starejšim se zaradi izključitve iz de-
lovnega okolja in pogosto tudi zaradi bolezni in starosti zelo zoži krog komunikacije in možnost vključevanja v družbo. Namen njihovih skupin je, da ravno iz tega razloga tej populaciji starejših popestrijo in izboljšajo kvaliteto življenja ter da ohranjajo ali okrepijo socialno mrežo našim uporabnikom. Cilj njihovega organiziranega delovanja na področju skrbi za starejše je tudi medgeneracijsko povezovanje s tem, ko v njihove projekte vključujejo mlajše generacije.
Cilj projekta je tudi razvijati in krepiti prostovoljstvo
Skupine vodijo strokovno usposobljeni voditelji (usposabljajo se eno leto - vsak mesec po tri ure). Trenutno deluje 25 skupin, ki jih vodi 34 voditeljev. Največ skupin in s tem tudi voditeljev deluje v občini Domžale, nato v Kamniku, ostale občine imajo le po eno ali največ dve skupini. Člani skupin se srečujejo enkrat tedensko, za eno do dve uri, vedno na istem kraju. Voditelj skupine je organizacijski in strokovni vodja v skupini. V skupine se vklju-
čujejo večinoma osebe, starejše od 65 let, so večinoma samski, upokojenci.
Maksimiljana Mali, strokovna vodja MD Jesenski cvet, ob tem pravi, da ima društvo cilj tudi razvijanje in krepitev prostovoljstva, saj so vsi voditelji, ki vodijo skupine, prostovoljci. Skupina deluje tako, da vodja skupine vsakokrat, ko se skupina sreča, pripravi uvod o zanimivi temi, o kateri se potem v skupini pogovarjajo in vsak izrazi svoje mnenje. Skupina sama pripravi program svojih dejavnosti, ki je odvisen tudi od njihove zmogljivosti in seveda interesov. Mlajši in bolj gibljivi hodijo na krajše sprehode v naravo, na kulturne prireditve, drugi spet radi pojejo, telovadijo in podob-
no. Pomembno je, da se vsi člani v skupini dobro počutijo ter da jim ta ura in pol na teden popestri sivino vsakdana.
Sodelujejo tudi z drugimi društvi in organizacijami v lokalni skupnosti
Poleg skupin starih ljudi za samopomoč za njihove člane pripravljajo še vrsto drugih projektov s poudarkom na medgeneracijskem povezovanju in druženju, izobraževanju in krepitvi različnih veščin.
Po besedah Malijeve se MD Jesenski cvet trudi sodelovati z vsemi akterji v lokalnem okolju: društvi, občinami, ustanovami, itd. »Prihaja do več skupnih projektov in sicer: Društvo RK je organiziralo predavanje o prvi pomoči za naše voditelje - prostovoljce; predavanja za naše člane in prostovoljce organiziramo v Knjižnici Domžale, ki nam daje na razpolago prostor, s tem da mi organiziramo predavanja tako za naše člane kot tudi za širšo javnost... Lahko bi našteli še več primerov dobrega sodelovanja. Nujno moram
poudariti tudi to, da našim skupinam različna društva in ustanove brezplačno nudijo prostor za vsakotedenska srečevanja,« pojasni Malijeva.
Radi bi širili program
V MD Jesenski cvet so nam povedali, da imajo ideje za širitev programa, ki pa ga ne morejo izvajati, dokler bodo vsi delovali kot prostovoljci. Že zdajšnji program je preobširen in bi zahteval profesionalizacijo tudi zaradi zelo zahtevnih administrativnih zahtev na področju dela društev, vodenja številnih evidenc in financ, ki zahtevajo profesionalno obravnavo. »V zdajšnji situaciji obširen program MD Jesenski svet, ki je mimogrede tretje največje gerontološko društvo v Sloveniji, izvaja ekipa štirih do petih zanesenih prostovoljk, ki pa mnogokrat obupujejo nad količino in zahtevnostjo dela. Delo v društvu v vseh pogledih presega pro-stovoljstvo in izvajalcem nalaga veliko strokovne in tudi finančne odgovornosti. Trenutno v nobeni od občin, v katerih delujemo, ni interesa za profesionalizacijo našega dela. V letošnjem letu nameravajo z vsemi odgovornimi akterji sklicati okroglo mizo in izpostaviti tudi ta problem in opozoriti na položaj starejše populacije, na njihove potrebe na področju njihovih nematerialnih potreb, vključevanja v družbo in potrebo po socialni komunikaciji in druženju,« nam še pojasni Malijeva.
Starejši za starejše
Društvu upokojencev Domžale, v
katerega je vključeno približno 600 članov, so se po besedah predsednika Ferdinanda Starine s posebno skrbjo lotili projekta Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, ki je izredno zahteven tako po strokovni kot po finančni strani. Marija Radkovič, koordinatorka projekta, pravi, da bo le-ta omogočal mobilizirati starejše v aktivnosti za pomoč starejšim, prepoznal potrebe po pomoči pri vsakodnevnem življenju starejših od 69 let, ki živijo doma, in izboljšati kakovost življenja starejših. Projekt ob pomoči evropskih sredstev že izvajajo v številnih slovenskih društvih upokojencev, v letošnjem letu pa je že zaživel tudi v DU Domžale. Tudi v tem društvu se namreč zavedajo problematike starejših, ki naj bi jim zagotovili primerno življenje tudi v njihovi jeseni življenja. Žal njihova prizadevanja, da bi sistemsko, na nivoju
države, uredili to področje, niso rodila sadov. Poizkusi sprejeti zakon o dostopu do organiziranih storitev dolgotrajne oskrbe starejših tudi v pravkar preteče-nem obdobju ni našel mesta, tako da številni starejši ostajajo brez pomoči.
Spoznati želijo kakovost življenja starejših ter njihove potrebe po pomoči in storitvah
Ob tem bi radi poudarili, da je program Starejši za starejše namenjen starejšim od 69 let - ne glede na to, ali so člani društva upokojencev ali ne, živijo pa v lastnih gospodinjstvih. Namen programa je spoznati kakovost življenja starejših ter njihove potrebe po pomoči in storitvah s ciljem, da jim omogočimo čim daljše samostojno življenje v lastnih gospodinjstvih. Kot
je povedala koordinatorka projekta znotraj Društva upokojencev Domžale Marija Radkovič, projekt že odmeva med upokojenci - kličejo tako prostovoljci kot starejši, ki bi želeli pomoč.
Cilji projekta so:
•	mobilizirati starejše v aktivnostih za pomoč starejšim;
•	spoznati potrebe po pomoči v življenju starejših ob 69 let, ki živijo doma;
•	izboljšati njihovo kakovost življenja z namenom, da uporabnik čim dlje ostane doma, da zmanjšajo socialno izključenost; zagotovijo boljšo informiranost ter v okviru možnosti zadovoljitev izraženih potreb, pa tudi sodelovanje in zadovoljstvo uporabnikov s programom.
Bistvo projekta je v tem, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.
Ljudje radi sprejemajo pomoč prostovoljcev
Dosedanje izkušnje s projektom, ki ga izvajajo v številnih društvih upokojencev po Sloveniji, so pokazale, da ljudje radi sprejmejo pomoč prostovoljcev, nekateri predvsem v večjih mestih sicer z rezervo, ker se bojijo sprejeti tujca
v hišo. Veliko lažje je na podeželju, kjer jih ljudje poznajo in posledično tudi sprejmejo njihovo pomoč. Ta obsega pomoč s sprehodi, hrano, pospravljanjem, s prevozi k zdravniku, v trgovino, obiski med prazniki in podobno. Ljudje pa imajo najraje, da si zanje vzamejo čas in z njimi v miru poklepetajo, saj so večinoma zelo osamljeni. Velikokrat naletijo tudi na težave, ki pa niso enostavne, saj gre lahko za premoženjska in stanovanjska vprašanja, včasih tudi za nasilje nad starejšimi ljudmi, tega pa sami prostovoljci ne morejo rešiti. Zato se v takšnih primerih povežejo s strokovnimi službami, kot so policija, centri za socialno delo, humanitarne organizacije in patronažne službe, da lahko uspešno zagotovijo potrebno pomoč. □
varna starost
delavnice za starejše občane
V okviru projekta Varna starost se bodo v mesecu juniju pričele izvajati delavnice ozaveščanja o nasilju nad starejšimi.
Vabimo vas, da se nam pridružite v DEOS Centru starejših Medvode ali MCC Bistrica v Domžalah!
Udeležba je brezplačna. Urnik delavnic bo objavljen na spletnih straneh: https://www.deos.si/medvode/ http://www.mgc-bistrica.si/.
Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na telefon: 031 203 008.
PARTNERJI:
'DEOS
TUiraUMUNh
PROJEKT SE IZVAJA V SODELOVANJU Z LAS ZA MESTO IN VAS. NALOŽBO SOFINANCIRATA REPUBLIKA SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA C05P0DAR5K RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
VT

Si želite popestriti svoj vsakdan, z vključitvijo v katero izmed skupin? Bi želeli postati voditelj skupine?
V MD Jesenski cvet medse vabijo nove člane, ki bi si želeli popestriti svoj vsakdan in bi se želeli vključiti v skupine v Domžalah, Kamniku, Trzinu, Lu-kovici ali v Moravčah. Več informacij o tem, kam bi se lahko vključili, kjer je skupina, kdo jo vodi in kaj delajo, dobite na telefonski številki tajništva društva: 041 691 431 in e-naslovu: drustvo@jesenskicvet.si). Ravno tako k sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi želeli postati voditelji. Če imate željo delati z ljudmi, želite biti vključeni in se obenem tudi sami pripraviti na svoje tretje življenjsko obdobje - vabljeni, da se jim pridružite. Organizatorka lokalne mreže in strokovni vodja: Maksimiljana Mali (041 339 314).
io | slamnik
iz naših vrtcev in šol
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Vsi praznujemo
»Pri nas zdaj vsi praznujemo, saj je najlepši čas.
S prijatelji igramo se in pojemo na glas.
Naj sonce sije ali ne, nam v našem vrtcu toplo je,
in vsi želimo si zelo, da vedno bo tako.« (Marjeta Osolin)
... je odmevala himna Vrtca Domžale v večnamenskem
prostoru enote Mlinček.
vrtec domžale, enota mlinček Radomlje V marcu smo v Vrtcu Domžale vedno bolj intenzivno praznovali rojstni dan našega vrtca, ki letos praznuje častitljivih 70 let obstoja. Ker smo si zadali nalogo, da obiščemo vse enote vrtca Domžale, smo se večkrat odpravili na pot ob Kamniški Bistrici, ki nas vse povezuje. Druženja v vrtcih so bila prijetna, otroci so spoznavali kraje ob poti in doživeli razsežnosti naše občine.
Medsebojno obiskovanje smo obogatili z različnimi dejavnostmi. Tako smo otroci, starši in vzgojiteljice v enoti Mlinček povabili otroke skupine Metulji iz vrtca Kekec, da preživijo dopoldan z nami. Najprej smo si ogledali
predstavo, ki so jo starši zaigrali otrokom. Pogostili smo prijatelje s ptički, ki smo jih spekli v ta namen, preostalo dopoldne pa preživeli v prijetnem druženju in igri.
Starši otrok iz skupine Ribic enote Mlinček so ob rojstnem dnevu vrtca želeli presenetiti otroke z uprizoritvijo glasbene pravljice Gradič avtorice Mire
Mucki odigrali predstavo v OŠ Rodica
V skupini Mucki smo v letošnjem šolskem letu spoznavali znamenitosti Domžal in hroščka Simona.
oš rodica Otroci so hroščka Simona pri obisku v vrtcu še bolj vzljubili in tako smo se odločili, da pripravimo predstavo s plesom po pravljici Hrošček Simon širi zadovoljstvo. Stari starši otrok so na obisku v vrtcu pomagali pri šivanju kostumov, sceno, inštrumente in ostale pripomočke pa smo z otroki izdelali sami. Vse to pa je pripomoglo, da so se otroci v igro tako močno vživeli, da smo se odločili predstavo zaigrati še ostalim otrokom iz našega vrtca, starejšim skupinam otrok iz vrtca Gaj in Palček ter staršem otrok. V času obiska prvo-šolcev na OŠ Rodica smo v dogovoru z učiteljicama 1. d razreda Sašo Klemenc in Nadjo Lemut zaigrali tudi njim. Tremo so otroci pustili zunaj, kajti od sebe so dali vso svojo otroško radoživost in domišljijo ter predstavo odlično odigrali, kljub novemu okolju. Učencem je
Zaključek Pravljičnega palčka v Knjižnici Domžale
V Knjižnici Domžale smo zaključili bralno spodbujevalni projekt Pravljični palček.
Projekt Pravljični palček rganiziramo v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol iz občin Domžale, Luko-vica, Mengeš, Moravče, Trzin in posamezniki. V njem vsako leto sodeluje več otrok.
V letošnjem šolskem letu je skupno število sodelujočih kar 1633. To je dokaz, da se zavedamo, kako pomembno je branje otrokom že v predbral-nem obdobju. Med branjem in pripovedovanjem pravljic se med otrokom
Voglar. Ves mesec smo pridno vadili in pripravili predstavo, s katero smo najprej presenetili otroke in starše iz skupine Ribic, naslednji dan pa še otroke iz skupin Miške, Ptički in Metulji. Otroci so bili navdušeni, saj niso vedeli, zakaj mamice in očki tako pogosto hodijo na sestanke, zdaj pa so se jim predstavili v prav posebnih vlogah. Ves trud staršev, premagovanje strahu pred nastopom in trema so bili v trenutku poplačani, saj je bilo navdušenje otrok nepopisno.
Sledili so navdušeni vzkliki otrok: »Poglej moja mami je pa volk!«, »Moja pa je spet lisica!«, »Moja pa je najboljša muha!«, »A tvoj oči je pa medved?«, »Tvoja mami je pa čist ta prava žaba!«
in odraslim stke intimno doživetje in močne vezi. Le kdo si tega ne želi?
Otrokom ponudimo priporočilni seznam kvalitetnih slikanic, ki jih na uvodnem sestanku predstavimo vzgojiteljicam in učiteljicam. Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic in pesmic otroci izdelajo zanimive likovne izdelke, ki jih razstavimo na oddelku za otroke in mladino.
Projekt smo zaključili ob mladinskem literarnem festivalu Bralnice pod slamnikom, kjer smo otrokom ob pravljici in ustvarjalni delavnici podelili tudi bralna priznanja.
Vsem, ki so osvojili Pravljičnega palčka, iskreno čestitamo, zahvaljujemo pa se tudi vsem vzgojiteljicam, učiteljicam, staršem in drugim, ki so sodelovali pri projektu.
Lep pravljični pozdrav in nasvide-nje jeseni.
Nives Podmiljšak Lidija Smerkolj Turšič
Mali vedoželjneži na morju
V prvih dneh maja smo se otroci in vzgojiteljice Vrtca Dominik Savio Karitas Domžale, odpeljali na tridnevno bivanje v naravi na Debeli Rtič.
Hvala vsem staršem, ki so mimogrede tudi sami obiskovali vrtec v svoji mladosti, da so našli otroka v sebi, premagali strah pred nastopom in razveselili naše otroke s čudovito igro. Mislim, da bo čarobnost dogodka vsem otrokom ostala v spominu za vse življenje.
Besedilo in foto: Vzgojiteljica Dragica Repanšek
Vrtec Dominik Savio Ze priprave na nove dogodivščine so pokazale otroško vedoželjnost, radovednost ter neučakanost na prihajajoče izzive. Ob prihodu na slovensko obalo smo si s pomočjo vodiča ogledali Luko Koper in odkrivali pomen tovornih ladij ter ostalega vodnega prometa, ki se je odvijal v pristanišču. Pot nas je popeljala mimo Škocjanskega zatoka, kjer so se otroci seznanili s pomenom naravnega rezervata za ptice ter kopne in vodne živali na tem obmorskem pasu. V dneh, preživetih ob morju, so otroci odkrivali morske rastline in živali, seznanili so se tudi z nekaterimi zelišči. S pomočjo veterinarja smo skušali razločevali med domorodnimi in tujerodnimi živalmi. Spoznavali smo bližnje pohodne poti, se povzpeli na Jurijev hrib, se zaigrali na različnih igriščih in igralih, predvsem pa smo uživali ob igri na morski obali. Otroci so pokazali tudi svojo ustvarjalnost in interes v pripravljenih dejavnostih,
kot so bili iskanje skritega zaklada, likovno ustvarjanje, obisk v čarobnem gozdičku in obisk knjižnice veveričke Hane, ter seveda igre s pravili, ki so jih otroci prinesli od doma. Zvečer, ko smo se zbrali v skupni sobi, ter skupaj radoživo zapeli pesmice, zaplesali ob bansih, prebrali morsko pravljico, si ogledali
risanko, se je že pokazala utrujenost, zato smo hitro smuknili v pižame in se s svojimi mehkimi pliški odpravili k počitku. Čas ob morju je žal prehitro minil, a ponovno srečanje z domačimi je otrokom prineslo veselje in smeh na obraz. Naj ostanejo lepi spomini!
Vzg. Barbara Likovič
Pojte z nami v vrtcu Krtek iz Ihana
Pevska skupina Šole zdravja v Vrtcu Krtek
bila predstava zanimiva in ob gledanju so se nasmejali. Prvošolci so nam zapeli pesmico in nam razkazali svojo poučno učilnico, kjer smo opazovali tudi paglavce. Nato smo se sprehodili po šoli skupaj z učenkama višjega razreda Lino in Ajdo, ki sta nam predstavili pomembne prostore šole (avlo, knjižnico, telovadnici, jedilnico, upravo, itd.). Na koncu je sledil prijateljski tek naših otrok s pr-vošolci, nato pa še igra na šolskem igrišču (večino otrok je privabil peskovnik). Otroci so v šoli doživeli lepo izkušnjo, ki bo gotovo pripomogla k lažjemu prestopu iz vrtca v šolo.
Zahvaljujemo se učencem in učiteljicama 1. d razreda ter učenkama 7. a razreda za lep sprejem in čudoviti izkušnjo v šoli!
Vzgojiteljica Maja Kerep, vrtec Cicidom
vrtec krtek Pevska skupina Šole zdravja šteje trinajst pevk - vse so članice Šole zdravja - in nastopa na občinskih srečanjih, ob kulturnih in kulinaričnih dogodkih na domžalski tržnici, na regijskem srečanju Gorenjske in na letnem koncertu. Zdaj že četrto leto nastopajo v domovih ter po šolah in vrtcih pod naslovom Šola zdravja se predstavi. Leta 2015 so izdali pesmarico ljudskih pesmi Pojte z nami (ponatisnjena je bila
lani), ki jo je sofinancirala občina Domžale.
Marca so pevke povabili v Vrtec Krtek iz Ihana, da otrokom zapojejo nekaj ljudskih pesmi. Kot pravi Marika Haler, ki pripravlja njihov program, zelo radi nastopajo pred otroki. Tokrat jim je prisluhnilo kar 150 otrok, ki so skupaj z vzgojiteljicami prepevali ljudske pesmi, nekaj bolj znanih in tudi manj znanih. Marika je posebej poudarila, da je na območju Ihana veliko zapisov
ljudskih pesmi, ki so tudi del njihovega programa. Za tokratni nastop so odpele Nad vasjo je čredo pasla, iz katere je nastala partizanska pesem Za vasjo, potem Dremala, dremala pa nič ni delala in Vandrovček moj. Da bi pesmimi prisluhnili bolj pozorno, jim je Mari-ka pred petjem zastavila po tri vprašanja iz vsebine pesmi. Kot smo ugotovili, so zelo pridno sodelovali in odgovorili na vsa vprašanja, seveda z nekaj otroške domišljije, saj se v ljudskih pesmih skrivajo tudi njim neznane besede, kot je recimo jed prata. Tako so se ob vsaki pesmici naučili kaj novega. Potem je Ema iz Šole zdravja vodila mini vadbo za otroke in odrasle, ki so jim pomagale tudi članice zbora. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, otroci so se zabavali in prepevali njim znane viže. Potem so se predstavili tudi otroci po skupinah s svojimi pesmicami. Tako jih je pesem vse povezala in zbližala. Ob koncu nastopa so se objeli in zapeli pesmico Mi se 'mamo radi. Pevke so, v svojih oranžnih barvah, počasi zaključile nastop, ko jih je čakalo prijetno presenečenje -v ličnih jagodnih šatuljah so jih čakale oranžno-črne koralde, ki jih bodo gotovo z veseljem nosile.
Mimi Šegina
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 21
iz naših vrtcev in šol
Mladostni utrinki na OŠ Dragomelj
Na OŠ Dragomelj smo v soboto, 12. maja 2018, organizirali prireditev z naslovom Mladostni utrinki.
Prodaja je cvetela
V Domžalah je v četrtek, 12. aprila, cvetela prodaja, saj je dan pokal od konkurence in iznajdljivosti prodajalcev.
oš dragomelj Prireditev s tem naslovom organiziramo v maju že vse od ustanovitve OŠ Dragomelj. Letos smo imeli torej že dvanajsto prireditev zapo-
svojim nastopom navdušile Sovice, ki so 14. aprila 2018 na šolskem državnem prvenstvu CZS (Cheerleading zveze Slovenije) na Kodeljevem - pod vodstvom
red, ki je iz predstavitve predvsem športnih interesnih dejavnosti ter druženja staršev in učencev prešla v mnogo več. Mladostni utrinki z bogato ponudbo ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti in zabavnih iger poskrbijo tudi za žejo in lakoto udeležencev. Ob znatni podpori donatorjev smo lahko pripravili bogat srečelov. Celotna prireditev je bila namenjena učencem pričarati nepozaben dan, povezati starše, šolo in kraj ter zbrati čim več finančnih sredstev za šolski sklad, z namenom pomoči otrokom iz socialno šibkejših družin.
Po uvodnem pozdravu ravnatelja OŠ Dragomelj Petra Jerine so obiskovalce s
trenerke Nastie Prokic - osvojile naslov državnih prvakinj. Člani in članice Društva Šola zdravja iz Domžal so poskrbeli, da smo se vsi prisotni razgibali in ogreli za aktivnosti, ki so nas čakale.
Na delavnicah smo lahko videli gasilce in lokostrelce, ustvarjalne delavnice pa so potekale po vsej šoli in tudi zunaj nje. Učenci so imeli na razpolago različne delavnice: glasbena delavnica, izdelovanje uhanov in zapestnic, knjižne kazalke, English can be fun, izdelava beležk, detektivska delavnica, izdelovanje senzornih steklenic, učenje harmonike, izdelovanje papirnatih letal, filmska delavnica, Escape
room (soba pobega), likovna delavnica, barvanje kamnov, kozmetični salon in poslikava obraza, presne čokoladne kroglice, prikaz slikanja z usti ter še in še. Od športnih aktivnosti je bilo na voljo: jahanje, ultimate frisbee, merjenje hitrosti udarca žoge na gol, predstavitev ameriškega nogometa, hokej, lokostrelstvo, poligon zveze paraplegikov, sup in kanu, tek v vrečah, badminton, teeball, namizni tenis, spretnostna vožnja s kolesom, velika prožna ponjava ... Pripravili smo tudi zabavne igre: met frizbija, račja dirka, lovljenje rac, zadeni v koš, jezni ptiči, lončki presenečenja, metanje obročev, karnevalske igre in druge.
Obiskovalci so imeli za potešitev lakote na izbiro pizze, palačinke, miške, hamburgerje, piškote, pokovko, čokoladne ježke, sladkorno peno, muffine in krofe. Žejo so prisotni lahko gasili z vodo, jagodno limonado, postregli smo tudi kavo.
Sportzame, trgovina s kolesarsko in motokros opremo iz Dragomlja, je s podarjenim kolesom za srečelov razveselila tretješolko Ajdo Ano, ki je zadela glavni dobitek.
Sredi prireditve so učenci pripeljali na šolsko igrišče dve torti velikanki, ki so ju naredili pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane. Torto v obliki kinder jajčka so prodali na licitaciji in jo pozneje razdelili med vse prisotne.
Vera v dobrodelnost se je po uspešno izvedenem dnevu v nas še okrepila, zato se že veselimo Mladostnih utrinkov 2019.
Metka Murn
Muzej strpnosti
V tretjem tednu aprila so Domžale obiskali učitelji in dijaki, udeleženi v Erasmus+ projekt Muzeji strpnosti.
srednja šola domžale Druženje je bilo prijetno in koristno - skupaj z gostitelji so naredili korak več na poti k vzpostavitvi šolskega muzeja in k vključevanju priseljenskih kultur v življenje šole,ob tem pa spoznali Domžale, glavno mesto in lepote Gorenjske.
rimi učitelji in dijaki Srednje šole Domžale - Gimnazija udeležili tridnevnega programa. V ponedeljek so preživeli v Domžalah, v delavnicah, posebej pripravljenih za dijake in učitelje, po kosilu pa so se sprehodili po Domžalah, se ustavili pri županu in obiskali Slamni-
Kdaj so Domžale postale trg? se je spraševal Vilmos z Madžarske s svojimi sovrstnicami iz Slovenije in še dveh držav. Ko so se dijaki v malih skupinicah zgrinjali okrog pametnega telefona, to ni bilo zaradi še ene objave na facebo-oku ali kakšne lažne novice, pač pa so s pomočjo mobilnega telefona naredili sprehod po Domžalah, opravili nekaj nalog, ki si jih je zamislil učitelj, in se nato vrnili v šolo. Vmes pa sproščeno klepetali s svojimi sovrstniki iz partnerskih šol, s katerimi so se spoznali pred nekaj urami, jim predstavili svojo deželo in mesto ter se skupaj udeležili delavnice o priseljevanju.
Srečanje v Domžalah: Med 16. in 20. aprilom so Srednjo šolo Domžale obiskali partnerji v projektu Erasmus+ Muzeji strpnosti. Prišleki iz sedmih evropskih držav - Portugalske, Španije, Francije, Italije, Bolgarije, Madžarske, Poljske - so bili nastanjeni v hotelu Krona v Domžalah. Prišlo je 24 učiteljev in deset dijakov, ki so se z nekate-
karski muzej. Ob odprtju projektnega srečanja je nekaj pesmi zapel tudi zbor učiteljic in dijakinj Srednje šole Domžale oziroma dijakinja Barbara Pavlič, zvečer pa je v hotelu lep vtis naredila tudi klapa Sidro.
Drugi dan so se zadrževali predvsem v Ljubljani, zjutraj so si ogledali Muzej novejše zgodovine, kjer so jim razkazali tudi depoje, v katerih hranijo eksponate, ki jih sicer ni mogoče videti oziroma jih vključijo v občasne razstave, in fototeko, ki je dragocena zbirka zgodovinskih fotografij, hranjena pri nižjih temperaturah. V nadaljevanju so si s turističnim vodičem ogledali nekaj postojank med Tivolijem in gradom, kamor so se zapeljali z vzpenja-čo. Po kosilu na gradu in po kratkem sprehodu po tem simbolu mesta so se spustili in se sprehodili do Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi, kjer sta jim prijazni sodelavki muzeja med sprehodom po stalni zbirki v angleščini predstavili, zakaj smo Sloven-
srednja šola domžale Srednja šola Domžale je gostila 42. državno tekmovanje v tehniki prodaje. Nekaj čez sto dijakov sedemnajstih trgovskih šol se je pomerilo v spretnosti prodaje od sprejema kupca, pozdrava,
sprejeli, da so lahko pokazali največ, kar znajo. Naš hišnik Grega je bil odgovoren šofer in je poskrbel za tekmovalce iz oddaljenih prodajaln, da niso čofotali po dežju in so pravočasno prišli na kosilo, ki so nam ga postregli v MGC Domžale.
ponujanja, razkazovanja, postavljanja vprašanj, poslušanja, svetovanja, razvrščanja, kompletiranja, poznavanja artiklov do slovesa in povabila naj zadovoljen kupec še pride.
Izvedbo so omogočile prodajalne: Modiana, Hipermarket Domžale, dm drogerie market, Intersport, Alpina in Samin Merkur, ki so dijake prijazno
Zmagovalci so vsi, ki so pokazali svoje sposobnosti. Dijaki Ekonomske šole Celje so se uvrstili na tretje mesto, drugi bili so dijaki Šolskega centra Kranj, najbolje so se izkazali dijaki Šolskega centra Ptuj. Naslednje leto se vidimo v Brežicah.
KARMEN KOPRIVEC
ci takšni in ne drugačni. Po tem ogledu so gostje ostali v Ljubljani in preizkusili javna prevozna sredstva med Ljubljano in Domžalami.
Tretji in zadnji dan so posvetili predvsem Gorenjski, saj obiskovalci prihajajo pretežno iz priobalnega pasu ali pa iz dežel, ki nimajo visokogorja. Obe ledeniški jezeri sta poželi veliko občudovanja - na Bledu so imeli lepo panoramo z gradu, kjer so si ogledali tudi muzejsko zbirko, v Bohinju pa so obiskali mali Planšarski muzej, kjer jim je uslužbenka muzeja izredno doživeto predstavila življenje med planino in dolino. Nato so se še na kratko vzpeli do slapa Savica, kjer so premišljevali tako o utemeljevanju slovenske naci-je kot o sestavi južnih Alp. Prelep dan so zaključili na večerji v Retnjah pri Tržiču in se pred odhodom naslednjega dne tudi uradno poslovili.
V pripravo in izvedbo dogodka je bilo vključeno kar lepo število učiteljev, dijakov in drugih delavcev Srednje šole Domžale. Njihovo delo je pri gostih pustilo najlepše vtise in kup zadovoljstva.
Projekt Erasmus+ Muzeji strpnosti: Srednja šola Domžale v tem in naslednjem šolskem letu sodeluje v projektu Erasmus+ Muzeji strpnosti, katerega namen je predvsem izboljšati odnos med muzeji in poučevanjem, vključevanje muzejske vzgoje v šolski kurikul; ustvariti šolski muzej, realni in virtualni, s pomočjo materialov iz različnih kultur za promocijo multi-kulturalizma - dijaki bodo ob vodstvu učiteljev prepoznali vire in oblikovali muzej s pomočjo spleta in ob izkušnjah muzejev v regiji in pri partnerskih šolah - ter ustvariti smernice za vzpostavitev šolskega muzeja.
Več o tem: www.ssdomzale.si/ erasmus-projekt-museums-of-toleran-ce-muzeji-strpnosti/
Marko Majce
P
M Prijateljev Mladine
LETOVANJA 2018 V ORGANIZACIJI ZPM DOMŽALE
Zveza prijateljev mladine Domžale v sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana v času poletnih počitnic pripravlja zanimive, ustvarjalne, aktivne, varne in predvsem zdrave poletne počitniške aktivnosti, namenjene otrokom in mladim.
Otroci bodo na letovanjih doživeli veliko prijetnih trenutkov v družbi sovrstnikov in izkušenih vzgojiteljev-animatorjev.
Na voljo bo več terminov s pestrimi počitniškimi programi tako na morju kot v hribih, in sicer v Piranu, Poreču, Savudriji, Umagu, na Srednjem vrhu nad Gozdom Martuljkom in v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
ZDRAVSTVENA LETOVANJA
Letovanja so namenjena tudi otrokom z zdravstveno indikacijo. Do zdravstvenega letovanja je upravičen otrok oziroma mladostnik med 5. in 19. letom starosti s stalnim bivališčem v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, če je bil v času od preteklega razpisa (od 25. 2. 2017 do 16. 2. 2018) večkrat bolan (ima vsaj dva zapisa v zdravstveni karton), ali če je bil zaradi bolezni hospitaliziran in je to zabeleženo v medicinski dokumentaciji.
Obrazec: Zdravniški predlog je na razpolago pri osebnih zdravnikih otrok.
Na voljo je več terminov letovanja na morju na različnih lokacijah:
kraj letovanj....................termin letovanja.................število dni
Poreč..................................30. 6.-7. 7. 2018......................................7
Savudrija...........................7. 7.-17. 7. 2018.....................................10
Umag.................................20 7.-27. 7.2018......................................7
Piran..................................27. 7.-6. 8. 2018....................................10
Savudrija...........................6. 8.-16. 8. 2018....................................10
Piran..................................16. 8.-26. 8. 2018..................................10
CENIK LETOVANJ ZA POLETJE 2018
Vrsta letovanja......................................................10 dni.........7 dni
Zdravstveno letovanje na morju.................................69,90 €........48,93 €
Letovanje brez zdravstvenega predloga na morju......330,00 €......231,00 €
Letovanje brez zdravstvenega predloga v hribih......../...................157,50 €
V ceno so vključeni polni penzioni, avtobusni prevoz, spremljevalci, program, nezgodno zavarovanje in DDV.
Podrobnejše informacije o letovanjih ter prijavi otrok in mladostnikov na letovanja bodo objavljene na spletni strani Zveze prijateljev mladine Domžale in v brošurah Počitnice 2018, ki jih bomo dostavili osnovnim šolam, vrtcem v UE Domžale in Srednji šoli v Domžalah do konca aprila 2018.
Za več informacij nas lahko pokličete na telefon številka: 041 367 808 ali na telefonsko številko: 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net in vas prosimo, da pripišete še vašo telefonsko številko.
Prijavnica bo objavljena na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali pa jo osebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur predvidoma od konca aprila 2018 do zasedbe prostih mest.
MAG. KARLINA STREHAR, PREDSEDNICA ZPM DoMŽALE
io | slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
V CENTRU ZA MLAD JUNIJA DOGAJA
sobote, 10:00 - 11:00
SOBOTNE KONVERZACIJE V NEMŠKEM JEZIKU
Ste se že učili nemškega jezika? Bi potrebovali dodatno vajo v ustnem sporazumevanju?
Konverzacije v nemškem jezikz bodo potekale v manjših skupinah, vsako srečanje pa bo posvečeno določeni temi. Konverzacije so namenjene mladim med 15. in 30. letom in so brezplačne. Obvezne predhodne prijave.
četrtek, 1. 6., 11:00-20:00
HOTEL ZA ŽUŽELKE
Vodi: Rada Kos
Cena: 10€, 5 € mladi do 30 let, otroci v spremstvu staršev brezplačno
Zakaj ne bi na vrtu postavili kar hotel za žuželke? Na delavnici boste lahko izdelali poenostavljeno verzijo hotela kot ga vidite na sliki.

VEDELE POLETNE POČITNICE ik L - X*. 1.
Prispevek je 4€/dan (vključuje sadje in priboljške, kreativni material, vstopnine). Malico otroci prinesejo s seboj. ZA UČENCE OD 1. RAZREDA DALJE
Število mest je omejeno, vsak otrok je lahko vključen največ dva tedna. Prednost imajo otroci iz občine Domžale.
Podrobnejše informacije najdete na naši spletni strani www.czm-domzale.si.
Prijave sprejemamo od ponedeljka 4. 6. 2018 od 8. ure dalje na 040/255-568 ali 01/722-66-00.
»»o « u
muj
MED POLETNIMI POČITNICAMI BO DOGALAJALO TUDI POPOLDAN
V času poletnih počitnic bomo pripravili tudi popoldanski program, ki bo namenjen maldim med 15. in 30. letom. Vsi dogodki bodo brezplačni. Za več informacij spremljajte našo spletno stran ali FB profil.
V
MEDNARODNE PRILOŽNOSTI ZA MLADE
Te mika tujina? Bi se udeležil mladinske izmenjave ali kratkoročnega EVS in skupaj s sovrstniki spoznaval različne kulture in države? Udeležba je brezplačna!
Mladinska izmenjava Equal love, Oldenburg, Nemčija (1.-10. julij)
Mladinska izmenjava FORum THEatre Genders Equality, Thessaloniki, Grčija (september 2018) Mladinska izmenjava Graffiti exchange makes local change, Domžale (10.-17. september). Izmenjava vključije tudi pripravljanj obisk med 20. in 22. junijem. Kratkoročni EVS, Thessaloniki, Grčija, (od 24. junija do 23. julija)
Več informacij najdete na naši spletni strani ali pa nam pišite na infoczm-domzale.si.
>
*, 7Z V TČKU...
NEMŠČINA: začetni tečaj, ponedeljki ob 18. uri FRANCOŠČINA: nadaljevalni tečaj ob 17. uri FOTO DELAVNICE: 11.6. PILATES: torki17:30-18:30 zbiramo prijave za mesec junij UČNE URICE KEMIJE :16.45 za 9. razred USTVARJALNE DELAVNICE: vsako sredo, 14.30-20.00 H
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si,info@czm-domzale.si
S poslanstvom miru - Ifigenija Simonovic in Takeaki Hori obiskala SŠ Domžale
V sredo, 25. aprila, smo na Srednji šoli Domžale gostili predsednico slovenskega PEN-a Ifigenijo Simonovic in nekdanjega sekretarja mednarodnega PEN-a Takeaki Horija, ki se je na Bledu udeležil 50. Mednarodnega srečanja pesnikov in pisateljev.
ss domžale Priznana gosta sta se z dijaki pogovarjala o poslanstvu ljudi na svetu, o strpnosti, miru in o poeziji.
Takeaki Hori nam je pokazal plakate, ki prikazujejo posledice grozot, ki sta jih na Japonskem pustili atomski bombi. Pripovedoval je, kako sta bombi zaznamovali njegove prijatelje, sorodnike, ljudstvo in pokrajino, ob napadu je bil otrok. Japonci se še vedno srečujejo s posledicami radiacije, kot so velika neplodnost, telesna po-habljenost, kolektivno sovraštvo do Amerike in premagovanje le-tega, želja po spremembi ljudske naravnanosti od sovraštva k strpnosti in miru.
Njegovo poslanstvo je opominjaje ljudi in sveta, da je mir najcenejši in
najenostavnejši način življenja tako za državo kot za ljudi. Za mir ne potrebujemo veliko, začne se v družini, z nasmehom, ki ga podelimo tujcu na cesti, s sedežem, ki ga odstopimo starejši osebi, z nekaj besedami, ki jih namenimo neznancu. Ljudje si moramo med sabo pomagati, ne glede na raso, spolno usmerjenost, religijo ali druge osebnostne značilnosti, ki nas morda ločujejo. Vedno bomo naleteli na koga, ki bo sejal sovraštvo in nasilje, ki bo dal povelje, da se odvržeta najprej prva, nato še druga bomba, ki bo gradil koncentracijska taborišča, vendar ljudi ne smemo ocenjevati po izjemah, sta opominjala gosta. Misel, ki se mi je
najbolj vtisnila v spomin, in jo je izrekla gospa Ifigenija, se glasi: »Če te ugrizne en pes, ne boš ubil vseh psov.« Pomembno je, da se zavedamo, da nekatere države še danes preizkušajo jedrsko orožje in s tem ogrožajo vse nas. Več in bolj kot smo ljudje ozaveščeni o tem, da z nasiljem ne rešimo ničesar, bolje skrbimo za našo prihodnost.
Kljub resni, a še kako življenjski temi, sta oba gosta oddajala zelo pozitivno energijo. S svojim obiskom sta nas spodbudila k razmišljanju o naših senčnih plateh, ki jih tako radi potisnemo na stran, češ, to se nas ne tiče. Pa se nas res ne?
Brina Jeretina, 2. e
Mavrični festival z naslovom Zapojmo po domače
»Dober dan pomlad«, smo veselo vzklikali na prvi pomladni dan otroci in zaposleni vrtca Urša, enota Mavrica.
vrtec urša, enota mavrica Sončni žarki so se vendarle toliko potrudili, da so prelepo vasico Krtina obsijali in stopili še zadnjo pošiljko snega, pod katerim so že veselo cingljali zvončki, trobile trobentice in se veselile toplih pomladnih dni.
Marec je prelep mesec, ne le da se po dolgi zimi začne prebujati pomlad, je tudi mesec, ko praznujejo mamice in očki, je mesec družine.
Letos smo za njihov praznik pripravili pravi Mavrični festival z naslovom Zapojmo po domače, kjer smo v ospredje postavili slovensko ljudsko pesem in ples, manjkalo pa ni niti ša-ljivk in zbadljivk ter pesmi o mamici in očku. Predstavile so se vse skupine, od najmlajših, ki so jeseni prestopili prag našega vrtca, do najstarejših, ki počasi pripravljajo svojo popotno torbo za skok v šolo. Predstavili so se tudi otroci Mavričnega zborčka in Mavrični zbor strokovnih delavk s pesmijo Ena ptička priletela.
Veseli in počaščeni smo bili, da se je na prireditev odzvala množica družin, ki je z nasmehom in dobro voljo dodala košček k našemu mozaiku, za katerega se vsakodnevno trudimo na različne načine in s številčnimi dejavnostmi, predvsem pa, da so nam s pogledi namenili in potrdili, da delamo dobro.
S svojo prisotnostjo sta nas razveselili tudi ravnateljica Martina Pan-čur, ki je v uvodu dejala, da je vesela, da smo naredili korak k skupne-
mu druženju enote, obenem pa upa, da prvemu Mavričnemu festivalu sledi tudi drugi, in pomočnica ravnateljice Nuša Rožič.
Poslovili smo se s pesmijo Feri-ja Lainščka Mama, ki pravi: »Mama je zmeraj na tvoji strani, tudi če nimaš prav, te brani. Pomaga ti iz zadrege in vse napravi zate, saj mama zares verjame vate. Lepo je, da ima tudi mama mamo, da kdaj nasloni glavo na njeno ramo. Ni večjega bogastva na tem planetu, kot je ljubezen v srcih vseh mam na svetu!«
Zadoneli so otroški glasovi s pesmijo Jaz pa grem na zeleno travco. S skromnim darilcem smo dodali le še pikico, da je mamicam in očkom še bolj poskočilo srce.
In na koncu je pomembno in šteje le to - da se imamo radi.
In da se naslednje leto spet snidemo.
Andreja Ropotar Jagodic, mag. prof. PV, vodja enote. Foto: Mirjam Petek
OBČINA DOMŽALE
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
Potujoča proslava
Letošnja praznika dan boja proti okupatorju in praznik dela smo na OŠ Venclja Perka praznovali drugače kot pretekla leta.
oš venclja PERKA Sedem učencev 4. in 5. razreda je sodelovalo pri potujoči proslavi na razredni stopnji. Dan pred prvomajskimi počitnicami so hodili iz učilnice v učilnico in tako kar osemkrat v dopoldnevu ponovili kratek kulturni program. Vedno so začeli z igrano pripovedno pesmijo o kurirč-ku Andrejcu, nadaljevali pa z izvirno interpretacijo Župančičeve pesmi Kro-parji, pri kateri so s spremljavo (tolčenjem na kovinske predmete) želeli
Potujoča proslava v akciji - uvodni pozdrav v 1. a
prikazali vzdušje v kovaški delavnici. Na koncu so učence povabili, da jim predajo pripravljena pisma z željami in mislimi o domovini. Odziv je bil dober, saj so vsi razredi predali pošto. Nekaj jih objavljamo tukaj, ostale
Ob dnevu boja proti okupatorju in pred praznikom dela
Pred prvomajskimi počitnicami smo 26. aprila na predmetni stopnji OŠ Venclja Perka s skupinico učencev pripravili potujočo proslavo ob obe-ležitvi obeh praznikov.
V tednu pred tem dogodkom so vsi učenci po pogovoru z razredniki zapisali sporočila domovini. Nekatera sporočila si zaslužijo objavo.
Slovenija
Slovenija, domovina moja, /polna gozdov in morja. /Si središče našega sveta, /lepa si, Slovenija.	Ema , 6. razred
Slovenija, oj draga Slovenija
Si lepa država, /po kateri teče Sava. /Če boš taka ostala, /boš še vedno mala, a uspešna. /Smo evropski prvaki, /smo veliki junaki, /saj daleč letimo, /vrhove osvojimo.	Vid, 6. razred
Pomladne ustvarjalnice na PŠ Krtina
Konec marca, v tednu, ko praznujejo mamice svoj praznik, smo na podružnični šoli Krtina pripravili družinsko ustvarjalno popoldne.
Pš krtina Zainteresirani so lahko izbirali med različnimi delavnicami: pečenje mafinov, šivanje pomladnih okraskov, ustvarjanje z glino, kvačkanje zajčkov, izdelovanje rožic iz krep papirja, izdelovanje naravne kozmetike, izdelovanje voščilnic in izdelovanje velikonočne butarice. Šola je kar prekipevala od sproščenega klepeta in ustvarjalnega nemira, ki se je
Erasmus+ teden: Kalos Kagathos na OŠ Domžale
Od 23. do 28. aprila 2018 so se nam znotraj projekta Erasmus+ KA2 strateška partnerstva na OŠ Domžale v okviru mednarodne izmenjave priključili partnerji s Švedske, Poljske in iz Grčije.
bomo razstavili na šolskih hodnikih v tednu pred dnevom državnosti.
Mojo domovino imam zelo rada. Vesela sem, da so se naši predniki borili zanjo, da lahko govorim slovensko in da tukaj živim. Nikoli se ne bom preselila iz nje. Anika, 4. c
Všeč mi je tvoja lepota: lahko se kopam v morju, toplicah, bistrih rekah, se sprehajam po lepih gozdovih in občudujem pisan svet, ki nas obdaja. Karin, 3. a
Domovini sporočamo, da bomo še bolj skrbeli za okolje, tako da bomo pospravljali smeti in ohranjali rastline. učenci, 2. C
Ana Hočevar Foto: Petra Križnar
oš Domžale Rdeča nit našega tedenskega druženja je bila vzgoja za trajno-stni razvoj, varovanje okolja in učenje na prostem. Predstavili smo, kako na naši šoli z različnimi aktivnostmi izvajamo dejavnosti pouka v zunanjem okolju, kako v praksi skrbimo za okoljsko osve-ščanje in vzgojo za trajnostni razvoj.
Na izmenjavi v Sloveniji se nam je pridružilo 17 tujih učencev, večinoma petnajstletnikov, in 11 tujih učiteljev, od tega trije ravnatelji. Iz OŠ Domžale je aktivno sodelovalo v različnih aktivnostih okrog 50 učencev in 15 učiteljev ter vodstvo šole. Učenci in učitelji OPB na OŠ Domžale in PŠ Ihan so že predhodno okrasili obe šoli z zastavami naših tujih partnerjev ter tematsko okrasili šolo v duhu varovanja Zemlje.
V	ponedeljek smo tujim gostom predstavili utrip in delo na matični šoli Domžale. V delavnici na šolskem vrtu so praktično spoznali, kako na šoli vključujemo trajnostno usmeritev v pouk. Nato sta izmenično sledili še naravoslovna delavnica, kjer so učenci praktično preizkušali vpliv kislega dežja na razbarvanje cvetov rastlin, v gospodinjski učilnici pa so pripravljali mednarodno kosilo in ga z veseljem skupaj pojedli. Drugi dan gostovanja smo tuje partnerje peljali na podružnično šolo Ihan. Zjutraj so učenci v mešanih skupinah izvedli dve zanimivi delavnici angleškega jezika, nato smo naše tuje partnerje navdušili z obhodom po novi podružnični šoli. Sledili sta dve osrednji diskusiji. Najprej so učenci diskutirali o trajnostnem razvoju in o različnih vidikih varovanja okolja. Tujci so bili navdušeni, saj so v praksi spoznali, kako lahko z majhnimi koraki prispevajo k dvigu okoljske osveščenosti na šoli (ločeno zbiranje odpadkov, opozorila o ugašanju luči, zapiranju pip, delu na šolskem vrtu, idr.). Tema diskusije med učitelji pa je bila vloga učitelja v današnjem času, kjer so učitelji in ravnatelji vseh vključenih partnerjev izmenjevali dragocene izkušnje, kako ravnajo pri svojem delu. Izpostavile so se nekatere podobnosti in razlike med posameznimi šolskimi sistemi. Učenci so dan zaključili aktivno, z orientacijskim MEPI pohodom, iz Ihana, malo naokrog, do OŠ Domžale.
V	sredo smo naše mednarodno druženje začeli na Gimnaziji Domžale. Za učence so učitelji gimnazije pripravili dve IKT delavnici: fotografsko in LEGO delavnico. Učitelji smo se na gimnaziji pogovarjali o različnih vidikih šolskih sistemov v posameznih državah, nato pa nam je bil praktično predstavljen potek pouka na Gimnaziji Domžale. Po
malici smo se odpravili na OŠ Roje, kjer so nas gostoljubno sprejeli ter z navdušenjem predstavili delo na šoli za učence s posebnimi potrebami.
Ob 14.00 je na šoli potekala osrednja promocijska aktivnost projekta: D-day. Začeli smo ga z diskusijo o vzgoji za traj-nostni razvoj med povabljenimi strokovnjaki in predstavniki lokalne skupnosti. Od 15.00 dalje je bila šolska avla zelo živahna. Predstavniki vseh štirih
ku, kar je omogočalo slovenskim in tujim učencem in učiteljem izboljševanje komunikacijskih veščin v angleščini.
Zadnji dan Erasmus+ tedna smo sončni dopoldan izkoristili za geografsko obarvan sprehod do Pirana. Popoldan smo začeli z aktivnimi 'outdoor' delavnicami na prostem, v katerih so sodelovali vsi učenci v mednarodno mešanih skupinah v angleškem jeziku. Učiteljica kemije je s pomočjo kovčkov za
partnerskih držav so na stojnicah z različno tradicionalno hrano predstavljali svojo deželo in običaje ter naravno in kulturno dediščino. Sledila je osrednja slovesnost, na kateri je bila rdeča drevo, ki povezuje telo in duha, zastopano v sloganu našega Kalos Kagathos Era-smus+ projekta. Tuji partnerji so pripravili predstavitev svojih nacionalnih parkov, po zaključenem nastopu so na drevo obesili slike svojih parkov. Po zaključeni slovesnosti so s skupnimi močmi drevo kot simbol mednarodnega sodelovanja posadili pred šolo.
V četrtek smo zaključili naše mednarodno druženje na OŠ Domžale in se odpravili na celodnevno ekskurzijo. Tujim partnerjem smo želeli pokazati raznolikost slovenske pokrajine ter mje-mo naravno in kulturno dediščino. Spoznali so prestolnico, Postojnsko jamo ter na koncu zaključili v Fiesi v domu CŠOD Breženka, kjer smo začeli dvodnevni naravoslovno-raziskovalni mednarodni tabor. Zvečer so se učenci družili pri različnih športnih aktivnostih in se še bolje spoznavali med seboj. Komunikacija je potekala ves čas v angleškem jezi-
terensko analizo vode opravljala analizo sladke in slane vode. Učiteljica biologije je za učence pripravila delavnico raziskovanja bibavičnega pasu morske obale. Učiteljica naravoslovja je z učenci izvajala delavnico tehnik čuječ-nosti (mindfulness) v naravnem okolju in vzpostavitve pristnega stika z naravo, ki je vključevala tudi kratko meditacijo. Učenci in učitelji so bili navdušeni nad drugačnimi in aktivnimi učnimi pristopi pouka na prostem. Vsi so poudarjali, da so se naučili ogromno novega, tuji učitelji bodo nove pristope poskušali vključiti tudi v svoje delo.
Po večerji je sledil še zaključek Era-smus+ tedna. Učenci so v mešanih skupinah na plakate zabeležili vtise celotnega tedna in jih predstavili, sledila je še podelitev priznanj za udeležbo na mobilnosti ter zaključno druženje. Naslednje jutro je sledilo slovo, polni novih vtisov in zadovoljni nad uspešno izvedenim Erasmus+ tednom, smo se vrnili vsak na svoj dom.
ERASMUS+ KOORDINATORICI NA OŠ DOMŽALE: NINA VALENČIČ IN KATARINA VODOPIVEC KOLAR
Zahvala vsem zaposlenim na OŠ Domžale, ki so pomagali pri krasitvi šole, pripravi daril in promociji šole, pripravi in postrežbi hrane, vsemu tehničnemu kadru ter predvsem vsem učiteljem in strokovnim delavcem, ki so aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi programa, prevozih učiteljev in druženju.
Hvala tudi ravnateljema Gimnazije Domžale in OŠ Roje ter njihovim zaposlenim za gostoljubje in izčrpno predstavitev dela in utripa na obeh šolah.
Hvala vsem strokovnim gostom, ki so aktivno sodelovali na okrogli mizi.
Zahvaljujemo se vsem staršem, ki so sprejeli tuje učence v svoje domove, jih prijazno gostili ter jim še dodatno razkazali različne kraje in omogočili različne popoldanske aktivnosti ter tako širili mednarodni duh Erasmus+ tedna tudi v lokalni skupnosti.
RioCarc
storitveno in trgovsko podjetje d.0.0.
mešal z vonjem po slastnih mafinih. V kuhinji so poskrbeli tudi za zdrav prigrizek. Otroci so na pladnjih nosili sadna nabodala, ki so jih sami izdelali in s katerimi smo se pogostili prav na vsaki delavnici. Čas je kar prehitro minil. Po koncu so vsi svoje izdelke odnesli domov. Slišati je bilo željo, da bi se tako še kdaj družili.
Anja Kokalj
BioCare storitveno in trgovsko podjetje d.0.0. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja
NAZNANILO
O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OU IZ GOSTINSTVA
Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 35469-61/2014, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način:
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede
opremljenosti.
BioCare d.0.0.
io | slamnik
Dogaja se
I % I i1
Mtlfe&ii rt
t£7 ^ Klub zadovoljnih žensk
Mestni kino Domžale, i. junij
^'S.'/'» - iT
1. junij petek
6. junij, sreda
12« junij, torek
Mestni kino Domžale
18.00 | SOLO: ZGODBA VOJNE ZVEZD
Akcijski ZF film / med avanturo v mračnem kriminalnem podzemlju mladi Han Solo spozna svojega bodočega kopilota Chewbacco in se prvič sooči z Landom Calrissianom.
20.30 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Mary Steenburgen / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | MAMMA MIA!
Muzikal, ki si ga je v Sloveniji ogledalo že več kot 130.000 gledalcev, prihaja v Poletno gledališče Studenec pri Krtini. Romantično zgodbo polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojeviča, izvajajo vrhunska slovenska umetniška imena: Simona Vodopivec Franko, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak - Gojc, Marjan Bunič, Matjaž Kumelj ter mnogi drugi.
Knjižnica Domžale 16.00-17.00 | BRAINOBRAIN
Delavnica in spoznavnica / za otroke od 4. do 6. leta / izvajalka: Tanja Logar / prijave na: tanja@ brainobrain.si ali 040 416 682 / org.: Brainobrain Domžale, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 20.30 | STALINOVA SMRT
Črna komedija / smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu / ponaša se s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem na čelu.
7* junij, četrtek
Knjižnica Domžale 16.00-17.00 | BRAINOBRAIN
Delavnica in spoznavnica / za otroke od 7. do 14. leta / izvajalka: Tanja Logar / prijave na: tanja@ brainobrain.si ali 040 416 682 / org.: Brainobrain Domžale, Knjižnica Domžale.
Kulturni dom Franceta Bernika 19.00 | ENEJ NIK JURAN & GOSTI
Koncert / organizacija: Glasbena šola Domžale
2« junij sobota Q	. ■ ......i.....v............................. o. junij, petek
Prireditvena ploščad ob tržnem prostoru 10.00 | KUHNA NA PLAČ
Dogodek, ki vsako prvo soboto v mesecu od aprila do oktobra privablja veliko število obiskovalcev, ki želijo jesti lokalno in pestro hrano manjših obrokov po dostopnih cenah.
Mestni kino Domžale 10.00 | ZAČARANI PRINC
Animirana romantična komedija / kot dojenček je bil princ Šarmer že kar nesramno pretirano blagoslovljen s »šarmom«, in tako - čeprav niti najmanj po njegovi krivdi - ženske naravnost padajo v njegov objem, zato se odloči, da bo našel zdravilo proti uroku.
18.30 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Mary Steenburgen / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov
Arboretum, Volčji Potok 18.00-22.00 | SLOVENSKI DAN VRTNIC
Vodeni ogled spodnjega rozarija / Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok vas vabita na družabni dogodek, posvečen vrtnicam.
Mestni kino Domžale 18.15 | KNJIGARNA
Drama / zgodba o ženski, ki se kljub nasprotovanju lokalnih vplivnežev leta 1959 v zaspanem angleškem obmorskem mestecu odloči odpreti knjigarno.
20.30 I JURSKI SVET: PADLO KRALJESTVO
Akcijska pustolovščina / v še bolj napeti in dramatični zgodbi, kjer bomo videli več dinozavrov kot kdaj koli prej, se vračata glavna igralca Chris Pratt in Bryce Dallas Howard.
Mestni kino Domžale
20.30 | GLASBA JE ČASOVNA UMETNOST 3, LP FILM LAIBACH
Dokumentarni film / film o prvem uradno izdanem domačem albumu skupine Laibach iz leta 1985 / čeprav je bilo ime skupine v Ljubljani takrat politično prepovedano, je plošča vseeno izšla - brez imena in naslova - črni križ na ovitku je bil dovolj.
13* junij, sreda
Mestni kino Domžale 20.30 | STALINOVA SMRT
Črna komedija / smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu / ponaša se s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem na čelu.
14. junij, četrtek
Mestni kino Domžale 18.30 | KNJIGARNA
Drama / zgodba o ženski, ki se kljub nasprotovanju lokalnih vplivnežev leta 1959 v zaspanem angleškem obmorskem mestecu odloči odpreti knjigarno.
20.30 | LJUBITI PABLA
Biografska kriminalna drama / zgodba o vzponu in padcu vodje kolumbijske kokainske mafije Pa-bla Escobarja in njegovem ljubezenskem razmerju z novinarko Virginio Vallejo.
15* junij, petek
Mestni kino Domžale 21.00 | OCEANOVIH 8
Akcijski komični kriminalni triler / Cate Blanchett, Sandra Bullock, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Awkwafina, Helena Bonham Carter, Sarah Paul-son in Rihanna so glavni liki novega nadaljevanja Oceanovih 11, tokrat v ženski različici.
l6.
junij sobota
Prireditvena ploščad ob tržnem prostoru 8.00 I TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ
Knjižnica Domžale, 11. junij
Bogastvo naše kulturne dediščine
Mestni kino Domžale, 15. junij
Oceanovih 8
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ junij
20. junij, sreda
Center za mlade Domžale
18.00 | ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE
DELČKI CELOTE
Pregledna likovna razstava ustvarjalcev Centra za mlade.
Mestni kino Domžale 20.30 | JUPITROVA LUNA
Triler / film, postavljen nekam vzdolž meja trdnjave Evrope, je senzacionalna, akcije polna, vizualno osupljiva politična alegorija, v kateri se čudeži prodajajo za drobiž.
21. junij, četrtek
Mestni kino Domžale 19.00 | STALINOVA SMRT
Črna komedija / smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu / ponaša se s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem na čelu.
21.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Mary Steenburgen / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive.
22« junij, petek
Mestni kino Domžale 19.00 | KNJIGARNA
Drama / zgodba o ženski, ki se kljub nasprotovanju lokalnih vplivnežev leta 1959 v zaspanem angleškem obmorskem mestecu odloči odpreti knjigarno.
21.00 | OCEANOVIH 8
Akcijski komični kriminalni triler / Cate Blanchett, Sandra Bullock, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Awkwafina, Helena Bonham Carter, Sarah Paul-son in Rihanna so glavni liki novega nadaljevanja Oceanovih 11, tokrat v ženski različici.
Letno gledališče na Močilniku Dob 21.00 | VEČERI KOMEDIJE - JERA IVANC: PREVARE
V teatru se prevara, ko ugasnejo luči, konča; v življenje vaše kaj lepega prida, vas zabava, nasmeji, rla v resničnem svetil mani hnli / ffnstnie: Teater Ta-
25* junij, ponedeljek
Mestni kino Domžale 16.30 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / Janez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
18.45 | Z LJUBEZNIJO, SIMON
Romantična komična drama / Simon Spier ima veliko skrivnost, ki jo uspešno skriva pred svojo družino, prijatelji in sošolci, a ko ta skrivnost postane ogrožena, se mora soočiti z vsemi in se javno ter osebno sprijazniti s svojo identiteto.
21.00 | LJUBITI PABLA
Biografska kriminalna drama / zgodba o vzponu in padcu vodje kolumbijske kokainske mafije Pa-bla Escobarja in njegovem ljubezenskem razmerju z novinarko Virginio Vallejo.
26 • junij, torek
Mestni kino Domžale 10.00 | JAMSKI ČLOVEK
Družinska animirana komedija / sinhronizirano, 6+ / prazgodovinska nogometna komedija ustvarjalcev mojstrovin, kot sta Wallace in Gromit ter Bacek Jon.
20.30 | GRACE JONES
Dokumentarni film / film ceste preplete umetničine edinstvene odrske stvaritve z intimnimi posnetki z rodne Jamajke ter nam pokaže Grace Jones, kakršne še nismo videli.
27* junij, sreda
Mestni kino Domžale 10.00 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / Janez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
20.30 | LJUBITI PABLA
Biografska kriminalna drama / zgodba o vzponu in padcu vodje kolumbijske kokainske mafije Pa-bla Escobarja in njegovem ljubezenskem razmerju z novinarko Virginio Vallejo.
^AfK + A \s
Razstave
Menačenkova domačija POSTAVITEV KIPARSKIH DEL FRANCETA AHČINA IN RAZSTAVA O KMEČKO-OBRTNIŠKI DRUŽINI AHČIN
Stalna razstava
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA
SLOVENSKEM
Stalna razstava
Knjižnica Domžale
VRTEC DOMINIK SAVIO PRAZNUJE 25 LET
Razstava fotografij in likovnih izdelkov otrok bo na ogled do 9. junija.
FOTO KINO IN VIDEO KLUB MAVRICA: BOGASTVO KULTURNE DEDIŠČINE SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV
Razstava fotografij bo na ogled od 11. do 30. junija.
BRALNICE PO BRALNICAH
Razstava fotografij in izdelkov bo na ogled do 3. junija.
VRTEC URŠA, ENOTA ČEBELICA: VARNO S SONCEM
Razstava likovnih izdelkov bo na ogled od 4. do 16. junija.
ŽELVINO BRALNO POTOVANJE
Razstava ilustracij sodelujočih otrok bo na ogled od 18. junija do 1. julija.
GALERIJA DOMŽALE
LIKOVNA SKUPINA UNIVERZE ZA TRETJE
ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE
Razstava ob zaključku izobraževalnega leta je na ogled do 6. junija.
LIKOVNA SEKCIJA KD DOMŽALE (BIVŠE ČLANICE LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE)
Pregledna razstav del, nastalih v zadnjem letu, je na ogled od 11. do 16. junija med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale, T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si,
\a/\a/u/r^7m-rlnm7alfi <si
Poletno gledališče Studenec, 17. junij
Koncert Perpetuum Jazzile
Poletno gledališče Studenec, 23. junij
Opera - Seviljski brivec
Letno gledališče na Močilniku Dob, 24. junij
Komedija - Čaj za dve
sive.
20.30 | STALINOVA SMRT
Črna komedija / smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu / ponaša se s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem na čelu.
3* junij, nedelja
Mestni kino Domžale 16.30 | ZAČARANI PRINC
Animirana romantična komedija / kot dojenček Je bil princ Šarmer že kar nesramno pretirano blagoslovljen s »šarmom«, in tako - čeprav niti najmanj po njegovi krivdi - ženske naravnost padajo v njegov objem, zato se odloči, da bo našel zdravilo proti uroku.
18.15 | STALINOVA SMRT
Črna komedija / smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu / ponaša se s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem na čelu.
20.30 | SOLO: ZGODBA VOJNE ZVEZD
Akcijski ZF film / med avanturo v mračnem kriminalnem podzemlju mladi Han Solo spozna svojega bodočega kopilota Chewbacco in se prvič sooči z Landom Calrissianom.
l\m junij, ponedeljek
Knjižnica Domžale
19.00 | POPOTNA TORBA NA POTI SKOZI ŽIVLJENJE
Predavanje z delavnico / v okviru Tedna vseži-vljenjskega učenja / prijave na: info@buda-aca-demy.org ali 031 762 345 / vodi: Branka Urbanija / org.: Akademija za dizajn in antropologijo, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
20.30 | FANTASTIČNA ŽENSKA
Drama / dobitnik letošnjega oskarJa za najboljši tujejezični film Je zgodba o ženski, ki se mora boriti za pravico, da Je lahko tisto, kar Je. Kompleksna, močna... fantastična ženska.
5* junij, torek
Park pri občini
18.30 | POSLUH POD ZVEZDAMI
Zaključni koncert orkestrov, komornih skupin in zbora.
Mestni kino Domžale
20.30 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Mary Steenburgen / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive.
Začarani princ
Mestni kino Domžale, 2. junij
^f* JU bUUUld
Slamnikarski park
(park pri Občini Domžale)
8.30-15.00 | 6. SLAMNIKARSKI SEJEM
Slama in vse, kar iz nje naredimo / predstavitve slamnikarstva in slamnatih izdelkov domačih in tujih razstavljavcev / spremljevalni program z različnimi nastopi, rokodelskimi prikazi in modno revijo / slamnikarski igralni kotiček za najmlajše / vstop prost.
Mestni kino Domžale 10.00 | ZAČARANI PRINC
Animirana romantična komedija / kot dojenček Je bil princ Šarmer že kar nesramno pretirano blagoslovljen s »šarmom«, in tako - čeprav niti najmanj po njegovi krivdi - ženske naravnost padajo v njegov objem, zato se odloči, da bo našel zdravilo proti uroku.
Slamnikarski muzej
18.00 | SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
Vstop prost
Kulturni dom France Bernik Domžale 19.30 | LETNI KONCERT OB25-LETNICI DELOVANJA
Koncert ob 25-letnici delovanja MePZ Klas Groblje / vstopnica 5 evrov / informacije in rezervacije vstopnic 01 722 50 50 ali prek elektronske pošte blagajna@kd-domzale.si (ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure).
10.	junij, nedelja
Mestni kino Domžale 16.30 I JAMSKI ČLOVEK
Družinska animirana komedija / sinhronizirano, 6+ / prazgodovinska nogometna komedija ustvarjalcev mojstrovin, kot sta Wallace in Gromit ter Bacek Jon.
18.15 | JURSKI SVET: PADLO KRALJESTVO
Akcijska pustolovščina / v še bolj napeti in dramatični zgodbi, kjer bomo videli več dinozavrov kot kdaj koli prej, se vračata glavna igralca Chris Pratt in Bryce Dallas Howard.
20.30 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, Jane Fonda, Candice Bergen, Mary Steenburgen / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive.
11.	junij, ponedeljek
Knjižnica Domžale
19.00 | BOGASTVO NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV
Odprtje razstave in filmski večer / razstava je na ogled od 11. do 30. junija 2018 / org.: Foto kino in video klub Mavrica, Knjižnica Domžale.
Dogodek, na katerem gostimo različne slovenske pokrajine in njihove kulinarične značilnosti, običaje, turistične zanimivosti in znamenitosti.
Mestni kino Domžale 10.00 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / Janez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
17* junij, nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / Janez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
18.15| LJUBITI PABLA
Biografska kriminalna drama / zgodba o vzponu in padcu vodje kolumbijske kokainske mafije Pa-bla Escobarja in njegovem ljubezenskem razmerju z novinarko Virginio Vallejo.
20.30 | OCEANOVIH 8
Akcijski komični kriminalni triler / Cate Blanchett, Sandra Bullock, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Awkwafina, Helena Bonham Carter, Sarah Paul-son in Rihanna so glavni liki novega nadaljevanja Oceanovih 11, tokrat v ženski različici.
Župnijski dom Mengeš 20.00 | NOČNE SLIKE
Ženski pevski zbor Moj spev in zborovodja Peter Pogačar pripravljajo 12. letni koncert, kjer bodo s pomočjo skladb naslikali noč v vseh njenih odtenkih / vstop prost.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | PERPETUUM JAZZILE
Koncert / pravi glasbeni spektakel največje slovenske pop in jazz vokalne zasedbe za vse sladokusce in ljubitelje vrhunskih slovenskih izvajalcev.
18 • junij, ponedeljek
Mestni kino Domžale
20.30 I FANTASTIČNA ŽENSKA
Drama / dobitnik letošnjega oskarja za najboljši tujejezični film je zgodba o ženski, ki se mora boriti za pravico, da je lahko tisto, kar je.
19* junij, torek
Mestni kino Domžale 20.30 | ŠUM BALKANA
Dokumentarni film / kaj se zgodi, ko se sodobna improvizirana glasba poveže z balkanskimi uličnimi glasbeniki / film, ki se nenehno giblje na robu nesporazumov in se izgublja po poteh, ki jih ni na sodobnih navigacijskih napravah.
Mestni kino Domžale, 2. junij
Stalinova smrt
Slamnikarski park, 9. junij
Slamnikarski sejem
nez Jalen Notranje Gorice / informacije 041420 610
23* junij, sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | ZAČARANI PRINC
Animirana romantična komedija / kot dojenček je bil princ Šarmer že kar nesramno pretirano blagoslovljen s »šarmom«, in tako - čeprav niti najmanj po njegovi krivdi - ženske naravnost padajo v njegov objem, zato se odloči, da bo našel zdravilo proti uroku.
18.45| LJUBITI PABLA
Biografska kriminalna drama / zgodba o vzponu in padcu vodje kolumbijske kokainske mafije Pa-bla Escobarja in njegovem ljubezenskem razmerju z novinarko Virginio Vallejo.
21.00 | Z LJUBEZNIJO, SIMON
Romantična komična drama / Simon Spier ima veliko skrivnost, ki jo uspešno skriva pred svojo družino, prijatelji in sošolci, a ko ta skrivnost postane ogrožena, se mora soočiti z vsemi in se javno ter osebno sprijazniti s svojo identiteto.
Letno gledališče na Močilniku Dob 21.00 | VEČERI KOMEDIJE - VINKO MODERNDORFER: NA KMETIH
Idilični kmečki turizem, ki pa v resnici ni tako kmečki in idiličen kot trdita lastnici / gostuje: Gledališče Zarja Trnovlje - Celje / informacije 041 420 610.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | SEVILJSKI BRIVEC
Opera / Gioacchino Rossini, Seviljski brivec / gostuje SNG Opera in balet Ljubljana / komična opera v dveh dejanjih.
24-* junij, nedelja
Mestni kino Domžale 16.45 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / Janez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
19.00 | OCEANOVIH 8
Akcijski komični kriminalni triler / Cate Blanchett, Sandra Bullock, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Awkwafina, Helena Bonham Carter, Sarah Paul-son in Rihanna so glavni liki novega nadaljevanja Oceanovih 11, tokrat v ženski različici.
21.00 | PODEDOVANO ZLO
Grozljivka / ko umre družinska matriarha, začne njena hči odkrivati zakopane in vedno bolj grozne skrivnosti družinskega nasledstva.
Letno gledališče na Močilniku Dob 21.00 | VEČERI KOMEDIJE - TONE PARTLJIČ: ČAJ ZA DVE
Sporočilo komedije je univerzalno: za srečo, prijateljstvo in ljubezen ni nikoli prepozno / gostuje: Gledališka skupina PD Štandrež - Italija / informacije 041420 610.
ocLI ici\
Mestni kino Domžale 10.00 I ZAČARANI PRINC
Animirana romantična komedija / kot dojenček je bil princ Šarmer že kar nesramno pretirano blagoslovljen s »šarmom«, in tako - čeprav niti najmanj po njegovi krivdi - ženske naravnost padajo v njegov objem, zato se odloči, da bo našel zdravilo proti uroku.
19.00 | STALINOVA SMRT
Črna komedija / smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu / ponaša se s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem na čelu.
21.00 | JUPITROVA LUNA
Triler / film, postavljen nekam vzdolž meja trdnjave Evrope, je senzacionalna, akcije polna, vizualno osupljiva politična alegorija, v kateri se čudeži prodajajo za drobiž.
29* junij, petek
••••••••••••••••••••••••••••••••■■•••••••a
Mestni kino Domžale 10.00 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / lanez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
19.00 | Z LJUBEZNIJO, SIMON
Romantična komična drama / Simon Spier ima veliko skrivnost, ki jo uspešno skriva pred svojo družino, prijatelji in sošolci, a ko ta skrivnost postane ogrožena, se mora soočiti z vsemi in se javno ter osebno sprijazniti s svojo identiteto.
21.00 | OCEANOVIH 8
Akcijski komični kriminalni triler / Cate Blanchett, Sandra Bullock, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Awkwafina, Helena Bonham Carter, Sarah Paul-son in Rihanna so glavni liki novega nadaljevanja Oceanovih 11, tokrat v ženski različici.
30. junij, sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | NEVERJETNI 2
Animirana družinska domišljijska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / lanez (Gospod Neverjetni) ostane doma in skrbi za gospodinjstvo, medtem ko njegova žena Helena (Elastigirl) rešuje svet.
19.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, lane Fonda, Candice Bergen, Mary Steenburgen / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vse mogoče načine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive.
21.00 | PODEDOVANO ZLO
Grozljivka / ko umre družinska matriarha, začne njena hči odkrivati zakopane in vedno bolj grozne skrivnosti družinskega nasledstva.
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) T 01 722 50 50
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50
Vrata odpre le po dogovoru, za najavljene skupine.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 8 4 08
Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Tečaji,natečaji
COBISS - VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 0172412 04.
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.stra]nar@dom.sik.si.
PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ
Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro vam nudimo brezplačno pomoč pri uporabi računalnika, osvojite pa lahko tudi osnove drugih vsebin informacijske tehnologije (katalog COBISS in Moja knjižnica). Prijave na tel. št. 0172412 04.
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Matija Kralj Fotografije: promocijski material
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v juliju 2018 pošljite do 18. junija na naslov: koledar@kd-domzale.si.
26 | slamnik	številka 5 | maj 2018 | letnik lviii
PORTRET
slamnik@kd-domzale.si
STRAH PRED KLASIČNO GLASBO JE ODVEČ
MAJA KLINAR BERTONCELJ IN SEBASTIAN BERTONCELJ
Mama in sin, Maja Klinar Bertoncelj in Sebastian Bertoncelj, oba predana glasbenika, ki sta tudi med letošnjimi nagrajenci Občine Domžale.
Cveta Zalokar Foto: Vido Repanšek
Tradicija, povezana z glasbo, družinska zaznamovanost, ki je še vedno povezana z očetom oziroma možem, izjemnim in svetovno znanim pianistom Acijem Bertoncljem. Maja je šla skozi vse stopnje glasbenega izobraževanja, že več kot 20 let pa poučuje na Akademiji za glasbo, kjer je korepetitorka študentom. Sebastian je mladi violočelist, ki se že vrsto let izpopolnjuje doma in v tujini. Nastopa samostojno in v skupinah, nekajkrat smo ga slišali tudi na odru domžalskega kulturnega doma.
V vaši hiši je od nekdaj doma klasična glasba. Kakšno je njeno mesto v družbi, pri nas in v svetu? Kaj vam pomeni klasična glasba?
Maja K. B.: Glasba zame ni samo poklic, ampak tudi način življenja, spremlja me na vsakem koraku, od jutra do večera, v vseh mogočih oblikah. Z njo se ukvarjam, ko poučujem, ko igram sama, ko muziciram z drugimi, ko jo poslušam in ko razmišljam o njej. Moja ljubezen in zanimanje veljata klasični glasbi, ostale zvrsti glasbe me nikoli niso pritegnile. Mislim, da bo klasična glasba vedno imela svoj krog zvestih poslušalcev, zato nisem zaskrbljena za njeno preživetje in mesto v družbi. Koncertne dvorane po svetu so polne, pogosto celo razprodane, in če si želiš zagotoviti vstopnico za kakšen koncert, se moraš kar precej potruditi, da jo še dobiš. Mogoče je ta situacija trenutno malo drugačna v Sloveniji, kar bi verjetno lahko pripisali neurejenim razmeram v kulturni politiki, pa kljub temu lahko opazimo precej cvetočih glasbenih dogodkov - ne nazadnje tudi večinoma razprodan glasbeni abonma domžalskega kulturnega doma.
Sebastian, v čem si podoben očetu, kje pa si zelo drugačen?
Sebastian: Prav zagotovo v tem, da se tako kot on težko ločim od domače, domžalske zemlje! Aci je kljub privlačnim ponudbam v tujini ostal doma, ta občutek je tudi meni zelo znan, saj se domov vračam skorajda kot bumerang. Prenesla se je tudi ljubezen do avtomobilov in strast do vožnje - tudi jaz sem se pripravljen kadarkoli prestaviti za volan in odpeljati poljubne stotine kilometrov daleč. Upam pa tudi, da me ne vara občutek, da sva si zelo podobna tudi z glasbenega stališča.
Gospa Maja, kako bi opisali svoje delo korepetitorke? Pri tem sodelujete z mnogimi mladimi glasbeniki na akademiji. Kakšne so vaše izkušnje pri delu z mladimi, se kaj spreminjajo skozi leta?
Službovala sem na vseh stopnjah glasbenega izobraževanja - poučevala sem klavir na nižji glasbeni šoli, potem na srednji stopnji, zdaj pa že dobri dve desetletji korepetiram študente na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ko-repetitor je študentov mentor in najtesnejši sodelavec, s korepetitorjem gre mladi glasbenik na oder, pa naj bodo to nastop, izpit, tekmovanje, avdicije ... To je individualno delo, ki te s študentom zelo poveže, skupaj pripravljamo skladbe, se o njih pogovarjamo, iščemo najboljše rešitve, skratka, vsaka naučena skladba je tako rekoč razi-
skovalno delo, saj tu ni uniformiranih rezultatov - isto melodijo bi pač vsak rad zaigral malo drugače kot ostali ... Nasploh lahko rečem, da je izkušnja dela z mladimi nekaj zelo lepega, jim pa v današnjem času ni lahko, saj je dobrih in izobraženih glasbenikov veliko, možnosti za zaposlitev pa vedno manj. Sama sem sodelovala z violinisti, violončelisti, violisti, kontrabasi-sti, flavtisti, hornisti in klarinetisti. Rekla bi, da je uspelo vsakemu, ki je zaključil študij in se uspe preživljati s poklicem, za katerega se je izšolal in mu je to v veselje. Seveda pa ne morem mimo tega, da omenim najuspešnejše - med mojimi nekdanjimi študenti so člani Dunajskih filharmonikov, Dunajskih simfonikov in Berlinskih simfonikov. Nanje smo seveda vsi ponosni in se veselimo njihovih uspehov.
Sebastian, ti si ubral nekoliko drugačno glasbeno pot izobraževanja. Rad si doma, a obenem tudi veliko študiraš in se izpopolnjuješ v tujini. Kako to usklajuješ? Z veliko mero potrpljenja in organizacije! Pogosto se mi zdi, da bi nujno potreboval tajnico, ki bi lahko prevzela vsaj organizacijski del, vendar pa na koncu praviloma vse obveznosti umestim v 24 ur dneva. Ker pa je moj koledar še posebno v zadnjem času izredno natrpan - ravnokar sem se vrnil s festivala v Toskani, pred odhodom v Italijo pa sem bil prejšnji dan v Salzburgu, predprejšnji pa v Munchnu - lahko to usklajujem samo z lastnim avtomobilom, s katerim sem na poti letno 50 do 60.000 km, kar pa je samo po sebi zelo velik strošek.
Veliko nastopaš samostojno in v nekaterih zasedbah. Kateri so bili najpomembnejši nastopi v zadnjem obdobju?
Najpomembnejših nastopov v zadnjem času je bilo kar nekaj. Kot solist sem
letos na novoletnem koncertu v Cankarjevem domu nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Philippom von Steinaeckerjem, igral sem Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega, briljantno delo, ki sem se ga lotil v neobičajni izvirni verziji skladatelja, ki je na slovenskih in tujih odrih slišana izjemno redko.
Le tri mesece pozneje sem v sodelovanju s kolegom dirigentom Zoranom Bičaninom in njegovim orkestrom alumnov Akademije za glasbo pripravil izvedbo veličastnega Koncerta za violončelo Antonina Dvoiaka, ki je violončelistom največji interpretativni izziv. Pred tem sem novembra skupaj s pianistom Lorenzom Cossijem pripravil recitala v ljubljanski Kazini in tržaškem Teatru Verdi, v tem projektu sva se z velikim uspehom lotila del R. Straussa, A. Šnitkeja, C. Debussya in C. Francka.
V tekoči sezoni smo osnovali tudi dve komorni skupini z željami po dolgotrajnem skupnem delu - klavirski trio Isontius s pianistom Miho Haasom in violinistom Matejem Haasom, s katerem smo debitirali na Beethovnovem festivalu v Šleziji, slovenskemu občinstvu pa se prvič predstavili decembra v dvorani Zavoda sv. Stanislava, ter godalni kvartet Adria z violinistkama Ano Julijo Mlejnik in Tino Čeh ter violistko Cecilio Cotero, ki ima center delovanja v Bruslju, kjer živijo ostale članice, tako da so moje poti tudi v Belgijo vedno pogostejše. Mnogo je še drugih koncertov, za katere bi tu zmanjkalo prostora, dodal bi samo še, da sezono nadaljujem z istim tempom, kot do zdaj.
Kako je poskrbljeno za glasbeno izobraževanje v Sloveniji?
Za glasbeno šolstvo je bilo v Sloveniji po vzoru bivših socialističnih držav zelo dobro poskrbljeno. Široka mreža javnih glasbenih šol je nudila dobro
podlago za nadaljevanje šolanja na srednji in visoki stopnji tistim, ki so bili za to sposobni in so si tega želeli. Sistem javnih glasbenih šol še vedno deluje, že dolgo pa sprejem v glasbeno šolo ni več tako samoumeven, kot je bil včasih. Ob bok se jim je zdaj postavila cela množica zasebnih glasbenih šol, ki posredujejo glasbeno znanje igranja željnim otrokom. Kvaliteta teh zasebnih šol je zelo različna, mislim pa, da vsaj pri tistih, ki jim je podeljena državna koncesija, ni sporna. Tudi Sebastian je svoj prvi pouk dobil v zasebni glasbeni šoli Parnas, kjer se je prof. Zdenka Kristl Marinič nesebično razdajala mladim čelistom; ne vem, če je še kakšen profesor violončelistom v Sloveniji in pomagal narediti prve korake tolikim pozneje profesionalnim čelistom.
Sebastian, kako vidiš svojo glasbeno življenje v prihodnosti ?
Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker se trg dela tudi na področju klasične glasbe tako spreminja, da je težko definirati že cilje za nekaj let vnaprej. Naša generacija se pogosto šali z grenkim priokusom, da bo velik uspeh že, če bomo od dela, za katerega smo garali zadnjih 15 let, lahko siti; je pa situacija trenutno še - čepravne ravno rožnata - vseeno obvladljiva.
Če bi lahko izbiral sam, bi se usmeril na solistično in komorno pot, ki se izvrstno dopolnjujeta in za piko na i v okviru časovni zmožnosti še poučeval. V zadnjem se že nekaj časa preizkušam - letos bom tretje leto mentor na poletni šoli Ars longa, vita brevis v Logatcu v začetku julija, kjer en teden usmerjam mlade talente ob boku svojih kolegov: ustanoviteljici Špeli Pirnat in somentorjem Nejcu Avblju, Mihu Haasu ter drugim.
Prav tako s septembrom 2018 odpiram razred violončela v Glasbenem centru Černe Avbelj.
Če bi mi uspelo v prihodnosti finančno obstati na ta način, bi dosegel svoje življenjsko poslanstvo, nikakor pa mi ni bilo in mi tudi ne bo pod čast sodelovanje v različnih orkestrskih zasedbah.
Tvoj oče je bil med glavnimi akterji nekoč zelo prepoznavnega grobeljskega festivala. Razmišljaš o nadaljevanju njegovega poslanstva?
Festival Groblje in njegovo nadaljevanje je projekt, ki mi že dolgo leži na duši. Domžale že premorejo razvejan abonmajski glasbeni program, vendar pa sem prepričan, da bi poletni festival domžalsko kulturno ponudbo dopolnil in zaključil. Prepričan sem tudi, da zvoki preteklih grobeljskih koncertov v širšem domžalskem okolju še vedno odmevajo, prav tako sem v Avstriji srečal kar nekaj velikih glasbenih imen, ki Groblje še vedno povezujejo z najbolj prepoznavnim slovenskim festivalom komorne glasbe z mednarodnim odzvenom - to je zahtevno in odgovorno izhodišče, hkrati pa najboljša osnova za oživitev le-tega. Idej mi ne manjka, osnovanih imam že nekaj programskih konceptov, seveda pa si takega projekta brez sodelovanja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in podpore domžalske občine ne morem predstavljati, zato resnično upam, da se bomo začeli o tem pogovarjati v čim bližnji prihodnosti ...
V Domžalah raste izjemna generacija mladih glasbenikov. Jeseni v KD Franca Bernika načrtujemo njihov koncert in predstavitev domači publiki, ki ga boš skušal pripraviti in uskladiti. Koga vse boš povabil? Pri jesenskem koncertu jedro tvori samooklicana domžalska violon-čelistična trojka - Vita Peterlin, Katarina Kozjek in jaz. Trenutno potekajo intenzivni pogovori o točnem programu in gostih s širšega domžalskega območja, zagotovimo pa lahko že, da bo program izredno pester in privlačen. Vsi trije smo zelo veseli, da se tudi nam, domačinom, omogoči koncert v kulturnem domu, kar je precej redka in zato tudi zelo velika čast.
Kakšna je po vajinem mnenju kulturna podoba Domžal?
Nad splošno kulturno podobo Domžal sva navdušena. Glede na velikost kraja imamo zelo dobro ponudbo na glasbenem in gledališkem področju, raznovrstno ponudbo najkvalitetnejših filmov ter redne slikarske in kiparske razstave, za kar je v prvi vrsti zaslužen Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Od nekdaj pa sva zelo rada obiskovala tudi Knjižnico Domžale, kjer prav tako ne manjka izvrstnih in številnih prireditev za vse starostne skupine.
Kaj vama pomeni priznanje občine, ki sta ga letos prejela?
Priznanje občine Domžale na osebni ravni sprejemava kot veliko čast, v širšem kontekstu pa tudi možnost, da se odmev klasične glasbe pojavi na mestih, kjer ga sicer morda ne bi slišali. Priznanje nama je tudi omogočilo spregovoriti o tem, s čemer se ukvarjava, morda tudi s tem pripomoremo k temu, da bo kdo izgubil 'strah' pred klasično glasbo! □
Slamnikarski sejem Domžale
Sobota, 9. junij 2018, od
Na sejmu bodo sodelovali: DOMAČI RAZSTAVLJAVCI
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE s predstavitvijo pletenja kit, šivanja slamnikov, delavnico za otroke, vodenim ogledom po muzejski zbirki
300 let slamnikarstva na domžalskem in slamnikarski poti ter modno revijo (avtorica revije MATEJA KOZINA) TIC DOMŽALE PA J K KLOBUKI, LJUBLJANA ŠRD KONFIN, SV. TROJICA IVAN VESELIČ, ADLEŠIČI OTO NEMANIČ, GORNJA LOKVICA JANEZ JAKOB "DOUŽNJEK", LJUBLJANA ANA CAJHEN, DOMŽALE ROKODELSKI CENTER MORAVČE ROKODELSKI CENTER ROGATEC ROKODELSKI CENTER RIBNICA ROKODELSKI CENTER DUO ŠKOFJA LOKA MATEJ KOSMAČ, TRŽIČ MINIATURE, JANEZ ŠIROK, POLHOV GRADEC SKUPINA MASIMM, DRUŠTVO JESENSKI CVET, DOMŽALE
DRUŠTVO NARODNIH NOŠ DOMŽALE DRUŠTVO VERJAMEM VATE, NAŠATRGOVEVCA, DOMŽALE TD RAČA, DOMŽALE DAMLIN, ŠKOCJAN REZINA KUHNA IN REZINA KAŠČA, DOMŽALE OLJARNA RAFAEL, VIR PRI DOMŽALAH DOTERRA ETERIČNA OLJA DEŽELA ZELIŠČ, POLHOV GRADEC ČEBELARSKO DRUŠTVO KRTINA DOB KLARART OBLIKOVANJE, DOMŽALE
DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE ČEBELARSKO DRUŠTVO DOMŽALE GOSTJE IZ TUJINE Turistična skupnost mesta Koprivnice (Hrvaška) -izdelovanje slamnatih izdelkov ter predstavitev zanimivosti Občine Koprivnice; Slamarska sekcija HKPD Matija Gubec, Tavankut (Srbija) - izdelovanje slamnatih izdelkov in slik iz slame; Trijnie Patberg (Nizozemska) - izdelki iz slame
SLAMNIKARSKI KOTIČEK Z DELAVNICAMI ZA NAJMLAJŠE
SLAMNATE ZVEZDICE IN SRČKI, Ustvarjalna delavnica LUČKA BERLOT LABIRINT IZ SLAMNATIH BAL -MARIJA MOJCA VILAR, dipl. slikarka DELAVNICA SABLJANJA IN IZDELOVANJA KRON -ŠAD Mavrica
NOGOMETNI PIKADO IN USTVARJALNE DELAVNICE -OTOK ŠPORTA, DOMŽALE HOJA S HODULJAMI IN USTVARJALNICA -CENTER ZA MLADE, DOMŽALE O PUJSKU, KI JE ZGRADIL HIŠICO IZ SLAME -LARISA BROJAN GRINI NA OBISKU-PRODNIK D.O.O. TOVARNA MILNIH MEHURČKOV -
TEATER CIZAMO DOMŽALSKE MAŽORETE - Delav
PTIČJA STRASILA
Tekmovanje ekip v izdelovanju ptičjih strašil.
Prijave sprejemamo na e-naslov slamnikarski.muzej@kd-domzale.si
Program:
8.30 Pozdravni nagovor s predstavitvijo razstavljavcev in programa 8.40 Veteranska godba Mengeš 8.50 Primož Hieng, pogovor o domžalski kulturni dediščini 9.00 Veteranska godba Mengeš 9.15 Slamnikarski muzej se predstavi 9.30 Pevska skupina Sola zdravja 9.40 Orkester flavt, Glasbena šola Domžale Predstavitev razstavljavcev 10.00 Zborček Vrtca Dominik Savio, Karitas Domžale
10.00 Slamnikarska pot - vodeni ogled 10.10 Pevski zborček Vrtca Urša, enoti Bistra in Češmin 10.20 Lajnar Jože Strajnar 10.25 Orgličar Silvo Girandon Predstavitev razstavljalcev 10.45 Moška pevska skupina Janez Cerar 11.00 Plesna skupina Češminke iz Domžal 11.20 Razglasitev - tekmovanje v izdelovanju ptičjega strašila
11.30 Godba Domžale in Domžalske mažorete 11.45 Slavnostno odprtje začetka sezone nošenja slamnikov, ki jo bo odprl župan Občine Domžale Toni Dragar v spremstvu otrok iz Vrtca Urša
12.00 KD Godba Domžale 12.15 Modna revija Slamnikarskega muzeja
Predstavitev razstavljalcev 13.00 Zaključek Pohoda ob reki, ki povezuje 13.10 Mešani pevski zbor DROUZ Predstavitev razstavljalcev 13.30 Vodeni ogled po Slamnikarskem muzeju 13.35 Otroška folklorna skupina KD Domžale Predstavitev razstavljavcev 14.00 Kitaristi, Glasbena šola Domžale, 14.30 Banda CITRARSKA Prireditev povezuje Špela Šebenik
Gostinska ponudba: Gostišče Zlata Kaplja Radomlje Sladoled La Popsi - Poletje na palčki
0
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
DOMŽALE
i '
Jskd
OBČINA DOMŽALE
POHOD OB REKI, KI POVEZUJE
Začetek in zaključek na Slamnikarskem sejmu, več informacij na www.pohodobreki.si
ZAVOD ZA ŠPOR REKREACIJO DO]
soorganizator
MODRE NOVICE
organizator
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
soorganizator
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV DOMŽALE, KAMNIK
Sobota, 9. junij 2018, ob 18.00 v Slamnikarskem muzeju, Kajuhova 5, Domžale
8.30 do 15.00 v Slamnikarskem parku
io | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
knjige za odrasle
Reece Jones
Nasilne meje: begunci in pravica do gibanja
ZALOžBA/CF*, 2017
Meje, ki z mrežo, betonom ali rezilno žico zamejujejo naš urejen, udoben svet, so zlovešč opomnik, da smo si lastno srečo skovali tudi na tuj račun. Soočeni z vse bolj neobvladljivimi družbenimi, ekonomskimi in okoljskimi posledicami postajamo talci lastnega pohlepa. Namesto kritičnega pretresa razvojne paradigme smo se raje zatekli v zakladnico tradicionalnih rešitev in se dobro ogradili. Jones, sicer politični geograf, pokaže, kako se meje v zadnjem desetletju pospešeno militarizirajo. S podatki s terena in statističnimi dokazi pokaže na civilizacijsko in humanitarno razsežnost takega reševanja težav. Njegov apel, da svoboda gibanja in svetovna globalna vlada ne smeta ostati naivni utopiji, ampak temelj upanja za naš planet, ne sme izzveneti v prazno.
Bandi:
Obtožba
Modrijan, 2018
Bandi je avtorjev psevdonim, beseda sicer pomeni kresnico. Pisateljeva identiteta je skrbno varovana skrivnost. Če bi se razkrila, bi to pomenilo gotovo smrt zanj in verjetno tudi za njegove bližnje. Obtožbo, zbirko zgodb o življenju pod neizprosnim severnokorejskim totalitarizmom, je napisal avtor, ki ni prebegnil iz države. Obtožba je prva, katere avtor je tvegal in ostal doma, potem ko je knjigo izročil tujim rokam, da jo pretihotapijo čez skrbno zastraženo mejo. Že sama zgodba o tem tihotapljenju, pri katerem kljub neverjetni sreči ni šlo brez zapletov, se bere napeto kot kak roman. Najprej so zgodbe objavili v sosednji Južni Koreji, od tam so šle v svet. V vseh zgodbah se ljudem prvotna neomajna vera v sistem in dobroto velikega vodje spremeni v grenko razočaranje ob spoznanju, da so zaman upali v boljši jutri, saj so bile vse obljube Kim Il Sunga in njegovih laž, s katero so vzpostavili sistem nečloveškega terorja in sovraštva.
Alojz Rebula
Skrivnost kostanjevega gozda
Celjska Mohorjeva družba, 2010
Prebujanje zavesti k verovanju je odločilna človekova lastnost. Človek kot eksistenca ne more brez verovanja. Ta je vedno pred vedenjem, znanjem in znanostjo. Verovanje je zato temeljna oblika do sveta in do ljudi okoli nas. Je poteza, mogoče celo gesta, ki nas uči odprtosti do najrazličnejših življenj, ki nas obdajajo. To so tako odnosi med ljudmi, kot sta intima in sodelovanje, kot tudi relacije do okolja, ki je prav tako odločujoči faktor. Hkrati pa je verovanje tudi človekov individualni in ne samo družbeni fenomen: Do misterija življenja, kozmosa in smrti. Človek je bitje, ki se skuša presegati ravno v verovanju. Le-ta mu tako daje določen smisel v času bivanja in uteho v času smrti. Lahko pa nas verovanje tudi zapelje na temno stran človeške zgodovine. To je takrat, ko verjamemo, da imamo eliksir življenja ali upravičene razloge in argumente, da ljudi klasificiramo na naše in ne-naše. Nato pa le-te še začnemo preganjati. Že samo 20. stoletje je zadosten dokaz za potrditev te teze, kaj šele celotna človeška zgodovina.
Jan Golja
Slovenci v dnevnih sobah
Samozaložba, 2017
»Dnevna soba je družaben prostor, kjer smo točno to, kar smo,« o knjigi Slovenci v dnevnih sobah pove avtor Jan Golja in večkrat poudari, da je želel pokazati, da je čisto vsak Slovenec zanimiv in nekomu navdih. V knjigi najdemo 19 čisto običajnih družin, pa vseeno posebnih in unikatnih, kot je vsaka družina v Sloveniji in po svetu. Ko prebiraš zgodbe znanih in manj znanih Slovencev, te preveva lep občutek in v marsikateri zgodbi najdeš tudi delček svoje družine, svoje zgodbe in svoje dnevne sobe. Knjiga je posebna, kot je poseben tudi njen avtor, ki se je lotil, lahko bi rekli, tabu teme, in prepričal Slovence, da so ga spustili v intimo svojega doma, v intimo svoje dnevne sobe in v intimo svojega življenja.
knjige za otroke in mladino
Christiane F.
Mi, otroci s postaje Zoo
Globus, 1983
Kultna klasika o vrtincu trdih drog zahodnega Berlina 70. let prejšnjega stoletja, v katerem se je znašlo in tudi za vedno izgubilo mnogo takratnih najstnikov. Med njimi je bila tudi Christiane F., ki je v pravem trenutku izpovedala svojo tragično zgodbo, polno neuspešnih poskusov osvoboditve od heroina, da je ta zgodba v obliki knjige opozorila takratno in poznejše družbe na trdovratnost zasvojenosti s trdimi drogami in verjetno vendarle pomagala rešiti vsaj kakšnega izmed teh najstnikov. Christianina izpoved je tako iskrena in pristna, da bralca takoj potegne v berlinsko drogeraško sceno, ki se je pretežno odvijala na podzemni železniški postaji Zoo nasproti berlinskega živalskega vrta. Christiane se je z drogami srečala že pri dvanajstih, hitro prešla s hašiša in LSD-ja na heroin ter nato hitro s snifanja in kajenja heroina na vbrizgavanje. Ker jo je to hitro privedlo do hude telesne odvisnosti, zaradi česar je potrebovala vsak dan velike vsote denarja, se je drogi neizogibno pridružila še prostitucija in občasno kraje. Večkratni poskusi odvajanja so se vedno znova klavrno končali in tudi v odraslosti se je Christiane kljub materinstvu občasno še vračala v odvisnost, o čemer lahko beremo v njeni leta 2014 v slovenščini izdani knjigi Jaz, Christiane F, kljub vsemu življenje.
Nicola Yoon Vse, vse
Mladinska knjiga, 2018	fif* , . m
Madeline je stara 17 let, ves njen svet je domača hiša in edini osebi, s katerima je v stiku, sta njena mama in medicinska sestra Carla. Madelaine ima bolezen hude imunske pomanjkljivosti, nekako je alergična na svet, saj lahko karkoli sproži napad bolezni, zato živi v popolni izolaciji. Nekega dne pa se v sosednjo hišo preseli družina s fantom njenih let. Olly ji je takoj všeč in počasi naveže-ta stik. Madelaine se prvič počuti res živo, sklene, da bo tvegala življenje in Ollyja nagovori, da pobegneta. Sledi nenaden preobrat, ki njeno življenje postavi na glavo, saj pride do usodnih spoznanj. Roman Vse, vse je preveden v več kot 40 jezikov, po njem je nastal tudi film.
Heinz Janisch
»Majhno težavo imam,« je rekel medved
Zala,2017
Zgodba o medvedu, ki ima majhno težavo, izvrstno oriše današnji svet hitenja in izgubljanja v digitalnem svetu, ko ljudje vedno težje najdemo nekoga, ki bi nam prisluhnil, ko nas nekaj muči ter se posledično tolažimo s kupovanjem množice stvari, ki jih ne potrebujemo. In smo na drugi strani tudi sami tisti, ki si vedno težje vzamemo čas, da bi nekoga poslušali. Medved v zgodbi svojo težavo skuša zaupati izumitelju, krojaču, klobučarju, zdravniku, uličnemu prodajalcu, optičarki, trgovkama, ampak še preden bi kdorkoli od njih zares prisluhnil temu, kar medveda muči, vsi sklepajo, da bo njegovo težavo zagotovo rešilo nekaj od tega, kar sami ponujajo. Medved tako dobi veliko stvari, nihče pa ne prisluhne, kaj je v resnici njegova majhna težava, dokler nazadnje ne naleti na prijazno muho, ki si vzame čas, da ji medved končno lahko zaupa svoj strah ...
medioteka
DVD
Frantz
Fivia, 2017
Film govori o 'okrevanju' od hudih travm, ki jih je za seboj pustila prva svetovna vojna. Pretresljivo dogajanje je postavljeno v nemško podeželsko mestece, prikazuje žalovanje družine za padlim sinom in zaročencem, spomine na nekdanje življenje in nenehne laži, ki si jih protagonisti v svoji agoniji izmišljajo za lajšanje bolečine tistim, ki že tako preveč trpijo, tudi sebi. Značilnost so večkratni preobrati, luč na koncu tunela . Režiser se dotakne tudi problematike samomora, glavna nit pa so laži, laži, laži, nikoli črno-bele, in človekova neizmerna volja, da se spet postavi na noge in znova zaživi v spravi.
Imeniten večer ljudskih pesmi in napevov
Pesem ima še posebej izjemno mesto v kulturni dediščini, saj nam pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost.
moški pevski zbor upokojencev janez cerar Ljudski pevci Bo-štanj, Rožančevi fantjiči, godci Folklornega društva Groblje, Domžale; pevska skupina Šola zdravja Domžale in Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale so bili gostje imenitnega večera ljudskih pesmi in napevov, ki jih je v aprilu pripravil Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar, vodila pa Draga Jeretina Anžin. V začetku prijetnega pevskega večera smo se seznanili z motom evropskega leta kulture, ki obravnava kulturno dediščino kot del nas vseh, del okolja, narave in družbe, v kateri živimo, hkrati pa nas povezuje v svoji raznolikosti. Pri tem ima pesem še posebej izjemno mesto v kulturni dediščini, saj nam pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost.
smimi pa so se predstavile mladenke iz pevske skupine Šole zdravja Domžale, ki jih enako kot gostiteljski zbor vodi Marika Haler. Z godci in plesnimi pari Folklornega društva Groblje, Domžale smo s plesi potovali po Koroški, Dolenjski in Gorenjski, Ljudski pevci Boštajn pa so nam pod vodstvom Alojza Fona predstavili ljudsko pesem na njihov način. V drugem nastopu so nas Rožančevi fantjiči razveselili z dvema ljubezenskima, vedno dobrodošle Ljudske pevke KD Domžale pod vodstvom Mare Vilar pa so s pesmijo obudile stare čase in nas še enkrat več prepričale, da je vredno staro ljudsko pesem ohraniti za prihodnost.
Prijeten pevski večer so zaključili gostitelji, Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar, s tremi ljudskimi, konec pevskega koncerta pa je pome-
To je bil res večer kulturne dediščine, saj so se prav vsi nastopajoči posebej potrudili, da smo ves večer odpirali skrinjo pevske dediščine - tudi ali predvsem območja, kjer živimo. Tako so gostitelji za začetek zapeli Za Sav-co sem hodil, pravo šaljivko Mož po-seje repo in Snočkaj sem no pošto dobil po zapisu Mare Vilar. Ob Rožanče-vih fantjičih, ki jih vodi Janez Mramor, smo se v začetnem nastopu spomnili prve svetovne vojne, s kar štirimi pe-
nil skupni nastop zbora, harmonikarja in vseh obiskovalcev. Zapeli smo V dolini tihi in Pod to goro zeleno. Tako kot poje pesem, se bomo tudi mi, pa ne le nekoč, temveč vsakokrat, ko nas bo Moški pevski zbor upokojencev Domžale z Mariko Haler povabil na koncert, radi vrnili in skupaj z njimi zapeli pravo ljudsko pesem. Do tedaj pa, hvala, fantje, za res imeniten večer ljudskih pesmi in napevov.
Vera Vojska
Od podobe do podobe in od trnja do cveta
Foto, kino in video klub Mavrica je 14. maja 2018 v Radomljah pripravil fotografsko razstavo svojega dolgoletnega člana Petra Rojca.
foto, kino in video klub mavrica Teden ljubiteljske kulture so se namreč odločili obeležiti tudi v krajih ob Kamniški Bistrici. Fotograf je predstavil nabor fotografij, ki jih je
M
Peter Rojc je tudi s sugestivno besedo predstavil svoja doživetja na poti prek Nemčije.
napravil na svoji poti prek Nemčije od češke meje do severnih obal hladnega morja. Ker je po poklicu vrtnar, se je prvotno odločil za obisk parkov, vendar so njegov objektiv premamile tudi arhitektura, turistični kraji, daljnovodi, sodobne in starodavne vetrnice, dnevni kopi lignita ter zarjavela industrijska in druga kulturna dediščina.
Na razstavi se Peter Rojc ni predstavil samo kot izvrstni fotograf, ki
uspe prepričati tudi z domiselno postavitvijo fotografij velikega formata, ki oblikujejo in izpovedujejo slikovno zgodbo, ampak tudi kot pripovednik. V enournem predavanju, ki ga je spremljala projekcija diapozitivov, je z besedo popeljal obiskovalce po krajih, ki so bili po drugi svetovni vojni del nekdanje Nemške demokratične republike. Svet in življenje za železno zaveso na fotografijah lahko trdo izstopata ali pa zgolj prosevata. Zanimivo, da je ponekod ravno negibno ohranjanje starega v trdem socializmu prispevalo k temu, da so se nekateri parki ohranili v prvobitni starodavni zgradbi.
Janez Kosmač, predsednik Mavrice, se je razstavljavcu zahvalil z besedami, da je Peter Rojc velik ljubitelj narave, pohodnik, popotnik in planinec, ki je na poti proti severu, na Baltik, vešče uporabljal svoje temeljno delovno orodje - fotoaparat. Spomnil je na njegovo potovanje v Bosno in Hercegovino, ki ga je ovekove-čil na razstavi pred dvema letoma. Peter je tudi nepogrešljivi pomočnik pri vzgajanju in usposabljanju mladih in pri razstavah Mavričinega Počitniškega foto-krožka.
Besedilo in foto: Igor Lipovšek
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
kultura
Domžale so bile v maju v znamenju citer
Letošnji maj je bil v Domžalah posvečen citram, saj se je v tem mesecu zvrstilo kar nekaj dogodkov, povezanih s citrami, ki so bile priljubljene predvsem med obema vojnama, ko ni bilo slovenske družine brez njih.
È j"
V zadnjih desetletjih je igranje na ci-tre doživelo nov preporod, tudi po zaslugi aktivnih posameznikov, skupin in društev, ki uspešno popularizirajo ta skorajda pozabljeni ljudski instrument, imenovan tudi klavir malega človeka. Tudi v Domžalah so bile citre nekdaj doma - za domačo uporabo ali pa so na njih igrali ljudski godci. Bolj resna citrarska zgodba se je začela v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, saj je v tem času v Glasbeni šoli Domžale potekal pouk igranja na citre pod vodstvom predavatelja in glasbenika Staneta Modeca. Med njegovimi učenci sta bila tudi Tanja Zajc Zupan in Tomaž Plahutnik, ki ju vse do danes uvrščamo med najpomembnejše citrarje na Slovenskem. V zadnjih letih je na Domžalskem nastalo kar nekaj citrarskih skupin, kar kaže na priljubljenost tega ljudskega glasbila, po katerem posegajo roke tudi mlajših glasbenikov.
Mesec, posvečen citram, se je začel v četrtek, 10. maja 2018, v Galeriji Domžale z odprtjem gostujoče razstave iz Muzeja Velenje, ki so jo poimenovali Citre, na njej pa je bil predstavljen zgodovinski razvoj citer z izborom citer in citrarskega notnega gradiva, strun in drugih s citrami povezanih predmetov iz obsežne zasebne zbirke Šoštanj-čana Borisa Andreja Mlakarja. Posebno mesto med razstavljenimi instrumenti so zasedale citre Velenjčana Frana Ko-runa Koželjskega, ki je leta 1895 izdal prvo šolo za citre v slovenskem jeziku in tako pomembno pripomogel k uveljavljanju slovenskega jezika v pesmi. Na pobudo avtorjev je bila na razstavi predstavljena tudi lokalna citrarska zgodba. Boris Andrej Mlakar, ki v svoji zasebni zbirki hrani okrog 150 citer, je na odprtju razstave dejal, da le-ta predstavlja kratko zgodovino citer in ljudi, ki so bili povezani s tem instrumentom, in da je eden od razlogov, da so ci-tre tako pomembne za slovensko identiteto, ravno ta, da so slovenske pesmi izjemno melodične in se dajo izjemno emotivno zaigrati na ta instrument.
Ker je v zadnjih desetletjih igranje na citre doživelo nov preporod, tudi po zaslugi aktivnih posameznikov, skupin in društev, ki uspešno popularizirajo ta ljudski instrument, je bil citrar-ski koncert Citre pod slamnikom, ki je
v Slamnikarskem muzeju v Domžalah potekal v četrtek, 17. maja 2018, več kot odlična priložnost, da se citrarske skupine in posamezniki predstavijo javnosti, obenem pa so obeležili še Teden ljubiteljske kulture. Na koncertu so nastopili: Citrarska skupina Dominae iz Grosupljega, citrarke in kitaristke društva Lipa Domžale ter Citrarski trio, ki jih poučuje profesorica citer Damjana Prapro-tnik. Dobro zamišljen scenarij o potovanju domžalskega slamnika sta uspešno odigrala Domen in Jure Osterman. S predstavitveno besedo med nastopi se je domžalski slamnik ustavil v mnogih državah in nekaterih celinah, citrarji pa so po predstavitvi zaigrali melodijo iz predstavljenih krajev. Seveda se je slamnik ustavil tudi doma, kjer je spoznal, da je povsod lepo, doma pa je najlepše.
Dodatna struna na citre pa je bila dodana v soboto, 19. maja 2018, ko so po središču Domžal odmevali zvoki citer, za kar je poskrbelo več kot 110 citrarjev iz vseh koncev Slovenije, ki so Domžalčanom z zvoki tega glasbila pobožali duše in jim polepšali dan. Prireditev S citrami po Domžalah, ki so jo v organizaciji Občine Domžale in društva Lipa Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje, prvič izve-
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE L I P A DOMŽALE
Ljubiteljske slikarke in slikarji
PRISRČNO VABIMO NA RAZSTAVO LIKOVNIH DEL,
ki so nastala v šolskem letu 2017/18 pod mentorskim vodstvom dipl. slik. Marije Mojce Vilar
Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Domžale vsak dan od 29. maja do 6. junija 2018.
LIKOVNA SEKCIJA KD DOMŽALE
(nekdanje članice Likovnega društva P. Lobode)
VABIMO NA RAZSTAVO V GALERIJO DOMŽALE
Na ogled bodo vsa dela, ki so nastala v šolskem letu 2017/18. Razstava bo odprta
od 11. do 16. junija 2018.
Odprto od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure
VABLJENI
r

¿M»
V
a
--
vku
/V
\
1.	Otvoritveni dogodek je združil mnoge ljubitelje citer in citrarje: z leve Peter Napret in njegova mlada varovanka Klara Levec, ki je zaigrala v kulturnem programu, zbiratelj Boris Andrej Mlakar, citrarja Tanja Zajc Zupan in Tomaž Plahutnik (foto: arhiv KDFBD).
2.	Na prireditvi S citrami po Domžalah je letos sodelovalo več kot 110 citrarjev z vseh koncev Slovenije. Slamnikarski muzej je gostil citrarski koncert
S citrami pod slamnikom.
dli lani, je tudi letos presegla pričakovanja organizatorjev, zato se vse bolj zdi verjetno, da bo ta prireditev postala tradicionalna. Citrarji so se najprej zbrali na tržnem prostoru v Domžalah, kjer sta obiskovalce in glasbenike pozdravila predsednik društva Lipa Marjan Ravnikar in domžalski župan Toni Dragar, nato so zaplesale in zapele članice skupine Češminke iz Društva Šola zdravja. Za zaključek uvodnega dela in za napoved citranja po Domžalah je poskrbel Slovenski ci-trarski kvartet pod vodstvom prof. Petra Napreta. Citrarji in citrarske skupine so se nato odpravile na določene točke po središču Domžal, igrali pa so pred znanimi gostinskimi lokali, trgovinami in na drugih točkah. Zaključek prireditve je tako kot uvod potekal na domžalskem tržnem prostoru, kjer se je zvrstil še skupni nastop vseh sodelujočih citrarjev.
Ker je bil zelo dobro obiskan in z vseh strani pohvaljen dogodek, je dal organizatorjem zagotovo dodatni zagon, da bodo naslednje leto še z večjim zanosom pripravili tretjo citrarsko prireditev S citrami po Domžalah.
Miha Ulčar Foto: Miro Pivar
5.-21. jun | 30.-31. avg | 1. sept
/ \ '
' r K»
Poleti se Mestni kino Domžale seli v Češminov park v Domžalah, kjer bomo julija in avgusta štiri vikende vrteli poletne filme, poslušali glasbo iz muzi-kalov, obiskali boste lahko sejem plakatov, otroške delavnice in še kaj.
Program Kina v parku bo objavljen konec meseca junija. Vstopje prost!!!
<	W 4 v •
Mestni Domžale
kd-domzale.si
\y
FOTONftTECAJ
VISU DOMŽALE
Prostor zaaovoljnih ljudi

PQLETOE,
mm

Natečaj poteka štirikrat letno: pomlad, poletje, jesen in zima.
Več informacij: www.domzale.si
1. nagrada: 100 EUR • 2. nagrada: 75 EUR 3. nagrada: 50 EUR
DODALE
io | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
fP-. V.
kolumna • odtis človečnosti
VULGARNA KOMIČNOST PREDVOLILNEGA ČASA
Čas pred volitvami je seveda čas paradiranja politikov takšnega ali drugačnega porekla pred ljudstvom, moledovanja za glasove, laganja, sprenevedanja in zavajanja, vse za ljube glaske nas volivcev.
lenart zajc Koncert Partizanskega pevskega zbora v Domžalah
Razprodaja dušic za kanček medijske pozornosti tistih, ki se dajo voliti in hlepijo po izvolitvi med poklicano devetdeseterico, je v nebo vpijoča. Seveda, ne gre vseh tlačiti v isti koš, nekateri v tej svoji tekmi za glasove ohranjajo dostojnost, se oklepajo resnice, ter volivcem ponujajo lastno vizijo boljše prihodnosti. So pa tu drugi, ki ne premorejo bodisi znanja, bodisi domišljije, bodisi pa so le v dno duše pokvarjeni in v svoji pokvarjenosti ne znajo drugega kot spodbujati strah tistih, ki se pustijo strašiti, bodisi trosijo laži in sovraštvo, bodisi se zatekajo v politikantu prijazno naročje pred dobrimi sedmimi desetletji končane druge svetovne vojne, ki se je za Slovence ne glede na zmago nad najmračnejšo idejo zadnjega stoletja - fašizmom in nacizmom, končala tragično. Pač, vojna, v kateri je sosed moril soseda, in se je sovraštvo zažrlo v dušo naroda dovolj globoko, da lahko politikantski amaterji še dandanes v njem iščejo politični kapital, se ni mogla končati dobro. No, kar sem hotel napisati, je, da je predvolilno obdobje seveda mamljiv material za vsakega pisca, pa vendar ne, ne bom pisal o tem, raje bom pisal o nečem, kar mi je bistveno bližje, pisal bom o komediji. Ne, ne o tragikomičnosti početja naših vrlih voljenih kandidatov, pač pa resnično o komediji kot takšni.
Že v starogrškem gledališču, kjer je imelo gledališče najpomembnejšo vlogo v Dionizijah (praznovanju v čast bogu Dionizu), se je vsak avtor besedila predstavil s tremi tragedijami in eno komedijo. Prve tri so imele namen skozi tragičnost zgodbe gledalca soočiti z lastno minljivostjo in nepravično ter tragično naravo sveta. Tu ni šlo zato, kot bi danes kdo razumel, da so gledalca hoteli 'totalno zamoriti in frustrirati', sploh ne, namen je bil v gledalcu spodbuditi razmislek in poglobitev v samega sebe. Da pa je gledalec vse to lažje prebavil, ga je bilo treba tu in tam razbremeniti, za kar je poskrbela komedija. Pa da se razumemo: grška komedija ni bila plehka zadeva, ki bi delovala na humor na prvo žogo, pač pa je tudi ta zahtevala za razumevanje določen razmislek. Pač, starim Grkom se je razmišljanje zdelo samoumevno, no ja, verjetno pa so že takrat politiki leporečili, lagali in zasipali okolico s puhlicami (ergo sofizem). Po zatonu grške civilizacije oziroma po dominaciji Rima nad sredozemskim prostorom je tudi gledališče za slabo tisočletje izgubilo svojo pravo veljavo. Rimljani so bolj kot dramsko umetnost cenili gladiatorske igre, njihove komedije so bile znane po opolzkosti, spolnosti v živo, uporabne tudi za eksekucije obsojencev v sklopu gledališke predstave pred publiko. Ni čudno, da je bila v tem obdobju človeške zgodovine veljava dramskega igralca nekje na nivoju prostitutke. Tudi v srednjem veku se gledališču ni godilo pretirano bolje, komedija je bila na ravni sejmarskega glumaštva, teater na splošno pa predvsem v službi vere, za uprizarjanje življenja tega ali onega krščanskega mučenika. Se pravi nekaj za zastraševanje, nekaj za razvedrilo, prekleto malo pa za razmislek. Gledališče se je dvignilo šele z renesanso, ponovnim odkritjem antičnega duha in z njim povezano željo po razumeva-
Prenovljeni zbor z bolj ali manj standardnim repertoarjem partizanske in uporniške pesmi
kdfb V KDFB je tokrat (11. maj 2018) spet zazvenela izvirna in prirejena, domača in (redka) tuja partizanska in uporniška pesem. Praviloma vokalni in eden redkih moških pevskih zborov Partizanski pevski zbor (Ljubljana) se je v strnjeni dramaturgiji predstavil v veliki ali Tomčevi dvorani v neke vrste prenovljeni luči in z bolj ali manj
vezovalec Jože Drabik in harmonikar Branko Sladič. Kajti na koncertu smo slišali še vedno večinoma s harmoniko spremljane pesmi - zbore pa tudi kar troje a cappella zborov, torej brez spremljave: P. Šivic, Dekle ob oknu (1941), M. Kozina, Obroč (1944) in M. Škoberne, Stoji tam v gori partizan. Pevci so peli na pamet, harmoni-
smačevi Naši vojski spremenil v pravi duel med izvajalci (na odru) in poslušalci (v dvorani). In to je še ena od avtentik (izvirne in prirejene slovenske) partizanske pesmi, ki je takrat in dandanes neposredno povezovala (prve) borbene čete partizanskega odpora z ljudstvom v zaledju; zdaj pa še v njeni umetniški podobi kot eden
nju stvari in razmišljanju o življenju, ki nas obdaja. Z razcvetom gledališča se je seveda ponovno razcvetela dobra, poglobljena duhovitost komedije.
S tem kratkim prerezom zgodovine gledališča in razumevanja komedije sem želel ponazoriti, kako pomembna za človeštvo je človekova pripravljenost za razmislek. Žal se bojim, da ponovno drsimo proti mračnemu času, ko za razmislek ni prostora. Pač, vse prevečkrat slišim, da to ali ono ni za nekoga, ker ga pač zamori. Ali pa druM S tem kratkim prerezom zgodovine gledališča in razumevanja komedije sem želel ponazoriti, kako pomembna za človeštvo je človekova pripravljenost za razmislek. Žal se bojim, da ponovno drsimo proti mračnemu času, ko za razmislek ni prostora.
gega, ki trdi, da ima dovolj vsakdanjih težav in ne »rabi še tega sranja«. Seveda filmska, pa tudi gledališka produkcija dostikrat sledi temu trendu obnašanja 'trga'. Žel velikokrat namesto žlahtne komedije vidimo predstave, ki vsebujejo 'štose', na ravni osnovnošolskega humorja. Komiki in igralci so kar naenkrat lahko vsi, ki se le zdijo sami sebi dovolj duhoviti, pa naj gre za popreproščene stand up komike ali za narcisoidne radijske voditelje, ki jim je instant slava udarila v skromen um. Skratka nekaj, ko publiki ni treba razmišljati, ko se lahko ta sprosti in se pusti voditi za nos slaboumnim šalam, ki se najobičajneje sučejo nekje med spolnostjo in inferiornostjo oziroma superiornostjo ženske v zakonskem stanu. Ko ob tem spremljam umsko nezahtevno naslajanje publike, se vedno znova z grozo zavem, da če bo šlo takole še malo naprej, bomo kmalu spet v tistem teatru, kjer obsojencem publiki v zabavo v živo režejo nosove, žgejo oči ali pa jih kar preprosto pobijejo. No, pretiravam. Seveda nismo tako daleč, seveda nas je tu kar lepo število, ki na te vrste humor ne pristajamo, nenazadnje v Domžalah to dokazujejo vedno znova razprodane gledališke predstave v našem Ber-niku, in tu moram ponovno izpostaviti, da gre za zelo kvaliteten vsakoletni nabor samih vrhuncev slovenskega gledališča. Tu moram posebej izpostaviti, da je bila tudi letošnja bera odlična, in le želim si, da bo takih še več, saj smo videli vse, od tragedij, dram do žlahtnih komedij.
Za zaključek bi verjetno lahko rekel, da dokler nas je po slovenskih krajih dovolj velik odstotek tudi na nivoju smeha zahtevnih, je verjetno skrb odveč, da se bo naša družba po-preprostila in razčlovečila, odveč ... pa vendar, morda nekateri s sovraštvom nabiti politični plakati slovenske predvolilne komičnosti, napovedujejo nasprotno? □
standardnim repertoarjem moških zborov (a cappella in s spremljavo), himnami partizanstva in upora. Mednje spadajo tako slovenska ljudska in ponarodela borbena pesem, budni-ška in puntarska (uporniška) pesem, delavska revolucionarna ter druga protifašistična pesem, ki je prišla k nam iz Ruske (Oktobrske) revolucije (1917) ter Španske državljanske vojne (1936-1939) in partizanska glasba: umetna partizanska pesem, vokalna in vokalno inštrumentalna ter inštru-mentalna glasba.
Kar nekaj novosti je botrovalo pred več kot letom dni prenovljenemu zboru. Novi dirigent - zborovodja Iztok Kocen (rojen 1986) je med trideseterico pevcev že uspel vključiti nekaj novih pevcev, glasov, tudi mlajše generacije in kar že dodobra vpliva na zvočno podobo ansambla. Svoje sta k temu koncertu pridala še (dokaj nevsiljeni in animacijsko ravno prav navdahnjeni) po-
kar je igral na pamet, dirigent je vodil zbor na pamet! Vse tole je že ena od konsolidacij naše partizanske pesmi in njihovih interpretacij v tejle novodobni podobi PPZ in v njegovi zdaj že več kot 74-letni zgodovini. Razen nekaj res redkih kritičnih (intonančnih in interpretacijskih) nerodnosti pa je bila tole spet ena od boljših restavracij slovenske in redke tuje (A. Aleksandrov, Sveta vojna) partizanske in uporniške pesmi. Mislim, da jih zdajšnji dirigent postavlja v kolikor toliko sprejemljive tempe, kar daje včasih že pečat nerazumljivosti besedil. Na tej vrsti interpretacij bo moral zbor še piliti svoje izvedbe ali pa se na račun maksimalne zlitosti ali kar simbioze teksta in glasbe kdaj tudi prilagoditi kakšnemu drugemu (počasnejšemu) tempu. V odpetem programu 18 zborov (17 v 'uradnem' delu in dodatku) je šel zdaj že skoraj 'happening' bolj proti koncu polne dvorane hvaležnih poslušalcev. Ta je ob Kozinovi - Ko-
redkih tovrstnih fenomenov v okviru razvoja ne le slovenske (in nekdanje jugoslovanske) in južnoslovanske glasbe v Evropi.
PPZ z zdajšnjim I. Kocenom zagotovo ostaja ob obeh podobnih tovrstnih ansamblih (Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič s Pijo Cah in ženski pevski zbor Kombinat z Matejo Mavri) še vedno eden vodilnih tovrstnih ansamblov. Poleg aktualnosti partizanstva in uporništva pa se mu obenem vrača tudi njegova ume-tniškost. Po trdnih in dolgoletnih temeljih, ki so jih tlakovali ustanovitelj (1944) K. Pahor še P. Šivic, J. Kuhar, R. Gobec (27 let), M. Gobec, M. Kokol, M. Šurbek P. Škrjanec in F. Gornik (25 let), je zdaj očitno na novem mladem rodu vrsta, da vse dosedanje umetniške in druge dosežke strne v izrazito kvaliteto. Ta se bolj ali manj že poraja na obzorju.
Dr. Franc Križnar
Foto: SlMoNKA Rus
Radi obiskujemo keramični krožek
Ni ne konca in kraja naše ustvarjalnosti
univerza za TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE - DRUŠTVA lipa »Ni ne konca in kraja naše ustvarjalnosti in se zahvaljujem kolegicam za sodelovanje,« je ob odprtju ene od številnih razstav poudarila Lučka Šičarov, mentorica zelo uspešnega keramičnega krožka v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - društva Lipa, v okviru katerega že pravi umetniki ustvarjajo skoraj od ustanovitve univerze v Domžalah. Ob tem pa je prav, da zapišem, kot sem lahko prebrala v zapisu ob celoviti razstavi Ta žlahtni predmet poželenja mentorice Lučke v Galeriji Krka, da je keramičarka Lučka Šičarov prepoznavna in angažirana ustvarjalka ter
konceptualno drzna umetnica, ki si upa oblikovati tudi to, kar se zdi na videz samoumevno ...
Del te drznosti si deli tudi z ustvarjalci keramičnih izdelkov v društvu Lipa, kjer pod njenim mentorstvom in ob animatorki Bredi Podbevšek ustvarjajo iz gline. Pa ne gre le za izdelke, svoje ustvarjanje namreč jemljejo projektno. Tako so v Plečnikovem letu umetnine nastajale pod naslovom Plečnik v keramiki, spomnili pa so se tudi 100. obletnice smrti največjega slovenska književnika Ivana Cankarja in v okviru Cankarjevega leta, predvsem njegove znamenite črtice Skodelica kave, ustvarjali vsak svojo zgodbo pod naslovom Skode-
lica brez kave in posebno pozornost namenili krožničku in njegovim oblikam. Sploh je za ustvarjalce značilno, da njihove keramične mojstrovine prinašajo zgodbe, v katerih materiali zaživijo, saj jim vdahnejo življenje, posebno skrb pa namenijo izrazu oblikovanega, pa naj gre za žive 'modele', kot npr. živali, ki pred nami skoraj zaživijo, ali le ustvarjanje predmetov ali skulptur iz vsakodnevnega življenja.
Keramični krožek veliko razstavlja in je deležen številnih pohvalnih besed tako mentorice kot vseh, ki si radi ogledujejo njihove stvaritve. Tako se vsako leto predstavljajo ob koncu šolskega leta v Galeriji Domžale in Knjižnici Domžale, razstavljali so tudi v sosednjih občinah, razvijajo pa tudi mednarodno sodelovanje, saj so z maskami gostovali v Krapini.
Skupina ustvarjalcev iz gline je zelo pestra, saj so v njej začetniki, pa že tudi pravi umetniki, kar pa ustvarjalnosti ne moti, saj se med seboj pogovarjajo, izmenjujejo izkušnje, spoznavajo in kombinirajo različne materiale ter so tudi drug drugemu v pomoč, da veselja ob posameznem izdelku ne omenjam posebej. Posebej so ponosni na svoje medgeneracijske delavnice, kjer sooblikujejo glino z otroki iz osnovnih šol in vrtcev.
Vera Vojska Foto: društvo Lipa
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 31
KULTURA
Fotografska razstava Bince Lomšek Velikan s klanca
Ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja je Binca Lomšek pripravila fotografsko razstavo z naslovom Velikan s klanca. Odprtje je bilo 4. maja 2018 v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani.
KD Miran Jarc Škocjan: 18. kulturni poletni festival
Pridite na Studenec, k izviru studenške ljubiteljske kulture.
V kulturnem programu sta glasbenika Marko Mozetič, kitarist in skladatelj, in Tina Mozetič, violinistka, napolnila galerijo s čudovitimi zvoki
okoliščin. Letni čas, faza dneva, svetloba, vremenske posebnosti, vse se lahko izkoristi za poudarjanje sporočilnosti fotografije. Odraz osebne govorice in
Naslov prispevka, s katerim vas v imenu Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan vabim na vse letošnje prireditve 18. kulturnega poletnega festivala Studenec 2018, sem si izposodila iz društvene publikacije, enako tudi povzetek besedil, s katerimi vas kulturniki iz Škocjana, znani tudi izven
skih koncertov z začetka letošnjega festivala, ki že vrsto let pomenijo uvod v festival. Letos je v krtinski cerkvi sv. Lenarta pel Komorni zbor Orfej, v drugem koncertu z naslovom Operna fantazija pa smo lahko prisluhnili glasbenikom Teji Komar, Primožu Koscu in Nini Kompare Volasko. Več o obeh ču-
tom vokalnih jazzovskih harmonij in izrednih ritmov. Kot predskupina bo nastopil pevski zbor iz Mendoze, pevski večer pa bo vodila Ajda Sokler.
23. junij ob 21. uri - opera Sevilj-ski brivec
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana letos na Studen-
godal. Fotografinjo je predstavil Lojze Kalinšek, likovni pedagog, slikar in fotograf.
»Članica Likovnega društva Mengeš Binca Lomšek se je s fotografijo začela resneje ukvarjati, ko se je dejavnost društva razširila tudi na fotografsko področje. Od takrat je za svoje fotografije prejela že številne nagrade, med drugimi srebrno paleto in tri certifikate Zveze likovnih društev Slovenije, nagrade in priznanja na različnih fotografskih natečajih po vsej Sloveniji, njene fotografije pa so prikazovane tudi kot ozadja na TV Slo2 in POPTV.
Fotografija jo privlači na način, da poizkuša iskati tisto, kar ostali ljudje navadno ne vidijo. Snema skoraj vsak dan, največkrat kar s telefonom, v vseh podrobnostih in vedutah vidi potencialni likovni izziv, pozneje posnetke po-stprodukcijsko dopolni v všečne fotografije, ki postanejo osnove zgodb, kot je Cankarjeva. Prava vrednost fotografskega umetniškega izraza se pokaže po premišljenem pristopu k ustvarjanju že od samega začetka pri izboru motiva in
stila se kaže že v izboru tehničnih možnosti na eni in izbiranju načina snemanja, kadriranja, redukcije nepotrebnih motečih elementov na posnetku, čiščenju kompozicije in barv.
Na ta način se je lotila iskanja zanimivih podrobnosti, detajlov objektov, povezanih z življenjem, delom in zapuščino Ivana Cankarja, projekt pa je razdelila na tri logična poglavja: Cankarjeva Vrhnika z rojstno hišo in muzejsko zbirko, portretne upodobitve umetnika ter urbani objekti in stavbe, ki jim Ivan botruje s svojim imenom. Razstava je tako ne samo izbor umetniško dokumentarnih posnetkov, ampak tudi didaktična predstavitev Ivana Cankarja kot zgodovinske osebnosti, pomembne za Slovenijo za preteklo stoletje in še kako tudi sedanjost. Kot taki ji je mesto v knjižnici kot naročeno.«
Razstava bo na ogled v Knjižnici Prežihov Voranc na Tržaški 47 a v Ljubljani do 1. junija 2018. Vabljeni.
Besedilo: J. Šmon Foto: Binca Lomšek
meja naše domovine, vabijo, da z njimi v Poletnem gledališču Studenec preživite letošnje poletje. Polepšali vam ga bodo z naborom koncertnih in gledaliških prireditev, s prijetnimi kulturnimi večeri, ki vsak zase in vsi skupaj pomenijo nadaljevanje skoraj sedem desetletij uspešnega dela ljubiteljskega gledališča. To se je dotaknilo pravzaprav sleherne domačije v tem delu občine Domžale, predvsem pa popestrilo življenja številnih generacij ljubiteljev kulture, ki leto za letom z velikim veseljem prihajajo v Poletno gledališče Studenec. Prepričana sem, da letos ne bo nič drugače. Postanite delček kulturnega utripa 18. kulturnega poletnega festivala Studenec 2018 in se prepričajte, da so vam tudi letos Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, njegovi sodelavci in prijatelji ter gostujoče kulturne skupine pripravili nepozabno kulturno poletje na Studencu.
Najbrž si je marsikdo od bralcev že vzel čas in obiskal katerega od maj-
dovitih glasbenih večerih v naslednji številki, tokrat pa na kratko o vsebini prvih poletnih večerov v Poletnem gledališču na Studencu.
1. junij ob 21. uri - muzikal Mamma Mia!
Enega v zadnjem času najbolj znanih muzikalov ste najbrž zamudili, morda pa še imate priložnost in si ga ogledate ter se priključite več kot 130.000 obiskovalcem, ki uživajo ob glasbi skupine ABBA, petju znanih slovenskih pevcev in čudovitih plesih ter tako preživite nepozaben poletni večer.
17. junij ob 21. uri - koncert Perpetuum azzile
Sladokuscem in ljubiteljem slovenskih vrhunskih izvajalcev se obeta pravi glasbeni spektakel - vokalna ekstaza, v izvedbi največje pop in jazz zasedbe. Ustanovljena je bila leta 1983 pod vodstvom Marka Tirana ter se je v 35 letih doma in v svetu uveljavila kot skupina z odličnimi solisti, sproščenostjo in mladostnim žarom, ki poslušalce vedno znova navdušuje s pestrim sple-
cu predstavlja komično opero Sevilj-ski brivec Gioacchina Rossinija, ki je med ljubitelji tovrstne glasbe izredno priljubljena. Tudi na Studencu bomo očarani nad čarom duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro rit-miziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzoso-pranistk in basistov.
20. julij ob 21. uri - Lepo je biti muzikant (premiera) Letošnja domača gledališka predstava z glasbo Slavka in Vilka Avsenika prinaša zgodbo o mladostnih sanjah, ljubezni, prijateljstvu in življenjskih preizkušnjah. Več o njej v prihodnji številki, že zdaj pa informacija, da bodo ponovitve 21., 26., 27., 28. in 29. julija ter 3., 4., 5., 9., 10., in 11. ter 14. in 15. avgusta 2018.
Pridite na Studenec, k izviru studenške ljubiteljske kulture
Vera Vojska Foto: arhiv KD Miran Jarc Škocjan
Poletno gledališče
Studenec
Informacije in rezervacija vstopnic:
051 / 61 61 51 051 / 61 41 41 www.studenec.net
Poletno gledališče Studenec poletno.gledalisce.studenec
18. Kulturni poletni festival Studenec 2018
J
I *	m* h. T	JF^i
L	K ft V ' *
iiv v jI

Koncert
Perpetuum Jazzile
Pravi glasbeni spektakel za vse sladokusce in ljubitelje vrhunskih slovenskih izvajalcev.
Danes, ko se glasba seli v digitalni svet, jo oni strastno vračajo v analognega!
Opera
Seviljski brivec
(IL BARBIERE DI SIVIGLIA)
Gioacchino Rossini
Gostuje SNG Opera in balet Ljubljana
Komična opera v dveh dejanjih
nedelja, 17. junij, ob 21. uri H sobota, 23. junij, ob 21. uri
Andreas Brandstätter
Lepo je biti
muzikant
Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja
Premiera: petek, 20. julij, ob 21. uri Ponovitve do 15. avgusta
io | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Zgodbe iz Kofutnikove domačije - sorodniki, ki so delali v slamnikarskih tovarnah po svetu (5. del)
V interpretacijskem načrtu z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, ki smo ga v pripravah za ohranitev Kofutnikove domačije zasnovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija, ki pa je močno povezana tudi s slamnikarstvom. V njegovi ožji družini je bilo kar pet družinskih članov, ki so delali v slamnikarskih tovarnah v Domžalah, po Evropi in v New Yorku.
Tehnološki proces v slamni-karskih tovarnah je za delovno silo potreboval več žensk kot moških delavcev. Tako so ženske v drugi polovici 19. stoletja v velikem številu stopile v slamnikar-ske tovarne v Domžalah in Mengšu, s tem so postale ene prvih industrijskih delavk v Sloveniji. V Domžalah in okolici, kjer je bilo obilo kmečkega proletariata, se je delo v tovarnah, čeprav sezonsko, kazalo kot bistven napredek proti mezdnemu delu na grajskih in kmečkih posestvih. Ker je bilo delo v tovarni plačano z denarjem in ne v naturalijah, kot je bilo v navadi za delo na polju, je bilo toliko bolj zaželeno.
Domžalski tirolski tovarnarji, ki so imeli svoje podružnice po vsej srednji Evropi, Balkanu in Ameriki, so delavke iz Domžal in okolice pošiljali na delo tudi na tuje. Prve šivalke so odšle v tirolske podružnice po Evropi okoli
1890. Z delodajalcem so sklenile pogodbo za fiksno tedensko plačo, ki je bila vsaj dvakrat višja od plače, ki so jo prejemale doma. Delale so 15 ur na dan ter imele preskrbljeno stanovanje in hrano. Sčasoma se je položaj sezonskih delavcev na tujem še izboljševal, delovni čas pa se je krajšal. Leta 1913 je bilo okoli 200 sezonskih delavcev iz domžalske in mengeške fare po slamnikarskih tovarnah Srednje Evrope. Migracije slamnikaric so trajale do druge svetovne vojne in so zaznamovale tri generacije domžalskih slamnikaric.
Konec 19. stoletja so domžalski sla-mnikarski tovarnarji iskali nove trge tudi na drugi strani Atlantskega oceana. Poznamo imeni prvih dveh slamni-karic - to sta bili Ivana Šme in Marička Štraser, ki ju je Chrizant Ladstatter pripeljal s seboj v Ameriko leta 1882, ko je s poslovnim partnerjem v New Yorku, ki je bilo ameriško središče slamni-karskih tovarn, odpiral novo tovarno.
Kofutnikovi izseljenci v Ameriko - Franca, France in Lovrenc, okoli leta 1922
Družina Franca Giovanellija v Ameriki okoli leta 1923
Iz popisov migrantov na Ellis Islandu je razvidno, da so imeli domžalski sla-mnikarji razdelano socialno mrežo - v Ameriko so šli k sorodnikom in sokra-janom kot izučena delovna sila. Franc Bernik, domžalski župnik, v svoji kroniki omenja, da je bilo leta 1908 iz domžalske fare v Ameriki 196 oseb, leta 1923 pa 238 žensk in 146 moških; večinoma so živeli in delali v New Yor-ku. Tudi tovarne v Ameriki so slamnike izdelovale sezonsko, kar pomeni, da so bili delavci zaposleni od jeseni do pomladi, čez poletje pa so bili brez dela. Slamnikarji so tak način zaposlovanja prenašali težje kot doma, kjer so povečini imeli vsaj nekaj zemlje oziroma so izven sezone opravljali tudi druga dela - moški so bili največkrat zidarji, ženske pa so delale pri večjih kmečkih delih na poljih.
V družini Johana Giovanellija starejšega in Marjane Habjan se je rodilo sedem otrok, od katerih jih je pet preživelo zgodnje otroštvo. Mati Marjana je delala kot sezonska slamnikarica v evropskih mestih. Trije otroci - Franca, France in Lovrenc so odšli v Ameriko. Franca in France leta 1906, Lovrenc pa leta 1920. Vsi trije so bili poročeni, imeli so družine in nihče se ni vrnil domov. Ohranila so se pisma iz obdobja 1922-1929, ki jih pišejo Franca, ženi Franceta in Lovrenca, sestrič-na Marjeta Škrabar in sestra žene Jo-hana Giovanellija mlajšega - Helena Kaplja. Poleg pisem se je ohranilo tudi veliko fotografij, ki so jih sorodniki iz Amerike pošiljali v domovino.
Iz pisem spoznamo, da je tudi Jo-han Giovanelli mlajši razmišljal o odhodu v Ameriko, a mu je to verjetno
preprečila skrb za ostarelega očeta in botro ter pozneje poroka s Katarino Kaplja, ki je prav tako sezonsko delala v tirolskih slamnikarskih tovarnah na Dunaju in v Linzu.
Delovna skupina za vsebinski načrt Kofutnikova DOMAČIJA KOT EKOMUZEJ
Literatura:
-	Arnez, J., 1966. Slovenci v New Yorku, Studia Slovenica. Studia Slovenica, New York.
-	Bernik, F., 1939. Zgodovina fare Domžale: 2. knjiga. samozaložba, Domžale.
-	Bernik, F., 1923. Zgodovina fare Domžale. samozaložba, Domžale.
-	Mušič, I., 1928. Slamnikarska obrt in slovenski slamnikarji. Slov.-Am. Koled.
-	Poljanšek, M., Cencelj, G., 2016. Johan Giovanelli (1894-1964) iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah: raziskovalna naloga s področja etnologije. Osnovna šola Rodica, Domžale.
-	Praček Krasna, A., 1981. Domžale v New Yorku. Slov. Koled. 1981, 253-258.
-	Prajs, M., Ferlič, Ž., 2016. Ameriška pisma iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah iz prve polovice 20. stoletja: Raziskovalna naloga s področja etnologije. Osnovna šola Rodica, Domžale.
-	Roškar, S., 2014. Slamnikarice abroad and at home: ladies and entrepreneurs, in: Going places: Slovenian women's stories on migration. University of Akron Press, Akron, pp. 171-212.
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 33
KULTURA
Recenzija filma: LBJ
Politično aktivistični režiser Rob Reiner je poskrbel za nov minimalistič-ni - celo do neke mere spregledan - filmski izdelek z imenom LBJ, kar je kratica imena Lyndona Bainesa John-sona, 36. ameriškega predsednika, ki je najbolj znan po tem, da je na slednji poziciji nadomestil Johna Kennedyja, in sicer neposredno po tem, ko je le-ta podlegel kroglam atentata v Dallasu. Je tudi zadnji ameriški predsednik v zgodovini, ki se ni potegoval še za svoj drugi zaporedni mandat.
Ker je bil vselej v senci bolj kariz-matičnih voditeljev, lahko v Reinerje-vem filmu izvemo tudi nekaj podrobnosti o njegovi osebnosti. Z mešanico diplomatske prostodušnosti in pristnega zanesenjaškega entuziazma, podprtima s trohico pikro vulgarnega humorja, ga upodobi izvrstni Woody Harrelson, ki še vedno velja za enega najbolj podcenjenih igralcev. LBJ je bil drugače politik, ki je znotraj svojih demokratskih vrst sila spretno krmaril med čermi progresivne Kenne-dyjeve politike, z odločnim zagovarjanjem državljanskih pravic v kontekstu zaščite individualne svobode, ter njenim konservativnim antipodom, ki ga je upodabljal rasistični južnjaški senator Richard Russell (vselej prepri-
čljivi Richard Jenkins). Čeravno je LBJ--ja na volitvah znotraj svojih vrst premagal, je JFK nekako nagonsko čutil, da ga potrebuje tudi znotraj svoje predsedniške administracije, zato ga je imenoval za podpredsednika, s čimer pa si je nakopal srd svojega brata Bobbyja. Za nekoliko zakompleksa-nega LBJ-ja, ki se je skoraj paranoi-dno bal 'da ga ljudje ne bi imeli dovolj radi,' zaradi česar se je zato vselej bolj domače počutil v ozadju kot pod sojem žarometov, je bila to domala idealna pozicija. Zaradi takšne naravnanosti mu tudi prav nihče ni pripisoval kakšne politične zarote in kakršnekoli vloge ob atentatu na Kennedyja. Je pa res, da so bili tisti časi veliko bolj politično naivni kot dandanašnji, ko vsepovsod kraljuje strupeni cinizem v obliki raznoraznih zarot, ki je na vrtoglavem pohodu vse od 11. 9. 2001 naprej. Slovenske paralele že omenjenega atentata pa lahko pri nas vidimo v uboju Ivana Krambergerja, dobrotnika iz Negove, in čedalje bolj resnega političnega tekmeca takratni post--komunistični politični nomenklaturi. Politika je pač skrajno umazana reč, v interesu najvišjih vrhov pa je, da najbolj pomembne zadeve 'državnega pomena' pač nikoli ne bi bile dokončno razrešene.
Če sklenemo, je Reiner režiser, ki sicer v političnem kontekstu ne premore pompoznosti kakšnega Oliver-ja Stonea ali Stevena Spielberga, vendar pa so njegovi družbeno angažirani filmi vselej speljani režijsko nepre-tenciozno in filmsko izčiščeno, na način, da se kot gledalci z lahkoto prepustimo zgodbi. V tem kontekstu je njegov najboljši film prav gotovo Zadnji dobri možje (Few Good Men), ki se je potegoval tudi za oskarje že daljnega leta 1993.
Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
ŽIGA ČAMERNIK
Dobrodošli na 21. junijskih večerih pod zvezdami
KD Jožef Virk Dob med 22. in 24. junijem vabi na Festival gorenjskih komedijantov.
Kar dvajsetkrat doslej je bilo Kulturno društvo Jožef Virk Dob gostitelj Festivala gorenjskih komedijantov, na katerem smo si vsako leto lahko ogledali najboljše predstave ljubiteljskih gledališč iz Gorenjske. In KD Jožef Virk Dob vas letošnjega junija spet vabi v Poletno gledališče v Dobu na Močilniku, kjer si boste lahko ogledali kar tri komedije. Med 22. in 24. junijem se boste v okviru Večerov pod zvezdami lahko razvedrili ob predstavah, ki vsaka zase pa tudi vse skupaj prinašajo veliko smeha (sladke-
stavlja komedijo, za katero je avtor na festivalu Dnevi komedije leta 2003 prejel nagrado Žlahtno komedijsko pero. S pestro izbiro karakternih likov, med katerimi ima vsak svojo zanimivo zgodbo, avtor na duhovit način pokaže politično korupcijo in aktualne težave malih krajev, in spoznanje, da idilični kmečki turizem v resnici ni tako kmečki in idiličen, kot trdita lastnici. Gledalc se lahko nasmejemo še eni resnici o nas samih ...
Nedelja, 24. junij, ob 21. uri -ČAJ ZA DVE (Tone Partljič)
ga in grenkega), hudomušnih zapletov, v njih pa bomo našli tudi številne izseke iz našega aktualnega vsakdanjega življenja. Povabljeni torej na:
Petek, 22. junij, ob 21. uri -PREVARE (Jera Ivanc) Teater Janez Jalen Notranje Gorice nam bo predstavil starega obubožanega vdovca Giovannija, ki bi rad oddal svojo hčerko Monico pohotnemu starcu, saj nima niti za burek . kaj šele za primerno doto. Vendar hčerka ne bi starca vzela, saj bo ob njem s'rotica redkokdaj vesela - poročila bi se z mladim, postavnim sanjačem in ljubiteljskim pesnikom Francescom, ki pa je zaljubljen v prelestno Gianno, ki pa se ji srce vname za Pierluigia, ki pa je v resnici ženska. Pa kaj bi razlagali . Pridružite se vrtincu prevar - takšnih ali drugačnih, nič bolečih, ki vas bodo le zabavale .
Sobota, 23. junij, ob 21. uri -NA KMETIH (Vinko Moderendorfer) Gledališče Zarja Trnovlje - Celje pred-
Gledališka skupina PD Štandrež -Italija bo predstavila komedijo Čaj za dve, ki je resnično velik biser v slovenski dramatiki. Zelo zabavna in hkrati čustvena predstava na preprost, zelo igriv in šaljiv način kaže težave, ki jih človeku prinaša življenje, zato gledalec na koncu predstave ne ve, ali so solze v očeh od smeha ali sočutja z igralci. Sporočilo komedije je univerzalno: za srečo, prijateljstvo in ljubezen ni nikoli prepozno, zato ne izgubljajmo časa . Življenje je treba zajemati s polno žlico optimizma, zdaj in tukaj .
Dobrodošli torej na pravih dnevih komedije, ki bodo ob slabem vremenu v Kulturnem domu v Dobu. In ne pozabite: za srečo, prijateljstvo in ljubezen ni nikoli prepozno, zato ne izgubljajte časa ... Življenje zajemite s polno žlico optimizma, zdaj in tukaj - predvsem pa v Dobu med 22. in 23. junijem 2018.
Vera Vojska Foto: arhiv KD
V SPOMIN
Štefka Košir Petrič
(1926-2018)
V 92. letu starosti je 6. maja 2018 umrla domžalska akademska kiparka in profesorica Štefka Košir Petrič. Zaznamovala jo je bogata življenjska pot, polna lepih, a tudi grenkih izkušenj, ki so se pretanjeno odražali v intimni izpovedi njenih kiparskih del, v zadnjem življenjskem obdobju tudi kola-žev. Z njimi se je, žal na svoji zadnji razstavi, leta 2014 predstavila v Me-načenkovi domačiji. Sicer pa se je na obsežnejših razstavah domžalskemu občinstvu predstavila tudi leta 1988, 1996 in leta 2006, njeno kiparsko delo Organska rast pa je tudi del stalne zbirke Galerije Domžale.
Po drugi vojni je na mamino zahtevo, da mora imeti poklic, najprej dokončala srednjo tehnično šolo na oddelku za modno kreacijo. Ker je bila nadarjena za umetnost, je vzporedno dokončala gimnazijo in vpisala kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Ni bilo prav lahko, saj je bila le ena izmed štirih žensk na akademiji. Tu je spoznala življenjskega partnerja in svojo veliko ljubezen Maria Petriča, ki je bil tudi umetniška duša. Da naj se ga drži, ji je položil na srce profesor Marij Pregelj. Poleg njega so jo poučevali še profesorji kiparji Peter Loboda, Frančišek Smerdu in Zdenko Kalin, pri katerem je leta 1954 diplomirala. Med sošolci se je rada spominjala zlasti Mikija Mustra, s katerim sta se velikokrat slišala. Usoda je hotela, da sta umrla skoraj istočasno.
V petdesetih sta se z Mariom preselila in delala v njegovem rojstnem kraju Sisak, leta 1960 pa sta se vrnila v Domžale. Začela je s poučevanjem industrijskega oblikovanja na Srednji usnjarsko-galanterijski šoli. Orala je ledino, bili so edina tovrstna šola v državi, področje pa nerazvito. V razred nikoli ni šla nepripravljena in vsem je podarjala svoj čas in veselje, dijakom, ki so prihajali iz vseh koncev bivše Jugoslavije, je bila kot druga mati. Čakala so jo leta preizkušenj, skrbi za druge in vse slabšega zdravja. A se je srečno izvlekla. Kiparstvo je tako pogrešala, da je veliko prejokala in čutila fizično bolečino neizživetega. »Prelomno je bilo srečanje z dr. Cenetom Avguštinom, ki si je ogledal nekaj mojih del in me opogumil, da spet začnem. Ni odnehal. V meni je občudoval to, da sem bila med prvimi slovenskimi kiparji, ki so se odmaknili od tradicije realizma. Spodbude sem dobila v naravi, kjer sem našla fantazijske rastlinske forme, ki so likovno zanimive in v stiliziranih oblikah sem našla odsev človeške fiziognomije. To je bil začetek mojega svobodnega ustvarjanja in samosvojega sloga. Opazila sem, da so me posnemali tudi mlajši. Začeli so prevladovati novi trendi. Je pa v kiparstvu težko iskati, navajen si na materijo, maso, in če kipar zaide v forme, ki jih kiparsko ni mogoče obdelati, se vse lahko sprevrže,« se je z zanosom spominjala svojega ustvarjalnega razcveta.
Njen material je bil terra cotta, žgana zemlja, ki jo mora po njenem kipar čutiti v rokah, jo gnesti. Ni delala skic, vzela je glino in jo oblikovala, tako se je postopno porajala figura. Zase je rekla, da je bila malo staromodna, a da je vedno delala iz sebe, lastnega navdiha in notranjega vzgiba, ni se ozirala na to, kaj je aktualno, kaj všečno ... Teme njenega kiparstva so bile družina, mati z otrokom, nevesta, partnerstvo, iskanje harmonije v medčloveških odnosih, sti-lizirani cvetovi, popki in drugi rastlinski deli. »Vesela sem bila, če so razumeli moja sporočila, a žal je pri ljudeh veliko površnosti. No, na koncu so mnogi le našli v mojih skulpturah nekaj, kar jih je pritegnilo. Zelo pomembno je bilo zame sodelovanje na Formi vivi pri slikarki Terstenjakovi, takrat sem našla nov izziv tudi v lesu.« Sledilo je kreativno in vsestransko bogato obdobje. Samostojne in skupinske razstave. »Hvaležna sem bila spodbud, ki so me prisile, da vsako leto pripravim gradivo za razstavljanje. Potem pa je bilo tako, da brez tega enostavno nisem več mogla živeti - in to traja vse do danes, ko kljub starosti še kar delam. Res je, da zaradi bolezni in težav z vidom zadnja leta ne morem več kipariti, saj ne vidim celotne forme v prostoru,« je pojasnila ob zadnjem pogovoru za Slamnik. Nov izziv je našla v kolažih, lepljenkah, vztrajala je pri naravnih likih.
Kritik dr. Damir Globočnik je o njenem delu zapisal: »Po vsebinski plati pri plastikah izstopajo intimna avtoričina razmišljanja o sočloveku, življenju, usojenosti ter o medsebojni povezanosti duhovnega in materialnega sveta, o človekovi soodvisnosti od življenjske moči narave. V glini pretanjeno oblikovane in v bron odlite plastike je umetnica razumela kot priložnost za soočenje z nekaterimi univerzalnimi vprašanji človekovega bivanja,« za njen ciklus ko-lažev pa: »... v ospredje stopajo osebna poetika, intimna izpoved, ustvarjanje iz sebe in svojega notranjega bistva ter težnja po predstavitvi prečiščenih likovnih misli. Opozoriti velja na pretanjen občutek za človeško in intimno, ki ga lahko označimo za eno osrednjih lastnosti njenega likovnega delovanja.«
Delala in ustvarjala je tako rekoč do konca življenja. Žal je vlivanje glinenih kalupov v bron postalo za njene finančne zmožnosti nedosegljivo. Veliko glinenih kipov tako še čaka na boljše čase. Ker sta pešala vid in moč rok, je našla nov izziv v papirnatih kolažih, ki jim je sama izbirala okvirje, veliko pa ji je pomagal umetnik Janez Praprotnik. »Kljub vsem tegobam in težavam z zdravjem sem vsak dan znova srečna, v meni vse glasno poje. To je rezultat moje življenjske izkušnje in vedenja, da je sreča v življenju odvisna zgolj od mene, da je skrita v meni,« nam je zaupala. Bila je pomirjena, čeprav je močno pogrešala svojega Maria, prav tako slikarja in umetnika, se ni počutila osamljene. Bila je kot angel, brez strahov in brez potreb, ni veliko hodila okoli, a kot je rada povedala, je bila srečna, ker je bila obdana s pravimi ljudmi.
Bila je izjemna kiparka in topla oseba, ki sta jo krasila ustvarjalni nemir in neusahljiva kreativnost.
Cveta Zalokar, Kulturni dom Franca Bernika Domžale
io | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Pleši, pleši, črni kos
Prvi otroški folklorni festival
FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE
Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Domžale je v svoji nekaj več kot desetletni zgodovini nanizala vrsto uspešnih nastopov tako doma kot v tujini, pohvalijo pa se lahko tudi s številnimi predstavitvami folklornih plesov v šolah in vrtcih, s čimer želijo mlade zainteresirati in opogumiti, da bi tudi sami začeli plesati folklorne plese. Ta cilj je društvo pod vodstvom dr. Franca Hribovška vodil tudi v prizadevanjih za organizacijo in izvedbo 1. otroškega folklornega festivala Pleši, pleši črni kos, ki so ga pripravili 21. aprila 2018 - tudi v počastitev praznika Občine Domžale, v dvorani Kulturnega doma Groblje. Zelo je organizatorje razveselilo dejstvo, da se je na prvi festival prijavilo kar osem otroških folklornih skupin, še bolj pa, s kakšnim veseljem, živahnostjo, zavzetostjo in žarečimi očmi so otroci ob pomoči mentorjev igrivo zaplesali. Ob tem še zapišimo, da so 1. otroški folklorni festival pripravili: dr. Franc Hribovšek, Franc Strle, Ne-venka Unk - Hribovšek, Betka Kralj, Andreja Šušteršič, Lidija Muzga in člani Folklorne skupine KD Groblje, Domžale, skupaj z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, OI Domžale.
Prijetno folklorno sobotno dopoldne sta povezovali Klara in Lucija Strajnar - Ravnjak, prisotne pa je pozdravil župan Občine Domžale
Toni Dragar, pohvalil organizatorje in sodelujoče, kar 171 jih je bilo, in se jim zahvalil za prispevek v več kot 60 prireditev v počastitev občinskega praznika.
Najprej smo zaploskali otroški folklorni skupini (OFS) Želvice iz Vrtca Domžale - enote Racman Dra-gomelj, ki so zaplesali ljudske plese (odrska postavitev (OP) - Saša Šinkovec). Venček ljudskih so zaplesali folkloristi iz OŠ Jurija Vege, VVE Vojke Napokoj Moravče, (OP Karmen Mihelčič in Gregor Klopčič). S Trzin-ko v OP Saše Dolar in Martine Mau-har je zaplesala OFS iz OŠ Trzin, OFS FKD Lukovica pa se je predstavila z običaji Kosit gremo v OP Damjane Praprotnik. OFS Moravški mački iz Moravč so v OP Marije Gotar plesali kar na temo iz svojega naslova; OFS Verine zvezdice iz OŠ Marije Vere Kamnik pa so pod naslovom Ta mestni prihajajo prikazali folklorne razlike med vaškimi in mestnimi otroci, OP Vanja Hočevar. OFS Svoboda Mengeš je predstavila velikonočni običaj Perhe šicamo, OP Boštjan Svete. Kot zadnji so zaplesali plesalci OFS KD Domžale in v OP Damjane Prapro-tnik prikazali, kako je če Smn pride na vas.
Ob koncu je Pavel Pevec v imenu JS RS za kulturne dejavnosti podelil Maroltove značke: bronasto: Mladen in Irena Mihalec: srebrno: Klara Ce-rar, Marjan Jeretina in Meta Maček,
iga
Pod|e1|e za ravnanje z odpadki
zobČutko%ravo
BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja
NAZNANILO
O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ IZ GOSTINSTVA
Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 35469-10/2013, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način:
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti.
BIOTERA, D.O.O.
Dišalo je po svežem senu ...
Petega maja je domačija Pr' Krajerju v Zg. Jevnici gostila prvo razstavo amaterskega slikarja Dušana Klopčiča iz Domžal.
Razstava Kmečka idila je bila postavljena v avtentično okolje, saj jo je avtor pripravil v pravem kmečkem kozolcu in prostor opremil s starimi kmečkimi pripomočki.
densko. Del razstave so mu pomagale pripraviti sošolke slikarske šole, ki so v stara tridelna okna slikale različne motive. Razstavo je odprl avtor sam, program pa je povezovala in z
Josipa Pestotnik pa je za 15-letno zvestobo folklori prejela zlato Marol-tovo značko. Čestitamo!
Polna dvorana je prav vsem fol-kloristom namenila glasne aplavze, organizatorji pa prav vsakemu plesalcu medaljo Pleši, pleši črni kos, vodjem pa tudi šopke in priznanja. Dr. Franc Hribovšek, predsednik društva gostiteljev, je povedal, da se bodo potrudili, da bo festival postal tradicionalen, hkrati pa še: »Bil je velik živžav, kot se za male umetnike spodobi, druženje, prijateljstva, med mentorji pa izmenjava izkušenj.« Ne nazadnje je bil 1. otroški folklorni festival popolna uresničitev letošnjega gesla evropskega kulturnega leta: Kulturna dediščina nam pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost.
Medtem so člani Folklorne skupine FS Groblje, Domžale uspešno nastopili na osrednji proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju v Žejah, na prireditvi Podeželje v mestu na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, uspešno so plesali na Ptuju ter z delavnico razveselili ljubitelje folklore v OŠ Dragomelj in vrtcu Racman. V juniju jih čaka gostovanje v Avianu v Italiji. Že zdaj pa vas vabijo, da si rezervirate 8. september 2018, ko bo 10. mednarodni gala folklorni večer V Grobljah kot nekoč, tokrat v Športni dvorani Domžale. Dobrodošli!
Vera Vojska
Nekaj besed o avtorju razstave. Dušan Klopčič je pravi Domžalčan. Do upokojitve je delal kot kuhar na OŠ Venclja Perka Domžale, zdaj že nekaj let redno obiskuje slikarsko šolo v organizaciji Tretje univerze v Domžalah. V prostem času raziskuje in poglablja svoje znanje slikanja, kar dokazujejo slike z razstave.
Vsa razstavljena dela so bila ustvarjena v tehniki akvarela z naravnimi materiali, z vinom, kisom in ra-
recitalom olepšala Mira Jarc. Med gosti razstave so bile tudi ljudske pevke iz Domžal z gospo Maro na čelu, ki so s petjem ljudskih pesmi popestrile dogodek.
Avtor si želi, da bi njegovo zbirko del videl kak slovenski vinar, ki bi se navdušil nad slikami in si z njimi opremil svojo vinsko klet ali razstavni prostor.
BEsEDILo IN FOTO: Andreja Mežan
IRSKA GLASBA, PRIPOVEDOVANJE ZGODB IN TEMATSKA ZABAVA ČAROBNIH BITIJ
Center Terra Anima, sobota, 9. 6. 2018, ob 20.00 Koncert skupine Noreia
ki preigrava tradicionalne irske, škotske in bretonske pesmi, a ne vedno na povsem tradicionalen način in
tematski Faery party!
Zabava vil, škratov, goblinov, belih žena, dev, rusalk, podvodnih mož, ajdov, vilincev in drugih čarobnih bitij ob poskočni irski glasbi.
Pod lampijoni na prostoru Duše Zemlje (Terra Anima, Radomlje), kjer boste lahko bosi zaplesali celo na mivki in izpustili iz sebe svoj pravljični jaz. Večer, ki ga ne smete zamuditi!
Dress code*: Pravljično bitje - lahko imate poslikan le obraz, lahko imate vilinsko obleko, zadostuje tudi škratovski klobuk ali zeleni šal podvodnega moža. Važno je, da veste, s katero čarobnostjo se želite povezati. Bodite ustvarjalni in vsaj malce divji!
Vabljeni, da skupaj z nami počastite čarobna bitja Narave.
Prispevek: 15 € Prijave so obvezne: terraanima.info@gmail.com
V primeru dežja se dogodek prestavi na drug datum.
* priporočljiva obleka
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5	slamnik | 35
slamnik@kd-domzale.si	.
pogled v domžalsko preteklost
Letošnji visoki jubileji v razvoju osnovnega in srednjega šolstva v Domžalah (2.)
Sedemdesetletnica začetka srednjega šolstva v Domžalah in njegov uspešen razvoj
Miroslav Stiplovšek
Na odločitev beograjske generalne direkcije in ljubljanske glavne direkcije za usnjarsko industrijo glede ustanovitve Usnjarskega tehniku-ma v nekdanji Pollakovi usnjarni v Domžalah za potrebe slovenske in jugoslovanske usnjarske industrije je vplivala krajevna tradicija te panoge. V obdobju od ustanovitve Usnjarskega tehnikuma do preimenovanja v Tehniško srednjo šolo leta 1956 so bile za uspešno šolanje usnjarskih tehnikov pomembne izgradnje usnjarskega obrata, šolskega poslopja in dijaškega doma, v njenem okviru pa sta delovala tudi Inštitut za usnjarstvo in industrijski obrat. Usnjarski tehnikum je izobraževal tudi dijake iz tujine in v šolskem letu leta 1953/54 je imel celo 'inozemski' oddelek. Domžale so tako postopoma postale »žarišče jugoslovanskega usnjarstva« glede »vzgoje kot tudi napredka«, kot je že leta 1954 poudaril Domžalski vestnik. Za gospodarski razvoj Domžal pa je bil še pomembnejši začetek srednješolskega izobraževanja galanterijskih tehnikov leta 1960. Z razširitvijo programa je šola dobila novo ime Tehniška srednja usnjarska galanterijska šola Domžale. S tem je tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Toko z nad tisoč zaposlenimi, ki je bila največja v usnjarsko-galanterijski panogi v Jugoslaviji in se uveljavila na številnih tujih tržiščih, dobila ustrezen kader za svoj razvoj. Podjetje Toko je skupaj s še dvema slovenskima galanterijskima tovarnama skrbelo tudi za njen gmotni položaj.
V Domžalah je že od leta 1921 potekalo poklicno izobraževanje, ki se je po letu 1945 še razširilo v okviru Šole za učence v gospodarstvu in pozneje Poklicne kovinarske in usnjarsko galanterijske šole. Za njegov razvoj je pomembna izgradnja vajeniške šole leta 1961, leta 1979 pa se je poklicno izobraževanje združilo s srednjim strokovnim izobraževanjem v Center srednjih šol. V letih 1973-1984 je v Domžalah delovala tudi ekonomska srednja šola, za potrebe gospodarstva in javne uprave pa je srednješolsko strokovno šolanje tekstilnega in administrativnega kadra organizirala tudi Delavska univerza.
Novo obdobje v razvoju srednjega šolstva se začenja po preoblikovanju Centra srednjih šol leta 1985 v Srednjo kovinarsko in usnjarsko šolo. V drugi polovici 80. let so bile s sredstvi samoprispevka za poklicno izobraževanje najprej zgrajene nove delavnice in učilnice, tudi dve računalniški učilnici, nato pa še dva velika prizidka k zgradbi usnjarske šole. Leta 1989 je razširjeno moderno zgradbo odprl župan Peter Primožič, z njo pa so bili ustvarjeni prostorski pogoji za nadaljnji razvoj srednjega šolstva. Leta 1992 je sledilo preimenovanje šole v Srednjo šolo Domžale (SŠD).
V novih gospodarskih razmerah po osamosvojitvi je propadu podjetja Toko sledila leta 1998 ukinitev izobraževanja usnjarskih in galanterijskih tehnikov, po razmahu trgovinske dejavnosti pa so v tem letu nadgradili poklicno trgovsko izobraževanje z dvoletnim programom za pridobitev naziva ekonomsko-komercialni tehnik. Tudi poklicno izobraževanje kovinarjev je bilo tedaj nadgrajeno z dvoletnim nadaljnjim šolanjem za naziv strojni tehnik.
Zadnji veliki napredek je pomenila združitev Poklicne in strokovne šole ter Gimnazije v Srednjo šolo Domžale leta 2002. Zlasti po prizadevanjih županje Cvete Zalokar je bilo domžalsko srednje šolstvo nadgraje-
Poklicno izobraževanje za potrebe obrti in trgovine se v SŠD izvaja za instalaterje strojnih instalacij, avtokle-parje in trgovce. Sedem programov SŠD obiskuje okoli 650 dijakov in dijakinj zlasti iz vseh devetletk nekdanje domžalske občine in tudi od drugod. Zlasti v Poklicni in strokovni šoli je tudi precej dijakov s kamniškega območja. Kakovost izobraževanja kaže tudi deset gimnazijskih in strokovnih zlatih maturantov. Z novimi programi pa se je tudi povečalo število dijakov z domžalskega območja, ki nadaljujejo univerzitetni in višješolski študij. SŠD ima tudi v Sloveniji posebno mesto, ker združuje gimnazijsko, srednje strokovno in poklicno izobraževanje, mesto Domžale pa je
šole v Domžalah iz leta 1864, pa se je preimenovala v II. osnovno šolo. V tedanji občini Domžale je imela le I. osnovna šola kadrovske in prostorske pogoje za takojšni začetek osemletnega pouka. Predmetne učitelje in profesorje je pritegnila iz nižje gimnazije, na novo pa je zaposlila učitelje za razredni pouk. Vse druge osemletke v domžalski občini pa so morale predmetni pouk uvajati postopoma, tudi II. osnovna šola, zato je I. osemletka v začetku prevzela učence višjih razredov tudi iz drugih šol. Zato pa ni mogla takoj prevzeti vseh učencev svojega šolskega okoliša, ki je bil z II. osnovno šolo v Domžalah razmejen z železniško progo. Ta je prva tri leta po ustanovitvi na razredno stopnjo
bremenila nova osemletka na Rodi-ci leta 1972. II. osnovno šolo je leta 1967 obiskovalo že 510 učencev. Za uspešno izvajanje pouka sta bili za obe domžalski osemletki nujni novi zgradbi. Neustrezne prostorske pogoje za delovanje so imele tudi druge osemletke in podružnične šole v tedanji domžalski občini. Toda šele po letu 1969, ko so nato do leta 1989 občani štirikrat izglasovali samoprispevek, je lahko Občina Domžale začela načrtno reševati perečo prostorsko problematiko v šolstvu. I. osnovna šola se je hkrati s preimenovanjem v Osnovno šolo Šlandrove brigade 1973 preselila v novo moderno zgradbo na Bistriški cesti. II. osnovna šola, od leta 1964 Osnovna šola Venclja
Usnjarski tehniki in prva generacija galanterijskih tehnikov skupaj s profesorji ob zaključku šolskega leta 1963/64
Srednja šola Domžale
Kolektiv I. osnovne šole ob desetletnici leta 1968
Učiteljski zbor Osnovne šole Venclja Perka leta 1977
no z gimnazijskim izobraževanjem. Kot poslanka je v Državnem zboru po hudih polemikah zaradi nasprotovanja nekaterih funkcionarjev kamniške občine uspela doseči podporo za ustanovitev domžalske gimnazije. Ob enotni podpori je bil pri temu 'zgodovinskemu' projektu edini cilj Občine Domžale ustvariti »nekaj dobrega za svoj kulturni in gospodarski razvoj ter za prihodnost mlade generacije«. Županja je poudarila, da si mora pedagoški kader prizadevati, da postane ob že bogati tradiciji poklicnega in strokovnega izobraževanja v Domžalah, nova gimnazija enako kakovostna kot so že nekatere druge zunaj velikih mest (Slamnik, 15. 2. 2002). Leta 2010 se je po prizadevanjih vodstva SŠD z direktorjem in ravnateljem mag. Primožem Škoficem začelo izobraževanje računalniških tehnikov.
z njo utrdilo vlogo pomembnega območnega izobraževalnega centra.
(Podrobneje je razvoj srednjega šolstva v Domžalah v več delih osvetlila Tanja Stergar, obsežno tudi leta 2014 v zborniku Šolstvo v domžalski občini, ki ga je uredila Andreja Pogačnik Jarc.)
Ustanovitev I. in II. osemletne osnovne šole v Domžalah leta 1958
Z zakonom o šolstvu 1958 so bile ukinjene nižje gimnazije, z novih osemletnih osnovnih šol pa je bilo mogoče nadaljevati šolanje na vseh srednjih šolah. V Domžalah sta bili tedaj ustanovljeni I. in II. osemletna osnovna šola. V I. osnovno šolo se je preoblikovala nižja gimnazija, najstarejša domžalska osnovna šola, ki je nadaljevala tradicijo prve javne ljudske
prevzela del učencev iz šolskega okoliša I. osnovne šole. Obe domžalski osemletki sta si ob začetkih svojega delovanja pomagali pri izvajanju razrednega in predmetnega pouka. V I. osnovno šolo sta se leta 1962 kot podružnični šoli vključili nepopolni šoli Ihan in Jarše, v II. osnovno šolo pa osnovna šola Dragomelj, njihovi učenci pa so po štirih letih nadaljevali pouk na predmetni stopnji na centralnih šolah.
Za izvajanje osemletnega programa so morali zgradbo II. osnovne šole takoj razširiti s prizidkom. I. osnovna šola je prostorsko stisko reševala v začetku 60. let z izgradnjo manjše šolske zgradbe na dvorišču. Število učencev je na obeh osemletkah naglo naraščalo, na I. osnovni šoli od leta 1958 do 1967 od 450 na 680 učencev, le delno pa jo je raz-
Perka, pa se je zlasti po odločnih prizadevanjih Krajevne skupnosti Venclja Perka šele leta 1980 preselila v novo veliko zgradbo blizu stare šole. Tako na zdajšnjih devetletkah (od leta 2003), Osnovni šoli Domžale in Osnovni šoli Venclja Perka, kot naslednicah I. in II. osnovne šole poteka že 60 let izvajanje razrednega in predmetnega pouka.
Šolska reforma leta 1958 je z ukinitvijo nižje gimnazije in oblikovanjem dveh osemletnih osnovnih šol pomembna prelomnica v razvoju osnovnega šolstva v Domžalah.
(Podrobno so v navedenem zborniku razvoj in delovanje Osnovne šole Domžale osvetlile Nataša Bergant, Jožica Polanec in Marta Krabonja, prikaz Osnovne šole Venclja Perka pa je v članku Irene Vavpetič in Sonje Fer-bežar.) □
io | slamnik
politične stranke
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
I
LJUDMILA NOVAK MISLI RESNO
SMC
Bolje za vse.
TADEJA ŠUŠTAR MISLI RESNO
Slovenija prihodnosti
za Domžale, Moravče in Lukovico
Savnik
/V
Kandidatka za poslanko Stranke modernega centra na državnozborskih volitvah 2018.
Slovenija prihodnosti za Domžale, Trzin in Mengeš
Kamal Izidor Shaker
S S m Kandidat za poslanca
Stranke modernega centra na državnozborskih volitvah 2018.
2
je za
Z IGA STIFTAR
MOČAN GLAS ZA PRAVIČNO SLOVENIJO
mag. art ALENKA GOTAR
Naročnik oglasa: Slovenska demokratska stranka
mlade1.
Žrllm il bffi posla nfcu vuHi £o t?u li<uiu u, Trimcvv, Meniansv «i drugih, ker vem, da bom j svojim inanjem, |::crirr;-,uM.(j predvsem p.i : Ijubuinijo da Slovenije m VJSjiii k-9ji, poitenO in i iHJnrj-,om las-jcpala vate Interese, ifir|..L, prl£a ksvan; j. želim j3, da najdclir ¡»upanje J mric, ker iftiil, [!□ v ji nO boni rjtoiarilj.
Val glai iam« bo mnt-n glas la pravično Slaven ¡¿nI
Domžrričanka sem. Zlvim v Trzinu Oomiale SO kr2j. od koder i; hi jam, kjer ;ltii zabila ivojo pot,kjer le bila moja odskočna deska za «a, 13 mojo vflikD medna mdno ijjtidbo o u^p*>hu. V T«lnu y,t iem si uslvurNj dom. Zato Je praVj da Domžalam, Trtinti in okolici hvaležno dam nekij na la j. Z ato kandidira m ra VAŠO pOlianko v Pr: jvr-cm j boru. Kandidiram kot lavedna Slovenka in kot minu, ker mi hi vioeno za naio prihodnost Zailuiimo si najboljše.. In za VAS se bom bori bi Uafa,
mag.* rt. Alenka Gnltar
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 37
politične stranke
Politika je dajanje, ne jemanje!
Franci Rokavec,
kmetijski tehnik
Tatjana Čop,
magistra
kmetijskih
znanosti
Kot kandidata Slovenske ljudske stranke se bova vedno zavzemala za ljudi, za vaše dobro, ob izvolitvi v Državni zbor pa bova sledila naslednjim ciljem:
• Zagotovitev zdravstva, ki je vsem enako dostopno, ne glede na materialni status posameznika.
Bistveno zmanjšanje birokratskih ovir na vseh ravneh.
Dostojne plače zaposlenim in dostojne pokojnine upokojencem ter davčna razbremenitev državljanov.
Kakovostno življenje vseh generacij na kmetijah in podeželju s sodobno infrastrukturo. Trgom in vasem je potrebno vrniti življenje! Spodbuditi je potrebno odpiranje obrtnih pekarn, mesnic, trgovin z lokalnimi izdelki, pošt, bank in prostorov za druženje vseh generacij.
Dvig standarda kmetov in zagotavljanje socialne varnosti za vse generacije. Zaščita kmetijskih zemljišč in finančna podpora agromelioracijskim ukrepom, namenjenim ponovni rabi zaraščenih površin.
Stroga prepoved divjih in kvazilegalnih odlagališč, visoke kazni za nelegalno odlaganje odpadkov ter preprečevanje prekomernega izkoriščanja naravnih dobrin. Brezpogojna zaščita vodnih virov, zraka in zemlje pred vsakršnim onesnaževanjem. Zaščita slovenske kulturne dediščine in podpora razvoju rokodelstva. Zagotovitev strokovne in finančne podpore obrtništvu in podjetništvu. Promocija lokalne hrane in prizadevanje za čim višjo stopnjo samooskrbnosti lokalnih skupnosti na vseh področjih.
Znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na šestnajst let. Zagotovitev dejanske pravne države.
Tatjana Čop in Franci Rokavec
Slovenska ljudska stranka Pr(a)V3 ¡ZbiTcI
■
ZA ZA
s(»Š05)::
Vrnimo ljudem dostojanstvo
Socialno državo,
redno usklajevanje pokojnin,
socialno varnost ter prihodnost mladih!
Hitrejši trajnostni razvoj Slovenije,
gospodarsko rast, visoko zaposlenost in plače!
Volilni okraj 10
ZA
delujoče in spoštovano pravosodje!
Anton Peršak
Volilni okraj 11
ZA
razmah slovenske kulture!
SD
mag. Goran ŠARAC
#SamozavestnaSlovenija
^MIIH
# M
M
>M
Ar
dr. Brigita Skela Savič
#SamozavestnaSlovenija
DeSUS za vse generacije
io | slamnik
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
NSI / LJUDMILA NOVAK, POSLANKA
Ne zamudimo priložnosti in postanimo turistični biser
Leto 2018 je EU razglasila za leto kulturne dediščine. Slovenija žal namenja veliko premalo sredstev za obnovo teh objektov, zato žalostno propadajo. Na to sem na sejah parlamenta večkrat opozarjala, še posebej pri sprejemanju državnega proračuna. Prav kulturna in naravna dediščina so tisti biseri, ki pritegnejo obiskovalce in turiste od blizu in daleč. Slovenija se čedalje bolj razvija v turistično deželo, zato teh priložnosti in možnosti ne bi smeli zanemarjati.
Skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico, rokodelci in dr. Janezom Bogatajem sem si prizadevala za sprejem zakona, ki bi v celoti uredil področje rokodelstva in omogočil organiziran prenos znanja na mlajše rodove. Žal se rokodelci pri tem srečujejo z nerazumnimi predpisi, tako da mnogi izgubijo voljo in pripravljenost, da bi se izpostavljali in tvegali kazni. Ker zakon posega na več področij, je bil sklenjen dogovor, da ga bodo v naslednjem mandatu skupaj pripravila različna ministrstva. V odboru za kulturo sem že sklicala nujno sejo za to problematiko, in tudi v prihodnje si bom prizadevala, da se te obljube tudi uresničijo. Znanje in veščine rokodelcev so naša nesnovna kulturna dediščina, ki jo je treba zaščititi, predvsem pa prenesti na mlajše rodove. V Domžalah in okolici je takšnega znanja in mojstrov še kar nekaj, zato slamnikarstvo in druge rokodelske veščine ne smejo izumreti.
Čeprav je bila NSi v opoziciji, sem zadovoljna, da je bil sprejet Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. Bila sem nosilka tega zakona in sem morala vložiti veliko napora, da je bil na koncu le sprejet in je Slovenija naredila velik civilizacijski korak naprej pri pokopu žrtev vojne in povojne morije ter pri urejanju njihovih grobišč. Sprejet je bil naš Zakon o osebni asistenci, na katerega so invalidi čakali že veliko let, pa ni bilo dovolj politične volje za pomoč najšib-
<4 Prav kulturna in naravna dediščina so tisti biseri, ki pritegnejo obiskovalce in turiste od blizu in daleč. Slovenija se čedalje bolj razvija v turistično deželo, zato teh priložnosti in možnosti ne bi smeli zanemarjati.
DESUS/ MAG. BOJAN ARH, PREDSEDNIK OO DESUS
Vrnimo ljudem dostojanstvo!
Stranka DeSUS želi državljankam in državljanom povrniti zaupanje v socialno državo, zaupanje v delovanje pravne države in zagotoviti pogoje za človeka vredno življenje. Njen pogram vsebuje dosegljive cilje, v skladu z njeno politično močjo. Seveda je program namenjen vsem generacijam, vsem državljankam in državljanom Slovenije, stranka pa ostaja zvesta pri prizadevanjih za pravice starejših. Tako se DeSUS zavzema za:
Popravo krivic upokojencev - povrniti, kar jim je bilo v času gospodarske in finančne krize odvzeto, zaradi neusklajevanja pokojnin, minimalna pokojnina za polno delovno dobo se mora dvigniti nad prag Revščine (iz zdajšnjih 500 evrov na vsaj 612 evrov), zvišanje vdovskih pokojnin, sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi zagotavljal kakovostne javne zdravstvene storitve vsem državljanom in zagotovil kakovostno javno institucionalno varstvo, oskrbovanih stanovanj in pomoč na domu.
Ustanovitev demografskega sklada - iz državnih podjetij in ostalega državnega premoženja se oblikuje sklad, ki bi zagotavljal trajna sredstva za pokojnine mlajših generacij.
Javno šolstvo in javno zdravstvo - le-ta oblika lahko zagotovi, da se ne bo še bolj drastično
M DeSUS-ov program je jasen in odločen. Celoten program sledi enemu cilju: Vrnimo ljudem dostojanstvo!
in brezobzirno nadaljevalo razslojevanje ljudi v državi.
Zagotovitev pogojev za uspešno delovanje gospodarstva - posebna pozornost stranke je namenjena razvoju obrti in družinskih podjetij, predvsem oblikovanju uravnoteženega in razvojno naravnanega gospodarstva.
Ponovna uvedba služenja obveznega vojaškega roka za moške - trenutne varnostne razmere in stanje Slovenske vojske zahtevajo ukrepanje.
DeSUS-ov program je jasen in odločen. Celoten program sledi enemu cilju: Vrnimo ljudem dostojanstvo! Geslo stranke DeSUS je enako kot pred štirimi leti, ker vemo, da naše delo, da vrnemo ljudem dostojanstvo, še ni končano. S preteklim delom smo dokazali, da nam lahko zaupate. Naredili bomo vse, da bomo vaše zaupanje upravičili tudi v naslednjem mandatu.
LISTA REZA / ROK GRAŠIČ, GENERALNI SEKRETAR
Neukročene 27-letnice
Socialno pravična družba. Ustrezna družbena obravnava oseb s posebnimi potrebami. Hitra zaposlitev mladih po koncu izobraževanja. Pokojnina: 1000 evrov. Dostopnejše in hitrejše zdravstvo. Učinkovita javna uprava. Pravičen sistem pokojninskega zavarovanja. Transpa-rentna država.
Samo nekaj sem jih nabral. Ne, to ni program Liste Reza, temveč mlatenje puste slame s strani političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu odkar pomnim. Pravzaprav še od prej; iz obdobja, ko so se kovali prvi tolarji, ko so v upanju na novo, boljšo državo Slovenci hiteli na plebiscit in ko so ljudje takšnim praznim besedam politikov še verjeli. A časi se spreminjajo, miselnost pa tudi. Politika pa ... No, ta se ne spreminja. Vsaj obrazi v Sloveniji zelo poredkoma. Pa ne bom vrgel čisto vseh v isti koš - verjamem, trdno verjamem, da obstajajo tudi politiki, ki že 27 let pošteno delujejo. Jih je pa verjetno manj, kot je prstov na eni roki. Ker več jih že ne more biti, saj bi bilo sicer današnje stanje drugačno. Ljudje, ki že (pre)več let sedijo na istem stolčku ali pa se celo presedajo z enega na drugega, pa državljanom še vedno obljubljajo tisto, kar so jim pred 27-imi leti.
Veste, niso pa predsedniki strank edino merilo pri izbiri, komu boste dodelili svoj glas. Stranka mora, če želi biti uspešna, delovati do-
M Če ne vplačate loterijskega listka, ne morete pričakovati dobitka. Če ne volite, pa pač ne smete pričakovati izboljšanja, zato je bistvenega pomena, da se 3. junija udeležite volitev.
bro na vseh področjih. Od najmanj zavzetega člana do predsednika in seveda vseh členov vmes. En učitelj nam je enkrat povedal, da je avtomobil vreden toliko, kolikor je dobra njegova najslabša pnevmatika. Podobno je pri strankah.
Če ne vplačate loterijskega listka, ne morete pričakovati dobitka. Če ne volite, pa pač ne smete pričakovati izboljšanja, zato je bistvenega pomena, da se 3. junija udeležite volitev. Več od tega, da pač obkrožite nekoga, ki se ne bo izkazal po pričakovanjih, že ne more biti. Preberite kak program, prisluhnite soočenjem in preverite kakšen intervju. Pa izberite. Poskusite najti pravo, srednjo, uravnovešeno stranko, pri kateri lahko najmanj zgrešite.
Besedilo na željo avtorja ni jezikovno pregledano.
LTD / MAKSIMILIJAN KARBA
Naj medi!
kejšim. Še naprej si bom prizadevala za boljše šolstvo, ohranjanje naše kulture in slovenske identitete ter za več kulture in zdrave pameti v naši politiki.
Ob prvem svetovnem dnevu čebel čestitam vsem čebelarjem za njihovo delo, ki ga opravijo skupaj s svojimi pridnimi delavkami. Čebele omogočajo nadaljevanje življenja v naravi. Poleg tega nam dajejo slasten in zdrav med. Naša naloga pa je, da skrbimo za čisto naravo, potem bodo čebele bolj zdrave in bodo lahko opravljale svoje pomembne naloge v naravi. Pozdravljam odprtje nove čebelarske poti. Naj medi!
Čebelarstvo na Slovenskem in tudi na domžalskem območju ima dolgo ter bogato tradicijo. Prav temu smo se v letošnjem letu še posebej poklonili. Na svetovni ravni smo letos prvič v nedeljo, 20. maja, praznovali svetovni dan čebel. Pobuda za poseben praznik čebel je bila slovenska, saj pri nas izjemno cenimo te pridne delavke. Počastitvi čebel in čebelarstva se je pridružila tudi Občina Domžale, ki je v letošnjem letu namenila finančna sredstva za odprtje Domžalske čebelarske poti. Ideja za učno pot je bila dolgoletna želja obeh domžalskih čebelarskih društev, društva Domžale in društva Dob - Krtina. Sam sem že več let član Čebelarskega društva Domžale, ki ga trenutno vodi Andrej Jus.
Občina Domžale podpira čebelarstvo v naših krajih, prav tako pa sta omenjeni društvi zelo dejavni. Pred leti je tako v parku pod Močilni-kom v Dobu nastal učni čebelnjak, kjer Marjan Koderman izobražuje dobske učence o čebelarstvu. Odprtje učne poti je potekalo pri omenjenem čebelnjaku, sicer pa pot, dolga skoraj 5 km, povezuje dobski čebelnjak z Apicentrom, ki bo nastal pri Centralni čistilni napravi v Domžalah. Vesel sem, da smo v Domžalah pridobili novo učno pot, ki bo učence, občane in turiste
M Čebelarji smo ponosni na svoje delo in cenimo pridnost čebel, zdaj pa bo to znanje in ljubezen moč razširiti med večje število ljudi.
izobrazila o čebelarstvu nasploh in čebelarstvu pri nas. Čebelarji smo ponosni na svoje delo in cenimo pridnost čebel, zdaj pa bo to znanje in ljubezen moč razširiti med večje število ljudi. Prav tako me veseli, da je Občina Domžale pripravljena poslušati in uslišati tako različne prošnje domžalskih društev in da nas pri svojem delovanju finančno in drugače podpira. Zahvala gre prav novoustanovljenemu TIC Domžale, Miri Bečan in Ajdi Vodlan, ki sta v lanskem letu povezali obe čebelarski društvi in omogočili začetek projekta. Seveda pa zahvala tudi županu, ki je projekt podprl in odobril. Želim si, da bo čebelarstvo na Domžalskem imelo dolgo tradicijo tudi v prihodnosti. Naj medi!
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik | 39
slamnik@kd-domzale.si
v	1
politične stranke | okolje
sds / MAG. ART. ALENKA GoTAR IN žIGA STIFTAR
Novi obrazi s tradicijo in izkušnjami za pravično Slovenijo
Spoštovani
Rada bi vam na srce položila nekaj besed pred volitvami. Živimo v državi, katere vlade so v zadnjih letih na svoj pošten, marljivi slovenski narod pozabile. Težko prigarane pokojnine so skoraj miloščina, zdravstvo je postalo luksuz, namesto osnovna človekova pravica, mladi si ne morejo zagotoviti varne prihodnosti, bežijo v tujino. Du-šijo nas s previsokimi davki. Davkoplačevalci smo primorani plačevati za grehe elite. Zavarovati je treba nas poštene ljudi, ki želimo dostojanstveno živeti. Ne pa da se zaduši z dajatvami delavce, poštene državljane Slovenije, da se z njihovim pošteno prigaranim denarjem, ki jih z davki pobere država, podpira le elite, migrante in gospodarski kriminal ter korupcijo! Zato kandidiram za poslanko v DZ kot zavedna Slovenka, da pošteno in s ponosom zastopam interese, želje in pričakovanja vas na državnem nivoju. Zaslužimo si najboljše in borila se bom za vas, sokrajane! Vaš glas zame bo močan glas za pravično Slovenijo!
Vaša mag. art. Alenka Gotar
Tretjega junija se bomo Slovenci in Slovenke ponovno odpravili na volišča. Pred nami so najpomembnejše volitve po letu 1990. S ponosom in hkrati z občutkom velike odgovornosti do vseh,
sd / dr. brigita skela savič, znanstvena svetnica, kandidatka na volitvah v dz
Zakaj zagovarjamo javno? Ker je pravično in dostopno za vse!
M Spoštovani, čas je, da se z izzivi, ki bodo odločali o naši skupni prihodnosti, soočimo mladi! Mladi, ki prinašamo novo energijo, nov zagon, nove rešitve, predvsem pa svež pristop pri kreiranju politike.
ki se boste podali na volitve, vam sporočam, da boste tokrat na glasovnici pod zaporedno številko 2 na listi Slovenske demokratske stranke našli tudi moje ime. Za kandidaturo sem se odločil, ker sem prepričan, da je že skrajni čas, da pobudo prevzamemo mladi, ki prinašamo novo energijo, predvsem pa nov pristop in novo vizijo, kakršnih prejšnji rodovi ne premorejo. Spoštovani, čas je, da se z izzivi, ki bodo odločali o naši skupni prihodnosti, soočimo mladi! Mladi, ki prinašamo novo energijo, nov zagon, nove rešitve, predvsem pa svež pristop pri kreiranju politike. Če si tudi vi želite svežega vetra na slovenskem političnem parketu, mladih, ki razumemo vsakodnevne stiske ljudi, predvsem pa mladih, ki nosimo Slovenijo v srcu, potem sem jaz, Žiga Štiftar, edina vaša prava izbira!
Žiga Štiftar
Slovenija je socialna država, ki s sredstvi, zbranimi po sistemu solidarnosti, omogoča javno šolstvo, zdravstvo, socialo, idr. Državljani pričakujemo, da se s temi sredstvi upravlja premišljeno, v korist ljudi in brez korupcije. V zadnjem času slišimo, da bosta trg in vitka država naša rešitelja. Zlasti so ti pozivi pogosti v zdravstvu, ko naj bi z denarjem, zbranim na solidarnostni način, upravljale zasebne zavarovalnice. Raziskave so pokazale, da je učinkovitost zdravstva povezana z usposobljenostjo vodilnih ter zdravstveno pismenostjo politikov in državljanov in ne s trgom storitev.
Pomembno je, da ne nasedamo zavajajočim navedbam, da je naš javni sektor razkošen, temveč zaupamo mednarodno dostopnim podatkom. Slovenija daje za javni sektor 45 % BDP, povprečna poraba EU je 47 %. Za zdravstvo damo 8,6 % BDP, povprečje OECD je 9 %. V zdravstvo moramo vložiti več denarja in izvesti celostno prenovo s skrajšanjem čakalnih dob, sistem javnega naročanja povezati z evropsko mrežo za javna naročila, posodobiti mrežo in obseg zdravstvenih storitev in razviti storitve za potrebe dolgožive družbe, kot sta dolgotrajna oskrba in duševno zdravje v skupnosti.
<4 Raziskave so pokazale, da je učinkovitost zdravstva povezana z usposobljenostjo vodilnih in zdravstveno pismenostjo politikov in državljanov in ne s trgom storitev.
Potreben je nov družbeni dogovor. Delavec naj bo bolje plačan, saj mnogi ob rednem delu ali polni pokojninski dobi živijo na pragu revščine, pokojnine pa ob polni delovni dobi niso dovolj za namestitev v domu za ostarele, ob dejstvu, da beležimo rast dobičkov podjetij in imamo eno izmed najnižjih stopenj obdavčitve le-teh v EU.
Zato se bom kot kandidatka za poslanko zavzemala za državo, ki zna dobrobiti razvoja porazdeliti med vse ljudi in odpraviti revščino, omogoča kakovostne in dostopne storitve javnega zdravstva, šolstva, sociale, kulture in javne infrastrukture, daje priložnost za delo in razvoj mladim, spodbuja inovativno gospodarstvo, ki varuje naše okolje, daje dostojno plačilo in pokojnine za opravljeno delo, pomaga tistim, ki so pomoči potrebni ter zmanjšuje neenakosti v družbi. Hvala za vaš glas.
Nsi / TADEJA šušTAR, poDpREDsEDNicA Mlade sLovENIJE
Ustvarimo državo, ki bo družinam in mladim bolj naklonjena
Velikokrat mi zastavljajo vprašanje, kdaj si bom ustvarila družino. Družina je osnovna celica družbe in naložba v prihodnost ni nikoli zgrešena. Država je dolžna poskrbeti za svojo prihodnost in kaj je drugega prihodnost države kot mladi rod, ki bo vlekel slovenski voz naprej. Zdajšnja oblast ni bila pripravljena obrniti smeri in narediti prepotrebnih reform, ki bi prek aktivne družinske politike izboljšala kakovost družinskega življenja, da bi se več parov odločilo za ustvarjanje družine.
Na odločitev staršev za otroke ključno vplivajo vrednote, poklicna varnost in dostop do
stanovanj. V Novi Sloveniji želimo spremeniti odnos države do družine in družinskega življenja, saj sta to vrednoti, o kateri se v današnji družbi premalo govori in se je ne promovira. Treba je sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili družinam lažje usklajevanje med poklicnim in družinskim življenjem. Ukrepi, ki jih krščanski demokrati predvidevamo, temeljijo na poenostavitvi sistema, saj bi ločili družinske prejemke od socialnih transferjev. Zelimo ustvariti enake izhodiščne pogoje za vsakega državljana in to bi dosegli npr. z uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka oziroma dodatka
za vsakega otroka. Tega bi prejemali vsi otroci do dopolnjenega 18. leta ne glede na materialno stanje družine. Večjo rodnost bomo skušali spodbuditi tako, da bomo podjetja oprostili plačila prispevkov za nadomestne zaposlitve zaradi porodniške odsotnosti. Velike družine bi bile oproščene plačila DDV ob prvi registraciji avtomobila za obdobje petih let, poleg tega pa bi bila v primeru bolezni več sorojencev do bolniške odsotnosti upravičena oba starša.
Nova Slovenija se je v kampanjo podala pripravljena z resnimi ukrepi, ki bodo popeljali Slovenijo med najuspešnejših 15 držav v svetu. Pod-
44 V Novi Sloveniji želimo spremeniti odnos države do družine in družinskega življenja, saj sta to vrednoti, o kateri se v današnji družbi premalo govori in se je ne promovira.
primo najboljši program letošnje kampanje in v nedeljo, 3. junija, na volilnih lističih obkrožimo številko 3: Novo Slovenijo - krščanske demokrate, saj mislimo resno.
V Domžalah nastali skupnostni vrtovi
Sveže jagode, solata, začimbe, bučke, paradižnik rastejo na skupnostnih vrtovih, ki so jih po Domžalah v sodelovanju z lokalnimi organizacijami postavili mednarodni prostovoljci. Ti so v okviru projekta Vrnimo se k naravi, ki ga izvaja Center za mlade Domžale, mesec dni preživeli v Domžalah in postavili kar sedem vrtov, nekateri od njih so povsem odprti za občane in občanke.
E enajst prostovoljcev iz Španije, Portugalske, Grčije, Estonije, Nemčije in Gruzije je za en mesec prišlo v Domžale v okviru Evropske prostovoljske službe. Ozave-ščali so o pomenu zdravega načina življenja in lokalni samooskrbi ter promovirali medkultur-nost. Pripravili so tri dogodke v Centru za mlade Domžale, sodelovali na prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj, Kuhni na plac, izvedli ulično akcijo ter obiskali Osnovni šoli Dob in Krtina. Kar je najpomembnejše in bo ostalo še dolgo po njihovem odhodu - pomagali so pri ureditvi sedmih vrtov. Ti so nastali v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, Domom upokojencev Domžale, Menačenkovo domačijo, Društvom Aspi, Našo trgovin'co in Turističnim društvom Radomlje. Trije med njimi - visoke grede ob Kamniški Bistrici ob gimnastičnih napravah in tenis igriščih na Škerjančevem ter vrt ob Menačenkovi domačiji - so skupnostni vrtovi. Namenjeni so vsem občanom in občankam, da lahko uživajo v njihovih sadovih. Center za mlade Domžale in prostovoljci ob tem občane in občanke naprošajo, da skrbijo za te vrtove - poleg pobiranja pridelkov bodo veseli, če bodo prebivalci zasadili tudi nove sadike. Če vam te ostajajo, jih lahko zasadite na skupnostnih vrtovih.
Evropska prostovoljska služba, v okviru katere je Center za mlade Domžale gostil prostovoljce, je program Evropske komisije, ki mladim med 17. in 30. letom starosti omogoča, da do enega leta preživijo v drugi državi ter pridobijo nove delovne in življenjske izkušnje. Dokaz za to je tudi ta projekt. Prostovoljci so dnevno delali po šest ur, prosti čas pa izkoristili za spoznavanje Slovenije
in njene kulture. Poleg življenja v tujini je velik izziv predstavljalo tudi sobivanje v kulturno različnem okolju. Vsi prostovoljci so namreč živeli skupaj v hostlu, kjer so si delili kopalnico in kuhinjo. In kakšen je bil ta mesec zanje? Pred vrnitvijo domov, smo se pogovarjali z nekaterimi od njih.
Za vami je naporen mesec in verjetno še niste uspeli zbrati misli, ampak kljub temu. S kakšnimi vtisi odhajate domov? Kako vam je bil všeč projekt?
Joana P., Portugalska: Zame je bil ta EVS odličen. Naše aktivnosti so bile raznolike, mesto in okolica prijetna, ljudje pa zelo odprti. Biti ves ta čas v mednarodnem okolju je bila res zanimiva izkušnja. Učili smo se drug od drugega, in vesela sem, bila da smo bili del tega projekta. Maret, Estonija: Zelo mi je bilo všeč, da smo imeli veliko priložnosti, da smo se učili drug od druge-
ga - glede hrane, plesov, iger, odnosa do življenja, delovne etike itd. Na enega od prvih skupnih dni so se skoraj vsi zbrali ob 11. uri zvečer v kuhinji in začeli kuhati. Bila sem osupla. Kaj se zdaj dogaja? Zabava? Nato sem doumela, da je na jugu normalno, da jedo tako pozno. Mi v Estoniji jemo večerjo ob šestih ali sedmih zvečer. Anastasis, Grčija: Naš vsakdan je bolj ali manj normalen, kar pa ga ne naredi nič manj zanimivega. Predvsem čas, ko smo vsi skupaj delali na vrtovih, je bil resnično zabaven in je med nami ustvaril ekipni duh. Najbolj zanimivo pa je, ko raziskujemo okolico in delamo manjše izlete po Sloveniji. Dnevi minevajo, kot bi trenil. Program se bo počasi končal, ampak do takrat uživamo v vsakem trenutku.
Življenje s tako velikim številom ljudi, ki hkrati prihajajo iz različnih mednarodnih okolij, zagotovo ni lahko. Vas je kaj še posebej presenetilo?
Joanna P., Portugalska: Ena od izkušenj, ki me je najbolj spremenila, je bila izkušnja, kako druge učiti. Maret, ena od organizatork večera brez elektrike, me je prosila, če lahko udeležence naučim enega od portugalskih plesov. Seveda sem privolila. Predstavljala sem si, da bo zabavno in ne težko in, da se bomo vsi zabavali. Ampak že med prvo vajo sem ugotovila, da učenje ni tako enostavno. Zanašala sem se na to, da bodo ponavljali korake, ampak sem ugotovila, da moram biti bolj natančna. Z njihovo pomočjo sem se naučila, kako lahko udeležence tako velikih dogodkov učim plesati. Zame je to primer, kako lahko razprava, skupinsko delo in odkritost udeležencev pripeljejo do dobrih rezultatov in osebne rasti.
Maret, Estonija: Zelo sem uživala ob jutranji jogi, ki sta jo pripravljala Carmen in Kurtis. Učenje drugih estonskih plesov in pesmi ter učenje novih pesmi iz drugih držav je bila zabavna in edinstvena priložnost. Zelo sem uživala tudi, ko sem vsakodnevno slišala tako veliko različnih jezikov.
Pri Evropski prostovoljski službi je velik poudarek tudi na učenju in spoznavanju tega, kaj ste se naučili. Kaj je tisto, kar boste odnesli domov?
Joanna R., Portugalska: Mednarodne izkušnje so vedno odlične. To je moj drugi mednarodni projekt in je že pustil posledice na meni. Bolj se počutim povezano z naravo, naučila sem se veščine vrtnarjenja in bolj me zanimajo okoljska vprašanja. Imela sem priložnost preživeti mesec s tako različnimi ljudmi, kar je izjemno. Ampak vtis je name naredila tudi narava. Izboljšala sem sebe in svoje socialne veščine. Kurtis, Nemčija: Projekt Vrnimo se k naravi je zame predstavljal velik izziv. Naučil sem se, kako delati v skupini ljudi iz celotne Evrope. Ko smo gradili vrtove, smo našli veliko kreativnih načinov za to. Vesel sem, da smo uspeli narediti vse, kar smo si zastavili. Hvala Evropski prostovoljski službi in Centru za mlade Domžale, zdaj sem bolj samozavesten in pripravljen na lastne projekte vrtnarjenja.
Dobra stran Evropske prostovoljske službe je tudi to, da so kriti vsi stroški - poti, bivanja, prehrane in žepnina. Če tudi tebe zanima prostovoljno delo v tujini, ga v Domžalah izvaja Center za mlade, kjer dobiš vse informacije. Pišeš jim lahko na info@ czm-domzale.si ali jih pokličeš na 040 255 568. □
40 | slamnik	številka 5 | maj 2018 | letnik lviii
šport
slamnik@kd-domzale.si
Najboljši napad sezone tlakoval evropske ambicije
Domžalski nogometaši so sezono končali s spektaklom na domači zelenici, kjer si je pred razprodanimi in rekordno polnimi tribunami naslov državnega prvaka priborila Olimpija.
nk domžale Kljub temu Domžalča-ni ne morejo biti razočarani, saj so s tretjim mestom in s tem uvrstitvijo v kvalifikacije za Evropsko ligo izpolnili primarni cilj. Spomladanski del so zaključili s kar 13 zmagami ter s po dvema neodločenima rezultatoma in porazoma. Prav slednja proti Celju z 1:2 ter Gorici 1:4 sta bila usodna, da niso varovanci Simona Rožmana do konca grozili dvojcu Olimpiji in Mariboru. Prvenstvo so zaključili po 36 odigranih kolih z osvojenimi 73 točkami, kar je 16 več kot v letu poprej.
Predvsem pa so navduševali na zelenici, saj so nasprotnikovo mrežo zatresli kar 79-krat, kar je dosežek, ki v zadnjih letih ni uspel nobenemu drugemu moštvu. Lani so 'rumeni' dosegli 63 zadetkov, leto poprej le 46! Rušilno moč domžalskega napada so najbolj izkusili tekmeci Ankarana (6:0), Triglava (6:1) in Aluminija (6:1). Spomladi prebujeni Lovro Bizjak je v drugem delu prvenstva dosegel šest zadetkov, Shamar Amaro Nicholson jih je dodal pet, prav tolikokrat je bil uspešen tudi Senijad Ibri-čic. Prostora za omembo vseh, ki so poskrbeli za končni izplet Domžal, je premalo. Kot dlako v jajcu lahko izpostavimo le to, da v zadnjem delu prvenstva proti velikima tekmecema
■
wtm »r ' ■■


t

-J,

Domžalski nogometaši so spomladi razveseljevali svoje privržence in zaslužili bi se še večje podpore. V prihodnji sezoni?
Olimpiji in Mariboru svoje prednosti obakrat niso znali zadržati ter se razšli z rezultatom 1:1.
A veseli dejstvo, da je koncept postavljen, da igralci in strokovni štab v miru snujejo visoke načrte še naprej. Lani je Domžalčanom na zadnji stopnici pred Evropsko ligo nasproti stal poznejši finalist, francoski Marseille, letos vsi že komaj čakajo, kam jih bo popeljala pot.
Številni namiznoteniški uspehi se nadaljujejo
V Izoli je potekalo državno prvenstvo RS za mladince in mladinke.
nts mengeš Katarina Stražar je bila druga med posameznicami, državna prvakinja v ženskih dvojicah in druga v mešanih dvojicah (z Aljažem Fre-lihom). Rok Trtnik je postal državni prvak med posamezniki, v dvojicah (z Aljažem Frelihom) in v mešanih dvojicah (skupaj s Taro Kobetič). Tara in Nika Kobetič sta osvojili tretje mesto v ženskih dvojicah.
Na Rakeku je potekalo državno prvenstvo RS za kadete in kadetinje. Naša številna zasedba je dosegla imenitne rezultate, med drugim sta Dejan Jokic in Aljaž Goltnik postala vicepr-vaka v dvojicah, Dejan je bil še tretji v mešanih dvojicah, Gaja Kobetič pa z Aljažem Godcem viceprvakinja v isti kategoriji.
V Škofji Loki je potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Dejan Jokič in Aljaž Goltnik sta se uvrstila na 3. do 4. mesto. Pri kadetinjah je Gaja Kobetič osvojila prvo mesto, Brina Markič je bila 5. do 8., Eva Šobar in Živa Markič pa sta osvojili 9. do 16. mesto.
Potekala so številna močna mednarodna mladinska in članska tekmovanja pod okriljem ITTF. V slovenskim dresu so iz našega kluba barve slovenske reprezentance zastopali Ana Tofant, Katarina Stražar, Rok Tr-tnik in Aljaž Frelih. Najuspešnejša je bila Katarina Stražar, ki je s soigralko Aleksandro Vovk na tekmovanju v italijanskem morskem turističnem biseru Lignano Sabbiadoro osvojila bro-
Na državnem prvenstvu v Izoli smo dosegli res izredne dosežke, ki nam jih zavidajo številni namiznoteniški klubi v Sloveniji.
Na Otočcu je potekalo dvodnevno državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje ter člane in članice U-21.
V	tekmovanju dvojic sta bila Nejc Erjavec in Rok Trtnik tretja. Pri članicah U-21 je bila Ana Tofant druga, Katarina Stražar pa je delila 5. do 8. mesto.
V	igri dvojic je Katarina Stražar s soigralko Aleksandro Vovk (Krka Novo mesto) osvojila naslov državne prvakinje, Ana Tofant pa je s soigralko Leo Paulin (Arrigoni Izola) osvojila drugo mesto. Pri mlajših kadetih je David Grad osvojil drugo mesto.
nasto medaljo v kategoriji dvojic. V istem mestu je z nekajdnevno razliko potekalo tudi mednarodno nami-znoteniško tekmovanje za invalide, kjer je naš član Luka Trtnik v posameznem delu prišel do osmine finala, v tekmovanju dvojic pa je skupaj s slovaškim sotekmovalcem Tomasom Va-lachom prišel do finala, kjer sta nato izgubila proti favorizirani dvojici iz Ukrajine in osvojila drugo mesto. V Halmstadu na Švedskem je potekalo svetovno ekipno prvenstvo, v slovensko žensko člansko reprezentanco sta
Za domžalsko košarkarsko prihodnost se nam ni treba bati
Po tem ko je članska ekipa Helios Suns zapravila zaključno žogico za uvrstitev v polfinale državnega prvenstva, je za nasmehe na obrazih številnih ljubiteljev domžalske košarke poskrbel mladi rod.

Ob vključevanju mladih bo ta še dolga in uspešna. Mladinci Denis Tu-bic, Gnezda Čerin in Blaž Urh so z zadetki poskrbeli za visoko zadnjo prvenstveno zmago nad Triglavom s 4:0 in tudi trenerjem dokazali, da bodo v prihodnosti lahko stopili v čevlje svojih starejših in izkušenih kolegov. A zdaj je na vrsti zasluženi počitek.
Domen Jarc
Foto: NKDoMZALE.Sl/LADo VAVPEtlČ
kk helios Drugega zaporednega naslova državnih prvakov se veselijo fantje do 13 let (2005 in mlajši), ki so v polfinalu zaključnega turnirja najprej premagali Ljubljano s 63:46, nato pa v finalu nadigrali še Petrol Olimpijo s 73:57 za veliko slavje pred domačimi gledalci.
Tudi v kategoriji višje, med pionirji U-15, sezono na vrhu zaključujejo Domžalčani. Na zaključnem turnirju v Novi Gorici so najprej z lahkoto preskočili Petrol Olimpijo in Krko ter se v finalu pomerili z ekipo Nove Gorili I
i:
sket4kids, na katerem so tekmovale ekipe iz Makedonije, Črne gore, Srbije, BiH, Hrvaške in Slovenije. Domžal-čani so se z regionalno zmago uvrstili na zaključni turnir v Beogradu, kjer so zabeležili pet zmag in po finalnem slavju nad srbsko FOKO v zrak premi-erno dvignili pokal.
Ob uspehih mladih igralcev je tako res škoda, da člani doma na zadnji tekmi sezone na začetku maja niso premagali Ilirije in si tako priborili polfinalno vstopnico. Ker je Rogaška izgubila zadnjo tekmo, bi morali
^ Äxvr
? • i II
1
Nepremagljivi pionirji U-13, državni prvaki in zmagovalci premiernega tekmovanja Basket/kids v Beogradu
bili vpoklicani tudi naši klubski igralki Ana Tofant in Katarina Stražar. Dekleta so nastopale v 2. diviziji in zasedle 1. mesto (Slovenija, Italija, Grčija, Argentina, Belgija). V Laškem je potekalo mednarodno tekmovanje za invalide, tekmovalci so prišli z vsega sveta. Slovensko reprezentanco je zastopal naš član Luka Trtnik, ki se je prebil med osem najboljših v svoji kategoriji, kar je bil, glede na močno konkurenco, zelo dober dosežek. V Zagrebu je potekal tradicionalni mednarodni turnir Zagiping, kjer so tekmovalke in tekmovalci iz našega kluba spet posegali tudi po najvišjih mestih.
Še nekaj ligaških novic. Naša prva ekipa, ki igra v najmočnejši slovenski namiznoteniški ligi, je na koncu osvojila šesto mesto, ob tem pa je treba omeniti, da je stalni član naše prve ekipe Andraž Avbelj trenutno na visokem 6. mestu slovenske rang lestvice za člane. Naša druga ligaška ekipa, ki igra v drugi slovenski namiznoteniški ligi, je osvojila tako želeno prvo mesto in s tem neposredno uvrstitev v 1. slovensko namiznoteniško ligo. Naslednjo sezono bo NTS Mengeš imel v najmočnejši ligi kar dva svoja predstavnika.
Kot lahko razberete, imamo res kopico dobrih rezultatov in uspehov, kar je nov dokaz, da delamo dobro. Vabimo vse, ki vas zanima igranje namiznega tenisa ali pridobitev naziva na-miznoteniškega sodnika, da se nam pridružite - nikoli ni prepozno. Podrobnejše informacije glede treningov dobite pri našemu trenerju Davidu (031 502 157), glede sodniške organizacije, sojenja in vodenja tekmovanj pa pri Janezu (031 612 835).
BESEDILo in Foto: JANEZ
ce mladi. Po zaostanku za sedem točk ob polčasu so stvari na svoje mesto postavili v nadaljevanju in na krilih Urbana Klavžarja (MVP turnirja) slavili z 82:69. S tem so kronali pot do zmagovitega domžalskega hat-tricka, ki so ga z naslovom prvaka konec marca začeli tlakovati mladinci v kategoriji U-19.
Piko na i uspehom mladih domžalskih košarkarjev so vendarle postavili pionirji U-13, ki so na tekmovanju Ba-
Domžalčani slaviti doma proti tekmecu, ki so ga aprila na njihovem terenu ugnali za 17 točk. A pritisk je, kot kaže, naredil svoje, in po vodstvu ob polčasu s 46:31 je sledil strelski mrk, ki je v ekipo vnesel nervozo. Igra v zaključku tako ni stekla in ljubljansko moštvo se je veselilo zmage s 74:71, kar je pomenilo konec sanj o najvišjih mestih.
Domen Jarc Foto: HELioS-SUNS.SI
Dva Bolharja in Gaja Hribar na stopničkah
Tri zlate medalje z državnega kickboxing prvenstva 2018 in pokalnega tekmovanja Kickboxing zveze Slovenije.
klub borilnih veščin domžale
Najbrž je med številnimi športnimi društvi in klubi, ki jih v naši občini ne manjka, prav Klub borilnih veščin Domžale, za katerim je dobro desetletje uspešnega dela, eden tistih, ki ga ne srečujemo le na treningih in tekmovanjih, temveč fantje in dekleta pod vodstvom svetovnega šampiona
OBČINA DOMŽALE
Marjana Bolharja, tudi ambasadorja športa, sodelujejo prav povsod, kjer menijo, da so lahko koristni. Tako so letošnjo pomlad sodelovali v čistilni akciji, srečali smo jih lahko na dobrodelnih aktivnostih, tudi na Urbanem gladiatorju, hkrati pa so bili uspešni tudi na različnih tekmovanjih.
Tako so v začetku maja s Ptuja z državnega kickboxing prvenstva 2018 in pokalnega tekmovanja Kickboxing zveze Slovenije, na kateri se je upošteval tudi seštevek točk iz aprilskega tekmovanja v Trebnjem, člani in članica Kluba borilnih veščin Domžale prinesli tri zlate medalje.
Tekmovanja na Ptuju se je udeležilo prek 200 tekmovalcev iz vse Slovenije V kategoriji master class je naslov državnega prvaka osvojil šampion Marjan Bolhar, med starejšimi kadetinjami je naslov državne prvakinje osvojila Gaja Hribar, med otroci do 8 let pa je postal državni prvak Maj Bolhar, sicer sin Marjana Bolharja.
Vsem trem iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje.
Klub borilnih veščin Domžale v poletnih mesecih čaka še veliko aktivnosti, ki jih boste lahko spremljali tudi na njihovi prenovljeni spletni strani.
Vera Vojska Foto: KBV Domžale
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 41
šport
na kratko
Jasmin Sport Ledita spet prvakinje mednarodne ženske Extra lige
Z zaključnim turnirjem, ki je tokrat potekal v Murski Soboti, se je končala druga sezona razvojne mednarodne ženske Extra Lige, katere center so ravno Domžale.
Medalje so deževale, Maja in Nuša do evropskih vstopnic
Tekmovalni del atletske sezone je že v polnem teku in tako kot smo že navajeni, odlične predstave kažejo tudi domžalski atleti.
žkd jasmin sport ledita Po sobotnih polfinalnih razpletih so se v nedeljo, 22. aprila 2018, najprej v borbi za tretje mesto pomerili ekipi ŽKK Po-murje in ŽKK Jesenice - Kranjska Gora, nato pa za prvo mesto ekipa ŽKD Jasmin Sport Ledita in ŽKK Krka.
Vzdušje med finalno tekmo v Športni dvorani I Osnovne šole v Murski Soboti je bilo vroče, saj sta obe ekipi s seboj pripeljale kar precejšnje število navijačev, ki so naredili športno vzdušje. Vse pohvale gredo seveda tudi domačemu občinstvu, ki so s svojo prisotnostjo številčno podprli sam dogodek.
dovino ŽKD Ledita. Vse to je delo celotnega kluba, vseh trenerjev (Tomaž Ul-čar, Klemen Zaletel, Miha Belšak, Špela Žura), igralk, staršev in podpornikov.... to je nagrada za vse vas oziroma
za vse nas! Hvala, ker ste!« je izjavila trenerka članske mlade ekipe Elvira Rošič Ključanin.
Polfinalni tekmi, sobota, 21. 4. 2018: ŽKD Jasmin Sport Ledita - ŽKK Pomurje 73:44 in ŽKK Krka - ŽKK Kranjska Gora - Jesenice 77:52
Finalni tekmi, nedelja, 22. 4. 2018: ŽKK Pomurje - ŽKK Kranjska Gora -Jesenice 63:42 in ŽKK Krka - ŽKD Ja-
ak domžale Reprezentančni dres sta prvič v sezoni oblekli Maja Per in Alenka Pirnat, ki sta z zmago na Atletskem pokalu Slovenije pridobili vozovnico za nastop na reprezentančnem mitingu Brixia za mlajše mladince in mladinke. Maja je v teku na 2000 metrov z zaprekami končala na nehvaležnem četrtem mestu, a s časom 7:13,72 izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu v njeni starostni kategoriji, ki bo julija v Gyoru na Madžarskem. Alenka ni imela svojega dne, saj je v metu kladiva z dosežkom 36,54 metra za šest metrov zaostala za osebnim
Za izvedbo F4 - zaključnega turnirja ženske Extra lige se zahvaljujemo organizatorju ŽKK Pomurje, da je turnir uspel v čudovitem sijaju in blišču. Hvala vsem klubom, ki pišejo zgodovino ženske Extra lige! Zahvala pa tudi vsem podpornikom tako Ledite kot tudi ženske Exlige, vsem obiskovalkam in obiskovalcem, ki so poskrbeli, da je bilo vzdušje športno in prijetno. In posebna zahvala Denisu Čehu in Tjaši Bršan za čudovito paleto odličnih fotografij!
»Dekletom vse pohvale za vso sezono, ki je bila polna vzponov in padcev ter poškodb, ki so nas samo okrepile. Čestitke tudi za osvojeno prvo mesto na finalni tekmi ženske mednarodne razvojne Extra lige! Trud, delo, volja, želja, karakter in močna motivacija nas je pripeljala do končnih rezultatov - naslova prvakinj. Ste vzor našim mlajših generacijam leditk, ki prihajajo za vami! Hvala vsem in vsaki posebej za svoj delež v ekipi... hvala, da ste del nas in z nami pišete zgo-
smin Sport Ledita 57:65
MVP F4: Barbara Škof, Jasmin Sport Ledita
STRELKA LIGE : Pia Zupan, Jasmin Sport Ledita
Naj peterka: Lejla Rošic, Jasmin Sport Ledita, Barbara Škof, Jasmin Sport Ledita, Lejla Pamic, Kranjska Gora - Jesenice, Jana Jurečič, Krka, Anja Samec, Pomurje.
Zahvaljujemo se vsem navijačem, ki so nas spodbujali v dobrem in slabem, vsem podpornikom našim članskim le-ditkam: podjetje AS Domžale - Moto center, Tosama, d. o. o., z blagovno znamko Jasmin Sport, Agenciji Kapital, zavarovalnica Sava, kavarna Tibu in av-toprevoznik Vuk Kristjan, s. p. Brez vas nam ne bi uspelo! Hvala od srca!
Hvala, da ste del nas in z nami premikate meje ... se vidimo pod koši!
Vabimo k vpisu v našo šolo košarke Ledita, ki bo vesela novih deklic letnik 2006 in mlajših.Se vidimo pod koši!
ŽKD Ledita
Košarka malo drugače
Sezono končujemo z nasmeški na obrazu, nova sezona pa se že bliža
žkk domžale Najbolj mučni so dnevi, ki se konstantno ponavljajo. In tudi pri treningih je enako. Zato je treba vnesti v vsakodnevne treninge nekaj svežine, da dekleta vklopijo svoje mo-žgančke in namesto košarkaške žoge primejo balon ali pa teniško žogico. Pri ŽKK Domžale se trenerji zavedajo, kako pomembna sta koordinacija nog in dobro zaznavanje možganov, zato pogosto vključijo vaje, ki krepijo spretnosti igralk. Prav tako pa je pomembna zabava. Če se vse to lahko združi v kakovosten trening, je delo
I

Maja Per je v Italiji izpolnila normo za evropsko prvenstvo, na katerem bo iskala vstopnico za Olimpijske igre mladih v Argentini.
rekordom in končala na 13. mestu. Ob Maji in Alenki je v Celju 6. maja na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke v metu kladiva z odličnim osebnim in klubskim rekordom, 56,91 metra, slavil tudi Jan Em-beršič. A ker je Jan še vedno pionir, se tekmovanja v Italiji v Brixii dva tedna pozneje ni mogel udeležiti.
Pot na evropsko prvenstvo si je na prvenstvu Slovenije v gorskih tekih (gor/dol) v Češnjicah v Tuhinju priborila tudi Nuša Mali. Med mladinkami je letošnja državna prvakinja v krosu in v dolgih tekih tokrat zasedla drugo mesto, potem ko je boj za zmago izgubila v zaključnem spustu. Vseeno bo 1. julija nastopila na prvenstvu stare celine v Skopju.
Na prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju pionirk U-14 je domžalska trojica Maru-ška Vuk, Žana Planinšek in Alja Ga-brovec zasedla deseto mesto, v seštevku tekov na 60 in 600 metrov ter metu vorteksa in skoku v daljino pa je bila posamično najvišje uvrščena Maruška Vuk na osmem mestu, ki je boj za višja mesta izgubila pri metu vorteksa.
Formo stopnjuje tudi odlični šprin-ter Luka Marolt, ki je po četrtem mestu v Zagrebu v teku na 200 metrov, na mitingu v Velenju slavil tako na 100 (10,86 sekunde) kot 200 metrov (21,75).
Domen Jarc
Zelo uspešni na četrt in polfinalu šolskega namiznoteniškega tekmovanja
V telovadnici OŠ Dragomelj je potekal četrtfinale državnega osnovnošolskega namiznoteniškega tekmovanja.
namizni tenis Na njem so imeli pravico nastopa najboljši z območnih tekmovanj v zahodni polovici Slovenije. Učenci in učenke iz domžalsko-ka-mniške regije so dosegli odlične rezul-
nalistov. V absolutni kategoriji je pri učencih Aljaž Goltnik dosegel drugo mesto, pri učenkah v isti kategoriji je Gaja Kobetič osvojila tretje mesto. Pri učencih od 6. do 9. razreda je Nejc
trenerja dobro opravljeno. Kako naša dekleta skozi treninge napredujejo, je videti tudi na tekmah. Prav dekleta so zaslužena za to, da se je naš klub uvrstil na 10. mesto od 33 sodelujočih klubov v skupnem točkovanju v pokalu. Ponosni smo na vse naše članice kluba in z veseljem sprejemamo tudi nove. Sezono končujemo z nasmeški na obrazu, nova sezona pa se že bliža. Mi smo pripravljeni. Kaj pa vi?
ŽKK Domžale Foto: Maja Grintal
Iz polfinala letošnjega šolskega namiznoteniškega tekmovanja v Novi Gorici

Trening košarke s košarkarsko in teniško žogo
tate, najboljši so se uvrstili v polfinale.
Polfinale (za zahodno polovico Slovenije) je potekalo v Novi Gorici, kjer so se naši predstavniki borili, da preskočijo še zadnjo stopničko ter se uvrstijo v finale letošnjega državnega šolskega namiznoteniškega tekmovanja. Nastopali so v dveh starostnih kategorijah (od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda), poleg tega pa še v tako imenovani absolutni kategoriji (s točkami Namiznoteniške zveze Slovenije) in v ekipnem tekmovanju. Trenerji smo bili z dosežki zelo zadovoljni, saj imamo iz naše regije kar nekaj fi-
Gerkšič osvojil drugo mesto, pri učenkah od 1. do 5. razreda pa je bila Ula Guček tretja.
V tem trenutki se še ne ve, kje in kdaj se bodo finalisti iz naše regije pomerili na državnem finalu, o njihovih dosežkih pa bomo vsekakor poročali v naslednji številki Slamnika. Trenerji (David, Željko, Janez) želimo vsem finalistom veliko sreče in uspehov, vsem ostalim, ki so izpadli v predhodnih tekmovanjih pa, da še naprej zavzeto nadaljujejo s treningom in uspehi vsekakor ne bodo izostali.
BESEDILo in foto: JANEZ
ŠAH
DP članov posamično
V Ljubljani je v prostorih ŠZS konec aprila in v začetku maja potekalo posamično državno prvenstvo članov, žal pa na prvenstvu ni bilo nobenega velemojstra. Med 50 udeleženci je zanesljivo zmagal član ŽŠK Maribor, mednarodni mojster Boris Markoja, 7,5, pred Galom Drnovškom, TZ Prevodi Dvojka Kranj in Žanom Kavčičem, Vrhnika s po 6,5 točke. Nastopal je tudi enajstletni član Domžal Rudi Olenik Čampa, ki je s štirimi točkami zasedel 35. mesto, o odlični igri pa priča podatek, da je pridobil kar 80 ELO rejtinških točk.
Izlake - Na tradicionalni prvomajski turnir v pospešenem šahu se je odzvalo 37 ljubiteljev šaha, zmagal je Martin Ocepek pred Bernardom Peričem, oba s po 7,5 točke in člana Zagorja ob Savi. Tretji je bil član ŠD Domžale Jože Skok, ki je iz devetih kol zbral šest točk. Dobro se je uvrstil tudi član Domžal Dušan Borštar, ki je s 5,5 točke pristal na desetem mestu.
J. S.
JUDO
Živa Mehle Kostrevc državna podprvakinja med mlajšimi članicami
Domžalska judoistka Živa Mehle Kostrevc je v kategoriji do 78 kg na državnem prvenstvu za mlajše člane in članice (U-23) dosegla 2. mesto.

»Z dvema zmagama in dvema porazoma je na turnirju nastopila zelo dobro. Premagala je državno prvakinjo v mladinski konkurenci in tretjo z letošnjega članskega prvenstva. Kljub pomanjkanju treningov zaradi bližajočega se zaključka šolskega leta je Živa vseskozi zagrizena in nepopustljiva. Pred zaključkom sezone jo čaka še mladinski evropski pokal v Leibitzu, kjer se nadejamo dobrih borb«, je povedal trener Jure Lampe.
Judo Golovec Foto: Judo zveza Slovenije
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. junija 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. junija 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov:
urednistvo.slamnik@gmail.com
io | slamnik
spürt
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
Jubilejno ob prazniku
20. tekmovanje paraplegikov za Pokal Občine Domžale
Po sedmih letih ponovno na evropsko prvenstvo v vaterpolu
Uvrstitev slovenske reprezentance U-19 na evropsko mladinsko prvenstvo v vaterpolu
Sedem let je od zadnje uvrstitev slovenske reprezentance na evropsko prvenstvo v vaterpolu. Fantom je letos končno uspelo - avgusta gredo v Be-lorusijo.
V maju so v Kranju potekale kvalifikacije za evropsko prvenstvo v vaterpolu, srečale so se mladinske reprezentance iz Malte, Romunije, Slovenije in Švice. Prvo tekmo so Slovenci odigrali s Švico - zmaga je bila prepričljiva; vedeli smo, da Švica ne bi smela predstavljati večje ovire, fantje so v borbenem duhu tekmo pripeljali do konca z rezultatom 10:6 (2:0, 3:0, 3:4, 2:2). Druga je bila pričakovano težja in hkrati odločilna.
Tribune kranjskega bazena so bile v soboto zvečer polne podpornikov, ki so nervozno spremljali precej izenačeni ekipi - Slovenijo in Malto. Borbenost in močna želja sta fante pripeljala do zmage. Maltažane so premagali z 10:9 in se z drugo zmago uvrstili na EP, ki bo med 26. avgustom in 2. septembrom potekalo v Minsku. Zadnjo, nedeljsko tekmo proti romunski reprezentanci so zato lahko odigrali sproščeno, nasprotniki so jih premagali z 11:4.
šah V super ligi, kjer je nastopalo deset ekip, je zmagala močna zasedba Iga, v kateri je igral tudi mednarodni mojster Igor Jelen, ki je za dve točki prehitela Vrhniko, tretji je bil Mentor iz Ljubljane. Domžale so zasedle solidno šesto mesto, če pa bi šteli meč točke glede na rezultate dvobojev, ki se zdaj najprej upoštevajo v ligaških tekmovanjih, pa bi se uvrstile na četrto mesto.
Sicer pa zdaj ekipa goji prakso, da v štiričlanski zasedbi igra vsaj eden izmed najmlajših. Tako je enajstletni Rudi Čampa Olenik odigral sedem izmed devetih partij in osvojil solidni dve točki in pol. Zelo gotov je bil tudi Bojan Osolin, ki je na drugi deski iz petih partij zbral dve točki in pol. Odlično igro je prikazal Lan Turek Timotej, ki je iz osmih partij zbral kar šest točk in pol v močni zasedbi in med rezervami prejel srebrno kolajno. Prva deska Jure Plaskan, ki je tudi pomagal kape-tanu Jožetu Skoku pri vodenju ekipe, se je poškodoval in žal kar nekaj partij ni mogel odigrati. V super ligi je tokrat nastopal tudi Bor Dob, ki pa je osvojil zadnje mesto in izpadel v nižjo ligo. Zanj tokrat namreč niso igrali nekateri gostujoči igralci kot v osrednji slovenski ligi, kjer je sicer v zadnjih letih odigral vidno vlogo. Vrstni red: Ig 27,5,
Za končni izid so zaslužni tudi trije člani Vaterpolskega društva Kamnik, to so Blaž Briški in Rok Bergant iz Kamnika in Luka Sokler iz Domžal. Večina ekipe pod vodstvom trenerja Aleša Komelja prihaja iz Kranja. To so kape-tan Jan Justin, Matic Rahne, Dejan Go-stic, Martin Mrgole, Urban Verbič, Aljaž Troppan in Andraž Pušavec; dva trenirati v Ljubljani, to sta Maj Lipnik in Alishan Salihi, prvi vratar je Aleksander Dekovic iz Kopra. V vlogi pomočnika trenerja se je znašel Jaka Mikoletič, poleg njega gre omeniti še fizioterapev-ta Andraža Smoleja, oba prihajata iz AVK Triglav Kranj. Strelci za Slovenijo so bili: Blaž Briški (6 golov), Aljaž Tro-
ppan (6 golov), Jan Justin (5 golov), Matic Rahne (4 goli), Rok Bergant (2 gola) in Urban Verbič (1 gol).
Fantje imajo pred seboj najprej končnico državnih prvenstev, poleti pa jih čakajo intenzivne priprave na jesen, takrat se bodo odpravili po nove uspehe v belorusko prestolnico.
Čestitke vsem vpletenim.
Besedilo in foto: Vaterpolsko društvo Kamnik Dare Homar in Ajda Sokler
rrüt.irh :
J f
S
,JH i i —
'iS
Lan Turek Timotej s srebrno kolajno za drugo mesto med rezervami
Vrhnika 25,5, Mentor 24, Komenda Popotnik 21, Trzin Buscotrade 20, Domžale 18,5, Gimnazija Kranj 17, ŠD Loka pri Mengšu 10,5, Ljubljana 10, Bor Dob 6. V prvi ligi je sodelovalo 11 moštev. Zmagali so Medvode Wittori Swimwe-ar pred Višnjo Goro - Stično in drugo zasedbo Vrhnike.
Na zaključnem turnirju v pospešenem šahu v Komendi je sodelovalo 14 zasedb, zmagali so domačini Komenda Popotnik, Domžale pa so v okrnjeni zasedbi zasedle osmo mesto.
Jože Skok
društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je največje društvo ljudi, ki imajo poškodbo ali bolezen hrbtenjače. Program društva, poleg vrste aktivnosti na različnih področjih, obsega več športnih panog: atletika, košarka, kegljanje, streljanje, smučanje, biljard, namizni tenis, tenis, plavanje, curling, parakolesar-jenje, boccia, športni ribolov in šah.
Posebej popularno je kegljanje, in ko se je pred dvema desetletjema pri tedanji županji Cveti Zalokar oglasila znana slovenska uspešna kegljači-ca, naša občanka, Cvetka Štirn, sta se kar hitro dogovorili o kegljanju slovenskih paraplegikov za Pokal Občine Domžale, ki je bilo tako letos ob občinskem prazniku že dvajsetič. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja je vsa leta zraven Zavod za šport in rekreacijo Domžale, poleg tega še Zveza paraple-gikov Slovenije, hkrati pa ves čas sodeluje tudi vrsta sponzorjev, ki ob pokroviteljici Občini Domžale pomagajo organizirati kegljanje paraplegikov. To je bilo sprva na nekdanjem kegljišču v Domžalah, zadnja leta se je preselilo v Kamniku, slovesnost s podelitvijo priznanj, medalj in pokalov pa je v enem od gostinskih lokalov v občini Domžale. Občina sicer z društvom sodeluje tudi na drugih področjih, posebno pomembna sta bila v teh letih dva dobrodelna koncerta v naši športni dvorani.
Dvajseto tekmovanje paraplegikov je bilo dobro obiskano, člani in članice posameznih ekip, sedem jih je prišlo iz vse Slovenije, so se z veliko borbenosti trudili - tako za svoje najboljše rezultate, pa tudi za svoj prispevek k ekipni uvrstitvi.
Slovesne razglasitve se je udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dra-
tak Štirinajstletni Rok Orešek za katerega je bilo to prvo tekmovanje, je popravil osebne rekorde v potegu, sunku in biatlonu. V potegu je dvignil 36 kg, v sunku 45 kg in biatlonu 81 kg. To je bil tudi krstni nastop za Matevža Klopčiča, ki je v kategoriji do 94 kg med mladinci osvojil bronasto medaljo. Tim Mušič je v potegu popravil osebni rekord na 85 kg, kar je skupaj s sunkom (105 kg) zadostovalo za prvo mesto v kategoriji do 77 kg med mladinci. Prvo mesto je v kategoriji do 94 kg osvojil tudi Jaka
Ob prazniku Občine Domžale je Šahovsko društvo Domžale v nedeljo, 15. aprila, priredilo turnir, ki je bil hkrati 2. memorialni turnir v spomin na pred dvema letoma preminulega Vida Vavpetiča, odličnega šahista, organizatorja in kapetana, tako rekoč duše domžalskega šaha. Odziv je bil enkraten, saj se je turnirja udeležilo kar 69 šahistk in šahistov iz vse Slovenije in tujine. Organizatorji so jih komaj stisnili v prostorno dvorano KS Vir.
Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik ŠD Domžale Boštjan Grošelj, posebej pa še Vidovo ženo Cirilo in sina Iztoka. V zelo močni zasedbi, kjer sta nastopala tudi dva velemojstra, igralci so imeli na voljo 10 minut in 5 sekund dodatka na potezo, je zanesljivo zmagal turški velemojster Bu-rak Firat, sicer član ŠD Domžale, ki je iz devetih kol oddal le točko - v četrtem kolu je izgubil z velemojstrom Markom Tratarjem, članom Ljublja-
gar, ki se je organizatorjem, posebno Cvetki Štirn, pobudnici in vseh 20 let or-ganizatorici, zahvalil za prizadevanja pri izvedbi tekmovanja, vsem prisotnim pa zaželel še veliko prijetnih trenutkov in zdravja. Enake želje je izrazila tudi Mirjam Kanalec, predsednica društva, ki je županu Toniju Dragarju za dolgoletno uspešno sodelovanje podelila priznanje. Priznanje je prejel tudi Zavod za šport in rekreacijo Domžale.
Med dekleti je zmagala Martina Glavič, Novo mesto, pred Senko Ivaniše-vič, Ljubljana, in Natašo Godec, Maribor. Med fanti je zmagal Viktor Rupnik, Ljubljana, drugi je bil Anton Kanc, Novo mesto, Miran Jernejšek, Maribor, pa tretji. Emil Filipič, Koper, je osvojil prvo mesto med veterani, pred Henrikom Plankom in Alešem Povšetom, oba Celje. Ekipno je zmagalo DP Celje, pred Ljubljano in Novim mestom. Vsem iskrene čestitke.
Na slovesnosti so bila podeljena še priznanja in pokali najboljšim v ligi v kegljanju 2017/2018, kjer sta pri podeljevanju sodelovala tudi športni referent

ne. Drugi je bil zelo trden igralec, ruski mojster Piotr Timagin, tudi član Ljubljane, za Firatom je zaostal za točko, osvojil jih je sedem. Sledila je skupina
Cirila in Iztok Vavpetič na prizorišču turnirja
Robert Žerovnik in Gregor Gračner, odgovoren za športno dejavnost paraplegikov. Med veterani je zmagal Franc Bo-rovnjak, Prekmurje, Prlekija; med dekleti Marija Kerec, Maribor, med fanti Roman Hrženjak, med tetraplegiki Aleš Povše, oba Jugozahodna Štajerska, od koder prihaja tudi najboljša ekipa. Čestitamo! Slovesnost so s svojim igranjem polepšali člani ansambla Gamsi, letošnji nagrajenci Občine Domžale.
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri 20. tekmovanju slovenskih paraplegikov za Pokal Občine Domžale. To so: Občina Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Brown Forman Worldwide, d. o. o., Ljubljana, Avto GP Govejšek Peter, s. p., Klimer Štirn & Co., d. n. o., MG inštalaterstvo, d. o. o., Avto-mehanika Kveder Božidar, Elektro Ver-pex, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana, Janez Mal, Pekarna Kanci-lija, Domžale, Helpy, d. o. o., Zveza paraplegikov Slovenije, G3 Spirits, d. o. o. Hvala.	Vera Vojska
Foto: Miro Pivar
Žagar (90 kg+120 kg). Zlato medaljo je osvojila tudi Petra Pavlič (70 kg+78 kg) in tudi Anže Kosmač z odličnim rezultatom 125 kg v potegu in 150 kg v sunku. Diplomirani kineziolog Anže Kosmač je po tekmovanju povedal, da je zelo zadovoljen z rezultatom, saj je popravil osebni rekord v biatlonu na 275 kg. Tekmovalci TAK Domžale pa ne bodo imeli veliko časa za počitek, naslednji teden ekipa že odpotuje na močan mednarodni turnir v Bač (Srbija).
Valentin Orešek
osmih igralcev, ki so zbrali šest točk in pol, med temi je bil najboljši Tratar na tretjem mestu, sledili so Mazi, Šubelj, Čepon, Jeran, D. Brinovec, Šajn in Pla-skan. Velja torej poudariti odlično sedmo mesto Dobljana Boštjana Jerana, člana Ljubljane, in v močni konkurenci zelo dobro 10. mesto Jureta Plaska-na, člana Domžal. Soliden je bil tudi član Domžal Marjan Karnar, ki je s 5,5 točke zasedel 16. mesto. Med ženskami je bila najboljša domžalska mojstrica Petra Grošelj, ki je s petimi točkami pristala na 25. mestu. Osnovnošolec Rudi Olenik Čampa je osvojil štiri točke in se uvrstil na dobro 42. mesto.
Omenjeni spominski turnir nedvomno dokazuje, da je tudi v Domžalah možno odigrati zelo močne turnirje, naposled pa je ŠD Domžale v zadnjih letih gostilo kar nekaj močnih državnih liga-ških tekmovanj pa tudi prvenstev upokojencev Gorenjske.
Jože Skok
Kadetsko, mladinsko in študentsko prvenstvo
V nedeljo, 6. maja 2018, je v Celju potekalo kadetsko, mladinsko in študentsko prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi tekmovalke in tekmovalci iz Težkoatletskega kluba Domžale.
Ig zmagovalec Ljubljanske lige, Domžale solidne
Od začetka januarja do začetka aprila je potekala 71. Ljubljanska liga, v kateri je sodelovalo 21 ekip iz ljubljanskega in širšega območja.
Drugi memorialni turnir Vida Vavpetiča
Zmagovalec velemojster Burak Firat - izjemno dobra udeležba
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5	slamnik | 43
slamnik@kd-domzale.si
Zaspala je, zasanjala, zdaj spi.
ZAHVALA
Dne 23. aprila se je v 99. letu starosti poslovila naša mami, babi, prababi in teta
Frančiška Huth
rojena Kovač
V imenu vseh njenih se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala govornici ZB Simon Jenko za poslovilne besede. Hvala g. župniku in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Posebna zahvala pa gre delavcem negovalnega oddelka Doma upokojencev Domžale za vso skrb in nego, ki so jo nudili naši mami v dobrem letu in pol, ko je bila njihova oskrbovanka.
Res hvala vsem, ki ste se trudili ter nam bili v oporo in pomoč.
Hčerka Anka
Življenje z marsičem nas prizadene, nas nosi sem in tja kot val morja, je tebi povzročilo mnoge rane, ki so skelele te skoz leta vsa.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša ljuba mama, babica, prababica, sestra in botra
Marjeta Govekar
11. 7. 1935-18. 4. 2018 roj. Vrtačnik iz Preserij pri Radomljah
Ob nenadni in boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste bili v mislih z menoj v težkih trenutkih, se poklonili njenemu spominu in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Janezu Grčarju za pogrebni obred, gospodu župniku Janezu Jarcu za popogrebne svete maše, pevcem kvinteta Krt za lepo odpete pesmi in trobentaču za izvedeno Tišino. Moja zahvala tudi zdravnici dr. Olgi Ložar, patronažni sestri Marjeti Lovše in ZD Domžale za hitro pomoč. Hvala tudi cvetličarki Mojci iz cvetličarne Na ovinku za čudovito cvetje in Pogrebni službi Vrbančič. Vedno boš v mojem srcu! Hčerka Milena
Vsi padamo. Ta roka, te oči. Vsem je napisan padec: neizbežno A eden je, ki neizmerno nežno to večno padanje v rokah drži. (R. M. Rilke)
ZAHVALA
Z neizmerno žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in tast
Ivan Cerar
z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče.
Iskrena hvala dr. Tomažu Mušiču in sestri Ireni za nesebično zdravniško pomoč in podporo ter celotnemu osebju urgentne službe Domžale. Hvala sosedu Francu Jamšku za pozornost in skrb. Hvala PGD Vir za poslovilni govor in spremstvo. Hvala g. župniku Pavlu Juhantu, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi
Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zazreš se v spomine.
V SPOMIN
Danijela in Jožef Gostinčar
Jeričeva iz Ihana
Aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila mama Dani, novembra pa bo enajst let, odkar je za vedno tiho zaspal ata Jože.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče.
Vsi, ki ju ohranjamo v lepem spominu.
S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala.
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
Marija Kumer
z Rodice pri Domžalah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, za pisna in ustno izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se urgentni službi ZD Domžale, nevrološki kliniki Ljubljana za skrbno zdravniško pomoč, Pogrebni službi Vrbančič in gospodu župniku Matjažu Križnarju za lepo opravljen pogreb.
Žalujoči vsi njeni
Sl
Ko večerna zarja izgine, s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Vladimir Nemec st.
Goltnarjev ata iz Doba
Ob slovesu našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, tolažilne besede, cvetje in sveče ter vsem, ki ste se prišli poslovit na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za globoke misli, gospodu dr. Janezu Svoljšaku, praporščakom, Društvu upokojencev Dob, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
Dne 13. maja je minilo deset let, odkar nas je zapustil
Janez Anžič
iz Bišč
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Odšel si mnogo prerano s potjo nedokončano, čeprav tvoj dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal.
V SPOMIN
Dne 5. maja je minilo pet let, odkar se je od nas za vedno poslovil naš dragi
Franc Dečman
z Vira, Stritarjeva ulica 12
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu
prižgete svečko!
Vedno boš z nami v naših srcih!
Vsi tvoji
Zapel je zvon, tebi v slovo ... Poln bolečin, ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina ...
V SPOMIN
Devetega maja 2018 je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janko - Janez Dimic
iz Domžal
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Pogrešamo te.
Vsi tvoji
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila in odšla v nebesa naša draga mama, babica in prababica
Berta Volčini
iz Štude pri Domžalah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove - posebna zahvala dr. Mojci Zajc Kraševec, patronažni sestri Marjani, urgentni službi ZD Domžale, Pogrebni službi Vrbančič in g. župniku za čustven govor ter lepo opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vedno bomo s teboj!
Vsi njeni
V vseh naših srcih delčki tebe so ostali do tedaj, ko spet se ob tebi bomo zbrali.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 75. letu sklenil naš dragi mož, oči in dedi
Stanislav Vrečar
z Vira, Dvoržakova ulica 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Žigi Sotlerju za vso skrb, župniku g. Aleksandru Ureku za lep poslovilni obred in mašo zadušnico, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem ter cvetličarnama Tratnik in Vesel.
Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi

Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
V SPOMIN
Dne 13. junija 2018 bo minilo dvajset let odkar te ni več med nami.
Henrik Uršič - Hero
z Rov
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
SPREJEM ZAHVAL je možen vsak delavnik med 10.
in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
44 I slamnik	številka 5 | maj 2018 | letnik lviii
objave
slamnik@kd-domzale.si
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
zahvala
Dne 4. maja 2018 je sklenil svojo življenjsko pot
Ivan Jeretina
iz Rudnika pri Radomljah
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospe dr. Mojci Zajc Kraševec in patronažni sestri gospe Aniti iz ZD Kamnik za zdravniško oskrbo v času njegove bolezni. Hvala gospodu Tonetu Tomcu in Čebelarskemu društvu Mengeš za sodelovanje in poklon na poslovilni slovesnosti. Prav tako iskrena hvala čebelarskim društvom Lukovica, Dob - Krtina, Domžale, Kamnik, družbi Količevo karton in Društvu upokojencev Radomlje. Hvala pevcem za zapete žalostinke.
Hvala vsem, ki ste našega Ivana spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi	Maj 2018
Nič več hrepenenja, nič več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim...
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 67. letu starosti
sklenila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
Ivica Osolnik
roj. Brinovec iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Hvala za iskrene objeme in stiske rok. Hvala vsem, ki ste stali njej in nam ob strani, ko je bilo najtežje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi g. župniku Juretu Ferležu za opravljen obred.
Vsi njeni
v spomin
Štefanija Košir Petric
Sredi maja smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Štefanije Košir Petric, akademske kiparke in slikarke. Ob slovesu so se ji poklonili poleg njenih Stobljanov tudi številni občudovalci njene umetniške ustvarjalnosti in tovariši iz burnega obdobja druge svetovne vojne.
Štefka, kot smo jo vsi poznali in klicali, se je rodila 5. decembra 1926 kot edina hči mami Ivani (sicer rojeni Narobe iz Trzina) in očetu Alojzu. Oče je umrl leta 1934, star komaj 35 let. Mama je morala tako sama skrbeti za Štefkino šolanje in preživljanje obeh.
V	Stobu in Domžalah so sicer živeli še številni njeni bratranci in sestrične, med njimi tudi njena soseda Ela Košir, znana domžalska fizkulturna učiteljica in športnica.
Štefka je sicer prav ob začetku nemške okupacije zaključevala meščansko šolo v Domžalah, med vojno pa ni hotela v nemško šolo.
Danes težko razumemo, kaj je vodilo Štefko, da se je kot 17-letno dekle vključilo v nevarno ilegalno delo na terenu kot vodja 3. skupine kurirjev in obveščevalcev v Domžalah in potem do konca vojne zelo aktivno delala za partizansko gibanje. Kot je večkrat poudarila tudi zadnja leta: veste, še vedno sem velik slovenski patriot.
V	tistem odločilnem času je vedela, kje je njeno mesto. Med vojno je bila avgusta 1943 sprejeta tudi v SKOJ. To je bilo priznanje
za njeno pogumno delo in ni imelo nobene zveze s kakšno komunistično idejo ali pripadnostjo. Po vojni ni hotela vstopiti v partijo, ker je bila takrat in do svojih zadnjih dni zelo verna. Katoliško prepričanje in tudi njeno življenje je bilo za njo del njene biti in njene duhovnosti. Temu se ni bila pripravljena odreči, čeprav je imela zaradi tega velike težave ne glede na njeno medvojno delo.
Po vojni je mama vztrajala, da se najprej izuči za šiviljo, da bo imela zagotovljen svoj kruh. Potem pa ji je mama rekla: zdaj pa si lahko izpolniš svoje želje. In tako se je Štefka končno lahko vpisala na
Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1954. tudi diplomirala pri prof. Frančišku Smerduju in prof. Zdenku Kalinu.
Na akademiji je spoznala tudi svojega bodočega moža Maria Petrica, ki je bil sicer doma iz Siska na Hrvaškem. Zaradi povojnih zamer ni mogla dobiti zaposlitve v Domžalah in sta z možem tako sedem let poučevala v Sisku na osnovni in srednji šoli likovni pouk in nemščino.
V začetku 60. let sta se vrnila v Domžale, kjer je Štefka poučevala na Srednji usnjarski in galanterijski šoli do svoje upokojitve. Medtem sta si z možem ustvarila družino in zgradila dom na zemljišču v Stobu, kjer je nekoč stal kozolec sosedov Koširjevih.
Štefka se je končno lahko v celoti posvetila svoji največji ljubezni - kiparstvu šele po upokojitvi. Svoje kiparske stvaritve je tako predstavila na številnih samostojnih razstavah od prve leta 1981 v Kranju (Portreti), do zadnje leta 2014 v Menačenkovi domačiji.
Pri njenem kiparskem delu je prišla do izraza vsa njena duhovnost. Ko se je srečala na enem od svojih potovanj s španskim slikarstvom in Velasquezovim Kristusom, jo je izpolnilo spoznanje, da njena duša in roke pripadata kiparstvu. Še posebej jo je pri tem navdihovala narava. Zadnja leta, ko njene roke niso več zmogle težaškega kiparskega dela, pa se je posvetila tudi slikarstvu, še posebej kolažem.
Živela je do konca v svojem notranjem duhovnem ravnotežju in pri tem ohranila še vedno tudi svoja prepričanja o zunanjem svetu. Njena prijateljica Majda Lampic je ob slovesu izpovedala Štefkin življenjski credo: s svojim delom ustvarjati smisel življenja, iz labirinta sveta - mir srca.
Štefka je bila do konca ena tistih redkih osebnosti, ki je s svojim delom in življenjem zaslužila, da smo ji lahko sočasno rekli: gospa in tovarišica. Oboje z veliko začetnico. Spomin na veliko Gospo in Tovarišico bomo nosili s seboj, ostajajo pa poleg sina Marjana in njegove Ljube še njena vnukinja Brina in vnuk Mario kot reinkarnacija slikarja Maria Petrica in kiparke Štefanije Košir Petric.
Franci Gerbec
Rad si živel, bil vedno vesel, ljubil, delal si in pel. Takšen spomin nate bo v naših srcih za večno živel.
zahvala
V 89. letu starosti je za vedno odšel od nas ljubi ati, ata, brat, tast in svak
Anton Šarc
s Homca, Bolkova ulica 39
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa od našega atija Toneta stali ob strani, izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje, darovali za svete maše, za cerkev in posebne namene. Zahvaljujemo se negovalkam in negovalcem ter osebju Doma starejših občanov v Preboldu, ki so zadnja leta požrtvovalno skrbeli za našega atija.
Najlepša hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu lepšali dneve. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljeno pogrebno mašo ter homškim cerkvenim pevcem in prijateljem za lepo petje. Hvala mladim pevcem z Marušo Šinkovec za zapeto eno od Avsenikovih pesmi, ki jih je naš ati tako rad poslušal. Hvala vsem gasilcem, ki ste počastili spomin nanj in se poslovili od njega. Hvala gasilcema g. Tonetu Pavliču in g. Andreju Ulčarju za ganljiv govor. Hvala Pogrebni službi Vrbančič in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, da ste sočustvovali z nami in atija pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ko se prebujalo je jutro, tiho si odšel. Srce tvoje zdaj počiva in žalost se v naših srcih skriva. Med nami ni več tvojega nasmeha, snidenje v nebesih naša je uteha.
zahvala
V 74. letu se je od nas nenadoma poslovil naš skrbni mož, ati, ata, brat, stric, svak in tast
Filip Resnik
iz Škocjana 18
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sveče, cvetje in svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala tudi g. župniku Juretu Ferležu, podjetju Termit, PGD Studenec, ZŠAM, ZVVS, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi
v spomin
Vinku Perovšku
Utihnil je glas zadnjega živečega člana prvotnega Partizanskega pevskega zbora
Konec aprila 2018 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od tovariša Vinka Perovška, zadnjega živečega člana prvotnega Partizanskega pevskega zbora. Ranjenci v partizanskih bolnišnicah so vedeli, da ima pesem moč in tako je nastal Invalidski pevski zbor - Pojoča četa, iz katere se je razvil današnji Partizanski pevski zbor. Sedemnajst ranjencev je izbral skladatelj Karol Pahor v pevsko skupino, med njimi tudi Vinka Perovška, našega občana, ki smo ga predstavili tudi v knjigi Svoboda - Plačilo za žrtve. Partizanski pevski zbor je v naslednjih letih postal osrednji nosilec glasbene tradicije revolucionarne in borbene pesmi, nosilec povojne glasbene literature s socialno angažirano vsebino, še vedno pa je nosilec izvirne partizanske pesmi ter eden redkih zborov, ki s partizansko, uporniško in domoljubno pesmijo ves čas skrbno ohranja izročilo slovenskega odporništva. S številnimi nastopi, več kot 3000 se jih je že nabralo doma in po svetu, pa prispeva k utrjevanju slovenske narodne zavesti ter uveljavljanju slovenske kulture. Partizanska pesem nosi v sebi vrednote upora, tovarištva, solidarnosti in boja za človekove pravice.
Vinko Perovšek, uradno Vincenc, je živel v Nožicah, v letu 2016 pa je praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je v vasici Retiža blizu Šentvida na Dolenjskem, v kmečki družini. Žal mu je že pri devetih letih umrla mama. Obiskoval je osnovno šolo v Šmarju - Sapu, si po njej skušal pridobiti poklic, pa ni šlo, saj se je začela vojna. Po kapitulaciji Italije se je odločil za partizane in postal borec Cankarjeve brigade - pomočnik mitraljezca. Po več manjših spopadih z Nemci, napadla so jih tudi nemška letala, je bil v borbi na Ilovi Gori v veliki nemški ofenzivi med 1. in 4. novembrom 1943 hudo ranjen v obraz in prenesen v partizansko bolnišnico Jelendol, nato pa v bolnišnico Planina pod vrhom Mirne Gore na južnem pobočju Kočevskega Roga, kjer je prve pesmi zapela Pojoča četa, katere pevec - drugi tenor je postal pod vodstvom Karla Pahorja, enega najvidnejših slovenskih skladateljev in glasbenih pedagogov.
V zboru, ki je že med vojno veliko nastopal, je dočakal svobodo, bil v poletnih mesecih 1945 operiran, nato pa po 15 letih prepevanja zbor zapustil in se posvetil šolanju, karieri, družini, z dvema ljubljenima hčerkama. Naš občan je postal leta 1971, ko se je priselil v Nožice, z ženo z veliko odrekanj zgradil hišo, skupaj sta hčerkama omogočila prijetno življenje. Bil je aktiven v združenju borcev za NOB, rad je bil tudi član Društva izgnancev Domžale, dokler mu je zdravje dopuščalo, da je obiskoval koncerte Partizanskega pevskega zbora in se udeleževal srečanj Cankarjeve brigade. Ostal je srčen, pokončen mož, ki je rad pel partizanske pesmi, katerih besedil ni nikoli pozabil. Vesel je bil obiskov, prijetnih pogovorov in spominov, ki so bili kljub njegovi visoki starosti še kako živi.
Na poti slovesa so se od njega poslovili številni prijatelji, sodelavci in pevci, ki spoštovanega in cenjenega Vinka Perovška ne bodo pozabili. In kogar ne pozabijo, ta živi.
Vera Vojska
JAVI Eft BAR DEM PENELOPE CRUZ



LW FERNANDA LEONA DJ APANOE
Mestrn Domžale
od 14. junija
v Mestnem kinu Domžale
www.kd-domzale.si
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 45
OBJAVE
V SLOVO
Gospodu župniku Lojzetu
Na lep pomladni dan, v torek, 3. aprila, v veselem in prazničnem vzdušju velikonočne osmine, je našo homško župnijo pretresla žalostna vest - izgubili smo gospoda župnika. Nepričakovano in nenadno, brez kakršnekoli slutnje, brez slovesa je odšel od nas. Težko doumemo, še težje razumemo, zakaj se je moralo tako zgoditi. V kratkih sedmih letih življenja in delovanja med nami je g. Lojze Hostnik postal del nas. Bil je aktiven na vseh mogočih področjih. Bil je član Kulturnega društva Jože Gostič, PGD Homec, sodeloval je pri pripravi nove knjige o Homcu, vsako leto je imel sveto mašo za domovino in bil soorganizator proslave, pripravljal je miklavževanja, vsako leto organiziral romanja po Sloveniji, v Medjugorje in nekajkrat tudi v Rim ... Veliko je vložil v obnovo župnišča, kapele in mežnarije. Znal je videti duhovno in materialno stisko bližnjega in vedno rad pomagal pomoči potrebnim. Rad se je družil z ljudmi, vsakomur je privoščil prijazno besedo. Zato ni čudno, da so se ljudje tako množično prihajali poslavljat od njega, ko je v soboto dopoldne ležal v cerkvi. Po slovesni sveti maši na Homcu je bil odpeljan v domačo župnijo v Šmartno pri Litiji, kjer je bil naslednji dan veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo več kot 110 duhovnikov in skoraj dvatisočglava množica.
Lojze Hostnik se je rodil 14. avgusta 1969 v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1996. Najprej je opravljal službo kaplana v župnijah Ljubljana - Polje, Ljubljana -Fužine in Zagorje ob Savi, nato je bil enajst let župnik na Blokah in pri Sveti Trojici, nazadnje pa sedem let na Homcu - zadnji dve je v soupravo dobil še Vranjo Peč. V naši župniji si je zelo prizadeval, da bi bila župnija živa, dejavna in učinkovita. Ni bil zadovoljen s tem, da se samo nekaj dogaja, ampak je želel, da prek tega dogajanja župljani rastemo kot kristjani in kot skupnost. Rad je poudarjal, da je varuh zapovedi in zakramentov in da jih zato ne more prilagajati željam in potrebam posameznikov. Zaradi te njegove pokončne drže je bil nekaterim trn v peti, a je vztrajal pri svojem, ker je vedel, da je tako prav.
Na kraju ob Kamniški Bistrici, kjer je s svojim zadnjim korakom na zemeljski poti prestopil v večnost, so skavti v njegov spomin postavili približno meter visok križ. Pod njim so njegovi nečaki s kamenčki zapisali njegovo ime, okrog pa so ljudje postavljali elektronske svečke in rože. Nekoga je ta spomenik tako zelo motil, da je prišel z motorno žago, ga odžagal ter vse skupaj odpeljal ... Človeška hudobija, brezčutnost in nespoštljivost do bližnjih ter do pokojnikovega spomina je res nedoumljiva. Mnogo nas je, ki se sprašujemo, od kod toliko sovraštva. Je razlog verska nestrpnost? Kljub vsemu nam to lepega, svetlega spomina na pokojnega g. župnika ne more vzeti. Mnogi sprehajalci se, čeprav mesto, kjer je umrl g. župnik, označujejo le še kamni, postavljeni v obliki križa, tam še naprej radi ustavljamo in se ga s hvaležnostjo za vse, kar je dobrega storil za nas in našo župnijo, spominjamo v molitvah in v veri, da nas iz večnosti spremlja s svojo priprošnjo pri Bogu za nas. Naj počiva v miru!
Andreja Šuštar
nismo vas pozabili
Stane Stražar
(1929-1998)
Kako hitro mineva čas, velikokrat opazimo, ko nas čas, ko obujamo spomine in nikoli ne mine, opomni na obletnice rojstva ali smrti ljudi, ki smo jih poznali, jih spoštovali ter jih, zaradi njihovega prispevka v zgodovino naših društev in občine, nikoli nismo pozabili.
Tako sem, tudi po pogovoru s še enim znanim Domžalčanom, glasbenikom Tonetom Juvanom, ob listanju ene od številnih kronik Staneta Stražarja, ki vedno pridejo prav, ugotovila, da letos minevata dve desetletji, odkar se je zadnjič poslovil od nas, drugo leto pa bo devet desetletij, odkar se je novembra 1929 kulturnik, jamar, pisec kronik, urednik našega Slamnika, prijatelj in sodelavec Stane Stražar rodil v Škocjanu ter začenjal svojo resnično bogato življenjsko in delovno pot. Ta je bila sprva povezana predvsem z ljubiteljsko dejavnostjo in ustvarjanjem na področju gasilstva in kulture, raziskovanja podzemnega sveta, hkrati pa je v njem rasla želja po ustvarjanju tudi na drugih področjih. Bil je pobudnik in organizator dramske skupine Gasilskega društva Studenec, ki je v njegovi režiji leta 1949 pod kozolcem na Studencu uprizorila igro V Ljubljano jo dajmo. Tovrstno dejavnost je nato prepustil bratom, od katerih France in Lojze še danes uspešno delujeta, Lojze pa je glavni krivec za odlično delo Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, katerega pobudnik je bil prav brat Stane.
Srečamo ga tudi kot pobudnika v letu 1961 ustanovljenega Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, katerega odličen predsednik je bil skoraj štiri desetletja. Najpomembnejše akcije so bile: raziskovanje več kot 100 podzemnih jam, brezen in drugih kraških pojavov, ureditev Železne jame za organiziran turistični ogled, gradnja Jamarskega doma na Gorjuši ter ureditev muzeja z geološko, arheološko, jamarsko, Robičevo in slamnikarsko zbirko. Posebej pa je poznan kot pisec različnih kronik, v katerih je raziskoval zgodovino krajev in življenja običajnih ljudi s širšega območja nekdanje občine Domžale. Opravil je zelo zahtevno delo, zbiral podatke po vaseh, v arhivih, župnijskih kronikah, muzejih in knjižnicah ter izdal vrsto kronik: 1970. Kronika Doba, 1974. Svet pod Taborom, 1979. Moravška dolina in Gledališče pod kozolcem, 1980. Na pomoč, 1985. Črni graben, 1988. Ob bregovih Bistrice, 1993. Mengeš in Trzin skozi čas, 1994. Oj, ta slamnik, 1995. Poslednji let in Ljudje ob Rači,1996. Župnija Dob skozi čas, po njegovi smrti pa je 1999. izšla še knjiga Mesto pod Goričico.
Ob vsem tem je bil Stane Stražar v obdobju med leti 1991-1995 tudi odgovorni in glavni urednik občinskega glasila, nepozabljen pa ostaja tudi kot glavni organizator prireditev Adam Ravbar na Krumperku.
Čeprav minevata dve desetletji od njegove prezgodnje smrti, drugo leto pa bo minilo devet desetletij od njegovega rojstva, ostaja prijatelj in sodelavec Stane še kako živ, saj se njegovo ime in njegovo nepozabno delo vedno znova omenja ob različnih obletnicah društev, tudi KD Miran Jarc Škocjan, ki prihodnje leto praznuje 70-letnico, predvsem pa ostaja zapisano ob obiskih Železne jame in razstav v Jamarskem domu na Gorjuši, na že porumenelih straneh njegovih bogatih kronik, ki jih vedno znova listamo, predvsem pa v spominih ljudi, ki ga spoštujemo in smo mu hvaležni za vse, kar je za nas storil. In to ne more biti pozabljeno. Nikoli!
Hvala, spoštovani Stane Stražar!
Vera Vojska
V SLOVO
Francki Huth
Na ta topli, pomladni dan, prav pred dnevom upora, se poslavljamo od Francke, Huthove mame. Vedno sem jo srečevala, ko je spomladi delala na vrtu, njeni največji ljubezni. Bila je zelo povezana z naravo, veselila se je cvetja, zelenjave in sadja, ki je zelo uspevalo in obrodilo. Z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami je znala prijazno svetovati o naravnih krogih in življenjskih stvareh. Ko sem prišla mimo, se je vedno zelo razveselila, ogovorila tudi našega psa, se oprla na motiko in velikokrat obujala spomine, večkrat tudi na težka vojna leta. Ko se je začela vojna, je bila stara že 21 let. V tovarni je delala od 15. leta dalje ter v krogu sodelavcev in starejših bratov je zvedela, kaj se obeta med štiri okupatorje razkosanemu slovenskemu narodu. Prav blizu doma, v Podgorici, je bila meja med Nemčijo in Italijo in čeznjo sta, tako da sta plavala čez Savo, pobegnila brata k partizanom ... Zato so tudi njej kmalu zaupali zahtevno nalogo: zaradi meje se ni mogla več voziti na delo v Ljubljano, zato se je zaposlila v Induplati v Jaršah; zadolžili so jo, da je prenašala pošto. Naj navedem kar njene spomine kot jih je zaupala Jožetu Skoku za zbornik: »Pošto in druge zadeve sem med vojno prenašala k Jurjevčevim na Limbarsko goro, Jurjevčeva gospa je tudi prihajala k nam. Včasih, ko je bilo zelo nevarno ali zelo pozno, sem prespala kar pri Jurjevčevih. V partizanski enoti, v Moravški četi, je bil tudi Vulkanov Jure iz Domžal, ki me je večkrat že od daleč videl, kako se vozim s kolesom in po pripovedovanju drugih dejal: »Zdaj pa gre Jurjeva Francka in nam prinaša kakšno sporočilo«. Partizani pa so mi medtem že pripravili pošto ali pošiljko za nazaj.« Toda izbirati je bilo treba prave poti, ki niso vodile po bližnjicah, da ne bi postala sumljiva. Tako je mlado dekle sodelovalo v odporu. Kaj jo je nagovorilo k temu? Kako je vedela, kaj je pošteno in prav? Jo je bilo kaj strah? Grozili so ji, da jo bodo že dobili, a se ni vdala. Tudi domobranskega snubca je zavrnila, da je bila potem v še večji nevarnosti. Postala je mati Korajža v pravem pomenu besede, saj je leta 1942 po dramatični predaji v oskrbo sprejela vojno siroto, nečaka Toneta. Navajam po njenem spominjanju: »Njegovega očeta so ubili v Polju, ker je bil partizan, nečakovo mamo pa so prišli aretirat in otrok je ostal sam, kar so nam sporočile sosede. Sestrična iz Sneberij, ki je tedaj spadalo pod italijansko okupacijo oziroma oblast, je organizirala, da so podkupili stražarje ob železniškem mostu, da bi otroka spustili čez. Ker ni poznal poti, so se zelo trudili, da je prišel čez most, ker je bil star šele tri do štiri leta. Samo otrok je lahko šel čez most, ni pa smel z njim kakšen drug odrasli. Zanj sem v bistvu skrbela jaz in še zdaj mi pravi, da sem njegova rezervna mama.«
Najteže ji je bilo, ko so zaradi izdaje prijeli sosedovo Bognarjevo mamo, tri hčere in dva sinova, ki sta se kot partizana na kratko oglasila doma - vsi so zgoreli v domači hiši. Francka pa je morala čez polje gnati krave v domžalsko domobransko postajo. Naslonjena na motiko mi je zaupala: »Stara sem bila že 24 let, a me je bilo zelo strah ...« Premagala je strah, vsa leta je sodelovala v odporu in dočakala svobodo. Taki so bili ti naši dragoceni ljudje, vsak je po svojih najboljših močeh prispeval svoj delež v borbi za svobodo. Tako je Francka Huth postala mati Korajža. Slava njenemu spominu.
V imenu ZB za vrednote NOB KO Simona Jenka družini pokojne Huthove mame izrekam iskreno sožalje.
Manica Perdan Ocepek
Stičišče NVO ■ osrednje Slovenije
Nevladne organizacije, izkoristite NVO ustvarjalnik in dosezite več - razvijte novo storitev ali produkt
Iščemo nevladne organizacije iz osrednje Slovenije, ki imate idejo o novem produktu, storitvi ali nadgradnji že obstoječega produkta/storitve ter potrebujete dodatno znanje, mentorstvo, izobraževanje (stroka, finance, promocija, poslovni načrt, ogled dobrih praks...). Potrebo izrazite sami.
OPOZORILO: storitve so za vas brezplačne.
V preteklem in letošnjem letu so usluge Stičišča NVO osrednje Slovenije med drugimi koristile NVO s potencialom iz občin Domžale, Mengeš in Trzin:
•	Društvo AIA - MC Mengeš,
•	Društvo Šola zdravja,
•	Društvo Verjamem vate,
•	KD Ivan Hribar, ŽPZ Trzinke,
•	Društvo Vrtiljak življenja.
Oglasite se nam po elektronski pošti ali po telefonu, sporočite, kaj konkretno potrebujete (znanje s katerega področja), da bi lažje uresničili idejo. Skupaj bomo poskusili najti pot do uspešne postavitve produkta na trg.
Več o projektu najdete na spletni strani: www.consulta.si
Kontakt: Klavdija Tomažič
Elektronski naslov: klavdija.tomazic@consulta.si
Telefonska številka: 01 320 94 84
io | slamnik
OBJAVE
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US in 23/17), izdajata Okrajni volilni komisiji 10. in 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 3. junija 2018
10. volilni okraj 4. volilne enote
VOLIŠČE 4.10.01 - OSNOVNA ŠOLA DOB I., Šolska ulica 7, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 19b, 20, 21, 21a, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta 1, 1a, 1b, 1c, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 16a in 45, Vegova ulica, Virska cesta 21 in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a, 5 in 9. Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA DOB II., Šolska ulica 7, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Trg svetega Martina 1 in 2, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 24, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen 1, 3, 3a, 5 in 9. Češenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10_
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41, Brezje pri
Dobu_
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ulica 46, Homec_
Homec: Bolkova ulica in Gostičeva cesta od 1 do 20, 20a, Vaška pot 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 31a, 32, 32a, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a, I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen 1, 2 in 3.
Nožice: Gostičeva cesta od 22 do 100, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarje-va ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emon-ska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8,
Bišče_
Bišče in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.08 - SLAMNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale_
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69, 71, 71a, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 32a, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.09 - RD BISTRICA DOMŽALE, Krakovska 18a,
Domžale_
Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta 1, 3, 5, 7, 11, na, 13, 13a, 13b, 15, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 26a, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.10 - GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86,
Domžale_
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jeseno-va ulica, Radio cestašt. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5,
Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.11 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, Prešernova
cesta 43, Radomlje_
Radomlje: Bukovčeva cesta 9, Cesta Radomeljske čete vsa, razen 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta 21, 23, 25, 25a, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 36a, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen 1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova
cesta 43, Radomlje_
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na Loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta 1, 1a, 1b, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 43b, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a,
47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54 in 54a, Šlandrova ulica 1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica.
Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.13 - GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec.
Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolov-ška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta.
Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.14 - DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva cesta 19, Vir_
Vir: Aljaževa ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 23b, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48, 48a in 54, Ko-liška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Virska cesta 1 in Zoisova ulica.
Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.15 - VRTEC PALČEK VIR, Dvoržakova ulica 15, Vir Vir: Bevkova ulica, Bukovčeva ulica 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53, in 70, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica,
VOLIŠČE 4.10.16 - VRTEC CICIDOM VIR, Šubičeva 12, Vir Količevo.
Vir: Papirniška cesta, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA	Predsednica
10. VOLILNEGA OKRAJA	Okrajne volilne komisije
4. VOLILNE ENOTE	Helena MejaČ, UNIV. dipl. PRAV.
Številka: 041-5/2018 Datum: 20. 4. 2018
11. volilni okraj 4. volilne enote
VOLIŠČE 4.11.01 - VRTEC BISTRA, Ul. Nikola Tesla 16, Domžale Domžale: Kamniška cesta 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodo-pivčeva ulica in Župančičeva ulica 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Sla-mnikarska cesta 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 3c, 5, 8, 8a, 8b, 9, 9b, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica 1, 1a, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.03 - VRTEC ČEŠMIN, Murnova ulica 14, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta 105, 107, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta 2, 4, 6, 19, 20, 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA ROJE, Kettejeva ulica 15, Domžale_
Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Če-šminova ulica, Fajfarjeva ulica 15, Jarčeva ulica 1, 2, 2a, 7, 12, 12a, 12b, 13, 13a, 18 in 23, Kettejeva ulica uc, 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska cesta 150 in 151, Rodiška ulica, Sta-retova ulica, Šolska ulica 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.05 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, GIMNAZIJA, Cesta
talcev 12, Domžale_
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica.
Zaboršt: Ihanska cesta, Kopališka cesta 11, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta.
VOLIŠČE 4.11.06 - PEKARNA JURČEK, Depala vas 93a, Domžale Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.07 - PGD STOB-DEPALA VAS, Ljubljanska cesta 55,
Domžale_
Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od 1 do 47 ter 49, 49a, 49b, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Stobovšak, Tabor 6, 6a, 8, 12, 19, Taborska cesta 2, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
VOLIŠČE 4.11.08 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale_
Domžale: Cankarjeva ulica 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen
I,	2, 2a, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67, 67a in 67b, Masa-rykova ulica vsa, razen 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta 3, 7, 9,
II,	13, 15, 17, 17a, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.09 - TIC DOMŽALE, Ljubljanska cesta 70, Domžale Domžale: Kamniška cesta 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a, 90b in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.10 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 180 Dragomelj in Pšata.
VOLIŠČE 4.11.11 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE. Šolska ul. 1a, Spodnje
Jarše_
Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta 15, 17, 19 in 21, Kettejeva ulica 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 10a, 11, na, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica.
Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta 2, Pregljeva ulica, Prežihova ulica, Resljeva ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Zgornje Jarše_
Srednje Jarše: Čevljarska ulica od 8a dalje, Gasilska pot, Golčaj-ska ulica, Jarška cesta od 30 dalje, Kamniška cesta 1, ia, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 11a, 12, 13, 15, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Ulica Hermana Potočnika, Volfova ulica.
Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta 17, 17a, 18, 20, 22, 24, 24a, 24b, 24c, 24d, 26 in 28, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rus-janova ulica.
VOLIŠČE 4.11.13 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova c. 83, Preserje pri Radomljah_
Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Roje, Staretova ulica, Tovarniška ulica, V boršt, Vaška pot od 1 do 27, ter 27a, 27b, 27c, 27f, 27g, 28a, 28b, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 53a, 54, 55 in 56, VI. ulica, VII. ulica od 1 do 14, razen 13, VIII. ulica 1, 2, 3, 20, 21, 22, 23, 24, 27, 29, 30, 30a, 31, 32, 32a, 33, 35.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA	Predsednica
11. VOLILNEGA OKRAJA	Okrajne volilne komisije
4. VOLILNE ENOTE	Anita JanjoŠ, UNIv. dipl. prav.
Številka: 041-6/2018 Datum: 20. 4. 2018
LETNIK LVIII | MAJ 2018 | ŠTEVILKA 5
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 47
OBJAVE | PISMA BRALCEV | NAGRADNA KRIŽANKA
KRAJEVNA SKUPNOST DOB Ulica 7. avgusta 9 1233 Dob
JAVNI NATEČAJ
ZA OBLIKOVANJE GRBA KS DOB
1.	Namen javnega natečaja je izbrati grb, ki bo predstavljal Krajevno skupnost Dob in bo njen uradni simbol.
2.	Predlog, ki ga bo izbrala komisija - Svet KS Dob, bo nagrajen.
3.	Pri izdelavi in oblikovanju grba je treba upoštevati naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti krajev in prebivalcev na območju Krajevne skupnosti Dob ter veljavne norme s področja grboslovja.
4.	Natečaja se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki so pripravljene oblikovati idejne rešitve pod pogoji natečaja.
5.	Interesenti naj svoje predloge z obrazložitvijo posredujejo na naslov: Krajevna skupnost Dob, s pripisom:
Javni natečaj - za oblikovanje grba Krajevne skupnosti Dob.
Podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, telefonska številka) morajo biti priloženi predlogu v zaprti ovojnici z napisom: Podatki o avtorju.
6.	Posebej za izbor predloga grba ustanovljena komisija bo posredovala predloge v potrditev Svetu Krajevne skupnosti Dob, ki bo dokončno odločil o izbiri grba.
7.	Če izbrani grb v celoti ne bo izpolnjeval pogojev, bo avtor naprošen, da jih dopolni oziroma popravi. Če popravkov ne bo mogoče izvesti, bo izbran naslednji najprimernejši grb.
8.	O izbiri bodo avtorji obveščeni osebno, javnost pa prek spletne strani in glasila Slamnik.
9.	Javni natečaj je odprt do 30. junija 2018 (za predloge poslane po pošti, velja poštni žig). Prijavo na razpis lahko pošljete po pošti na naslov: Krajevna skupnost Dob, Ulica 7. avgusta 9, 1233 Dob, s pripisom Javni natečaj - za oblikovanje grba Krajevne skupnosti Dob.
Svet KS Dob Marija Ravnikar, predsednica
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Kje smo, kje bomo
Slovenija se je v zadnjih dveh desetletjih oddaljila od želenih ciljev in v več pogledih relativno nazadovala v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami. Razlogov za to ni treba naštevati, saj jih kritični opazovalci razmer poznajo. V Evropski skupnosti smo žal edina postkomunistična država, odrinjena na rob, brez zaveznikov in pravih prijateljev na mednarodnem prizorišču.
Državo iz nezavidljivega položaja rešuje samo še izvozno gospodarstvo. Za kakšno ceno? Proizvodni delavci si s skrajnimi napori in izčrpavanjem služijo pogosto nedostojno nizke plače za preživetje, ob tem pa z davki in s prispevki polnijo nenasiten državni proračun, namenjen vsemu drugemu kot krepitvi gospodarstva.
Država, ki se ima za bolj socialno kot osovraženi kapitalizem izkorišča človeka po človeku. Nekoč priljubljena parola delu čast in oblast nam je samo še v posmeh.
Jože Nemec Domžale
MALI OGLASI	
Taxi Domžale - prevozi oseb - spremstva starejših - najceneje. t: 040 6O8 421	Inštrukcije najcenejše angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Zaposlimo delavca v krovstvu in kle- parstvu. Pokličite na t: 041 716 206 ali pošljite prijavo na @: srecko.belcijan@siol.net.	Najboljše inštrukcije vseh predmetov v Domžalah. Jaka - Zoisov štipendist. t: 070 725 776
	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816	
	Šivalni stroji - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamni-karska 3 b, Domžale. t: 041 920 149
Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. t: 040 872 078	
	
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. junija 2018. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. junija 2018, do 12. ure.
SIMAX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com
AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO
NAGRADNA KRIŽANKA 4
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 4-2018:
Primož Strniša iz Kamnika (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
NAGRADNA KRIŽANKA
S
Melita Trdin iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
Roman Učakar iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019)
Kulturni dom
Franca Bernika Domžale, p. p. 2 1230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
STAROMODNA KOMEDIJA
NAGRADNA KRIŽANKA 5
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2018/2019
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 6. 2018, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
AVTOR: GREGA RIHTAR	BOSANSKI KNJIŽEVNIK SAMO-KOVUJA	PESNIK «POTNIK	DANSKA IGRALKA NIELSEN	ANGLEŠKI GLASBENIK IN PRO-DUCENT (BRIAN)	MOJSTER V ERIST1KI	REKA V VZHODNI ANGLUI	VZKLIK PRI BDCO-BORBAH	ESTONSKI OPERNI PEVEC (GEORG, 1920 001975)	ZADNJE PRED1V0, TUUE	ALKALOID V ČAJU	ZEMLJA Z VSEM, KAR OBSTAJA NA NJEJ	VELIKA SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA Z DOLGIMI BRKI		AFRIŠKA VOLOVSKA ANTILOPA	PRISTAŠ FILOZOFSKE SMERI PO SOKRATU	JUŽNOAMERIŠKO DREVO
MAJHNA KRAVA												PENEČE SE VINO				
				TOTALITÄRST				IGLASTO DREVO								
PADEC LETALA ZARADI STRELOV												VZDEVEK OUVERJA HARDYJA				
												LASTNOST ZAVRTEGA				
FR.NOGO-METAŠ, ČLAN MADRIDSKEGA ATLETICA																
ANGLEŠKI PESNIK (JOHN)						ANNA NETREBKO	TRAK ZA ODLIKOVANJA						NOGOMETAŠ OMLADIČ			
							ZVIT, ZAVIT ŠOP LAS						ZAZNAVA S TIPOM			
ZDRAVILIŠKO MESTU V VZHODNI BELGIII Z DIRKALIŠČEM FORMULE ENA		AMERIŠKI IGRALEC HANKS	NENADEN VOJAŠKI NASKOK						GRŠKA BOGINJA NESREČE	REZINI KRUHA Z VLOŽENIMI MESNIMI IZDELKI	RUSKA ŽGANA PUAČA MILA KAČIČ					
			VRSTA VIŠNJE													
NAGRADNO GESLO KRIŽANKE														POSLOVILNA PRIREDITEV OB KONCU SREDNJE ŠOLE	POSOJILO	ZASTAREL IZRAZ ZA ATLAS
POMAK-NITEV						POLICIJSKA AGENTKA										
						KOVINA										
KLASIČNI FILOLOG ŠKERU					PODPORNIK UMETNIKOV						OPTIČNA UMETNOST					
					MANJ RODNA PŠENICA						CESTNI OVINEK, ZAVOJ					
BOJNI PLIN IZ SKUPINE MEHUR-JEVCEV, KI RAZJEDA SLUZNICO IN KOŽO	NEZNANKA V MATEMATIKI	RAPOVSKI GLASBENIK						REKA V SEVERNI AVSTRALIJI	SPODRSLJAJ				PASTIR V OPERI SNEGU-ROČKA			
		POPULARNA GLASBA							BRKATA PTICA UJEDA							
							SU, SVIT						RUSJANOVO LETALO			
													ERNA MUSER			
HUDA NALEZLJIVA ČREVESNA BOLEZEN							AMERIŠKA IGRALKA (TARA)					VARILSKI PUN, ACETILEN				
NAŠ SLIKAR IN GRAFIK (LOJZE)							KORITO ZA SPRAVLJANJE LESA V DOLINO					AMERIŠKI IGRALEC DAMON				
POMOČ: AMARELA-vrsta višnje, ELAND-afriška volovska antilopa, ETIN-varilski plin, acetilen, KINIK-pristaš filozofske smeri po Sokratu, NEN-reka v vzhodni Angliji, OPART-optična umetnost, ORD-reka v severni Avstraliji, OSVTT-sij, svit
48 | slamnik
OKOLJE
Ometana pajčevina s hoje (1.)
Netipični potopis ali prvi dan štiridnevne hoje po Domžalski poti spominov: od Domžal do Moravč.
1. Spremljevalka in obujevalka vsakršnih spominov 2. Usmerjevalki poti, ne pa tudi spominskih prebliskov 3. Hoja ostri pogled na lastno življenjsko vlogo in dejanja 4. Sveta Trojica: poslednji dom Daneta Zajca 5. Brez, da bi znali videti pomen hoje, ni lepote narave. 6. Senčni tovariši omogočajo spokojnost koraka.
Borut Peršolja
Na pot grem kar od doma, čez center Domžal do Mo-stnarjeve brvi pod Šum-berkom. Tu je eden od začetkov Domžalske poti spominov. Z izvedbo, v mislih, sledim zapisu Franceta Steleta: »Za svojo pot ne potrebuješ nič takega, kar ne premore najbolj ubog revež. Popotno palico lahko odrežeš v leskovem grmu. Lahko greš bos in se spotoma naješ borovnic in malin, lahko se odžejaš v potoku. Spiš na kmetiji ali pod milim nebom, dihaš neskončno zalogo čistega zraka, greješ se na soncu ... Samo pojdi, kajti dovolj je bilo izgovorov in preveč pomladi je že odvzonilo mimo tebe!«
Avtor osveženega znaka Domžalske poti spominov je Blaž Češka (po predlogi Toneta Jarca).
S korakom do miru in doživetja!
In sem šel (kot že večkrat doslej). Takoj je treba omeniti nenavadni vtis, ki ga naredijo prvi jutranji koraki. V rokah sem imel zemljevid, odločil sem se za pot, se poslovil od domačih, uravnotežil nahrbtnik in se odpravil na pot. Vse to deluje kot rahlo zastajanje, stopicanje na mestu. Nato se vendarle podviza pokrajina (ali pa se odprem predvsem sam, kdo bi vedel?). Lotim se hoje, padem v ritem, privzdignem glavo in potujem, se zadržujem zunaj.
Ta zgodnja vrsta hoje je neskončno nežna, kot ji v Filozofiji hoje pravi Frédéric Gros. Pri šestnajstih ali celo dvajsetih letih človeka ničesar ne tlači
Dejstvo je, da množično umirajo čebele, človekove sopotnice, čudovita bitja, ki nam dajejo nekaj najdragocenejših daril narave in omogočajo naše preživetje. Že iz ozkega antropocentričnega gledišča je pomembno čimprej odgovoriti na vprašanje, kaj, kako in kdo ubija čebele. Vedite, da kar se dogaja živalim, se dogaja ljudem.
Čebele umirajo pred našimi očmi, milijarde čebel po vsem svetu, toda človeška brezbrižnost in neumnost nimata meja. Tiste, ki ne umrejo akutno zastrupljene, izkazujejo hude poškodbe vonjalnega spomina ter motnje v orientaciji in navigaciji, najbolj očitno v vedenjskih in motoričnih motnjah, ki se kažejo v plesu čebel. Ta ne nosi več sporočil o natančnih lokacijah medenja rastlin, ampak postaja ples smrti. Subletalno zastrupljene čebele zaradi hudih motenj medsebojnega sporazumevanja ne zmorejo več pre-hraniti svojih družin. Sledijo umiranje ličink, oslabljena matica, padec odpornosti čebelje družine, paraziti in bolezni ter množično umiranje. Sindrom so imenovali Colony Collapse Disorder (CCD) oziroma 'bolezen norih čebel', po analogiji z 'boleznijo norih krav' (BSE). Čebelja tragedija je napolnila naslove medijev in prinesla zelo različna tolmačenja. Med vzroki navajajo vse mogoče: od gensko spremenjenih rastlin, sevanja mobilnih telefonov in daljnovodov do tajnega orožja in nove teroristične domislice. Obenem so na plan stopili resni raziskovalci in vzroke začeli iskati v trikotniku virusi/glive/pesticidi. Kot morebitnega povzročitelja so takoj
dol, nosi le lahkotne upe prihodnosti. Spomini ne težijo njegovih ramen. Vse je še mogoče, vse je še pred nami. Je lahko takšna - neobremenjena in vzvišena - tudi Domžalska pot spominov, ob kateri je v bojih in tragično umrlo tisoč in več naših prednikov? V glavi odzvanja Sitarjev napev: »Nosil bom rdečo zvezdo, nosil za svobodne dni.«
Noge na tleh zasedejo zelo malo prostora. Po vsem tistem prostoru, ki ga ne zasedejo, lahko hodim s pogledom. Med hojo ne počnem drugega, razen hoje same. To, da nimam drugega opravila, mi omogoča najti čisto občutenje biti, ponovno odkriti preprosto radost obstajanja, prav tisto, ki prežema na primer otroštvo. Hočem reči, da je hoditi otroško lahko; čuditi se dnevu, kakršen je, sončni svetlobi, veličastju
izključili zajedavca varojo, ki je posledica, ne pa vzrok CCD. Prst je uperjen proti pesticidom, poleg zloglasnih ne-onikotinskih insekticidov raziskovalci iščejo še ostanke 116 drugih nevarnih kemikalij, ki bi lahko sprožale morijo. Precej težje je ugotavljati smrtonosne posledice sinergičnega delovanja več kemikalij. Dokazano pa je že, da si-nergično delovanje neonikotinoidov in fungicidov za več kot 1000-krat poveča toksični učinek neonikotinoidov!
Za boljšo perspektivo poglejmo v domače dogajanje. Leta 1998 je umrla več kot tretjina od 1100 zastrupljenih čebeljih družin. Spomnim se obupanega čebelarja, ki je preroško rekel: »Danes so padle čebele, jutri bodo padli ljudje!« Analize so pokazale, da je bil nepravilno uporabljen organofos-forni insekticid, živčni strup paration, v pripravku folidol olje. Ta zvarek, ki se je takrat prodajal po ceni 1164 tolarjev za liter, je vseboval smrtni odmerek za 200 odraslih ljudi! V Sloveniji smo ga letno poškropili 9 ton! Strup so v okolje spuščali nevedni kmetje, kupil pa ga je lahko kdorkoli in uporabljal kjerkoli vse do znamenitega 11. septembra 2001. Potem je skrivnostno prek noči izginil s prodajnih polic. Razlog: možnost zlorabe za kemični terorizem. Razlog za hiter umik tega strupa iz slovenskega okolja je bil torej zgolj varnostno-političen.
Leta 2004 je kranjska čebela doživela drugi kemični udar. Spet je pomrlo na stotine družin, desettisoče čebeljih družin pa je komajda preživelo. Testi, ki jih je opravil laboratorij v Bologni, so pokazali, da je možen vzrok insekticid imidakloprid. Toda
dreves, modrini neba. Za to ne potrebujemo nikakršnih izkušenj, nikakršne gorniške usposobljenosti. Ravno zaradi tega se je treba paziti tistih, ki hodijo preveč in predaleč, saj so že vse videli in samo še primerjajo. Večni otrok je tisti, ki ni še nikoli videl česa tako lepega, kajti on ne primerja. Oklo ali Sveta Trojica? Oklo in Sveta Trojica!
Ko se torej odpravimo hoditi za več dni, ne zapuščamo zgolj svojega poklica, dnevne rutine in poprepro-ščenih navad. Zapuščamo tudi svoje komplicirane identitete, obličja in maske. Nič od tega ne vzdrži več, ker za hojo nikoli ne potrebujem ničesar drugega kot svoje telo. Nič od znanja, načitanosti, družabnih zvez mi ne more koristiti pri naslednjem koraku. In naslednjem. Praznina koraka je v
v sporočilu za javnost, ki ga je izdalo MKGP, smo prebrali, da imidakloprid ni glavni vzrok za odmrtje čebel. Strupa niso prepovedali, so pa čebelarje 'potolažili' s subvencijami (ki so jim jih poprej, vse do zastrupitve čebel, odločno odrekali), proizvajalec pa je natvezil stari štos, da še ni 'zadostnih in dokončnih' dokazov o nevarnosti imidaklorpida za čebele. Kot neslana šala izzveni reklamni slogan, ki ga ima proizvajalec imidakloprida za neki drug pripravek, ki prav tako vsebuje ta strup ter je namenjen uničevanju mravelj in termitov. Tam piše: »Razvili smo najmodernejše biološko orožje! Naš pripravek povzroča vrsto učinkov na termite in mravlje tako, da se prenehajo hraniti in so nesposobni vzdrževati svoje kolonije, obenem pa so zaradi padca odpornosti bolj ranljivi za vse vrste bolezni.« Ampak prav to se dogaja čebelam, ki žive v kolonijah, tako kot mravlje in termiti! Kakšno norčevanje korporacije iz zdravega razuma!
V letu 2006 smo bili priče tretjemu velikemu pomoru čebel. Tudi takrat smo poslušali bajke pooblaščenih uradnih institucij in plačanih eksper-tokratov, ki sedijo v njih. Leta 2008 se je zgodil četrti pomor čebel. V čebelah so spet našli neonikotinski insekticid, tokrat klotianidin, sistemik, v katerega namakajo semena.
Leta 2008 sva z dr. Gorazdom Pretnarjem zbrala dovolj dokaznega materiala v obliki tujih referenčnih študij in z velikim trudom, tudi s pomočjo medijev, prepričala takratnega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca, da je maja 2008 v Sloveniji prepovedal uporabo neonikotinskih insekticidov.
trenutku zapolnjena: vanjo se nagajivo stlači žarek sonca ali seme praproti, ki pripoveduje zgodbo minulosti. Tudi zgodbo antifašizma in vseh iz teh ravnin, dolin in hribovij, prezgodaj poslanih v plitve grobove.
Zadostujeta mi torej nogi in na široko razprte oči, ki vidijo. Hoditi, oditi
Domžalska pot spominov je bila odprta 23. maja 1980 in se je do leta 1994 imenovala Pot spominov NOB občine Domžale. S sprejetjem zakona o lokalni samoupravi in nastankom novih občin je dobila novo ime - Domžalska pot spominov. Danes ima status planinske poti in spada med planinske obhodnice v skladu z zakonom o planinskih poteh.
M Umirajoče čebele nam govore, kaj nas čaka, če bomo brezbrižni. Danes umirajo čebele, jutri bodo ljudje, zato je nujen širši pogled. Oživimo svoja otopela čustva, morda v spomin čebelice Maje, ki umira pred našimi očmi in v resen opomin, da bodo umirale tudi deklice Maje, če bomo ostali brezbrižni.
Slovenija je v trenutku postala svetovno znana, ko se je poleg velikih Francije, Nemčije in Italije uvrstila med države brez teh strupov. Toda ne za dolgo! Prišel je novi kmetijski minister Miran Pogačnik in z njim so se nad čebele zgrnili črni oblaki. Že 13. februarja 2009 je umaknil prepoved in izdal izjemno dovoljenje za 120 dni, za nemoteno pomladno setev tretiranega semena. Julija 2009 so podpore kranjski čebeli umaknjene iz Programa razvoja podeželja in že čez 14 dni je bila kranjska čebela izbrisana iz seznama avtohtonih in tradicionalnih slovenskih pasem! Kranjska čebela je v dveh potezah izgubila vso podporo in vse varstvo naše takratne oblasti.
Aktivisti smo takoj začeli medijsko kampanjo. Toda prav na vsak naš članek in izjavo so se oglašale PR službe s ciljem naše diskreditacije in eliminacije iz medijskega prostora, ter javnimi grožnjami s sodnim pregonom. Preizkušen scenarij korporacij nam je bil vnaprej znan, ko prodanim dušam
ŠTEVILKA 5 | MAJ 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si
sam, se spustiti z udobne Murovice na savsko stran, v Zagorico pri Dolskem, Križevsko vas in Veliko vas, in s Kata-rije s pogledom proti Grintovcem zaokrožiti Pot spominov.
Časovna negotovost (grožnja dežja, ki nas ohladi ali vročine, ki nas iz-žame) naredi zgodbo, ki jo sestavljam v glavi, še bolj napeto. Zaradi srečevanja neznancev in prijaznih, toplih pogovorov z njimi, se svoboda opredmeti kot grižljaj kruha, požirek pitne vode, kot izjemna odprta pokrajina.
Takoj, ko je bil vmesni cilj na vidiku, ko je bilo v daljavi mogoče razločiti konici cerkvenih zvonikov sv. Martina v Moravčah ali obris nečesa znanega, domačega na obzorju (Limbarska gora), sem se počutil kot romar, ki je s konja ali mule vendarle odločno in dokončno stopil na trdna tla. V preteklosti je bilo kakršnokoli pot treba vedno, ampak zares vedno končati peš. Nujnost, da se romanje konča peš, združuje več lekcij. Najprej opominja na revščino in ponižnost. Kajti tisti, ki hodi peš, je reven med reveži. Kot edino bogastvo premore svoje telo, zato je hodec sin Zemlje. Vsak korak pomeni sprejemanje težnosti, vsak korak priča o navezanosti in udarja po zemlji kot po obljubljenem grobu.
Ko človek zaloputne vrata sveta, ga nič več ne more zadržati. Vse je na svojem mestu in vsakdo ima svoje mesto. Harmonijo pokrajine začini njena nenehna spremenljivost.
Fotografski utrinki s poti na blogu Razgledi (http://borut.blog.siol.net/).
Nadaljevanje - od Moravč do Trojan - pa prihodnjič. □
ANTON KOMAT
zmanjka strokovnih argumentov, začnejo groziti s sodiščem. Če nasede še sodišče, sledi visoka denarna kazen, aktivist bankrotira z blokiranim TRR, in ker se ukvarja le še z golim fizičnim preživetjem, je izbrisan, kot je bila izbrisana čebela.
Sredi zmede ob velikem pomoru čebel leta 2011, ki jo je povzročil klo-tianidin in velikega pritiska javnosti, je kmetijski minister Dejan Židan končno izdal prepoved uporabe neo-nikotinskih insekticidov. Vendar smo bili spet priče relativiziranju problema, ker se je vse vrtelo okrog nekvalitetno tretiranega semena koruze in nepravilne uporabe sejalnic s strani kmetov. Krivca sta bila proizvajalec semena in kmet, proizvajalec strupa je ponovno ostal nedotakljiv. Nihče od poklicanih 'strokovnjakov' pa ni navedel študij, ki so dokazovale način zastrupljanja čebel. Komentar o zamolčani znanstveni resnici ni potreben. Toda znanstvena resnica je prišla na dan aprila 2018, ko so predstavniki EU prepovedali uporabo neonikotino-idov (klotianidin, imidakloprid, tia-metoksam), ki bo stopila v veljavo do konca leta. Deset let prepozno! Kaj pa ostali strupi, ki ubijajo čebele? Umiranje čebel lahko omili le uporaba previdnostnega načela in prepoved vseh strupov, ki ogrožajo čebele.
Umirajoče čebele nam govore, kaj nas čaka, če bomo brezbrižni. Danes umirajo čebele, jutri bodo ljudje, zato je nujen širši pogled. Oživimo svoja otopela čustva, morda v spomin čebelice Maje, ki umira pred našimi očmi in v resen opomin, da bodo umirale tudi deklice Maje, če bomo ostali brezbrižni. □
KOLUMNA • KAM GRES, ČLOVEK?
OB SVETOVNEM DNEVU ČEBEL
Danes umirajo čebelice Maje, jutri bodo umirale deklice Maje!