PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. G' O O 2 O £ F o H k 1 I C- r-; S* Z. n ? •vi s I G- o Cena 600 lir - Leto XLI. št. 147 (12.179) Trst, torek, 9. julija 1985 Ob napovedi nasilnih protiukrepov Reagan dolži 5 držav krivde za terorizem KD pridobiva na pozicijah v državnem vodstvu Danes izvolitev Fanfanija jutri preverjanje v vladi RIM — Danes bo Amintore Fanfa-ni izvoljen, malone soglasno, za predsednika senata. S tem bo krščanska demokracija dosegla, po Kvirinalu, že drugi uspeh. Zakaj pa KPI podpira s svojimi glasovi znanega senatorja iz Arezza? Iz dveh razlogov : ker odobrava način in postopek, ki so se ga tudi v tem primeru poslužili, kot pri izvolitvi predsednika republike, in ker s tem utrjuje pozicijo predsednice poslanske zbornice, komunistke Nilde Jotti. Jutri bi se pa moralo začeti preverjanje med vladnimi strankami. Rabimo pogojnik, ker je včeraj prišel iz palače Chigi čuden demanti, ko je podtajnik Amato zanikal že objavljeno vest o izdelavi dokumenta o gospodarstvu, ki naj bi ga Craxi poslal tajnikom strank pred srečanjem na vrhu. Izjava potrjuje ocene o precej kaotični situaciji, v kateri se znajde petstrankarska koalicija, razdeljena o bistvu ukrepov, ki naj bi jih sprejeli, in negotova glede obsega popravkov ali preosnove, ki nai bi jih uvedli v vladi. Verjetno je torej, da se bo vse o-mejilo na vrsto tako imenovanih »ma-šilnih ukrepov«, oziroma prilagoditev za nekakšno zapolnjevanje lukenj v državnem primanjkljaju. Toda pet vladnih partnerjev ne bo razpravljalo zgolj o gospodarstvu, šlo bo na primer tudi za krajevne uprave, o katerih se je prav v teh dneh vnela razprava. Tu je še vprašanje parlamentarnih komisij, katerih predsednikom poteka mandat v tem mesecu. 'Razpravo je vnel Andreottijev predlog, naj bi vključili tudi komunistično partijo pri obnavljanju teh zelo pomembnih ustavnih funkcij, kar je razburilo demokristjane in tudi so- cialdemokrate. Kar zadeva krajevne uprave, obljube o prihodnjih dobrih sosedskih odnosih združujejo zlasti socialiste in komuniste v Bologni, medtem ko je zakrbljena še posebej krščanska demokracija, ki bo razpravljala o krajevnih upravah in o vladnem preverjanju na današnjem sestanku tajništva. Pri KD vsekakor govorijo o »težavnem zagonu« petstrankarske koalicije, kar daje misliti na precej temno dobo zavezništva. R. G. NEW YORK — Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj obtožil Iran, Libijo, Severno Korejo, Kubo in Nikaragvo, da so vpleteni v sedanjo ofenzivo mednarodnega terorizma. V neobičajno ostrem in grobem tonu je na sprejemu združenja wa-shingtonskih odvetnikov Reagan napovedal ustanovitev posebne ameriške »task force«., ki bi se pod vodstvom podpredsednika Busha borila proti terorizmu. Po Reaganovih besedah ZDA ne bodo »več dopustile« pojava, ki žanje toliko nedolžnih žrtev. ZDA se mu bodo postavile po robu ali s sodelovanjem zahodnih zaveznikov, ali pa same. Kako bodo ZDA ukrepale, Reagan ni povedal. Obtožil pa je tudi Sovjetsko zvezo zaradi njenih »tesnih vezi« z obtoženimi državami in zaradi njenega zadržanja ob ugrabitvi potniškega letala ameriške družbe TWA. Reagan je navedel več primerov, ki naj bi dokazovali vpletenost petih obtoženih držav. Po njegovem vse te države in mednarodne teroriste združuje »fanatično sovraštvo do A-merike, njenega ljudstva, njenega sistema življenja in mednarodnih pozicij«. Šef Bele hiše je tudi poudaril, da vodi pet omenjenih držav »vojne akcije proti vladi in ljudstvu ZDA. Kot napadena država pa imajo ZDA po mednarodnem pravu vso pravico, da se branijo«. Poudaril je tudi, da so ZDA pripravljene na vsako žrtev, da obranijo svojo svobodo in ne bodo dopustile »terorja zločinskih držav, ki jih vodi najbolj čudna skupina izprijenih kriminalcev po pojavu tretjega rajha«. Tako hudih besed že dolgo nismo slišali iz ust ameriškega predsednika, kar pa je najhujše, napovedujejo u-krepe, ki bi jih lahko uvrščali v državni terorizem. Sodobna in najsodobnejša ameriška zgodovina sta navsezadnje polni skrajno vprašljivih pobud, ki nimajo z zakonitostjo nobene zveze, le da niso delo posameznih terorističnih skupin. Razsodba o odškodninah za razlastitve RIM — Odškodnine ob razlastitvah za javno korist morajo ustrezati tržni vrednosti zaseženih nepremičnin. Tako je odločilo kasacijsko sodišče z izredno važno razsodbo, ki je bila objavljena včeraj, ko je razveljavilo sklep prizivnega sodišča iz Catanie, ki je dodeljevalo lastnici zemljišča, po katerem je občinska uprava v Bronteju speljala cesto, znatno nižjo odškodnino, predvideno v tako imenovanem zakonu »Bucalossi bis«. Najvišje sodišče je hkrati odredilo, naj pravdo ponovno o-bravnava prizivno sodišče v Mesini, Id pa mora pri tem tudi upoštevati omenjeno navodilo. Kasacijsko sodišče je utemeljilo svojo razsodbo z ugotovitvijo, da je ustavno sodišče razveljavilo določila zakonov št. 865 iz leta 1971, št. 10 iz leta 1977 in št. 385 iz leta 1980, ki so ocenjevala razlaščene nepremičnine po nekakšni »abstraktni« povprečni kmetijski vrednosti in obljubljala nedoločna doplačila, ko bo parlament izglasoval nov zakon. Za najvišje sodišče je tako ravnanje nedopustno in zato predpisuje, da mora do tedaj veljati ob vsaki razlastitvi določilo zakona št. 2359 iz leta 1865, ki uveljavlja kot odškodnino tržno vrednost nepremičnine. Obisk De Cuellarja v Jugoslaviji Pohvalno o vrsti pobud za mir v Slovenj Gradcu Poslovilni poseg glavnega tajnika na kongresu CISL Camiti za obnovitev sindikalne enotnosti v znamenju avtonomije BEOGRAD — Generalni sekretar OZN Javier Perez De Cuellar, ki se mudi na večdnevnem obisku v Jugoslaviji, se je včeraj v Beogradu pogovarjal s svojim gostiteljem zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Rai-fom Dizdarevićem. V središču njune-ga pogovora so bile sedanje mednarodne politične in gospodarske razmere, ki so obremenjene s številnimi krizami in težavami. Ob tej priložnosti sta poudarila nujnost, da se poleg dialoga med velesilama omogoči tudi širša dejavnost malih in srednjih držav v mednarodnem življenju ter izrazila željo, da bi bližnje zasedanje generalne skupščine OZN izkoristili za reševanje številnih perečih vprašanj, s katerimi se danes svet srečuje. Pred odhodom v Beograd se Perez De Cuellar mudil na dvodne nem obisku v Sloveniji. Sprejeli ga. najvišji slovenski družbenopo Učni delavci, predsednik predsedsti SR Slovenije France Popit, predse nik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj, pogovarjal pa se je tudi s predsednico Društva za Združene narode za SR Slovenijo Marijo Vilfan, predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Milčinskim ter predstavniki Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju. Najzanimivejši del njegovega obiska v Sloveniji je bil v nedeljo, ko je obiskal Slovenj Gradec. Slovenjgraška občina bo nosilka letošnjih osrednjih republiških proslav ob 40-letnici delovanja OZN, ki bodo potekale pod geslom »Mi za mir«. Obsegale bodo naslednje prireditve: mednarodno razstavo lesorezov in malih skulptur v lesu, mednarodni natečaj za arhitekturo »Les kot sestavni del bivalnega prostora«, okroglo mizo o medicini v izrednih razmerah, mednarodno srečanje novinarjev »Pe- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pierre Camiti med Benvenutom in Lamo (telefoto AP) RIM — Včerajšnje dveumo poročilo Pierra Cami-tija na 10. kongresu CISL v navzočnosti visokih predstavnikov vlade, parlamenta, državnih ustanov in podjetniških ter sindikalnih organizacij ni izzvenelo samo kot »organizacijsko slovo« glavnega tajnika, ki predaja vajeti Francu Mariniju, ampak tudi kot nekakšna politična oporoka. Camiti se je v prvi vrsti zavzel za avtonomijo sindikata po načelu demokratičnega in pluralističnega tolmačenja politike ter družbene ureditve. Sindikalne avtonomije po njegovem sicer ne ogroža sistem strank kot tak, temveč določene interesne igre, zlasti na krajevni ravni, v samem sindikatu, pri čemer je govornik mislil prav CISL. Zatem je govornik poudaril nujo po obnovitvi dialoga s CGIL in UIL na podlagi gesla »solidarnost za delo«, ki da pomeni tudi vezivo za ponovno zenotenje sindikalnega gibanja, združenega v zasledovanju skupnih zgodovinskih ciljev ne glede na interese posameznih organizacij in njih vodstev. Morda se zdi čudno, je rekel Camiti, a prav zdaj, ko je za nami eden najbolj grenkih primerov sindikalnega razdvajanja (referendum, op. ur.), lahko jasno in z upravičenimi upi zremo v perspektivo enotnosti. Camiti je bil precej polemičen do KPI, je pa hkrati kritiziral tiste, ki hočejo partijo izolirati. Odmevi na Camitijevo poročilo so bili v splošnem ugodni. Na povabilo predsedstva CK ZKJ in vlade SFRJ Po zmagi v Wimbledonu Poljski voditelj Jaruzelski v Jugoslaviji Becker beži pred davkarijo BEOGRAD — Prvi sekretar Poljske združene delavske partije in predsednik ministrskega sveta LR Poljske general armade Wojciech Jaruzelski je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsedstva CK ZKJ in predsednice ZIS Milke Planinc. Na beograjskem letališču so visokega gosta iz prijateljske Poljske pozdravili predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič, predsednica ZIS Milka Planinc in drugi visoki jugoslovanski voditelji. Po prihodu v Beograd je poljski voditelj položil venec na grob neznanega junaka na Avali. Obiskal je tudi spominski center Josip Broz Tito in položil cvetje na grob predsednika Tita. Skupaj z Wojciechom Jaruzelskim so na obisk v Jugoslavijo dopotovali član politbiroja in sekretar CK PZPD Josef Chierk, član politbiroja CK PZDP in zunanji minister Stefan Olsowski in drugi. General Jaruzelski in člani poljske delegacije se bodo pogovarjali z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji o poglobitvi dvostranskega sodelovanja in aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poljski voditelj bo poleg Beo- grada obiskal še Ljubljano in Kranj, kjer se bo pogovarjal z vodstvom SR Slovenije. Poljski tisk, radio in televizija ocenjujejo, da bo obisk Jaruzelskega v Jugoslaviji, ki je prvi na tako visoki ravni od sredine sedemdesetih' let, nov korak na poti krepitve dosedanjega sodelovanja in za ustvarjanje novih pogojev za njegovo razširitev. Poljska in Jugoslavija doživljata novo etapo sodelovanja, ki se odraža v razširitvi stikov .na številnih področjih, predvsem v gospodarstvu, piše Tribuna ludu. Partijski dnevnik ocenjuje, da bo obisk poljskega voditelja dal nove spodbude razširitvi dvostranskega sodelovanja, za kar sta zainteresirani obe državi. Komentar opozarja na še neizkoriščene možnosti v dvostranskem sodelovanju. Dodaja, da bo te možnosti lažje izkoristiti, ker Jugoslavija sodeluje s Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč SEV, katerega članica je Poljska in ker državi povezujejo tradicionalno prijateljstvo in skupni cilji, ne glede na to, da se uresničujejo v pogojih različnih poti notranjega razvoja in mednarodnega položaja obeh držav, (dd) Konec tedna je bil seveda v znamenju Borisa Beckerja, doslej naj-mlajšega zmagovalca teniškega turnirja v Wimbledonu. Becker, prvi zahodnonemški igralec sploh, ki se je uveljavil na tem turnirju, bo 18 let dopolnil šele novembra letos, vendar se mu obeta blesteča kariera, kot napoveduje tudi njegov menežer, bivši romunski prvak Tiriac. Becker pa je takoj pokazal, da se ne znajde samo z igro z žogico, ampak tudi v poslih, saj si je že kupil stanovanje v Montecarlu, da bi se pač čim bolj izognil davkariji. Do presenetljivega razpleta je prišlo tudi na avtomobilski dirki v for- muli ena za VN Francije v Le Ca-stelletu, kjer se je uveljavil Nelson Piquet. če je v začetku sezone kazalo, da so glavni kandidati za končno zmago melaren, ferrari in lotus, se je sedaj krog razširil. Do presenečenja pa ni prišlo med motociklisti, kjer je v Belgiji Američan Spencer znova zmagal tako v razredu do 250 ccm kot 500 ccm NA 10. STRANI TPPZ v Bazovici za mir med narodi NA 4. STRANI Deset let po ameriškem vojaškem polomu v Vietnamu Zbližanje med Hanojem in Washingtonom NEW YORK — Vietnamska vlada je predlagala ameriški administraciji začetek pogajanj na visoki ravni, na katerih naj bi v naslednjih dveh letih rešili vprašanje pogrešanih ameriških vojakov iz vietnamske vojne. V Washingtonu so ta poziv ocenili tudi kot dokaz o pripravljenosti Vietnama, da po desetih letih, ki so pretekla od vietnamske vojne, začne normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Predstavniki State departementa, ki z državnim sekretarjem Shultzom te dni potujejo po državah jugovzhodne Azije, izražajo presenečenje nad zadnjo vietnamsko pubudo, ki jo je ameriški administraciji prenesel indonezijski zunanji minister Mo-chtar Kusumaatmadja. Vietnamska vlada je namreč obljubila, da bo vrnila tudi posmrtne ostanke ameriških vojakov, ki so padli v Vietnamu. Na listi pogrešanih imajo američani še vedno približno 2400 vojakov, od tega naj bi jih nekaj več kot 1300 padlo v Vietnamu. Nekatere ameriške preiskovalne komisije, ki so v zadnjih letih obiskale Vietnam, trdijo, da so v vietnamskih mrtvašnicah posmrtni ostanki še približno 400 pogrešanih ameriških vojakov. Vietnamska vlada zaradi slabih odnosov z Združenimi državami Amerike doslej ni kazala poseb- nega zanimanja za ureditev tega, za ameriško stran zelo občutljivega vprašanja. V Združenih državah Amerike deluje namreč več različnih pohtičnih skupin, nekatere med njimi imajo velik vpliv v Kongresu, ki trdijo, da so nekateri ameriški vojaki še vedno živi in da so zaprti v vietnamskih zaporih. Ameriška administracija je v zadnjih letih že nekajkrat uradno izjavila, da za takšne trditve ne obstajajo nobeni dokazi. Zadnjo vietnamsko pobudo si v Washingtonu razlagajo ne samo kot pripravljenost Hanoja za normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike, ampak tudi kot taktično potezo pred sestankom držav jugovzhodne Azije, ki se ga udeležuje tudi ameriški državni sekretar George Shultz. In donezijski zunanji minister Mochtar Kusumaatmadja, ki posreduje med obema državama, je predlagal tudi ustanovitev ameriške tehnične misije v Vietnamu, ki naj bi bila predhodnica ameriškega veleposlaništva v Vietnamu. Predstavniki State departementa izjavljajo, da so Združene države Amerike pripravljene začeti pogovore na visoki ravni, vendar pa normalizacijo odnosov med državama povezujejo z vietnamskim umikom iz Kampučije. Ena izmed pomembnih tem sestanka držav jugovzodne Azije bo tudi vprašanje vietnamske intervencije v Kampučiji. V Washingtonu sodijo, da poskuša Vietnam z zadnjo ponudbo pokazati vsaj navidezno dobro voljo za postopno normalizacijo razmer v jugovzhodni A-ziji. Do zadnje vietnamske pobude je prišlo tudi v trenutku, ko ima predstavniški dom ameriškega Kongresa na mizi predlog o dodelitvi 5 milijonov dolarjev vojaške pomoči »nekomunističnim odporniškim silam« v Kampučiji. Ker obstaja po mnenju nekaterih vplivnih članov Kongresa velika verjetnost, da bi omenjena vojaška pomoč padla v roke rdečih Kmerov (komunistov), ni jasno, ali bo predstavniški dom izglasoval pomoč ali ne. Demokratski predstavnik Steven Solarz na primer predlaga, naj bi ameriško pomoč skupinam, ki so blizu princa Norodoma Sihanuka, razdeljevala tajska vojska. S pomočjo 5 milijonov dolarjev se sicer ne da dobiti vojna, vendar pa se po ameriških ocenah Vietnamci bojijo, da lahko spodbudijo oboroženi boj v trenutku, ko se Hanoj pripravlja na umik dela svoje vojske iz Kampučije. Z zadnjo ponudbo naj bi vietnamska vlada torej poskušala preprečiti tudi sprejetje omenjene pomoči. UROŠ LIPUŠČEK Neuspeh OPEČ DUNAJ — Izredna konferenca ministrov za nafto OPEČ se je v nedeljo končala na Dunaju brez konkretnih rezultatov s kompromisom, ki odlaga reševanje vseh najbolj perečih vprašanj trinajstih proizvajalk nafte na redno konferenco 22. julija v Ženevi. Iz izjav posameznih ministrov je jasno, da se vsi dobro zavedajo krize, v katero je zašla OPEČ, načelno se tudi strinjajo s protiukrepi, a nihče ni trenutno pripravljen na žrtve. V bistvu bi morali postrojiti lastne vrste, da bi vsi spoštovali določene kvote črpane nafte, in seveda, da ne bi prodajali nafte pod uradno ceno 28 dolarjev za sod. Po dunajski konferenci ostajajo torej izhodišča ista. Vsi naj spoštujejo odmerjene jim količine, cena pa naj ostane kar stara. Kdo naj preverja spoštovanje določil, pa ni jasno, saj niso u-stanovili kontrolnih mehanizmov. Vlak v tovornjak Obtožen je podpiranja atentatorjev na papeža Zahteva po izročitvi Čelenka RIM — Porotno sodišče je sklenilo zahtevati od Turčije izročitev Bekirja Čelenka, tihotapca z mamili in orožjem, ki naj bi sodeloval pri atentatu na papeža s tem, da je financiral Alija Agcaja in druge teroriste iz vrst skrajno desničarske organizacije »sivih volkov«. Zahtevo po ekstradiciji je Italija svoj čas posredovala že Bolgariji, ki pa je Čelenka v soboto poslala v domovino, kjer ga zdaj zaslišujeta istanbulska policija in tajna služba. Turški tisk poroča, da je Sofija Čelenka vrnila Ankari v zameno za bolgarskega vohuna Alija Mehmedova Yusufova, ki se skriva v bolgarski ambasadi. Atentator Agca se včerajšnje obrarmave ni udeležil »iz protesta, ker Bolgarija Čelenka ni izročila Italiji«, kot je pismeno sporočil sodnemu zboru s pripombo, db. gre za turško - bolgarsko zaroto proti njemu. »Če bosta glavni tajnik OZN De Cuellar in papež Janez Pavel II. dosegla izpustitev ugrabljene Emanuele Orlandi, bom povedal vso resnico o atentatu,« je še zapisal Agca in na koncu »razodel«, da se njegov pajdaš Oral Čelik nahaja v Nikaragvi »med mednarodnimi brigadami«. Sodišče je zahtevo po izročitvi Čelenka naslonilo na člen 1 evropske konvencije o zatiranju terorizma (Strasbourg, 27. 1. 1977), toda med Italijo in Turčijo velja sporazum od 19. 4. 1960, po katerem Turčija ni dolžna izročiti Italiji svojega državljana, če je ta podvržen sodnemu postopku. Pač pa bi italijanski sodniki lahko Čelenka zaslišali v Turčiji v smislu sporazuma od 24. 6. 1960, vendar pod določenimi pogoji, med katerimi je ta, da mora italijansko sodstvo pristojno turško oblast nadrobno seznaniti z vsebino vprašanj. Z druge strani bi Celenk lahko šel odgovarjat sodnikom kar v Rim, toda ne kot obtoženec, ampak kot priča, in še to proti jam stvu, da se brž po zaslišanju lahko vrne v domovino, kot trdijo na turškem pravosodnem ministrstvu. Sam Čelenki je večkrat rekel, da bi hotel pričati na procesu in s tem dokazati svojo nedolžnost. PARIZ — Po še nedokončnih podatkih je včeraj dopoldne 8 oseb izgubilo življenje, 40 pa je bilo ranjenih, ko je potniški vlak trčil v tovornjak na železniškem prehodu v vasici Saint Pierre du Vauvray. Po vsem sodeč je nesreči botrovala nepazljivost šoferja vlačilca, ki je na železniški prehod zapeljal, ko se je že prižgala rdeča luč in so se spuščale zapornice. Trčenje je bilo silovito, saj je potniška kompozicija vozila z več kot 130 kilometri na uro. Tovomjakovo šofersko kabino je zagnalo 300 metrov daleč, pet vagonov pa se je iztirilo. Na sliki (telefoto AP): iztirjeni vagoni na kraju nesreče. • De Cuellar NADALJEVANJE S 1. STRANI ro za mir«, simpozij mednarodne zveze likovnih kritikov (AICA) ter še vrsto drugih dejavnosti. Generalni sekretar OZN De Cuellar se je za vse prireditve zela zanimal, saj sta mu predsednik organizacijskega odbora »Mi za mir« dr. Drago Plešivčnik in direktor slovenjgraške umetnostne galerije Karel Pečko s sodelavci orisala celoten program prireditev, še zlasti pa mednarodne razstave lesorezov in male skulpture v lesu, katere pokrovitelj bo generalni sekretar. Prebivalci Slovenj Gradca so prvemu človeku svetovne organizacije pripravili enkraten sprejem, saj so mu s tem hoteli razkriti svoje hrepenenje po miru v svobodi in sožitju med ljudmi v združbi narodov na svojevrsten način — z angažiranimi mednarodnimi umetniškimi razstavami, katerih pokrovitelja sta bila že njegova predhodnika U Tant in Kurt Waldheim. De Cuellar si je ogledal mednarodno zbirko, ki je razstavljen v slovenjgraškem umetnostnem paviljonu. Njegovo pozornost so zelo pritegnila platna slikarja Jožeta Tišnikarja. Zelo svojevrstno je bilo srečanje De Cuellarja z najbolj znanim slovenskim akademskim slikarjem Božidarom Jakcem, ki mu je ob tej priložnosti izročil mapo svojih grafik. Med njimi je izstopala Jakčeva upodobitev maršala Tita, ki jo je generalni sekretar sprejel z navdušenjem. Po ogledu galerije in pokrajinskega zgodovinskega muzeja je generalni sekretar OZN De Cuellar izjavil, da je navdušen nad zamislijo, ki se je porodila v tako majhnem kraju, kot je Slovenj Gradec, da s kulturo in umetnostjo podprejo prizadevanja za mir. EMIL LUKANČIČ - MORI 15. JULIJ ’85 Certificati di Credito del Tesoro • CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Varčevalci-privatniki jih lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov do 13.30 dne 11. julija; plačilo bodo izvršili 15. julija 1985 po ceni določeni na dražbi, ne da bi plačali kakršnekoli obresti in provizije. • Kupon, ki zapade v prvem šestmesečju znaša 7%. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,30 točke. • CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Rezervacije pri kreditnih zavodih DO 11. JULIJA Osnovna cena 99,75 % Rok 5 let Prvi šestmesečni Efektivni kupon donos 7% 14,58% Danes zasedanje deželnega sveta TRST — Zakonski osnutek, ki dovoljuje najetje posojila za skupno 40 milijard lir, s katerimi zagotoviti kontinuiteto finančnega priliva za dokončanje obnovitvenih del na potresnem območju v pričakovanju, da bi država zagotovila potrebna sredstva ter poročilo predsednika deželnega odbora Biasuttija o trenutnem stanju velikih javnih del v F-JK sta glavni vprašanji, o katerih bo razpravljal deželni svet na današnji seji. Z današnjim zasedanjem skupščine se začenja zadnja faza delovanja deželnega sveta, ki bo moral po sklepu načelnikov svetovalskih skupin proučiti še številne ukrepe, ki so jih pristojne komisije že sprejele. Ti ukrepa zadevajo najrazličnejša piodročja, poleg teh p>a bo deželni svet v tej fazi ponovno proučil tudi tiste zakonske osnutke, ki jih je vlada zavrnila, prvi od katerih se nanaša na zakonski osnutek v aktivni politiki dela. Dežela nakazala 17 milijard lir za gradnje gledaliških dvoran VIDEM — V Vidmu je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je deželni odbornik za kulturo, šolstvo, px)klicno izobraževanje in kulturno dediščino Dario Barnaba orisal zakonski osnutek deželne vlade, ki nakazuje sedemnajst milijard lir za gradnje in popravila gledaliških dvoran v Fur-laniji-Julijski krajini, kjer je zanimanje za kulturne manifestaicje po statistikah na drugem mestu v državi. Omenjeni zakonski osnutek v bistvu sledi dvema zakonoma, ki ju je lani odobril deželni svet, zaradi nezadostnih finančnih razpoložljivosti, ki sta jih predvidevala pa nista bila usklajena z realnimi potrebami. Za pripravo zakonskega osnutka so bili primerno ocenjen; pxxiatki, ki sta jih nakazali raziskavi Teatra stabile Furlani je-Julijske krajine in Instituta za mednarodno sociologijo iz Gorice; v pripravljalni fazi je svoj dopri-nos nudila tudi deželna svetovalska komisija za kulturo. Videm bo tako — na primer — v teku prihodnjega triletja lahko razpolagal s svojim Stalnim gledališčem, kjer bo mogoče prirediti tudi take manifestacije, ki so jih doslej prirejali drugod in v začasnih sedežih. Gledališča Verdi v Pordenonu, Verdi v Gorici, Odeon v Latisani bodo odkupile piosamezne občinske uprave z deželnimi prispevki; z njimi pa bodo še preuredili občinska gledališča v Gradišču ob Soči, Krminu, Čedadu, Codroipu in Tablju. V študijski fazi pa so še druge rešitve za gledališči Rossetti in Verdi iz Trsta, za katerega je tržaška občina že izdala 800 milijonov lir. Barnaba je na konferenci tudi orisal trenutno stanje gledališč v vsej F-JK, k; je pomanjkljivo glede na pričakovanja prebivalstva. Drevi v Spetru ženski pevski zbor N. Ivanov iz Bolgarije ŠPETER — Danes bo v špetru na stopil znani bolgarski ženski pevski zbor Nacio Ivanov iz Sofije. Koncert bo ob 21. uri v prostorih mednarodnega zavoda. Nastopil bo tudi domači pevski zbor Pod lipo iz Vernasa. Gostovanje bolgarskega pevskega zbora sta omogočila videmska pokrajina in občina Špeter. Naj zapišemo, da je bolgarski zbor v gosteh v naši deželi, kjer se bo udeležil proslave 40-letnice ustanovitve pevskega zbora iz Rude. Ženski pevski zbor Nacio Ivanov je bil ustanovljen leta 1973. V njem poje približno 30 deklet, od katerih jih veliko študira na konservatoriju. Zbor, ki je specializiran v polifon-skem petju, je do sedaj žel vrsto izrednih uspehov doma in širom po Evropi. Nastopil je v večjih bolgarskih Intervju s Alessandrom Damiani jem, predstavnikom italijanske skupnosti v SFRJ »Rešitve ni v antagonizmu med večino in manjšino ampak v skupnem reševanju življenjskih vprašanj« Ko govorimo o italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji je težko prezreti misli in analize uglednega predstavnika te skupnosti, Alessandra Damianija. Novinarja revije Panorama z Reke, pesnika, pripovednika, dramatika, esejista, »intelektualca poglobljene kulture in širokih ter sodobnih zanimanj«. Njegova razmišljanja o kulturi, o vrednotah, o samih temeljih naroda in narodnosti, so zunaj ideološke dogmatičnosti in vsakdanje politične koristi. Včasih s svojo kritičnostjo in odkritostjo preseneča tudi italijansko manj-smo samo. V pogovoru z njim smo poskušali odkriti vsaj delček tistega kar se danes dogaja z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji. Zadnji trije popisi so pokazali stalno manjšanje števila Italijanov v Istri in v Kvarneru: okrog 30 odstotkov vsakih deset let. če bo šlo tako naprej bo število pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti leta 1991 padlo na 10 tisoč. Jaz bi ponovil vprašanje, ki ste ga postavili v naslov svojega članka v Panorami: Bo italijanska manjšina nre-živela leto 2010? »Vprašanje je bilo provokativno. Statistika namreč kaže postopno izginjanje italijanske manjšine. Kakšna pa je realnost? Jaz bi namesto italijansko manjšine pod vprašaj postavil veljavnost popisa, saj gre za demoskopsko raziskavo, ki smo jo avtomatično sprejeli iz družbe preteklega stoletja. Iz družbe, ki je bila zasnovana na izrazitih nasprotjih: tu mislim predvsem na narodnostna nasprotja. Pri nas je danes realnost veliko bolj kompleksna. Kakšen smisel ima na primer terjati od nekega prebivalca Istre, ki v vsakdanjem življenju uporablja dve narečji, čakavsko ali istrsko-beneško narečje, da se opredeljuje za Hrvata, Slovenca ali Italijana. To pomeni vsiliti mu radikalno delitev, ga prisiliti v odločitev, ki se mu v vsakdanjem življenju ne nudi. Postavljam vprašanje: ali ni potrebno ponovno preučiti sam koncept narodne manjšine? Tako, da se je ne dojema kot nekaj ločenega. V realnosti Istre te ločitve ni: je realnost mešanih zakonov, je realnost narodnostno mešanih šol, je realnost družbenih odnosov, kjer se ne postavlja vprašanje narodnostne pripadnosti. Vprašanje narodnih manjšin moramo videti tudi drugače.« Ali se s tem ne izgublja tista kultura vsakdana, ki je vezana na istro-beneške, istro-romanske ali italijanske tradicije? Ali se s tem ne siromaši tudi kultura v Istri na sploh? »Res je, da se nekaj izgublja, vendar se izgublja vse tisto, kar je vezano na patriarhalno tradicijo. Po stoletjih relativno mirnega, ustaljenega življenja v lokalnih skupnostih Istre, prihaja danes do hitrih sprememb, do izginjanja tradicionalnih vrednot. Te hitre spremembe načina življenja zajemajo tako italijansko narodnostno skupnost, oziroma to kar je od nje ostalo, kot tudi večinske narode. Prihaja do medsebojne ozmoze in do skupne evolucije. Staro umira, drugače ne more biti. Drugače bi morali objokovati preteklost. Istrska realnost ni izključena last manjšine, marveč je vozana na vse narode, ki živijo na tem območju...« Torej ni razlogov za zaskrbljenost nad usodo italijanske manjšine? »Ne, zato ker to vprašanje ni samo vprašanje italijanske narodnosti, marveč se tiče vseh. Če ta razvoj pogojuje konec določene kulturne, etnične skupnosti, pomeni, da je italijanska narodnost vezana samo na tisto kar je staro, preživelo. Mislim, da se tudi narodnostna skupnost mora razvijati. Razvoj je tudi dvojefzičnost, bikulturalizem. Je tudi sposobnost na lastna ramena vzeti splošne pror bleme. Ne bi se smeli ukvarjati samo s krizo naših šol, marveč s krizo šol na splošno.« Veliko se govori o podružbljanju problematike italijanske narodnosti v Istri, o njenem odpiranju. Kam lahko pelje ta proces? Mogoče tudi v postopno, nebolečo asimilacijo? To pelje v neko novo etnično realnost in v novo dojemanje odnosov med narodi in narodnostmi. Na območju, ki je jezikovno in kulturno mešano obstaja neka skupna, enotna kultura, ki se lahko izraža v dveh jezikih. Tudi na tem moramo vztrajati. Mi- dva sva si na primer mnogo bliže, kot na primer jaz in prebivalec Sardinije, ali ti in prebivalec Kosova. Smo del neke tradicije in miselnosti, ne glede na državno enotnost.« Govorite mogoče o resničnosti ali o tem kako bi lahko bilo? »Ne, to je v Istri realnost. Pomembno je tudi vedeti, kako bomo razvijali to realnost. Italo Svevo je na primer napisal pomembne knjige, ki so obogatile italijansko kulturo v slabi italijanščini. Vendar je izhajal iz tega našega območja, mu pripadal in široka literarna javnost v Italiji ga je sprejela zaradi njegove izvirnosti, posebnosti. To svojo izvirnost je črpal iz skupnega bogastva krajev, kjer je živel in ustvarjal. V tem vidim rešitev. Jaz sem italijanskega izvora, moja žena hrvaškega... moj sin, kaj je? Govori dobro oba jezika, čuti se vezanega na oba svetova. V njem to ne ustvarja nekega razkola, marveč izpopolnitev.« Toda v realnosti, v vsakdanjem življenju se zdi, da prevladuje kultura, literatura (jezik) večine in. ne italijanske manjšine... »Da, to so slabosti, to so realni problemi. Toda prizadevati si moramo, da jih presežemo. Potrebna je vsakdanja dejavnost na vseh področjih brez pretiranega optimizma ali pesimizma.« Ugotavljamo tudi, da prevladuje enosmerna dvojezičnost, torej da obvladajo oba jezika predvsem pripadniki narodnosti... »Ne samo to. Slabo je tudi poznavanje zgodovine, kulturne tradicije Istre, ne samo pri pripadnikih večine, tudi pri manjšini. In vendar je zgodovina Istre stara dva tisoč in več let...« Kdo bi lahko premaknil te stvari? Kako? »Predvsem se je potrebno rešiti trdno zakoreninjenih predsodkov. Še zmeraj živijo med nami stari strahovi. Ideološki nesporazumi. Posebno tedaj, ko govorimo o zgodovini novejšega obdobja. Toda zgodovina je rešila vprašanje državne pripadnosti te naše zemlje. Rešila na določen način. Sedaj si ne zastavljamo več vprašanja meja, suverenosti nad nekaterimi ozemlji. Zato so ti strahovi odveč. Živimo mnogo stvamejše probleme in na to probleme moramo gledati iz dimenzije 3. tisočletja, ne pa čepeti na veji in objokovati izgubljeno. Moramo preseči staro realnost, staro pojmovanje o manjšini. Če tega gledanja ne bomo presegli, bo umrla tudi manjšina sama. To pa se bo zgodilo, če sa bo manjšina zaprla sama vase ali če bo vztrajala v neki zaprtosti. Rešitve ne vidim v antagonizmu med večino in manjšino, marveč v skupnem reševanju vprašanj, ki jih postavlja pred nas življenje.« ROBERT ŠKRLJ centrih. Gostoval je na Poljskem, v Nemčiji in Franciji. Snemal je za angleško TV družbo BBC, nastopil je na veliki mednarodni zborovski prireditvi v Atenah. Zbor vodi Ofelia Russeva, ki sodi med najpomembnejše bolgarske dirigentke. Z raznimi zbori je prejela več priznanj; na tekmovanju Seghizzi v Gorici je pred leti z zborom, ki ga je takrat vodila, prejela kar štiri prve nagrade. »Jaz don Pasquale Plemeniti Cicogonja...« KROG — »Jaz don Pasquale Plemeniti Cicogonja po milosti božji dož in vrhovni glavar beneške republike ukazujem Fredericu Morsiniju županu in kapitanu mesta Piran, da pri priči pošlje zaplenjeno tihotapsko ladjo z orožjem v Koper...« Takšen je prolog igri »Obračun - Regius«, ki ga v štirih jezikih napove eden od glumačke skupine in predstava na dvorišču nekdanjega samostana na Krogu nad Sečovljami se začne. Ne gre za zahtevno gledališko delo, ampak predvsem naštudirano glumaško sabljanje, ravsanje in pretepanje. Vitezi jahajo prave konje in tudi njih šlemi in meči so kar se da pristni. S tako predstavo, ki se odvija v 16. stoletju v Beneški republiki, so želeli v portoroškem Avditoriju s pomočjo drugih turističnih organizacij pripraviti še nekaj zanimivega in novega v dolgem seznamu številnih turističnih prireditev. Da so lahko s tako predstavo znova oživili zanimivo turistično točko Krog (od koder se med drugim ponuja tudi lep pogled na okolico do morja) je veliko pripomogla že na novo asfaltirana cesta, za kar je prispevala denar portoroška igralnica. Tukajšnje turistične agencije pa bodo na Krog organizirano vozile turiste, pripravile zanje pik nik, ob tem pa se bodo turisti nenadoma znašli pred predstavo, ki se odvija nekaj stoletij nazaj v zgodovini. B. Š. Film »Vas ob meji« spet razburil koroške duhove CELOVEC — Trodelni film »Vas ob meji«, ki ga avstrijska TV zdaj ponovno predvaja, je spet razburil koroške duhove. Čeprav so se domovinsko zvesti čuvarji časti Koroške že prvič brezmejno osmešili v avstrijski in mednarodni javnosti s svojimi protesti, jim film tudi tokrat ni dal mirno spati. Očitno jim preveč vzbuja slabo vest, saj odkrije in ožigosa marsikaj tistega, kar spada k rekvizitom narodnostne politike na Koroški, pa kulturnemu človeku nikakor ne more biti v ponos. Da se je čutil »provociranega« svobodnjaški Haider, je še nekako razumljivo. Da pa je svoje »začudenje« izrazila celo deželna vlada in da je boj proti »stalnemu izzivanju Koroške« napovedal tudi deželni glavar Leopold Wagner, je le malo čudno in kaže, kako je tudi uradna Koroška vpletena v izrazito protislovensko politiko, ki jo odkriva »Vas ob meji«. m/CO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 45. In si ni mogla kaj, da se ne bi bila razjokala. »Kaj pa ti je?« je vprašal Jožef z globokim, toplim glasom. »Sem pridi,« je rekla. Stopil je do nje; prijela ga je za roko in mu jo pobožala. »Tako mi je hudo pri srcu... sama ne vem zakaj.« Sedel je k njej in jo držal za roko. Čutil je, kako je ta roka uvela, hladna, samo koža je še na njej. Tudi njegova je bila taka in dlani na njunih rokah so bile ostre kakor izbrušene. A če se je ozrl po Aninem o-brazu, po vseh neštetih gubah, ki so ga preprezale, po stisnjenih ustnicah, po upadlih očeh, po osivelih laseh, ki so silili spod rute pri senceh, je moral čutiti, kako se je življenje začudo daleč odmaknilo. »Minilo je,« je rekel toplo, a z globoko Vdanostjo. »In kar na svetu mine, se ne vrne več.« Oba sta čutila to veliko, a grenko resnico. Daleč nekje so tisti čudoviti večeri. Treba je pomisliti samo na dobrih štirideset, morda trideset let nazaj. Svet okoh njiju se ni nič spremenil. Ta zima, ki je zdaj zunaj, ni nič drugačna, kakor so bile zime tedaj, a tudi pomladi niso nič bolj razkošne; prav toliko cvetja je bilo tedaj, prav tako mehak zrak je vel v sobo, ptice so prav tako pele. Samo človek je bil mlad. Samo človek je lahko sedel k dragemu bitju, ga prijel za roko in mu rekel tiho, a z globoko strastjo: Ljubim te. Tedaj je Jožef rekel: »Pojdi spat. Pozno je že.« Postiljal je, postlal tudi v kotu, kamor je prenesel Katico in jo pokril. Komaj se je prebudila, a je takoj spet zaspala, ko si je globoko oddahnila, kakor bi kaj prijetnega sanjala. Ana je zlezla na posteljo in se pokrila. Jožef je najprej ugasil pipo, nato še luč in potem z vzdihom legel k Ani. Zunaj je bila noč, zvezdna in lepa. Že zdavnaj so potihnile divje race, ki si iščejo hrane po nezamrzlih jarkih. Utihnil je svet. Samo v mali sobi je najbrž ljubezen še dihala strastno in opojno, tista velika ljubezen, ki človeštvo vodi skoz najhujše vihranje življenja in mu daje vero in moč. Jožef se je dotaknil z roko Ane. Njeno telo je bilo uvelo in mrtvo. Nič več lepote ni hranilo v sebi, že zdavnaj jo je razdalo. To, kar je še živelo, ni moglo dihati iz sebe nikakega mika. »Tako hudo mi je,« je rekla Ana, ko je je povprašal, zakaj joče. »Tako me boli srce... stara in grda sem postala in nimam ničesar več, da bi ti dala.« »Kaj bi mi dala? Ko je človek star, niti ne daje niti ne jemlje več. Bilo je vsega dovolj, vse, kar si imela, si mi dala. Lepote človek ne more ukrasti in se okrasiti z njo, pričuva pa lahko druge človeške stvari: ljubezen in zvestobo. To sva ohranila. Ali ni to mnogo?« Zvezde so gledale skoz okno v sobo in morda prisluškovale pogovoru v tej in v drugi sobi, in ako so, so se morale čuditi marsičemu v življenju. Ali pa so zvezde že zdavnaj vajene vseh stvari, ki jih prinaša življenje in ki se sproste šele v najbolj temnih nočeh? Sprava med Ivanom in Marto je legla na vso hišo, kakor leže poletno sonce na vso pokrajino in vse stvari enako greje in poljublja, čeprav ga vse ne potrebujejo enako. Toplota ljubezni, ki se je med Ivanom in Marto znova vžgala, je grela tudi Koštrčevo sobo. In če kdo, sta se Koštrčeva razveselila te sprave. Koliko večerov je minilo v mučni napetosti sovraštva, kar je odbijalo mlada človeka drugega od drugega. Nikdar nista prihajala oba v njuno sobo, Koštrčeva sta bila v zadregi, ker se nista mogla odločiti ne za tega ne za onega; rada sta imela oba enako in najbolj neprijetno jima je bilo, kadar je kateri iskal pri njima potrdila za svoje ravnanje. Tedaj sta samo sklonila glavo in molčala. Šele zdaj sta čutila, da je bilo tako pravilno, čeprav se je Ana včasih zavzemala za Marto, le da je na njuno skupno srečo Jožef ni hotel ubogati, trdeč vedno, da se bosta že sama pobotala; in da bo tako tudi najbolje. Boj za mir v svetu pomeni tudi boj za enakopravnost in sožitje Nastop TPPZ Finko Tomažič na Srečanju za mir med narodi v Bazovici. Največja pozornost za tečaj za kamnoseke Začelo se je vpisovanje v tečaje Zavoda za poklicno izobraževanje V zelo lepem vremenu ter ob udeležbi velikega števila bivših borcev, aktivistov ter antifašistov obeh narodnosti, se je v nedeljo, pozno zvečer, zaključilo v Bazovici Srečanje za mir med narodi, ki se je začelo že v petek in ga je organiziral Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, skupno z mladinsko skupino pri zboru in pokrajinskim vodstvom VZPI-ANPL Ravno v nedeljo je potekalo 13. leto dejavnosti zbora, nedeljski koncert TPPZ pa je bil 360. po vrsti. Bilo je to srečanje, s katerim so se želeli organizatorji oddolžiti 40. obletnici osvoboditve in zmage nad nadfašizmom, istočasno pa spregovoriti o spominih na tiste slavne čase naše preteklosti, ki ne smejo o-stati, kot je bilo v govorih poudarjeno, le spomini tedanje generacije, temveč morajo preiti tudi na mlade, ki potrebujejo vedno novih spodbud. Temu cilju morajo služiti, je bilo poudarjeno, naši spomini na težko preteklost, borbo in zmago. Nedeljsko slavje je začela s svojim nastopom folklorna skupina »O-svoboditelji Beograda«, ki šteje o-krog 50 plesalcev v starosti od 8 do 16 let in ki je z vsem žarom svoje mladosti lepo podala vrsto jugoslovanskih plesov. Takoj po svojem nastopu so se mladi plesalci odpeljali še v Nabrežino, kjer so tudi z uspehom nastopili na domačem prazniku. Nastopu folklorne skupine je sledil koncert pihalnega orkestra iz Postojne, ki je pod vodstvom dirigenta Leandra Pegana, odlično zaigral splet jugoslovanskih in drugih skladb. V imenu partizanskega pevskega zbora je nato vse udeležence pozdravil predsednik zbora Davorin Križ-mančič, ki je orisal pomen delovanja zbora, ki predstavlja »velik rdeč klicaj na črnem polju skrajnega zla, ki se v naši družbi ponovno poraja — na črnem polju fašizma«. Boriti se za mir, je dejal, pomeni boriti se za mimo sožitje, za medsebojno razumevanje, ki lahko pripomore k uresničitvi načela, da mora tudi manjšina nemoteno uživati vse svoje pravice. Osrednja govornika na nedeljskem slavju sta bila Federico Vincenti, predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI, in Jože Utenkar, delegat Skupščine SFRJ. Prvi se je v svojem govoru zadržal v spominih na tiste težke čase, ko so se jugoslovanski in italijanski partizanski borci skupno borili proti nacifašizmu in stkali niti tesnega prijateljstva in tovarištva, ki jih vežejo še danes ter počastil spomin vseh, ki so v tem boju dali svoje življenje, katerim smo, je še dejal postavili spomenike, ki pričajo tudi mladim rodovom o njihovem boju, njihovi žrtvi. Utenkar, kot predstavnik generacije, ki ni okusila grozot vojne, ki živi že desetletja v miru in ki se torej težko vživlja v čase, ki jih sama ni doživljala, je poudaril, da je prav in potrebno, da prihaja do takšnega srečanja prav v tem letu« ko bomo slavili deseto obletnico osimskih sporazumov, ki so rešili odprta vprašanja med dvema državama z različnim mednarodnim položajem in različnimi družbenopolitičnimi sistemi.« Ti sporazumi predstavljajo, skupno z dokumenti Helsinške konference, je dejal, vzor mednarodnega dogovarjanja, to tudi zato, ker niso bili usmerjeni le na razreševanje vprašanj iz preteklosti in na odpravo starih nesporazumov in sporov, temveč v smeri bodočnosti in v ustvarjanje nove vizije medsebojnega sodelovanja. Program, ki ga je lepo povezovala Rada Cergol, se je po govorih nadaljeval z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je skupno z recitatorji lepo in občuteno izvedel svoj recital »21. marec«, posvečen boju domačega prebivalstva in vsem tistim, ki so v tem boju dali svoje življenje. Za konac bogatega programa, sta skupno nastopila zbor in pihalni orkester iz Postojne in ob navdušenju množice podala tudi pesem »Vstajenje Primorske«. Na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v teh dneh nimajo oddiha. Šele pred kratkim so zaključili šolsko leto, sedaj pa imajo že spet polne roke dela s pripravami in vpisovanji v nove tečaje. Vodstvo zavoda je v začetku leta poslalo deželnemu odborništvu za šolstvo program za novo šolsko leto. V program je vključilo skupno 33 tečajev, ki so bili geografsko razporejeni na tržaško pokrajino, goriško pokrajino, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Dežela je odobrila skupno 14 tečajev, in sicer 11 za tržaško pokrajino in 3 za goriško. Kot že vsa leta doslej sta ostali Beneška Slovenija in Kanalska dolina (predvideni so bili tečaji slovenščine, za programerje in drugi) na cedilu. Med odobrenimi tečaji velja pred vsem omeniti dva dveletna tečaja s kvalifikacijo, in sicer tečaj za tehnične in upravne uradnike (skupno 900 ur pouka) in tečaj za kamnoseke (1.200 ur pouka), potrjena pa sta bila druga letnika tečajev s kvalifikacijo za mizarje in za tajnice v podjetju. Za prvi letnik tečaja za tehnične in upravne uradnike je vladalo res veliko zanimanje, kar so tudi potrdili vpisi že ob včerajšnjem prvem dnevu vpisovanj. Vodstvo zavoda upa, da bo podoben odziv zabeležil tudi tečaj za kamnoseke. Prav v zvezi s tem tečajem je treba poudariti, da dežela izbira in odobri tečaje zavodov za poklicno izobraževanje na podlagi zaposlitvenih možnosti v posameznih sektorjih. V kamnoseštvu obstajajo možnosti za zaposlitev mladih, za razvoj te gospodarske panoge pa so se zavzele tudi nekatere ustanove (na primer trgovinska zbornica in Ustanova za razvoj obrtništva), kar naj bi dalo tečaju še novega elana. Dodati je treba še, da potekajo tečaji s kvalifikacijo z rednim poukom (v povprečju 6 ur dnevno), v okviru katerega obravnavajo tečajniki poleg tehničnih predme- tov tudi predmete kot so splošna kultura, matematika, risanje in tehnologija. Pri tehničnih predmetih bo posvečena največja pozornost obdelovanju kamna, ne pa izkopavanju in drugim težavnejšim aspektom kamnoseštva. Tečaj s kvalifikacijo daje nadalje gojencem možnost znižanja vajenske dobe, kar bo za bodoče kamnoseke gotovo ekonomsko zelo privlačno. Poleg tečajev s kvalifikacijo bo SDZPI v prihodnjem šolskem letu priredil še številne tečaje za specializacije. Med te spadajo tečaj za programerje, tečaj za plače (usposablja za vodenje administracije personala) in tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju malih obratov, ki ga prireja zavod v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Starši in dijaki so se že med šolskim letom zanimali za tečaj informatike, ki ga je SDZPI tudi vključil v svoj program, a ga dežela ni odobrila. Ob tem velja poudariti, da je dežela zavrnila tudi podobne tečaje na drugih i-talijanskih zavodih za poklicno izobraževanje, češ da so pretežki. Štirje tečaji se nanašajo na kmetijstvo in jih bo zavod izvedel s pomočjo Kmečke zveze. To so izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo in trije izpopolnjevalni tečaji za vinogradništvo. Ti tečaji bodo sicer krajši kot prejšnja leta, jih je pa zato več in bodo potekali v Lonjerju, Križu in v Repnu. Zavod je vključil v program tudi dva tečaja za živinorejo, ki pa ju dežela ni odobrila. Ob koncu šolskega leta 1984/85 je zavod potegnil črto pod opravljenim celoletnim delom. V Trstu in Gorici je izvedel 13 tečajev za skupnih 5.130 ur pouka. Od 204 vpisanih jih je 128 uspešno zaključilo tečaje. Ti rezultati so vsekakor spodbudni za delovanje v prihodnjem šolskem letu, ki bo potekalo v novih prostorih v Dijaškem domu. Na pobudo Lovskega društva Žavlje-Trst Pri Dom ju srečanje lovcev Na športnem igrišču pri Domju je bilo v nedeljo popoldne drugo srečanje lovcev, ki ga je priredilo Lovsko društvo Žavlje - Trst. Na srečanju je s svojim koncertom nastopil pihalni orkester Breg, ki ga vodi Niko Peršič. Na prazniku, ki se ga je udeležilo izredno veliko število ljudi, so postregli tudi z lovskimi specialitetami, kot na primer srnjak s polento in tudi darila na loteriji so bila: mlad srnjak, divji zajec, pršut itd. Na slikah: zgoraj nagrade na loteriji, spodaj kuharji na delu Na Repentabru jubilejna »Blagovestnika« V nedeljo pozno popoldne se je na Repentabru zbrala velika množica domačinov in ljudi, ki so prišli iz mesta in tržaške okolice, da bi sledili igri »Blagovestnika z Vzhoda« na besedilo Ivana Artača. Slavnostni govor je imel prof. Jožko Šavli, ki je zgodovinsko označil Metodovo delovanje med Mo-ravani, obenem pa je posebno poudaril, da je prvi slovenski metropolit veliko več vplival na Slovence kot na ostale slovanske narode, čeprav je običajno mišljenje v bistvu obratno. Ob koncu predstave je mlada igralka Erika Buzečan v imenu številne igralske skupine obdarila s cvetjem Krasuljo Simoniti - Suhadolc, Dino Slama - Pahor, Andreja Pisanija in Adrijana Rustjo, ki so s svojim delom pripomogli k uresničitvi igre ob jubilejnem praznovanju 1100-letnice smrti sv. Metoda. Delegacija iz Logatca v repentabrski občini V soboto je bila v gosteh v repentabrski občini delegacija pobratene občine Logatec. Predvsem so bili to kolesarji, ki so iz Logatca odpotovali v sredo, kolesarili so preko Ljubljane, Kranjske gore, Trbiža, Vidma in Gonarsa ter v soboto popoldne prispeli v Repen. Zamejski rojaki so jih pričakali pri spomeniku na Proseku, nato skupno vozili preko Opčin do spomenika pri dveh hrastih na Colu, kjer so gostje položili venec in rože k spomeniku vsem žrtvam fašizma. Tu sta spregovorila tudi tovariš Rudi Lipovec, predsednik skupščine občine Logatec, in repentabrski župan dr. Pavel Co lja. Za kratek čas so se prisotni zaustavili tudi na vaškem pokopališču, kjer so se poklonili spominu komandanta Bazoviške brigade Francu Nemgarju, doma iz Logatca, ki je 2. maja 1945 umrl na Colu in je tam tudi pokopan. Zvečer je repentabrska občinska uprava priredila gostom večerjo, med katero so prisotni preverili možnost, da bi prihodnje leto skupina repenskih kolesarjev obiskala Logatec ter tako vrnila obisk. • Občina Devin - Nabrežina sporoča, da morajo prošnje za nagrado človečanske dobrote in vzajemnosti »Devinski grad«, ki jo je ustanovil princ Rajmund della Torre e Tasso, dospeti do 15. julija 1985 na devinski grad in ali na devinsko - nabrežinsko občino. Prošnjo, v kateri morajo biti navedeni osebni podatki predlagane osebe ter zadevna utemeljitev, morata podpisati dva občana. Organizacijski odbor bo v zadnjem tednu julija pregledal vse predloge ter izbral tiste, ki bodo 31. avgusta 1985 na javni svečanosti v devinskem gradu nagrajeni z diplomo ter skromnim denarnim prispevkom. Zaradi sobotnega muhastega vremena so jo podaljšali za en dan Uspeh nabrežinske tradicionalne razstave vin Včeraj se je v Nabrežini zaključila tradicionalna, že 24. razstava domačih vin (zaradi sobotnega muhastega vremena so praznik podaljšali za en dan), ki jo je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in vinogradniki priredila devinsko-nabrežinska občinska uprava. Vrhunec praznika je bil v nedeljo, ko so med drugim tudi nagradili vinogradnike, ki so na razstavi sodelovali z najbolj kakovostnimi vzorci vin. Tudi letos je največ priznanj šlo v Praprot. Prvi nagradi za belo vino, kot tudi za teran je odnesel Bruno Kante (Praprot), ostala priznanja pa so podelili sledečim vinogradnikom: Angelo Škerk (Praprot - druga nagrada) in Danilo Lupine (Praprot - tretja nagrada) za bela vina ter Boris Škerk (Praprot - druga nagrada) in Dušan Radovič (Nabreži- na - tretja nagrada) za teran. Kot zanimivost naj dodamo, da je bilo na razstavi letos prisotnih le osem domačih pridelovalcev (predloženih vzorcev je bilo 26, strokovna komisija pa jih je sprejela 13), štirje izmed njih pa so bili iz Praprota. Med novostmi kulturnega dela programa, bi omenili nastop beograjske mladinske folklorne skupine »O-slobodioci Beograda«, za kroniko pa bi navedli tudi kulturna in športna društva, ki so aktivno sodelovala na prazniku. Ta so bila: SKD Igo Gruden, ŠD Sokol, SK Devin, ŠK Auri-sina, Godbeno društvo Nabrežina, občinska sekcija VZPI-ANPL (iv) Na sliki: nagrajenci na nabrežin-ski razstavi vin z županom Fondo in drugi predstavniki domače občinske uprave. Tržaški župan o ukinitvi restavracije hotela Excelsior Ukinitev restavracije v hotelu Sa-voia Excelsior bi pomenila veliko izgubo za Trst in bi osiromašila predvsem njegovo turistično podobo. To bojazen je tržaški župan Richetti pred dnevi iznesel ravnatelju Vsedržavnega zavarovalnega zavoda (INA), ki je lastnik poslopja na tržaškem nabrežju, v katerem ima hotel svoje prostore. Pred kratkim je namreč hotel zamenjal upravitelja, novi upravitelji pa so se izrekli za ukinitev restavracije. Od tu težave, zaradi katerih je tržaški župan posegel. Ukinitev restavracije bi spravila na cesto večje število sedaj zaposlenega osebja, pomenila pa bi tudi hudo o-kmitev gostinskih ponudb v Trstu. In to prav v neposredni bližini Pomorske postaje, ki se zadnje čase uveljavlja kot kongresni center. Župan je ravnatelju družbe INA obrazložil velike napore, ki jih tukajšnji turistični operaterji vlagajo, da bi Trst zaslovel kot kongresno središče; za dosego tega cilja pa mora razpolagati s primernim številom kvalitetnih gostinskih obratov. Ukinitev restavracije hotela Savoia Excelsior bi torej pomenila hud udarec tudi za tržaški turizem, je zaključil. Služba za hemodializo bo kmalu spet delovala Glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote je na svoji zadnji seji odobrila spremembo nekaterih točk proračuna za letošnje leto. Spremembe se nanašajo predvsem na stroške za telefonsko centralo, električno napeljavo in dvigala v katinarski bolnišnici. Na skupščini je bil nadalje govor o delih v okviru službe za hemodializo. Dela bodo kmalu končana, tako da se bodo lahko tržaški bolniki spet zdravili v Trstu. Drage stanarine Stanovalci novih poslopij pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, ki so last družbe Lloyd Adriatico, so na skupščini izrazili svoje negodovanje nad stanarinami, ki so višje kot pravične stanarine v zasebnih gradnjah. Na skupščini so izvolili odbor, ki bo skupaj z izvedenci sindikata stanovalskih upravičencev SUNIA iznesel zahteve prizadetega prebivalstva občini, deželi in družbi Lloyd Adriatico. Podatki za junij potrjujejo porast števila prehodov čez mejo v tržaški pokrajini V primerjavi z lanskim julijem zabeležili porast za 21,35 odst. Pogovor po končanem festivalu v Miljah Italijansko gledališče za mlade ni več brezskrbno in vedro Tudi podatki za mesec junij potrjujejo težnjo k povečanju števila prehodov čez italijansko-jugoslovansko mejo v tržaški pokrajini. Globalno vzeto je bilo namreč v prejšnjem mesecu 1.984.716 prehodov (v obeh smereh), kar pomeni 350 tisoč prehodov več kot v istem obdobju lanskega leta s porastom, ki znaša 21,55 odstotka. Najbolj znaten porast zadeva mednarodne prehode, se pravi prehode s potnim listom: junija je bilo namreč 1.260.329 prehodov, porast pa je znašal 35,70 odstotka. Levji delež so imeli pri tem predvsem tuji državljani z 819.586 prehodi: v primerjavi z junijem 1984 so narasli kar za 52,10 odst. Manjši promet — 13,03 °dst;- — pa je zabeležil prehod čez mejo italijanskih državljanov. Bolj omejen je bil porast prehodov čez mejo s prepustnico: za jugoslovanske državljane je znašal porast 31,30 odstotka, medtem ko se je število prehodov italijanskih državljanov z obmejnih predelov celo znižalo, in sicer za 6,43 odst. Razveseljivo sliko premikov čez mejo dajejo tudi podatki za prvo polovico letošnjega leta v primerja- vi s prvimi šestimi meseci 1984. čez obmejne bloke v tržaški pokrajini je namreč v tem obdobju šlo 10.263.958 oseb, kar predstavlja porast za 37,16 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Stavka osebja občinskega centra za obdelavo podatkov Avtonomni sindikat občinskih u-službencev FIADEL - CISAL je oklical za danes dveumo stavko osebja, ki je zaposleno v občinskem centru za obdelavo podatkov. Osebje bo stavkalo od 8. do 10. ure, obenem bo še vnaprej službovalo le v dopoldanski izmeni in ne bo opravljalo nadurnega dela. Avtonomni sindikat je oklical stavko v protest zoper sklep občinske u-prave, ki namerava predati upravo centra za obdelavo podatkov deželni družbi Informatica, kar naj bi prizadelo uslužbence centra. Osebje se bo jutri spet zbralo na skupščini, da bi razpravljalo o nadaljnjih akcijah. V nedeljo se je končal v Miljah o-smi mednarodni festival Gledališča za mlade, na katerem je sodelovalo okrog 50 gledaliških skupin iz Italije, Jugoslavije, Belgije, Francije in Španije. Raznovrstnih predstav je bilo nad sto, ob njih pa je treba omeniti tudi laboratorije, od katerih so bili nekateri namenjeni šolnikom, drugi pa specializiranim gledališkim operaterjem. Letošnja izvedba je bila zaradi občinskih volitev in referenduma še deset dni pred začetkom pod vprašajem, iz zagate pa jo je rešila prejšnja občinska uprava, ki je odobrila tozadevni sklep. V preventivnem proračunu je strošek za festival znašal 170 milijonov Ur. Sedaj, ko so se odrske luči ugasnile, smo predsednika festivala, Tinina Mantegazzo, povprašali za prvo o-ceno manifestacije. »Brez oklevanja bi rekel, da je manifestacija uspela, da je njena bihm-ca pozitivna. Letos je bil festival namenjen predvsem gledaUščnikom in njihovemu medsebojnemu soočanju. Če je pred leti težil predvsem k spodbujanju šolnikov in novih gledaUških aU animatorskih pobud v šolah, je sedaj postal eden najbolj strokovnih sedežev gledaUšča za mlade, pa ne samo za ItaUjo. Rekel bi, da je ne- kje postal univerza za operaterje, ki se ukvarjajo z mladinskim gledaU-ščem. V tem smislu bi omenil tudi o-kroglo mizo, na kateri so univerzitetni docenti obravnavah vprašanje, kako poučevati zgodovino gledališča v šolah.« Pa vendar lebdi nad letošnjo izdajo nelagoden občutek, češ da je izgubil na razposajenosti in sproščenosti, da ni več prazničen, ampak v sivi obleki. »Da, nekateri očitajo, da je postal neke vrste izložba za gledahščnike. Osebno sem prepričan, da to ni v škodo ah nevarno. Vsak proizvod mora namreč v prodajo, in da se to zgodi, si ga mora vehko ljudi ogledati, ga oceniti in ovrednotiti. Seveda mora biti dober proizvod. Res je, da je gledahšče za mlade, vsaj v ItaUji, v globoki krizi. Po začetnem entu-ziazmu nekaterih skupin je industrija spoznala, da je gledaUšče za mlade donosno. Pred štirimi leti je bilo tovrstno itahjansko gledaUšče po kakovosti med prvimi v Evropi, špekulantski manevri so ga nato povsem onesnažiU. Tudi na letošnjem osmem festivalu v Miljah smo lahko to ugo-tavljaU. Zato soglašam, da je bila ta izdaja, izdaja vehke krize gledaUšča za mlade, vsaj v ItaUji.« Piccolo spet v prodaji - RaUjanski dnevnik D Piccolo je po štirih dneh odsotnosti včeraj spet v kioskih. Zadnje tri dni so stavkah časnikarji, en dan pa ni izšel, ker je odgovorni urednik umaknil podpis, češ da je dnevnik, zaradi sindikalnih akcij tiskarskih delavcev, nepopoln. Včeraj je delo v dnevniku steklo nor-mabio, kajti tiskarji so z vodstvom zaceli pogajanja, časnikarji pa so v pričakovanju odgovora na sindikalne zahteve. Tako tiskarji kot novinarji so poverili ^ svojim sindikalnim predstavnikom še pet stavkovnih dni. 0 fiziki in matematiki v arabskih državah V miramarskiem Centru za teoretsko fiziko se bo jutri začel tridnevni seminar o položaju fizikalnih in matematičnih ved v arabskem svetu. Simpozij prireja Združenje prijateljev Arabcev pri miramarskem Centru, ki združuje več kot 200 znanstvenikov iz vsega sveta. Organ je nastal pred dvema letoma, potem ko so znanstveniki iz arabskih držav že od ustanovitve sledih delu in izobraževanju v miramarskem Centru. • V Miljah so se včeraj s kratko svečanostjo spomnili občinskega odbornika Nerea MartinelUja ob 20-letnici njegove smrti. Marti-nelUja je med popravljanjem okvare na električni centrali v žaveljski čistilnici Aquila smrtno oplazil električni tok. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji bo do konca leta dobil dokončno obliko Pogovor z Aleksijem Kalcem, ki Pred letom dni smo v Primorskem dnevniku objaviU začetno gradivo Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji, ki ga pripravljajo že pet let. Glavna zasluga za to pobudo gre dr. Romanu Savniku, glavnemu uredniku Krajevnega leksikona Slovenije, ki je izšel v letih 1968-80. Postalo je skorajda nujno, da se delo nadaljuje tudi tostran meje. Leta 1983 je raziskovalno delo prevzel SLORI, oziroma Odsek za zgodovino pri NŠK. Organizacijsko plat dela je vzel v roke Branko Jazbec, ki je poskrbel za porazdeUtev vprašalnikov po vaseh. Izpolnjene vprašalnike je predelal Milan Bufon, gradivo pa je objavil Primorski dnevnik. Delo je nato zaostalo do decembra lani, ko ga je prevzel Aleksij Kalc, s katerim smo se te dni pogovorili. Kako napreduje delo za dokončno sestavo Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji? Do konca tega leta bi morali dati leksikonu dokončno obliko, pred sabo pa imam še veliko dela. Objava začetnega gradiva v Primorskem dnevniku je imela namen spodbuditi bralce k sodelovanju pri popravljanju in izpolnjevanju zbranega gradiva. Pobuda pa je žal naletela na skromen odziv, saj smo dobiU le nekaj prispevkov. Tako smo se v zaključni fazi, ki je sedaj v teku, znašU pred dodatnim bremenom. Vzpostaviti moramo stike z informatorji na terenu in zbrati dopolnilno gradivo. Sedaj skušamo razširiti začetni projekt s sodelovanjem vaščanov in krajevnih kulturnih in drugih društev, tako da zberemo čimveč konkretnih in uporabnih podatkov. Katero metodo uporabljate pri zbiranju podatkov? V ta namen smo pred šestimi meseci sestavili nov vprašalnik, ki je prilagojen razmeram v ItaUji. Vpra-šalmke izpolnjujemo s pomočjo vaščanov in dobljene podatke uporabimo pri obdelavi krajev. sedaj urejuje to pomembno delo Kakšen je bil odziv vaščanov pri sestavi leksikona? Sodelovanje je bilo pač razUčno. V nekaterih vaseh smo imeli vso pomoč in smo zbraU veUko koristnih in uporabnih podatkov. Drugod pa je bil odziv precej površen in nismo imeU od prebivalstva posebnih koristi. Katere kraje zamejstva bo obsegal Krajevni leksikon? Določeno je bilo, da se delo usmeri v vse vasi tržaške pokrajine od MUjskih hribov do Štivana. Raziskano območje pa vključuje tudi Trst in predmestje . V katerih krajih ste naleteli na največje težave? Največje težave imamo pri obravnavi Trsta. Krajevni leksikon Slovenije obravnava mesta po ulicah, ta metoda pa za naš leksikon ni primerna, ker se v Trstu srečujeta itaUjanska in slovenska kultura. Poraja se tako problem, v kolikšni meri naj slovenski leksikon zajame neslovenski del mesta. IzbraU smo pot, ki omogoča prikaz zgodovinskega, kulturnega in gospodarskega deleža, ki ga imamo in ki smo ga imeli Slovenci v tržaškem mestnem okolju. V kakšni obliki bo leksikon sestavljen? Kraji so porazdeljeni po občinah, ki so na kratko opisane. Za vsako vas bodo navedeni lega, terminološki, geografski, urbanistični, arheološki, demografski, kulturni in zgodovinski podatki. Dodana bo bibUografija vsake vasi in sUke, ki bodo prikazovale vaške zanimivosti. Na zadnjih straneh bodo priloženi zemljevidi. Kakšen je pomen in uporabna vrednost leksikona? Predvsem skušamo dobiti čimbolj dokumentirane podatke, tako da bo leksikon praktično uporaben. Upajmo, da ne bo naš trud zaman in pričakujemo čim večje sodelovanje, da bomo delo čimprej izpeljaU do konca v najboljši obUki. Razgovor zapisala BARBARA BONETA Kaj je največ pripomoglo k temu »debaclu«? »Razlogov je veliko, vendar osnovni je v kriterijih javnega finansiranja, ki so privilegirali že privilegirane skupine, pa čeprav so bile kakovostno na zelo nizki stopnji. Je pa tudi res, da je danes teater v Italiji, v mislih imam vse žanre, ogledalo njene dekadenčne družbe. Po velikih pričakovanjih po vojni in gospodarskem razvoju v šestdesetih letih moramo žal ugotavljati, da se ni nič spremenilo. Politični in kulturni znaki dekadence so zaskrbljujoči. Mislim, da gre tudi za intelektualno u-trujenost, toliko bolj, ker so mladi na lastni koži spoznali, da kariero narediš le po politični poti. To velja tudi in toliko bolj za gledališče. Vse tiste mlade, svobodne in resnično zanimive skupine, ki so ob predstavah razvile tudi širšo dejavnost, kot so denimo raziskava, video, debate, so klonile pred temi družbeno - političnimi zakoni in prenehale z delovanjem.« Kakšne pa so po vašem perspektive? »Gledališko proizvodnjo je treba čimbolj razširiti med široko publiko. Pri tem pa se morajo njeni ustvarjalci polastiti vseh sredstev, ki to razširjanje omogočajo. Skratka gledališki operaterji bi morali sami u-pravljati in proizvajati televizijske oddaje, reklamo, filme, snemanje plošč in video - clipsov. Le tako bo gledališka proizvodnja postala množična in bo obenem zajamčena tudi kvaliteta. Priznam, da ni lahko u-resničiti te zamisli in da se skrivajo za njo spet druge pasti.« Kot je denimo, potrošništvo kulture. Verjetno pa so še druge možnosti za izhod iz krize. »Seveda so: treba bi bilo prepričati javne uprave, da je ravno tako pomembno za družbo, če vzamejo v službo ne le uradnike, ampak tudi gledališčnike, ki bi skrbeh za animacijo prostega časa, za načrtovanje prireditve, pač za kulturno - zabavni del družbenega življenja meščanov. Dogaja pa se, da se zaposlijo sluge (nimam nič proti njim), kvalificirani gledališki delavci (večinoma mladi) pa ostajajo na cesti. Ta gospodarska kriza zelo močno pogojuje gledališko dejavnost mladih. Tudi to se je odražalo letos v Miljah: prvič je večina gledališčnikov ostala vseh deset dni v Miljah. Kam naj bi šli, če nimajo vabil? Brezskrbnost, zaupanje v bodočnost in optimizem so šli v pozabo.« Razgovor zapisala Nadja Filipčič Razstava ob 40-letnici patronata INCA-CGIL Patronat INČA - CGIL bo proslavil 40. obletnico ustanovitve z razstavo fotografij v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares. Na razstavi bo zaobseženih 40 let delovanja patronata. Fotografije bodo na ogled danes in jutri od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. ZAHVALA Uspeh fotografskega natečaja CGIL V prometni nesreči pri Sesljanu ob življenje 78-letna Tržačanka Nad sto fotografov se je udeležilo 5. deželnega fotografskega nateča-■Ja. ki ga je priredil Deželni zavod za študije in raziskave pri sindikatu CG IL- Pretekli teden so v dvorani Di Vittorio razglasili rezultate natečaja. Prvo nagrado za črno - belo fotografijo je prejel Ermanno Cornar, drugo mesto je šlo Antoniu Spazzalu, tretje pa Giorgiu Micheluttiju. Naj- boljšo barvno fotografijo je posnel Guido Piras, za njim pa sta se uvrstila Maurizio Marini in Gianni Ur-sini. V konkurenci starih fotografij (izpred leta 1950 in iz časa odporništva) je dobil prvo nagrado Tiziano Neppi, drugo nagrado sta prejela Francesco Pico in Alessia Alessio -Verni, tretjo pa Marina Rossi in Sergio 'Ranchi. V nedeljo zgodaj popoldne je v nesreči, ki se je pripetila pri križišču »Pri treh orehih« v Sesljanu, izgubila življenje 78-letna upokojenka Carme-la Purich vd. Sbi-sà, ki je stanovala v Trstu v Ul. Combi 9. Pokojnica se je peljala na zadnjem sedežu fiata 127, ki ga je upravljal njen zet, 63-letni Salvatore Cipressi. Ob njem je sedela njegova žena in hčerka Sbisa-jeve, 53-letna Claudia. Njihov avto je zavil proti Sesljanu, ko je iz pasu, ki vodi proti Nabrežini, pripeljal opel ascona, katerega je vozila 26-letna Magj Rebek por. Marchesi. Opel ascona je s svojim prednjim levim delom silovito trčil v levi bpk fiata 127, nato pa sta avtomobila tako spremenila svoji legi, da je bilo ugotavljanje dinamike izredno težavno. Razen Sbisajeve, ki so jo prepeljali v bolnišnico, ko je že bila v komi, se nihče od preostalih potnikov ni huje ranil. Tudi hčerki Marchesijeve, ki je bila namenjena v rodno Madžarsko, sta ostali nepoškodovani. Carmela Sbi-sà si je med prevozom nekoliko opomogla, toda ob sprejemu v katinar-sko bolnišnico je bilo njeno stanje za- radi notranjih poškodb brezupno. U-mrla je, še preden so jo odpeljah na oddelek za oživljanje. Avto jo je zbil na Trbiški cesti V nedeljo zvečer okrog 21. ure je 68-letna Angela Škerlavaj s Proseške ceste 117 prečkala Trbiško cesto pri Banih, ko jo je z avtom povozil 34-letni Armando Giusti. Žensko so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ji na ortopedski kliniki ugotovili zlom noge in udarec v čelo. O-krevala bo v mesecu dni. Pridržana prognoza za pešca Na nevrokirurški oddelek so včeraj ob 1.30 sprejeli s pridržano prognozo 71-letnega Enrica Krausencka iz Ul. F. Severo 16. Ko je izven prehoda za pešce prečkal omenjeno ulico, da bi prišel do doma, ga je s fiatom 126 podrl 31-letni Roberto Di Giovanni, ki stanuje na Rebri Tre-novia 36. V nesreči je pešec utrpel pretres možganov in hud udarec v glavo. Ob izgubi našega dragega Federica (Franka) Pecchiarija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Žena Rafaela in hčeri z družinama Štramar, Mačkolje, 9. julija 1985 Ob 1. obletnici smrti našega dragega Mirka Grgiča ohranjajo z ljubeznijo njegov spomin mama, sestre in brata z družinami Gropada, 9. julija 1985 Ob izgubi dragega brata Franca Grgiča izreka KD SKALA iskreno sožalje sestri Klari in družini. Seja upravnega sveta gledališča Verdi Upravni svet gledališča Verdi je na svoji zadnji seji odobril proračui ustanove za leto 1985. Na isti seji je svet poveril funkcijo umetniškega vodi' za dobo enega leta Raffaellu de Banfieldu. Na predlog predsednika Ri chettija je končno upravni svet potrdil zaupanje v prof. De Ferro, ki j' pred nedavnim odstopil z vodstvenega mesta gledališča Verdi. Uspel nedeljski izlet na Brione ^ra^V0 Zarja, kulturno društvo Lipa in domača sekcija VZPI ANPI iz Bazovice so bili organizatorji nedeljskega izleta na Brione, ki s ga je udeležilo okrog 100 ljudi iz Bazovice, pa tudi iz drugih krajev v oko bei Trsta. Odhod z mejnega prehoda pri Krvavem potoku je bil v nedeljo zjutra okrog 8. ure. Dva avtobusa izletnikov sta opravila pot do Fažane pri Pulji v približno treh urah (s kratkim postankom na cesti). Tu so se izletnik vkrcali na parnik in se odpeljali do Brionov. Dva vodiča sta izletnikon razkazala lepote in zanimivosti Brionov, predvsem etnografski muzej, k cedilo lepe narodne noše različnih narodov, nato bogato razstav fotografij predsednika Tita v družbi raznih državnikov, ki so ga obiskal na Bnomh sprehodili so se po naravnem parku, kjer je bogat zoološki vr m si ogledali se druge zanimivosti. Kosilo so izletniki imeli v restavraciji »Ribiška koliba« v Pulju, kasne je pa so si ogledah mesto. Ogled puljske arene na žalost ni bil mogoč ker so tam v teku razna popravljalna dela. Na poti proti domu so se izlet i w?e ja i Sk°Z1 d°g tune1, sPel-ian P«1 goro Učko. Domov so se vrnih v večernih urah, precej utrujeni, a tudi zadovoljni Beograjski folkloristi v Rižarni V soboto zjutraj so obiskali Rižarno člani mladinske folklorne skupine »Oslo-bodjoci« iz Beograda, ki so gostovali v naših krajih, saj so nastopili z uspehom v Bazovici, v Križu in na prazniku vina v Nabrežini. V Rižarni je mlade goste pričakal in jih pozdravil tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta, ki je tudi orisal partiaansko zgodovino v teh krajih. Nato jim je novinar Franc Udovič prikazal partizansko borbo na Primorskem, posebno pa zgodovino Rižarne. Pri Banih sagra pod kostanji Na pobudo kulturno - gospodarske zadruge Ban in Mladinskega krožka je bila v nedeljo na trgu pri Banih »Vaška sagra pod kostanji«, ki se je je udeležilo lepo število ljudi. Popoldne je v kulturnem programu nastopila godba na pihala s Proseka (na sliki). gledališča včeraj-danes ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana- in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta. V petek, 12. t.m., ob 20.30 šesta in v nedeljo, 14. t.m., sedma in zadnja predstava Lebarjeve operete »FRASQUITA«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. V torek, 16. t.m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete »La baiadera«, E. Kalmana. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 m 433. kino Ariston 21.30 »Orwell 1984«. Režija Michel Radford. Igrajo John Hurt, Su-zanna Hamilton, Richard Burton, Cy-ril Cusak. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 — 22.10 »Amorevole pomo libidinosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 20.00—22.15 »Salò o le 120 giornate di Sodoma«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 20.00—22.15 »H gioco del falco«. Timothy Hutton in Sean Penn. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »Grano rosso sangue«, za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00—22.00 »Le notti di fuoco delle Svedesi in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Dove stanno i ragazzi« — za vsakogar. Mignon 17.00—22.15 »L’uccello dalle piume di cristallo«. Režija Dario Argento. Grattacielo 18.00 — 22.00 »Agente 007 -La spia che mi amava«. Capitol 16.00—22.00 »Lady Hawke«. Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Marathon«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00—22.00 »Rocky« 18.30—22.00 »Rock Movie n. 2«. Alcione 16.00—22.00 »Pinocchio«. Radio 15.30 — 21.30 »Pomo story ’80«. Prepovedan mladini pod 18. letom. izleti Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta obvešča, da je odhod na Brione jutri, 10. t.m., ob 7. uri zjutraj izpred sodnijske palače Foro Ulpiano. Priporr-čamo točnost. Danes, TOREK, 9. julija VERONIKA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 12.45. Jutri, SREDA, 10. julija AMALIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1019,5 mb rahlo pada, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo pooblačeno, v jutranjih urah je padlo 10,4 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Sincovich, Reana Nugnes, Guglielmo Ferzi, Luca De Marchi, Marco Pisetta, Daniele Zampini, Anton Pros Volpi, Luca Pavento, Èva Cuzzoni, Dea Grattaghano. UMRLI SO: 76-letna Angela Ricci vd. Abbondanza, 46-letni Luciano Capurso, 42-letni Domenico Cassani, 87-letna Teresa Mainich vd. Parmeggiani, 88-letna Lucia Calligaris vd. Prinz, 79-letna Valentina Vouch, 85-Ietna Pierina Scheria-ni, 81-letna Margherita Fermo, 60-letna Anna Trojer por. Bianchini, 32-letna Onorina Vigini por. Sinccvich, 77-letna Carmela Purich vd. Sbisà, 78-letna Antonia Rakar vd. Rigutti, 65-letna Rosa Pizzulli vd. Posa, 89-letni Antonio Su-signan, 94-letna Maria Lucia Giurgevich vd. Manzutto, 59-letni Lazzaro Belleli, 84-letna Gisella Oberti, 73-letna Giuseppa Sparagna por. Sorgo, 68-letni Giorgio Kuchler, 71-letni Antonio Sergas, 80-letni Santo Krizmancic, 58-letni Bruno Collina, 93-letna Francesca Tamburiini vd.' Colle, 76-letni Raffaele Silber-mann recte Bemsogh, 75-letna Rosa Grego vd. Clai. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: teL 299-197. Obvestilo Patronata KZ-INAC Jutri, 10. t.m. zapade rok za plačilo 1. obroka dodatnega prispevka za pokojnine za kmetovalce. Kmetje so že dobili na dom poštno položnico, ki jo je treba izpolniti. Vabimo prizadete, ki tega niso še storili, da se zglasijo v uradih patronata KZ-INAC, Ulica Cicerone 8/b, da jim o-pravimo to dolžnost. Obveščamo kmete, da bodo poštne položnice za plaćanje red-, nih davkov dobili z zakasnitvijo. Po neuradnih vesteh iz Urada SC AU bosta verjetno prva dva o-broka za letošnje davke združena in bo njuna zapadlost 10. septembra t.l. Zapadlost ostalih dveh obrokov ostane nespremenjena, in sicer 10. november 1985 in 10. januar 1986. Tiste člane KZ, ki prosijo za družinske doklade za otroke in ki tega letos še niso storili, vabimo, da se zglasijo v uradih Patronata KZ - INAC, da jim uredimo vse potrebno. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Rovke - Kolonkovec vabi na ve čer kratkih filmov Sergija Cesarja, ki bo v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v pro štorih društva, UL Monte Sernio 27. Na sporedu: dokumentarec iz Japonske, delo v kamnolomu, vprašanje manjšin, poskusni video in drugi. KD Primorec in Godba na pihala V. Parma vabita na koncert skupine MUJA D.O.C. BAND, ki bo v četrtek, 11. t.m:, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. KD Vesna vabi v petek, 12. t.m., na fantazijo avtorskih pesmi, glasbe in plesa POJOČA JE NOČ, ob 21.15 na dvorišču doma A. Sirk v Križu. razna obvestila Ljubitelji fotografije so vabljeni na pogovor v petek, 12. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v zvezi s fotografsko razstavo v slovenski prestolnici. FC Primorje - Godbeno društvo Prosek organizirata na Proseku v dneh 13. in 14. t.m. v prostorih Kulturnega društva na balancu »Praznik športa in glasbe« s sledečim programom: sobota, 13. t.m., ob 16. uri otvoritev kioskov, ob 19. uri koncert godbenega društva Prosek in ob 20. uri ples z ansamblom The Lords, nedelja, 14. t.m., ob 10. uri otvoritev kioskov, ob 16. uri tradicionalna tekma stari - mladi, ob 19. uri nastop mladinskega pevskega zbora V. Mirk in ob 20. uri ples z ansamblom The Lords. Delovah bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in jedačo. čestitke Pihalni orkester Breg čestita svoji članici ELENI PAROVEL in gojencu Glasbene šole MAURU PRAŠLJU ob u-spešno opravljeni maturi na srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. Danes praznuje v Repnu 11. rojstni dan BARBARA RAVBAR. Da bi bila zdrava in vesela ji želijo mama, tata, brat Matteo, nono, nona in teta Mojca. Danes praznuje 14. pomlad naša draga HELENA PAROVEL iz Mačkolj. Mnogo sreče in zdravja ji želijo starši brat, nona, tete, strici in vsi, ki jo imajo radi. razstave Slikar Bruno Mevlja - Amebo razstavlja v občinski dvorani v Trstu od 10. do 17. t.m. Predstavlja svoja olja med abstraktnim in figurativnim. Brezplačno ceplj'enj'e psov v devinsko-nabrežinski občini Župan občine Devin - Nabrežina obvešča, da tudi letos se bo vršilo obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje je namenjeno za pse, ki presegajo 3 mesece starosti. Brezplačno cepljenje psov se bo vršilo pri občinski klavnici v Nabrežini od 15. 7. do 14. 8. 1985 in sicer ob ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure. PRIPOROČA SE NAGOBČNIK ZA PSA. darovi in prispevki Ob zaključku udejstvovanja, po 45-letni aktivnosti v godbenih vrstah, daruje Vilko Smotlak iz Mačkolj svoj inštrument tenor Pihalnemu orkestru Breg. V spomin na pok. Marijo Razpet vd. Stranj daruje Dori Stranj 10.000 Ur za pihalni orkester Breg. V spomin na pok. Marijo Razpet vd. Stranj daruje N.N. 10.000 Ur za pihalni orkester Breg. Ob priUki praznovanja sv. Urha daruje Vera Stranj 10.000 Ur za pihalni orkester Breg. šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1985/86 sledeče tečaje: TRST: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje, 2. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice, 3. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke, 4. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično - upravne uradnike, 5. Tečaj speciaUzacije za programerje, 6. Tečaj speciaUzacije za plače, 7. Tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju mladih obratov, 8. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo, 9. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Lo-njer, 10. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Križ in 11. Izpopoljevalni tečaj za vinogradništvo - Repen; GORICA: 12. Tečaj speciaUzacije programerja, 13. Tečaj rekvaUfikacije za stroje-pis in 14. Izpopolnjevalni natečaj za čebelarstvo. Vpisovanje in podrobnejše informacije od 8. do 20. t.m. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, II. nadstr. vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. mali oglasi PRODAM motor Suzuki 550 v odličnem stanju. Tel. 040/227284. PRODAM čoln, 3,80 m z motorjem Mer-cury 20 s prikolico. Tel. 040/229100. PRODAM A 112 abarth, 70 ks, letnik september 1979. Tel. od 14. do 15. ure na št. 228756. ŠTUDENT z opravljeno mednarodno šolo daje lekcije angleščine in nemščine. Tel. 040/225590 ob uri večerje. PRODAM lepo, mlado, domačo kravo molznico s teletom (junčka stara tri mesece). Telefonirati v večernih urah na št. 040/226309. PRODAM pando super 45, 900 zaradi potovanja po zelo ugodni ceni. Po dogovoru odkupim tudi star avto. TeL v večernih urah na št. 040/229224. PRODAM pletilni stroj BROTHER KH 840 po ugodni ceni. Tel. na št. 0481/ 884182 v večernih urah. PRODAM box primeren za avto/kam-per, 16,3 kv. m cona Valmaura. Tel. 040/211805. LOJZI in MERI sta odprla osmico v Zgoniku. Točita belo in črno vino. PRODAM ATARI 2.600+5 kaset. Tel. na štev. 0481/41636. PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 040/211158. PRODAM citroen GS pallas, svetlopla-ve barve, 92.000 km. letnik 77, 2.500.000 lir. TeL 040/228779. PRODAM steklenice za ustekleničen je belega in črnega vina po 100 Ur vsako. Tel 040/228779. PRODAM motor kavasaki ZH 400, letnik ’81, zelene barve. 7.500 km kot nov samo za 2.200.000 lir. Tel 040/228779. menjalnica 8. 7. 1985 Ameriški dolar 1905,— Kanadski dolar . • • 1400,— švicarski frank . • • 756,— Danska krona . . • • 174.— Norveška krema . • 218,— švedska krema . . • • 218.— Holandski fiorini . • 562.— Francoski frank . • 206.— Belgijski frank . • 29.50 Funt šterling , . • • • 2.520,— Irski šterling . . • • • 1990,— Nemška marka . • • 635,— Avstrijski šiling . 90.— Portugalski eskudo 10.— Japonski jen . . 7.- španska peze ta . 10.- Avstralski dolar . 1.180,— Grška drahma . . 14,— Debeli dinar . . 6,10 Drobni dinar . . 6,30 SHi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA “KREDITNA BANKA TRsr ~ ULICA F. FlLZI 1Q - C2 G1-4«16 POTOVALNI URAD »Aurora« vabi na naslednja potovanja in izlete: 20. in 21. julija: CELJE in ROGAŠKA SLATINA Cena 76.000 lir Od 8. do 21. avgusta: križarjenje po VOLGI in DONU s 3-dnevnim bivanjem v MOSKVI Cena 1.310.000 lir Od 15. do 25. avgusta: CARIGRAD ter enotedensko bivanje ob EGEJSKEM MORJU Cena 660.000 lir Od 15. do 18. avgusta: BLED - ZAGREB . PLITVIČKA JEZERA Cena 215.000 lir 15. avgusta: enodnevni izlet na BRIONE Cena 59.000 lir 15. avgusta: enodnevni gastronomski izlet v TOLMIN Cena 30.000 lir Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« - Ul. Milano 20, Trst, tel. 60-261. EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Canon proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«: fotokopirni stroii — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material. CM) Galleria Fenice 8/10 Tel. 040/766-231 TRST NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA PETROLCHIMICA ADRIATICA F. MALE Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 l negozietto ENOBARVNI JACQUARD FANTAZIJA TKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV Od 10. julija do 3. avgusta •o -O O TRST — Drevored XX. septembra 16 — telefon 730298 Slike, ki niso le spomin Anton Martin Slomšek radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Družba sv. Mohorja iz Celovca je ob stoletnici rojstva Antona Martina Slomška izdala spominsko razglednico. Naklada je bila kar precejšnja, če je naša dopisnica potovala leta 1912. Nedvomno je bil Slomšek izredno priljubljen že tedaj, kot je še danes. Blaže in nežica, prenos lavantinske škofije v Maribor, Drobtinice, s temi in mnogimi drugimi deli si je postavil trajen spomenik v slovenski zgodovini, literaturi in zlasti v srcu preprostih ljudi. Pa tudi njegove pesmi se danes prepevamo, čeprav smo skoraj pozabili, da jih je on ne le zložil, temveč jim dal tudi napev: Slovenc Slovenca vabi. En hribček bom kupil, Glejte, že sonce zahaja... Prešernov mit Tudi Prešeren je pogostna téma klasičnih slovenskih razglednic. Založnik Schwentner, ki je izdal toliko Cankarjevih del, se je lotil tudi izdajanja razglednic, ki se odlikujejo po umetniško obdelanih temah. Objavljamo razglednico iz zbirke Igorja Tute z verzi iz Krsta. Le škoda, da je grafično bogastvo teh kartončkov skoraj povsem neznano zbiralcem iz drugih dežel: ob boljši informaciji bi tudi slovensko produkcijo cenili in pravilno vrednotili. To skušamo po svojih močeh doseči, vendar pa je glavna zapreka v tem, da nas je izredno malo, ki zbiramo tak material in se zavedamo njegove zgodovinske in umetniške vrednosti. Druga razglednica je starejša, na njej pa vidimo Prešerna, kot ga je u-podobil Gang!. Nimamo originalne Prešernove slike, zato so vse podobe sad identikitov in idealističnega gledanja na pesnika. Ali je bogokletno, če si želimo kritične revizije uradnih a-tributov, kot so: največji, vizionar, predhodnik...? Morda bi bilo prav, ko bi imeli (ali jih ne skrivali) za Nasvidenje 'DR R i Kt PPR t> Ib Prešerna - človeka ene atribute, tudi z različnimi predznaki, za pesnika pa druge. Ali bomo našli v sebi toliko moči za tako revizijo? Seveda, tako gledanje in razmišljanje ne gre le Prešernovemu primeru, razširili bi ga lahko na druge osebe, osebnosti in področja; s tem pa bi, verjemite mi, le pridobili. In še Gruss aus razglednica iz Ljubljane s prizori po znamenitem potresu. To je zadnja razglednica pred našim odhodom na krajši dopust. Oglasili se bomo v našem dnevniku še, čez nekaj mesecev, ko si bomo nabrali novih moči in materiala. Zahvaljujemo se prav vsem, ki so se oglasili z gradivom in nasveti, pa tudi kritike so nam bile dobrodošle. Nekaj bralcev moramo še obiskati. ker so nam obljubili dostop na svoje podstrešje, nekaj slik pa že čaka v našem arhivu na objavo. Posebno zahvalo moramo izreči u-službencem fotosekcije Primorskega dnevnika za prizadeto delo pri preslikavi gradiva; marsikdaj je njihovo delo šlo krepko čez službene dolžnosti, za to pa smo jim hvaležni. Nasvidenje čez nekaj časa. Filip Fischer Prvi kanal 11.15 Televideo - poskusni program 13.00 Želja po glasbi -glasba J. S. Bacha 13.30 Dnevnik 1 13.45 La vendetta di Spartacus 15.25 II mondo di Obladì Obladà 16.30 H grande teatro del West -TV film 17.00 Love story - TV film 17.50 L’orso Smokey - risanka 18.20 Programi pristopanja 18.40 Posebna kmetijska oddaja 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Quark - posebna oddaja Odkritja in raziskave na planetu Zemlja Po sledeh afHškega slona 21.30 Bolero 22.25 Dnevnik 1 22.35 Rim: atletika 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 11.15 Televideo - poskusni program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Nadaljevanka dneva: Buddenbrookovi - 5. del 14.20 Poletje je dogodivščina 16.15 Šola in vzgoja 16.45 L’ora della verità - film 18.25 Iz parlamenta 18.30 Športne vesti 18.40 L’asso nella manica - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Al di la di ogni ragionevale dubbio - film 22.20 Dnevnik 2 - Nocoj 22.30 Lasciamoci così 23.30 Jazz koncert 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretii kanal 11.15 Televideo - poskusni program 18.10 E chiamai colf Problematika družinskih pomočnic na državnem kongresu v Leviču 18.35 Azzurro Garda 19.00 Dnevnik 3 19.32 II Pordenone - 2. oddaja 20.00 Šola in vzgoja 20.30 Simfonični koncert 21.30 Dnevnik 3 21.55 Kamera in spomin 22.10 II diavolo probabilmente... -film 23.45 Theodor Chindler Nemška družina v letih 1912 18 00.45 Šport: ameriški nogomet JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Niške zborovske slovesnosti -1. del oddaje 18.25 Miti in Legende: srednjeveški miti Beowulf - 1. del 18.40 TV galerija: Dioklecijanova palača 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.05 Pod starimi strehami -TV drama 21.40 Mizje 23.45 Poročila Koper 15.00 Velikan in pošasti - film 16.30 Taksist - TV film 17.30 Smithovi - TV film 18.00 Nepremagljivi Shogun -risanka 18.30 Čudoviti ranč rumene žolne 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku 19.30 TVD Stičišče 19.50 Spoleto ’85 - Festival dveh svetov Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — S seje glavnega odbora SKGZ ČEDAD — Konkretno sodelovanje med belgijskimi in italijanskimi sindikati MILJE — Zaključil se je festival mladinskih gledališč GORICA — O cesti vina in češenj 20.25 Vesolje - dok. oddaja 21.30 Možje Raf - TV film 22.20 TVD Vse danes Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Thommy’s pop show extra 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogled na svet - notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota 20.55 Balada o vojaku - film 22.35 TV dnevnik 22.55 Poletni nočni spored ZASEBNE CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 Brivido d’amore - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.25 Sentieri - TV nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV nadalj. 15.25 Una vita da vivere - TV nadalj. 16.30 H selvaggio mondo degli animali - dokumentarna oddaja 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera -TV film 18.30 Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 22.30 Trauma center - TV film 23.30 Premiere - filmske novosti 23.45 Adua e le compagne - film RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra 9.40 Malù - TV novela 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV nadalj. 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra -TV novela 15.10 Thundaar il barbaro - risanka 15.45 Space Ghost and Dino Boy -risanka 16.10 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV nadalj. 18.50 Malù - TV novela 19.45 Piume e paillettes - TV novela 20.30 Totò cerca moglie - film 22.05 12 metri d’amore - film 23.50 L’ora di Hitchcock - TV film 00.50 Agente speciale - TV film ITALIA 1 8.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 9.30 H caimano del Piave - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Deejay Television - glasbena oddaja 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja POSTAJE 18.00 Quella casa nella prateria 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanka 20.30 Simon & Simon - TV film 21.30 Hardcastle & McCormick 22.30 Masquerade - TV film 23.30 Šport: košarka 1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer TELEPADOVA 13.00 Risanke 14.00 Adolescenza inquieta - TV novela 14.30 Luisana mia - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.30 Operazione ladro - TV film 16.30 Risanke 17.00 TV film 18.00 Risanke 18.30 Le nuove avventure di Pinocchio - risanka 19.00 Le avventure di Huckfinn -risanka 19.30 Conan - risanka 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Un proiettile per Pretty Boy -film 22.30 Doppio gioco a San Francisco -film TRIVENETA 9.30 Dokumentarna oddaja 10.00 Laramie - TV film 11.00 Q. P. Coupon estate 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 Film 13.30 Q. P. Coupon estate 14.00 A Sud dei Tropici - TV film 14.30 Speciale spettacolo 14.35 Una traccia importante - film 16.00 Q. P Coupon estate 16.30 Risanke 17.00 Seven Art 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.55 Dokumentarna oddaja 20.30 I quattro tassisti - film 22.00 Seven Art TELEFRIULI 14.30 Gli ultimi fuochi - film 16.00 Risanke 17.30 The Bold Ones - TV film 18.30 Dokumentarna oddaja 19.20 Športne vesti 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.15 Glasbena oddaja 20.30 Revival anni ’80 21.30 Furlanski zbori in furlanska folklora 22.15 Sindrome del terrore - film 23.45 Victoria Hospital - TV nadalj. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše; Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10-10.00 Poletni mozaik: Med Brdi in Jadranom; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Tajno društvo PGC«. Drugi del; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi: Skladbe Carla Philippa Emanuela Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Franza Josepha Haydna; 11.05 Melodični orkestri; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Popoldanski program: Ribe našega morja; 14.30 Mladi mladim; 16.00 Mit in slovenska ljudska pesem; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Carlo Sgor-lon: »Pismo z grbom«. Radijska igra; 18.50 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.00, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba, po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelove nagrade; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14.35 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Carlo Goldoni; 17.00 Gulp; 18.00 Glasbena oddaja; 18.30 Piranski glasbrmi večeri; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Popevke; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trentatrè trentine - variete; 11.03 Via Asiago Tenda; 13.15 Poštna kočija; 13.23 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.00 Motel - Radio 1 na italijanskih cestah; 16.00 II paginone - poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.05 Spazi olibero - programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.23 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; 20.40 Dopoteatro; 21.00 Od operete do musicala; 21.30 II fantasma della loggione; 22.00 Radijski varietejski spored; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo; kako, zakaj; 8.05 Napoved programov; 8.45 Quarto piano, interno 9 -soap-opera; 9.10 Tuttitalia... parla; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Tuttitalia... gioca; 15.00 Accordo perfetto - popevke, melodije...; 15.42 La controra -glasbena oddaja; 16.35 La strana casa della formica morta; 17.30 II risveglio - 7. nadalj. 19.50 Radio 2 -jazz; 21.00 Slavnostni večer; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Klavirske skladbe. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Mrd Slovenci v Porabju; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra - Giinter Eich: Sanje; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno - Michal Čer-nik: Post festum; 23.05 Mozaik lahke glasbe. Nasprotovanje poizkusom izmaličen j a ANPI za pravilno vrednotenje odporništva Pokrajinskemu vodstvu vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI ne prija način kako so bile v Gorici izvedene proslave 40-letnice osvoboditve, oziroma, točneje povedano, ker ni bilo v Gorici tem proslavam danega tistega poudarka, ki bi si ga obletnica zaslužila. O tem je bil govor na razširjenem sestanku pokrajinskega vodstva ANPI, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki sekcij tega združenja iz vse goriške pokrajine. S tem v zvezi so poslali pismo predsedniku pokrajine, goriškemu in vsem drugim županom, načelnikom skupin v pokrajinskem in goršikem občinskem svetu, zastopnikom raznih partizanskih združenj tako na Goriškem kot v deželi in v vsedržavnem okviru. Zahtevajo tudi čimprejšnji sestanek z zastopniki javnega političnega življenja, da bi se proslave 40-letni-ce, ki se bodo vršile še do konca leta, uredile skladno z zahtevami in pogledi bivših borcev za svobodo. V Gorici je bilo nekaj pozitivnih prireditev, ugotavlja odbor ANPI, in sicer tista v priredbi pokrajinske u-prave v goriškem avditoriju, tista združenja AVL na pokopališču v Loč- 1500 mladih na sezonskih delih V Novi Gorici že več let deluje Mladinski servis, ki fantom in dekletom, največ dijakom in študentom, posreduje sezonska dela med počitnicami. Delajo v tovarnah in v drugih podjetjih kot nakladači, čistilci, vratarji in pri podobnih sezonskih opravilih. Letos bo sezonska dela v mesecih juliju in avgustu dobilo okoli 1500 mladih iz novogoriške občine. Največ jih potrebuje podjetje Poli-galant iz Volčje drage. Sezonski delavci zaslužijo od 15 tisoč do 22 tisoč starih dinarjev na uro. Študentje, ki v tovarnah med sezonsko zaposlitvijo prevajajo v tuje jezike, pa zaslužijo okoli 50 tisoč starih dinarjev na uro. V novogoriški občini je poleg tistih, ki bodo dobili sezonsko zaposlitev še okoli 500 tistih fantov in deklet, ki organizirane oblike zaposlitev ne bodo dobili, ker v gospodarstvu ni tolikšnega zanimanja. Pomagali si bodo sami, s tem, da bodo dobili delo po privatnih poteh. V Mladinskem servisu poudarjajo, da mladi prisluže-ni denar v glavnem porabijo za nakup knjig in šolskih potrebščin potrebnih za študij na Univerzi v Ljubljani. (m.d.) DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Rastei 52, telefon 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40497. niku, tista v tovarni SAFOG, tista aktivistov OF v Kulturnem domu in tista v judovski sinagogi. Te so sledile tistim, ki se že veliko let odvijajo v duhu ovrednotenja osvobodilnega gibanja pri nas. To velja še zlasti od leta 1973 dalje, ko je pokrajinska u-prava priredila posvet o goriški fronti v septembru 1943. Pokrajinski odbor ANPI ugotavlja, da je bilo letos v Gorici danega premalo poudarka v tem smislu. Zgodilo se je nasprotno, saj so bile izjave goriškega župana na svečanosti v spomin deportirancem v goriškem spominskem parku jasno antislovan-ske in takšne, da lahko sprožijo nasprotovanja in nerazumevanja v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Pokrajinski odbor ANPI namreč meni, »da je prišlo tako v času osvobodilnega boja kot tudi v zaključnih fazah tega boja, do ekscesov in hudih napak, ki so bile že ožigosane in so tudi obsodbe vredne, saj niso v skladu s politiko enotnosti gibanja za osvoboditev in v nasprotju z linijo borcev za svobodo. Tako je bilo s tistimi, ki so izginili v maju 1945«. Tako je zapisano v pismu pokrajin- Smetarska služba postaja iz leta v leto dražja storitev. Pred kakimi dvajsetimi leti, ko je prvič stekla po vsej doberdobski občini, so jo domačini hvaležno podprli, saj je za veliko higiensko storitev, tudi malo bremenila družinske bilance. Z leti pa so se stroški za ta posel stalno večali, državni zakoni pa so zahtevali od občin, naj strošek v čim večji meri krijejo občani sami. Zato ne mine leto, ko tarifa poskoči za nekaj odstotkov. Iz poročila, ki ga je imel župan dr. Mario Lavrenčič na zadnjem občinskem svetu v Doberdobu, bo samo v tekočem letu tega postavka v občinskem proračunu poskočila od 18 na 24 milijonov lir, kar znaša celih 32,2 odstotka več. Občinski svet je sicer bil mnenja, da bi bdi ta odstotek poviška sicer pretiran za že zrahljane družinske proračune, zato je bil sprejet sklep, da se bodo tarife za leto 1986 povišale le za 10 odstotkov. S tem v zvezi pa pripravlja občinska uprava širšo akcijo za prilagoditev realnih stanovanjskih površin na podlagi katere bo vsaka družina plačala svoj pravičnejši delež. V pripravi je tiskovina na kateri bo mo ral vsak lastnik stanovanja prijaviti skega odbora ANPI. Člani pokrajinskega odbora te organizacije so tudi razpravljali o programu nadaljnjih manifestacij ob 40. obletnici, ki jih prireja odbor, na čelu katerega je pokrajinski predsednik Cumpeta. V njem sodelujejo AN Pl, AVL, ANED, Vojaški osvobodilni korpus, ANPPIA. Morali bi v tem okviru izpopolniti znanje o takratnih zgodovinskih dogodkih v naših krajih, o napadu fašistične Italije na Jugoslavijo v aprilu 1941, o dogodkih med leti 1943 in 1945, o tukajšnjih zaporih (od Zdravščine do Rižarne), o posebnih bataljonih v katerih so bili Slovenci in Hrvati, o rasnih in verskih persekucijah na naših tleh. Zaradi tega sodi sehi še sodelovanje z inštitutom za preučevanje osvobodilnega gibanja v Trstu in Vidmu, zato je dobrodošla tudi pobuda italijanskih katoličanov, ki bodo še pred koncem leta razpravljali o vlogi italijanskih katoličanov pri nas v časovnem razdobju 1940-47. Še vedno v zvezi z manifestacijo o deportirancih, ki je bila letos 3. maja v spominskem parku v Gorici, pokrajinski odbor ANPI meni, da je obsežnost stanovanja in se z lastnim podpisom pred zakonom obvezati, da meritve dejansko odgovarjajo uporabljenemu prostoru. Po zadnjih prijavah namreč izhaja, da obstajajo občutne razlike med stanovanji, ki so na zunanji videz enaka. To je tudi privedlo do nepoštenih razlik, ki jih sedaj namerava občina odpraviti. Za možne utaje površin bo občina pravno postopala proti kršilcem. V pričakovanju na izpopolnitev gradbenega načrta je občinski svet vnesel popravek v obstoječi pravilnik. Nova določba namreč ne dopušča več nikakršne zidave na območjih, ki spadajo v kmečko in gozdno površino. Namera upraviteljev je očitna, da se ne izda nikomur več dovoljenja za postavitev shramb za orodje, katere se potem kaj kmalu prelevijo v vikend-hišice z rulotko, vrtičkom in televizijsko anteno na bližnjem hrastu. Takšne zgradbe so možne le kot dopolnilo obstoječemu kmečkemu ali gozdnemu obratu. 0-ba sklepa je občinski svet sprejel soglasno. Občinski svet je sprejel tudi načrt novih del, ki jih uprava na- treba mobilizirati vse demokratične sile, tako Italijane kot Slovence, da bi se zoperstavili tistim, ki hočejo v napačni luči prikazati dogodke med osvobodilnim bojem in takoj ob koncu vojne, ter s tem ponovno obujati sovraštvo in nasprotovanje med tu živečima narodoma. Zaradi tega bi bilo treba, da bi se tudi javne uprave na pravilen način v to angažirale. Ni namreč moč dopuščati, da nekatere javne uprave gledajo na takratne dogodke samo s svojega zornega kota in da pozabljajo na demokratično voljo ljudstva, ter da osporavajo takim svečanostim, kot je bila tista ob odkritju partizanskega spomenika v Štandrežu pred nekaj leti. Volitve odvetnikov Od danes do 13. julija bo na sedežu odvetniške zbornice v Gorici (Sodna palača) odprto volišče za izvolitev odbora delegatov vsedržavne bolniške blagajne za odvetnike in sodne prokuratorje. Vodstvo goriške odvetniške zbornice vabi vse odvetnike in prokuratorje, da pridejo na volišče. merava v najkrajšem času izvesti. Razširitev javne razsvetljave v oddaljene zaselke in križišča bo občinsko upravo stala 120 milijonov lir. To zanima skoraj vse zaselke. Poleg tega pa je v načrtu še razsvetljava cerkve v Doberdobu in Jam-Ijah. Prav tako je v Dobredobu prepotrebna avtobusna čakalnica. Stala bo pri občini in bo zgrajena v slogu okolja in vasi. Predvideni strošek presega 15 milijonov lir. V načrtu sta še dva nabiralnika za steklenice, ki bosta postavljena v Doberdobu. Podjetje, ki bo skrbelo za odvoz steklenic, bo enega postavilo zastonj, drugega pa bo občina morala plačati 450 tisoč lir. Sprejetih je bilo še več sklepov občinskega odbora. Med temi najemnina v višini 300 lir mesečno za nov poštni urad; odobritev socialnega programa za ostarele; uskladitev proračuna z novimi izdatki. V uvodnem poročilu je župan dr. Lavrenčič čestital novemu predsedniku republike Cossigi in želel, da bi tudi on kot Pertini postal tako priljubljen in nepristranski in predvsem občutljiv do pravic Slovencev, ki živijo v Italiji. Goričana na visokih položajih Dva Goričana sta v teh dneh zasedla dve pomembni mesti. General vojnega letalstva Stelio Nardini, ki je svoj čas imel že visoke vojaške funkcije v vojnem letalstvu in tudi v letalstvu pakta NATO, je postal vojaški svetnik novega predsednika republike Cossige. Inženir Giovanni Medeot, sin povojnega zgodovinarja Camilla Mede-ota, pa je bil izvoljen za predsednika AMS (Airspace Management Systems) to je družbe, ki za vojna letalstva držav članiv NATO sodeluje pri nadzorstvu letalskega prostora. V AMS sodelujejo podjetja iz Italije, ZDA, Francije, Zvezne republike Nemčije in Velike Britanije. Generalu Nardiniju in inženirju Me-deotu je goriški župan Scavano poslal telegrama s čestitkami. darovi in prispevki Za športno društvo Sovodnje so prispevali: gostilna Devetak z Vrha 50 tisoč lir, gostilna Franca Hmlejaka 150.000 lir, Peter Krašček 45.140 lir, Zlatko Vižintin 55 tisoč lir, Ana Cotič 50 tisoč lir. Vanda Donati 35 tisoč lir, Aurelia Vecchiet 10 tisoč lir, Vittorio Ciani 115 tisoč lir, Olga Zuliani 20 tisoč lir, Emilia Cumpeta 20 tisoč lir, kolesarsko društvo iz Koprivnega 50 tisoč lir, kolesarsko društvo iz Gradišča 30 tisoč lir, ANPI iz Tržiča 100 tisoč lir, dužina Paussig 20 tisoč lir, usluženci ločniškega poštnega urada 30 tisoč lir. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom na Veliko Planino pri Kamniku. Kosilo na Planini v hotelu Šimnovec in večerja v Zaplani. Vpisovanje na sedežu društva še danes in jutri od 10. do 12. ure ter pri poverjenikih. Društvo obvešča tudi, da je še nekaj razpoložljivih mest za križarjene po Dalmatinskih otokih. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Super hard love per femmine calde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Zelig«. Wody Alien, Mia Farrow. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 in 20.30 »Ženska Apač«. Western. SVOBODA 20.30 »Ninja maščevalec«. DESKLE 19.30 »Mali rop vlaka«. BERITE »Novi Matajur« Kljub 32y2-odstolni podražitvi storitev Za odnašanje smeti v Doberdobu bo treba plačati 10 odstotkov več V Formentinijevem parku pred številnim občinstvom Nadvse uspel 15. festival narodne glasbe v Steverjanu Števerjanski festival narodno-za-bavne glasbe je letos uspel nad vsa pričakovanja. Veliko bolj kot v marsikateri prejšnji izvedbi, ko se je že kazala neka utrujenost publike. Tokrat pa sta se pobudnika festivala, domač ansambel Lojzeta Hledeta ter društvo Sedej, zares potrudila, da bi bil festival potekal najbolje. Tudi zato ker je bil letos festival že petnajstič. Tak praznik pa je bilo primerno počastiti kar se da najbolje. Pa tudi reklama v sredstvih javnega obveščanja je bila boljša kot kdajkoli poprej in brez dvoma je tudi to pripomoglo k številnemu o-bisku. Tako v soboto zvečer na izločilnem tekmovanju, kot v nedeljo popoldne, ko se je odvijal finalni del tekmovanja. Žal so tudi tokrat v zadnjem tre- nutku nekateri med prijavljenimi ansambli odpadli. To se dogaja na skoro vsakem takem tekmovanju. 7.ara-di tega so kar dva med temi že izločili iz tiskanega programa, ki so ga gledalci dobili ob vhodu na prireditveni prostor; potem pa so še štirje nadaljnji ansambli odpovedali v zadnjem trenutku. Nič ne de, saj je bilo letos kljub temu več ansamblov kot v prejšnjih letih. Osemnajst ansamblov je tako nastopilo v soboto zvečer. Marsikdo med njimi je dal v program pesmi posvečene Števerjanu in Brdom, zato je bil tudi deležen bolj toplega aplavza od drugih. Še največ praskanja publike je bil deležen ansambel Kogras iz Kungote blizu Maribora, sestavljen iz zares zelo mla- dih izvajalcev, nekateri med njimi so namreč še otroci. Z glasbenimi izvajanjem, ki je vsekakor drugačen od polkarsko-poskočnega, s katerim so nastopali vsi drugi, je nastopil ansambel Drava iz Koroške. Domači besedili Milke Hartman in Urbana Jarnika so mladi Korošci podali precej drugače od drugih, z glasbo, ki spominja nekako na srednjeveški čas, in ki ima precej uspeha pri mladih v vsem svetu, torej tudi pri slovenski mladini. Publika pa njihovega izvajanja očitno ni razumela. Ploskali so le mladi. Očitno je, da delu publike dopadejo polke in nič drugega. Podobno je bilo- pred leti, prav na števerjanskem festivalu, z goriško skupino Nova misel. Zaradi tega se lahko vprašamo: je slovenska narodnozabavna glasba samo tista, ki jo poslušamo ob zvokih polke, ali je v tem slovenskem glasbenem svetu prostor tudi za kaj drugega? Enajst ansamblov je nastopilo v nedeljo popoldne. Tokrat je bil For-mentinijev park še bolj poln ljudi kot večer prej. Nagrado za najboljše besedilo, na tekst Ivana Malavašiča, je dobil ansambel Jožeta Ško-berneta iz Brestovice. Kot najboljšo melodijo je komisija ocenila »Slavje v števerjanu« v izvedbi ansambla, na besedilo in melodijo Francija Ze-meta iz Vojnika. Kar se tiče najboljše izvedbe je komisija tokrat izbrala kar dva ansambla: Taims z Opčin (Zbogom pomlad) in Rž iz Kranja (Lojtra). Kot najboljši zamejski ansambel (nastopila sta le dva) je bil izbran Taims z Opčin. To so bile odločitve žirije (Lojze Hlede, Tomaž Tozon, Mirko Špacapan, Franc Pohajač, Dušan Kobal, Alenka Černič, Boris Hladnik, Brane Golob za glasbo, in Loreta Humar, Tomek Vetrih in Terezika Srebrnič za besedilo). Publika pa je bila očitno drugačnega mnenja, dopadel se ji je nastop najmlajše skupine, zato je nagradila ansambel Kogras iz Kungote. Napovedoval je Marjan Šneberger. V soboto je prisotne pozdravil predsednik SKPD Sedej Martin Srebrnič, v nedeljo pa tajnica tega društva Franka Padovan. Seveda je na oder stopil tudi Lojze Hlede, k i ga je intervjuval Šneberger. Domač ansambel je v nedeljo tudi nastopil, seveda izven konkurence. (mw) Volja pesnika Fritza po spreminjanju slovenskega dejanskega stanja z verzi V •»literarnem paketu« Cankarjeve, založbe (predstavili so ga pred kratkim) je tudi nova pesniška zbirka Ervina Fritza »Dejansko stanje«. Pravzaprav niti ne gre za novo knjigo, temveč prej za izbor Fritzovih tekstov, ki pa so zelo premišljeno izbrani in ubrani na zaokroženo, pesniku zelo priljubljeno tematiko, tisto, s katero si je prisvojil širok krog bralcev. Dejansko stanje govori tako o stanju slovenstva, Slovencev in Slovenije, seveda pa bi Fritzu delali veliko krivico, če bi mu ne priznavali pesniške fantazije in bi ga omejevali samo na konkretno in otipljivo snovnost. Daleč od tega. Fritzova knjiga je izrazito osvežujoče pesniško dejanje, ki s svojevrstnega zornega kota spregovori o našem »stanju«, to posebno oko pa se istoveti predvsem v humorju, ki pa ni nič narejen, prej trpek in obarvan pesimistično kot poskočen in v službi samega sebe. ri o svojem položaju v družbi, rad bi spremenil nekatere temeljne kamne eksistence. Zato se poigrava z vsem tistim, kar predstavlja nekakšno moralno-politično deviacijo, temu nasproti postavlja svojo upornost, za katero pa ne vemo, če je »resnična« oziroma če ne gre za pesnikovo potegavščino . . . Navidezni kronistični pesniški zapisi nam torej predstavljajo to dejansko stanje, v katerem plava pesnik kot riba iz vode, saj njegova lega ne more biti neprizadeta. In konec koncev pesnik niti ne more da jeti konkretnih vzdrcev, ki bi privedli do rešitve, njegova naloga je, da rešuje sebe in s tem samo iznaša bolj ali manj razvidne ugotovitve, postavlja vprašanja in pomišljaje. Poezija Ermna Fritza skriva za svojo vsakdanjostjo bogastvo besede in metafore, izjemno neposredno govorico, s katero prizadeva in odrešuje tudi bralca. MARIJ ČUK Vecchiet na Bienalu v Ljubljani Na gornji sliki Franko Vecchiet med odprtjem grafičnega bienala v Ljubljani. Vidimo ga ob njegovih grafikah, ki jih na bienalu razstavlja Štirideset let MK V službi dobre knjige Pred dnevi je ena vodilnih slovenskih založniških ustanov Mladinska knjiga praznovala štiridesetletnico svojega obstoja. Šlo je takrat za ustanovitev specialne slovenske založbe za mladinski tisk, založbe, ki naj bi zadovoljila mlade bralce, od cicibanov do študentov in tudi odraslim posredovala dobre knjige. Jasnost te podobe in dolgoročna naravnanost v idejno in estetsko usmerjenost, sta z leti ustvarila vebko založniško in knjigotrško podjetje, ki je od desetih delavcev v letu 1945 naraslo na 1950 zaposlenih v letošnjem letu. Obpnem se je založba, ki je že v letu 1945 izdala prvo knjižico za mlade bralce, Ciciban bere, razvila v veliko podjetje, ki ima poleg založbe lastne knjigarne po vsej Sloveniji, veliko tiskamo, ki tiska knjige in publikacije za domači in svetovni trg in posebno koprodukcijsko enoto za sodelovanje s svetovnim trgom. Tako založniško-knjigotrško podjetje je seveda vedno prisotno v slovenskem kulturnem prostoru in tako je Mladinska knjiga postala pojem dejavnosti v slovenskem založniškem in kulturnem ustvarjanju. 11 ^ pt7em ^e*AJ svojega obstoja je Mladinska knjiga izdala šest knjig v naKladi nekaj nad 100.000 izvodov, nato pa je število izdaj neprestano nara-aCa vi. z^°žba izdajala in jih še izdaja v kakih petdesetih do šest- desetih zbirkah, ki sta jih narekovala čas in potreba. To so poleg slikanic, zbirke Najdihojca, čebelica, Cicibanova knjižnica in Zlata knjiga, ki so namenjene najmlajšim. Zbirka Čebelica je med njimi presegla že 250 zvezkov. Leta 1952 je bila ustanovljena zbirka Sinji galeb, namenjena zrelim bralcem osnovne sole. Za šolsko branje izhaja že 20 let zbirka Moja knjižnica z nad 100 naslovi in v zadnjem desetletju ob Biserih še Zlata knjiga. , ^ dterarno vzgojo srednješolcev je bila leta 1956 ustanovljena zbirka Kondor, ki z 220 zvezki priča o svoji pomembnosti. , . Za najširši krog bralcev je založba Mladinska knjiga izdala v letih 1966-67 zbirko Nasa beseda z 92 knjigami izbrane slovenske besede. Zbirka je našla svojo pot v 33.500 slovenskih družinah, kar priča o njenem velikem uspehu. Ob tem ne smemo prezreti 50 knjig zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisa-teljev. Reprezentativni zbirki tuje in domače besede sta Levstikov hram in Linka. Založba kot edina v Sloveniji izdaja tudi izbrane faksimile najpomemb-najsih slovenskih izdaj. Poleg zbirk za najmlajše ne smemo prezreti še zbirke Mlada pota, No-va slovenska, knjiga, zbirke Tokovi, Kultura, pa še katera ni omenjena, številčni podatki povedo, da je Mladinska knjiga izdala v štiridesetih letih svojega obstoja skupaj 6752 izdaj v skupni nakladi 51 in pol milijona izvodov. Številka 6752 naslovov pa pomeni, čeprav v štirih desetletjih, ogromno založniško dejavnost, ki uvršča Mladinsko knjigo med največje jugoslovanske založniške ustanove. Pri tem ne smemo prezreti vrsto časopisov, ki jih za mla-de in odrasle tudi izdaja Mladinska knjiga. V prvem letu je začela s tremi časopisi in revijami, nekatera leta jih je izdajala tudi po trinajst, letos izhaja pri MK 7 časopisov in revij, med njimi Ciciban, Pionirski list, Mladina, Pionir, Proteus in drugi. Mladinska knjiga opravlja poleg založniške še drugo dejavnost v zvezi s knjigo. Naj omenimo samo knjižni klub Svet knjige, ki je kot edini slovenski knjižni klub splošnega tipa opravil in še opravlja svoje pomembno kulturno poslanstvo, o katerem smo nedavno poročali. Naj samo omenimo skupno število članov 287.000, ki se sedaj giblje nekaj nad 160.000. Če vemo, da so ti člani dolžni kupiti vsako četrtletje po eno. knjigo, ki jo posreduje ali izda založba specialno za knjižni klub, potem vidimo koliko knjig je Svet knjige že posredoval slovenskim bralcem. Sl. Ru. Stoletnica rojstva pesnika Pietra Negra Sarčne angurie še zate, Bazilei Naj buoh še čieste liepo se usmili, Zake ti žiui nadouzin uesou no zdrou, Simpre naieden, napit no dobou! Take preproste priložnice je v terskem narečju pisal pesnik Pietro Negro (Čarne) iz Zavarha v Benečiji, čigar stoletnica rojstva bo 14. julija letos. Negro je žaradi smrti obeh staršev moral takoj po opravljenem osnovnošolskem študiju pasti drobnico. S tem se je preživljal do leta 1911, ko je opravil izpit iz mit-ninške zakonodaje v Vidmu in postal mitninški uradnik na Njivici v bardski občini. Umrl je l. 1971 v Zavarhu. Kot človek je bil žilav in vesel, kar se vidi v njegovih pesmi, ki jih je sam imenoval štrambalote. Pesmi, ki so ljudskega značaja, so predvsem vesele priložnice za poroke, praznike in druge vaške dogodke. Vaška dekleta so mu na ploščo natisnila par njegovih pesmi. Plošče pa se danes žal ne dobi več. Objavljal je nekaj v Matajurju, nekaj njegovih pesmi pa sta mu objavila Merku in Bezlaj, ki sta se posebej ukvarjala s slovensko problematiko v Beneški Sloveniji. France Bezlaj, ki se je zanimal za razmere, v katerih živijo Slovenci v Benečiji, je z njim govoril že v predvojnih letih, ko se je z njim spoznal čisto slučajno, saj je Negra zanimalo Bezlajevo delo. Bezlaj je o njem napisal, da ni bil Pietro Negro zanimiv samo etnografsko, ampak je bil tudi tipičen primer narodnostne žilavosti v krajih, nad katerimi je predvojno uradno slovenstvo na tihem že davno resigniralo. Negro je zato važen za Beneške Slovence, ker je s svojim preprostim ljudskim pesnikovanjem pripomogel k temu, da se je z njegommi pesmimi ohranila tiskana beseda v terskem narečju. ■v Letos na Štatenbergu o narodovi zgodovini Že so v teku priprave na letošnje srečanje slovenskih pisateljev in njihovih gostov na Štatenbergu. Šta-tenberško tradicionalno snidenje književnikov (letos bo od 5. do 7. septembra) se je že večkrat zapisalo v kroniko slovenske kulture kot nadvse odmevna tribuna zahtev pisateljev, ki v sugestivnem okolju razpravljajo o svoji usodi, o literateuri pa tudi o žgočih družbenih tematikah. Tako bo najbrž tudi letos, saj se je prireditelj — mariborska podružnica Društva slovenskih pisateljev, odločil za temo z naslovom »Narodova zgodovina in literatura — samozavedanje in samozavest«. Predmet razprave so prireditelji utemeljili z mislimi, da je med vsemi umetniškimi izraznimi možnostmi prav literatura tista, ki je z jezikom neločljivo povezana. Slovenski jezik sicer nima velike ekonomske veljave, za majhen narod pa je prav zato še toliko bolj dragocen in nepogrešljiv. Kot osnovni nosilec naše kulture in zgodovine nam omogoča samozavedanje. Združuje in ločuje nas na področju idej. Krepi našo samozavest, če ugotavljamo, da se zdravo razvija in bogati. Navdaja nas s pesimizmom, če ugotavljamo, da se siromaši in razkraja. Vsekakor jezik in literatura opredeljujeta našo samobitnost, saj slovenska literatura ponovno prevzema nacionalno funkcijo. Avantgardno gibanje je to razsežnost skušalo preseči, kaže pa, da je ta razsežnost v bistvu njena usoda. To je torej nekaj tez za razpravo, ki se bo tudi letos brez dlak na jeziku razživela na Štatenbergu. Posebnih uvodnih referatov letos ne bo, zato pa so vsi udeleženci vabljeni, da posežejo v razpravo s svojimi prispevki, kar pomeni še bolj neposredno pristopanje k osrednji problematiki. Uspel koncertni večer Tomosovega zbora Pred kakimi desetimi dnevi so pevke in pevci Tomosovega mešanega pevskega zbora v svoji delavski restavraciji uspešno izvedli slavnostno celovečerni koncert v počastitev 10-letnice ustanovitve pevskega društva Tomos. Poslušalcem so pod vodstvo zborovodkinje Mirjane Bonin zapeli pesmi iz svojega trenutnega repertoarja, ki obsega umetne, narodne in borbene skladbe različnih avtorjev. Posebno so občinstvo navdušile pesmi v koroškem narodnem spletu, nič manj pa tudi Kiparjeva »Kurent«, Mokranjčeva »II. rukvet« in ob koncu gromoglasna »Svoboda« Ivana Matečida - Ronjgova. Zbor je z odlično izvedbo programa dokazal, da je po pravici uvrščen v n. kategorijo primorskih pevskih zborov. Program so povezovah recitatorji z odlomki iz vsebine koncertnih pesmi in z izvlečki iz priložnostne brošure, ki jo je zbor kot kroniko izdal ob svoji 10. obletnici. Pred pričetkom koncerta so pre-brali več pozdravnih telegramov s čestitkami ob jubileju, predsednik Zveze kulturnih organizacij Koper Friderik Štromar pa je zboru pode- lil posebno priznanje Zveze kulturnih organizacij za dolgoletno delo na kulturnem področju. Priznanje za dolgoletno sodelovanje so jim podelili tudi pevci moškega pevskega zbora »France Bevk« iz Šmarij, ki so svojo 10-letnico proslavili že lani. S tem koncertom, ki je bil tudi prvi samostojni celovečerni koncert v zgodovini zbora, so se pevke in pevci MePZ Tomos začasno poslovili od svojega občinstva in odšli na zasluženi odmor. S pevskimi vajami bodo pričeli spet v začetku meseca oktobra. — dj Fanny S. Copeland: ČUDOVITE GORE Da o naših gorah, o lepotah, posebnostih, zanimivostih in o lastnih doživetjih pišejo naši ljudje, ko so jim gore pri srcu, je razumljivo, Manj običajno in manj razumljivo je, če o naših gorah pišejo tujci. Seveda treba tudi med tujci razlikovati med tistimi, ki pri nas žive in onimi, ki za leden ali mesec pridejo k nam na obisk. Vsekakor pa je knjiga o naših gorah in o doživetjih v njih, ki je pod naslovom ČUDOVITE GORE izšla v slovenskem prevodu (Marijan Lipovšek) pri Državni založbi Slovenije, vredna vsaj kratke zabeležke. Napisala jo je Fanny Copeland, katere se še spominja starejša generacija ljubljanskih študentov in kulturnikov in ki si je s knjigami in spisi o nas pridobila v času med obema vojnama mnogo zaslug za naš narod. Fanny Copelandova je bila doma iz Škotske, hči zdravnika, ki se je šolala v svoji domovini in se v času pred prvo svetovno vojno, po razvezi, posvetila publicističnemu delu. Kot taka je po vojni prišla v stik z Ju-(I oslov ani y Londonu in se seznanila z našo deželo. Po vojni so ji ponudili mesto lektorja angleščine na ljubljanski univerzi, ki je takrat nastajala. In tako je prišla k nam. Dve desetletji je živela pri nas in se vključila v kulturno življenje Ljubljane. Ni samo predavala angleščino in učila naše ljudi tujega jezika. Bila je aktivna javna delavka, ki je veliko storila v svetu za popularizacijo naših ljudi, naše dežele. Italijani so jo ob okupaciji Slovenije internirali v bližini Firenc, kjer je prestala vojno. Po vojni je bila nekaj časa v Angliji, leta 1949 se je vrnila v Ljubljano, nadaljevala še nekaj časa svoje delo in leta 1970 umrla, stara 98 let. Pokopana je na Dovjem pod Triglavom. F. Copelandova je svoje planinske spise, posvečene predvsem Triglavu in njegovim sosednim goram, izdala v angleškem originalu leta 1931 pod naslovom Beautiful Mountains in s podnaslovom Jugoslav Alps. To njeno knjigo je zdaj prevedel znani pianist in planinec, planinski pisatelj Marijan Lipovšek, izdala pa Državna založba. Gre za zbirko črtic nastalih v letih 1921-1930, v katerih pisateljica opisuje naše Julijske alpe, zlasti sam Tri- glav in svoja osebna doživetja pri raznih izletih, pohodih in plezalnih turah, ki jih je napravila sama ali v družbi slovenskih gornikov. Te črtice so precej podobne črticam, ki so nastajale v istem času pod peresom takratnih slovenskih planincev in plezalcev, le da so toliko bolj zanimive, ker so nastale izpod peresa tujke, ki jo je življenjska usoda privedla k nam. Prav to dejstvo — gledanje tujke, Angležinje, na naše gore, našo deželo in naše ljudi, zanimanja za posebnosti in skupne točke s podobnimi dejstvi in ljudmi v svetu, dejstvo velike ljubezni in spoštovanja do naših ljudi, je posebna odlika tega zanimivega pisanja. Res da so te črtice pisane močno romantično, morda celo malce preveč, da so že precej odmaknjene današnjemu času. Toda ob nastanku so bile napisane v duhu tedanjega časa primerno in so zato tudi dokument časa. So pa tudi neposredna in iskrena pripoved o naši deželi in naših ljudeh. Kot take jih z veseljem uvrščamo na slovensko knjižno polico, starejšim gornikom v spomin, mladini pa za vzgled. Sl.Ru. Predlogi programske proizvodnje Viba Filma za leto 1986 Filmski svet Vibe je predstavil svoj program za leto 1986. Svet je med drugim zagovarjal prepričanje, da je v Sloveniji potrebno posneti vsaj pet celovečernih filmov in ustrezno število krajših produkcij, če želi biti slovenska izvirna filmografija na neki dostojni ravni. Tako so načelno sprejeli program in ga razdelili na tri dele. (K mladinski tematiki sodita DESOvila — režijski debut Polone Sepe in Čas brez pravljic, zanj je predviden režiser Boštjan Hladnik. Ljubezni Blanke Kolar v režiji Borisa Jurjaševiča in Veter v mreži v režiji Filipa Robarja. Omenjeni filmi bodo izvedeni po literarnih predlogah. Po izvirnih scenarijih pa naj bi nastala Takšno je naše življenje v režiji Talala Hadija in Halleyjev komet v režiji Karpa Godine. Za »rezervo« so pri Vibi pripravili še celovečerni film Živela svoboda v režiji Rajka Ranfia. Več bo seveda kratkih filmov. Fernetich v Trstu Jutri ob 18. uri, bodo v občinski likovni galeriji odprli razstavo Borisa Femeticha, ki se je tako prvič predstavil javnosti v svojem rodnem mestu. V Wimbledonu je v finalu premagal Currena Na motociklistični veliki nagradi Belgije Beckerjeva zmaga je senzacija Spencer (ZDA) nepremagljiv Zmaga Zahodnega Nemca Borisa Beckerja na najstarejšem teniškem tekmovanju na svetu je ena največjih senzacij v zgodovini tega športa. V Wimbledonu je komaj 17-letni Becker porušil neverjetno serijo rekordov, saj je hkrati najmlajši zmagovalec turnirja, odkar so uvedli nosilce skupin (leta 1927) pa je prvi zmagovalec, ki ni bil med šestnajsterico, ki jih favorizira žreb. Poleg tega je tudi prvi Nemec, ki je zmagal na tekmovanju posameznikov. Z Beckerjem se najbrž odpira nova era, saj zmaga v Wimbledonu gotovo ni bila naključna. Plavolasi Boris se je v nekaj mesecih od 722. povzpel na 20. mesto v svetovni rang lestvici, do konca sezone pa bo najbrž že med deseterico boljših. Sam Kevin Curren, ki mu je v finalu klonil s 6:3, 6:7, 7:6, 6:4, je priznal, da utegne biti Becker novi as svetovnega tenisa. Za uspehom Beckerja se skriva tudi spretna roka njegovega trenerja Madžara Tiriaca, zanimivo pa je tudi to, da je bil prvi Beckerjev trener Ljubljančan Boris Breskvar, ki že dalj časa živi v ZRN. Becker je letos osvojil tudi že turnirja Masters under 21 in pa Queens (oba v Londonu). Slednji uspeh je dokaj pomenljiv, saj gre za turnir na travnati površini, ki igralcem služi prav kot priprava na Wimbledon. Kljub temu pa ni nihče pripisoval Beckerju toliko možnosti, saj so sloviti angleški »bookmakerji« pred Wimbledonom cenili Zahodnega Nemca v razmerju 1:60. Kdor je stavil nanj, je torej gotovo obogatel. V finalu moških dvojic sta Švicar Gunthardt in Madžar Taroezy s 6:4, 6:3, 3:6 in 6:3 premagala Avstralca Casha in Fitzgeralda. Zmagovalka ženskega turnirja za posameznice Martina Navratilova pa je v paru s Shriversovo s 5:7, 6:3, 6:4 klonila A-meričanki Jordanovi in Avstralki Smylievi. Čanoviću rekord skoka v višino SPLIT — V prvem dnevu atletskega prvenstva Hrvatske za posameznike je član osiječke Slavonije Novica Čanović postavil nov jugoslovanski rekord v skoku v višino. Skočil je namreč 228 centimetrov, torej centimeter več od svoje prejšnje znam- ke. Najuspešnejši atlet prvega dne je bil Zagrebčan Grabušič, ki je zmagal v teku na 100 m in 110 m z ovirami. Brata Diesch solidno v vodstvu CAMPIONE DEL GARDA — Včerajšnjo 5. regato svetovnega prvenstva FD sta osvojila danska jadralca Schonherr in Poulsen, na skupni lestvici pa sta zahodnonemška brata Diesch še utrdila vodstvo. Vrstni red je namreč naslednji: 1. Diesch - Diesch (ZRN) 37 točk; 2. Adler -Temke (Braz.) 65; 3. Schonherr -Poulsen (Dan.) 70. Pasculli k Lecceju ASSAGO (Milan) — Drugi tujec Lecceja je Pedro Pasculli, argentinski nogometaš, ki je v zadnji sezoni igral pri ekipi Argentino Junior. S PascuUijem je Lecce sklenil triletni dogovor, odštel mu bo približno 220 milijonov lir na leto, njegovemu klubu pa milijardo in 300 milijonov v dveh letih. Triletno pogodbo, in sicer z Avel-linom, pa je podpisal De Napoli. Kaže, da Američan Freddie Spencer na motociklističnih dirkah na najvišjem nivoju trenutno nima konkurence. V nedeljo je namreč v kraju Spa v Belgiji premočno zmagal v četrt- in pollitrskem razredu ter tako še povečal prednost na skupni lestvici obeh kategorij. To je že tretjič letos, da Spencer naenkrat osvoji tekmovanji v razredih do 250 ccm in do 500 ccm. To je uspelo le leta 1967 Angležu Miku Hailwoodu, ven dar pa je slednji na koncu sezone osvojil le svetovni naslov v četrtlitr-skem razredu, medtem ko je Američan iz Lousiane na najboljši poti, da osvoji oba najbolj prestižna motociklistična naslova. V pollitrskem razredu je Spencer diktiral tempo od začetka prav do konca, le Lawson se mu je počasi približeval proti koncu dirke, vendar pa je bilo že prepozno, da bi osvojil kaj več od drugega mesta. V razredu do 250 ccm pa je Američan zmagal še bolj gladko. Za drugo mesto sta se borila Venezuelec Lavado in Zahodni Nemec Mang. Lavado je bil na koncu boljši, ven- dar je za Spencerjem zaostal za skoraj 13 sekund. Omenili bi, da sta Italijana Ricci in Reggiani popolnoma razočarala; slednji si je pri padcu celo zlomil kolk. V razredu do 125 ccm pa je zmagal Italijan Gresini. Tudi na skupni lestvici zavzemajo Italijani v tej kategoriji prva tri mesta. IZIDI 500 CCM: 1. Spencer (ZDA - honda) 49’51”80; 2. Lawson (ZDA - ya-maha) p» 5”27; 3. Sarron (Fr. - ya-maha) po 36”29. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: Spencer 96 točk; Lawson 86; Sarron 62; Gardner 61; Haslam 51. 250 CCM: 1. Spencer (ZDA - honda) 42’05”63; 2. Lavado (Ven. - yamaha) po 12”70; 3 Mang (ZRN - honda) po 17”39. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: Spencer 104 točke; Mang 70; Wimmer 69. 125 CCM: 1. Gresini (It. - garelli) 39T7”63; 2. Kneubuhler (švi. - Icr) po 15”29; 3 Niro (Bel. - mba) po 15”71 LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: Bianchi 69 točk; Gresini 64; Gianola 42; Kneubuhler 40; Auin-ger 38. Kolesarska dirka po Franciji Hinault še vedno v vodstvu Na veliki avtomobilski nagradi Francije v formuli ena Presenetljiv uspeh Piqueta PONTARLIER — Na včerajšnji 10. etapi se je uveljavil danski kolesar Jorgen Pedersen, član italijanske ekipe Carrera, ki jo vodi Davide Boifava. Navdušenje v italijanskem taboru, čeprav sicer ni zmagal kak italijanski član te ekipe, je bilo vseeno izredno, saj je Boifava že četrtič na »touru«, vendar doslej ni zabeležil enega samega uspeha. Odločilni beg se je začel okrog 70 km pred ciljem, ko je srečo poskusilo totip 1. — 1. Agnone 2 2. Alchenia 2 2. — 1. Acomez 1 2. Borgo del Pri X 3. — 1. Dimanda 1 2. Doors 1 4. — 1. Corteo X 2. Broteo 2 5. — 1. Isotta degli Atti 2 2. Sir Grane X 6. — 1. Concino Concini X 2. Bacchus Pagoda 1 KVOTE 12 ( 28 dobitnikov) — 14.291.000 lir 11 ( 724 dobitnikov) — 535.000 lir 10 (7391 dobitnikov) — 52.000 lir 7 tekmovalcev, na koncu pa je največ moči imel Pedersen. V krizo je zašel Visentini (podobno kot na nedeljski etapi, na kateri se je uveljavil Nizozemec Maarten Ducrot), ki je zaradi težav s prebavo zgubil novih deset minut za Hinaultom, ki še vedno vodi na skupni lestvici. VRSTNI RED 1. Pedersen (Dan.), ki je 204,5 km od Epinala do Pontarliera prevozil v 5.06’27” s poprečno hitrostjo 39,941 km na uro; 2. Lammerts (Niz.) isti čas; 3. Gaston (Fr.) po 2”; 4. Amaud (Fr.) 2”; 5. Roux (Fr.) 41”; 6. Pelier (Fr.) 47”; 7. Bagot (Fr.) 1’00”; 8. Delgado (Šp.) 1T8”; 9. Manders (Niz.) 1’27”; 10. Madiot (Fr.) 1’30”; 11. Kelly (Ir.) ; 12. Lemond (ZDA) ; 13. Van Impe (Bel.); 14. Simon (Fr.) vsi isti čas; 15. Hinault (Fr.) 1’33”. SKUPNA LESTVICA L Hinault (Fr.) 51.05’47”; 2. Lemond (ZDA) po 216”; 3. Kelly (Ir.) 2’42”; 4. Bauer (Kan.) 3’21”; 5. Anderson (Avs.) 3’28”; 6 Roche (Ir.) 3’44”; 7. Mottet (Fr.) 411”; 8. Simon (Fr.) 4’20”; 9. Ruttimann (Švi.) 4’53”; 10. Haghedooren (Bel.) 512”; 11. Veldscholten (Niz.) 5’22”; 12. Zoe-temelk (Niz.) 5’23”; 13. Bazzo (Fr.) 5’40”; 14. Forest (Fr.) 5’49”; 15. Madiot (Fr.) 6'05”; 26. Leali (It.) 819”. Bivši svetovni prvak, Brazilec Nelson Piquet, je v nedeljo zasluženo osvojil veliko avtomobilsko nagrado Francije v formuli ena, ki se je odvijala na dirkališču Le Castellet. Piquetova zmaga je presenetljiva, saj v zadnjem obdobju njegov bolid brabham - bmw ni bil konkurenčen na najvišjem nivoju. Brazilec je svojo zadnjo veliko nagrado osvojil pred Nelson Piquet letom dni v Montrealu, skupno pa je zmagal že na trinajstih dirkah formule ena. Brazilski pilot je prehitel Rosber-ga za več kot šest sekund, slednji pa si je prislužil drugo mesto prav v zadnjem krogu, ko je prehitel Prosta. Tokrat sta razočarali Ferrarijevi votzili, saj je Albereto odstopil že v šestem krogu zaradi okvare na motorju, Johansson pa si je s težavo prislužil četrto mesto, vendar z velikim zaostankom za prvimi. Prav to nihanje kompetitivnosti Ferrarije-vih pilotov oz. moči teh bolidov je skrivnost, ki zaskrbi ja vodstvo avtomobilske hiše iz Maranella. Med mnogimi odstopi je tudi Lau-dov, ki razočaran že razmišlja o dokončnem slovesu od avtomobilizma. Letos je namreč le enkrat zaključil dirko, kar je za bivšega večkratnega svetovnega prvaka premalo. LESTVICA VN FR ANGUE: 1. Piquet (Braz. - brabham 1.31’46”266; 2. Rosberg (Fin. - Williams) po 6”660 ; 3. Prost (Fr. - mclaren) po 9”285 ; 4. Johansson (Šve. - ferrari) po 53”491; 5. De Angelis (It. - lotus) po 53”690; 6. Tambay (Fr. - renault) po 1T5”167. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: Albereto (It.) 31 točk; De Angelis (It.) 26; Prost (Fr.) 26; Rosberg (Fin.) 18; Johansson (šve.) 16; Tambay (Fr.) 11; Piquet (Braz.) 10; Senna (Bra.) 9; Boutsem (Bel.) 6; Mansell (VB) 5. LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: Ferrari 50 točk; Lotus 35; McLaren 29; Williams 23; Renault 13; Brabham 10; Arrows 6; ligier 5; Ty-rell 4. tolosport ALFA ROMEO Patrese 2 FERRARI Albereto 2 LOTUS De Angelis 2 MCLAREN Prost X WILLIAMS Rosberg 1 APRILLA Reggiani 2 HONDA Ricci 2 HONDA Spencer 1 YAMAHA Lavado 1 CAROLI Daniele 2 HINAULT Bernard 2 KELLY Sean 1 VISENTINI Roberto 2 KVOTE 13 ( 2.657 dobitnikov) — 212.000 lir 12 (26.516 dobitnikov) — 21.000 lir Hude težave pri Segafredu in pri Gorizii Najboljši že zapustili nogometno ekipo Košarkarjem manjka denar Evropsko jadralno prvenstvo v razredu 470 Prvo regato s težavo izpeljali Ciani in Dalt k Venezii, Modonutti Pro Vercelliju, Grillo Omegni, Zam-parutti Centeseju. Tako se je začelo podirati ogrodje Gorizie, ki je v zadnjem prvenstvu zdrknila iz C-2 lige med amaterje. Vodstvo je doslej prodalo skupino najboljših igralcev, zaradi česar je precej dvomljiva trditev predsednika, ko pravi, da bi Gorizia sprejela predlog federacije, da bi ostala v C-2 ligi. S kakšnimi i-gralci? Predsednik Panama je prav te dni izjavil, da bi v primeru obstanka v ligi okrepil ekipo, tako da se ne bo borila proti izpadu. Ne vemo, kako to misli storiti, če je že prodal najboljše igralce in še zdaleč ne razmišlja, da bi kupil kakega dobrega žogobrca. Na drugi strani pa se sliši, da bi skupina podjetni kov rada odkupila Gorizio in sestavila tako ekipo, ki bi v naslednjih letih z uspehom nastopala med tretjeligaši. Sicer se o tej skupini nič ne ve, ali skoraj nič. Svoj čas se je govorilo o lastniku avtomobilskega salona, potem so prišla na dan imena nekaterih Videmčanov. Stvarnega pa doslej ni nič. Tretja perspektiva Gorizie je, da sedanje vodstvo proda vse igralce ter vpiše ekipo v 3. amatersko ligo. Že vsi ti predlogi jasno kažejo, da so se pri goriškem društvu težave nakopičile do take mere, da jih bo težko rešiti. Dejstvo je, da je Gorica, kot mesto, pokazala doslej premalo zanimanja za nogomet in da si tako kazen skoraj zasluži, (pr) SZ pred Italij'o MESSINA — V zadnji tekmi mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja je Sovjetska zveza z 80:52 (40:29) premagala Italijo. Kam plove Gorizia? Ta naslov smo zapisali pred nekaj meseci, ko smo se spraševali, kam bo peljala negativna politika vodstva pri mestnem nogometnem tretjeligašu. Danes pa bi podoben naslov (Kam plove Sega-fredo) lahko uporabili za košarkarsko ekipo, ki si je v lanski sezoni za las zapravila napredovanje v najvišjo ligo. Takoj po koncu prvenstva so krajevni časopisi pisali o vseh mogočih nakupih Segafreda, ki bi ekipo takoj popeljali v prvo ligo, kjer bi odigrala vodilno vlogo. Caglieris, Marušič, Lorenzon, Meneghin in nekaj priznanih ameriških dolginov. To so bili i-gnalci, o katerih se ni dvomilo več, da ne bi prišh v Gorico. Vse skupaj pa je bilo le prazno besedičenje za popestritev gostilniških Nad 400 kolesarjev se je v nedeljo udeležilo 3. kolesarskega maratona Avstrija - Jugoslavija - Italija, ki ga je priredilo društvo Gorizia Pedala. Med udeleženci je bilo precej predstavnikov raznih rekreacijskih klubov iz Slovenije in severne Italije, nekoliko manj pa je bilo Avstrijcev. Lepo sončno vreme (razen pavih kilometrov na Koroškem, kjer je deževalo) je spremljalo kolesarje na 182 pogovorov. Tistim, ki se s košarko resno ubadajo, je bilo jasno, da so vse te obljube in načrti iz trte izviti. Ni namreč mogoče računati na kaj takega, ko društvo razpolaga le z nekaj stotinami milijonov in je pač znano, da vsak igralec, ki le kaj velja, stane več kot milijardo lir. Zato je vprašanje, kam plove Se-gafredo, dokaj upravičeno, saj ni v ekipi doslej nobenega novega nakupa in ima velike težave glede dveh tujcev, saj se ji ponuja le možnost, da si nabavi dva povprečna igralca. Bo ta skupina igralcev zadoščala Medeotu, da bo letos računal na napredovanje, ali bo le treba kaj ukrepati. Počakati bo verjetno treba še do konca kupoprodajne sezone, da bomo imeli jasno sliko o poti, ki jo je ubrala goriška košarka, (pr) km dolgi progi, ki je tekla po zanimivih naravnih in turističnih krajih. Po odhodu z glavnega celovškega trga so udeleženci čez Predel dospeli v Slovenijo in prevozili Soško dolino do Nove Gorice, od koder so skozi Škabrijelov prehod prišli na cilj pred našim uredništvom, kjer ni manjkalo obljub, da se bodo vsi srečali naslednje leto na 4. kolesarskem maratonu. Na uvodni regati evropskega jadralnega prvenstva v olimpijskem razredu 470, ki se je včeraj pričelo v Koprskem zalivu, niso imeli sreče z vremenom. Dež je skvaril dopoldansko uradno otvoritev, ki so jo morali odpovedati in bo danes ob 10. uri, popoldne pa je brezvetrje delalo veliko preglavic, toda z veliko požrtvovalnostjo so prvo regato, na kateri je nastopilo 79 posadk iz 20 držav, le spravili pod streho. Sprva je sicer kazalo, da bo pihal ugoden veter, ki pa je začel šibeti ko se je regata bližala kraju. Zato je žirija v želji, da regato vendarle konča, skrajšala progo. Zmagala sta tako Italijana Gianfranco Noè - Andrea Ballico, druga sta prišla na cilj brata Chieffi in tretja Vzhodna Nemca Borowsky - Gali, najboljšo jugoslovansko uvrstitev pa sta dosegla državna prvaka Stojan Maljevac in Alan Cerkvenik, ki sta prijadrala e-najsta. Dvajseto mesto sta zasedla Bonafin - Mandič iz Splita, 26. pa Cergonja - Pistotnik. Na 37. mestu sta Mitja Kosmina - Goran Sosič, na 51. mestu je posadka Fras - Gašič in na 54. mestu najuspešnejša mladinska posadka Jadra Antončič - Borštnar. Prvenstvo se bo nadaljevalo danes z drugo regato v upanju, da bo udeležencem in organizatorjem veter naklonjen. REZULTATI PRVE REGATE 1. Noè - Ballico (It.) nič točk, 2. Tommaso - Chieffi (It.) 3, 3. Borowsky - Gali (NDR) 5,7, 11. Stojan Maljevac - Alen Cerkvenik 17, 20. Ivica Bonazin - Vedran Mandič 26, 26. Miran Cergonja - Brane Pistotnik 32, 37. Mitja Kosmina - Goran Sosič (vsi Jug.) 43. (Kreft) Na balkanskem kolesarskem prvenstvu Veliko slavje Sandija Papeža Slovenski kolesar iz Novega mesta Sandi Papež je novi prvak Balkana v kolesarstvu. Pred svojim občinstvom je namreč v sprintu osvojil 18. balkansko prvenstvo, ki so ga organizatorji začrtali po Dolenjski in Beli krajini v skupni dolžini 162 kilometrov. To je prva jugoslovanska zmaga po 38 letih, ko je to prvenstvo osvojil Leon Štukelj že daljnega leta 1947. Papež je na ciljni ravnini pred navdušeno pettisočglavo množico prehitel Bolgara Hubenova in Petrova. Četrto mesto je z zaostankom štirih sekund osvojil Jugoslovan Lampič, peto pa Čerini. Grk Vo-uyouklalis je bil šesti, Romun Celea pa sedmi. Samo še jutri prošnje za tržaško športno palačo Tržaška občinska uprava sporoča, da zainteresirani za srečanja in treninge v tržaški športni palači za sezono 1985/86 lahko prošnje predstavijo samo še jutri, in sicer na Trgu Unità 4, soba 32. Informacije v Ul. Teatro Romano 5/1. nad. ali pa neposredno v športni palači od 8.15 do 12.30. Na tretjem kolesarskem maratonu Nad 400 navdušencev na startu Tretje mesto na pokrajinskem prvenstvu C kategorije v Se en uspeh Polet ovih balinarjev V nedeljo je bilo na sporedu pokrajinsko prvenstvo v balinanju za še-sterke C kategorije. Na omenjenem tekmovanju sta sodelovali tudi četverka in trojka openskega Poleta. Prva je v postavi Daneu, Skupek, Aleks in Vasja Gulič zasedla odlično tretje mesto, druga pa, za katero so nastopili Modesti, De Lorenzo in Carli, (Taučer pa se je tokrat zelo neodgovorno obnašal do društva, saj se brez opravičila ni predstavil na igrišču ter bistveno oškodoval svojo ekipo). V prvem srečanju je že vodila s 5:4, čeprav je imela na svoji strani le šest krogel, to se pravi dve manj od nasprotnika. Kljub solidni igri pa se je pri petih točkah zataknilo m morala' je priznati premoč e-ne od štirih prijavljenih ekip Trie-S'ine. Poletova četverka je izpolnila pričakovanja in zapovrstjo premagala tri nasprotnike. Brez dvoma je bilo najbolji napeto prvo srečanje proti Poldo Edi mobili, v katerem so po-letovci odlično začeli in visoko vodili s 5:1. Takrat pa se je v njihovih vrstah nekaj zataknilo in ko je že vse kazalo, da je zanje tekme konec (nasprotnik je že vodil 10:5) jim je z močnim finišem uspelo preobrniti rezultat v lastno korist. Drugo srečanje proti Triestini je bilo le gola formalnost (11:1). V tretjem pa se je ponovila slika iz prvega. Openci so že vodili z 8:2. Nasprotnik jih je pri osmici dohitel, a več ni zmogel. V polfinalu so Gulič in tovariši popolnoma odpovedali, saj jim ni uspelo zbrati niti točke. Vsekakor pa je tretje mesto v tržaški pokrajini odličen uspeh. Letošnji (dosedanji) obračun uspehov Poletovih igralcev je nadvse razveseljiv, saj so doslej dosegli eno drugo, dve tretji in dve deveti mesti. Do konca sezone pa manjka še nekaj tekmovanj, v katerih bodo skušah poletovci še povečati svojo bero kolajn. Z. S. Med mladimi zamejskimi kolesarji Se najbolj obeta Prosečan Edi Rupel S kolesarstvom se ukvarja tudi nekaj mladih slovenskih zastopnikov, ki pa nastopajo za italijanske ekipe, saj ni nobenega slovenskega' društva, ki bi se ukvarjalo s kolesarstvom tudi v mladinskih kategorijah. Nekateri izmed njih dosegajo tudi dobre uvrstitve in mnogo obetajo. Mednje sodi tudi Edi Rupel, mladi slovenski kolesar s Proseka, s katerim smo se pwgovorili. »Kako si se začel ukvarjati s kolesarstvom?« ODBOJKARSKI KOLEDARJI 9. novembra start ženske B lige v prejšnjih dneh je vsedržavna odbojkarska zveza objavila koledar vseh prvenstev za sezono 1985/1986. Gre seveda le za datume posameznih kol, ne pa še za vrstni red posameznih tekem, ker se vpisovanja ekip še niso končala, ponekod niti zače-la. Kar se tiče lig, ki pobliže zanimajo naša društva, naj omenimo, da se bo ženska B liga, v kateri igra Meblo, pričela 9. novembra, isto velja tudi za C-l ligo, v kateri nastopa Breg. Deželna prvenstva bodo startala 23. novembra, 1. divizije pa 18. januarja. Mladinska prvenstva under 18 se bodo začela že 1. oktobra, under 16 pa 4. januarja. O prvenstvu under 14 ni še nobene besede, skoraj gotovo pa je, da bo zveza to pr venstvo zanesljivo uvedla že letos Ekipo naj bi sestavljali štirje igralci (4:4), igrišče pa naj bi merilo 4,5 m za 6. Skratka zanimiva novost, namen katere je ustvariti prehodno ligo med miniodbojko in under 16. „ Naj še povemo, da so koledarji začasni, možne so spremembe, zlasti kar zadeva pokrajinskih in mladinskih prvenstev. Na državnem prvenstvu v miniodbojki Val častno branil ugled Gorice V nedeljo popoldne so se miniod-bojkarji Vala vrnili s petdnevnega državnega turnirja v Citta di Castello (Perugia). Na tem prvenstvu so valovci nastopali že drugič zaporedoma in so dobro branili ugled goriške pokrajine. Odbojkarji so se vrnili nadvse navdušeni in zadovoljni. Na takem prvenstvu je končna uvrstitev na lestvici postranskega pomena, saj turnir ni goij agonističnega značaja. Prireditelji so poleg tekem organizirah še obisk starega dela mesta, igranje tombole, možnost uporabe bazena, zadnji večer pa je bil na sporedu še kulturni program. Kapetan ekipe Vala Mitja Bizaj, ki nastopa že drugič na državnem prvenstvu, je ob povratku navdušeno pripovedoval, kako je srečal prijatelje iz prejšnjega turnirja in se z njimi nadvse zabaval. V treh dneh so valovci odigrah devet tekem. Zabeležili so štiri zmage, en neodločen izid in štiri poraze, zasedli pa so končno 34. mesto. Fantje so prišli na državno prvenstvo nekoli- Andrej Vogrič, spremljevalec štan-dreških miniodbojkarjev na DP ko pripravljeni in brez treningov, saj so zvedeh za nastop le malo dni pred odhodom. Poleg tega je v postavi manjkal še standardni igralec Štefan Bensa. Izmed treh dni tekmovanja, je bilo prvo najvažnejše, saj se je v teh tekmah odločalo o tem, za katero mesto se bodo ekipe potegovale v naslednjih dveh dneh. Valovci so žal na začetku doživeli tri poraze, ena tekma pa se je končala z neodločenim izidom. Zato so se v naslednjih dneh borih le za uvrstitev od 33. do 48. mesta. Ekipo je spremljal in vodil Andrej Vogrič, ki je bilo zelo navdušen, saj se je prvič spoprijel z najmlajšimi in skrbel zanje. Igralci Martin Marušič, Marko Devetak, Pavel Šuligoj in Mitja Bizaj že nestrpno upajo, da se bodo udeležih podobnih turnir jev in pravijo, da so pripravljeni trenirati zelo vestno. IZIDI TURNIRJA: Ravenna - Gorica 2:0 (15:3, 15:10), Firence - Gorica 2:0 (15:13, 15:7), Ravenna - Gorica 2:0 (15:2, 15:2), Gorica - Firence 1:1 (15:11, 10:15). DRUGI DEL: Gorica - Pordenone 2:0 (15:6, 15:9), Gorica - Cosenza 2:0 (15:0, 15:1), Gorica - Oristano 2:0 (15:13, 15:5), Gorica - Piacenza 2:0 (15:4, 15:2), Macerata - Gorica 2:0 (15:5, 15:10). Zip »Že ko sem imel šest let, me je ta šport navduševal. Prvo tekmovalno kolo so mi starši kupih, ko mi je bilo osem let in še istega leta sem nastopil na svojem prvem tekmovanju. Z nastopi sem nadaljeval vse do danes.« »Kako je bilo s treningi in trenerjem?« »Najprej sem imel trenerja kar v družini, saj me je prva štiri leta vodila mati. Ko sem bil nekoliko starejši, sem s treningi nadaljeval v glavnem sam v družbi prijateljev. Treniram po štirikrat na teden, vsakič pa kolesarim približno dve uri in pol« »Kaj pa tekmovanja?« »Na dirkah nastopam za tržaško e-kipo Cottur, saj se nobeno slovensko društvo ne udeležuje tekmovanj v moji kategoriji. Večinoma tekmujem v dežeh, bil pa sem tudi na nekaterih dirkah v raznih krajih Italije.« »Tvoji največji uspehi?« »Trikrat sem bil na državnem prvenstvu, na katerem se vsakokrat pomeri okrog dvesto najboljših mladih kolesarjev v Italiji. Prvič sem zasedel štirinajsto mesto, enkrat sem se uvrstil na sredino lestvice, enkrat pa dirke nisem dokončal« »Katere dirke te v kratkem čakajo?« »Čez nekaj dni bo deželno prvenstvo. Od rezultata na tem tekmovanju bo odvisno, ali bom tudi letos lahko šel na državno prvenstvo, ki bo v okolici Firenc.« »Kaj pa tvoji načrti?« »S kolesarstvom bom seveda nadaljeval in se še naprej udeleževal raznih dirk. Upam, da mi bo- delo to dopuščalo. Pomagal bom namreč očetu v mehanični delavnici.« »Si imel doma razumevanje za te nastope?« »Staršj so ni vedno nudili vso podporo, ki sem jo potreboval, saj je bila moja mama, kot sem že omenil, moj prvi trener.« (D. Cesar) Ob zletu odbojkarjev pionirjev Jugoslavije na idiličnem otoku Badija Nepozabna izkušnja za mlade predstavnike ZSSDI Odbojkarji OK Vala, ki so- nasto pali pod imenom ZSŠDI, so bili letos na povabilo Odbojkarske zveze Hrvatske udeleženci Šestega zleta odbojkarjev pionirjev Jugoslavije. Zlet se'odvija vsako leto na prelepem otoku Badija, ki leži v neposredni bližini Korčule. Otok Badija ima mogoče kva-dratni kilometer površine in je ves poraščen z borovim gozdom. Tu se nahaja nekdanji meniški samostan, ki je sedaj preurejen v počitniški dom z več kot tristo- ležišči. Dom Upravlja Zveza za telesno kulturo Hrvatske in služi za raznovrstne priprave vseh športnih panog, za letovanja, tekmovanja itd. V ta namen so v bližini doma zgradili sredi borovega gozdiča tri odbojkarska igrišča, eno od katerih -je pokrito, teniško igrišče, ko- šarkarsko ter rokometno. Pristanišče je urejeno za vadbo in tekmovanje vodnih športnih panog. Bivša cerkvica pa služi za orodno telovadbo roko borbo, karate, judo itd. V tem idiličnem kraju se je letos zbralo 11 moških pionirskih ekip in 7 ženskih. Moške ekipe so bile Metale iz Siska (Hrvatska), Spartak iz Subotice (Vojvodina), Planinsko iz Han (Bosna in Hercegovina), Vlažnimi iz čekovice (Kosovo), Bratstvo in jedinstvo iz Tetova (Makedonija), Vojvodina iz Novega Sada (Vojvodina), Kamendin iz Siriga (Vojvodina), Partizan iz Črnuč (Slovenija), Pionir iz Novega Mesta (Slovenija), Osnovna šola iz Dobrovega (Slovenija), ZSŠDI (Italija). Ob začetku zleta so bile zasnovane štiri komisije, ki so jih sestavljali pionirji sami, ki so vodile celotno tekmovanje. Samoupravljanje je tudi smoter odbojkarskih zletov. Vsako jutro je bilo vstajanje ob 6.00, nato zajtrk in ob 9.00 so bile na sporedu tekme. Po tekmah nekaj kopanja in sončenja, nato kosilo. Po kosilu počitek, ob 16.00 pa zopet tekme, ob 19.00 večerja, nakar prosta zabava s plesom. Do 10.30 so morali igralci biti v sobah. Ob 11.00 pa je morala zavladati tišina. Vsaki dan sta bili dežurni dve ekipi, ki sta skrbeli, da so bila igrišča pripravljena za tekmovanje, za čistočo in red okrog tekmovališč in zabavišča. Tekmovalo se je s sistemom vsak proti vsakemu, tako da je ena ekipa odigrala deset tekem v šestih dneh. Naši zamejski ekipi je ta turnir veliko koristil, saj so fantje iz tekme v tekmo vidno napredovali, čeprav so zmagah samo proti Vojvodini. Treba tudi omeniti, da je bila naša ekipa po starosti najmlajša in se ni mogla enakomerno kosati z izkušenejšimi e-kipami, ki med drugim trenirajo tudi trikrat tedensko. Ob koncu zleta je bila majhna slovesnost z nagraditvijo- zmagovalnih ekip. Med bivanjem na Badiji so igralci različnih ekip vzpostavili tako tesne prijateljske vezi med seboj, da je bilo ob slovesu kar ganljivo. Ob tej priliki treba izraziti zahvalo Odbojkarski zvezi Hrvatske, ki je omogočila ZSŠDI sodelovanje na zletu, posebno pa njenemu članu tov. Vidakoviču, ki je bil vodja zleta. Lero obvestila ODBOJKARSKI KLUB BOR obvešča, da je plačevanje za odbojkarski tečaj v Škofji Loki na društvenem sedežu na stadionu »1. maj« od 16. do 18. ure do 15. t.m. ZSŠDI obvešča, da bo v juliju in avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto. SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni avtobusni izlet na črno prst, ki bo to soboto in nedeljo (13. in 14.) ob priliki 20. obletnice smrti prvega povojnega predsednika Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu SZŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr., tel. 767304). Vabljeni! SPDT obvešča svoje člane, da lahko plačajo letno članarino v Tržaški knjigami v Trstu ali pa na draštvenem sedežu ob torkih od 20. do 21. ure (Ul. sv. Frančiška 20/3. nads.tr.). V našem okolju smo sredi junija zabeležili prvi festival domačih popevk. Prireditev je doživela velik uspeh. V Avditoriju sta Miranda Caharija in Pino Horvat privedla do zmage pesem »Ko si kupim 500 C«, ki je zvesto predstavljala tedaj gorečo avto-mobilomanijo. Preden je prišel na vrsto slovenski športni teden, je rojansko društvo Dom organiziralo namiznoteniška turnirja za mladince in nato za člane. Presenetljivo je zmagal Edi Košuta, ki je v finalu premagal brata Borisa. Slednjega so že tedaj smatrali za najboljšega igralca v Trstu in si zato lahko predstavljamo, da je bil slovenski namizni tenis na zelo visoki ravni. Nogomet pa je bila panoga, ki je tedaj burila duhove športnikov in tistih, ki ga odkrijejo, ko je priložnost. Na Proseku so obnovili nogometni klub Primorje. Pod pretvezo imena, ki naj bi spominjalo na jugoslovansko upravo mesta po osvoboditvi, so običajni branitelji svetih domovinskih idealov izzvali gonjo proti Primorju in uspeli, da cela vrsta ekip ni igrala prvenstvenih tekem proti Prosečanom. Led je po načelnem članku v listu tržaške Krščanske demokracije »II popolo giuliano« prebila barkovljanska Libertas, ki je s Primorjem igrala. Za neodigrane tekme je Primorje prejelo dve točki in Prosečani ter drugi nogometni navijači so že računali v kolikih letih bo Primorje doseglo A-ligo. Bor je 6. slovenski športni teden skrbno pripravil. Že ob začetku šolskega leta so 3. oktobra na »1. maju« priredili sejem rabljene športne opreme in šolskih knjig, le nekaj dni zatem pa je bil objavljen razpis za tekmovanja. Trajala so od 26. oktobra do 4. novembra. Velika novost prireditve je bila košarka. Marsikateri današnji vrhunski košarkar se tedaj še niti ni rodil in ga bo morda zanimalo, kakšne rezultate so tedaj dosegali. Tekme so igrali na igrišču Servolane v Skednju. Slučaj je hotel, da se je ob prvem domačem košarkarskem turnirju pojavilo ime »Jadran«. Pod to oznako so nastopali univerzitetni študenti, katerih duhovni vodja je bil Marko Lah. Proti današnjim pogostim stoticam je tedanji Jadran v svoji prvi tekmi premagal drugo moštvo Cankarja z rezultatom ... 14:10 (10:2) !! V ostalih tekmah je Škamperle premagal Barkovlje s 14:6 (2:0), Cankar pa Dom iz Rojana z 18:4 (14:2). Polfinalni tekmi. Škamperle -Rocol 25:2 in Cankar - Jadran 17:7 (poraz v play-offu!). Finale je bil s skupno 30 (!) koši na tedaj najvišji ravni: Škamperle - Cankar 18:12 (7:6). V šestih tekmah so zmagovalci dosegli 106 pik, poražene ekipe pa 41, skupno torej 147 točk. Posebni komentarji o tedanji kakovosti niso potrebni. Današnji košarkarji se lahko samo zahvalijo navdušenim ljubiteljem te igre, ki so dolgo vztrajali, da so organizatorji vključili košarko v program športnega tedna. Kratek zapis o finalni tekmi pravi, da je bila vroča in napeta. Igrali so v glavnem člani odbojkarskih ekip obeh društev, ki pod koši niso bili tako vešči kot ob mreži. Za vsa tekmovanja se je prijavilo okoli 350 posameznikov in prvič v kratki zgodovini je bila na sporedu tudi kratka otvoritvena slovesnost, med katero je prisotne pozdravil Odo Kalan, predsednik prireditvenega odbora. Ob novem rekordu v številu udeležencev je bilo še vedno pomanjkljivo predstavništvo o-koliških vasi. Odsotni so bili predstavniki Bazovice, Trebč, Opčin in Nabrežine, da omenimo le nekatere. V končni lestvici je Cankar odnesel največ pokalov. Pri podeljevanju slednjih pa organizatorji niso imeli najboljšega kriterija, kajti najmočnejše društvo je pobiralo skoraj vse, le malo slabše pa skoraj nič. Lestvice so bile sestavljene za ločene konkurence (vsi rezultati, moški, ženske, mladinci, udeležba itd.). i »=H« O A JAORMj ! V «E*,«,«.* ■ ' : / ", ^ •C*«'/ 2 % v ‘> S' C( l «*> t . P l A » s f, ', i /! t $ 4 r : ' ' j ! l 1 H 5 ! Ve-u-K- . l J 3 s~ tmmm tveCi-r < l 3 M r — - , | T-v* L-.... A Ì } r / l b <4 d ' • • 1 F. r .. . . . : .1. l 3 h 1 - ' ' ■ - : '■ • . 03 E* ■ *..o3 1 - /G''! |1 m b i| sr t , • k „»v:.,. ■ 1 ' ' .s v ~ , , Z i, ( r i .O. i, t-1 : D V črt Vj L l S H s - - , . • t' — -s« £ 7 y H s ! 4 l b ):r ' j . t. i i M£„ j : : -i i. j hm J. ptfc** ? -« - 'V & ,r - ? TU*- 6. Športni dan 1963 — zapisnik košarkarske tekme Naročnino: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku ; PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L^^ZTT Član Italijanske m tiska F ^Trst IH *veze časopisnih 1 ' založnikov FIEG 9. julija 1985 Polarni muzej Preučevanje Halleyjevega kometa Finci so ga odprli ob 100-lelnici rojstva Nobila, italijanskega raziskovalca HELSINKI — Ob 100-letnici rojstva polarnega raziskovalca Italijana Umberta Nobila so v finskem mestu Rovaniemi, tik severnega polarnega kroga, odprli polami muzej, v katerem so ugledno mesto odkazali generalu Nobilu, ki je 1926. leta z znanim balonom na motorni pogon Nobile (in ne z letalom) skušal odkriti zračno pot čez severni tečaj. Pri tem je doživel tragedijo, ki je vznemirila ves svet (kdo ne pozna »Tende rosse«) in v kateri je kot letalec, ki je Nobilu hotel pomagati, izgubil življenje Norvežan Roald Amundsen. V tem muzeju je veliko predmetov, ki ilustrirajo človekovo osvajanje Arktike, med katerimi je tudi kabina, pritrjena na balon, s katerim je Nobile hotel preleteti severni tečaj. Kabina je zgrajena v naravni velikosti 10 x 4 metre, obešena pa je med dve poslopji, tako da jo zibljejo arktični vetrovi. Znanstveniki SZ in Japonske prizadevnejši od ameriških FRASCATI — Evropska sonda »Giotto« je komaj zapustila svojo tirnico okoli Zemlje in potuje proti Halleyje-vemu kometu, znanstveniki že snujejo sondo »Giotto 2«. Gre za vesoljsko ladjo, ki bi bila povsem podobna tisti, ki so jo komaj izstrelili, ki pa bi imela nekoliko različno nalogo: »Giotto« mora posneti jedro Hallejevega kometa, »Giotto 2« pa naj bi zajel nekaj vesoljskega prahu in plina, iz katerih je sestavljen rep te zvezde repatice in naj bi ga pripeljal na Zemljo, kjer ga bodo znanstveniki analizirali. sprejeti letos, novo sondo pa naj bi izstrelili tam nekje leta 1990. »Giotto 2« ne bo imel svojega motorja, pospešek, ki je potreben za to, da sonda zapusti svojo tirnico okoli Zemlje, pa bodo dosegli z dodatnim stadijem, ki ga bodo potem pustili v vesolju. Ostaja še odprto vprašanje, kako bodo sondo pripeljali spet na Zemljo: možnosti sta dve. Ali jo bo v višjih plasteh atmosfere prestreglo posebno letalo, ali pa jo bodo prestregli še v vesolju člani posadke bhuttlea. Za sedaj sta kandidata za ta poskus dva kometa, ki se občasno pokažeta v b,Užini našega planeta. Treba je reči, da je načrt naletel na navdušen sprejem pri ameriških znanstvenikih, ki tokrat niso mogU sodelovati pri raziskavah o Halleyjeivemu kometu, ker jim je država odrezala potrebne fonde. Najbolj jih seveda žge, da i-mata Sovjetska zveza in Japonska vsaka po dve odpravi, ki se ukvarjata s proučevanjem kometa, ki bo kmalu obkrožila našo Zemljo. V muzeju hranijo tudi opremo drugih arktičnih odprav, k; so jih vodiU Američan Reary, Šved Andree (ki se je s svojim balonom 1897. leta izgubil v večnem ledu), Norvežana Nansen in Amundsen in pa Italijan Nobile. Zanimivo je, da Nobile v ItaUji ni nikoli dobil priznanj za ta svoj podvig in da je do 1978. leta, ko je umrl v 93. letu starosti, živel kot komaj zapaženi univerzitetni profesor, znanstvenik in inženir. Morda zato, ker se je lotil podviga, ki ni bilo dovolj pripravljeno in je zato zahteval človeška življenja in škodovalo ugledu Italije. Gladovna stavka ministra MANAGUA — Zunanji minister Nikaragve Miguel D’Escoto je pričel z gladovno stavko, da »ZDA« prekinejo z napadi na Nikaragvo«. Miguel D’Ecso-to, ki je katoliški duhovnik, je na položaju zunanjega ministra od zmage sandinistične revolucije leta 1981. Vatikan mu je odvzel pravico opravljanja duhovniškega poklica; enako je ukrepal do treh ostalih ministrov - duhovnikov. D’Escotova stavka časovno ni omejena. Ambiciozni načrt so obrazložili na tiskovni konferenci v Frascatiju, kjer so povedali, da bi druga sonda imela na krovu enake inštrumente kot prva, saj obstajajo natančne kopije vseh znanstvenih naprav, ki so na »Giottu«. Namesto barvne telekamere, katere naloga je posneti jedro kometa, in namesto motorja, s katerim je »Giotto« zapustil svojo krožnico okoli Zemlje bi »Giotto 2« imel zajetno posodo, v katero bj morali spraviti plin in prah, ki bi ga »ukradli« kometam. Taka vesoljska misija bi bila še kar poceni: govorijo o pičlih 60-70 milijonov dolarjev (120 do 140 milijard Italijanskih lir), stroške pa bi porazdelili med NASA in evropsko vesoljsko agencijo. Odločitev bi morali Harriet tteecher Statve 10. Koča strica Toma &TF21C Vđ TOM PA JE S PESMIJO, Kt OO 3E BILO SLIŠATI NA PA -LUBO, SVOJIM PR( •JATELOEM VLIVAL' SAMOZAVEST. HM...M... STRIC TOM Sl OE VSE PRIDOBIL. PRAV SO IMELI SHELBYDEVI, TOAAA RES NE BI BILO TREBA VKO- SNEL T\ BOM OKOVE. LAHKO GREŠ NA PALUBO, SAMO PAZI, DA NA PALUBI DE TOM NAŠEL PROSTOR NAVREČI BOMBAŽA. __ VSI Tl LJUDJE 6REDO DOMOV. V5I, RAZEN ČRNCEV, ČRNEC NIMA DOMA. KAM ME PELJEJO) KAM ? ! 7 Pomlad na Danskem ESBJERG — S tele slike ni mogoče sklepati le tega, da je tudi na Danskem postalo vroče, ampak da se tudi v tej deželi uveljavlja moda »zgoraj brez«. Neuradna diplomatska dejavnost Zah. Nemčije RIM — Da je uradna diplomatska dejavnost Zvezne republike Nemčije živa in razvejana, ve vsakdo, ki količkaj sledi zunanjepolitičnim dogajanjem. Manj znano pa je, da se vzporedno z uradno diplomacijo prav tako, če celo ne še bolj, živahno razvija nekakšna neuradna diplomacija, ki jo vodijo liberalna, demokrščanska, socialdemokratska in krščanskosocialna stranka, sicer s pomočjo posebnih skladov, poimenovanih po vidnih osebnostih. Takšni skladi prirejajo simpozije, konjerence in kulturna srečanja pa tudi razpisujejo študijske štipendije, s čimer v resnici širijo na tujem poglede na družbenopolitično stvarnost, kakršne ima ta ali oni upravitelj sklada. Značilno je, da te ustanove prejemajo finančna sredstva neposredno iz zvezne blagajne v Bonnu. Najmočnejši takšen sklad, imenovan po Konradu Adenauerju, ima demokrščanska stranka CDU: letni budget se suče okrog 140 milijonov mark, kar ustreza 90 milijardam lir. Glavni sedež je v St. Augustinu blizu Bonna, podružnice pa so posejane daleč po svetu (z radijskimi postajami vred). V Rimu ima sklad K. Adenauer urad v strogem središču, pri Panteonu. Vodi ga prof. Johannes Thomas, prijatelj vidnih osebnosti KD, kot sta npr. Flaminio Piccoli in Franco Maria Malfatti, sicer pa redno v stikih z Ninom Andreatto in Giuliom Orlandom, ki sta v stranki zadolžena za zunanjo politiko. Thomas je globok poznavalec dogajanj v KD in če se CDU z njim ne posvetuje, ga utegne polomiti, kot piše milanski Mondo in navaja ta primer: ko je bivši zunanji minister Emilio Colombo junija lani v Madridu bil izvoljen za predsednika Evropske demokrščanske zveze, je nastal kratek stik med CDU na eni in Andreatto, Malfattijem ter De Mito na drugi strani, ker slednji Colombovi izvolitvi niso bili kdo ve kako naklonjeni. Še ena zanimivost: ko je nedavno kancler Helmut Kohl obiskal Italijo, je njegove sestanke s predstavniki rimske vlade pripravilo veleposlaništvo ZRN, medtem ko je srečanja z zastopniki KD organiziral sklad K. Adenauer. Socialdemokratski sklad Friedrich Ebert v finančnem pogledu nekoliko zaostaja za demokrščanskim, ima pa najgloblje korenine: 60 let. Njegov razkošni urad v Rimu (prav blizu slovitega Trga di Spagna) vodi Peter Schlaffer. Emilio Galli Zugaro ve povedati, da ima možakar pogosto v gosteh najvidnejše predstavnike tako PSI kot PSDI s strankinima »zunanjima ministroma« Valdom Spinijem in Ivanko Corti (ženo podtajnika v zunanjem ministrstvu Bruna Cortija) na čelu. Stalna gosta naj bi bila oba socialista. Martelli in S'gnorile, često pa da je videti tudi Luciana Lamo, Piena Car-nitija in Giorgia Benvenuta; sklad F. Ebert namreč zakulisno vzdržuje stike med zahodnonemškim sindikatom DGB, ki se naslanja na socialdemokratsko stranko SPD, in CGIL, CISL ter UIL. Krščanskosocialna stranka CSU Franza Josef a Stran \ a ima sklad Hanns-Seidel, ki ga v Rimu že dolga leta zastopa Joachim Schilling. Le-ta ima v gosteh le najbolj »zmerne« predstavnike KD, kot sta, denimo, Luigi Rossi di Montelera in Massimo De Carolis (se spominjate »tihe večine«?). Odnosi med bavarskim vodjo in De Mito niso ravno najboljši, zato je pač tudi manevrski prostor sklada omejen. Kaj pa liberalci? S skladom Friedrich Naumann so se v Rimu pojavili zadnji, a bodo prvi odšli: vrata sedeža na Trgu Fontanella Borghese bodo zaprli konec leta. Načelnica urada Monika Zieglier pravi, da zaradi pomanjkanja denarja, v resnici pa predvsem zaradi političnega neuspeha. Značilnost tega sklada je, da ima urade kar v 50 državah, posebno v državah v razvoju, da pa ni prodrl v Evropi, kjer je kolikor toliko učinkovit samo v Grčiji, Španiji in Portugalski. V Italijo so zahodnonemški liberalci prišli z velikimi upi, želeli so zbližati tukajšnji PLI in PRI ter pripomoči k njuni združitvi, da bi tako okrepili vlogo liberalcev v južni Evropi — v upravni svet sklada. F. Naumann sta celo vstopila Giovanni Malagodi in Siisanna Agnelli — dosegli pa so edinole predstavitev enotne republikansko — liberalne liste na volitvah v Evropski parlament, če k temu prištejemo zadnji neuspeh PLI m volitvah in ne ravno idilične odnose med liberalci in PRI, potem lahko razumemo, zakaj se bo Monika poslovila od Rimljanov. DRAGO GAŠPERLIN