št. 224 (4378)
TRST, nedelja 20. septembra 1959
Cena 30 lir
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
naša šola
^ danes ne-satno po sebi umev-
1"' «toleti,Prt0diral° je že
Je V naši
Prodrlo in it«; ■ Pri Slovencih je
Uv* ■ t-n ;
prvem
K■
K „	•
l,Prow°Vega veka, ko
Cfi hntSkl /^■ šlov. T6 i'dr-) °tva-'li an šole in pi-JtPrve naše učne
d (Knm°PSki V2?0!6" %s&nsky i-dr.) so M, P stoletjih to jevali in širili. £ katoličani sle-
^ Prot* * “Micam sle-so v tom; duhov-
it H j v Naslednjih dobah
/ Ho šnw°Poln;i evali sl°-U. ^OlStVn ( a
h<i«L	11 Jevan sio-
H), vS0lstV0 (A. M. Slom-
* k ve^etel£iem stoletju H L^rod družno bo-
.; &a	aruzno	bo-
N POVs a Zmag° tega
naše £ kjer Je bd°
^ RtfeVStrijske Potuj-m . .le so se morale
m J so se mor
S>nikaHaČelom boli
in
'J* HlHikaf:' •	-- —
'4 i	ln	pr°ti	koncu
■ Sj na vStoletja je bila
t: Jetniiu a Vsem slovenskem f S Pasa deca
f hi j.	n&Ppl n i _
]! S Z JaČel0~^“zmagalo
Ji V Našrskem in Gon-
‘Sa deca je hodila
4 i -"«0	JV- “uullil
9 H) VOjno Pred prvo sve-
1 in Po njej. Ena
V itl ea Nini«-, nadomestiti z
kiin i., kina: naš« h.™ w
vladavina se je pri Pogaziti to na-
'/ StaTS nasa deca v
r^a si • fasistična vla-
P '“Siti * ^ 'zmislila še več , At»ških Zastarelih, nazad-»* tiin.: Nnnei m doživel«.
-in doživela drugi svetovni
te ,;:‘0vlt Polom. Ko-
vojne
je prinesel
^ftoh ^dern novo zmago
^iineeaaravnega' naib°'i S^sa načela:	naša
1 ^ w y	• iiao4
-.*je asa acla. Isto na-Sca ^ jno Potrdila Spo-Vn 5 ndonskem spo-
iNčni °ktobra 1954. Po 0111 dobi
i "ia Pr. ,	mrakov in
t na Trt	nasi	Ijud-
S jf^kem in
'«0t
se
Gori-
io tjf. svojih šol> .-osa ri lmeU p°Prei-SaJeCa ' naša šola. SletlSe, Uve'javlja le-h. etia in zlasti na koncu
Č° Se vršTČetkU J6Se' C He za nvpisovanie
• v . . novo šolsko tel dobi
\ Udarjajo VSi 4 Vag0iv,. j važnost
' ga načela, ki
sveti vsem narodom na njihovi poti k napredku in prosveti. To načelo žari tudi v srcih naših roditeljev, ki se globoko zavedajo, da ni za našo deco pravega mesta nikjer drugje kakor v naši šoli. Z veseljem, z navdušenjem vpisujejo svojo deco v domačo šolo.
Iz prejšnjih dob je ostalo med našimi ljudmi še nekaj senc. Nekaterim je doba fašizma legla tako težko na dušo, da še zmeraj ne morejo verjeti v dokončno zmago načela: naša dcca v našo šolo. Njihova zavest je tako zameglena ali tone v taki nevednosti, da še zmeraj ne čutijo zrna-govitosti najbolj naravnega načela o deci m šoli. Pri tem si morda mislijo, da so pametnejši in zvitejši od velike večine tistih naših roditeljev, ki svoje dece he silijo v nenaravno tuje Okolje, čeprav je to zelo blizu. Morda poznajo druge take «prebrisane» matere, varajoče sebe in svojo deco z vpisovanjem v šole, ki mšo namenjene njihovi deci Morda so kaj slišale o kakem ,«višjem» srbskem brstiču, ki- hodi v kakšno bolj «gosposko» šolo, in modrujejo: «če ta sme, zar kaj bi moj ne smel?»
Tako opravičevanje pred lastno vestjo ima še tisoč drugih videzov, ki so jih naši listi že večkrat podrobno razpredali in jasno pokazali vso njihovo ničevost in zlaganost, če so taki roditelji o tem kaj slišali ali brali in se pogledajo v zrcalo — kaj opazijo na svojem licu, kaj v svojih očeh? Seveda, če so še zmožni kaj opaziti...
Tistemu, ki priznava edino veljavno načelo: Naša deca v našo šolo, se morajo taki «prebrisani» roditelji v dno srca smiliti. Smiliti zato, ker vztrajajo v zmotni veri, da bodo to zdravo načelo s svojim ravnanjem ovrgli, se mu ognili, svoj narod prelisičili. Za take je naš največji pesnik moderne že davno našel nedosegljivo točno označbo v pesmi «Naše pismoK
«Kaj je z našim pismom? Kaj je z našo besedo? Kje ste nam, možje? Narod vas bo izpljunil kot zavrelico.
O, skaženo vino!
O, vi počeni vrči!
Strune brez našega glasu! Zvite strune brez glasu! Prazni, počeni vrči!
Vino zavrelica!»
Zdi se, da ni veliko takih, za katere bi veljale te ogor-
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je prišel 15. sept. v VVashington. Ze istega dne zvečer je imel govor po televiziji v združenju ameriškega tiska. 17. septembra je odpotoval v New York, kjer je v petek govoril v skupščini OZN in obrazložil sovjetski načrt o razorožitvi. Istega dne je obiskal tudi posestvo pok. predsednika Roosevelta, kjer je položil venec na njegov grob. Včeraj je odpotoval v Los Angeles in v Holly vvood. Danes odpotuje v San Francisco: v torek bo z letalom prišel v Des Moines v državi Io sva. zvečer pa bo odpo toval v Pittsburgh, kjer’ si bo naslednjega dne o-gledal najvažnejše tovar ne in se bo popoldne vrnil v Washington. 25 , 26. in 27. septembra bo v Camp David nadaljeval razgovore z Eisenho-vverjem. V nedeljo bo imel v Washingtonu tiskovno konterenco in bo nato odpotoval v Mos^ kvo. Na sliki sta Eis«n-hovver in Hrusčev na vojaškem letališču An-drews.
čene Župančičeve vrstice. Če so taki roditelji samo zaslepljeni, pada včasih krivda bolj na tiste, ki so tako stanje povzročili, kakor na žrtve same. Morda bodo še izpregledali, morda se zavedo, da je njih početje nesmiselno in prazno, ker ne bodo mogli človeštvu nikdar zapreti njegove poti navzgor in naprej, nikoli ovreči s toliko borbami in žrtvami izbojevane zmage temeljnega načela današnje dobe:
NAŠA DECA — NAŠA ŠOLA.
— d
<
i mmm
Si
* % ■
»•ssasas
'1 i
isassss!
Odmevi na sovjetski predlog o razorožitvi
Lloyd poudarja podobnost nekaterih elementov
v njegovem načrtu in v zadnjem načrtu Hruščeva
Številni pozitivni odmevi - Na splošno se poudarja, da je treba načrt temeljito proučiti Eisenhoiver ne misli za sedaj še komentirati načrta - Hruščev v Los Angelesu
LOS ANGELES, 19. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je prišel danes iz New Yorka v Los Angeles. Potoval je pet ur z letalom Boeing 707, s katerim je potoval Eisenhovver, ko je nedavno obiskal Evropo. Na letališču je Hruščeva pozdravil župan Norris Poul-son, nato je Hruščev takoj odpotoval v Hollywood, kjer se je udeležil kosila, ki so mu ga tam priredili. Za danes sta v programu tudi ogled mesta in večerja, ki jo prireja župan.
Ko Hruščev začenja svoje potovanje po ZDA po svojem govoru v OZN, se opaža v svetovnem tisku in v političnih krogih velik odmev na njegov predlog o razorožitvi. Reakcija je raznovrstna, čeprav na Zahodu v glavnem trdijo, da je Hruščev ponovil stare predloge.
Člani ameriškega kongresa so s pridržkom sprejeli predlog Hruščeva. vendar pa so na splošno izjavili, da ga je treba skrbno proučiti. Demokratični senator Mansfield je izjavil: »Razorožili smo se po drugi svetovni in znašli smo se nepripravljeni na Koreji Zaradi tega moramo zelo paziti s temi predlogi. Vendar pa ne smemo zavrniti predlogov Hruščeva.»
Demokratični predsednik pododbora za razorožitev v senatu senator Humphrey je izjavil: »Proučiti ga moramo z največjo pozornostjo in iti po vsaki poti ter se truditi, da pride do pomembnega programa razorožitve, ki naj vsebuje primeren sistem inšpekcij in
nadzorstva. Republikanski senator Wiley pa je izjavil, da je predlog »propagandističen in teatralen«.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da Eisenhovver za sedaj ne misli komentirati načrta Hruščeva. Dodal je, da je do nadaljnjega dovolj izjava Herterja. Kakor je znano, je Herter izjavil, da bodo predloge Hruščeva skrbno proučili.
Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je danes prišel v London, je izrekel mnenje, da njegov predlog o razorožitvi in predlog Hruščeva vsebujeta elemente, ki so si med seboj podobni. »Delati moramo okoli obeh načrtov, da vidimo, kaj se lahko izcimi,« je izjavil Lloyd in dodal, da je namen njegovega načrta u-kiniti vse jedrsko orožje ter znižati običajno orožje na najmanjšo raven v treh fazah in z mednarodnim nadzorstvom.
Na vprašanje ali je Hruščev izrecno omenil nadzorstvo, je T.lnyd odgovoril, a- ji Hruščev omenil nad-
zorstveni organ, v katerem bi morale sodelovati vse države. »Po našem mnenju, je izjavil Lloyd, je nadzorstvo bistvena točka vprašanja.«
Na neko drugo vprašanje je.Lloyd poudaril, da je vsekakor dobra stvar, da je Hruščev posvetil toliko časa razvoju načrta o razorožitvi, ter je izrekel upanje, da bo novi razorožitveni pododbor desetih lahko nadaljeval pogajanja na novi podlagi.
Na vprašanje kakšen vtis je Hruščev napravil v ZDA, je Lloyd poudaril zelo veliko zanimanje zanj in mnogo prostora, ki ga posveča tisk njegovemu obisku, ter ogromne množice, ki so se zbrale, da ga vidijo. «Toda prezgodaj je, je dodal, da bi točno ocenili vpliv, ki ga bo obisk lahko imel na Ameriko.«
V Bonnu je predstavnik vlade izjavil, da sedaj ni uradnega stališča vlade do predloga Hruščeva. V vladnih krogih pa piipominja-jo, da se ti predlogi tičejo predvsem velikih držav, in da je bonnska vlada pripravljena sprejeti vse sporazume o razorožitvi, ki bi jih dosegle velike države. Bilten socialdemokratske stranke pravi v svojem komentarju, da bi zahodne države slabo storile, če bi izjave Hruščeva označile e-
nostavno za propagandno dejanje. Bilten ugotavlja, da je Hruščev znal spretno poudariti vprašanja, ki že dolga leta zaskrbljajo povprečnega človeka.
Kar se tiče ukrepov delne razorožitve, ki jih omenja Hruščev, pa pravi bilten: «Razočarani smo, ker govor Hruščeva ne vsebuje jasnih idej glede	rešitve
evropskih političnih vprašanj.«
Bivši demokratični kandidat za predsednika ZDA Stevenson je izjavil, da po njegovem mnenju	zasluži
predlog Hruščeva	skrbno
proučitev. «Vprašanje je sedaj, ugotoviti, ali	res ver-
jame v to kar govori. Ce imamo vzroke biti skeptični, imamo vendarle še večje vzroke, da proučimo njegov predlog z zdravim razumom in v upanju, da se bo lahko vsaj napredovalo na poti nadzorovanja nad o-borožitvijo.« Stevenson, ki se bo sestal v sr^do s Hru-ščevom, je dodal; »Edini način, da se izognemo vojni, je odpraviti njena sredstva. Hruščev je predlagal točno tisto, kar bi vsi hoteli: svet brez orožja.«
Predsednik ameriške predstavniške zbornice Sam Ray-burn je izjavil:	«Dodršen
del tega načrta se zdi dober. Toda dokler se ne bo položaj v Evropi in posebno o-, koli Berlina uredil, ne ver-
jamem, da je mogoče misliti na popolno izvajanje tega načrta. Predlog je dober argument za diskusijo med Hruščevom in Ei-senhovverjem.
Bivši kanadski zunanji minister Lester Pearson, Nobelov nagrajenec za mir, je na tiskovni konferenci izjavil; «Predlog Hruščeva je tako presenetljiv in obsežen, da se zdi senzacionalen. Toda zaradi tega se ne sme nanj gledati kot na «stvar, ki ni na mestu«. OZN bi morala načrt nemudoma resno proučiti.«
Danssi ministrski predsednik Hansen je izjavil; »Kar je Hruščev predlagal, se zdi idealna stvar.« Dodal je, ne more podrobneje komentirati načrta, dokler ga v celoti ne prouči.
Predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo načrt Hruščeva užival popolno odobravanje in podporo indonezijske vlade. Novozelandski ministrski predsednik Nash je izjavil, da so predlogi Hruščeva «izredno spodbudni«. Predstavnik liberalno-demo-kratske stranke, ki je japonska vladna stranka, je izjavil, da je predlog Hruščeva «lep kot ideal«, toda ni ga mogoče praktično izvesti. Opozicijska socialistična stranka pa je načrt označila za »vzvišenega in razumnega«.
Vsi newyorški listi objavljajo danes pod naslovi čel celo stran predlog Hruščeva. Toda komentarji so povečini negativni. «New York Herald Tribune« trdi, da gre za propagando, vendar pa dodaja, da bo treba kljub temu predlog skrbno proučiti. «New Pork Times« pa pravi, da predlogi niso nič novega, ker je že leta 1927 voditelj sovjetske delegacije v Ženevi Litvinov predlagal podoben načrt. List objavlja fotografijo naslova, pod katerim je bila tedaj vest objavljena:	«Sovjetski
voditelj v Ženevi predlaga ukinitev vseh oboroženih sil in vseh mornaric.«
V Londonu komentira načrt Hruščeva samo «Daily Mail«. «Vprašujemo se, piše list, kakšna bo policija, o kateri govori Hruščev, kaj ji bo lahko preprečilo, da se ne bi spremenila v vojsko, kakor se je zgodilo v Vzhodni Nemčiji; kdo bo nadzoroval ta načrt o razorožitvi in ali je Hruščev pripravljen dovoliti nadzorstvo v Sovjetski zvezi. Z ukinitvijo vojnih ministrstev ne bo svet ukinil ambicij, ki prispevajo k izbruhu vojne. Toda to ne pomeni, da zavračamo ta predlog kot absurden. Predlog je dejansko logičen smoter slehernega poizkusa za razoroži-
orsfci dnevni!
Aktualni
portreti
m
•DOBRO SREČO!« Namesto slike Kitajke Fej Ci Jun (Lepi oblaček) Eske-i lund, žene danskega pisatelja Karla Eskelunda, ki te dni potuje z možem po Jugoslaviji, objavljamo njeno voščilo bralcem Primor, skega dnevnika Kizobro srečo!« Ob strani njen podpis:	Fei
Ci jun — seveda v Kitajski graliji
SSfsjb-A' '
. .;.C-
i - ■ -•
HEINRiCH LUEBKE
je novi predsednik nemške zvezne republike. Njegov položaj bi bil moral zasesti kancler Adenauer, ki pa ni hotel odstopiti od svojega položaja predsednika vlade. Luebke je ob svojem ustoličenju izrazil zeljo, da bi srečanje Eisenho-wer-Hruščev bilo uspesno
PEARL BUCH
slovita pisateljica, ki Je napisala tudi roman •Dobra zemlja«, je pred nekaj dnevi prišla v Him z namenom, da bi našla kakega filmskega producenta, ki bi hotel spraviti na platno enega njenih najbolj priljubljenih romanov,«Cesarsko zeno«
VON hhaoh je izjavil, da sta ZDA tn SZ glede vojaških raket na isti ravni, kar se pa vsemirskih načrtov tiče, so Sovjeti že tako daleč, da «ni denarnih sredstev, ki bi Ameriki orno-gočila nadoknaditi izgubljeni čas«
J
RENATO CAHOSONE
— 2 —
20. lept'
Sedem dni v svetu
Hruščev v ZDA
Najvažnejša dogodka v preteklem tednu sta prihod Hruščem v ZDA in izstrelitev sovjetske rakete na Luno, ki so jo pravzaprav izstrelili že v soboto, a je prispela na Luno v nedeljo ob 22. uri.
Hruščev se je pri prvem srečanju z Eisenhowerjem v Beli hiši skliceval na to raketo in je ameriškemu predsedniku izročil reprodukcijo sovjetskega grba, ki ga je raketa spustila na Luno, in je to dejanje poudaril z besedami, da gre za «simbol želje sovjetskega ljudstva, da bi imelo prijateljske in miroljubne odnose z ameriškim ljudstvom«. In tudi v svojem pozdravnem govoru ob prihodu na ivashingtonsko letališče je Hruščev med drugim poudaril, da v SZ nimajo nobenih dvomov, da bodo u-gledni znanstveniki, inženirji in delavci ZDA tudi uspeli poslati ameriško zastavo na Luno, ter je pripomnil: ((Zastani obeh držav bosta vihrali«!) miru m prijateljstvu, kakor bo moralo ljudstvo naših dveh držav živeti na Zemlji v miru in prijateljstvu, prav tako kakor vsi drugi narodi.»
Tudi predsednik Eisenhoivep je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da mora biti skupni smoter pri razgovorih predvsem zagotovitev miroljubnega sodelovanja v svetu. To sta oba predsednika poudarjala tudi v svojih poznejših zdravicah na posameznih sprejemih. In tudi njun prvi uradni razgovor v Beli hiši je potekel v zelo dobrem ozračju, tako da je Hruščev naslednjega dne izjavil, da po prvem dnevu razgovorov z Eisenhovverjem «kaže barometer lepo vremen. Pri tem je poudaril, da bi se želel sporazumeti z ameriško vlado o mnogih vprašanjih, ki razdvajajo svet. Predvsem pa je poudarjal omilitev mednarodne napetosti in konec hladne vojne, razorožitev, mirovno pogodbo z Nemčijo, mednarodno trgovino ter izboljšanje odnosov med ZDA in SZ. Glavni smoter obiska pa je utrditi odnose med o-bema državama in zagotoviti svetovni mir.
Po prvem uradnem razgovoru v Beli hiši je Hruščev začel vrsto obiskov in potovanj po ZDA ter je v petek obrazložil novi sovjetski načrt o razorožitvi v skupščini OZN. Uradni razgovori med njim in Hruščevom se bodo nadaljevali od 25. do 27. tm. Pred svojim odhodom bo Hruščev imel še eno tiskovno konferenco in bo govoril po ameriški televiziji.
V Nem Yorku je Hruščev na sprejemu, ki ga je njemu na čast priredil župan Wag-ner, poudarjal nujnost miroljubnega sožitja in dodal, naj se prepusti zgodovini presojanje, kateri socialni sistem je boljši. Na sprejemu v «E-conomic clubu« pa je poudarjal nujnost odstranitve pregrad proti mednarodni trgovini in potrebo povečanja vsakovrstne izmenjave med ZDA in SZ, ker bo prav to potrebni uvod v izboljšanje medsebojnih odnosov in skupno sodelovanje v korist miru.
. . .
mn«
v.
. -
. V
Predsednik vlade Segni in minister za zunanje zadeve Pella sta bila na uradnem obisku v Turčiji. N« sliki Segni s predsednikom Turčije Celal Bavarom
P!
Prof. Fran Dominko o Lunikuj
A
D
Ob izstrelitvi sovjetske rakete na Luno je uredništvo ljubljanskega dnevnika «Delo» prosilo predstojnika astronomsko-geo-fizikalnega observatorija Naravoslovne fakultete U. ntverze v Ljubljani prof. dr. Frana Dominka, da bi odgovoril na nekaj vprašanj. Vprašanja in odgovore objavljamo v celoti:
Vprašanje: Znanstveniki so enotni v mnenju, da pomeni izstrelitev rakete na Luno velik skok naprej v raziskovanju vesolja. Bi hoteli povedati nekaj več o pomenu novega sovjetskega uspeha za znanost?
Odgovor: Predvsem moramo čestitati sovjetskim znanstvenikom in tehnikom. Ta dosežek je namreč možen le na osnovi zelo visokega razvoja številnih tehničnih panog in odlične organizacije, ki omogoča hiter preračun merjenih podatkov, ker je le tako mogoče popravljati hitrost in smer rakete.
Sovjetska kozmična raketa je prvi izdelek človeških rok, ki je poletel do Luninega površja, kar pa ni naključje, marveč rezultat načrtov. Ta tehnični dosežek ima, žal, tudi vojaški pomen, kar potrju-
je, da je razvoj tehnike precej odvisen od vojaških potreb. Pri tehničnih novostih sovjetske rakete velja omeniti to, da je bila tudi zadnja stopnja rakete vodena na daljavo in da je imela poseben radarski oddajnik, ki je oddajal valove proti Luni, od katere so se odbijali, vračali na sprejemnik, kjer je posebna naprava izračunala razdaljo do Lune, oddajnik pa je to razdaljo sporočal Zemlji. To je omogočalo korekture tudi v zadnjih trenutkih gibanja.
Seveda bo tudi znanost mnogo pridobila pri tem poletu, ki bo pripomogel k poznavanju fizikalnega stanja in gostote materije v medplanetarnem prostoru, kar je izhodišče za pravilno razlago mnogih drugih problemov v astrofiziki. Predvsem pa je za poznavanje Zemlje pomembno vedeti, v kakšnem odnosu z razdaljo upada moč magnetnega polja Zemlje in če ima tudi Luna svoja magnetne tečaje. Ta ugotovitev bo omogočila kritično presojo raznih nasprotujočih si teorij, ki skušajo razlagati zakonitost v gibanju teles osončja in način njihovega nastanka.
Vprašanje: Zakaj so znanstveniki skušali preprečiti
prenos zemeljskih mikroorganizmov na Luno?
Odgovor: Iz povsem znanstvenih razlogov. Ce bi kdaj ugotovili na Luni mikroorganizme, ki so nastali v njegovem geološkem razvoju, bi bili znanstveniki upravičeni domnevati, da je življenje možno tudi na drugih nebesnih telesih in da je visoka stopnja v razvoju materije, ki se pojavi na mestu in v času, kjer so za to ugodni pogoji. Ce pa bi na Luni naselili naše mikroorganizme, ne bi mogli priti do zaključka, da obstoja na Luni od Zemlje neodvisno življenje.
ulJ ^
Vprašanje:	Kakšen pomen
ima natrijev oblak, ki ga je na poti proti Luni izstrelila sovjetska kozmična raketa?
Odgovor:	Natrijev oblak
naj bi bil vidni dokaz vsej javnosti, da raketa res leti, ker so že prej javili točni trenutek in mesto na nebu. Na žalost niso jug. inštituti bili pravočasno opozorjeni nn te pojave, časopisi in agencije pa niso pravilno preračunali časovnih podatkov.
Vprašanje: Sklepajo, da je raketa dosegla Luno, ker je nehala oddajati signale. Menite, da je to zelo verjetno?
Odgovor: Mislim, da je verjetno, če je raketa prenehala oddajati signale v trenutku,
ko bi po računih ^ * Lunini razdalji
Vprašanje:
1*11
ušla iz Zemljinega ;
Ker le iega te stopila
u*
ga območja nino, je s
tem SP*®:
razmerje mas.
Ali
trditi, da je , določene spreme Odgovor: Z ^ kete se je zm*?*
to P°'
x'J:'
zman ji«1*
Zemlje za en0 J*
Teoretično se seve^
ga spremeni
Zemljo in Luno,
so posledice tal jih ni mogoče ^ tehta Zemlja sest nov ton. Razmerje a raketo in Zem jo> enako, kot če bi ^ človeštva polete ^ bilijonski del eneS‘ človeka.	,	j
-	• Ali vefl^
Vprašanje. A
da bo č Luno?
Odgovor: še ni dokaz. P°
človek P°let!l
nt,	-n	pt'
dolgo tvegana j,
še dolgo	'
ker je treba Uko stvari. rešili problem, jjj, P na Že" j .
P< „ii
no pristati bodo pogumni v"/
likim tveganjem	d
leteti okoli
treba rešiti
pristati na
teti. To pa je
še a'
Predlog SZ
za splošno razorožitev
se umika iz Kjavnega življenja« Svojo skupino prepušča svojemu najboljšemu sodelavcu Di Giacomu. Dolgo Je s svojim izvajanjem dajal značaj italijanskim popevkam, danes ga izpodrivata Modugno in Bu-scagiione
Najvažnejše dejanje Hrušče-va med njegovim obiskom v ZDA je nedvomno njegov govor v skupščini OZN, kjer je obrazložil sovjetski predlog o razorožitvi. Hruščev je predlagal splošno in popolno razorožitev, ki naj se postopno izvede v štirih letih. V teh štirih letih bi morale države izvršiti popolno razorožit,ip ter ukiniti vsa sredstva, ki služijo za vojno. Na podlagi tega načrta bi morali u-kiniti kopenske, letalske in pomorske sile, glavne štabe in vojaške ustanove. Tuja o-porišča bi se morala ukiniti, vse atomske bombe bi morali uničiti in prepovedati njih izdelovanje. Jedrska energija bi se morala uporabljati v miroljubne namene. Elimtni-rati bi morali vsake vrste vojaških raketnih izstrelkov. Na razpolago držav bi morala ostati samo milica ali policija z omejenim številom mož, ki bi bili oboroženi z lahkim orožjem in ki bi jih uporabili samo za vzdrževanje notranjega reda.
Sovjetski načrt predvideva ustanovitev mednarodnega organizma za nadzorstvo nad razorožitvijo, v katerem bi bili predstavniki vseh držav. Ta organizem bi imel na razpolago vsa sredstva za izvajanje strogega mednarodnega nadzorstva. Ko bi bila razorožitev končana, bi imeli predstavniki organizma dostop v vse prizadete države. Nadzorstvo bi lahko izvajali z letalskimi opazovanji. Organizem bi imel pravico izvršiti kateri koli pregled v primeru, da bi se zdelo, da neka država ne spoštuje določb premirja.
Zatem je Hruščev izjavil, da bi splošna in popolna razorožitev nudila priložnost, da bi človeško energijo usmerili k ustvarjanju materialnih in duhovnih vrednot. V večjem številu bi lahko zidali šole, bolnišnice, hiše, gradili ceste, industrijo in drugo. Življenjska raven bi se dvignila. Denar, ki so ga države uporabile v zadnjih desetih letih v vojaške namene, bi zadostoval za zidanje nad 150 milijonov hiš Tudi če bi samo majhen del denarja, ki bi se sprostil z razorožitvijo, bil na razpolago nezadostno razvitim državam, bi v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki nastula nova doba. Ameriška, britanska, francoska in zahndnonemška industrija bi dobila važna naročila od drugih držav. Nastala bi velika možnost zaposlitve. Hruščev je pri tem pripomnil, da je
SZ pripravljena pogajati se tudi o delnih sporazumih, če zahodne države niso pripravljene sprejeti predloga o splošni in popolni razorožitvi.
V takem primeru naj bi se sporazumeli o naslednjih ukrepih:
1. Ustanovitev področja nadzorstva z zmanjšanjem števila tujih čet v Zahodni Evropi. 2. Ustanovitev nea-tomskega področja v Srednji Evropi. 2. Umik vseh tujih čet in likvidacija vojaških o-porišč v tujini. 4. Sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NATO in državami varšavskega pakta. 5. Sporazum o preprečitvi iznenadnih napadov.
Na koncu je Hruščev izjavil: «Iskreno pravimo vsem državam, razorožimo se popolnoma. Tekmujmo pri zidanju več hiš, šol, bolnišnic. Poglejmo, kdo bo pridelal več žita, mleka, izdelal več oblek in drugih potrošnik do. brin. Ne tekmujmo med seboj, kdo ima več vodikovih bomb ali izstrelkov. Ce se dve ali več držav ne more sporazumeti med seboj, tedaj morajo pnsred,Qpgti Združeni narodi. Njih naloga je ugla-diti ostrine, ki vodijo do spopada.« ’
V začetku svojega govora je Hruščev poudaril, da je naloga Združenih narodov prispevati h gospodarskemu napredku novih d*žav, ki so se osvobodile kolonialnega jarma, in je dodal, da je SZ pripravljena pridružiti se drugim državam pri pomaganju nezadostno razvitim državam z uporabljanjem virov, ki bi jih prihranili z razorožitvijo. Pripomnil je, da so znašali vojaški izdatki vseh držav v zadnjih desetih letih sto tisoč milijonov dolarjev.
Dalje je Hruščev poudaril nujnost sprejema Kitajske v OZN. Pri tem je dodal, da bo Formoza, ki je sestavni del Kitajske, prej ali slej združena s Kitajsko. Pozval je OZN, naj se otrese verig hladne v ijne in ena teh verig je prav izključevanje Kitajske iz OZN
O razorožitvi je v OZN govoril tudi britanski zunanji minister Selwyn Llopd, ki je ponovil prejšnje predloge Velike Britanije za razorožitev v treh fazah. Prva faza zajema tehnično diskusijo o prepovedi uporabljanja atomskega materiala za izdelovanje jedrskega orožja, o ustanovitvi organizma, ki bi zbiral vojaške podatke in o uničenju nekaterega orožja v zalogah, ki bi morale biti pod mednarodnim nadzorstvom. V drugi fazi bi se izvedla klasična razorožitev in bi se uvedlo nadzorstvo proti iz-nenadnim napadom. V končni fazi pa naj bi se izvedla splošna razorožitev vseh ve-
MiiiiiimiinniunnniniiimimiianiHimiHniiininiiiininniiiiiiiiiUinHmwnnmunni>innnnmnnHnniiiininiiinniiiiniimmimiimiiinniiimiiinniiiiiiiiiiiimMlltiiiniiiiiiiniiiui>uiininuiHiiiiiuiiiiiniiiiininiiiiiiiii miimnin
niiiiin1
,111"“
iji'"^
lir
»ali
U 5 <*se bi ki i&el kr, b i
ioji: »im: " s
!* i
KDO JE ZA TRAGEDIJO V BARLETTI ODGOVOREN?
Strokovnjak: «Če bi mi ga daroval
bi stanovanja v tej biši ne vzel»
Kot vedno ob takih dogodkih se napovedujejo novi zakoni, ki naj urejajo cementne gradnje, toda zakonov je veliko in dovolj, le spoštovati jih je treba
(Nadaljevanje na 8. strani)
E   '
•Korupcija duši Italijo, sla po denarju je naš največji greh» — ta izjava izzveni, kot bi jo slišali ia ust kakega demagoga na kakem predvolilnem zborovanju, in vendar jo je izrekel demokrščanskr žlfpazt mesta Barletta. Zdi se, da je tudi njega tragedija v Ulici Ca-nosa pretresla. Morda se čuti sokrivega. In tragedija je zares grozotna. Vtem ko to pišemo, še ne vemo, koliko je vseh žrtev Do petka zvečer so potegnili izpod ruševin 59 trupel, Ce temu dodamo še 13 huje ranjenih, ki se zdravijo v bolnišnici, je jasno, da visi nad ljudmi, ki so te nesreče krivi, velika odgovornost pred javnostjo in seboj.
V petek zvečer bi imeli skoraj še eno posredno žrtev. Neki gasilec, ki je tako rekoč brez prestanka pomagal pri reševanju, se je izčrpan zrušil in morali so ga odnesti. Na njegovo mesto pa je takoj stopil drug gasilec in požrtvovalno delo gasilcev, vojske in policije se nadaljuje. Kup ruševin se niža in ostaja jih še tretjina. Z odstranjevanjem ruševin pa prihajajo na dan vedno nova trupla. V petek že ob 8 zjutraj so potegnili izpod ruševin 8-letno deklico, ki je tiščala v rokah lutkico. Ko je neki karabinjer hotel mrtvi deklici iztrgati lutko iz rok, je ni mogel, ker je bilo truplo že trdo. Pokopali jo bodo z lutko. Malo zatem so izpod ruševin potegnili zibko in v njej 6 mesecev starega otroka, ki je bil prav tako že mrtev. Trvplo otrokove ma-
Nckaj tisoč kaznjenk nacisličnepa taborišča v Ra vensbrucku je pred tednom obiskalo kraj svojega trpljenja. Na sliki tri bivše kaznjenke jočejo za svojimi nekdanjimi sotrpinkami
tere so našli kak meter stran pod težkim cementnim blokom. Očeta otročička in moža matere so bili odkrili že prvi dan v sredo. Ob 6.15 je zapustil delo na postaji in se tfcrnil: domov. Ni utegnil priti niti v svoje stanovanje, kajti komaj je stopil čez prag, se je hiša sesula.
Prežalostno bi bilo naštevati še druge primere, kako prihajajo na dan žrtve te grozne nesreče. Računajo, da bodo pod ruševinami našli še kako truplo; kajti podatki unagrafskega usada govore še o dveh, treh, z druge strani pa ni znano, če ni k družinam, ki so stanovale v nesrečni hiši, prišel kdo na obisk, kot tudi ni znano, če so se vsi delavci, ki so prišli «hišo reševat«, pravočasno rešili, ali pa leže njih trupla pod ruševinami.
Preden spregovorimo o vzrokih in odgovornosti za tolikšno nesrečo, bomo ponovili, kako je do nesreče prišlo. V Ulici Canosa je bila pritlična garaža, v kateri je avtobusno podjetje Marozzi hranilo svoja vozila. Podjetnik, gradbenik Scipione Del Carmine, je namenil nadzidati nad garažo dve nadstropji za stanovanja. Gradbena dela je izvršil sam, načrte pa je izdelal inž. Lombardi, Občinski tehnični urad je gradbeniku Scipionu Del Carmi-neju dovolil graditi le dve nadstropji, «sla po denarju« pa je gradbenika privedla do tega, da je zgradil štiri nadstropja. Samo ob sebi se razume, da teipelj: 'n stene pritlične garaže ne morejo nositi še štirih nadstropij. Zato so nosilne zidove nekoliko podprli in v aprilu letos je bila hiša že vseljiva, Zakon predpisuje, da mora od izgradnje do vselitve miniti šest mesecev, toda gradbeniku se je mudilo, da bi čimprej prišel do denarja. Kako je tehnični urad hišo kolavdiral. ni razumljivo. Morda je župan Barlette mislil na to, ko je rekel, da ((korupcija duši I-talijo«. Morda je to preostra 'trditev, toda slišijo se glasovi, da so na tehničnem uradu eno oko zatisnili.
Potreba po stanovanjih je velika in družine so se v novo hišo takoj vselile, tako da je v njej stanovalo okoli 70 oseb.
Hiša pa je začela pokati, kar je bilo znak, da ni bila douro grajena. O tem se je najbolj drastično izrazil strokovnjak gradbene stroke, gradbeni industralec ki stanuje vprav nasproti sedaj zrušeni hiši. Ta je glede gradnje nesrečne hiše rekel: »Videl sem, kako je hiša nastala in rasla. Nič me ni presenetilo, ko se je zrušila. Ce bi mi bil Del Carmine ponudil eno stanovanje v dar, bi ga ne bil sprejel. Dela so bila izvršena na blazen način. Na zidove garaže so sezidali nove zidove iz «tufa» (znane poiOzne usedline vulkanske-
WM
Reševalci nosijo iz ruševin truplo ene izmed žrtev
ga značaja, ki se pod prsti drobi, op. ur.). Tu ni bilo nobenih cementnih opornikov, niti cementnega ogrodja. Le zidovi iz puljskega «tufa», kot se je gradilo pred 50 leti. Toda stare zgradbe, ki so bile tudi mnogo bolj nizke, so imele nosilne zidove, ki so bili debeli do enega metra in pol in še več. Nosilni zidovi v tej hiši pa so bili debeli kvečjemu 40 centimetrov.«
Mnenje strokovnjaka je dovOij zgovorno.
In ko so stanovalci opažali v zidovih razpoke, so o-pozorili gradbenika, pa tudi ustrezne občinske oblasti. Ne bi mogli reči, da se gradbenik Del Carmine za to ni menil, vendar mnogo prepozno. Dan pred nesrečo je z inženirjem prišel v garažo in pripe'jal tudi nekaj delavcev, ki naj bi hišo «podprli». Z inženirjem sta se dogovorila, da se bo-do dela začela naslednjega jutra. Nasiednje jutro je že ob 5. uri prišel preddelavec Raffaele Biglietti s skupino delavcev. Razpoke in nižanje stropa garaže pa so ga tako prestrašile, da se ni u pal dela niti začeti in je to povedal De Carmineju. Ta pa ge je nahrulil, naj molči, ker se ga to ne tiče. Ko pa je začelo v zgradbi škripati in ko je začel padati o-met, so delavci iz garaže zbežali. Bilo je to v zadnjem trenutku, kajti hiša se je pred njimi sesedla. Baje je k temu pripomogel vlak, ki je vozil kakih 80 metrov stran od hiše. Sicer pa so skušali zvračati kriv-
do vprav na vlak, ki da je s svojim ropotom povzročil vibracije, ki so hišo zrušile. Dokaj smešna trditev, ki odraža popolno neodgovornost.
Sicer pa je še nekdo drug opozoril gradbenika na nevarnost. Bil je to neki starejši stanovalec, ki se je zgodaj zjutraj zbudil in ki so ga razpoke v stenah prestrašile. Ce bi bil tedaj prebudil vso hišo, bi žrtev verjetno ne bilo. Mož pa je šel ■ aje k gradbeniku, ki ga je pa prepričal, da ni nobere nevarnosti. In vtem. ko se je mož vračal domov, se je tik pred njim hiša sesedla in pokopala vso njegovo družino , — devet otrok in nekega sorodnika.
Da bi še bolj poudarili v začetku omenjeno «slo po denarju«, bomo povedali, da je bil gradbenik Del Carmi-ne še pred kakim letom navaden.zidar. Hotel pa je po. stati «velik». Gradil je in se pehal, ker pa ni imel sredstev, je delal »bolj po domače« in od reflektantov na stanovanjc jemal vnaprej denar Stanovalci nesrečne hiše sp Del Carminu že vnaprej plačali od 4 do 4 milijone in pol za posamezno stanovanje. Kako je bila nesrečna hiša zgrajena, sm0 videli. Tehničn1 urad je vzel vzorce gradbenega materiala, da bi ugotovil, koliko cementa je bilo uporabljenega.
Prvi «vzrok» za zrušitev hiše so skušali iskati v tem, da se je pod temelji ustvarila praznina, kot se je bilo pred meseci zgodilo pod glavnim vodovodom v Neaplju. Ko pa so odstranili del
ruševin, so videli, da sp tla garaže nepoškodovana. To dokazuje, da vzrok za zru-šenje ni v tleh, pač pa v slabi gradnji.
Veliko bi se dalo še pisati o tem. Na koncu bomo omenili na kratko le tri momente. Krivdo za toliko žrtev nosijo:	podje*nik Del
Carmine, ker je pri gradnji preveč varčeval, krivdo, nadalje, nosi inženir Lombardi, ki je slabo izdelal načrt in dovolil, da se še ta izvaja slabo in s slabim materialom. Zanimivo je. da ni inženir Lombardi v času gradnje niti enkrat obiskal gradbišča, da ni dela kontroliral. Kot tretji krivec, ki ni prav nič manj kriv kot ostala dva, pa je občinski tehnični urad. Konkretnih dokazov 'ioer še ni, vendar vsi č/igajo obtožil-ni prst proti občinskemu tehničnemu uradu v Barlet-ti, ki je dal dovoljenje za gradnjo, ki je izvršil kolav-dacijo predčasno, in kar je najhuje, ni gradbeniku preprečil, da bi ne gradil štiri nadstropja, ko mu je vendar dovolil nadgradnjo le dveh nadstropij. Glede tega se šušlja o korupciji.
Ko je prišlo do nesreče, je bil italijanski minister za delo Taviani nekje v Belgiji. Telegrafsko je najavil, da se bo v najkrajšem času izdelal zakon glede cementnih gradenj. Znani novinar Indro Montanelli pa je vprav pred kratkim zapisal, da je v Italiji zakonov in tudi dobrih zakonov veliko in preveč, napaka pa je le v tem, da se ti zakoni ne spoštujejo.
k p
li)0;
•jej
i»t
4ti
linj
ioit
•pr,
iti!
0
ki
•teč
h
kti
•k;
kit
K
h,
•Pr.
h
fcil
*d
lis
j, fconST. - da je na K
padnonemških s stv°
nister za gospo^ »a*
vik Erhard
odločo“
zi«1
,i>r
toval zahtevi ** na * delovnega urni uter. denskih ur m	oi t*
delavci	da j
hteve P°^ PreNe^iJi' ko Zapadna ri* #, čimbolj učinlAno ^i ti sedanjo ug° s*
sko konjun
kturo
diti na skem m fl"a ap!^'i Erhard je hkra^ ^ delavce, da bi jago če dali na iz katerega bi ^ da, po nedavni jevi sugestiji.	d
cije v nerazv ^ to ž
Kot odškodnino	ji«.
hard obljubil	gjali11 (
škim delavcem	egj
večanje živlJenJ
darda.
* * V j
— da bodo v KToprA švedske c'SaretLo^y, svetlečim se ho označeval
ko«, po ka\er\ir reto odvreči,
tem znaku
'.rX<
Z7.&.4)
ljudsko zdravje ‘ .^p. zi izjavil, da s .	1	^
nroučeva^. ,/
sežna prouče^ g švedskih m 1° .,rot“
j‘rt Ji
garet in da ’	,
prišli do zC,. nujno odvreči jji otl nje ostane
* * * reti*
- da neko P° j, M
TnnDllS^ .di ,!
sake na JapoA^-ppež® ^ le' V ^taljenj" KA
ja kose
jeten duh.
pak pri jeten duh. 'deluieL| cvetje, ki pa ■	„j,	j
ki japonski t ^	pos1®,,^
doben namen.^ .
bodo v
tokiJ1
kjer bo pnaV jeten vonj. #
— da je 14 Io"Vl ne, hči nekePa flnp0- f R hišnika, dobila balet Boljše(Jfl „<!i
***Sn
skvi in je l,re“pCj
odpotovala * Ay
zo. Ona je brl.
-,al . ,rejel'
v :.eV,!<.,/ alo>**\ b,V
in ena od M
ki so j,h svTI’ ba,eHfA slovitega ^ .(k
tega nu*—- ,e -- ,. niški voditelj' a, y Ann Stone ■ }01' (t
londonski balet liki gostovanja ^5{.
v Londonu
leta
in Spencer i’_'kegi „
ne*L -fj* (?
ni vlogi
* * vy
da 'fr&r/dfti
ked'
Ge°
ga b0 režiral^ p« ^
Pred tem fi'rn „lA ' dokončal fil* 0 katerem na* lobrigida.
- do se. JAneV' /t pred nekaj
svetovni K ■ ii»s i da d'	d'ji
mili, re
fku"1''- rt
glavni cilj:	gk*
bii ry.
fc08> ki ln >>v
peranta za - v,r , gati, ki Pred® V1), J lijonov člana^el* t
i J	n	*	i!
skupv(>qa	JI
nov gluhonemi upa.i, da bod0feSiV J nem kongres*
nje
^Tato <4
znakov, toda j0 morali ndlaz, ,jerSc'-'
ga sestanka
bo vršil leta bulu.
e A
iti AK.
da so v st>f»a,n ,_;o. if.
tisoč let. Sma
kop^^loba ‘J,
1 ori>>;! najstarejši P - V ti
lobanje. Votl>'VV
nit* V;
se nahajali ^	•
sega 600 kul> ^ J
trov, medtetb^jjš
nem človeku centimetrov.
— 3
20. septembra 1959
ALPHONSE Vaud e t
VOHUNČEK
Hali “U Je "bilo Stenne,
>« Šibak15"6' Bil t0 bled deset pariski otrok, star
Pri teh° ltUdi Petnajst let. ttj nri ?obalinih nikoli ne
“tel več n"1 SI' Matere ni 8i!r, iP k-i * nekdanji mor-
b v t	maleSa	par“
templeš stare
' «°lčki, delavske
tSKi četrti. Otroci, pregib-
•kratka"*’ “clavsKe matere
#i»i3Luf.:e dame 3 Pregib-
* ie nrL V,es mali Par>z, ki ^ zatrt i ^ami in pra-;t Poznal - Vt ze'eno svežino, '>ževal. VedeliStenna ^ S*
so, da se za h tren*fU srsečimi brki, strah *kriva p0*ePubov in psov, “inski tm Zu,n’ . skorai materi videu 3 m Če si ga *Ptašati■ .v yl moral samo ki?, ' Kako kaj vaš fan-
ML‘!ten"e je imel tako
&tčea , otroka! Bil je tako k j0’i: 0 88 je mali zvečer, Uto sal Poaakal in sta se
^viial! ?ala po parku. ^ Havli »n, Vsaki klopici in Piljen, znancem in pri-K
WVe,*a^0 obleganje
močen gledal v tla. Stražar ju je nekaj časa motril, nato se je ozrl na belo in prazno cesto:
«Le brž smuknita!« je dejal in se umaknil.
In že sta bila na poti v Aubervilliers. Kako se je fantalin smejal!
Mali Stenne je hodil kakor v sanjah in gledal tovarne, ki so jih spremenili v vojašnice, prazne barikade pokrite z mokrimi cunjami in visoke dimnike, ki so rezali meglo in kipeli v nebo v brezdelju. Od časa do časa so ob poti stali stražarji, častniki v kapucah in gle-
enilo
Je na žalost
!’ *SDrir”’ TemPltaki park kili jp., !n. v njem vskladi-Udjj	Stari Stenne je
a* 1)0 P07n 88loge od JU-!lv'ienje soe.noči in njegovo 0 med	le.poslei odvija-
t"' skloni lrni razmetani-tfval :	’ .Jer .in vse dni sa-
®>u» j.	kaditi ni smel.
v,Jčal a'	ae*e’ ko se ie
WT0V-
*°ve br, ^orali videti nje-
° ^sih»e’ >»a,C?ar govoril •••• Mali Stenne, ta se
✓>
nad novim
• taCab°bleganie! Pa to
Ni Ni? -° za take Pa-.""ia! Vea šole, nič več
[f^ljal H3Stu ce'e dneve, so tun... estne garnizone,
Kor
počitnice,
sejmišča... Podil
Nb„, % -
mestne
j ali ki
*3( 'istemu' na °kope, naj-
So imeli lepo bil zelo do-
ai tem
Ndati dVan' Znal ‘vam “je
tv119 ni ,8°dba 96. bata-fck 55. kaj. Prida, dočim 6> So , !cne muzikante. t» *nih bl'a še vežbanja i- »red . delkov in dolgi *r> v >Vir»..,. S ko-. ?mi l;„!,.se ^e vrtel med
dali skozi daljnoglede. Mali šotori so bili pokriti s snegom, ki se je topil ob ugašajočih ognjih. Starejši je poznal pot in ubral jo je čez polja, da se izogne postojankam. Vendar .— mimo dobro-voljcev nista mogla neopaženo. Vsi otrpli od mraza, so fantje čepeli na dnu jarka z vedo ob soissonski železnici. To pot je večji zaman pravil svojo zgodbo, niso ju pustili naprej. Ko je tako moledoval, je iz stražarnice prišel stari sivolasi narednik z nagubanim obrazom, ki je bil podoben očetu Stenne:
«Ne jokajta več, dečka!« je dejal. »Pustili vaju bomo, da si nabereta krompirja... Sedaj pa vstopita, da se malo ogrejeta. Mali je na pol zmrznjen!«
Stenne ni trepetal od mraza, temveč od strahu in sramote... V stražarnici so se vojaki stiskali ob slabotnem ognju in na njem topili za-mrzli prepečenec, ki so ga nasadili na bajonete. Ko sta vstopila, so se še bolj stisnili, da bi jima naredili prostor. Postregli so ju z žganjem in kavo. Med tem, ko sta pila, se je na vratih pojavil častnik, poklical narednika ter mu nekaj zašepetal, nakar je naglo odšel.
«Fantje!» je veselo zaklical narednik, ko se je vrnil k ognju.
«Nocoj se bo še kadilo... Zvedeli smo prusko geslo... Mislim, da jim ga bomo le vzeli, ta vražji Bourget!«
Ploskanje in smeh sta pozdravila njegove besede. Vojaki so segali po sabljah in splošno veselje je zavladalo med njimi. Otroka sta izko-
2ih' ziliskli. Kl 80 se v
ro* Vrati Jutrih zbirali to meSniC in Peka-t .^Ustva jSe sklepala nova i* '“ki in\V°dile razPrava “b" s“"
ji tb„Vprašal za
kV'* \animive Pa so bile
'otn So ai^la3kom, znana so ln vpel.ai. bre_
ega čuvaja, je mnenje
Si »'ošto30
K;a?VOlici med
C.hHo naaLmalega Sten'
HaiiV‘nami kopih ali pred hi 1 na ti-cr ga gotovo '8 Si‘ei igri r.Chšteao-d’Eau
4 '• ker n- =0n 3eveda ni
ko
^ g0rele n^Uge z ocmi» v Do« u P°želenja.
%S°V° Po2n n° vzbuial M *antaiiInost in občudo-H	S.V	plavi	srajci,
5 ‘ fra„kov° jL kovanci
Sb,’ le v ”v- Kadar je
khl* že 7jme', denar|a' a
kledal al,0 ’ č* 1*
Pi
\.,1ketai.v niegovem
vk:ta>o...
Vc ga dne, ko ?i> ?akotalii
zepu
ko
Je
se je ko-
v»m: »S’
»Vsiliš,
Malemu Sten-
anec, nago-
8?..
kiš» °Vetlr», ‘kjg n.°’ oe hočeš,
ie
jih lahko do-
Jal za vogal
3f Odpeli13 Pri kra‘ S^la.J ... gre z — ei>o St'
?Woh ""'lonii
S- Pr°dajat - naj
Za vSat žasopise Pru-e«ne ; pot 30 Iran-v'--!! ^klonil6:Paiprei ogor' Vi .n' bil0 . ga tri dni Jedel r’ie -ec ^a' 5PO so "kv,5® ne fSni dnevi. Ni
S z°fiU^?eaBePOnOČi 36
Podi- -ki
ristila zmedo in izginila. Ko sta prekoračila rov, sta se znašla na ravnem. Na koncu je stal dolg bel zid z gosto posejanimi strelnimi linami. Sla sta naravnost proti njemu in se vmes pripogibala, kakor da nabirata krompir.
»Vrniva se... Ne hodiva tja!« je ves čas prigovarjal Stenne. Večji je skomignil z rameni in nadaljeval pot. Naenkrat se je oglasilo nabijanje puške.
»Lezi!« je ukazal Stennu in sc vrgel na tla. Nato je zažvižgal. Po snegu je prišel odgovor na dogovorjeni znak. Plazila sta se po trebuhu naprej... Pred zidom so iz tal nenadoma zrasli rdečkasti brki pod umazgno kučmo. Fantalin je skočil v jarek poleg Prusa.
«To je moj brat«, je dejal in pokazal na Stenna, ki je bil tako majhen, da se je Prus začel smejati in ga je
videl cele ‘n bleščečih Sk„sS° se kotalili ^ tL etrti ,i_njava ie zma-
je vrnil
rti i *1
Chatean i 86 - ™ Vij * k0Va Eau- Poiskal
V sta v
"'dn 2 Vfečo SPezene>n jutru
V Po'bimi ,? ramen'h in SjH , žasopisov. Ko Vi’ je c P iandrijskih
-Vii -°maJ začelo da-
m tl*. pr‘iei
Stenna
SlVtl8mu°KSta kla proti V j, doson brambovcu z ‘2raz0	■
V'ta5r«iŠi
* ^obroduš-
Proseče
Vb>>te n '	dCjal
?V 0eM0spoda3UMpreko «rte, S ?ta nirna,, ma J« bol-'<>tnmava več. Z ma-
m* n» nmeVa nabirat kak pblje». Pri tem
Men«e je osra-
vzel v naročje, da ga spravi čez zid.
Na drugi strani so bili razvrščeni veliki nasipi zemlje, posekana drevesa in črne luknje v snegu. V vsaki luknji ista umazana kučma in rdečkasti brki, ki so se režali ob pogledu na dečka. V bli žmi je bila vrtnarjeva hiša, pokrita z debli, ki je služila kot zaklonišče. V pritličju so vojaki igrali karte in kuhali menažo na velikem prasketajočem ognju. Tu je vabljivo dišalo po zelju in slanini, čisto nekaj drugega, kakor v taborišču, dobrovoljcev! V goi> njih prostorih so bili častniki. Igrali so na klavir in odpirali buteljke šampanjca.
Ko sta Parižana vstopila, so u sprejeli z veselim HURA! Dala sta jim časopise in dobila pijače. Častniki so jeli spraševati. Zlobni in oholi so se zabavali nad pouličnim slovarjem fantalina, se krohotali ,ponavljali njegove izraze in se z naslado valjali po blatu Pariza.
Mali Stenne bi bil tudi rad govoril. Rad bi bil pokazal, da tudi on nekaj zna, a ga je nekaj zadrževalo. Nasproti njega je sedel starejši Prus, ki je v splošnem smehu ostal resen in bral ali bolje — delal se je, da bere, kajti njegove oči ga niso zapustile niti za trenutek. Ta pogled je bil poln nežnosti in očitka obenem, kakor če bi tujec imel doma sina enake starosti. Zdelo se je, da govori:
«Raje bi umrl, kot pa doživel, da bi moj sin počel kaj takega...«
Stenne je čutil, kako mu je na srce legla težka roka in pritiskala nanj, da ni moglo biti. Da bi pregnal tesnobo, ki ga je obhajala, je pil. Kmalu se mu je zvrtelo v glavi. Nejasno je med krohotom častnikov slišal, kako je njegov vodja bril norce iz narodnih straž, iz načina njihovega vežbanja, kako je posnemal prevzem orožja v Ma-raisu in alarm na okopih. Nato je znižal glas, častniki so pristopili bliže in se zresnili. Podlo fante jih je obveščalo o pripravah dobrovoljcev za r.apad...
Mali Stenne je bil v hipu trezen. Razjarjeno je skočil pokonci:
«Ne tega... Tega nočem«.
Toda starejši se je samo smejal in govoril dalje. Se preden je končal so bili vsi častniki pokonci. Eden je dečkoma pokazal vrata; «Izginita!» je zarenčal.
In začeli so med seboj govoriti nemški, hitro in živahno. Fantalin je odšel skozi vrata ponosno kakor dož, 7venlcljajoč z denarjem, Sten-r.e mu je sledil s sklonjeno glavo. Ko je šel mimo Prusa, čigar pogled ga je tako zbegal, je slišal žalostni glas:
«To ne biti lepo... Ne biti lepo...«.
Malemu so solze zalile oči. Kmalu sta prišla nazaj v mesto. Vreča je bila polna krompirja, ki so ga jima dali Prusi. Tako sta se lahko nemoteno vračala skozi taborišče dobrovoijcev, ki so se pripravljali za nočni napad. Oddelki so tiho prihajali in sc zbirali pod zidom. Stari narednik je bil tam in z veselim licem razporejal svoje ljudi. Ko sta prišla mimo, ju •e spoznal in se jima prijazno nasmehnil .. Ah, kako je ta smeh zbodel v srce Sten-ra! Za hip ga je obšla želja, da bi zakričal:
«Ne hodite tja! Izdala sva vas!«
Toda večji mu je bil zabičal:
»Ce boš govoril, bova streljana«. In strah ga je zadržal.
V Courneve sta vstopila v zapuščeno hišo, da bi si podelila denar. Resnici na ljubo moram povedati, da je delitev bila poštena in da se malemu Stennu njegov zločin ni zdel več tako strašen, ko so kovanci zažvenketali v njegovih žepih in se je spomnil na partije z zamaškom, katerih ne bo odslej samo gledal... A ko je ostal sam, se je vest spet oglasila. Ubogi o-trok! Zepi so postajali vse težji in težji, železna roka
•d :
IZŠLO PRI MARIBORSKI ZALOŽBI OBZORJA
Zgodba o zdravniku ki ni bil zdravnik
Izsek iz sodobne nemške družbe z brezdušnimf birokratskim aparatom
Nedvomno je imela mariborska založba Obzorja srečno knjižno zbirko šestih knjig roko, ko je v svojo redno uvrstila tudi sodobni roman nemškega pisatelja Hansa Ka-desa, ki je v slovenščini izšel pod naslovom »Lažni zdravnik«. Ta roman je namreč izredno zanimiv, napisan prijetno in toplo, razen tega pa izraža kritično stališče do družbene ureditve v sodobni za-padni Nemčiji. Zanimiva vsebina. obenem pa kritika sodobne družbe, to daje romanu odlike, da ga lahko uvrstimo med najbolj uspele romane zadnjega časa. Sicer pa so slovenski bralci takoj spoznali vrednost knjige, za katero je izredno zanimanje. Knjige zato ni treba posebej priporočati, ker se dovolj hvali sama. Vsakdo, ki jo vzame v roko — tudi najbolj počasen bralec — jo prebere na dušek iv, odloži šele potem, ko je knjige konec.
Kakšna je vsebina tega za1 nimivega dela? Tridesetleten mladenič, študent medicine, ki mu do konca študija manjkata še dva semestra, se vrne iz
ruskega ujetništva domov. Tu [ izpite, se ta sam razkrije svo-
hoče nadaljevati študij, toda primanjkuje mu sredstev. Ze obupava, ko p« naključju sreča človeka, kateremu je med voj-ro z operacijo rešil življenje. Ta človek, sedaj okrajni glavar, mu hoče izkazati hvaležnost. V prepričanju, da je Gerbrand — tako je namreč junaku romana ime — pravi zdravnik, mu ponudi službo kirurga v bolnišnici svojega kraja. Medicinec hočeš nočeš v stiski sprejme službo kirurga in jo v splošno zadovoljstvo vseh tudi opravlja. Med vojno je bil namreč na fronti prisiljen opravljati delo zdravnika in si je tako pridobil vsestransko znanje. Razen tega je v ujetniškem taborišču sodeloval z ujetim zdravnikom, profesorjem, ki ga je povsem izvežbal za najrazličnejše operacije. Tako po stane nediploir.irani medicinec glavni zdravnik-kirurg okrajne bolnišnice. Med delom pa se skrivaj pripravlja na zaključne izpite. Toda ko ga po naključju spozna sekretar medi rinske fakultete, kjer hoče Gerbrand opraviti zaključne
Mcštiovič	1’ortret	umetnika	(bron,	Medcrna	galerija	v	Zagrebu)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiii«iiiiiiiiiiiiiii»iiiii”iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii«ii«ii!i«iiiiii»iiii«iiiiiiiiiiii*iiii!iiiiiiii«iii,iiiiiiiiii!niiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiniiiiiiiii»,,Biiiii,Mi*ii,»*,,i,*,ii,,,,,,,,l,,,,ii,|iiiii,,ii,i,i,,i,,,,l,,,,,>,t#,,,,iii,i,i,ll,iii,,,ii,iiiii,i,i,iiiii#
DIRIGENT, KI JE V NEW YORKU NASLEDIL ARTURA TOSCANINIJA
Leonard	Bernstein
s Filharmoničnim orkestrom iz N, Yorka
Tri karakteristike, ki jih Bernsteinovi predhodniki niso imeli: redno je dokončal svoje visokošolske študije, je po rojstvu American in je zelo popularna osebnost ■ Njegova moč je v interpretiranju modernih avtorjev
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ni dolgo tega, ko so listi objavili vest, da se je sovjetski pisatelj Boris Pasternak, odkar se je,,po lanskih hudih napadih ob izidu knjige «Dr. Zivago« umaknil v samoto, prvič zopet pojavil v javnosti pred dnevi, ko je prišel na koncert newyorške-ga Filharmoničnega orkestra. Tedaj je tudi prišel k dirigentu Leonardu Bernsteinu in mu čestital.
Newyorška Filharmonija je že avgusta odšla na daljšo turnejo po Evropi in Srednjem vzhodu in te dni se bo ta turneja zaključila z nastopi v Milanu in Benetkah.
V soboto zvečer bo po Evro-viziji prenos dela koncerta iz beneškega gledališča «La Fenice«.
Mladi dirigent Leonard Bernstein vodi komaj dve leti slavni newyorški Filharmonični orkester, pa mu je že krepko vtisnil pečat svoje osebnosti. Težko, da bi kak mlad dirigent tako kmalu uspel pridobiti si priznanje občinstva in kritike in pa — to je najteže — spoštovanje pri veliki večini svojih orkestrašev. Zgodilo se je, da je neki ugledni glasbenik prišel zopet igrat po 17 letih in je bil že pri vajah ves presenečen. In sam Von Karajan je priznal, da se je zelo začudil, ko je moral ugotoviti znatno tehnično izboljšanje pri glasbenikih pa tudi dosti večje navdušenje pri delu. Pri vsem pa je še zlasti značilna ugotovitev upravnega ravnatelja Filharmonije, da se je obisk povečal, odkar vodi Filharmonijo Bernstein, za 20 odstotkov. Bernstein je tudi uvedel posebne četrtkove koncerte, kjer izvaja same novosti; in za te koncerte prodajo 99 odstotkov vstopnic!
Navdušene kritike tiska na račun Bernsteina so seveda prispevale k ugledu Filharmonije. To se je lahko ugotovilo iz izjav ob izvedbi Beethovnove IX. simfonije po televiziji. Marsikje so nastali krožki, ki so si zadali
Leonard Bernstein ined dirigiranjem
nalogo, da skupno prisostvujejo televizijskim prenosom serije «Koncertov za mladino«. Zelo so tudi zaželena besedila Bernsteinovih ilustrativnih govorov, sobotne redne večerne koncerte Filharmonije pa prenaša več kot 200 postaj v ZDA. Tudi newyorški kritiki so pokazali, da so doslej zadovoljni. Sicer je res, da so ti kritiki do novodošlih — zlasti mladih — kolikor toliko naklonjeni. Res je pa tudi, da Bernstein sam ve, s čim se lahko pred javnostjo postavi in s čim mogoče ne. Njegov konjiček je moderna glasba in mogoče kak popularni ro-. mantik. V klasično glasbo se pa še mnogo ne spušča. Izvajanje klasične glasbe prepušča raje dirigentom-go-stom. Medtem ko je Bernstein ves usmerjen v podajanje glasbe, ki jo bolje pozna, in 'nnsvef.fi svoi študij
JNt:\vyorijki Filharmonični orkester z dirigentom Leonardom Bernsteinom
zlasti .novi glasbi, se vsiljuje tudi vprašanje, ali kaže, da bo Bernstein postal tudi dober dirigent klasične glasbe.
Ni izključeno, da lahko postane, vendar se doslej na tem področju še ni zanesljivo izkazal. Dasi je glasbeno odlično pripravljen in mu daje težja glasba priložnost, da se izkaže s svojo čustvenostjo in temperamentom, je pa vendar pri klasični glasbi še ves negotov. Možno je, da klasično aelo poua zelo dostojno, brezhibno, pri kaki drugi priložnosti pa isto delo poda tako, da je kar nemogoče misliti, da gre v obeh primerih za istega dirigenta. To se je izkazalo ob njegovi krasni izvedbi IV. simfonije Čajkovskega. Ko je nekaj mesecev pozneje isto delo registriral, je nastalo nekaj povsem drugega; dovolj, če navedemo, da je prvič trajala izvedba 41’40' drugič pa 5’3’’ več! S tem pa še ni rečeno, da se Bernstein ne bo našel tudi pri izvajanju Mozarta, Brahmsa in drugih.
Bernstein pa je tudi silno delaven. Njegovo področje dela nikakor ni samo Filharmonija. Odkar je 1. 1943 ob neki priložnosti nadomestil Bruna Walterja pri dirigiranju Filharmonije, je opravil skoraj neverjetno delo Do tistega trenutka je bil skoraj nepoznan, od tedaj pa so ga začeli vabiti na vse strani. Kmalu je že imel lastni orkester in njegovo glasbeno delo «On the Town» ga je postavilo v prvo vrsto osebnosti Broadwaya. Prav Broadway in pa televizijski prenosi so ga napravili ljubljenca množic, mnogo bolj kot njegovo dirigentsko delo. Uspeh njegove zadnje glasbene komedije «West
Side Story» ter uspeh pri televizijskih prenosih potrjuje, da je med najbolj popularnimi osebami na pozornici.
Jasno je, da se je moral Bernstein ob prevzemu vodstva Filharmonije obvezati, da bo skrčil svojo drugo dejavnost. V zadnjem letu je nekoliko manj komponiral vendar pa je obseg njegove dejavnosti še vedno tolikšen da je nemogoče, da bi še dolgo trajal. To priznava Bernstein sam. Dela za osem televizijskih rubrik in piše tudi besedila, čeprav je že samo vodstvo Filharmonije več kot normalno delo.
Značilno je, da je Bernstein kot dirigent sicer zahteven toda skrajno vljuden. Med vajami zna vedno ohraniti mirno kri. Zanimivo pa je, da je vedno pripravljen poslušati tudi mnenje svojih sodelavcev. Orkestraši zelo radi z njim delajo kljub nekaterim njegovim nenavadnostim. Zlasti menijo, da se lahko Bernstein glede tehnike postavi ob strani kateremukoli živečemu dirigentu. Imajo sicer pomisleke o njegovem podajanju klasikov, ker se pa Bernstein klasičnih avtorjev za sedaj še bolj izogiba, ne daje mnogo priložnosti za morebitno negodovanje.
Ima pa Leonard Bernstein tri karakteristike, ki jih njegovi predhodniki niso i-meli: svoje visokošolske študije je v redu dovršil, je po rojstvu Američan in je nadvse popularna osebnost. Samo Toscanini bi mu lahko ogrožal prvenstvo v popularnosti, toda Toscanini je bil vedno zavit v neko skriv-
nostnost in ni skoraj nikoli mnogo govoril v javnosti. Bernstein pa je ameriški človek v tem smislu, da mu u-gaja vse, kar ugaja drugim ameriškim ljudem in je tako že skoraj istoveten z ameriško mentaliteto.
Vprašanje je seveda, kako se bo Bernstein naprej razvijal. Delaven je, prizadeven tudi, toda doslej še ni mogoče reči, da ima že tudi svoj stil. Kdor ga posluša po radiu ali na ploščah, še ne more z gotovostjo reči, da posluša njega, kakor lahko z gotovostjo to reče o Toscaniniju in drugih velikih dirigentih. Bernstein torej se daleč ni popoln orkestrski dirigent, toda popolnih dirigentov sploh ni. Rad išče najboljše interprete za repertoar, ki ni njegov, in pri tem ne kaže nikake zavisti. Vabi tudi take. ki bi mu lahko bili konkurenti.
Sam si je pa tako pridobil občinstvo, da si upa postaviti na program dela, ki bi si jih za sedaj še noben drug dirigent ne upal. Pri tem pa vendar občinstvo navduši.
Na sobotnem koncertu v Benetkah bo podal tri ameriške avtorje tega stoletja: Charlesa Ivesa, Samuela Barbera in svojo II. simfonijo. Koncert, katerega del bo prenašal Evrovizija, spada v okvir beneškega festivala sodobne glasbe.
Toda Filharmonija pod Bernsteinovim vodstvom kaže tudi veliko zanimanje za moderno izvenamoriško glasbo. Nič čudnega torej, če bo na sporedu še popularna Soštakovičeva V. sim-
ji mu šefu in zapusti bolnišnico. Zaradi svoie prevare pride :es pred sodišče, ki pa ga spričo povojnih razmer in njegovih izrednih uspehov o-prosti. Neposredno pred razpravo pa opravi še zadnje izpite na univerzi in postane tako tudi formalno pravi zdravnik.
Ta, že sama po sebi zanimiva snov, je v romanu obdelana izredno privlačno. Pisatelj pripoveduje spretno in stopnjuje napetost od poglavja dc poglavja. Ze tako,, privlačna snov iz zdravniškega okolja je prepletena z opisi različnih zdravniških posegov. Seveda ne manjka ljubezenske zgodbe, ki se prepleta skozi ves roman. Tako se to delo zaradi zanimive snovi, aktualnosti, prepričevalne pristnosti okolja in vzdušja vsestransko odlikuje.
Avtor pa je s svojim romanom segel še dlje. Pred bralcem je razkril izsek iz sodobne nemške družbe, v kateri vlada brezdušen, birokratski aparat in kapitalistični veljaki, ki imajjo gluha ušesa za življenje in stisko okoli sebe. Zlasti s prikazom okolja o-krajnega glavarja in usode zdravnika Riebolda, vodje bližnjega pljučnega sanatorija, pa tudi s prikazom stiske glavnega junaka je to pisatelju odlično uspelo. Prav ta estra socialna in družbena kritika daje romanu še posebno vrednost.
Zaradi vseh navedenih odlik je knjigo res vredno vzeti v reke. Skrben in lep slovenski prevod je oskrbel Janez Gradišnik.
Radko Polič
Čudežna pomlad
Založba Borec je v okviru svoje knjižne zbirke za letos izdala prvi del knjige »Čudežne pomlad«, ki jo je napisal Radko Polič. Podnaslov knjige »Zapis osvobodilnega boja v grosupeljskem in sti-škem okrožju leta 1941-42», pove, kaj knjiga obravnava.
Radko Polič je bil od začetka oborožene vstaje aktivist na grosupeljskem in sti-škem področju, kjer je doma. Na podlagi lastnih doživetij in lastnega gradiva je kdaj napisal zgodovino osvobodilnega boja na tem področju. Knjiga je razdeljena na več poglavij, v katerih je obdelal posamezna obdobja osvobodilnega boja,
V svojem zanimivem pripovedovanju, pil katerem se c.pira predvsem na osebna doživetja, je avtor stvaren in vseskozi strogo dokumenta-len ter dopolnjuje svoje podatke tudi z uradnimi listinami okupatorske oblasti. Tako je »Čudežna pomlad« bolj dokumentarna, zgodovinska knjiga o osvobodilnem boju na tem koščku Dolenjske kot pa knjiga spominov. Sicer pa je pripovedovanje zanimivo in prijetno, dasi je poglavitna vrednost knjige v njeni dokumentarnosti, ne pa v moči pripovedi.
Knjigo je lepo Vlasto Kopač.
opremil Sl. Ru.
vc
fonija.
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininininiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiN
KAJ PRIPRAVLJAJO V GLEDALIŠČU V MARIBORU
Smareglia: «Istrska svatba» prvič na slovenskem odru
Ko smo pred nedavnim brali objavo repertoarja Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru za sezono 1959-60, smo opazili, da je med novimi deli napovedana opera »Istrska svatba« istrsko-tržaškega skladatelja Antonia Smareglie (rojen v Pulju 1854, umrl v Trstu 1929), ki smo jo že tudi po vojni imeli priložnost ponovno videti v našem gledališču »Verdi«. Znano nam je, da je bilo v Jugoslaviji že dlje časa zanimanje za uprizoritev tega dela, a so bile ves čas na poti neke ovire. Ni nam znano, kako so bile sedaj te ovire odstranjene, vsekakor pa smo zadovoljni, da pride to delo končno tudi na slovenski oder. Mariborsko gledališče pa je treba za pobudo pohvaliti.
V ostalem pa je repertoar Drame in Opere v Mariboru sledeč:
DRAMA — Levstik-Kreft: »Tugomer« (v proslavo 40-letnice SNG), Marcel Franck: »Sreča na upanje«, 0’Neill: »Mesec za nesrečneže«, John Osborne:	»Tukaj počiva
George Dillon«, Friedrich Duerrenmatt:	»Obisk	stare
gospe«, Sudraka - Bruckner: »Glinasti voziček«, Aristo-phanes: »Lizistrata«, Mihail Sebastian: »Zvezda brez imena«, Pavel Golia: »Jurček« (mladinska igra).
Poleg navedenih del bo uprizorjena še izvirna slovenska noviteta.
OPERA — Švara: »Prešeren, Slovo od mladosti« (v proslavo 40-letnice SNG —
obnovitev), Donizetti: »Lucia di Lammermoor« (noviteta), Smareglia: »Istrska svatba«, (prvič v Jugoslaviji), Me-notti: »Amelija gre na ples« (noviteta) in Leoncavallo: »Glumači« (obnovitev), Verdi: »Trubadur« (obnovitev), Dvorak: »Rusalka« (obnovitev), Foerster:	»Gorenjski
slavček« (obnovitev), Pon-chielli: »Gioconda« (obnovitev), Puccini: »La Boheme« (ponovitev) ter nov baletni Večer.
Mimo napovedanih bodo v novi sezoni še posamezne predstave oper — Lieber-mann: »Sola za žene«, Smetana:	»Prodana nevesta«,
Verdi: »Traviata«, Humper-dinck:	»Janko in Metka«,
Puccini:	»Madame Butter-
fly» in »Tosca« ter Savinov balet »Cajna punčka«.
1
ANICA
/ti-
VERICA
«Le kako moreš biti tako čuden, očka!* je že kar nespoštljivo vzkliknil Branko. «Na pol mrtvo si ubogo gospo potegnil iz prevrnjenega avtomobila, spravil si jo v bolnišnico, in tudi za njeno hčerko Vero si poskrbel, sedaj pa se za obe revici niti ne zmeniš! Saj se vendar tako ne bi smel obnašati!*
«Nič ne sili vame, fant moj! Storil sem vse, kar pač mora vsak pošten človek v takem položaju. Več pa ne more nihče od mene zahtevati. Zuto te prosim, da mi prihraniš vse očitke, ki so krivični in me žalijo!*
Kaj je mogel Branko na te besede še reči? Nič. Ni želel svojega očeta žaliti. Zato je odšel brez besede, brez pozdrava. Zamišljen je ubiral pot proti bolnišnici. Očetovo čudno ravnanje mu ni šlo v glavo. Nerazumljivo mu je bila njegova trma. Ail pa je le nenadna muha? Saj je bil njegov oče do vseh in do vsakogar ljubezniv in ustrežljiv, je bil mož, kakršnih je malo in je bil zaradi tega nanj ponosen. Le kaj se je dogodilo, da se je oče v hipu tako spremenil?
Kako krasen je bil izlet, ki sta ga dva dni prej napravila z avtom očka in on! Nepozaben! Nov avto. Skoro nov, pravzaprav, ker ga je očka kupil iz druge roke. Bila sta v Sežani, Križu, Tomaju, Dutovljah, Krepljah in drugje; oče je ves vesel obiskal stare znance in prijatelje, povsod so ju tako veselo sprejeli in gostili. Prijetno je bilo. Lepo je imeti toliko prijateljev! A njun avto, da, lahko reče njun, ker je očka posebej povedal, da ga bo vpisal na njegovo ime, ker je tako dobro izdelal šolo, brž ko bo dobil šofersko izkaznico. Tako imenitno je šlo po tisti lepi gladki cesti proti Opčinam!
In potem tisti prevrnjeni avto in reševanje obeh
ponesrečenk. Kako je uboga Verica, da, saj sedaj že
Sftl
sme tako reči ječala in stokala ob nezavestni materi. A očka je vendar tako skrbno in previdno prenašal nezavestno gospo! Kako naoio je vse uredil! Njega je odložil na Opčinah, da je šel obvestit o nesreči policije, ki naj bi morda le še izsledila šoferja, ki je s svojim tovornim avtomobilom pahnil lahki avto s ceste, da se je prevrnil, potem pa kot nojpodlejši zločinec zbežal, ne da bi pomagal ponesrečenima ženskama. A sedaj pa se očka nič več ne meni za ponesrečenki
«PLEMENITA	UMETNOST»
Boksarji - večkrat žrtve
menažerjev in gangsterjev
Kljub ogromnim zaslužkom so mnogi boksarji na stara leta reveži
zagovornika najbolj znanih gangsterjev in Irvinga Kha-na, ki ima monopol nad kinematografskimi in televizijskimi reportažami z dvobojev za svetovne boksarske naslove.
Tako je Velella z lahkoto čez noč izpodrinil Rosen-sohna iz njegove lastne agencije cRosensohn Enterprise:*.
Do dvoboja Patt.erson-Johansson je prišlo 26. junija in Šved je nepričakovano zmagal s tehničnim knock-outom v 3. rundi, potem ko je svetovnega prvaka sedemkrat zrušil v niti 8 minutah. Toda Velella in tovariši novemu svetovnemu prvaku niso izplačali premije, Johansson se je
pritožil in posegla je vmes Atletska komisija za državo New York, ki je uvedla preiskavo in poskrbela za izplačilo premije. žrtev škandala je postal naivni Rosensohn, kateremu je komisija odvzela dovoljenje za organiziranje dvobojev. Ta se je spet pritožil in zadeva se vleče.
Johansson, novi svetovni prvak, pa pravi glede povratnega dvoboja s Patter-sonom, ki bi moral biti še to leto, pa bo moral biti odložen zaradi škandala. «Pattersona naj nikar ne skrbi, povratni dvoboj bo. Toda naj bo jasno: nočnem imeti več nobenega opravka z nepoštenimi posli z onkraj oceana*.
NAJBOLJ NAGRAJENA POPEVKA NA FESTIVALU V OPATIJI
DUŠAN JAKŠI C
MIRNO TEKU RIJEKE
y/ff
l/liKCf
DRAGU TIN BRITVIC
Mf/*<7.MIR0SLAV I
PJESMA I SLGMf
Odločilni trenutek v dvoboju Patterson-Johansson
«Nobie art* pa gangster-' iti res. Pa
Ob misli na Vero je brž začel stopaii nekaj hitreje. Dvakrat na dan pride pogledat k mami, ki še vedno eži v bolnišnici, ker je še vedno slabotna zaradi velike zgube krvi. Vendar pa njeno življenje ni v nevarnosti, e počitka je potrebna. Sicer pa je komaj tri dni od lezgode. Včeraj sta ga obe, Vera in njena mama, vprašali po očetu in dejali, da bi se mu radi zahvalili za ■jomoč,	ki jima jo je nudil. Branko	je seveda	obljubil,
ia	ga	bo privedel. Sedaj pa jima	bo moral	reči, da
ja ne bo.
Že od daleč jo je zagledal. Modra bluza se je lepo skladala z njenimi sinjimi očmi, a njeni lasje so se Irar lesketali na soncu in nič ni kazilo prijetnega vtisa,
'co so tako v neredu frfotali v vetru. Vsa žareča ga, ie pozdravila. Branko pa danes ni bil razigran, dasi-'avno ni mogel prikriti veselja, da je spet z njo.
«Bo prišel oče?* je bilo prvo, kar je hotela Verina mama vedeti. vDanes je zadržan... Ima delo... Tudi jo moral nekam iti...*. Mučno je bilo tako lagati, Branko lega ni bil vajen.
Ob	slovesu mu je gospa izročila	za očeta	pozdrave
in	mu	naročila, naj ga privede k	njima brž ko bo
utegnil.
Potem sta z Vero odšla. Mnogo sta si imela povedati. O šoli in o prijateljicah mu je pripovedovala. O svojem očetu, ki je pred nekaj let umri, in ki je bil dolgo časa hudo bolan. Pravila mu je, kako je trpel in kako je od silnih bolečin včasih tako kričal, da so morali imeti okna zaradi tega vedno zaprta, da ne bi b:lo slišati teh pretresljivih krikov na ulico. Tista leta so bila za njeno mamo strašna. Bila jo je sama kost in koža. Sele sedaj se je popravila. Zaverovana v pogovor se nista niti zavedla, da se držita za roko. Tudi Branko ji je pripovedoval o sebi in o očetu, pa o teti, ki je pri njih odkar je umrla njegova mama. Saj se tega komai spominja. Po dolgem ovinku sta šele prispela do Verinega doma.
Branko je bil čudno zadovoljen in vesel, ko se je vračal proti domu. Bilo mu je tako lahko pri duši, najraje bi kar pel. Tako ljubka je ta Verica! Verica! sMoja Verica!...*.
Doma je nadrobno pripovedoval teti in očetu o svojem obisku pri gospe Anici, o njenem naročilu, a največ o Verinem očetu, njegovi strašni bolezni in o trpljenju vseh domačih. cUboga Verica, kako ji je hudo!*
xKako? Kako? Verica? Kaj?...* se čudi Stanko, šele tedaj se Branko zave, da je nevede izdal skrivnost, ki jo je skrival v svojem srcu, in se je ni upal razodeti nikomur, niti sebi ne. Obraz mu je pri tem spoznanju oblita rdečica. Nerodno mu je postalo. Nič ni odgovoril, le glavo je sklonil.
«Vidim, da moram povedati tisto, kar sem doslej vedno obdržal v svojem srcu*. Obadva, teta in Branko sta prisluhnila tem Stankovim besedam. On pa se je zazrl nekam v daliavo, zdelo se je, da je v duhu daleč nekje v preteklosti...
«Bifo je to preden sem jjoznal tvojo mater, Branko. Delal sem v podjetju, ki pa ni bilo tako kot sedaj. Delavnica je bila skromna, delavcev malo. Kar je bilo pisarije je opravil kar gospodar sam. Gospodar je bil ze prileten, a krepak možakar. Vdovec že vec let, se je odvadil reda in neredno je bilo tudi njegovo uradovanje. Zato tudi posli niso šli najbolje. Včasih ga tudi pri več dni nismo videli. Vedeli smo, da ga je zopet točarala* kaka lepotica*. Potem je le najel stalno uradnico, da mu je vodila pisarno. Amen je bila veselo dekle, sam smeh je je bil in šala. Vendar pa je de.o v pisarni vestno opravila, čeprav je morala precej casa urejevati stare zadeve. Kot bi nas začarala vse z go-spodariem vred, smo bolje in hitreje delali. Podjetje je začelo cvete k Tudi naš stari gospodar se je ves spremenil. Nekega dne pa nas je Presenetil z novico^ da bo Anica postala njegova zena. A najbolj je prizadelo mene. Že nekaj tednov sem se zavedel, da
mi je to dekle postalo vse na *”etu-/nt“dl bil všeč No s zdaj pa ta novica! Bilo mi je kot bi se v meni vse podrlo. Nekaj dni pozneje sem srečal Anico v Zestu Šla sva nekoliko skupaj in takrat sem se ji izpovedal Pri tem je tudi ona priznala, da ji ugajarn, in da moža ne ljubi, da pa je moralo do ega pnti ker potrebuje njegove pomoči da bi rešila svojega očeta. To je bila zame slaba tolažba.
Po poroki se je Anica cisto spremenila. Postala je visoka in ohola. Nič več ni bila z nami prijazna. Tud z menoj ne, čeprav mi je še pred kratkim zatrjeval a, da me ima rada. In ko je bilo nekaj casa manj dela. so mene prvega odpustili. Od takrat je nisem več videl Izvedel pa sem, koliko je morala prestati pri svojem možu Bil je ljubosumen in siten. A ko ga je napadla bolezen je postal neznosen, pravi tiran Po njegovi nastala bogata vdova. Sedaj menda razumeta
‘ZOmm, « Wi » ««. nišnici, Verina mati, je namreč tista Anica*.
tSedaj razumem tvoje vedenje. Vendar pa menda ne boš branil iti tja meni!* je vzkliknil Branko.
«Ne. Kar pojdi! Saj vem, kaj te vleče. Vera je prava podoba njene matere, ko sem jo prvikrat videl*.
ji? Saj ne more bitT res. Pa je. V boksarske arene so se vtihotapili — kot povsod, kjer je možnost lahkega zaslužka in izsiljevanja — gangsterji.
Od leta 1382, ko je aru gleški markiz Queensberry določil boksu pravila in uvedel boksarske rokavice, se je pri tem športu marsikaj spremenilo. Ko smo že pri tem naj povemo, da nekateri sploh oporekajo boksu pripadnost med športe.
Prej so sp borili kar z golimi pestmi, dokler ni premaganec obležal ali odstopil. Rimski gladiatorji'so se nekdaj celo borili z nekakšnimi okovanimi rokavicami. Po uvedbi pravil in rokavic se je boks zelo razvil, zlasti v Angliji in Ameriki, in je dobil naziv »noble art» — plemenita umetnost. Menažerji so organizirali dvoboje in pri tem odlično zaslužili. Znani boksarji, kot so Joe Louis, Jack La Motta. Primo Car-nera, Max Schmeling (ki ga je Malaparte opisal v knjigi «Kaputt» kot ponos nacistov), Tunney, Demp-sey i. dr. so služili bajne premije.
V slavnem dvoboju za svefovni naslov težke kategorije, 22. septembra 1927, med Tunneyem, zvitim in elegantnim profesorjem teologije in robatim, pogumnim in poštenim Dempse-yem, je Tunney zaslužil milijardo in pol sedanjih lir, Dempsey skoraj 800 milijonov. Pri vseh teh o-gromnih zaslužkih je večina nekdanjih slavnih boksarjev na stara leta skoraj stradala. Zviti menažerji in organizatorji pa živijo v največjem razkošju.
Znan je škandal, ki je nastal zaradi organizatorja
Jima Norrisa. Ta je vedril in oblačil v ameriškem boksu, tako da se pogodbe za največje dvoboje niso mogle sklepati brez njegovega pristanka. Imel je razpredeno svojo mrežo povsod, tako da je odlok newyorške boksarske komisije, ki mu je po toliko letih monopola prepovedala vsako delovanje pri organizaciji dvobojev, vzdignil oblak prahu. Od tega je poldrugo leto.
Evropskim boksarjem je zelo težko priti v Ameriko, da bi se tam borili za svetovne naslove. To bi vedel dobro povedati naš 'someščan Duilio Loi. Šved Inge-mar Johansson, evropski prvak težke kategorije, se je letos odpravil v Ameriko, da se bori s črncem Floy-dom Pattersonom za zlati pas svetovnega prvaka. Imel je že svojega menažer-ja, Ahlqvista, a po tamkajšnjih zakonih si je moral v Ameriki poiskati drugega. Zato se je zmenil z mladim menažerjem švedskega porekla, Billom Ro-sensohnom.
Ko sta bila kraj in čas dvoboja za svetovni naslov že določena, se je klika, ki nadzoruje ameriški boks, oglasila.
Cus D’Amato, menažer svetovnega prvaka Patter-sona, je sporočil Rosen-sohnu, da z dvobojem ne bo nič, če ga ne sprejme kot druga v svoji agenciji. Hotel je tvarovati* tudi Johanssona, a se seveda ni mislil izpostavljati: zastopal bi ga Charles Black. Rosensohn se ni mogel zoperstaviti izsiljevanju in je moral pristati. Toda že čez nekaj dni je bil ob agencijo. Njegov «drug» Black mu je vsilil v španovijo še odvetnika Vincenta Vellelo,
Mirno teko reke
Mirno teče reka, mir utripa v žitu, zrak zaziblje misli, misli in gozdove. Krila ptic zdaj povsod vedro križajo nebesni svod, sonce, smeh tu in tam, veder človek ni nikoli sam.
Ko zaslutiš pod rokami cvet, tu si velik ti in tvoj je svet.
Mir potem, mir drhti,
reka, gozd in plavi svod in ti!
Mavrico še snemi kakor sončno svilo, zlato bo dneva vanjo se stočilo.
Prevod: ML
vse
nieke.
te - ku ski-neš
Mirno Ješ da
mirno
Jjajnu
m- sB
mi-sh, da- na
sj. me baj- ku.
smjetlo sne bi
nn-se
zlo-to
vedri dan
pijev u
so- ra
ve- dri smijeh: ve- obr
oi- kad
tvoj je svijet- M*
ve-lik ti. i
travku, cvijet, tu si
rohnet sva-ku
pla- vt
sa-mo
i uiuMiii iiiii iii n Hlinili iiiii m •• ******
............................................................................................................................      i...........................■•■■■...........................  ■kiiiiiii
a ti (t04dv-jeJ&eAu
Neprijetna presenečenja angleškega potapljača - Komaj si je rešil življenje, pa se bo spet vrnil, a ne sam
Prav gotovo se še spominjate, kolikokrat so časopisi pisali, da se je v jezeru Loch Ness zopet pojavila velika pošast. Nekateri so tem vestem verjeli, drugi pa so bili mnenja, da je pošast le plod bujne fanta-7i ip Zoriet druei so znali
zije. Zopet drugi so pošast natančno opisati ter so vedeli celo povedati, da je podobna velikemu zmaju ter da se prikaže le za trenutek iz vode, nato pa se zopet potopi v globino. Opisovanje teh ljudi je bilo tako prepričljivo, da so se za stvar pozanimale celo tamkajšnje oblasti, ki pa kljub vsem raziskovanjem niso mogle ugotoviti, če živi v jezeru resnična pošast, ali če gre le za privid.
No, sedaj imamo glede tega zopet novico, ki bo naše bralce mogoče zanimala. Tokrat gre za resen poskus, da bi prišli skrivnostni zadevi do konca.
John Nevvbolt je že devet let v potapljaški službi. Do sedaj je v svojem poklicu dosegel že globino 70 me-
VELJAVEN OD 21. DO 27. SEPTEMBRA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Dosegli boste, kar si najbolj želite. Prilika za prijet no razvedrilo in izlet. Malenkostne ovire v poklicnem delu, zaradi česar boste nekoliko nervozni.
Bik (od 21 4 do 20.	5.) Norosti
in prijetni • obiski. Prijateljstvo s s.mpatično osebo se bo utrdilo. Nenadna vabila in nekaj novega ter ugodnega v poklicnem delu. Potovanje.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Čudna srečanja z o-sebami, ki vam niso naklonjene. Bodite previdni. Spremeniti boste morali nekatere načrte. Poslovno delo dobro napreduje. Ugodne vesti.
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Prepiri in spori z drago o-sebo vas bodo zelo vznemirjali. V poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe in se uveljavili. Odložite razpravo o važnih zadevah.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetne novice in sestanki. Ugodne prilike; vztrajajte in boste dosegli uspehe. Rešili boste nekatere zadeve ekonomskega značaja. Poslovno delo brez težav.
Tehtnica (od 23. 9 do 22. 10.) Zaradi nenadne simpatije vam bo srce vztrepetalo. Zanimiva srečanja. V poslovnih zadevah lahko dosežete lepe uspehe. Malenkostne o-vire naj vas ne prestra-
zaželjeni
dejavnost
I
Rak (od 21. (i do
22.	7.) Vzbudili
boste simpatijo v i neki osebi. Imeli 1 boste dosti dela in opravkov. To vas naj ne vznemirja, ker boste pozneje želi sadove. V svojem poslu bodite bolj organizirani.
sijo.
Škorpijon (od 23. 10 do 21. 11.) Nepričakovana ljubezenska izjava in ugodni trenutki. Možnost izboljšanja ekonomskih razmer in delovnih pogojev. Srečali se boste s starimi prijatelji in obujali spomine.
Strelec (od 22 U. do 21. 12.) Dobro boste razpoloženi. Prijetna presenečenja, ki bodo pripomogla, da boste dosegli cilj. Razgibana .... in možnost zaslužka. Pomoč prijatelja.
Kozorog (od 22 12. do 20. 1) Nenadne simpatije, ki jih ne smete gojiti, da ne bo ste razočarani Pospešite svojo aktivnost, da boste dosegli uspeh v poklicnem delu. Uveljavite svoja načela.
Vodnar (od 21. 1 do 19. 2 ) Nevar družinskega prepira. Iskren rijatelj vam bo dokazal svoje na klonjenost in razumevanje. Poslovno delo ne bo šlo od rok prve dni: nato delovna mrzlica.
Ribi (od 20	2
do 20. 3.) Dobro premislite preden se odločite v srčnih zadevah. Ne redno poslovno, delo. Možnost ne-predvidnega zaslužka. Pogum, da lahko rešite važ no zadevo.
voar
®do 11
nost
prep
prija
doka
klon
trov. Bil je eden izmed potapljačev, ki so pred sedmimi leti našli skoraj nepoškodovano japonsko podmornico, ki je ležala 27 metrov globoko v bližini Sin-gapura. Gre torej, kot vidimo za resno osebo, ki ne verjame niti prividom, niti strahovom. Nevvboltu je pred časom predlagalo neko večje angleško podjetje, naj bi na njegov račun raziskal jezero Loch Ness ter dokončno razčistil zadevo o pošasti, ki se, po mnenju nekaterih, v omenjenem jezeru skriva.
Newbolt je ponudbo sprejel. Bilo je 15. avgusta, ko se je v svoji potapljaški obleki odpeljal z motornim čolnom do sredine jezera: «Glavo bi si dal odrezati, da v tem jezeru ni nobene pošasti* je Newbolt dejal preden se je spustil v globino. Čeprav je bil dan vroč, je bila voda zelo hladna. čim bolj se je Newbolt spuščal v globino, tem hladnejša je postajala. Ko je bil že kakih 17 metrov globoko pod vodo, se je za trenutek ustavil in se ozrl okrog sebe. Razen motne vode ni zapazil ničesar drugega.
Spustil se je dalje v globino. Tema je bila tako gosta, da ni videl več niti svoje roke. Nenadoma je z roko zadel ob nekaj spolzkega. Hotel je zagrabiti za nepoznani predmet, ker je pač mislil, da gre za kos drva, ali za deblo. Toda «predmet» se mu je nenadoma izmaknil in ga pri tem še nalahno udaril. Newbolt je imel s seboj tudi podvodno puško. Hotel je ustreliti, toda ponovni premik «predmeta* mu je puško izbil iz roke in ta je izginila v globino.
«Spustil sem se še za kake dva ali tri metre v globino. Bilo me je sicer strah, toda nisem izgubil razsodnosti. Vedel sem namreč, da človek v vodi ne sme izgubiti pameti. Pogledal sem proti površju, ker sem vedel, da bi moral videti še odsev dnevne svetlobe. Toda nad menoj je bila popolna tema. Podzavestno sem občutil, da se je nekaj postavilo med mano in gladino Bil sem že kakih 33 metrov globoko in nisem mogel razumeti, kaj je bilo to, kar mi je zakrivalo pogled navzgor. Mogoče veliko deblo ali kaj drugega?*
Nevvbolt je bil takoj mnenja, da je najbolje, če se vrne na čoln ter da popoldne zopet poskusi svojo srečo v jezeru. Hotel je zaplavati proti površju. Toda pri tem je naenkrat zo pet zadel ob tisti spolzki
predmet. Ko ga je hotel odstraniti, je začutil, da se «predmet» premika ter da mu zastavlja pot.
«Predmet mi je bil tako blizu, da sem lahko dobro videl ogromno sivo-črno telo, ki se je zvijalo in plavalo v moji bližini ter mi na vsak način hotelo preprečiti, da b' se dvignil na površje. V tistem trenutku sem začutil, da me je nekaj zagrabilo za desno nogo. V prvem trenutku sem mislil, da gre za polipa. Toda takoj sem se spomnil, da v omenjenem jezeru polipov sploh ni Hotel sem
da ima na desni nogi rdeč odtisek, kot bi mu nekdo dolgo časa stiskal nogo. Razen tega pa noga ni bila ranjena. Seveda niso mogli že na podlagi tega ugotoviti, kakšna stvar bi mu lahko nogo tako stisnila.
«Imel sem ves čas občutek, da imam opravka z velikansko vodno kačo. Ne morem pa si misliti, kakšna kača naj bi bila to. Nisem seveda izgubil zaradi tega poguma, in bom na vsak način se enkrat poskusil razčistiti skrivnost tega jezera. Seveda se ne bom po-
dal več v globi-h^seiLi kar pa ne mishte,’„ jivi
£
daj prepričan, d®,
dnu Loch Ness® ge.’rt
šast. Po mojem^J živi mogoče že
za neke vrste
k
let na dnu jo ujeti in jo V.# površje. Sedaj ' priWj> nekoga, ki bi
ljen poskusiti z čo. Vem, da Jf d9oLf' treben pogum,lu ^ ^ miren, dokler h .jSto,j i.«: io bilo . I„l)r ta?
tovil, kaj je bilei - .„0
bi.
me je takrat s r8>. vleklo na dno J jr
nogo osvoboditi, pa ni slo.	^
Začutil sem, kako me ne- ¥
vidna sila vleče v globino. Predmet, ki mi je stiskal nogo, je bil prav tako spolzek ter je bil, vsaj tako se mi je zdelo podoben veliki kači. Pa mojem mnenju pa ni šlo niti za vodno kačo, ker tako velikih kač tam sploh ni. Razen tega dobro vem, da takšne živali ne živijo tako globoko v vodi*
«Začutil sem, da se nevarnega prijema ne bom mogel reširi, če ne bom uporabil vse svoje energije. Vdihnil sem čim več zraku in uprl obe nogi v predmet, ki me je vlekel v globino*.
Medtem, ko se je Newbolt boril z neznanim «predme-metom*, se je nenadoma spomnil, da je pred časom čital v časopisu o skrivnostnem izginotju štirih potapljačev, ki so tudi poskusili proučiti globine angleškega jezera Vsi štirje potapljači so pri tem poskusu izginili in nihče ni
GRAFOLOG ODGOVAkJ^
to
i-1;
h
k
tl
N
S
A
ZA BOLEZEN SO ZDRAVILA, ZA LJUB^fpr^ ^ ¥ NI! V letošnjem letu so se Vam dogodki_0., jeva11 |?Č
"lik
"t v
povoljno, zaradi česar se ne morete Prjt0^fh, ^ usodo Rokopis govori o prijetnih razpoloženj
%
J. bi oila še močnejša, če bi opustu. -edanjo^re 5|| do okolja. Samozavest in sposobnosti ' sij pustile na cedilu. Z eno besedo: vidi se aa ¥ usodo krepko v rokah, razadi česar m P nevšečnosti.
¥
Vas * e a da i0d
HORNYPHON: Zaradi psihične depresij® novih znanstev in kovali načrte ter se;..°P arodi ličnih idej Spremenil: ste določena gledišča, !■
zlt O'
r-o-o i -teo-
)'(1
p(f
Vam bo nadaljnje življenje teklo po riovih^vvečJ*b,1jit*'
našel vec njihovih trupel,	imate smisel za vse moadrno. Načrtov m
čeprav je ugotovljeno, da	stite in jih skušajte čimprej realizirati. '*P .
S'« bodite neučakani. Organske motnje — 0rečh pe *
¥ sledic — so živčnega izvora. V novi situaC1) star |!j vajte takoj vidnih sadov in se ne ozirajte n	-jM
'	nap1	L	»f,t
idej.. ,!n
KRUSIK: V svojih pogledih ste
jezero nima nobenega od toka. Hotel jp pregnati grde misli, pa ni šlo.
Kot bi to ne zadostovalo, mu je začel zmanjkovati tudi zrak. Vedel je, da se mora rešiti takoj, sicer bo izgubljen. Kar je Newbolta najbolj plašilo je bil občutek, da ne ve s kom se pravzaprav bori. Kljub temu, da je napenjal oči, ni mogel prepoznati predmeta, ali pošasti, ki ga je vlekla v smrt. še danes ne ve, kje je zbral toliko moči, da se je končuo rešil smrtnega oklepa. Kako je nato priplaval na površje, pa je zanj prava uganka V bolnišnici so mu kasneje povedali, da so ga potegnili iz vode, ko je bil v popolni nezavesti. Nekaj dni se sploh ničesar več ni mogel spomniti. Potem so se mu obudili spomini na
i
sit
aren®
s.oje znanje na tehntčn-jrfi področju. " jajt® Jir revmatizem ne smete pustiti zastarati. ,e P ’ impulzivnost, zmanjšajte svojevoljnost ‘n vplivati dobronamernim nasvetom.	fr
MAGISTRALE SEDANJOSTI: ro in pogledi na ž več materialistično. Z
Mišljenje.
t«, /
i<zi t
' haU"
ostro in pogledi na življenjsko okolje so oo ,g
se
a Vsbko stvar, ki	y
slfiUrVf,
želite biti vnaprej več kakOr sto procentov C® jjj), bo uspela! Taki pa ste tuli v srčnih s-varej: d? ' nadaljevali v tej smeri, se Vam lahko z8°fU, c> ostati izraziti samec. Nadaljujte z študije ■
poklicno delo pri tem ne bi oviralo.	»jlLJf
VSE ZA MOJEGA BRATCA: Bodite °dl°,t«1?V
.. z:	 :	x-	12___•	ir	i;..i____i	c	tč
svoji poti skozi življenje. V ljubezni st®
a zlo*1
ljubite z vso dušo. Svoje skrbi skušajte ra
jv, drugim. Ne bo jim v napoto, ampak bodo .^oi ¥ Vaše priljubljenosti v okolju resnično P
kolje
zopet
strašne trenutke, ki jih je
preživel v globini jezera. ^ pomoč, Zdravniki ki so ga imeli ^ v oskrbi so res ugotovili,
h«
U. ■■ f
A
20. septembra 1959
■ ■
m
j -.v
:	'	••	•	'V	>5	'
Besede pomenijo:
ftl jO KRMA OHRANILA ČIMVEČ HRANILNIH SNOVI
Oprosti, poceni in uspešni ičini kisanja krme za zimo
H’ dain?-ejec "as je <en'ku L-„ v našem ^nju kri 1 "aPisaii o
s». %%	dra°'h
to !*• V	Preprost
rlm0 IfJ^njem ob-
b» w5*B?efc 'z KG,
>4u BC! ne samo ^Cer lz ------------
if.'ucc	Bazovice,
u9etnUi 1 Marsikomu
% zehe'ah'. kjer je
J050 krm a’ kisa' !,ikih hm6 prePr°sto, j ajPtepml°t^kih »Ho-? *koB»sl način
? “a t ih Jamo ali t <Cw ogradijo ' * mi skladi S g S®11 ^ plohi) ,>an,S,a!*°- včasih
Posebej i ne zava
M v U^ lrveč i° Soc^og* (kopi-r!V?Veda skrb-
tlačijo.
p 'ri dobro'
»A6 dopušča, ‘e n dolžino in na to, koliko
J
MfvVo/svoilb o. C!vete °v"e kmetij.
■»;;S, TZ
»*«... rM-
C.N"ši „ °Vati in
uradi
S*8 (vi,
V* Pa'USQ «5<e>, U-'U Od 15 °d 8 do •80 do 18.
V ^“^vez,
'nal'h Posestnikov
na-po-so v lil.
:il!»io v
Stene
C^kolil^
•‘Jfusek nanrtagnjene-*r^bpo ,a dnu ožji. °?oce k2afadi tega, d„ ,srmo dobro
A& krm
ko a ne °d'
0 Se seseda.
kti’ ?a krma krmo in , it0Jk se kv ne začne 5K vai110 DrPatIt'- prav '*^e.&ečiti Pri-'*< J uditi treba da ni
vfi! 2^1:'dno °d
ta ak° da\!n° ,Pr°ti
i
feT5S.**fc£
ttjevi a„ Položimo
®e sok od-
5» n»r
»S
ki sici, sme Piti'
2Praknj«m
ik to k* . rak- Sata b°m0 ?Zu,ri©f da
na
tik^da viSnilficu. kjer V S,°r b sm' Talna
|KjJk. srne prodi-K^^o^i&P^emo
stlačeno krmo v silažni jami.
Marsikje ni mogoče skopati jame, bodisi zaradi visoke talne vode bodisi zaradi kamnitih tal. Zato pripravimo prostor za siliranje nad površjem. V ta namen prostor ogradimo, toda le od dveh strani, meter ali poldrugi meter visoko. Steni, n. pr. iz desk, se morata opirati ob dobrih oporah in biti prav tako nagnjeni navzven kakor v silažni jami, ker je treba krmo zelo dobro stlačiti. Za steni, stranici, lahko uporabimo betonske zložljive dele (bloke), toda tudi deske so dobre. Včasih pa primanjkuje desk. Nadomestimo jih s slamnatimi zvitki (balami), toda naložiti jih moramo dovolj trdno, tako da bo mogoče krmo dobro tlačiti in da do nje ne bo prodiral zrak. če postavimo le dve, podolžni stranici, je mogoče krmo dovažati neposredno do silažnega prostora, tako da je ne premetavamo in valjamo, preden jo stlačimo.
Kako pa je treba tlačiti? j Najuspešneje in najhitreje ' je mogoče tlačiti — s traktorjem. Traktor vozi naprej in nazaj ter tako nadome-stuje težek valjar, če ni traktorja, lahko krmo tlači živina, pač pa moramo ob koncih useka tlačiti še sami.
Znani pa so še drugačni (načini kisanja krme, n. pr. zasilno kisanje. Krmo stlačimo kar na tleh, ne da bi prostor ome.jili s stranicama. Moramo pa zelo skrbeti, ria krmo pravilno nalagamo, tako da plasti padajo proti robu. Končno je krma naložena in stlačena v obliki podolžnega polovičnega valja. Ni pa aovolj krmo le naložiti in stlačiti, marveč jo moramo tudi dobro pokriti, zlasti na robovih, ker bi sicer prodiral zrak med silažo.
Brez lesa in drugega gradiva lahko kisamo krmo tudi v kopicah, ki prosto stoje. Kopica lahko stoji kar na travniku, kjer je krma zrasla. Krma mora biti zložena v plasteh, ki padajo navzven. Seveda mora biti dobro stlačena razen tega p? še pokrita in obtežena. Razumljivo ie, da se pri takšnem kisanju utegne več ah manj krme pokvariti. Toda čimbolj pazljivo delamo kopice in jih dobro pokrivamo, tem manj krme se pokvari. Najbolje se krma ohrani v sredini, kamor najteže prodira zrak. Zato se krma navadno kvari ob robovih in na vrhu kopice. Kljub vsemu je bolj pripo-
sVsgfi*---
nasu-
!!e 4 **i)ntw Pe stori-5 4 h o nP<?rabimo
Pokrijemo
bo silaža že dobra, da lahko začnemo z njo krmiti. Zemljo pa odkrivamo sproti in ne odkrijemo vse krme naenkrat, marveč le toliko, kolikor je potrebno. Za sekanje (rezanje) krme je zelo priročen «štih», ki z njim režemo silažo od zgoraj navzdol. Ko smo že odprli silos, moramo silažo nadalje redno rabiti, ker bi se sicer odprta začela kvariti.
VIZO VL JE
Ni menda potrebna podrobna utemeljitev o tem, kako močno so kraji okrog naše železniške postaje (Sesljan, naša vas, Mavhinje, Cerovlje) povezani s Trstom in kako je tudi ta, ne le v času kopalne sezone, ampak skozi vse mesece v letu povezan s Seslja-n„m kot turističnim krajem. Pri prometu pripade levji del
železnici. Spričo tega dejstva je čudno in nerazumljivo, da med 9. uro in 14.30 ni za Trst nobenega vlaka. Prosili smo, da bi se na naši postaji ustavil brzec ob 13. uri. Železniško ravnateljstvo je prošnjo odklonilo. V drugi prošnji smo navedli vlak Ob 11.30. Tudi brezuspešno, in to z obrazložitvijo, da tega ne dopuščajo tehnični razlogi. Kakšne narave so ti lazlogi, ne vemo.
Vemo in tudi občutimo to veliko oviro za razne posle, ki „o gotovo znani tudi železniški upravi. Sicer je to prometno sredstvo v sklopu državnega podjetja namenjeno potrebam vseh državljanov, in to tudi v primeru, ko se to ne izplača. Torej nekako tako, kot vozi brzec ob 7. uri iz Trsta samo do Tržiča le za nekaj uradnikov, nameščenih v ladjedelnici.
:	.	-	v-,-'?
‘ t	^	V:
' 44»	..yys	,	.	,	+
Clfl
KRIŽ: Takšna je pot, ki se odcepi od glavne ceste Prosek-Nabrežina proti «Procesjam». Ali bo tre-
tudf°ona° zanimala za to’ za! ba še dolgo čakati, da jo bodo popravili in asfalti devo!	rals.
SALEZ
Moramo priznati, da so se naši vinogradi kljub suši, ki jo je burja v prvi tretjini tekočega meseca močno pospešila, nekako <do sredine septembra na splošno še dobro držali. Trte smo ohranili zdrave, listje je moglo opravljati svojo nalogo tako, da grozdje ni v toliki meri občut-ilo pomanjkanja vlage. Prav letos smo se mogli dobro prepričati, kaj pomeni v suši zračna zemlja. Za to smo poskrbeli že v jeseni, ko smo — kot že nekaj let sem — vinograde prekopali in pognojili z dobrim hlevskim gnojem ter trti vsestran. sko dobro stregli. Mnenje, da takšno gnojenje zemljo prepeče, ne drži. To bi se moglo zgoditi, če bi gnojili kasneje in z nevdelanim gnojem.
Več zaleže jesenska priprava zemlje (kopanje, globo-ko oranje in gnojenje) voz gnoja kot pa dva na pomlad, ker tako veliko bolje izkoristimo delovanje zraka in vlage. Seveda ima vsaka reč svoje meje in tudi ta jo ima. Ko rastlina ne dobi iz zemlje najnujnejše vlage, izgublja grozdje sok in pridelek se z vsakim nasled njim dnem krči na količini in kakovosti.
Tudi naše gospodinje imajo svoje izkušnje, a hujše od naših. Ce je burja nedvomno škodovala trti, je toliko bolj prizadela njihovo veliko vnemo pri gojenju nekatere povrtnine, po kateri je na trgu
veliko povpraševanja (bučice, ročljivo krmo ohraniti S | stročji fižol), in nekaterega takšnim zasilnim kisanjem, cvetja. To pa je za burjo iz-
ko bi je sicer ne mogli posušiti in bi segnila.
Krme, ki jo zlagamo za kisanje, ni treba sekljati. F<> štirih do šestih tednih
redno občutljivo in v vetrovnih dneh je vsako namakanje neuspešno.
Pot proti Zgoniku je lepo urejena (asfaltirana); ovinke
so po možnosti zravnali in
cestišče dvignili, da bo promet čim bolj neoviran. Prav ličen bi bil ta cestni trak, če bi bil ob straneh lep zid in zemljišča ob njem čim bolj kultivirana. To in še marsikaj bi bilo, če bi naša mladina z ustrezno strokovno izobrazbo spoznala, kakšne gospodarske in nič manjše moralne vrednote opravi naša zemlja. Naša in druge občine, kmetijske organizacije, tisk in drugi činitelji naj se še nadalje borijo,, da bo oblast v novem šolskem poslopju v Zgoniku čimprej nudila možnost za takšno izobrazbo.
Od lanskega vinskega pridelka je še nekaj črnine. Njeno količino znižujemo z vejo (osmicami). Pred tednom je tako nastavil del svojega pridelka prizadevni vinogradnik Stubel, čigar kaplja je cenjena.
DOLINA
Pismo, ki smo ga prejeli od «Dolinčanke» v zvezi s »pohujšanjem« v vasi, ne moremo objaviti, ker se opira na govorice in ni podkrepljeno z dejstvi. Isto velja za pismo, ki ga je podpisal ali podpisala «M. S.».
KRIZ
Neprijetne novice neradi raznašamo v svet, ker je teh že taiko dovolj. Mislimo namreč na našo letošnjo bratev (trgatev), ki smer se je še pred nekaj tedni veselili. Dobro je kazala in računali smo na primerno letino, tako glede količine kot dobrote pridelka. Močno smo se uračunah, ker nismo računali s pasjim vremenom (tako smo mu rekli že nekoč), kot je nastopilo 30. avgusta in trmasto vztraja že nekaj tednov. Ce je veter pustošil po kraški planoti, je to-,iko bolj ropal po naših bre-gih. O tem najbolje pove rjavo trtno listje, s katerim si grozdje ne more prav nič pomagati.
Tudi ribiči so skrajno neprijetno presenečeni. Res so oila za lov na tune v tej sezoni suha leta. A so bila tudi bogata, ko je lov dosegel več stotov lepih tun, ki sta jih bila deležna vas in trg. S takimi leti ribiči in ostali vaščani pri-merj^o Jetošnjo preveč suho leto tudi na morju. Pred tremi tedni" so ribiči nedaleč od o-bale izsledili in že obkolili lep roj tunov, a v isti sapi že prekleli motorni čoln, ki je zarezal v to »ogrado« in tune pregnal. Tudi to opravilo je
mučno in če kdo, zaslužijo ribiči vsaj skromno nagrado. To jim tudi vsi želimo.
SAM0T0RICA
iiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinii
VOHUNCEK
(Nadaljevanje t 3. strani)
mu je stiskala srce. Tesno mu je bilo kot še nikoli. Pariz se mu ni zdel več isti.
Mimoidoči so ga gledali stro- srm in tja, vr?sih pogledal
- -4 * - ‘
v?,No^vi takJŽ^ kanalizaciji in asfaltiranju poti skozi vas so so vlekla h * i d ° so se V£|ščani žc spraševali, čc bodo sploh kdaj konča-
so zravnali zadnjo pot,	potem so gramoz pre-
hn (e	h	P*astjo	in	pred dnevi so delo končali. Zanimivo pa je, da	ni-
0° <d>!' P'av ' p,ed Dolenčevo gostilno, čeprav gre le za kakih 50 me-1* c'bri_ M'J°: da /.ato ne, ker gre po tej poti meja med zgoniško in tr-K,,0'	ki	je	tnin'o,	da	hi morale pristojne oblasti	poskrbeti, da se tudi	ta
^»(t	jjj	. aj v	prav obupnem stanju, čimprej	asf ihira, s tj je pot	zo-
J° ne uporabljajo samo domačini, temveč tudi Tržačani, bi ■''•»večjem številu obiskujejo Prosek
go, kakor če bi vedeli, od kod prihaja. Beseda VOHUN je odmevala v ropotu koles in petju bobnov. Končno je le prišel domov. Očeta še ni bilo, zato je olajšano vzdih-ril, odšel v spalnico in skril denar pod blazino...
Oče Stenne ni bil še nikoli tako dober in tako razpoložen, kakor ta večer. Prišle so vesti z dežele — stanje Francije se je izboljšalo. Stari vojak je med večerjo ogledoval svojo puško, ki je visela na zidu in s svojim dobrodušnim nasmehom govoril sinu;
»No, sine! Kako bi ti sprejel Pruse, če bi bil velik?«
Okrog osmih so zalajali to-pevi...
«To je Aubervilliers... Tepejo se pri Bourgetu...« je rekel stari, ki je poznal vse trdnjave. Mali je prebledel in s pretvezo, da je utrujen, odšel spat. A ni mogel spati. Topovi so grmeli naprej. Pred očmi so mu vstajali dobro-včljci, kako ponoči hitijo, da bi presenetili Pruse, a sami padejo v zasedo. Spomnil se je narednika, ki je bil tako dober z njima in videl ga je, kako leži mrtev v snegu in r.oleg njega ieži še mnogo drugih... Cena za vse to je skrita pod njegovo blazino in
on je tisti, ki je tega kriv, on, sin starega borca in :odoljuba. Solze so ga dušile...
V sosedni sobi je oče hodil
skozi okno. Doli, na trgu, so klicali v zbor. Bataljon narodne vojske se je pripravljal na odhod. To ni bila več šala, to je bila prava vojna. Nesrečni Stenne ni mogel zadržati hlipanja.
»Kaj .ti pa ^je?» ie vppaš^ cče, ki,je med tem vstopil v sobo.	•
Deček ni mogel več molčati. Skočil je s postelje, se vrgel očetu pred noge. Kovanci so se zakotali po podu.
«Kaj je to? Si kradel?« je s tresočim glasom vprašal stari. Mali je v eni sapi povedal, kaj se je bilo zgodilo. Ko je govoril je bilo, kakor bi se mu s srca odvalil težak kamen. Izpoved je olajšala težo krivde... Oče Stenne je strmel v grozi. Ko je sin končal, je skril glavo v roke In zajokal.
»Očka, očka .» je začel. Stari ga je nemo zavrnil in pobral denar:
»Je to vse?«
Sin je pokimal. Oče je snel puško, vzel naboje in denar.
»Prav«, je dejal. «Grem, da jim ga vrnem«.
In ni rekel nič več, niti okrenil se ni. Odšel je med narodno vojsko, ki je odhajala v noč. Ni ga bilo več r.azaj.
Mi smo daleč od ceste. In ta cesta (državna meja-Gabrovec-Trst) je bila že nekdaj razmeroma zelo prometna, saj se je po njej vršil osebni in blagovni promet s spodnjega, sedaj jugoslovanskega Krasa in z dela Vipavske doline. Naša vas je takrat samevala kot nekakšno zaključeno in samo-tvorno naselje, in to menda še bolj kot v davnini, ko je še bila skromen zaselek in je nad njim sameval sv. Lenart s svojo romarsko cerkvico. Danes je turizem prodrl tudi k nam, nekaj po zaslugi boljše poti oziroma prometne zveze nekaj zaradi naraščajoče potrebe meščanov po izletih v prirodo. Semkaj jih vabi Sv. Lenart, ki bo postal, kot kaze, privlačna višinska točka. Za seaaj je s prizadevanjem turistične ustanove v gradnji pot od nas na vrh. Po časopisnih in drugih vesteh sodimo, da bo temu sledila gradnja cerkvice, nato pa vsakoletno množično romanje. Grešnikov je še dosti — semkaj prištevamo tudi takšne, ki so narod nostno zelo nestrpni — in če bo takšno romanje to blažilo, bomo to z veseljem pozdravili.
27. septembra v na Proseku in v
Trstu
Miljah
Program za letošnji «praznik grozdja*
Letošnji «praznik grozdja« bo v nedeljo, 27. septembra. Odbor, ki vodi kampanjo za večjo porabo grozdja, je pripravil okvirni program prireditev ob letošnjem »prazniku grozdja«. Tako bodo ta dan na pokritem trgu na Ul. Carducci oslovaji posehjii kioski za rodajo grozdja, godba bo _jrali koračnice in operne skladbe, sredi pokritega trga pa bo plesišče, tako da se bodo ljudje lahko tudi zavrteli ob zvokih dobrega orkestra.
Na Trgu Unita bo postavljen kiosk za prodajo grozdja, in tu bo tudi koncert godbe na pihala.
Med trgovci in lastniki javnih lokalov pa je bil razpisan natečaj za najboljšo predstavo grozdja (tudi v izložbah), Med najboljše udeležence natečaja bodo razdelili denarne nagrade, kolajne in diplome.
Glavna slovesnost pa bo na Proseku, kjer bodo postavljeni kioski za prodajo grozdja, in sicer okoli prostora, kjer bo koncert godbe na pihala, nastop folklornih skupin ter ples na prostem. Odbor bo poskrbel, da bodo avtobusne zveze med Trstom in Prosekom ta dan ojačene.
Končno naj še omenimo tekmovanje za najboljšo predstavo grozdja, ki pa velja samo za miljsko občino. Tekmovanja se bodo udeležili tudi oni, ki bodo postavili svoje kioske za prodajo grozdja.
VODORAVNO: 1. trgovanje na debelo, 10. kisikove spojine, 16. gnus, odvratnost, 17. letna doba, 19. razhod, 20. vzklik bolečine, 22. celina, 24. gladim, , 26. kralj po it., 27. nagla odstranitev, 29. snovni delci, 30. neugleden, malovreden, odročen, 31. Židovsko i-me, 33. vrsta vrbe, 34. eden izmed prstov, 35. okrajšava za klasičen, 36. nesramnež, brezobzirrež, 33. neizumetni-čen, 39. tekočina, ki je nosilec življenja. 40. malik, 41 kemična prvina, 42. pregovor, 43. plemenit premog, 44. nebesni pojav, 47. cigaretni ogorek, 49. francoski revolucionar, 50. število, 54. sledi strelu, 53. trda maščoba, 54. vrsta maščo. be, 55. sladka jed, 56. hrib v Ljubljani, 59. bolgarsko moško ime, 62. okrajšava za Ul-pijan, 63. gora v Julijskih Alpah, 64. otok na Jadranu, 66. zahodna rolitična zveza, 67. prevlečen z gumijem. 68 moško ime, 70. klada, hlod, 71. reka v ZSSR, 73. kar je nataknjeno, zataknjeno, 74. šolska potrebščina, 76. medmet, 77. vrsta čevljev iz blaga, 79. gozdne živali, 80. moško ime, 82. stalen, večen, 83. majhna žuželka rdeče barve in z rdečimi pikami.
NAVPIČNO:	1. slovenski
skladatelj (Ubaldj, 2. tuja kratica za mesto pečata, 3. gr-
ška črka, 4. slovenski publicist in politik, 5. postajati rdeč, 6. preko zime trajajoča, 7. kriki, vpitje, 8. je lastnik česa, 9. predlog, 11. pridevnik iz besede krat, ki se samostojno ne uporablja, pač pa v sestavljenkah, 12. žival po spolu, 13. predlog, 14. naglo gibanje, 15. človek, ki v svojem javnem delu ne išče lastnih gmotnih koristi, 18. ljubek, privlačen, 21. spoji, stiki, zveze, 23. podzemeljski hodniki, 24. vrsta polža, 25 taksna znamka, 28. lepotec grške mitologije, ki je na Olimpu služil bogovom, 30. muslimansko žensko oblačilo, 32. kraj, ki je sosed Krškega, 34. odjemalec tobaka in tobačnih izdelkov, 35. reka na Dolenjskem. 37. geometrijski pojem, 38. temni del dneva, 39. rastlina dišavnica, 43. ptica, 44. pr pad-nik skrajne levice, 45. tovorna žival, 46. barvitost, 48. vrsta odeje, 49. poljska cvetlica, 51. razlit, 52. obrtnik 56. dokolenke, golenice, ovojke, 57. krajevni prislov, 58. staroslovanski vladar, 60. moško i-me, 61. vrsta detelje, 63 mesec, 64. pohajanje, 65 Naserjevo ime, 68. utežna enota, 69. bodica, 72. vzročni veznik, 74. otok na Jadranu, 75. reka v Evropi, 78. toda po it., 79. oblika pomožnega glagola, 81. zadnja in predzadnja črka besede pod 77. vod.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. sanatorij, 9. rokavičar, 17. Epir, 18. Bovec, 20. desetar, 21. maham, 22. kesen, 24. redar, 26. trak, 28. repen, 30. noč, 31. pi, 32. naj, 33. sod, 35. Nives, 37. Ca-bar, 34. at, 40. Pavel, 42. namen, 44. nato, 45. naježen 47. ranar, 48. let. 49. dir, 50. deset eren, 51. pir, 52. som, 53. jelov, 54. negoden, 57. oves, 59. kanec, 61. našit. 62. po, 63. česen, 65 nizek, 67. len, 68. kol, 69. Er, 70. nar, 72. tanin, 74. jate, 75. biček, 77. nisem, 79. jodid, 80. recepis, 82. mikan, 84. Peca, 85. spletična, 86. kilometer.
NAVPIČNO: 1. seminar, 2. aparat, 3. nihaj, 4. arak, 5. Ob, 6. rok, 7. iver, 8. jesen, 10. od, 11. ker. 12. Asen, 13 vedoč, 14.	Itačan, 15	čar,	16.	ar,
19. cepin, 23. nevaren.	25	Pirot, 27.	povedek,	29.	nemaren, 31.	poter, 33.	saj,	34.	de-
želan, 36. Senegal, 38. balin, 40. par, 41. lesonit, 43. nano-šen, 45. Nimes, 46, nevezan, 49. Dover, 51. pet, 52. sočen, 55. din, 56. koledar, 58. Senice, 60. cenim, 62. potice, 64. načet, 66. kisik, 68. kadet, 71. repi, 73. neki, 74. jope, 75. bel, 76. kič, 78. Mal, 80. rp„ 81. S(lovenski) N(arod), 83. no.
POTEM pa je paoel h!a Oč/VIDCA
OM, MOJA UBOGA GLAVA !
O JOJ  \dustyi m
Polkovnik ) Mocel'biti
H/UČEVRUG
kot busrr/
\
DA..JAZ...M)..Ml SMO PR/ŠLI
|G. POLK^NilCJVj^m QZieo.
[MA &J7IM. DA
i inn t uh STE PRlSČi CAJ
VOJAK. DUSTV C/AW 1 ZA BADi TEBE Jt UTRDBA imela več Shode kot
V 5O LETIU VOJNE Z INDIJANCI I ZATO TE
STRIC \ RONALD' GEORG 'J LgcNA L D '
KAKO SEM VE) TUDI JAZ /
sel. stric,/skrbela me
DA TE VIDIM) J£ (ČAS* ZA '	M	UDA	f.--
\ZDl SC Ml, DA TOKRAT NE
Hudega , nesrečnež > Polkovnik je tako za— Dovoljen nad prihodom
ne JET.I —dE-TIM -TISA-
UOVOLJEN NAD HKIf*OUOMJ)MO TO, DA
NEČAKA, VATTBOODPOSTi/JJMAM SMo-_
POGLEJ I DVA NEZNANA) NE ,
vojaka' si JI p /-^,-rrmorda sc| ■ ti tfSSžlpLA MED
■ŽE VIDEL
PrTmoršlcF'dnevmfc
— 6 —
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ralura 21,5, najnižja 13,1, ob 17. uri 19,8, zračni tlak 1019,9, veter 22 km severozahodnik, vlaga 35 odst„ nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 19,7
Tržaški dnevnik
Danes, NEDEUA, *
Dr>" jj*
Sonce vzide ob 8 IB|jJ > 18 09, Dolžina vzide ob 19.55 ln „ , Jutri, PONEDELJEK
Matej ^
Poročilo o sestanku notranjih komisij FIOM-CGIL
Ladjedelskim obratom grozi nevarnost še večje krize
Sindikat kovinarjev CGIL predlaga enotno akcijo vseh delavcev za dosego novih naročil, pri čemer je pa treba doseči podporo vsega prebivalstva
Člani notranjih komisij FIOM-CGIL kovinarskih podjetij so se nedavno sestali in so obširno razpravljali o zaskrbljujočem položaju v veči-ri tržaških kovinarskih podje. tij, katerim grozi še hujša kriza, kjer je že sedaj mnogo suspendiranih delacev, delajo s skrčenimi urniki itd. Nevarnosti, o katerih je FIOM pravočasno govorila, postajajo se. daj stvarnost in prizadetih je na stotine družin. O sestanku tc izdali naslednje poročilo:
V ladjedelnici Sv. Marka je že sedaj nekaj desetin delavcev suspendiranih in s splavitvijo predzadnje petrolejske ladje bo januarja ostalo brez dela večje število delavcev, ki so običajno zaposleni pri gradnji trupa. Zadnjo petrolejsko ladjo pa bodo splavili aprila in takrat v tem oddelku sploh ne bo več dela, tako da bo praktično brez dela velika ve. čina vseh delavcev ladjedelnice. Do sedaj ladjedelnica ne razpolaga z nobenim novim naročilom in je tucii uresničitev obljube ene velike oreko-rceanske potniške ladje še vedno dvomljiva. Znano pa je, da traia od naročiia do stvarnega pričetka z delom mnogo časa, kar pomeni, da bo že januarja, v še ostrejši meri pa aprila, mnogo delavcev več mesecev brez de'a in da vsako zavlačevanje dodelitve naročil razdobje krize še podaljšuje.
Ker ni naročil za gradnje ladij v ladjedelnici Sv. Marka in v ladjedelnici CRDA v Tržiču, je iogično, da manjkajo tudi naročila za gradnjo ladijskih motorjev in opreme v tovarni strojev Sv. Andreja. Iz tega razloga bo število suspendiranih delavcev v tej tovarni v prihodnjih mesecih stalno in zelo občutno naraščalo.
Prav tako resno primanjkuje delo v Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Roka, kjer je že sedaj na stotine delavcev nezaposlenih in kjer so v veljavi različne izmene. Tudi za la dva obrata ni nikjer nikakega znaka o bližnjem izboljšanju
V ladjedelnici Felszegy v Miljah so spomladi odpustili 4()0 delavcev in sedai jih je 86 suspendiranih, medtem ko te sindikalne organizacije bore, da bi oreprecile odpust 152 delavcev, kot to zahteva ravnateljstvo.
Za nadaljnje stotine in stotine delavcev ni zaposlitve v manjših ladjedelmških ali s to dejavnostjo zvezanih podjetjih: v ladjedelnici Sv. Justa, SALDA. Fabiani, Colaut-ti, Rumignani itd., kjer pov-tod že dalj časa vlada kriza.
2e sedaj je imel znižani zaslužek tako številnih delavcev resne posledice za gospodarski položaj najširših slojev prebivalstva. V prihodnjih mesecih pa bo zaostritev krize v največ ih industrijskih objektih področja zadela v prvi vr. sti nove stotine delavskih družin, istočasno pa bo imela resne posledice za ceiotno gospodi-rstvo.
e>amo splošna protestna ak-ci,a vseh zainteresi.anih delavcev ob podpori vsega prebivalstva lahko premaga neobčutljivost in nezainteresiranost odgovornih državnih organov, katerih dolžnost je da pravočasno ukrepajo v korist prizadetih podjetij, kot so to že napravili v Genovi, Neaplju in drugih mestih, "kjer so jih na to prisilile akcije prebivalstva.	.
Sindikat kovinarjev HOM in Nova delavska zbornica CGIL sta že večkrat predlagali sindikatu kovinarjev Delavske zbornice in Delavski zbornici, da naj se ustvari enotna in konkretna akcija za dosego naročil za razna ladjedeliuska podjetja in sredstev za obnovo ILVA in ladjedelnice Sv. Marka. Dejstva dokazujejo, da je molk in odklonilno stališče teh sindikatov, češ da eni potrebno kričati na trgih kar privede samo do škodljive zmeden, v resnici samo omogočila vladnim organom, da so se izmaknili svojim dolžnostim in da niso sprejeli primernih ukrepov, tako da je postal položaj v navedenih podjetjih kritičen.
Člani notranjih komisij in tajništvo sindikata kovinarjev zato ponovno izjavljajo, da je nujno potrebno izvesti obsežno delo in pripraviti primerne pobude, da se omogoči enotna in splošna akcija vseh kovinarskih delavcev, kot je do tega prišlo v Gorici in Tržiču. Le tako bo mogoče od oblasti doseči primerne in toliko časa zahtevane ukrepe, da se zagotovi delo in razvoj ladje-delniški in železarski industru ii ki predstavljata osnovo celotne tržaške industrije. Pri tem je treba doseči podporo vsega prebivalstva, saj gie za rešitev naše industrije in celotnega gospodarstva.
• * *
V ponedeljek se bo ob 18 uri sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL in bo razpravljal o sedanjem kritičnem tržaškem položaju in o ukrepih, ki so potrebni, da se ustvari enotna akcija za njih rešitev.	^
padovsko univerzo in beneškimi pokrajinami za delovanje tribeneškega centra za bolezni, ki jih povroča virus, pri inštitutu za higieno padovske univerze. Po daljši diskusiji so se popolnoma sporazumeli o konvenciji, ki jo bodo v kratkem predložili vsem pokrajinam, da bodo o njej razpravljale. Prvo leto bo delovanje centra stalo 30 milijonov lir, ki jih bodo pokrajine prispevale sorazmerno s številom svojega prebivalstva. S pridružitvijo k centru bo naša pokrajina še bolj okrepila in izboljšala delovanje svojega laboratorija za higieno.
Odkritje spomenika padlim partizanom v Hrvojih
V malih istrskih vasicah Hrvojih in Kučibregu je že vse pripravljeno za današnjo slovesnost, ko bodo odkrili spomenik padlim borcem NOV tega področja. Prav tu. na meji med Slovensko in Hrvatsko Istro, se je med vojno večkrat prekalilo bratstvo treh narodov:	Slovencev, Hrvatov in
Italijanov.
Slovesnosti se bodo začele danes ob 9.30, ko bo v Hrvojih svečana seja občinskih ljudskih odborov Koper in Kuči-breg. Na seji bosta govorila oba predsednika občin. Zborovanje se bo začelo ob pol e-najsi ih, ob enajstih pa bo odkritje spomenika. Ob tej priložnosti bosta govorila član Izvršnega sveta LR Hrva'ske Anton iPavlinič in predsednik OLO Koper Albin Dujc. V imenu preživelih borcev tega področja pa bosta govorila polkovnik Klobas in Mario Santin-Valter. V kulturnem delu sporeda bodo sodelovali pevski zbori in recitatorji iz Kopra in Buj. popoldne pa bodo na sporedu koncert godbe na pihala tovarne Litostroj iz Ljubljane ter športna tekmovanja.
NA POBUDO PSI
Proslava obletnice osvoboditve Rima
Danes zjutraj pride v Trst Lelio Basso. ki bo ob 10.30 govoril v kinu »Arrobaleno*. Basso je eden izmed najbolj vidnih moz Italijanske socialistične stranke kakor je bi! ena izmed glavnih osebnosti protifašistične borbe in odporniškega gibanja. Basso je tudi
teoretik socializma, mislec, proučevalec zgodovine Italije, človek akcije, prepričljiv govornik m borec za pravično stvar. Danes bo proslavil 20. september, obletnico vdora pri «Porta Pia», pri čemer ne bo omenil le osvoboditve Rima izpod posvetne oblaste Cerkve, marveč nakazal tudi smernice za današnjo borbo proti usi-ljevanju klerikalizma in za u-resničenje demokratične države, ki je pogoj za vsakovrsten napredek Italije.
Tržaška federacija PSI, ki prireja proslavo, poziva meščanstvo, zlasti pa mladino, naj se je udeleži ter tako še enkrat potrdi zvestobo vzorom preporoda in odporniškega gibanja.
Občinski odbor za proslavo 40-letnice KPJ, Sežana
vabi na
proslavo 15. obletnice I. pokrajinske konlerence
Antifašistične fronte žena in Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje,
fct bo danes 20. t. m. NA ŠTJAKU
Spored prireditev; ob 8: strelske tekme — lovskih in strel, družin; ob 9: gorska ocenjevalna vožnja z motorji vseh kategorij s ciljem na Štjaku; ob 11; slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS LRS; nastop moškega pevskega zbora iz Dorn-berga ter godbe na pihala iz Divače; ob 15: koncert ansambla »Zadovoljni Kranjci* iz Ljubljane — sodelujejo: Branka Strgarjeva, Božo Grošelj in humorist Marijan Marinc. Po koncertu prosta zabava — igrajo »Zadovoljni Kranjci*. — Prevoz z železniške postaje Štanjel na Štjak je zagotovljen.
Jesenski popravni izpiti industrijske strokovne šole
Seznam dijakov, ki so uspešno opravili nižji tečajni izpit
Se deset dni in se bo začelo šolsko leto 1959-1960. Dijaki srednjih šol, ki so imeli popravne izpite, so se oddahnili, ker so se te dni popravni izpiti končali. Kdor ie dobro opravil popravne izpite, ima zdaj le nekaj dni počitka; kdor pa je bil odklonjen, bo moral ponavljati razred. Nerodno je za takega dijaka, zakaj padajo očitki, še bolj pa je nerodno staršem, ki imajo dvojne stroške.
Včeraj smo objavili seznam dijakov vseh srednjih šol, ki so uspešno opravili popravne izpite. Ce pogledamo sezname, ugotovimo, da je le majhen odstotek dijakov, ki so pri popravnih izpitih padli. To je razveseljivo dejstvo, vendar pa nas sili število dijakov, ki so imeli popravne izpite, k razmišljanju. O tem bi lahko napisali več članico« in iskali odgovor na vprašanje, zakaj toliko popravnih izpi-
tov in kako je mogoče, da di-
'iiiimiiiiiiHiMiiiiimitiiMiMiMtniiHtiiiitiiiiimmimiiiuiiiMmiiiiiiHiiiiiiinmmiMiHHiMiitiiiittiiiiHimiiHMiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiin jak v dobrih dveh mesecih
Iz sodnih dvoran
Proces za ugotovitev odgovornosti tragične padalske prireditve
Pričevanje padalcev, ki so se udeležili skokov, ni prineslo nobenih novih elementov - Nadaljevanje razprave o {operaciji Koroneo>
Včeraj je bila razprava v zvezi s padalsko prireditvijo oktobra 1955. leta, ko sta Ni-Qia Rasura in prof. Giuseppe Miceu izgubila življenje. Pisali smo že, da so obtoženi teh dveh nenamernih umorov predsednik tržaškega odseka zveze padalcev Curiel, kap. padalskih enot Gambarotta iz Pise, vodnik Iubini iz Viterba in letalski kap. Speranza. Brez dvoma je treba iskati največjo krivdo v burji, ki je tistega dne močno pihala, a to jih ne more rešiti odgovornosti, ki si jo sprejeli nase, ko so odredili, kljub nasprotnem vremenu, odskok padalcev s transportnega letala.
Včeraj so prišle na vrsto ne. katere priče, Po pričevanju bivšega podpredsednika tržaškega odseka zveze padalcev, je karabinjerski kap. Monaci, ki je vodil preiskavo, potrdil zapisnike. Prav iz teh zapisnikov je med vrstami razvidno, da so si Gambarotta, Iubini in tudi Speranza vsak po rvoje razlagali dimni znak iz policijskih patruljnih čolnov.
Kolikor toliko zanimive, pa čeprav ni iz njih velo nič novega, so bile izjave padalcev, ki so se tistega dne spustili z letala v razburkano morje. Oni ne obtožujejo nikogar in tudi ni bila njihova naloga ugotoviti, kakšno je vreme. So pač zaupali v organizator-
Povrulek »indikalno dolefincije FLRJ
Izjava Vukmanoviča-Tempa o stikih s predstavniki CGIL
Sestanek mu kneških pokrajin
Sinoči ce je pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviča-Tempa vračala skozi Trst delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila od preteklega tedna na uradnih razgovorih pri tajništvu CGIL. Predsednik ZS.I Svetozar Vukmanovič je dal pred odhodom v Jugoslavijo novinarjem naslednjo izjavo;
Naša delegacija je pred desetimi dnevi odpotovala v Rim k vodstvu CGiL, s katerim smo se razgovarjali predvsem o naših in njihovih izkušnjah v borbi za izboljšanje položaja delavskega razreda. Jasno je, da se vprašanje izboljšanja pogojev delavskega razreda postavlja pri nas povsem drugače, sai pri nas ni kapitalistov, proizvodna sredstva so v rokah družbe, dočim so v Italiji povsem drugačni pogoji. Medsebojno spoznavanje izkušenj pa je vsekakor koristilo tako nam kot njim. Zbližalo je delavski razred Italije in Jugoslavije in okrepilo proletarsko solidarnost.
To je prv' del programa, o katerem smo se razgovarjali v Rimu. Drugi del razgovorov pa se je nanašal na nekatera mednarodna vprašanja, kot na primer na vprašanje odnosov med nekaterimi delavskimi strujami v mednarodnem delavskem gibanju .n o možnostih sodelovanja.
Potem se ie naša delegacija razdelila v dve skupini. Prva skupina je odpotovala v Ra-venno, druga skupina pa v Milan in Genovo. Tam smo razpravljali s predstavniki krajevnih sindikatov o konkretnih pogojih delavcev in o konkretnih vprašanjih borbe za izboljšanje življenjskih pogojev.
Sprejem, ki so nam ga pripravili, je bil zelo prisrčen in poln razumevanja. Italijanski tovariši so z zanimanjem poslušali poročila o naših izkušnjah in prav tako smo tudi mi njihova.
V bližnii bodočnosti pričakujemo v Jugoslaviji delegacije CGIL, ki se bodo pobliže spoznale z izkušnjami delavskega razreda pri izgradnji socializma v Jugoslaviji.
 <»-------
bo Vidali govoril o pomenu razgovorov med Hruščevom in Eisenhoweijem in o izstrelitvi sovjetske rakete na Luno. Ob tej priliki bo tudi razstava slik s festivala »Unita* v javnem vrtu na Pončani.
 o------
Zaključek pouka v šoli na prostem
Včeraj je bila ceremonija zaključka pouka v pokrajinski šoli na prostem ob navzočno sti predsednika pokrajine prof. Gregorettija, odbornikov Ra. dosa in Corberija in drugih. Po maši je bila otvoritev razstave ročnih del učencev in u-čenk, nakar so otroci nastopili s petjem.
• »»--------
Zaprta uliea
je, kot sta jim zaupala tudi Nidia Rasura in prof. Miceu, ki sta utonila v razburkanem morju.
Lucio Rasura, brat pokojne Nidie, je skočil iz letala takoj za sestro. Na morju se je moral precej boriti, dokler r.iso prišli ponj s čolnom. Po njegovem so odskočili iz letala višini 150 metrov nad morjem. Mari Mario je bil prijatelj prof. Miceuja. Profesor ga je naprosil, da bi s filmsko kamero snemal skok podalcev, letalo je padalce zaneslo preveč na odprto morje, zaradi česar ni napravil niti metra posnetka. Tudi on, ki jc bil na motornem čolnu, kjer je bil tudi načelnik pristaniške policije, je sodeloval pri reševanju Lucia Rasure. Zoltana Kornfeinda, ki je med padalci, so rešili 15 ali 20 minut po doskoku v vodo, Gio-vannija Fiumija pa so našli kaka 2 km od obale, medtem ko bi moral pasti v najslabšem primeru le 80o metrov od barkovljanskega obrežja.
Od odv. Bonvicinija, ki je bil tudi med padalci, so hoteli izvedeti nekaj več. Dal je sicer nekaj pojasnil, vendar ne takih, da bi lahko osvetlili, kako še nejasno stran: predvsem kdo nosi glavno krivdo za nesrečo, ki je prinesla v družine mrtvih žalost in obup.
Morda bo lahko sodišče ugotovilo to šele prihodnji teden, ko pričakujejo, da bo prišel pričat tudi major Leccese, ki je bil za vezo med kopnim in transportnim letalom. Več podrobnosti bi moral pojasniti tudi načelnik pristaniške policije dr. Festa, ki je trenutno bolan. Za njegovo pričevanje vlada precejšnje zanimanje, ne samo pri občinstvu, temveč tudi pri sodnikih, ki imajo veliko odgovornost, da pravično razsodijo.
Razprava se bo nadaljevala v torek ob IB. uri.
* * *
Na razpravi o »operaciji Ko-roneon ni bilo včeraj nič novega. Razprava poteka po starem, z zanikanjem obtožencev, da bi sploh kaj vedeli o kaki tolpi, ki naj bi organi-zirala beg Giovannija Devinar-ja. Tudi Stelio Molek, katerega so karabinjerji orisali kot »faetotuma* v zaporu, kjer sedi zaradi obsodbe na 5 let (namesto globe), je vse obtožbe odločno tajil in prepričevalno izpovedal, da so tudi njemu ponujali denar in ker vseeno ni hotel ničesar priznati, ga je brigadir De Sanc-tis udaril dvakrat v želodec in enkrat po obrazu.
Razprava je bila včeraj delno za zaprtimi vrati, in sicer na zahtevo tožilca, ko je prišel De Sanctis pričat. Izpraznitev dvorane je tožilec dosegel z izgovorom, da se bo tudi govorilo o vohunstvu, kar je vse precej presenetilo, ker
je
bi koga udaril, s čimer vzbudil v obtožencih protes*, saj se je slišalo kričanje izven dvorane. Kaže, da je karabinjerski podčastnik priznal, da jim je Devinar služil, zaradi česar so bili tudi z njim v stikih.
 «»----------------
Zastrupitev s plinom
Zaradi hucega zastrupljenja z gorilnim plinom so okoli poldneva sprejeli s prognozo o-krevanja v 10 dneh na notranjem oddelku 33-letno Antonio Bertino por. De Paolo iz Ul. S. Maurizio. Njena mati, ki jo je spremila v bolnišnico, ni mogla zaradi šoka povedati ničesar točnega. Odločno pa je zanikala, da bi hči hotela izvršiti samomor.
ni nihče tega obdolžen.
Kaj se je dogajalo v notranjosti ni točno znano. Ce smemo verjeti govoricam na hodniku, je De Sanctis tajil, da
Obvestilo Accgata
Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bodo s torkom 22 septembra ponovno vzpostavili prvotni potek vožnje avtobusne proge št. 28 pri Ul. Ritt-meyer. Zaradi tega bo ukinjeno postajališče avtobusov, ki prihajajo iz Ul. Commerciale Ul. Martiri della Liberta št. 6, medtem ko bo vzpostavljeno postajališče v Ul. Ritt-meyer 12.
——«»-—
S stružnico po prstu
Marino Cak iz Trebč se je včeraj popoldne med delom v neki mehanični delavnici ranil stružnico in ker si sam ni znal pomagati, je moral v bolnišnico. Ostal je na I. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 10 dneh.
lahko predela snov, za katero je bil nezadostno ocenjen. Lahko bi si mislili, da so profesorji pri ocenjevanju v zaključku šolskega leta prestrogi. Pa pustimo to vprašanje pedagogom in šolnikom, da ga obravnavajo.
Objavljamo še seznam dijakov, ki so v jesenskem roku uspešno opravili nižji tečajni izpit na Industrijski strokovni šoli.
Pred izpitno komisijo v Rojanu so uspešno opravili nižji tečajni izpit:	Jordan Bor-
don, Edvard. Cecchi. Serpij Franza, Šerpi; Grahonja, Darij Mohorovičič, Dimitrij Per-tot, Stanislav Stocca, Kateri-na Coloni, Nadja Klun, Marta Mastellaro in Marija Slama.
Pred izpitno komisijo na Opčinah,- Bernard Skerlavaj, Vojka Besciani, Nada Debenjak, Gracijela Vidali in Viktorija Žagar.
V Dolini: Bogdan Kosmač in Stojan Maver.
Na nižji trgovski strokovni šoli v Trstu pa so uspešno opravili tečajni izpit v jesenskem roku:	Rudolf Cergoli,
Edvard Černigoj, Emil Kalc, Rihard Pruni, Boltežar Trampuž, Amalija Blaževič, Sonja Castellani, Natalija Renzi, Silvana Tuma in Marija Valenčič.
Na klasičnem in znanstvenem liceju, trgovski akademiji in na učiteljišču se bodo začeli jutri ustni izpiti za jesenski rok zrelostnih izpitov.
lesom po Na,.režju in ker se je hotel umakniti Gallu, ki je vozil za njim, se je premaknil na desno. Pri tem pa mu je kolo zašlo med tračnice in Chetta je padel na tla tik pred Gallovim avtom. Šofer je sicer pritisnil za zavore in zavil na stran ter se s tem izognil, da je Chetti šel preko glave. Ni pa mogel preprečiti, da ne bi kolesa šla preko prstov rok. Chetto je naložil v avto in ga odpeljal na postajo Rdečega križa, kjer so ranjencu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili.
Podobna nezgoda kot Bassa-nesejevi se je zvečer pripetila tudi 33-letni Santi Valentijevi od Sv. M.M. Sp. na vogalu Ul. Settefontane z D’Annunziovim drevoredom
Žensko je podrl na tla 19-letni Marino Corbatti iz Ric-manj, ki je z lambreto vozil proti Trgu Perugino. Valenti-jevo so obdržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na opazovalnem oddelku.
načrtom (realnim) tudi razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
• • •
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča, da se vpisovanje
vrši vsaki dan od 9. do 12. ure.
Nadalje obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1959 z otvoritveno šolsko maso, ki bo ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana.
PROSVETNO DRUŠTVO
RADE PREGARC
priredi DANES 20 t. m. ob 15.30
vrtno veselico
pri
PIŠČANCIH
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiii
Sodelujejo:
FOLKLORNA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA RADE PREGARC, PEVSKI ZBORI, VESELI DOLINSKI TRIO in DUET DARIO in DARKO
Od 17.30 do 23.30 ure
ples
Prometne nesreče
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
Brž ko je 78-letna Francesca Bassanese vd. Bassanese iz Industrijske ulice včeraj zjutraj stopila s pločnika Šentjakobskega trga, jo je povozil avto, s katerim je 37-letna Renata Giacomini por. Pignatelli iz Ul. Piccolomini peljala proti Sv. Soboti. Priletno žensko so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma stegnenice sprejeli s prognozo okrevanja v dveh mesecih na ortopedskem oddelku.
Komaj nekaj dni je minilo odkar se je Attilio Gali iz Vic. Castagnetto za las rešil obsodbe zaradi obtožbe nenamernega umora. Včeraj pa je zopet imel sitnosti zaradi nezgode, ki se je pripetila 29-letnemu Luigiju Chetti s Stare istrske ceste. Chetta se je peljal s ko-
igra dobro znani orkester « GLINSCICA »
Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno
Obiskovalci se lahko poslužujejo openskega tramvaja do postaje Bani.
KINO
( Šolske vesti )
itHMimiiiiiMiHtiiiiiiiHiMtitiiiiiMiiniiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiu
ZLATA	P
18. t m. je bil v Benetkah »C8*anek Zveze beneških pokrajin, ki sta se ga udeležila v imenu tržaške pokrajine odbornik Corberi in namestnik glavnega tajnika dr. Severi. Glavni predmet sestanka je bila proučitev konvencije med
Veselica KP1
Danes ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina it. 19 ljudska veselica, ki jo priredi sekcija KPI s Stare
mitnice v okviru »Meseca komunističnega tiska*. Ob 19. uri
Tržaško županstvo sporoča, da bo Stara istrska cesta v predelu od vogala Ul. Zando-nai do trga. kjer je končno postajališče filobusa št. 19, od iutri dalje zaprta za promet, in sicer zaradi polaganja vodovodnih in plinskih cevi.
IIIIIIIMIIimilItHIIIIIIimillHIIHtMIIIIHIIlIlHHimHtlltllHIIIIimMtHIIIItlltllltllllltIttHimillHImMMHIIIIIIIIMHIIIIIIIIIHIIHtlltllllIHtllHIIIIiliiitiiiiiiiiiitiitiiiniiiiiiiiHiiiimiliitlimiimHIIIIIII
16. t. m. rta praznovala bU-letnico poroke Manja Gregorič in Alojz Ferfolja iz Trsta. Poročila sta se 16. sept. 1909 v cerkvi sv. Antona Novega in danes ob II. uri si bosta v isti obnovila zvestobo. K temu jubileju jima čestitajo in želijo mnogo srečnih let hvaležni otroci z druiinamt.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 19. septembra t. I. se je v Trstu redilo 8 oseb, umrle so 4 osebe, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	74-letna	Giustina
Obat vd. Bolžic, 57-letna Glusep-	.
pina Mirri por. Stibel, 67-letni. in gospodinja Valnea Pascolinl, Giovanni Cosma, 86-letna Fran- kuhar Giuseppe Madonia in go-cesca Ritter vd. Bevilacpua. 3K)d,nJ? silva Gemleri, kuhar OKLICI:	Darlo Spessot In uradnica Mirella
Agent P S. Antonino Coppolino Sulich, agent P.S. Mario Attanasl In gospodinja Materla Salvatora In. uradnica Marta Bogateč, elek-
Zanghi, finančni stražnik Pasqua-
le Vitale in gospodinja Finita
Gentile, komisar P.S. Giuseppe Chiavalon in gospodinja Valnea Deghenghi, finančni stražnik Clau. dio Dossi in gospodinja Iolanda Svetlic, Umberto Caiser in Sonia Pelizzon, agent Giovanni Sgarlata In gospodinja Rosaria Amore, doktor kemije Giovanni Michele Žito in študentka Maria Mirella Testlno, pilot Antonio Cerianl In gospodinja Nives Rimarsky, tiskar Alfonso Cattivelli in gospodinja Anna Maria Carllg, tiskar Vitto-rio Chalvien ir. gospodinja Nor. ma Sicur, delavec Mario Rabak in prodajalka Lucia Grandich, uradnik Ennio Paronuzzi in gospodinja Teodora Guštin, učitelj Giovanni Audia in učiteljica Anna Randino, brivec Saverio Da-mato in gospodinja Glusepplna Mandorino, podoficir karabinjerjev Raffaele Gianuario in uradnica Stelia Covra, kemik Guido
tričar Benedetto Godina in šivilja Antonina Carbone, električar Fe-derico DelTArglne In delavka Giuseppa Torzullo, delavec Tan-nito Zago in frizerka Lucia Zu-liani, zidar Wa!ter Zaverl in delavka Elda Cozzi, krojač Mario Piccoli in šivilja Angela Devetta, pek Claudio Naeglain in gospodi, nja Gloria Coloni, uradnik Virgl. lio Cecconi In univ. študentka Ausonia Zachello finančni straž-r.ik Silvano Galllzza in gospodi-
nja MlUi Buzzi, trgovec Danilo
lTi •	--	'
Tomasoni in gospodinja Marghe-rita Morgan, ribič Bruno Maier in šivilja Gabriella Angelucci, šofer Giovanni Guarna In gospo-dinja Bianca Altin, pek Diego Giamporcaro in gospodinja Regi. na Vesnaver, delavec Serglo Pe-rinl in uradnica Llliana Spagnol, mornariški strojni častnik Tulilo Caranzula in gospodinja Giovanni Romani, prometni stražnik Giuseppe Garofalo in gospodinja I Vlsdlmira -	..........Ma
rari, kapetan Dario Delmestri in učiteljica Annina Bulfoni, šofer Giordano Vldotto in gospodinja Editta Raseni, inženir Giuseppe Pasquale Canna-ta in inženir De-vana Marija Lavrenčič.
' K ASM A OBVMMrilA )
Glasbena šola aSIov. Prosvetne Matice v Trstna. Vpisovanje lanskih in novih gojencev v glasbe, no šolo v Ulici Machiavelli 22.11. je pričelo In se vrši dnevno od 10 do 12 do pteklica. Potrebna pojasnila dobite na sedežu šole v Ul. Machiavelli 22-11.
Tržaški filatelistični klnb »L. Košir* sporoča, da bo danes, 20. t. m. od 10. do 12. ure, redni sestanek na sedežu kluba, Ul. Roma 15-11. Delile se bodo vse zadnje r.ovitete in revija Nova Filatelija. Prihodnji sestanki bodo, kakor običajno, vsako prvo in tretjo nedeljo vsakega meseca.
DAKOVI IN PKINMKTKI
Jutri bo obletnic* padlega sina lsdlmira Valiča; v počastitev
dr Sartorio in učiteljica Astrid j Arna Bortoll, strojnik Mario Ca-1 njegovega spomina d*ruJ* °*e sik Nino Dumovich1 larco in uradnica Maria Monta-1 Josip Valit 1000 lir za Dijaško
Caneva, uradnik
Valiča; v
Matico. Ob peti obletnici smrti Zorka Subana daruje mama Justina 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok, Andreja Kluna, darujeta Ema in Mimi Tomažič 2000 lir za Dijaško Matico.
— »*------
LEKARNE DANES
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2 Godina, Trg Sv. Jakoba 1; AUa Minerva, Trg Sv. Frančiška 1 G. Pa-po, Sv. Alojz; Praxmarer Trg Unita 4; dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg bolnišnice 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
v septembru
Blasoletto, Ul. Roma 16: Man-
zoni, Ul. Settefontane 2; Marchlo Ul. Ginnastlra 44; Rovis Trg Goldoni g; dr. Rossetti, Ul Combi 19.
LOTERIJA BARI	47	46	13	89	68
CAGLIARI	65	61	45	78	11
FLORENCA	59	85	16	81	37
42	33	60	89	4
42	72	45	88	55
56	17	84	25	35
22	72	61	29	54
51	47	80	82	83
80	18	42	66	10
66	74	84	71	5
ENALOTTO X 1 XX XX IX	22	IX
Kvote: 12 — 17 428 346 lir, 11 — 198.049, 10 — 18.834.
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V, Gioberti 4
* * •
Tajništvo Državne nižje strokovne Irgovske šole v Trstu tpri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vso tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine:
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-čeh.
4. Zadnje šolsko izpričevalo.
* • •
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu:
od 1. do 25. septembra vsak Jan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče list ne:
1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo precepljenju in 3 zadnje šolsko izpričevalo.
Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole
• e e
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se
vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole.
• • e
Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
• • •
Ravnateljstvo državne Indu strijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanjp za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra.
• • •
Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure.
• * •
Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 195960 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v 1. naistropju šole v Nabrežini. Trg sv. Roka.
* * *
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim
Excelsior 14.00 »Pozor na vdove*.
D. Day, J. Leminon.
Penice 14.00 »Za en dolar časti*. John Wayne, Dean Martin, An-gie Dickinson. Technicolor. Arcobaleno 13.30 »Ažurna obala*.
A. Sordi, Rita Gam. Cinema-scope, technicolor.
Supercinema 14.30 »U-57 protinapad s torpedi*, John Bentley. Breit Ha!sey.
Filodrsmmstico 14.30 »Hoja na sto kilometrov* M. Merlini M. Carotenuto. Taranto, Noto in Girotti.
Grattacielo 15.00 «Mož za Cinzio*, S. Loren. C. Grant.
Cristallo 14.45 «Usmiljenje za meso*, J. Simmor.s, R. Fleming Capitol 15.00 «Male ženske*. Elizabeth Taylor. J. Leigh, Peter Landford.
Astra Roiano 15.00 »Ciao, ciao bambina*, E. Martinelli. A. Ci-fariello.
Alabarda 14 30 »Perki*, W. Dis.
ney.
Aldebaran 13.00, 16.00, 19.00, 22.00 «Quo vadiš*, R. Taylor in D. Keer.
Ariston 10.00 in 11.30 »Kitajski zid*. Velik dokumentarni film. Ob 16.00 »Ana iz Brooklyna», G. Lollobrigida Aurora 14.30 »Indijska grobnica*, D. Paget, F. Lang. Technicolor. Garibaldi 15.30 »Most na reki Kway», W. Holden, A. Guinness.
Ideale 15.00 »Mačka*, F. Arnoul
B. Wichy.
Im pero 15.00 »Tihi Don*. Velik ruski film. Sovrolo, Bistrickaja in Glebov.
Italija 14.30 »Newyorški pločniki*.
A. Gardner. B. Stanwyck. Moderno 13.00, zadnja 21.00 »Deset božjih zapovedi* Cecil B. De Mille, Y. Brynner, C. Heston, Y. De Carlo, D. Paget. 250 lir. S. Marco 15.00 »Kapitan južnih morij*, R. Hudson, C. Charisse. Savona 15.00 »Hrast orjakov*, V. Heflin, b. Hayward. Techm-color.
Viale 14 30 »Poročila sem se pošastjo iz vesolja*, Tom Tyron, Gloria Talbot.
Vittorio Veneto 14.15 »Meceni* Toto in Aldo Fabrizzi.
Massimo 14.30 »Violetera*, S.
Montiel, R. Vaiione.
Novo cine 14.00 »Bonjour tristes-se», Deoorah Kerr in David Niven.
Odeon 14,30 »Pozabi na mojo preteklost*, V Cortese, M. Girotti Radio 14.30 »Kartaginske sužnje* G. M. Canale, M Allasio Secokj (Sv. Ivan) 14.00 »Krvava ostroga*, R. Taylor, J. London
LETNI:
Arena del Flori (Ul Ghirlandalo)
20.00 in 22.00 »Liana, hči gozda*. M. Michael, H. Kruger Prepov. mladini.
Atena Diana (Ulica Revollella)
20.00 in 22.00 »Tiger*, S. Gran-ger, A. Steel.
Garibaldi 2i,30 »Most na reki Kway».
Paradiso 20 00 In 22.00 »Deček na delfinu*. Soiia 1/oren, Alan t.add, Cllfton VVebb.
Stadio 19 00 »Vojna in mir*, A Hepburn, H Fonda, M Ferrer Vamaura 19.30 »Velikani se do-t’kaio neba*. Natalie Wood, K Malden.
MILJE:
Europa »Krčma šeste sreče*, In-grid Bergman C. Jurgens, P
Dona.
Roma »Vitez zakletega gradu*. Verdi »V zname.iju Rima*, A Ekberg, Technicolor.
SLO*«?1«
427.1 m
itV
Poročila: 5* B‘*:l
1U.U0,	13.1'
iZ d 22-55
15.1»
6.00-6 30 zdrav; 6.40 rr_ .e rAs
zora v, »».-»r	* 15 G&
Vedri zv<*ij J-jL it jeino razpelo«
pcmmte, t®**' Frdd
'-da
ne otvoritve ti	j,*	„
Mali zabavni	s,»	f|i|
krofonorn;	110(1»
Polelje na )U8U' ^ fjlj
šalci čestitajo,.1« &
13 30 »Jg&\
poslušale.
don
16.20 Naš KOP*“ j, J t pe
60 minut šport* sp ( , Radijska igra	,
pitati balona. ^ jMi ;?59; 20.40 L'P' yf * tat. Športna P°r0'"«ijP Ura,
irsrskf J n
Iraku; 23.40 Mi” Nt« r.ietta, ..iroSt* "k1
RTV >
11 00 Kmeti)51" ; Mt
g.ad:	12.00 _Pren
velesejma arcii^J Dnevnik -turna Panora?Ljsti '1 Študenti marl tarna o**3.1*,,,,,, kumentarm ('»T-,
»Nekoč... 7agrel>. !*] oddaja “ JKS dij*' dni - zanimivi* »
P« svetu -
18.00 Oddajaj cjjjj **
— Beograd. - j0 ^
ljudne znan,, scor--!;k „ m: in človek.	hi
ko Vakselj	*»
Stefan*	/Hi
Dnevnik """ . preg‘f - K!#J, donski športni jifL
Br8d: n20 32°0 50 ^ ij
Beograd:	-!0-:%1o<)
- B^celov«^ S
- h, k
lopovi* .. italijanski
TEL"’7 #T II
10.15 Oddaja.
Športni POp?$V "U, za otroke; 18- j5 (i>. Ijjv Lik igralca:	pc*
pet glasov: **
Gala večer;	Sf	'	itn
tega stoletja: ^ip. ia delja, nato P°J1|tfj ^ ^
17.00 °<Wa:aKaliof ^ Poročila; 1*^5, U"?, h o
x"v)rOCll«»» * * ntt IP t*f o rovanje;	,3	^1	1	Pj
19.35 Oddaja JJflij,
š^t; ^0730 Por--.tr da
mi r«*«n ifefl Z*	Q	3
raj resničen 2 J MirhPia ArneuA*
malTo
Michela Arneu—^ejj ^
m.
SLOVENSKO ,udj Združenje « nrvaij!
redilo tečaj 5^Drt!;1f|
Za informacije yi. ništvo združenj*’ te, 37-808.	.
TAKOJŠNJO JA* J s
tr
jestvin ■■■ -j«g ^ zar. Tel. 37-»0«;
14-LETNEGA
vino jestvin SP Ul, Rossetti 1* PRODAM JARC (t le »Livornes^g telefonirati 43-9” pjO
ZAVAROVALNA
inkasantaakvl^ t
rico, Tržič, r'-
opravo lista. clip\ “ OTROŠKE	?>
žičke, žimnice
Hex in vsriccvč-
bite pri IV‘£r.nc> Ulica rorrebi*1 Ottobre
c j.
RADIO
NEDELJA, 26. septembra 1959 RADIO THST A
8 00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski naiodni napevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 1145 Faure: Fantazija za klavir in orkester, opus 111; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti jazzu; 13.00 Grtgor Serbau in njegov ciganski orkester; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Italijanski akvarel; 15.20 Dvajset minut modernega jazza; 15 40 Slo. venska zborovska glasba; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Kvartet Van VVood; 17.00 Stravinski: Vojakova zgodba, suita za orkester;
17.30 Plesna čajanka; 18.00 Koncert slovenskih solistov; 18.30 Melodije iz filmov; 19.15 Pestra glas-ba: 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.25 Slovenske ritmične popevke; 22.00 Nedelja v spor. tu; 22.10 Mozart: Trio za dva klarineta in fagot; 22.30 Večerne melodije; 23.00 Saksofon Gerryj-a Mulligana; 23.30 Nočni ples.
TRST
7.45 Kmetijska oddaja; 9.00 Igrajo štirje mali ansambli; 9.25 Guido Cergoli pri klavirju; 12.30 Glasbeni album; 13.25 Nedeljska lantazija; 14.30 Operna glasba:
17.00 Prenos ene od nogometnih ttkem italijanskega prvenstva;
18.00 Simfonični koncert; 21.00 Mali glasbeni variete; 21.45 Koncert sopranistke Angelice Tucca ri in pianista Giorgia Favretta; 22.45 Mednarodna pozornlca.
II. PROGHAM 10.15 Zenska nedelja; 13.40 Življenje z ženo; 14.30 Veliki pev. ci in pesmi; 15.30 Pesmi dneva;
16.00 »La mongolfiera*; 17.00 Glas. ba In šport; 18.30 Plešite z nami;
20.30 Moderni pevci; 21.00 Vabilo pesmi; 22.00 Operne miniature
22.30 Športna nedelja.
KOPE H
Poruclla v itaujantčlai: 1230
17 15. 19 15 22.30.
Foročlla v ilo».: 7 30.	133U
15.00
6.00-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Kmetijska oddaja: Leto dni dela komasicij. ske komisije — Pred jesensko setvijo — Neizkoriščena kmetij, ska zemljišča; 8.30 Z narodno ptAmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša reportaža: 6 velikih pri znanj; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00-
10.30 Prenos RL; 10.30 Operni odlomki (G. Rossini, V. Bellini G. Verdi, G. Puccini in G. Bizet)
11.00 Reportaža: 11.20 Nedeljski koncert- 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo Izbrali spored domačih skladb ln popevk; 16.00-19.00 Prenos RL;
19.00 Prijetne melodije; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba 22 35 Športna nedelja; 22.45 Ples-na glasba.
kri
ZA
NEOSObt
L
detersaN, omogočajp__ priP ‘
in popolno^ rf.
OdIi*t°v8l» A
laboratoGl tj
S C Bit
PIE v 15
(Treviso) * t
B A Z Z A/gf'
V
U M B v:(r
TRST, LIL jt. Telel°n J
«. VCi
Dobite tudi:	ijt^č
?t.r°ie J" iiast« A
železne
Ob smrti
URŠKE
se iskreno
ki so ves c„Dv*1 ni nami sočustv0 spremili n* __
poti.
It
Trebče.
20.
20. septembra 1959
m
Goriško-beneški dnevnik
*oboto 2«
K25	rini J*	a meseca bo Žič — doktor Bohor, Nadja So.
.d Pi. »»	^	VO	tfMoo	%\«n	I	r	a!_____f t r, lrn*\lSnn/\«lA An Tl n
‘Naa p«-!,i9 1 iulturn.m 0slavia pri-
W^j dž°em:
»lja
^ večer s pe-S«r»anj ž“ma vaŠa mladi’
15^ ^tavli, ■	1	fasa ves*-
',S '<uLm 2at0 l»hko u-
C: > T«da uspeh ne fcklo — ,Se Predvsem
l#r kitnv.!a.dramsko sku-i* Ih ‘
2': 'l* Pmbe« ““aar]“nega "“totovo	enedetiča-
ia m» 1 tokrat d°-1'51‘lti in n * Pr>manjkuje ■T* nadar]enosti,
I, ‘ nasl°v «Kdo je v,L!Vt°r ie Etbin ^Ntumn-a ? enostavna, vs blazne* 7 Pnaobolni-t>P >koi • Zat«:e se v
-tCg52*
blaznež Peter !T°ie teoriie-
inKlT" Petr/3 Pom°rščaka, T" K' *
**: la« p ,
a»a ’ ki
jo nedeljo v Prosvetni dvorani v Pevmi
osvetno društvo «Naš prapor» imelo v nedeljo kulturni večer
'™ejša točka bo burka «Kdo je blazen», ki jo režira ert Benedetič ■ Hvalevredno prizadevanje mladine iz Pevme in z Oslavja
"si u in aato 1133 potegniti t Stern i0, se *elo raz-
* Pfol Pi VUdimir
mjA 5 hčer Mul* roko kapi' ' P ‘ituachL‘	Vižek ko-
'rf U !dfavnit Pastane' ko Š5 !s, ki i ^llor iskat
sPo5ek0t je bil°
»'S ^Vr*ik v !n,°’sV tej hi-
J*ra	ni zrneš-
“kaže^8 ia za blaz' «t*jN«jo S) 2trežajem, naj ? ?ipj,anov edl prePričeva-A *« očee ene ,?! 1 Pa t, blaz,
^'ir
mora
koUt ««vo|i
Prepričeva-in hčerin; kapitan to dokazati
Vlad'lmit;derki Milk*
hlaznež zapustil PHjeli nekje
S i! Pt«v'rKlfUrjetn- Med-
f h Wn na Ta!cev;
> Ada Pi(, ~ kapitan S **» hči ‘leli ~ Milka, .^^7BrPnp Koder-
4
>h,'e2n»n„ Z ^oaer-
% Mimi- 3.’ arko Ben
* ^...
Va%G,raciala Radi-" PUvr
ana Primo-
šol — Eva, kapitanova žena.
To bi bila glavna točka programa, ki pa še ni dokončno določen. Verjetno bo nastopil dompči pevski zbor «pod vodstvom Antona Ferrija iz St. Mavra. Upamo tudi, da bo nastopal kot recitator znani i-gralec tržaškega gledališče Jožko Lukeš in da bomo imeli v gosteh še nekega harmoni-kaša. Dokončen program »Večera* bomo objavili med tednom. Prireditev bo v prosvetni dvorani v Pevmi, ki jo je v teh dneh mladina sama obnovila in prepleskala.
Mladina naše vasi vabi k prireditvi. Samo s številno u-
deležbo boste nagradili njen trud.
K. P.
  «»-------
Dopoldan otvoritev bolnišnice v V. Veneto
Danes dopoldne ob 10.30 bo minister za zdravstvo senator Camillo Giardina otvoril novo civilno bolnišnico v Ul. Vitto-rio Veneto Nova bolnišnica, ki je opremljena z najmočnejšimi aparati, bo popoldne odprta občinstvu. Med tednom bodo premestili v to bolnišnico oddelke iz bolnišnice Brigata Pavia ter nato iz bolnišnice Rdeča hiša.
Po razstavi breskev v Podboitescu
Letošnji pridelek ni bil zadovoljiv
Strokovnjaki naj prebivalstvo seznanijo z modernim načinom sadjarjenja
Beneška Slovenija je že od nekdaj znana zaradi izredno okusnega sadja. To nam dokazuje, da je zemlja, lega in podnebje ugodno za pridobivanje tega važnega pridelka, ki je eden najvažnejših dohodkov prebivalstva. V zadnjem času pa je opaziti nekako nazadovanje v pridelku, morda so za to krive slabe letine, morda pa tudi stari način obdelovanja. Vsega tega se ljudje zavedajo in skušajo najti način, da bi obdržali sloves. Tudi kmetijski or-gani se zavedajo, da se pridelava sadja, posebno breskev iz leta v leto slabša. Da bi nekako spodbudili po vaseh Nadiške doline ljubezen do gojenja sadovnjakov, je inšpektorat za poljedelstvo organiziral v Podbonescu pretekli mesec drugo razstavo
Važna vest za sovodenjsko občino
Vodovod in asfaltiranje cest: dve vprašanji tik pred rešitvijo
Državna posojilnica zahteva dokumente, da odobri posojilo za pričetek važnih javnih del
0K
0
Mednarodna košarka na gradu Sv. Justa
Stock Irt Olimpija
finalista turnirja
V sovodenjski občini že nekaj dni popravljajo vsa šolska poslopja. Popravila je odo. bril občinski svet in zanje nakazal okoli 800.000 lir. Streho popravljajo v šoli na Vrhu, v Sovodnjah ter v sovodenj-skem otroškem vrtcu. V vseh ostalih šolah popravljajo zapirala ter zidove pleskajo zunaj in znotraj. Mizarska dela so bila zaupana podjetju Lu-kežič, zidarska Picottiju, pleskarska Clementu Martiju, po. pravilo peči pa Eugeniju Bres. sanu.
Nedvomno bodo vsi prebi-
začel krasti
8°dba mladeniča (da ne rečemo otroka!),
ki Ro J. .
e Je lotil žepov svojih prijateljev
Mt 5.Eenti
h Bo,„kr?minalistične l|* lju,); navade in
• ki so ,e skre.
5* njihove-
zato
/us
h. : Mladenič . U nase' 1C Se prizna-
*i jih je iz-
.J	i.	p™,,.
! ii ladni'
,iR0St- da SO mu
0 Ušle’ • S° mu Pa j. u lz sPomina.
ffev->a Jtn. K7Pko vlekel
cigaret.
i- - in	spdel
-vHaf -5e ;Wal. kot fct'	Ze	slo mimo
fc*Š7"k bistvom.
k
tlip *p°rtmh V siačilnicah L tr*ele '8nšč m te-8tvari ..Kajati ne-
h"
°v io	sramo-
dena,	Pogosteje
r!
P* Sor tekrnovalcev. 'bij '710*,,*» obrnili na
v>CtatVin pa so sJ1 ljudi J* PriČela
i,8°hni ‘° se I'
Merttklh delapl.
^	!!	ie	>nla-
i* v STay'iai sv°j
'■ Baia	na
^tn^mont, „kra-, ■ beka, Rassana za Kl^del dvP0pre) je na ^ Ldv« tatvini ter
aprila je v slačilnici telovad-ni-e CONI na Rojcah okradel igralce košarke za 2.000 lir, 3. maja je v telovadnici AG1 v Ul. Diaz vzel dvema igralcema odbojke 7.500 lir, 17. maja je v telovadnici umetniške šole na Trgu medaglie d’oro odnesel igralcem odbojke 33 tisoč 500 lir. 2. avgusta je iz oblek, ki so jih igralci pustili v slačilnici Ginnastica. odnesel
45.000 lir, pred kakšnim mesecem pa je v zavodu Filzi v Ulici Pola izvršil tri tatvine in odnesel 700, 2.500 in 1.500 lir.
Potem se je lotil kopalcev pri Soči in enemu odnesel iz obleke listnico, ki jo je pozneje odvrgel, pridržal pa
2.000 lir. Z dvema mladoletnima prijateljema je pred kratkim vdrl v neko stanovanje v Ul. Aquileia ter odnesel 5.200 lir, 29. avgusta so se vrnili in odnesli še 500 lir. O-škodovanec jih ni prijavil, ker jih je hotel dobiti pri kraji. Toda kvestura je imela več sreče: njeno dolgotrajno iskanje jo je privedlo na pravo pot: izsledila je fanta, o ka terem bi nikoli ne mislila, da se je lotil takih dejanj. Ker je bil včlanjen v športna društva ,je dobro poznal prostore in navade igralcev, kar je njemu olajšalo, kvesturi pa posel otežkočalo.
Koper, Izolo, Portorož in Piran.
Cena vožnje za člane 600 lir, za nečlane 650 lir.
Vpisovanje v kavarni Bratuž do vključno 27. septembra.
Odhod iz Podgore ob 6,30, izpred kavarne Bratuž ob 5,45.
Na razpolago je še nekaj prostorov. Pohitite z vpisovanjem.
valci sovodenjske občine zelo | žinski izlet z^ avtobusom zadovoljni z vestjo, da je državna posojilnica poslala sovodenjski občinski upravi poziv, naj pošlje vse dokumente s prošnjo za izdajo dveh posojil, in sicer 25 milijonov lir za gradnjo vodovodnega o-mrežja ter 8 milijonov lir za asfaltiranje občinskih cest. U-stanova je že pred meseci spb. ročila, da je pripravljena izdati posojilo, sedaj pa zahteva dokumente, da prošnjo prouči in odobri izplačilo.
S tem dejanjem sta se še bolj približali uresničitvi dve stari težnji občanov, to je gradnja vodovoda in asfaltiranje najvažnejših poti, ki občino povezujejo z glavnimi cestami.	?.o»
Jutri v Gorici shod kronistov
Jutri prispejo v naše mesto člani vsedržavnega sveta italijanskih kronistov. Občina bo ob tej priliki priredila na go-riškem gradu ob 12. uri članom tega združenja zakusko.
 «»——
Občinska seja v Doberdobu
Resolucija glede CRDA
Pred dnevi je bila seja do-berdobskega občinskega sveta, na kateri so sprejeli sklep za najem posojila v znesku 26 milijonov lir. S tem denarjem bodo nakupili novo šolsko o-premo ter popravili obe šolski poslopji v Doberdobu in v Dolu. Razpravljali so tudi o jusarskih zemljiščih, z lovsko zvezo so podpisali pogodbo za lov za dobo enega leta, na koncu pa so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo preklic zapore oddelka OMFA ter nova naročila za ladjedelnico, da se premosti sedanja kriza, katere posledice vedno bolj občuti vse prebivalstvo Tržiča in njegove bližnje ter daljne okolice.
 «»-------
Izlet SPD v Istro
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 4. oktobra enodnevni dru-
Z rešilnim avtom so včeraj ob 16,40 prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 4-letnega Darija Faganela iz Ul. Pasubio št. 13. Fantek si je pri igranju potolkel levo obrv ter ustnice. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov.
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 14-22: «38. vzporednik*, G. Peck. NAZIONALE. 14-22: «Judita in Olofern*, M. Girotti, I. Co-rey, R. Baldini, v barvah. PRINCIPE. 14-22:	«Neznanec
v mojem življenju*, J. Chandler, J. AHyson, cine-mascope.
AZZURRO. 14-22: »Dečki juke boxa», T. Dallara, B. Curtis, F. Buscaglione.
S. MICHELE. 14-22: «Kraljev ujetnik*, P. Cressoy.
 «» ------
Kino v (ionri
CORSO. 15.00: «Sinja obala*, A. Sordi, R. Gan. Cinema-scope v barvah.
VERDI. 14.30: »Al Capone*. R-Steige», mladini vstop prepovedan.
VITTORIA. 14.30: «Pluto, Pip-po e Paperino alla riscossa*, sledi dokumentar »Laponska*.
CENTRALE. 15.00: «Eschnapur-ski tiger*, D. Paget, P. Hub-schmid, v barvah. MODERNO. 15.00: «Napad Ky-brov*.
■ «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 22 stopinj ob 15.30, najnižja 4 stopinje ob 5.50. Vlage 48 odstotkov.
——«» -----
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan 111 ponoči odprta lekarna Alesani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
breskev, ki je uspela. Vse to pa ne zadošča; potrebna je tudi pomoč agronomov, ki naj bi s predavanji nazorno pokazali način obdelovanja z modernimi stroji in tehničnimi pripomočki.
— « n --
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je 13. do 19’. septembra rodilo 22 otrok, umrlo je 9 oseb, 0-klicev je bilo 7, porok pa 6.
ROJSTVA: Gisella Graziato, Maria Ciotola, Morena Pesen-ti, Annamaria Cellie, Lucia Battistin, Gianni Brandolin, Giampaolo Currenti, Paolo Bo. relli, Mariapia Torre, Nadia Bertoni, Mario Biancuzzi (rojen mrtev), Monica Candotto, Daniele Borghetto, Loredana Labarbera, Claudia Vecchione, Giorgio Favero, Adriana Bol-zonella, Daniela Bossi, Luciana Vecchi, Onlina Culot, A-delgisa Godeas, Giuliana Bra-gato.
SMRTI: 62-letni notar Antonio Grusovin, 38-letni agent javne varnosti Mario Padovan, 78-letni trgovec Giuseppe Ca-talano, 64-letna Giuseppina Go. rian, por. Brusa, /i-letna redovnica Maria Gregorčič 15 minut stara Morena Pesenti, 63-letna Maria Turla, por. Sai-to, 73-letna Lucia Marvin, vd. Cimador, 55-letna tkalka Giuseppina Batič.
OKLICI:	geometer Leone
Portelli in Anna Maria Ferrari, mehanik Fernando de Fabris in obrtnica Amelia Cra-li, delavec Gino Puppulin in tkalka Carolina Zorz, zdravnik Mario Grignetti in Giuseppina Dizorz, učitelj Car-melo Alia in Maria Maugeri, uradnik Dario Caprara in Gianfranca Galla, zidar Giuseppe Višin in Anna Maria Martinet.
POROKE:	bančni uradnik
Guido Ličen in Maria Visin-tin, uradnik Marcello Biasut-ti in uradnica Dorina Balla-ben, Carlo Grusovin in tkal ka Itala Scaritilcchio, učitelj Eugenio S^agnetto in učiteljica Bruna Calligaris, delavec Salvatore Brezigar in tekstilna delavka Maria Olivo, pregledovalec lesa Pavel Lutman in učiteljica Natalia Grav-ner.
Olimpija potrdila svojo evropsko vrednost - Zmaga vrste Stock nad Amerikanci predstavlja presenečenje
Prvi pomembnejši mednarodni košarkarski turnir v organizaciji športnega krožka Portuale je privabil sinoči kljub ostremu mrazu na dvorišče grada na Sv. Justu še kar dovolj ljubiteljev košarke. Na programu sta bili izločilni srečanji med ljubljansko O-Jimpijo in moštvom organizatorja GS Portuale ter med Stockom in ameriškim vojaškim moštvom Red Knights. Uvodno prijateljsko srečanje med ženskima vrstama GS Portuale in Jesenic iz Jugoslavije je odpadlo, ker so Jugoslovanke prispele prepozno in se bosta zaradi tega obe vrsti pomerili danes dopoldne.
Po predstavitvi vseh štirih moštev in po krajšem pozdravnem nagovoru člana vodstva GS Portuale prof. Seme, sta v prvi igri nastopili vrsti ASK Olimpije in GS Portuale, v drugi igri pa Stock in Red Knights. V prvem srečanju je Olimpija premagala Portuale z 68:33, v drugem pa Stock Red Knights 45:43. V današnjem finalu za prvo mesto se bosta tako pomerili vrsti Olimpije in Stock (ob 11,45) v finalu za tretje mesto pa vrsti Portuale in Red Knights (10,30).
OLIMPIJA - PORTUALE
Ljubljančani so začeli s' formacijo:	Bajc, Kralj, Logar,
Povž, Mueller. Čeprav so igra li lepo, zoga nikakor ni hote la v nasprotni koš. Enako je bilo tudi z domačini. Tekla je že tretja minuta in koša sta bila še vedno prazna. Šele pred koncem tretje minute so po osebni napaki prišli Tržačani do prve točke. Prvi polčas se je zaključil z nizkim rezultatom 26:12 za Olimpijo
V drugem polčasu so v vrstah Olimpije nastopili titu-larci Kandus, Dermastja, Lokar in Kristančič proti koncu igre. Gostje tudi poslej niso forsirali in so se zadovoljili s tem, da so le od časa do časa pokazali kaj znajo in zmorejo. Tržačani svojim renomira-nim gostom niso bili kos, čeprav so se borili zelo požrtvovalno. Ljubljančani so zaigrali odlično posebno v zadnjih minutah in posebnega odobravanja je bil deležen Boris Kristančič.
Igra sama ni.preveč zadovoljila gledalcev, saj so bile moči obeh vrst preveč različne. Za Ljubljančane je bil ta nastop bolj trening kot kaj drugega in njihov najboljši igralec Danev niti ni nastopil. V njihovih vrstah so se odliko-
vali Baje, Mueller, Lokar, Jelnikar, Kristančič ir> Dermastja, v vrstah domačinov pa je treba pohvaliti Grandija, Friedricha in Bianca.
Olimpija: Kristančič 8, Bajc 11, Kralj 2, Povž 4, Logar 1, Jelnikar 5. Mueller 18, Dermastja 8, Lokar 10, Kapelj 1.
STOCK - RED KNIGHTS
Igra domače vrste Stock in Red Knightsa v prvem polčasu ni mogla ogreti premraže-nih gledalcev. Koši so se nizali le počasi in prvi polčas s- je zaključil z nizkim toda zanesljivim vodstvom Ameri-kancev z 21:13. Vse je kazalo, da jim končna zmaga ne more uiti, posebno še, ker so domači ligaši igrali zelo neurejeno in njihov najboljši mož Gavagnin, je bil morda še najslabši.
Toda v drugem polčasu se je Stock precej popravil ia polagoma manjšal razliko. Ob stanju 27:26 za Amerikance je igra postala živahna in zanimiva. Nato je Gavagnin izenačil iz prostega strela, potem pa je rezultat stalno nihal. V tem odboju se je odlikoval posebno Amerikanec Johnson s preciznimi koši iz daljave in izpod koša, vendar pa je moral kmalu zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Tj so izkoristili Tržačani, uredili svoje vrste in zaigrali zelo borbeno. Kvaliteta igre je bila dokaj nizka, vendar pa so se gledalci precej ogreli ob bor benosti igralcev in ob navija, nju za domače.
V zadnji minuti igre je Gavagnin dosegel 45. točko za Stock. Amerikanci so imeli na razpolago se en osebni met, k. ga pa niso izkoristili in tako je zmaga proti vsem pričakovanjem pripadla domačinom.
V moštvu Red Knightsa se je poleg Johnsona in Alaina odikoval še Graham. Od Trža čanov sta bila kot realizatorja najboljša Gavagnin in Cavaz-zon, najlepše pa so igrali Stel fe, Zaccaria in Bianco.
Stock:	Cavazzon 14, Gava-
gnin 18, DTorio, Mejak, Zaccaria 5, Steffe 6, Dazzara, Ta-rabochia, Porcelli, Čepar, Blanco 2.
Red Knights: Maurilla, Ross, Maraschine 6, Graham 8, Cor-mar 4, Alaino 8, Peace 4, Fair burn, Venezia‘3, Johnson 10.
P—žio
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Catanzaro, B lige.
Občinski stadion ob 16."
KOŠARKA Trofeja «San Giusto*. Mednarodni turnir na gradu Sv. Justa. Ob 10.30 finale za 3. mesto ob 11,45 finale za 1. mesto.
ATLETIKA Deželno prvenstvo v deseteroboju (moški) in peteroboju (ženske). Občinski stadion ob 9. uri.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu Začetek ob 15. Glavna dirka za »Nagrado inženirjev*. Lir 335.000, proga 2100. Tudi dir ka za Totip.
 «»——
O KOELN 19. — V okviru atletskega dvoboja Zah. Nem čija - Poljska je Nemec Karl Kaufmann v teku na 400 m postavil s časom 45”8 nov evropski rekord. Dosedanji rekord sta imela Nemec Harbig in Rus Ignatjev s 46”.
PRVENSTVO B LIGB
Triestina
Catanzaro
Danes ob 16. uri na občinskem stadionu pri Sv. Soboti:
TRIESTINA: Bandini; Fri-geri, Bracli; Varglien I., Mer-kuza, Radiče; Szoke, Puia, Secchi, Taccola, Magistrelln Trener — Trevisan.
CATANZARO: Masci; Bona-ri, Claut (Erontali); Tulissi, Bigagnoli. Costa; Raise, Florio, Susan, Negri, Ghersetich. Trener — Pasinati.
SODNIK: Roversi iz Bologne.	___
SAH NA BLEDU
Dve zmagi Gligoriča
BLED, 19. — V nadaljevanju prekinjenih partij 7. in 8. kola so bili doseženi naslednji rezultati:
7. kolo: Gligorič - Petrosjan 1:0 v 51. potezi, Fisher - Smislov remi v 52. potezi.
8. kolo:	Gligorič	-	Benkoe
1:0 v 53. potezi, Olafsson - Petrosjan 1:0 v 66. potezi.
Stanje po 8. kolu: Keres in Talj 5,5, Gligorič in Petrosjan 4.5, Smislov, Benkoe, Olafsson in Fisher 3.
Jutri je prost dan, v ponedeljek pa se bodo v 9. kolu srečali: Keres - Smislov, Gligorič - Talj, Petrosjan - Fisher, Benkoe - Olafsson.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiMiiMimmtiiiiiiiiiiiiimtimiiiiiimiiiMmiiiima
Finalna kolesarska dirka <xSan Pellegrinop
Brugnami (Umbria) vodi v splošnem vrstnem redu
y 3. etapi zmagal L. Zanchetta - Mealli nazadoval na 7. mesto
 ............................      mu
Prvi dan balkanskih atletskih iger
Romunski	a
pred jugoslovanskimi in grškimi
V ženski konkurenci Romunke pred Bolgarkami in Jugoslovanka. Nekaj zelo dobrih rezultalov
mi ■
BUKAREŠTA, 19. — S svečanim defilejem udeleženih reprezentanc so bile danes na stadionu republike v Bukarešti otvorjene XVII. balkanske atletske igre.
Že rezultati prvega dne so bili nepričakovano dobri. Doseženi so bili naslednji novi rekordi balkanskih iger (kar ni istovetno z rekordi Balkana): atletinje: Manulu (Rom.)
— disk 49,31, Todorova (Rom.)
— 800 m 2’10” moški: Vamos (Rom.) — 800 m 1’48”2, Račič (Jug.) — kladivo 62,65, Belčev (Bolg.) in Porumb (Rom.) 2,01 (izenačen rekord balkanskih igre).
Točke po prvem dnevu: MOŠKI: Romunija 54, Jugo-
Tehničm rezultati:
Višina: 1. Porumb (R.) 2,01, 2 Belčev (B.) 2,01, 3. Bobo (R.) 1,98, 4. Sahinev (T.) 1,98,
5. Marjanovič (J.) 1,94, 6. Gli-gorijev (B.) 1,94.
100 m: 1. Lorger (J.) 10”6, 2. Bačvarov (3.) 10”7, 3. Geor-golopus (G.) 10”8, 4. Kastipar-tas (G.) 10”9. 5. Onir (T.) 10"9,
6. Magdas (R.) 11”.
400 m ovire: 1. Save! (R.)
52”2, 2. Osgiden (T.) 52”9, 3. Kovač (J.) 54”3, 4. Stanel (R.) 54’’6, 5. Frusijos (G.) 55”7. 6. Cengal (T.) 56”8.
Krogla:	1.	Cakanikas (G.)
17,13, 2. Artarski (B.) 16,74, 3. Ivanov (R.) 16,21, 4. Skiljevič (J.) 16,09, a. Kretu (R.) 15,85, 6. Kalejev (B.) 15,17.
 , 	10.000	m: 1. Grecesou (R.)
slavija 34, Grčija 23, Bolgari-13o’03”. 2. Weis (R.) 30’04’'2, 3.
Ja 21, Turčija 15.
ŽENSKE; Romunija 30, Bol garija 17, Jugoslavija 13, Turčija 3.
Mihalič (J.) 30'04”6. 4. Ivanovič (J.) 30'07"6, 5. Šaban (T.) 30'14"6 (nov turški rekord), 6. Vučkov (B.) 30'21”6.
890 m: 1. Vamos (R.) 1’48”2,
2. Depastas (G.) 1'50”5, 3. Mi-hail (R.) 1’50"6, 4. Kočak (T.) 1’51”2, 5. Mulajemos (G.)	1’
in 51"4, 6. Čular (J.) 1 ’51 ”5.
Kladivo: 1. Račič (J.) 62.65, 2. Bezjak (J) 61,80, 3. Rasca-nescu (R.) 59.96, 4. Dragulescu (R.)	58.95,	5. Krumcv (B.)
58,54, 6. Politis (G.) 56,99 (nov grški rekord).
ZENSKE:
100 m: 1. Petrescu (R.) 12”, (izenačen balkanski rekord), 2. Šikovec (J.) 12”1, 3. Kerko-va (B.) 12”2, 4. Kolarova (B.) 12”2, 5. Luta (R.) 12”3, 6. Stamejčič (J.) 12”5.
800 m: 1. Todorova (R.) 2 in 10”2, 2. Grečescu (R.) 2’10”9,
3	    ‘
(T.
Isajeva (B.) 2T2”, 4. Ciraj .) 2'12"4, 5. Slamnik (J.) 2’ i3”, 6. Danailova (B.) 2'20”2.
Disk: 1. Manuliu (R ) 49,31, 2. Katalana (R.) 45,32, 3. Ha-
CHIETI, 19. — Splošni vrstni red v kolesarski dirki San Pellegrino ima po današnji tretji etapi Ancona—Chieti povsem drugačno lice. Pravcato revolucijo je povzročil pobeg 12 kolesarjev takoj po startu, ki je trajal vse do cilja. Nova »oranžna majica* je Umbrijec Brugnani, ki je prišel na cilj drugi z zmagovalcem Luigi-jem Zanchetto. Toskanec Mealli ni imel ne moralnih in še manj fizičnih moči, da bi reagiral na pobeg dvanajsto-rice, in je dosegel cilj 5 minut za zmagovalcem, kar ga je porinilo znatno nazaj v splošnem vrstnem redu. Njegov današnji neuspeh je pripisati v prvi vrsti dejstvu, da ga je pobeg presenetil', ir drugi vr-
mini močno izčrpal.
V današnji etapi sta se najbolj odlikovala Benečan Luigi Zanchetta in sloki Carlo Brugnani. Oba sta privozila ob vznožje zaključnega vzpona skupno z drugimi devetimi kolesarji z naskokom 4'20” pred glavnino, nato pa . sta se na pobudo Brugnanija . odcepila od spremljevalcev in ker se je Brugnani že zadovoljil z oranžno majico, je prepustil etapno zmago Benečanu.
Zmaga Zanchette je bila za. služena, saj je bil med najbolj aktivnimi v pobegu. Med «velikimi» žrtvami dosedanjega hitrega tempa dirke so bili Martini, Cerato in Musone.
Na startu v Anconi se je predstavilo 72 kolesarjev Na začetnem vzponu Finocchio je ušlo 12 kolesarjev: brata Zanchetta, Cerato, Zoppas in Da Ros, Porteri, Brignani, Porna, Ghisone, Giardina, Carau in Brača. Njihov naskok se je hitro večal in v S. Benedettu del Tronto, 86 km od starta, je znašal že 2'40”. Na letečem cilju v Pesaru, kjer je zmagal Zoppas, se je prednost ubežnikov povečala na 5'. 4 km pred ciljem se je začel vzpon, na zaključku katerega je Zanchetta Luigi prenitel Brugnamija za nekaj dolžin kolesa.
Jutri četrta etapa od Pescare do Foggie (193 km).
Vrstni red v 3. etapi Ancona - Chieti (164 km): 1. Zanchetta (Veneto) 4.2'1" s p. h. 41,896 km, 2. Brugnami (Um bria), 3. Zoppas (Emilia) z zaostankom 18”, 4. Giardina (Si-
Zanchetta (Veneto) 1’40”,	9.
Da Ros (Venezia) 1 '52’, 10. Pei^ na (Abruzzi) 2’05" itd.
Vrstni red po 3. etapi:	1.
Brugnami (Umbria) 12.15’37”, 2. Zanchetta (Veneto) 51”, 3. Zoppas (Emilia) 56”, 4. Garau (Sardinija) 1’45”,	5. Ghisoni
(Emilia) 2 04”,	6. De Rossa
(Veneto) 2'46", 7. Mealli (To-scana) 4’11”, 8. Susta 4T7”, 9. Porteri (Lombardia) 4’26”, 10. Betti (Emilia) 4’43” itd.
Odstopili so: Amista, Betti* nelli, Cerato, Martini, Musone, Tannino.
 «» ------
Italijanske plavalke odpotovale v Jugoslavijo
Danes je odpotovala iz Trsta ’ Jugoslavijo italijanska zenska plavalna reprezentanca, ki bo nastopila proti Jugoslovankam 22. t. m. v Mostarju in 24. v Hercegnoviju.
V reprezentanci so: Andro-soni, Beneck, Cecchi, Contar-do, Martinelli, Pacifici, Podesta. Tappo, Saini, Salvi, Ser-pilli, Tucci, Valle, Veschj in Zennnro.
Odpovedali sta Bacchi in Faidiga.
VATERPOLO V MOSKVI
Madžarska - Italija 5:4 (2:2)
MOSKVA. 19.	— Četrtega
dne mednarodnega vaterpolo turnirja v Moskvi je Madžarska premagala Italijo s 5:4 (2:2), SZ B je igrala neodločeno 2:2 z Romunijo Stanje pred zadnjim kolom:
SZ 4, Madžarska 3, Romunija 1, Italija 0.
Odgovorni uredniK STANISLAV KENKO Ttska Tiskarski zavod ZTT . Trst
BOILEAU.NARCEJAC:
%//
i,(t L\
Mir Je hi, .
/
13.
^ pooo ar 12
niala	pri	stolu Do neugodja je užival ob vtisu zopet pridob- takega kot oni dan, da bi morda jaz ne utegnil poseči vmes
liene	gotovost'	0 Pravem času?*
»Sprašujem se»,	Je	nadaljeval, »če je še dobro, da na-	»Da... Na vse sem mislil.*
s	nadziraniem*	Povesil je oči in	krčevito stisnil roke.	...
«Kai’ Zdaj hočeš’ Nikakor ne, da veš. Saj si sam videl,	«Nič se ne bo zgodilo,* je zamrmral. «A če bi ze morala
J /,aaJ	do česa priti, no, ti boš zraven, vsaj ti, da mi bos povedal
kaj si videl. Najhujša mi je negotovost... Stokrat raje bi videl, da	bi bila Madeleine	zares bolna. Laže	bi mi	biio, ko	bi	vedel,
da	je na operacijski	mizi v kirurgovih	rokah.	V tem	primeru,
o inoj bog, človek	ve, pri	čem je in	lahko	računa,	kaj	govori
za ugoden izid in	kaj za	neugoden.	A ta	blodnja	po	temi....
Videti je, da tega ne razumeš povsem dobro.*
«0, pač!*
«No in?»	,	. .
»Pazil bom nanjo... Ne boj se!... Ravno prav: ali ves, ce je kdaj živela v Saintesu?*
«V Saintesu?* je vprašal Gčvigne prestrašeno... »Ne, prav gotovo ne... Kaj te je privedlo na to misel?...*
«Govorila mi je o Saintesu natanko tako kakor da je tam živela.*
»Me, vlečeš?*
»Da ni ob kakšni priliki videla fotografij tistega mesta?* »Gotovo ne. Zagotavljam ti ponovno, da nisva nikoli potovala v zahodne predele. Niti vodiča o tistih krajih nimava.* «Pa Pauline Lagerlac?... Je ona živela v Saintesu?*
«To me pa že preveč sprašuješ, prijatelj. Kako naj vem!* «Lagerlac... To ime je prav iz Saintesa... Cognac, Cher-rnignac, Gemozac, naštel bi jih lahko še dvajset, ki se podobno glasijo.*
»Že... mogoče... A v tem ne najdem zveze.*
«Kot na dlani!... Tvoja žena mi je opisala kraje, ki jih nikoli ni videla, a jih je Pauline Lagerlac najbrž dobro poznala... čakaj!... še imenitnejše: opisala mi je arene, seveda ne takšne, kakršne so danes, ampak kakršne so bile pred sto leti.*
Gčvigne je namrščil obrvi in poskušal razumeti.
«Kaj sklepaš?* je vpfašal.
«Nič,» je odvrnil Flavičres, »za sedaj še nič... To bi bilo preveč nenavadno!... Pauline in Madeleine...*
»Beži, no!» je pretrgal Gčvigne. »živimo v dvajsetem sto-
ralampijeva (B.) 45,23. 4. Ce-. čilija) 25”, 5. Porteri (Lombar-lesnik (J-) 44,44, 5. Borovec dia) 54”, 6. Garau (Sardinija), (J.) 42,18, 6. Veleva (B.) 41,79. | 7. Chisoni (Emilia) 1’13”, 8. C.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 20. t. m. ob 17. uri Paramount
vistavision barvni film:
LOV ZA TATOM
Igrajo:' CARY GRANT in GRACE KELLY
česa je zmozna*.
«že že* je odvrnil Flavičres nerodno. «Toda, glej... Neprijetno mi je spremljati tvojo ženo... Saj razumeš... Kažem se to... kar nisem. No, v tem položaju ni vse jasno, ce hoces*.
Gčvigne je vzel v roke rezalo za papir in se je zabaval s tem, da ga je upogibal. Stresal je z glavo v naglih presledkih «Misliš,» je zamrmral, »da je meni to stanje pogodu? Cenim tvoje pomisleke. A nimava izbire. Ko bi utegnil žrtvovati več časa Madeleini, bi se seveda poskušal sam znajti. Zal pa sem zmeraj večji suženj dela.*
Vrgel je na mizo rezalo za papir, del roke križem, stisnil vrat med ramena in ostro pogledal Flavičresa.
«Dodaj še štirinajst dni, prijatelj, ali največ tri tedne. S pomočjo ministrstva bom razširil svojo ladjedelnico in bom prisiljen nastaniti se v Le Havru. če pojde po sreči, kakor upam mi bo morda uspelo, da odvedem Madeleine s seboj. Eto tedaj pa še pazi nanjo! Ne prosim te več... Popolnoma razumem kako se počutiš. Vem, da sem ti navalil na ramena
  _________ ___________ .	erdo nalogo. Toda	imeti moram	čisto glavo	še	kakšnih šti-
Pa imam tako življenje, da me bo uničilo*. jjnajst dni.*
s ..	nrnti	Fia-	piavičres	se	je delal, kakor da st pomišlja.
»Če misliš, da bo trajalo res le dva tedna.*
»častna beseda.*
»Naj bo. Vendar je dobro,	da	veš, kakšen	je	moj poloza).
S temi sprehodi se	ne morem	sprijazniti. Jaz	sem rahločuten
človek, moja domišljija se hitro vname... Vidiš, da ti ničesar
116 Gčvigne si je nadel trd obraz, gotovo takšnega, kakršnega kaže pri sejah upravnega sveta. Vendar se je nasmehnil.
«Hvala,» jč rekel. »Ti si dečko, kakršnih ni več. A Made-leinina varnost je nad vse.*
»Imaš razloge, da kaj sumiš?*
«Ne.»	•	.	,
»Si pomislil na to, če bi tvoja zena zopet nameravala kaj
i!	'fcio0*"	morgana.	Še	nikoli	ni bila svetloba
fl	se	k.1110	otipljiva,	človek bi se dotaknil dreves,
' JI?1 twfeW,? , ’ stisnil na srce to veliko mesto, ki se je 'Š	Prav i?,*11 opravljalo jutranjo toaleto. Flavičres
hokar P00^1- Ob desetih je prodrl v Gčvignove
i (v^vL^ijatpi,-6 G6vigne prišel.
’jem» Plecej pridem- Samo besed0 spregovorim
v li*-i»bii vim,*!	 ,„i	bo	imei	vrečice
Petdeseta leta
    	  užival	ob	tej
ift-vif sPotmi,lzai stolu pri pisalni mizi. Gčvigne je že *i,%l 2avidam trepljal Flavičresa po rami.
*S»ldn, U> veš». se je pošalil. »Tudi jaz bi rad Jaz e.tako, da bi spremljal lepo damo, zlasti Pa imam tako življenje, da me bo uničilo*. s težo v naslonjač in ga zavrtel proti Fla-
/m, «•t tinisem^Laič- Predvčerajšnjim sva šla v Louvre. ,•! kipifc .' da ta. “?el- Upal sem, da se oglasi po telefonu
ti WU<18ga» m°lk->-
/ 7! V £?*Utii0 Je dejal Gčvigne. »Madeleine se je neko-JL Stelji, Malo prej, ko sem se vrni) domov, sem
bo že pokom
,',utri bo že pokoncu. Tega sem vajen, daj!*
'J	Lbesedn°V,a'a o sprehodu?*
V	u^ainu! Pokazala mi je neke malenkosti, ki jih
/	vesei’i*Se	mi zdi- No’ zdela se mi -*e kar dobra»
Pokrižal noge in leno vrgel roko prek našlo-
let ju! Menda ne boš trdil, da Pauline in Madeleine... Priznam sicer, da mojo Madeleine preganja spomin na babico... A to bi se dalo razložiti. In prav zaradi tega sem te prosil, da mi pomagaš. Ko bi bil vedel, da boš ti...»
«Jaz sem ti predlagal, da stvar pustiva.*
Flavičres je začutil nenadno napetost, ki je nastala med njima. Malo je počakal, potem se je dvignil.
«Ne bom ti več kradel časa.*
Gčvigne je stresel z glavo.
«Važno je, da rešimo Madeleine. Naj bo bolna, nora, jasnovidka, obsedena, prav nič mi ni mar. Poglavitno je, da živi.*
«Bo danes šla kaj ven?*
«Ne.»
»Kdaj torej?*
«jutri gotovo... Danes se bom ravnal po tvojem nasvetu: bom pri njej ves dan»
Flavičres ni trenil, a v njem je vzplamtel ogenj sovraštva. «Kako ga mrzim,* je pomislil. «Kako mi je zoprn!*
»Jutri,* je dejal... »Ne vem, če bom jutri prost.*
Tudi Gčvigne je vstal, obšel pisalno mizo in prišel k Fla-vičresu ter ga prijel pod roko.
«Oprosti,» je vzdihnil, «osoren in nervozen sem... pa ni moja krivda. Zaradi tega se mi bo še zmešalo. Poslušaj: danes bi rad napravil poizkus. Moram z njo spregovoriti o Le Havru, pa ne vem, kako bo to sprejela... Torej, nobenega obotavljanja: jutri moraš biti prost, da jo nadziraš. Veliko mi je do tega. Jutri zvečer mi boš telefoniral ali pa pridi mimo. Povedal mi boš o vsem, kar si opazil... Tvoji sodbi popolnoma zaupam. Prav?*
Le kje se je Gčvigne naučil govoriti tako resno, ganljivo, privlačno?
«Da,» je rekel Flavičres.
Takoj se je pokesal tega «da», ki je bil izrečen prenaglo in bi utegnil njega dati Gčvignu v oblast, a najmanjši znak dobrohotnosti mu je jemal vso moč, da bi se upiral.
«Hvala... Ne bom pozabil tega, kar boš naredil zame.* «Zdaj grem,* je sramežljivo zamrmral Flavičres... »Ne daj se motiti, saj vem, kod imaš iti.*
TRST, nedelja 20. septembra 1959
Leto XV. - Št. 221 (1378)
Cena 30 lir
Tel.: Trsi 94-638. 13-H 37.338 Gori««
33-82
v gotov151
Poštnina plačana -Abb. postale I
UREDNIŠTVO. ^UU MONTECCH1 št. k, 11. nad. - TELEFON 93-8*8 IN 94-838 - PoStni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 -oci ačnvi 7» Podružnica GOHICA: Ulica S. Pellico l-Il. — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 - CENE __________________  _	1k mm v,iII,e v s,rin> enega stolpca:	trgovski	80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir - Nedeljska številka mesečno UW »•. FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. rekoči račun pri Komunalni banki v ljudi
UR!
Tei.
Oci
Pella je poročal o zunanji politiki
▼
Se vedno krčevito oklepanje politike ki pomeni vztrajanje pri hladni vojni
Hude kritike Togliattija, Nennija in tudi Saragata ter Martina, medtem ko so poleg demokristjanov z italijansko zunanjo politiko zadovoljni fašisti
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Končno je prišlo do toliko pričakovane seje komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici, na kateri je Pella poročal o mednarodnem političnem položaju in o mestu italijanske zunanje politike v njem. Kot je znano, je bilo treba na to poročilo dolgo časa čakati. Najbrž ni nihče pričakoval, da bi iz Pel-lovega poročila kaj posebnega zvedel, ugotovil pa je lahko prav zaradi tega, Ker Pella ni povedal nič poseb-
nega, da je italijanska politika tam, kjer je bila Medtem ko povsod vedo, da se danes v svetu nekaj spreminja, se zdi, kot da to ne zanima ljudi, ki so odgo-v&rni za to, kako se v svetu opredeljuje Italija.
Pella je imel svoje poročilo kar kmalu zatem, ko je Hruscev prišel s svojim predlogom o razorožitvi. Lahko se govori kolikor se hoče, da ta predlog ni kar tako enostavno izvedljiv, toda nihče mu ne more odrekati sprejemljive vsebine. Toda Pella ni pristal niti na duha predloga in seveda' tudi ni izrazil volje delati za to, da se namen predloga doseže.
Pella je povedal, da sta se Segni in on v razgovorih z Eisenhowerjem in de Gaul-lom v Parizu prepričala, da se »atlantska solidarnost« ni spremenila. Potem je Pella dejal, da razgovor med Eisen-howerjem in Hruščevom nimajo nikakega značaja pogajanj, temveč samo izmenjave gledišč o najbolj važnih mednarodnih vprašanjih; iz teh razgovorov ne bo moglo priti do nikakega sklepa, temveč so ti razgovori le izhodna točka za prihodnja pogajanja med Vzhodom in Zahodom. O omenjenem predlogu Hrušče-va za popolno razorožitev je vedel Pella reči samo, da se ta predlog ne more ločiti od vprašanja kontrol. Predstavnike italijanske zunanje politike očitno zelo skrbi usoda 2,5 milijona Nemcev v zahodnem Berlinu, ki pa ne bodo prepuščeni svoji usodi, kot se je bilo mogoče prepričati iz razgovorov v Parizu. De Gaulle.
'e povedal Pella, je dal obširna jamstva o jedrskih poskusih v Sahari in imenovani so francoski in italijanski strokovnjaki, ki bodo »proučili« ' pra.šanje. Nadalje je zunanji minister dejal, da je italijanska vlada z zanimanjem sprejela »pogumen de Gaullov poskus« za rešitev alžirskega vprašanja. Sklenitev sredozemskega pakta pa se italijanski vladi ne zdi aktualno. Glede manj razvitih dežel je Italija mnenja, da bi se moralo njihovo gospodarstvo vključiti v skupno tržišče. In končno je še Pella povedal, da je italijanska vlada naklonjena priznati že predčasno Somaliji avtonomijo.
Zelo malo se je torej premaknilo. Se čudno, da je prišlo do spoznanja, da je mediteranski pakt neaktualen. Sicer pa se postavlja italijanska diplomacija v osamljen položaj, ko še vedno goji prepričanje v trajnost »atlantske solidarnosti«. Giede razgovorov med Eisenhowerjem in Rrn-ščevom kakor tudi glede že omenjenega predloga Hrušče-va o popolni razorožitvi se kaže očitna tendenca po podcenjevanju, obenem pa tudi nesposobnost tolmačenja novega duha, ki se nahaja v teh dogodkih. Sklicevanje na »svobodo« Berlinčanov pomeni še vedno živeti v preživeli mentaliteti hladne vojne. Glede francoskega jedrskega poskusa v Sahari Italija ni dobila nikakega resnega jamstva, ker ga tudi zahtevala ni. In končno ima italijanska vlada de Gaullov predlog ža nekaj dragocenega, dasi pa je znano, da je povsod naletel na hladen sprejem.
Razume se. da je bilo Pel-lovo poročilo močno kritizirano, to se pravi, ne toliko noročilo kot njegova politika.
•iiiiimiiiMiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiitiiiMtiiiiiiiiiiaiiMiiiiHtiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiMiiMiiiiiiimiiitiiM
Hruščev in v
v Los Angelesu Hollywoodu
(Nadaljevanje s 1. strani)
tev. Toda treba bo časa in potrebno bo tudi, da zavlada ozračje zaupanja « List dodaja, da že samo dejstvo, da je Hruščev postavil take predloge, daje misliti, da bo verjetno mogoče sedaj res napredovati glede razorožitve mogoče na konferenci najvišjih, ki naj bi bila kmalu. «Toda če se hoče, da se razgovori ne končajo z razočaranjem, se mora Hruščev prilagoditi na obravnavanje podrobnosti in postopnega napredovanja «
Zupan iz mesta Aurora v državi Illinois Paul Egan je poslal včeraj Hruščevu brzojavko, s katero predlaga, naj se ZDA in Sovjetska zveza združita v eno samo državo. Zupan pravi, da bi morali obe državi obdržati najbolje in izločiti, kar je slabšega od njunih sistemom, in se združiti »v največjo državo v korist vsega sveta«. «Predlog, je dodal župan, bi se lahko zdel fantastičen, toda ni nič bolj fantastičen od znanstvenih čudežev današnjih dni.«
Hruščev je pred odhodom iz Nevv Yorka v odgovoru na pozdrav predstavnika občine Pattersona izrekel upanje, da bo njegov obisk v ZDa koristen za vse države, ki hočejo mir. Obžaloval je, ker ni mogel stopiti v stik z newyor-ŠKimi delavci, pripomnil pa je, da to ni krivda oblasti. «Veselilo me je srečanje i. voditelji in poslovnimi ljudmi te države, je dejal Hruščev. Toda ker sem de'avec, bivši rudar, ljubim predvsem družbo delavcev. Delavci Nevv Yorka bi lahko vprašali, čemu nisem stopil v stik z njimi. Rečeno mi je bilo, da so nekateri izzivalni elementi, ki so zavzeli negativno stališče do mojega obiska v tem mestu. Zaradi tega so mi rekli, naj bom daleč od delavskih predelov, kjer bi nekateri e-lementi lahko izvršili izzivalna dejanja. Rečeno mi je bilo tudi, da bi to lahko povzročilo težave iz varnostnih razlogov«
Nato je Hruščev omenil svoj včerajšnji obisk v OZN in še zahvalil za sprejem.
V Hoollywoodu se je kosila udeležilo okoli 400 predstavnikov in igralcev ameriške kinematografije in večina tujih igralcev, ki so sedaj v Hollywoodu. Vsi so bili že zbrani okoli dolge mize, ko je prišel Hruščev s svojim spremstvom. Ob vhodu je Hruščeva sprejel predsednik družbe «20th Centurv Fox» Spyros Skouras. Hruščev je v kratkem nagovoru izjavil, da ga
mesto spominja na Krim ali pa na Baku zaradi številnih petrolejskih vrelcev. »Dežela me spominja na našo Srednjo Azijo, Turkmenistan ali Uzbekistan, kjer je ljudstvo gostoljubno kakor prebivalci vašega mesta.« Zatem se je zahvalil za vabilo in voščil o-bilo sreče. Vsi so mu ploskali Vse kosilo so filmali. Po kosilu je Hruščev prisostvoval snemanju nekaterih prizo. rov filma »Can Can«. Prizor, ki ga je videl, so igrali Frank Sinatra, Shirley Mclaine in Juliette Prouse. Sinatra je Hruščevu predstavil M. Che-valierja in Louisa Jourdana.
Tako je že Saragat poudaril, da se je italijanska vlada pustila presenetiti po razvoju, ki je nastal v ZDA po izstrelitvi prvega sputnika. Kaj se dogaja, so italijanski ministri izvedeli iz časopisov. In ne bi rad videl, da bi se zgodilo enako glede Kitajske. Hotel bi vedeti za pravi vzrok, zaradi katerega ZDA ne priznajo države s 650 milijoni pre-valcev. Toda še manj 'e razume, zakaj je ne prizna Italija. Soglaša pa Saragat z vlado glede razorožitve.
Fašist De Marsanich je dejal, da je po zadnjih mednarodnih razgovorih Italija dosegla enakost z drugimi atlantskimi državami. Glede Somalije je dejal, da je Italija ne sme zapustiti.
Togliatti je najprej poudaril, da debata v komisiji ne predstavlja pravega okvira za razpravo o velikih mednarodnih dogodkih, katerih smo priča, in zato je postavil zahtevo, naj se o tem čimprej govori v zbornici. Začudil se je Pellovi trditvi, da v svetu ni novih dejstev: mogoče je hotel Pella reči, da ni novih stvari v njegovem poročilu. Togliatti obtožuje vlado, da se ne zna prilagoditi novemu položaju. Govori se o zvestobi atlantizmu, ko pa se prav tlantizem spreminja. Iz Pel-lovih izjav ni razvidno, da hoče Italija prisjrevati k po-mirjenju. Edino izvršeno dejstvo italijanske vlade je bilo v tem, da je sprejela postavitev raketnih oporišč na svojem ozemlju. Glede de Gaul-lovih jamstev v zvezi z jedrskimi poskusi v Sahari pa je Togliatti dejal, da Segni in Fella nista v pariških razgovorih dobila niti toliko zagotovil, kot bi jih bil predsednik obvezan dati po pravilih Evra-toma. Končno je Togliatti obžaloval, da je Italija pristala pg.de Gaullov načrt o Alžiriji, ne da bi prej vprašala arabske države za svet.
Nenni je dejal, da bi se bila morala komisija sestati še pred zadnjimi dogodki, da bi lahko dala vladi nasvete in sugestije. Poudari! je, da je Italija v mednarodnih dogodkih odsotna :n da nima pri njih nikakega deleža in nikakega vpliva. Glede načrta Hruščeva o razorožitvi je Nenni dejal, da pomeni v celoti problemov okrog razorožitve velik korak naprej. Tisto, kar so nekateri komentatorji takoj videli za utopističen element v njem, daje načrtu značaj novosti in poguma, ki sta v skladu s pomembnostjo vprašanja. Še pred kratkim se je zdelo uto-pistično doseči Luno.
Bivši zunanji minister Martino tudi pripisuje sestanku Eisenhowerja s Hruščevom velik pomen. Po njegovem mnenju se niti ni treba čuditi, če Italija in druge evropske države nimajo važne vloge pri razgovorih med obema blokoma. Nobena evropska država ni tako vazna, da bi lahko kaj odločala. Evropa ni znala o-hraniti svoje vloge. Italija pa je ostala še zlasti izven sedanjega razvoja, ker je treba imeti razne Segnijeve in Pel-love sestanke le za sestanke ob pojedinah.
Vlogo zagovornika vladne
politike sta prevzela Vedova-to in predvsem Gui.
Zvečer je bila ministrska seja, na kateri je Pella ponovil, kar je povedal že dopoldne v komisiji, medtem ko se ie Segni ustavil pri žalostnem dogodku v Barletti, Vlada pa je tudi odobrila povišanje telefonskih tarif, čeprav to v uradnem poročilu ni povedano.
A. P.
 «»—
MONROVIA, 19. — Liberijski list «Liberian Age« piše da bo Hiuščev verjetno ob-
Obisk parlamentarcev PSI v Kopru,	Izoli
Izjave poslanca Codignole - Obisk v italijanskih manjšinskih ustanovah
(Od našega dopisnika)
KOPER, 19. — Predstavnik italijanske socialistične stranke poslanec Codignola je dal za koprski radio naslednjo izjavo;
»Prišel sem v Slovenijo s senatorjem Solarijem in Fran-conijem iz videmske federacije PSI, da bi se kot odgovorni za šolsko sekcijo PSI osebno prepričal o pogojih šolstva za italijansko manjšino v Istri. To priložnost sem izkoristil tudi za to, da se pri političnih voditeljih v Ljubljani seznanim s šolsko reformo, ki mnogočem zanima tudi nas, ker so mnogi problemi skupni. Zdi se mi, da so sedanji napori v Jugoslaviji za vskla-ditev šolstva zahtevam proizvodnje in družbe v naglem organizacijskem razvoju zelo pomembni, in menim, da zaslužijo pozornost tudi v Ita-
tudi v šolstvu, ki stremi za . Vedno bolj sem prepričan, da tem, da se osvobodi vseh o- je treba premostiti predsodke stankov abstraktne in formali- | ki so eventualno še ostali, in
iskal prihodnjega januarja šli. liji. Načelo samouprave, ki ri afriške države, in sicer Li- prevladuje v vsem jugoslovan-berijo. Gano, Gvinejo in E- skem javnem življenju, se mi tiopijo.	J	zdi inteligentno uporabljeno
stične vzgoje z namenom čim globlje vključitve v gospodarstvo in socialno stvarnost. Težave so še glede šolskih prostorov, toda splošni razvoj kaže na možnot razmeroma hitre rešitve tega vprašanja.«
«Glede na to,» je nadaljeval Codignola, «da sem imel pred kratkim čast predložiti italijanskemu parlamentu o. snutek zakona o ureditvi slovenskega šolstva v tržaški, go-riški in videmski pokrajini, sem hotel osebno spoznati pogoje italijanskega šolstva v Kopru in bližnjih krajih Italijani imajo tukaj svoje osnovne in srednje šole. Ustanovili so tudi srednjo gospodarsko šolo trgovskega tipa. Razprav. Ijajo pa tudi o predlogu, da bi uvedli dvojezični pouk v vseh šolah na območju, kjer živijo pripadniki obeh narodnosti. Za zdaj uvajajo italijanščino kot glavni tuji jezik.
iitiiiiiMiiMiiiiHimiiiiiiaimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmitimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHitiiiitiHiiHiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiiiiii
• •
Nadaljevanje germanizacije na Koroškem	in
Samovoljna ukinitev hrvaščine v Stinjaku in protizakonito ravnanje šolskih upraviteljev na Koroškem
CELOVEC, 19. — ((Slovenski vestnik» poroča, da je bilo izvajanje zakona o manjšinskih šolah na Koroškem ob začetku letošnjega šoiskega le-ta praktično usmerjeno na odpravo slovenskega jezika iz šol. Časopis poudarja, da so kljub odloku deželnega šolskega sveta nekateri upravite. Iji iti učitelji v Železni Kapli, v Krepinju, Libučni in še nekaterih krajih zahtevali od slovenskih staršev, da vložijo pismene prijave za vse šolske otroke ne glede na io, da so bili otroci že lani prijavljeni za pouk v slovenščini in nemščini. Toda bili so tudi taki upravitelji, ki so od staršev zahtevali, naj ne prijavljujo otrok za pouk v obeh jezikih, ter so pri tern poudarjali, češ da otrok sploh ne bodo poučevali v slovenskem jeziku.
Združenje hrvatskin stursev v Stinjaku na Gradiščanskem je poslalo pismen protest deželni vladi v Železnem, v katerem odločno zahtevajo, da se takoj prekliče odlok občinskega sveta, na podlagi katerega je prepovedan hrvatski jezik v osnovni šoli. Starši zahtevajo, da se njihovim o-trokom poleg pouka v nemščini zajamči pouk tudi v hrvaščini, kot je bilo tudi doslej. Občinski svet v Stinjaku je objavil odlok brez vednosti tn posvetovanja s starši. Tako samovoljno ravnanje dokazuje, da se tudi na Gradiščanskem nadaljuje proces likvidacije hrvaškega jezika v o snovnih šolah in da se izvaja sistematična germanizacija gradiščanskih Hrvatov.
ZAGREB, 19. — «Vjesmk», glasilo SZDLJ za ljudsko republiko Hrvatsko, našteva številne protijugoslovanske izzivalne incidente v zadnjih časih, ki so jih priredili avstrijski šovinisti, ki izkoriščajo pasivnost avstrijskih policijskih
organov. «Ko Jugoslovani zahtevajo spoštovanje državne pogodbe glede položaja slovenske manjšine, odgovarja Dunaj, da so to notranje avstrijske zadeve. Ko pa Avstrijci zahtevajo razširitev pravic za Nemce, ki živijo na Južnem Tirolskem, nikakor ne upoštevajo tega načela. Resnica je, da je avstrijska ,vlada že večkrat poskušala izkoristiti napetost med Jugoslavijo in Vzhodom, pri čemer pa se je zelo uštela, kajti Jugoslavija tudi v najbolj napetih trenutkih ni bila nikoli osamljena in vsak pritisk na Beograd je škodoval tistemu, ki je pritisk izvajal.»
* u»-------
Grška vlada obložuje Grivasa
ATENE. 19. — General Gri-vas je nocoj ppdal izjavo, v kateri pravi, da jg grška vla-
da pripravljala njegovo aretacijo. Obtožil je Karamanlisa
in Makariosa, da sta pripravljala zaroto, zalo da ga »aretirajo in preganjajo«.
Grivas zanikuje trditve, da je koval zaroto, da bi si zagotovil nadzorstvo na Cipru. Dalje pravi, da je dobil od «tujih virov« vesti, da je bila zarota «Karamanlis-Makarios proti njemu skovana okoli zarote, za katero' ga obtožujejo«. Grivas trdi, da je o tej »tuli informaciji obvestil Karamanlisa ter da je od njega dobil zagotovila, da so te vesti ne osnovane. Dalje pravi, da je Karamanlisova vlada odobrila neki drugi načrt proti njemu in da uživa pomoč Makariosa «pri teh diaboličnih načrtih.
Grška vlada pa je nocoj objavila izjavo, ki pravi:	«Ce
Grivas ni lažnik, očitno trpi
na občutku preganjanja. Gospod Grivas je bil odkrit kot odgovoren za zaroto in sedaj se skuša prikazati kot žrtev zarote. Namesto da bi zalil vlado, bi Grivas bolje storil, da zanika -— če to lahko stori — obtožbe, ki jih Ciprčani izrekajo proti njemu. Te obtožbe temeljijo na dokumentih, ki so jih sestavili on in ljudje, ki so mu blizu.«
Izjava dodaja: «Grška vlada, potem ko je pretirano počastila Grivasa, se ne zanima več zanj, in tudi se ne zanima za njegove politične načrte.«
Nadškof Makarios pa je govoril po radiu in je pozval ciprsko ljudstvo na enotnost. Pripomnil je, da se neumorno trudi za častno izvrševanje sporazumov, na podlagi katerih bo .ustvarjena na Cipru neodvisna republika. Pozval je vse bivše člane EOKA, naj sledijo zgledu padlih junakov ter naj branijo enotnost in mir na Cipru
Usmrtitve v Bagdadu
BAGDAD, 19. — Vojaški guverner je objavil poročilo, ki pravi, da »številni izdajalski in zločinski vojaki, ki so sodelovali pri zaroti Savafa, bodo ustreljeni jutri zjutraj«. Poročilo dodaja, da bodo «n»-kateri izdajalci bivšega režima obešeni jutri v bagdadskem zaporu«.
da je treba pripraviti pot za pravo in prijateljsko sodelovanje, ki bo kljub obstoječim politično organizacijskim razlikam v mnogočem koristilo medsebojnemu razumevanju.«
Predstavniki PSI poslanec Codignola, senator Solari in tajnik federacije PSI v Vidmu Franconi so prišli danes v Koper iz Ljubljane. Po sprejemu pri predsedstvu okrajnega ljudskega odbora v Kopru so gostje odšli v Piran, kjer so jih najprej sprejeli na sedežu občinskega ljudskega odbora. Tu so imeli razgovor s predsednikom občinskega odbora Socialistične zveze Gustavom Guzejem, nato pa so si ogledali piransko gimnazijo. Obiskali so šolske prostore, knjižnico, sindikalno dvorano, predavalnico ter imeli razgovor s profesorskim zborom. Zatem so odšli na obisk v i-talijanski kulturni krožek, kjer sta goste sprejela predsednik Italijanske zveze za Istro in Reko Gino Gobbo in predsed nik domačega krožka. Po obi sku v Piranu so gostje odšli v Izolo, kjer so si prav tako ogledali italijanski kulturni krožek, ki jim ga je razkazal predsednik krožka Dario Scher. Popoldne so se gostje vrnili v Koper
Predstavnike PSI so spremljali član izvršnega sveta Slovenije Mitja Ribičič, svetnik pri izvršnem svetu Bojan Lubej, predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc in predsednik okrajnega sveta za šolstvo Julij Titi.
L. O.
«»——
Tito v Budvi na Cetinju in v Titogradu
NEW YORK, 19. — Arabske delegacije v OZN so imele včeraj privaten sestanek in so razpravljale o tunizijski pobudi z.a sklicanje severnoafriške konference, ki naj prouči de Gaullove predloge.
BEOGRAD, 19. — Na svojem potovanju pc Črni gori je predsednik Tito obiskal danes Budvo, Cetinje ter glavno mesto Črne gore Titograd, kjer ga je pozdravilo okrog 40.000 ljudi. Tito si je na Cetinju ogledal tovarno «Obod», ki izdeluje hladilnike, radijske sprejemnike in druge proizvode za široko potrošnjo. V zdravici med kosilom, ki mu ga je priredil občinski odbor občine Cetinje, je Tito izjavil, da so ga v tovarni posebno navdušili mladinci in mladinke, ki spretno ravnajo s kompliciranimi stroji. Pri tem je poudaril, da socializem ne gradi samo novih tovarn, temveč tudi nove ljudi. Tito je nato omenil svoj prvi povojni obisk v Crni gori leta 1946. «Tedaj nisem videl nobene večje tovarne. temveč samo stare vasi in ljudi, ki so živeli v zelo težavnih pogojih. Kljub tem pogojem so leta 1941 ti ljudje zgrabili za puške, ne samo da bi branili svoj obstoj, temveč da bi si izvojevali nekaj, kar jim bo omogočilo boljše življenje.«
V Titogradu pa se je predsednik Tito v svojem govoru zahvalil za veličasten sprejem ter nato dejal, da se je med svojim potovanjem prepričal, da je Crna gora po vojni mnogo napredovala. Predsednik skupščine Crne gore Bla-Žo Jovanovič je maršalu Titu priredil svečan sprejem.
(Nadaljevanje z 2. strani)
likih držav pod mednarodnim nadzorstvom.
Takoj po govoru Hruščeva je reagir'al uradno samo ameriški državni tajnik Herter, ki je prebral naslednjo izjavo:
«Nedvomno bo predlog Hruščeva o razorožitvi narekoval skrbno proučitev, čeprav se zdi, da ponavlja predloge o popolni razorožitvi, ki jih je postavila Sovjetska zveza leta 1932, in bolj specifične predloge, ki jih je postavila 10. maja 1955. Splošno rečeno mislim, da lahko rečem, da bodo ZDA šle po poti nadzorovane razorožitve v enaki meri kakor vsaka druga država. Poudariti hočem besedo trna d-zorovanes, ker do sedaj stavljeni predlogi niso imeli uspeha, ker je sovjetska vlada odklonila privolitev v dejansko nadzorstvo.s O ostalih reakcijah pa poročamo danes med tekočimi vestmi.
De Gaullov načrt o Alžiriji
Predsednik de Gaulle je v sredo končno povedal, kakšen je njegov načrt o Alžiriji. V svojem ponoru je pravzaprav n še bolj grobem tonu pozval alžirsko osvobodilne vojsko, naj brezpogojno položi orožje, in je poudaril, da se z alžirsko vlado sploh ne misli pogajati. Alžirske ministre je celo grobo žalil in jih imenoval za »skupino rovarjev». Vendar je treba poudariti, da se je prvič zgodilo, da je de Ganile izrekel besedo samo-odločanje in je nakazal teoretično možnost sodcepitne« od Francije. Po njegovem načrtu, ki bi ga izvedli štiri leta po obnovitvi miru v Alžiriji, bi izoedli referendum, na kate-
rem naj bi se Alžirci izjavili, ali si želijo odcepitev, popolno integracijo s Francijo ali pa notranjo avtonomijo v tesnejši povezavi s Francijo.
Toda njegov načrt spremlja cela vrsta pridržkov in skritih ali tudi očitih name-non in žuganj, da ostane od njega samo le dejstvo, da je vendarle priznal vsaj teoretično možnost samoodločanja.
Pri obrazložitvi svojega načrta je de Gaulle takole govoril in žugal:
1. »Odcepileo, kjer nekateri mislijo, da bodo našli neodvisnost». «Tak rezultat bi bil vsekakor porazen. Francija bi tedaj zapustila Alžirce, ki bi izrekli voljo, da se očijo od nje. Ti bi se organizirali — brez Francije — na ozemlju, na katerem živijo, z bogastvom, s katerim bi lahko razpolagali, in z vlado, ki jo želijo. Alžirija je sedaj tista, kar je, in svet takšen, kakršen vemo da je; odcepitev, bi imela za posledico strahotno revščino, strahotno politično zmedo, posplošeno zadušitev in kmalu bojevito diktaturo komunistov. Toda potrebno je, da se ta demon izžene in da to storijo Alžirci sami. Kajti če bi se moralo, v izredno nesrečo, pokazati, da je to njihova nolja, bi Francija nemudoma prenehala posvečati tolikšno vrednost in toliko milijard, da služi stvari brez u-panja. Naravno je, da bi tisti Alžirci, naj bo njihovo poreklo kakršno koli, ki bi hoteli ostati Francozi, to ostali na vsak način in da bi Francija organizirala, če bj to bilo potrebno, njihovo grupacijo in njihovo sistematizacijo. Sprejeli bi se tudi vsi ukrepi, da bi se zagotovilo izkoriščanje, prevažanje in vkrcevanje saharskega petroleja, ker je to delo Francije in se tiče vsega Zahoda, naj se zgodi kar koli.«
7 dni v svetu
2. «Popolno pofrancozenje je takšno, kakršno vsebuje enakopravnost. Alžirci bi imeli dostop do vseh političnih, u-pravnih in sodnih funkcij v državi in dostop do javnih služb. Kar se tiče mezd, socialne varnosti, šolstva, poklicev, bi uživali vse ugodnosti, ki so določene za metropolo, ter bi lahko živeli in delali, kjer bi hoteli, na vsem ozemlju republike.!)
3. «Vladanje Alžircev s strani Alžircev, bi slonelo na pomoči Francije in v tesni povezavi z njo, kar se tiče gospodarstva, šolstva obrab-be, zunanjih odnosov. V takem primeru bi moral biti notranji režim Alžirije federalne oblike, zato da bi razne skupnosti, francoska, arabska, kabilska, mozabitska, našle jamstva za svoje življenje in okvir za svoje sodelovanje.»
Kakor vidimo, je de uaul-le sicer govoril o možnost i odcepitve, toda n isti sapi je zagrozil, da bi tako željo Alžircev s silo preprečil in bi v najboljšem primeru Alžirijo razdelil, s tem da bi dodelil Francozom in kolaboracionistom ves bogatajši del dežele, Alžirce Pa bi pognal v gozdove in puščavo, naj tam umrejo. Res, lep primer eliberal-nostiul!!
Pa še to; Poudaril je, da bi se referendum razpisal štiri le. ta potem, ko ne bi bilo v Alžiriji več kakor 200 mrtvih zaradi atentatov in spopadov na leto. Razumljivo je, da je bila prva reakcija Alžircev,
Arabcev in vsega miroljubnega sveta najbolj milo rečeno »razočaranje«. Vendar so alžirski voditelji premagali prvi srd in so sklenili, da se bodo prej temeljito posvetovali, preden izrečejo končno sodbo. V ta namen so sklicali v Tunisu konferenco alžirskih, tunizijskih in maroških voditeljev. Verjetno bodo Alžirci odgovorili tako, da bodo postavili svoje predloge, ki so edini logični, če izhajamo iz dejstva, da je de Gaulle priznal pravicp do samoodločanja. Toda bati se je, da bo tedaj de Gaullove »liberalnosti« konec. V takem primeru bodo morali Alžirci pač nadaljevati svojo borbo, dokler si ne priborijo neodvisnosti.
Zakaj odpor proti novemu kurzu ?
Pravih dogodkov v Italiji tudi pretekli teden na političnem področju ni bilo. Vse se še vedno vrti okrog priprav za demokristjanski kongres, ki bo prihodnji mesec v Florenci, glede zunanje politike se pa od tedna do tedna ponavlja ugotovitev o neki zapoznelosti, o neki trdovratnosti, o nekem upiranju vključitvi v novi kurz splošne diplomatske dejavnosti v svetu.
V tem tednu bi sicer kot dogodek v italijanski zunanji
da prav ta obisk samo še potrjuje, da stoji italijanska zunanja politika še vedno na po. zicija h nadaljevanja hladne vojne. To je videti tudi iz nekaterih besed uradnega poročila, kjer se poudarja volja po sodelovanju »v varnostis. Znano pa je, da se s to formulo že davno opravičuje postavljanje raketnih ramp v I-taliji, kar je le en element v hladni vojni. Turčija je že ves čas atlantskega pakta prednja postojanka v tej vojni in zato je dokaj neumestno hoditi v Turčijo prav v času ko ves svet z optimizmom pričakuje, da se bodo postavili odnosi med Vzhodom in Zahodom na drugačne osnove.
Res je, da jih je še vedno tudi nekaj, ki jih ne preveva tak optimizem, temveč prej želja, da bi do izboljšanja odnosov ne prišlo. Se vedno lahko opazimo, da se znatnemu delu italijanskega tiska, za katerega vemo, kako je orientiran, zdi strašno pomembno, če kake skupine beguncev ob prihodu Hruščeva izražajo svoje negodovanje ali če kje opravljajo kake devet dnevnice v namen, ki je prav nasproten mednarodnemu ponnrje-nju. Zal da je prav tako gledanje danes bolj odsev uradne italijanske politike, kakor prej omenjeni optimizem. Nič čudnega torej ne bo, če bodo dogodki v svetu šli mimo volje, želja in namenov italijanske uradne zunanje politike.
Gooor tajnika KD v Trstu ni prinesel kakega razčišče-n ja. Opaziti je le, da si je Moro pridobil dorottjce ter tudi ostalo desnico v stranki, medtem ko Fanfant ni pritrdilno odgovoril na Morovo vabilo k enotnosti. Fanfani vztraja na stališču, da ne gre ustvarjati enotnosti pri vrhovih, temveč je treba pustiti,
politiki morali omeniti obisk, da pokrajinski kongresi pove Segnija in Peiie v Turčiji. To- | do svojo besedo. Nekateri li-
sti so tudi objavili, da karabinjerji nadzorujejo Fanfanija ne samo v njegovem političnem, temveč tudi v zasebnem življenju. To je baje Fanfani sam povedal na nekem sestanku s prijatelji, toda on sam je takoj javno zanikal, da bi kdaj kaj takega dejal. Tudi Segni kot notranji minister je poskrbel, da je prišlo uradno poročilo, po katerem so zadevni glasovi brez podlage. Lahko se tem demantijem tudi verjame, vendar pa ostane vedno neki dvom...
Pretekli teden je vso Italijo pretresel grozotni dogodek, ki ga ne bi mogli vključevati v ta pregled, kjer se ustavljamo samo pri politiki. Vendar ni mogoče iti brez besed mimo strašne nesreče, ki je zadela v sredo Barletto in z njo vso deželo. Petnadstrojna hiša, ki ni bila še niti vsa zasedena, se je zrušila kakor peščeni grad, ki ga narede otroci ob morju. V ruševinah je našlo smrt 58 oseb, od ttarčkov do nežnih otročičkov, v nekaterih primerih kar cele družine, v drugih pa je ostal kdo pri življenju, medtem ko mu je smrt ugrabila vse svojce.
Star je rek, da nesreča ne počiva, toda taka blaga ugotovitev ne more zadostovati. Danes se vsa država sprašuje, kdo je za nesrečo kriv. Krivda gotovo obstaja ;n treba jo bo natančno ugotoviti. Saj tudi potem mrtvih ne bo mogel nihče oživiti, pa naj nekaj krivcev še tako kaznujejo.
Nesreča pa brezobzirno razkriva neko določeno moralo, ki vlada ponekod v deželi, po kateri se smejo zaradi kakega umazanega dobička postaviti v nevarnost desetine živijenj. Preiskave, ugotovitve, obsodbe in kazni ne morejo nesreče popraviti, toda prav bi bilo, če bi pomenile konec primerov tolikšne neodgovornosti.
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 1*- uti lumbia cinemascope barvni f>lm'
Človeški
Igrajo: ' RAY MILLAND, ANTHONV nE BERNARD LEE	. .
V ponedeljek 21. t. m. ob 18. uri ponovitev is(e*.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPOEVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIA
GORICA • Ul. Duca D Aosta 88 - Tel.
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNE^
PARILLA 99 kub.4takti-4 prestave liti*
MEHil
Ulica
tuJi
od e°s
ii*
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
1
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
T'	jj)	*■;
katera vam nudi po najnižiih cenah navadn^je lične stiskalnice (preše) grozdne mline - m)C' električni pogon ter razno vinsko posodo:	^
tače, brente, škafe, ter vse potrebno
iE;ir>
OSV£Žl//OtA 7-nr?AV/l'1^
ČOfA/š, T VE ATA ZA
ZDRAVILNI VRELEC NARAVNA MINERALNA V0DA
ZASTOPSTVO in GLAVNA ZALOGA: f&fj
TRST, Ul. Rismondo 9, Tel.
,,Oglasov ne plačuje trgovec, ki ogl°se
in tudi ne kupec, ki pri tem trgo ^ ^ V resnici plača oglase konkurent t1 d
oglaša.
Hefbef