"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelie. OFFICIAL UKGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. ST.—NO. 1285. woad-cl... matter, Dntmb« (. IK07. «t t k. „ftlr. ■t lMc«u. III., under t h. Act of Coimr.M of March »rd, 1 Ril. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE Je Se Z e yv CHICAGO, ILL., 28. APRILA, (APRIL 28,) 1932. OB PRAZNIKU, KI JE SIMBOL IN VZPODBUDA DRUŽBE BODOČNOSTI Pogled na polom obstoječega go spodarskega sistema in na propadanje kapitalizma SE NIKOLI ni bilo tako očividno, da spada BODOČNOST sveta DELAVSKEMU razredu. Veli-, ki "misleci", industrialni kralji, velefinančniki in njihovi državniki ne morejo s svojim zagaienim kapitalističnim vozom nikamor iz blata. Izvlečejo ga iz ene mlake, pa zagazi v drugo. v- Sedanji sistem ves iz reda Finance, industrija, produkcija in distribucija, mednarodni odnošaji—vse je iz reda. Vsa prizadevanja zagovornikov m braniteljev sedanjega sistema, spraviti kapitalizem v "normalnost", so brezuspešna. * Treba se je torej svetu sprijazniti Z RESNICO, da kapitalizem ni trajen, kakor so nam njegovi zagovorniki vedno trdili, in da bo zrastel na njegovih razvalinami nov družabni red—SOCIALIZEM. Zastavljanje poti socializmu Privatni interesi se ga boje in ga z vsemi močmi odrivajo. Poslužujejo se v svoje namene šovinizma in fašizma, s katerima begajo narode in države. Ali socializem vzlic temu PRIHAJA. Država, katera pokriva eno iestino sveta, se po svoje trudi, da zgradi v svojih mejah med sto šestdesetmilijonskim ljudstvom ekonomsko uredbo po načelih socialistične produkcije in distribucije. Rezultati njenih prizadevanj SO UGODNI. Socializacija pod socialističnimi zakoni ni več samo teorija nego že večleten eksperiment, ki narašča v uspehu. Vsi pogoji so dani, da bi vsa ljudstva vseh dežel lahko živela v miru in blagostanju. To se zgodi — V SOCIALISTIČNI DRUŽBI. Zlo moramo iztrebiti Nobenega vzroka ni, čemu naj bi se narodi klali med seboj, razen ako se hočejo vojevati in uničevati drug drugega za koristi kapitalizma. Ker pa je kapitalizem zlo človeštva, ga je treba odpraviti. To nalogo IZVRŠI socializem. Brezposelnost je v današnji dobi največje gorje pro-letarijata. Delavstvo edino jo lahko odpravi. To se *godi, kadar se izreče z dovolj jako silo ZA socializem. Moderna tehnika in umno poljedelstvo omogočata tolikšno produkcijo živil, da potrebam sedanjega prebivalstva po svetu več kot zadostuje. A je vzlic temu milijone ljudi v pomanjkanju. Glad zahteva sto tisoče žrtev. KOHEC tej tragediji napravi socializem. \ + Upanje in nada človeštva Socializem je upanje in nada ter EDINI IZHOD -cloreitva iz kaosa in mizerije, iz klanja ter krivic v družbo ČLOVEŠKE civilizacije. Socializem znači VSTAJENJE VSEH POTLAČENIH, vseh trpečih in brezpravnih. Prvi maj je socialistični praznik. Danes je prvi maj ▼ kapitalističnih deželah še dan PROTESTA PROTI KRIVICAM, proti vojnam in proti mizeriji, a pride Pnri maj, ki bo praznik VSTAJENJA človeštva. To se 2«odi, ko bo nad vesoljnim svetom vihrala rdeča zastava MEDNARODNEGA BRATSTVA. Socializem BO tri-*wifiral! Thu l..u« on».iU of Two 5»clion.. P.rt Ono LETO — VOL. XXVII. TEMELJNI VZROK LJUDSKE MIZERIJE IX. REDNI ZBOR JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Program in naloge, ki jih ima delegacija klubov in društev na milwauški konvenciji. - - —Odraža nje dela v mnogih uspehih —?—-——- Za koga se' boste Od leta do leta — od volitev do volitev — »t« izročali moč onim, ki vas izkoriščajo. Čas jo, da nehate met*ti proč svoje glasove. ^ Kapitalisti nikdar ne glasujejo za delavsko kandidate. C«*nu bi vi glasovali za njihov«? Agitirajte, da bo šlo letošnjo jesen delavstvo na volišče u «*oj razred s tem, da boste vi in dnsgi delavci glaaovali «clalfrtiča* listo. _1_____ DNE.3. in 4. julija leta 1910 se je vršil v Narodni dvorani na sedanji S. Racine Ave. in zapadni 18. cesti v Chicagu prvi resnični jugoslovanski zbor v Ameriki, na katerem je bilo zastopano delavstvo vseh štirih jugoslovanskih narodov. Na njemu so se strnile organizacije jugoslovanskih socialistov v tej deželi v skupno enoto, katero so nazvali z "Jugoslovanska socialistična zveza". To je bilo pred 22 leti. Od tedaj se je med našim ljudstvom in po svetu v splošnem veliko spremenilo. JSZ. je imela od svojega prvega zbora že osem konvencij. Prihodnja bo dne 28. maja 1932 v Milwaukeeju, Wis. Okrog 70 delegatov in članov odborov pride iz raznih naselbin v mesto, ki slovi po zaslugi Socialistov zaradi svoje Vzorne uprave, da razpravljajo in sklepajo o delu med jugoslovanskim priseljeniŠtvom in njihovo mladino. Ne samo to, kajti naloge zborov JSZ in aktivnosti se raztezajo v vse sfere jugoslovanskega življa v Ameriki in imajo stike z vsem ameriškim delavskim gibanjem. Razen klubov JSZ bodo na tem zboru zastopane tudi organizacije,» ki so včlanjene v Prosvetni matici. Med njimi je mnogo podpornih društev in vsa važnejša delavska kulturna društva. Zbor bo trajal tri dni. Delegaciji bodo podana poročila funkcionarjev JSZ in Prosvetne matice. O agitaciji ter delu med mladino bodo poročali naši najaktivnejši mladi delavci in delavke. Ženstvo bo zastopano s poročevalko in reprezentativno delegacijo. O- položaju med hrvatskim in srbskim delavstvom, o razmerah med jugoslovanskim delavstvom v severni Minnesota med premogarji v zapadni Penni in v vzhodnom Ohiu bodo podali Sliko posebni v naprej pooblaščeni poročevalci. —-v Zelo veliko se raapravlja pred tem zbonom o "Proletarcu". V obsegu osmih strani, kakor izhaja regularno sedaj, potrebam delavskega gibanja kattor ga predstavlja JSZ več ne za-do*uje. Zato hočeje večji list. Ker so s tem združene gospodarske težkoČe, predlagajo eni v Clevelandu, da se Proletarca preseli k njim, ker ima tam baje boljše pogoje za obstanek in priliko za večje dohodke. Z enakimi argumenti so za selitev v Milwaukee nekateri milvvauški člani JSZ. Vprašanje Proletar-ca bo torej moralo biti temeljito razmotrivano na zboru. O njegovem stanju in drugih naših publikacijah ter o izgledih za njih razvoj v bodoče bodo podana delegaciji točna poročila. Važni bodo referati o Prosvetni matici in mnogi drugi, rta primer vprašanje našega prosvetnega in agitacijskega dela med ženstvom, o udejstvovanju in nalogah delavstva v podpornih organiziranih, o volilni kampanji, unijah zadrugah itd.* i i i— -- - ■ >i i -- -------i , _■!■■ Zbori JSZ so intelektualno na zelo visoki stopnji, ker se jih udeležujejo delegatje, ki imajo v aktivnostih na prosvetnem, političnem, gospodarskem in kulturnem polju bogate izkušnje. Zaradi sedanjih razmer bo IX. redni zbor JSZ, še bolj deloven kakor so bili prejšnji in bo raditega še bolj plodonosen. * PROSVETNA MATICA Prosvetna matica bo imela na IX. rednem zboru JSZ dne 28.-29.-30. maja v Milwaukeeju okrog dvajset direktnih delegatov in tri poročevalce. To je najvišje število reprezentantov, ki ga je še kdaj poslala na kak zbor JSZ. Prosvetna matica je bila ustanovljena leta 1921. Zdaj Ji pripada okrog sto naprednih podpornih društev raznih jednot iz zvez, dalje vsi delavski pevski in dramski zbori ter delavske knjižnice in slične kulturne ustanove. Pod okriljem Prosvetne matice se goji v naselbinah delavska dramatika, -predavanja in sploh priredbe, na katerih se skiria dati občinstvu čimveč duševnega užitka v delavskem smi- slu. - ^ _ . Društva, klubi in kulturna druStva,,ki so včlanjena v Prosvetni matici, imajo okrog 14,-000 članov. DELAVSKO in kmečko ljudstvo v kapitalističnih deželah preživlja največjo ekonomsko krizo sve-tovnega obsega kar jih pozna zgodovina. Državniki, ki se shajajo na konferencah v Švici, v Parizu in Ivondonu, maše luknje toda razdrapana kapitalistična zgradba tišči bolj in bolj k tlom in preti s popolnim raz-sulom. .______ _ ___ Milijoni stradajo. Nešteto ljudi gineva v počasnem umiranju vsled glada. Brezposelnost ugonablja stotiso-če in milijone duševno in telesno Kaj je vzrok? Kako to, da je mogel nastati tolikšen polom v dobi najmodernejše tehnike — v dobi, ko je živil na ostajanje, ko je vsakovrstnega blaga veliko več kakor ga človeštvo potrebuje? Cemu milijone ljudi strada poleg zalog hrane? Čemu so stotisoči oblečeni v cunjah, dobro blago in obleke pa trohne v zalogah? Kako to, - da je nešteto družin v brlogih in nesnagi, moderna stanovanja pa čakajo odjemalcev? ^ Mar nisolbili delavci pridni in je zato prišla kriza? Ne, kajti delali so, dokler so mogli in smeli. Vse kar je> je njihovo stvarstvo. Poleg vseh bogastev, ki so jih nakupičili, žive sami v največji nesigurnosti in milijoni v pomankanju. Cemu? Ker so produkti njihovega ustvaKjartja last onih, katere označujemo z besedo "kapitalizem". Mala skupina ljudi v Zed. državah kontrolira in la-stuje vso jeklarsko industrijo. Dve ali tri familije gospodujejo nad oljnimi zakladi. Industrija poljedelskih strojev je skoro vsa posest ene same družine. En odstotek prebivalcev poseduje 59 odstotkov bogastev te dežele, in ostalih 99 odstotkov, kar znači industrialni proletariat, male trgovce in najemne ter zadolžene farmarje, pa lastujejo 41 odstotkov narodnega bogastva. Ako obstanete nekaj časa pri teh številkah in si jih predstavite, boste lahko razumeli temeljni vzrok •ljudske mizerije. * Prvomajski Proglas S. D. Internacionale Delavska socialistična Snternacionala poziva v svojem prvomajskem proglasu med drugim na (demonstracije proti japonskemu imperializmu; proti kapitalističnim roparjem, ki tišče človeštvo v novo svetovno vojno; proti oboroževanju; proti fašizmu; proti flAZDVAJA-NJU DELAVSKEGA RAZREDA. j • * » Internacionala socialističnih strank in unij je za demokracijo, za skrajšanje delavnika, za solidarnost 'delaT-skega ljudstva, za svetovni mir in za SOCIALIZEM. Internacionala socialističnih strank poziva proleta-rijat, naj protestira proti ekonomski BLAZNOSTI kapitalizma in se ORGANIZIRA za zgraditev gospodarska uredbe na socialistični podlagi. Delavska socialistična internacionala smatra, da je edina rešitev iz kaosa socialistična preuredba družbe. Naglaša pa, da je ?a ta cilj potrebna SOLIDARNOST proletarijata in zato ga 'poziva, naj bo proti RAZDVAJANJU delavskih sil. Delavci, rabite zdrav razum! KDO je kriv KRIZE? Kapitalizem seveda. • Kdo je kriv kapitalizma? Ljudstvo, ki ga vzdržuje. Delavec, ki vprašuje, čemu socialisti KAJ NE STORE, da bi odpravili krizo, naj rajse vpraša. ČEMU MILIJONI NJEGOVIH TOVARIŠEV PODPIRAJO KAPITALISTIČNE KANDIDATE. Pred štirimi leti je bil razultat volitev za zveznega predsednika sledeči po številu oddanih glasov: Hoover, republikanec .................. 21,482,588 Smith, demokrat......................15,011,115 Skupaj sta prejela oba kapitalistična kandidata 36,-493,703 glasov, in med temi je 35 milijonov delavcev m farmarjev. ... ^ ' Kandidat je delavskih strank pa so prejeli: Thomas, socialist........................ 262,805 Foster, komunist........................ 48,228 Reynolds, Socialist-Labor................ 21,181 Skupaj so dobili kandidatje teh treh strank 332,214 glasov, ali niti pol milijona. Z drugimi besedami, le nad tri sto tisoč delavcev in farmarjev je glasovalo proti kapitalizmu, in nad 35 milijonov pa za kapitali&ecn, in s tem za vse, kar smo od kapitalizma deležni. V pesem, oe se je delavstvo kaj Izpametovale, bo oddalo svoje glasove socialistični stranki in s tem proti sedanjemu sistemu m za boljšo bodočnost__'._______ _ tiskovine Joseph Steblay JAVNI NOTAR ZemljiMa— posojila zavarovalnina. Tel. Crawford 8200. 2552 S. Central Pk. Ave. CHICAGO, ILL. John Terčelji Prvi ma) med premogarji AKO bi trideset let nazaj, ko so tisočeri ameriAki delavci navdušeno paradirali in praznovali prvi maj, kdo njim zatrjeval, da bo ma«q vzlic vsi naši agitaciji ostala brezbrižna za delavsko gibanje, in da jo bo treba čei tri desetletja še prav tako učiti A-B-C o socializmu, mu ne b. verjeli. Pa je vendar resnica. Šele v tej krizi se vzdramljajo in vprašujejo, kaj se je pravzaprav zgodilo, da je tako slabo na svetu. Ameriški premogarji so bili v povojnih krizah prvi udarjeni. Ne le da so se morali boriti v dolgotrajnih stavkah, nego so bili prizadeti tudi zaradi ki aha, ki j«e zadel' premogovniško industrijo. Plače rudarjev so znižali in njihove pnOorjene pravice so polagoma vse poteptali v blato. Stotisoči, ki so spravijau na povišje črni 'iiamam, so ee znašli tak o rekoč preko noči v «krajni negotovosti. Pravijo, da v knzi vvelej pride iz-kušnjavec. Tudi med premogarje je pmci in jim pravil o lepši zarji, o, , ... ... .. tem m onem1 — in vse, kar je s£hte- Je Ua ^""^^na pomožna ak-val v povračilo, je popolno razbin« ?1J* 2 U??,om v Pitteburghu. Storila je veliko, a tudi ona je morala vsled pomanjkanja nadaljnih virov Lanako stavko, ki jo je vodila komunistična N. M. U., nI rudarjem izpolnila nikakih upov. Razmere so postajale slabše. Vodstvo stavke jim je obljubljalo najpotrebnejšo prehrano. Na shodih &o znali zelo navduševati, toda v odbore so volili največ mladoletne in pa nedriavlja-ne, neizkušene za vodstvo. Namesto, da bi nastopali skupno, so se delavci spopadali v bojih med unijskimi frakcijami v posmeh kompanijam in v zadovoljstvo kapitalizma. Vodstvo N, M. U. je po večtedeiisJti borbi u-stanovilo javne kuhinje in zagotavljajo rudarjem, da ne bo nihče hladen. lica so bile otvorjene in so u-stregale potiebnini dokler so dobivale podporo. Naši ljudje se jih niso posluževali — vsaj od začetka ne, ker je naš rojak ponosen in rajše strada nego da bi živel od miloščine. Toda sila kola lomi. .kapitalizem je s svojo krizo stri delavčev «amopo-nos in tisočere je j>ognal med berače in ubožce. Bolj afektivna kot katerakoli dru-lstična pome Pittsburghu. unije ludarjev —- U. M. W. of A. Tisočeri premogarji so pomagali _ bodiai z orezbrižnostjo, bodiai s pod- me*eca marca L prenehati s pod piranjem razkolov v uniji. Ali izka- Pirailjem. Socialistična pomožna ak-salo se je, ... A,. _____IM ua nudi rudarjem poleg telesne kolikor mogoče tudi duievne hrane. V dvorani druš. Poatojnska Jama SNPJ. in drugod po z&padni P en ni je aranžirala predavanja s spremljeva-njem iilmakih slik, s katerimi je rudarje prepričevala, da je še bodočnost pred nami — toda le ako vzamemo moč tistim, kateri samo žanjejo, in jo damio onim, ki sejejo in obdelujejo — to se pravi ,ako si osvoji moč delavski razred in si upravlja bogastva sebi v prid. Prvi maj 1932 je za ameriike premogarje praznik nade. Tako kot je, ne sme ostati. Niti ni prav nikakega vzroka, da ostane. h stanovanj rudarjev mora beda izginiti. Nesigurnosti je treba pokazati vrata. To se zgodi, ko bo duh prvega maja jačji med nami — ko bomo solidarnost boljše razumeli in se bolj zavedali svojih interesov. Danes je nai prvi maj samo ie vlada že mnogo mesecev veliko po- praznik tihega protesta. A priti mo-menkanje. 2ive v bajtah, v brlogih, ra prvi maj, ki bo ne le dan prote-et> hrani, ki je vse kaj drugega ka- sta, nego praznik vstajenja in osvobo-kor pa ona, ki jo predpisuje tako- jenja ameriških podzemskih sužnjev imenovani "ameriški življenski stan- in vsega drugega delavstva v tej dard." , deželi. voteči oiganizatorji še niso radikali sem. | Y U. M. W. of A. je nastalo med vojno in po vojni mnogo gniipbe. Toda zdravniki, ki so obljubili gnilobo izrezati, so se izkazali večinoma jako slabi v operacijah, še bolj pa iiau, ki so staro telo enostavno zavrgli in ponudili nekaj novega v nadomestilo. Po vseh teh bojih in tragedijah je apet na površju zavržena U. M. W. of A., ki bi bila lahko še vedno močna kakor je bila pred auiogimi leti, ako se bi pol milijona ameriških premogarjev zanimalo za svojo oiganizacijo toliko kot bi bilo za njihove koristi potrebno. Zdaj se brigajo bolj in mnogi upajo, da se s staro unijo povrnejo stare razmere. Nastajajo sporadične stavke, ker so razmere v enih revirjih tako žalostne, da jih niti nekdanji telesni sužnji ne bi mogli vzdržati in tipeti. | V tisočerih družinah premogarjev ANNA P. KRASNA: MAJ V ČRNI GLOBELI Ob vznožju hriba sJonijo raztrgane bajte, tiho, ponižno, žalostno, kakor da bi jim šlo na jok. Nad njimi v hribu pasejo sušičavi otroci mršave koze. Po pobočjih za bajtami • nabirajo matere koprive in mlado travo*= tudi deca iz črne .globeli hoče imeti kosilo . . . Po črnih kupih pod bajtami se plazijo kakor koščeni strahovi očetje — r •• tista sila, ki je zvrtala globoke rove v hrib, zdaj pa zbira v vreče-majhne koščke premoga. Nad črno globeljo se smehlja maj, prešerno, oholo, veselo, kakor da je življenje — smeh . . . RAZMERE, KI JIH JE TREBA ODPRAVITI! PRIREDBE PODPOR. NIH IN DRUGIH DRUŠTEV MAJ. ^ JOHNSTOWN, PA. — Va^Ue* igro dr. it. 600 SNPJ.»* »obote H maja y Slov. dal. domu na Moxkae^ Opomba:« Cena objavam v tsj r*> briki je fl.00 za oal ca», to js 4« 4». tuma priredbe. Vabimo Dodoora* fe draga društva, da oglašajo «vej* p^ redbe v taj koloni, katara ko prUk. ¿ona v listu v»ak tedee. Phone Lavvndale 4872 DreOtisMe ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzenisi nedelje. —————¿¡»S Royal Bakery SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan R4., No. Chicago, IU. Tel. 5524. Gospodinje, zahtevajte v tigevi-oak kruh k naše pekarne. Med nobenim slojem ameriškega delavstva ni bilo prošla leta toliko mizerije kakor med premogarji, in nobena industrija ni v tolikšnem kaosu kot je premogovniška. Je vse zastonj—te razmere se ne spremene, dokler se ne odpravijo vzroki, radi katerih so nastale, —r Edini izhod je NACIONALIZACIJA premogovnikov ! Sele potem pride ta temeljna industrija iz nereda v red. Delavci bodo imeli zasigurano delo in krajši delavnik. Prejemali bodo plačo, kakršna je za dostojno preživljanje potrebna. Imeli bodo lepše domove in pri delu boljše higijenske naprave. Nesreč bo manj. V družine rudarjev se naseli sigurnost in zadovoljstvo namesto večne negotovosti in mizerije. Socialistična stranka zahteva socializacijo rovov. Sodelujte tudi vi z vso odločnostjo, da postane ta prirodni zaklad čimprej posest vsega ljudstva in ob enem odrešitev onih, gi ga spravljajo na površje. Prevel C. Kristani Pismo Sacca iz zapora Letoe 22. avgueta bo le 5 let od te*», kaf sta bila Sacco in Van-*etti (22. avjr. 1927) sedem le* no svoji «mitni obsodbi umorjena na električnem stolu v Boetonu. Umorjena sta bila kliub vsem strastnim protestom celega kulturnega človeftva, ki je bilo o nedolžnosti obeh trdno prepričano. Čistost duš umorjenih je razvidna iz sledččesra pisma, ki ga Je Sacco pisal v četrtem letu smrtnih stisk iz ieie svoji prijateljici. Ljuba prijateljica! 26. februarja 1924. Jetni&nica Dedham". Vsak večer, ko ugasnejo luč, na- ali ni bilo nobenih rdečih vrtnic, in cvetlic in duh vijolic, ki je pri-Bilo je relo teiko najti res lepe rdeče hajal od velikih zelenih travnikov, in vrtnice, in jaz sem jih pa imel tako pesem ptic; bila je nezmiselna ireča. NICOLA SACCO. pravim dolg sprehod, In res ne vem, kako dolgo hodim okoli, ker često Prvomajska proslava soc. stranke v Chicagu v nedeljo l. maja. POHOD PO ULICAH (Zbirališče na KEDZIE IN OGDEN AVE.) Pričetek pohoda točno ob 1. pop. Javni protestni shod V ASHLAND BOULEVARD AVDITORIJU ob. 3. pop. NA PROGRAMU VEČ GOVORNIKOV IN DVA DELAVSKA PEVSKA ZBORA. Jugoslovanski delavci, vti na pohod in shod, da z ostalim delavstvom dvignemo svoj mogočni glas ZA BREZPOSELNO ZAVAROVANJE—PROTI MI-ZER1JI! ZA KRAJŠI DELAVNIK — PROTI IZKORIŠČANJU! ZA MIR— PROTI VOJNI 1 ZA SOCIALIZEM — PROTI KAPITALIZMU!_ V SfVRHO KRITJA STROŠKOV BO VSTOPNINA NA SHOD lOc. pozabim Hi spat, in hodim kar naprej in Štejem eden, dva, tri, kiri korake in se obnnem in itejem tope* eden, dva, tri, »tiri in tako kar naprej. In v tem času je moja glava tako polna domiiljije, ena misel sledi drugi. Pred menoj vstajajo moji najlepši spomeni, a ko hodim tako in premišljuje m, četrto pa obstane m ob oknu moje celice, in skozi žalostno omrežje gledam naravo v mraku in zvezde na lepem sinjem nebu. Zadnjo noč so bile zvezde fie bolj svete-če in nebo bolj modro kakor kdaj-koU. In ko sem ztHMreni «em se mislil na stvari moje mladosti in da jih bom popisal svoji ljubi ženi, ko napoči jutro . . . Cvetlice, ki mi jih je poslala poslednji teden, so mi vzbudile mladostne »f»omine. To jesen bo šaitnajst let, kar sem zapustil vinograd svojega očeta. Vsako jesen, ko je grozdje dozorelo, sem moral čuvati vinograd svojega očeta, in često sem gtražil tudi ponoči, ker so bila v bližini velika zakupna po-i sestva in tudi veliki travniki so bili krog nažega vinograda, in na stotine živine se je paslo noč itn dan na prostranih travnikih. Večinoma sem stalno spal tu tudi zato, da pazim na živino, in da preprečim, da ne bi ta živina prišla preblizu našega' vinograda. Malo mesto Torremaggiore ni daleč od našega vinograda, le kakih 20 minut pe£ v stran. Tako sem hodil zjutraj m zvečer tja in prinesel sem svoji ljubi materi dve veliki košari polni zelenjave in sadja in velik ftopek cvetlic. Kraj, kjer sem spal, je bila velika kolnica, ki smo jo sezidali moj dobri oče, moj bralt in jaz. Koinica je bila pri vodnjaku, ki stoji sredi vinograda, In okrog ljube kol-nice je bilo mnogo rartlin in cvetlic, rad, da sem venomer^ iskal šopek ta kih resničnih rdečih vrtnic! Šestdeset korakov od nagega vinograda smo imeli veliko zemljišče, kjer smo, bratje in jaz, sadili zelenjavo. Zjutraj, predno je vzišlo žareče sonce, in zvečer, ko je somce zašlo, sem šel zalivat vse cvetlice in zelenjavo in mala sadna drevesca. Bil sem s tem gotov ravno oni trenutek, ko je sonce vzišlo, in potem sem največkrat skočil na zid studenca, da vidim krasno, sveteče se sonce, in sam ne vera, kako dolgo sem ostal tako, da opazujem ta prizor poln krasote. Ako bi bil pesnik, bi lahko orisal rdeče žarke ljubljenega sonca in lesketajoče sinje nebo in duh mojega vrta ♦ ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»»»MM John Metelko, 0. D. Preilčemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ar** CLEVELAND, O. ♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦e Dr. John Ji /avertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212.__ at 1858 W. 22nd Street * 4:30—6:00 p. m. daily. Tel. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments onlyr'" Residence Tel.! Crawford 8440 If no answer—Call Rockwall 9200. Potent po vsem tem veselju, sem šel spet k svojemu delu in pel sem eno svojih najljubših pesmi, in tako pojoč sem napolnil košaro s sadjem, in zelenjavo in natrgal cvetlic in iz njih napravil lep šopek. In v sredo šopka sem vtaknil vedno lepo rdečo vrtnico, ki sem jo prinesel kilometer daleč od našega vinograda, eno od onih resničnih rdečih vrtnic, ki sem jih vedno hodil iskat in ki sem jih tako rad odkrival, resnično rdečo vrtnico. Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 1475. WEST SIDE BINDERY KNJIGOVEZNICA. John "belohlaTek, lastnik. Vezba knjig za knjižnice in posameznike. 1445 W. ISth St, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 2891. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SNPJ la Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, laatolk. SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG» & PUB» CO» 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tel. Lawndale 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. V neii tiskarni se tiska "Proletarec". POZDRAV 1. MAJU IN PROLETARCU! Konferenca JSZ. ZA VZHOD. OHIO IN W. VA.~ JOSEPH SNOY, tajnik. Phone Lawndale 7886 - Natural M. POPOVICH, Prop. Manufacturers of NATURAL HAVANA CIGARS 3002 S. Harding Ave. CHICAGO, ILL. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR, lastnik. * 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, lil. Tel. 5524. Priporoča «e organizacijam ob času priredb za nabavo kruha, potic itd. D» 261* ST & CRAWFORD AVE..CHICAG0. trgovina MOŠKIH IN DEŠKIH MODNIH POTREBŠČIN. Blago prvovrstno, cene zmerne» postrežba točna» * « Se priporoča Jugoslovanom rHTEfB/EJEU. HISTORICUS: Dunaj pod socialis ticno upravo DUNAJ je bil znan po v»em svetu ftt več Stoletij. Bil j« vedno na glasu kot prestolica Hdbdburianov in njihove avstro-ogr-monarhije, ki je tolik» Poletij delila pravico celi vrsti tu»rodov, a ao ti narodi stalno hrepeneli po rešitvi in osvoboditvi od te habsburške •»pravice". To meato je bilo s «vx>-jmn Hofburgom in Schönbrunnom, s svojim Pratrom in Kingom znano domala po vsesn svetu, a vendar glas o njemu ni bil najboljši. To meeito je bik> tudi eno med onimi, v katerih se je po veliki svetovni vojni isvriil snAiaknit preobrat. Novi Dunaj je danes znan po vsem dMfem, po vsem plemenitejšem, bolj človeškem slovesu, in njegovo znanje po vsem svatu je dalo nasprotno prejšnjemu — dober glas. Socialö-gtom je Dunaj znan kot edino milijon« ■ko mesto na svetu, v katerem vladajo socialisti in vladajo s tako večino, da brez ugovorov lahko praktično izvajajo programe o občinski (komunalni) politiki socialno demokratičnih strank. In tudi meičanskim in litalističnim znanstvenikom je Dunaj dsme« predobro znan; je jim u-čilnica in preizkuševalnica za moderno stanovanjsko kulturo, za moderno socialno skrbstvo in za moderno ui praktično šolstvo. Tak je Dunaj danes in takega si bomo malo ogledali. Ako torej govorimo o Dunaju kot rdečem mestu, ne mislindb tega le xato, ker £* na občini upravlja rdeča '""večina, marveč tudi vsled tega, ker so Dunajčani sami v svoji pretežni večini — socialni demokrat je. Pri poslednjih parlamentarnih volitvah je bilo na Dunaju oddanih za socialno demokratično stranko 703.000 glasov, medtem ko so vse ostale stranke dobile 500,000 glasov. Komunisti ne pomenijo v Avstriji nič in na ... Dunsju..ie posebej nič. Na Dunaju ao prejeli *amo 10,000 glasov. Ali Dunajčani niso le rdeči voliki, oni so tudi rdeče organizirani tako v stranki kakor v strokovnih organizacijah. 1. januarja 1930 je itela dunajska strankina organizacija 418.055 članov, od tega 267,125 moških in 150,-930 žensk. Svobodne organizacije .kapi na katerih s« gradi moderna vele-zgradba avstrijske proletarske kulture. Ta kultura prihaja predvsem v delovanju in delih rdeče občine do izraza. O staram Dunaju. ) Dunaj je bil do leta 1»18 glavno moto velike monarhije. 54 milijonov prebivalcev je štela narodnostna ječa Avtstro-Ogrske. Njen pomen je bil povečan ie z najstarejšo dinastijo Evrope, s Habsburžani, ki so imeli povsod zveze in vpliv. 600 let so vladali Avstrijo in njih vlada je dala glavnemu mestu in njegovemu prebivalstvu neizbrisljiv vpliv. Dunaj izvaja svojo ustanovitev od nekega rin&tega tabora in od one davne dobe je vsaka zgodovinska doba udarila obličju mesta sledove svojega duha, svojega načina in svojega pomena: palače in cerkve, parki in vrtovi, stanovanjske hiie in vile, uradna poslopja in kasarn«, spomeniki in I muzeji, ceste in pota. Mesto samo je velik umetnostni in naravni spomenik dvstisočletne kulture. In njegovi prebivalci? Tudi na njih ni dvatisoč let ostalo brez sledu. Dunajčsn je Nemec, ali Nemec posebne usode. Avstrija je bila vedno oddeljena in posebna driava, ki je bila z okoli bivajočimi narodi v mnogovrstnih odnošajih. Nemci v Avstriji so prišli tako v 1 ozke stike z Ogri, Čehi, Slovaki, Hr-vati, Slovenci, Italijani in z mnogimi drugimi narodi, ki so pripadali k monarhiji. Ali tudi od zapada so priili v spremstvu Hab«buržanov številni tujci. Vsi ti gostje so pustili često zelo otipljive sledove v narodu mem, vplivali so na narodni tip in določali narodni značaj. Avstrijec je radi tega sožitja z mnogimi narodi v eni driavi postal internacionalec, strp-ljirv napram tujim običajem in navadam, od kulture svojih sosedov je prevzel marsikaj vase in to predelal in s tem seveda dobil svojo lastno u-metniško naravo, ki se kaže zlasti v glasbi in pa v upodabljajočih umetnostih, pa tudi v občevanju z ljudmi. O starem Dunaju so pravili: "Ete gibt nur a Kaiserstadt, es gibt nur a Dmajska mestna Ki is (Magistrat). ferent sodrug Hugo Breiitner, referent za socialne zadeve sodrug profesor dr. Julius Tandler in namestnik predsednika dunajskega iolskega sveto sodrug Otto Glöckel. Posebnega pomena je referat za zgradbe, kateremu načeljuje sodrug Anton Weber. Ti moije imajo največ odgovornosti za to, da je bila vodena dunajska mestna uprava v socialističnem duhu m da je dosegla velikanske uspehe. Levji delež na tem pripada finančnemu referentu, ki je znal naložiti davka in dajatve v pretežni meri na posedujoče »loja. Njegov sistem obstoja v progresivni obdavčitvi luksuznih in izrednih žrvljenskih potrebščin najpremožnej-žih slojev prebivalstva. 519,413 stanovanj donaia samo 22 odstotkov, 3426 najdražjih stanovanj pa nasprotno 45 odstotkov davka. 89 najdražjih najeirfniških objektov na Dunaju mora plačati ravno toliko davka kakor 350,000 najcenejiih delavskih stanovanj. Iz sličnih stališč iihaja tudi ostali dunajski davki in jeza ter sovraštvo meščanov proti finančnemu referentu Breitnerju sta nepopisna. Neki vinski trgovec se je izrazil v razgovo- čeni vsi davki. Seveda je pa stotiso-če dunajskih delavcev in avstrijskih socialistov hvaležnih sodrugu Breitnerju in ta hvaležnost in spoštovanje sta precej več vredna kakor pa bes reakcionarnih meščanov. Občinska slaivovanjsk« sgracfb«. S temi davki je zmogla rdeča občina brez posojil izvesti'svoje ogromno gradbeno delo. Najbolj često se govori o občinskih zgradbah. Avstrija ima med vsemi državam! najbolj radikalen zakon za varstvo najemnikov. Ne omogočuje samo dalekosež-no varstvo p rad odpovedmi, nego drži obenem tudi najemnino tako nizko, da pretežna večina najemnikov ne plačuje niti tratjins predvojna najemnine. Za kapitaliste je zato popolnoma nerentabilno zidati najemninske domove. Gradba stanovanj je pripadla zato popolnoma občini, ki je zgradila v poslednjih desetih letih iz donosa davka za zgradbo stanovanj in is drugega denarja 60,000 novih stanovanj. Mestna uprava si je dala za cilj, zidati čimbolj zdrava in praktično urejena stanovanja. Večina velikih stavb, ki ima)o često več sto stanovanj ne napravlja v nobe- lj« mestni mladinski urad strežnico v hišo takoj, ko je pri javi jenp rojstvo. Strežnice in posvetovalnice za matere dajejo tudi navodila za oskrbo in postrežbo malih otrok. I V 14 okrajnih mladinskih uradih 1 se vrie tedensko posvetovalne ure, ki jih imata po en strokovni zdravnik in zdravstveni pedagog z namenom, 'ia svetujeta staršem in varuhom, ki jim otroci povzročajo težave v vzgoji. Obstoja tudi 115 otroških vrtcev za okrog 10,000 otrok, ki dobivajo na željo in za malo odškodnino tudi zajtrk in kosilo. Tudi v šoli skrbi)o za otroka. Strokovni zdravniki redno pregledujejo otroke, strežnice se borijo proti zanemarjenju in nezadostni prehrani otrok, tuberkulhuske preizkušnje in Wassermann se bojujejo proti naj trdo vratne jšim ljudskim boleznim. Sirote, zanemarjeni in nezakonski otroci so pod generalnim varuštvom dunajske občine. Skar-o 25,000 otrok ja stalno nadziram h in ščitenih pred najhujšimi socialnimi in moralnimi nevarnostmi. Veliko število skrbstvenih ustanov služi temu velikemu delu. Mestna zavetišča in dnevna prebivališča, jedilnice, mladinska pomožna ustanova & fcl i L-J. Ll ; 1 II t Q7Ç* tí*~W lik J w 1 - : I• V"4* ** 1 > » » fl m u . käs f U - «k Ü U. Wimm ^Mfl^ X « ! •( Ur S i : ti t C il i J l« v zavode za težko vzgojljive otrok« itd.. Mladinsko skrbstvo navezuje skrbstvo za odrasle. Pri tem mislim predvsem na skrbstvo za uboge in za starčke, ki se vrši z vzdrževal ni nami, s prispevki za najemnino, s stvarnimi podporami (premog, drva, obleka, čevlji,' orodje), z bolezensko pomočjo, s prostimi kopeljmi, s ogrevalni-cami in s podobnimi ustanovami. Skrb za zdravje se prične, kakor sem že omenil, že pri otroku. Z zobozdrav-niikim pregledom in zdravljenjem, in z ustanovitvijo osrednje preiskoval-niče za očesne bolezni se skuša priti v okom zobnim in očesnim boleznim. Vajenci lahko dobijo v lastnih domovih Štiritedenski dopust za okrevanje. Proti dunajski bolezni, tuberkulozi, se je energično nastopilo. S skrbstvenimi uradi za tuberkulozne, s skrbstvom na domu, z zavodi za tuberkulozne, z zdravljenjem otrok v Alpah in na Jadranskem morju, s tuberkulinskimi preiskavami otrok in s sličnimi ukrepi je bilo število smrtnih slučajev vsled tuberkuloze na so-pilih zmanjšano od leta 1913 za celih 50 odstotkov. Bolnice, šole za strežnic«, evidenčni uradi za krtne skupine, uradi za zakonsko in poklicno posvetovanje, hiralnice, umobolnice, blaznice it/i. izpopolnjujejo ta zelo obširen in na vae mogoče panoge *e ozirajoč zdravstveni sistem. Nova iola. Izredno pozornost posveča socialno demokratična občinska uprava šoli. Smotrena duševna vzgoja otrok je pogoj za bodočnost delavskega razreda. Dunajska šolska reforma jv nižjih šolskih tipih obstoji v tem, dV je bil odpravljen okoreli umik in je prišla na njegovo mesto koncentracija pouka in pa načelo delovne šole oz. delovnega pouka. Učni predmeti se nanizajo krog učnega izleta ali sprehoda, ki praktično seznanja mladino z naravo in življenjem. Vsi otroci dobivajo učila brezplačno od občine, brez razlik«, da-li so revni ali bogati. Nižja šola ima štiri razrede. Na njo navezuje višja šola (razred) z rav-notako štirimi razredi. Za manj nadarjene, slaboumne, naglušne, kratkovidne, neme ali slepe otroke obstojajo posebni razredi oz. šole. Iz višje šole, ki se naziva tudi glavna šola, lahko preide otrok, ako se je učil tudi vsaj enega tujega jezika, naravnost v naslednji razred srednje šole. Učitelji za ta novi pouk so bili šolani smotreno, v lastnih tečajih. Ker je itevilo šolarjev med vojno in povojno dobo močno padlo nimajo razredi praviloma več kakor 25 do 30 šolar- jev. Poleg nižjih šol je velike vair nosti tudi obrtno nadaljevalno šolstvo, za katero so bili postavljeni zdaj že dve veliki novi šoli: ena za kovinske, druga za pretežno lesnt obrti, vsaka za 5000 vajencev-iolarjev. V teh šolah, katerih glavno učno sredstvo so velike delavnice, se teoretično in praktično izobražuje za svoj poklic do 25,000 vajencev. ZaJdjuček. Vse te reforme v korist delovnem« in vseiriu manj premožnemu ljudatw je izvršila dunajska socialno demokratična občinska uprava. Ta obči»-ska uprava j« imela — kakor že rs-čeno — možnost, imela je — rekel bi -7- eksekutivno silo, da praktičaa pokaže kako je treba izvajati- socialno demokratični komunalni program» Pred takim delom: klobuk z glav«! Pri takem delu ne bomo mogli reči le, kakor pravi to geslo dunajska mestne občine v bivšem cesarskem gradu Wilhemine-burg, ki je zdaj otroško zavetišče in okrevališče: 'Wer Kindern Paliste baut, reisst Kerkemiauern nieder", (Kdor otrokom palače gradi, ruši jetniike zidove), nego tudi: ^ Kdor takih del j« zidar, človeštvu bodočnost gradi. Prolet naj «veta bo vladar, da nam jo tako dovrši. May Day Greetings from . DR-Andrew Furlan DENTIST. »»»»•***#»***»»**-ihhhhhhhh£ ! John C. Setecka ATTORNEY AT LAW (Odvatnik) City Hall Square Building 139 North Clark Street, , CHICAGO, ILL. Tal. Central 6177. * Pročelje «m stanovanjska h i se, kakršne ja Kg radii a dunajska meat na občine sa tieocen» delavske družine. Delavska stanovanjske kise na Dunaju z otroškim vrtoem v ozadju. V njih imajo atanovalci ves Icosnfovt, Id fa >e v stanja dati današnja gradbena znanoet. so štele na Dunaju ob istem času 423.883 Članov. Isto sliko kažejo tudi kulturne organizacij«. Koncem' 1929 je bilo na Dunaju krog 50,000 Prijateljev otrok ("Kinderfreunde") ia 3100 Rdečih postolk (Rote Falken), 25,000 svobodom ¡selcev, 7000 delav- Wien" (Je *amo eno cesarsko mesto, je samo en Dunaj na svetu). Bil je to Dunaj dobrodušnosti, pečenih pišk, vina in ljubimkanja. Dunajski pur-garji vidijo ie danes v tem prekrasnem cesarskem Dunaju svoj ideal. Ali U Dunaj vedno bolj in bolj izginja in doraščajoča mladina ne ve ■«h pevcev fh dunajski Askôkartelje ni¿ ve¿ 0 n>mn. Drujri id„ali j^ve- itel 108,000 članov. "Askft" je krar tica za Delavsko telovadno in spoitno zvezo v Avstriji, ki združuje 17 zve« raznih športnikov oz. športov. Bogato društveno življenje, ki obsega panoge družabnega življenja in aocialistično vpliva in preveva dunaj-delavstvo, daje proletarskemu gibanju Dunaja in Avstrije zalet in nekako očarujočo privlačnost, ki jo tudi obiskovalci Dunaja tako cenijo in tolikokrat pohvalijo. Socialno demokratična stranka in svobodn« strokovne organizacije so sigurni temelji, vajo dandanes večmo prebivalstva. Ta drugi Dunaj j« ustvaril delavec: j« to novi, rdeči Dunaj. Trd čas je našel trde ljudi, ljudi, ki so si morali zgraditi v trdem delu novo mesto, novo hišo in nove živ-Ijenske temelje. Novi duh ima močno trdnjavo v socialno demokratični občinski upravi, kateri na čelu je predsednik avstrijske socialno demokratične stranke, sodrug Kari Seitz kot župan. Od mestnih svetovalcev so dosegli svetovni aloves finančni re- ru: 5000 šilingov dam za vrv, ako smem ž njo obesiti Ifreitn«rja." Tudi jaz sam sem nedavno slišal v direktnem vozu breovlaka Miinchen—Ljubljana zmerjati nekega avstrijskega sopotnika napram drugemu sopotniku: One socije na Dunaju, predvsem pa Breitnerja, bi bilo treba vse po-besiti, strel bi bil preslaba kazen zanje. Pa sem se vmešal ▼ razgovor in vprašal: Zakaj neki?! Iz odgovorov s eni zvedel, da oni Breitnerjev sovražnik niti Dunajčsn ni, da je nekje iz Gornje Avstrije, da pa j« slišal to, kako zlo je napravil ta pro-sluli Breitner dunajskim purgarjem in zlasti bivšemu plemstvu. To le mimogrede, ali vendar pojasnjuje to kako sovražno razpoloženi so prizadeti ljudje napram davku, ki je edino pravičen in na kakršen način bi morali biti zgrajeni oz. dolo- ZAPOMNITE Trinerjevo grenko vino 2a one, ki trpe na zabaaanosti, a 1 a -bem spanju, glavobolu, slabem ape-titu in plinih. Süftüwt*. IJ|I iamttv» SI, DA JE Triner)eva IS Kala * Fornia Totiika ' (NovostI> okrepčilo za upostavi-tev oslabelih živcev, za pomladitev- oslabelega sistema, za »povrnitev veselja do življenja. V VSEH LEKARNAH r ♦ nem osiru vtisa najemninskih kasarn. To so lične nssebbine, često kar zna-mentiosti, ki dajejo mestni sliki s svojo arhitekturo povsem flov izraz. Od stavbišča se zazida le 30 do 36 odstotkov (napram 85. odstotkom prej). Nova stanovanja omogočajo tudi dvig nizke dunajske ^anovanj-ske kulture. Medtem ko pred vojno na Dunaju od 1000 malih stanovanj jih 953 nI imelo nikakega vodovoda in 921 nikakega stranišča v stanovanju, in/a vsako občinsko stanovanje vodovod, stranišče, plin in elektriko. V večjih stanovanjskih naselbinah so tudi otroški vrtci, zavetišča, posvetovalnice za matere, predavalnice, kina, društveni lokali, garaže za motoma kolesa, osrednje pralnice, kopalnice, telovadnice in druge osrednje naprave, kakor zlasti knjižnice, zadružna oddajališča itd. Poleg velikih stanovanjskih zgradb je bila sezidana seveda tudi cela vrsta naselbin na periferiji m'esta, v katerih se nahajajo eno- do štiridružinake hiše. Boj za odpravo varstva najemnikov obvladuje že nekaj let politično življenje v Avstriji. Do leta 1931 je bila zaščita najemnikov zagotovljena z zakonom. Socialno skrbstvo. Gospodarska beda male republike po vojni je naložila občinam in državi v dolžnost velikopotezno socialno skrbstvo. Pod vodstvom sodruga prof. dr. Tandlerja sta storila urad I za dobrodelnost in za občinsko socialno upravo vzorne stvari. Skrbstvo se prične že pri zarodku. Vsaka žena, ki je brez sredstev, ima pravico javiti se najkasneje do četrtega meseca nosečnosti v mladinskem u-radu. V 34 posvetovalnicah za matere napravijo preizkušnjo krvi, da zamorejo začeti z bojem proti dodni •ifiikh po možnosti pravočasno in dovolj zgodaj. Matere, ki ne prejemajo podpore od bolniške blagajne, dobivajo po odobritvi posvetovalnic za matere štiri tedne denarno podporo kakor tudi opremo za dojenčke, ako so pristojne na Dunaj in so se pravočasno prijavil«. K vsaki ženi poš- za posredovanje letnega bivanja dunajskih šoloobveznih otrok, dnevne o-krepčevalnice na mestnih msjah, zavetišča za potujoče, igrišča, drsališča in otroška kopališča na prostem^ ustanove za mladinsko skrbstvo (prevzemni urad za otroke, ki potrebujejo pomoč), otroški domovi za bivanje do oddaje v rodbinsko vzgojo aH pa NASA vestnost fe porok za vaše vloge H OLDEST ■aë* LAWN DALE BANKS Lawndale Staji Bank 3205-07Uli*4St.CMKA40 . eie^co». JOSEPH J. SALAT, Preds. FRANK G. HAJICEK, Preda. CHICAGO y SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDNOTA JE najmočnejša slovenska bratska organizacija Solventnost dne 31. decembra 1931 Izkazuje 106.333 i_r ŠTEJE 60.000 ČLANOV Premoženje nad $5,000.000.00 n SPREJEMA SE: 4 Moške, Ženske in Otroke. V mesecu marcu, aprilu in maju, je posebna olajšava za člane mladinskega oddelka, ker so prosti asesmentov, kakor tudi za vse novo pristople, v teku imenovane dobe. IZDAJA SVOJE PUBLIKACIJE IN IMA LASTNO TISKARNO. GLAVNI STAN JEDNOTE JE: » 2657-59 SO. LAWNDALE A VE., CHICAGO, ILL. proletarec List mm interwe deUvekegsJjuilelva. Izhaja vsak čotrtek. Uda j« JufMlovaAik« Ddtfika Tukovn« Drtiib«, Chicafo, III. Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zvoss NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; ze četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00^ Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. KOTEL VSEGA HUDEGA PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«._" Editor ................................ .Frank Zaitz Business Manager .... Charles Pogorelec _____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Month» $1.75; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. .T Aildre»»: m — PROLETAREC 3639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwell 2864. . 54* PRVI MAJ Na letošnji pni maj ima delavstvo še poseben vzrok, da demonstrira in protestira. Že tretje leto ga davi krim. Pogled v bodočnost je teman in iz vseh kotov se mu reži v obraz nesigurnost, pomankanje in brezpravnost. - V kongresu kujejo postave za rešitev investicij bogatašev ,na katere jim nakazuje vlada na ljudske stroške m.ilijardna posojila. Za delavstvo nima niti milijona. V ameriških zakonodajah so takozvani "delavski prijatelji" naj žalostnejša prikazen. Govore od časa do časa radikalno, tu in tam se-celo upfo svojim političnim bosom, nato pa zlezejo toliko bolj pohlevno pod klop. SliKa ob letošnjem prvem maju za delavstvo torej ni prav nič razveseljiva. Drugačna bo šele ko se ameriški proletariat politično osvobodi iz objema politikov republikanske-demokratske stranke. Manifestacijski shodi in demonstracije 1. maja bodo glasno izrazile našo nejevoljo. Se veliko efektivnejši protest pa bo, če se organizirate v socialistični stranki in glasujete pri prihodnjih volitvah vsi kakor eden za njen program, ki znači odpravo kapitalizma, odpravo vojne, odpravo bede, odpravo socialnih krivic in ekonomsko preosnovo družbe, v kateri ne bo vzrokov za brezposelnost in pomankanje. Vaš interes vam prigovarja, da je vam že čas pridružiti se svoji politični organizaciji. Koristi vaše žene in vaših otrok vam prigovarjajo, da morate nekaj storiti, nekaj odločnega, kar bo strlo sedanje razmere. tiladovati in ginevati v negotovosti je blaznost, ko je vendar vsega zadosti za vse. Vsa k emu koristnemu članu človeške družbe naj se da vse priložnosti dostojno živeti. V sistemu, v katerem se producira samo radi dobička, je to nemogoče, lzdreti je torej treba profit, in ko storite to, ubijete tudi kapitalistični sistem. Socialistična stranka vas vabi V svojo sredo. In razmere vas silijo. Cemu se bi še obotavljali? Vsako odlaganje, vsako omahovanje delavcev le« podaljšuje razmere* kakršne so in življenje kapitalizmu. . Protestirajte proti krivicam, toda protestirajte tako, da bo zaleglo. Uspeh sodelovanja Prvomajska številka "Prole.arca" je skupen uspeh sotrudnikov in agitatorjev ter delavcev v uradu. Sotrudniki so jo obogateli z različnim gradivom, agitatorji in prijatelji delavskega tiska pa so ji pridobili naročila, da bo razpečana med delavstvo v več tisoč izvodih posebne naklade. ' Oglaševalci in o-ni, ki so oglase nabirali, so storili velik del v financiranju te izdaje, istotako tisti, ki so prispevali v pokritje njenih tiskovnih izdatkov. Izredno delo, katerega je s takim listom veliko, je v uradu izvršeno brezplačno, in istotako so napravili svoj delež, sotrudniki brez odškodnine. Mi bi le želeli, da bi bilo v našem delavskem gibanju dovolj sile izdajati vsak teden "Proletarca" v velikosti kakor je ta s tako izbrano vsebino in ilustracijami. Značaji in preobrati Na svetu je le «malo žriačajev, ker, jih kapitalistični sistem sploh ne rabi, nego bazira na premoči gospodarjev, nevednosti mase in na neznačajih šolanega ljudstva. Ako človeštvo hoče te razmere spremeniti, mora postati bolj znaffhjno. Brez tega preobrata v miselnosti ne bo socialnega preobrata. 1 Borci za svo) razred Delavci s socialistično ideologijo so borci za svoj razred. Nazadnjaški delavci pa se bojujejo proti njim z materijalom, s katerim je prežel njihove glave kapitalistični razred. Kdor je prepričan, da ima prepričanje, se mu ni treba nikdar bati, da ga mu kdo ukra-' de, ali da ga mu odnese vihar. Narisal Felix Rosina. Katka Zupančič: Testament OKNO je močno zašklepetalo in zdramilo Revna iz težkih misli. S čelom na dlaneh je slonel pri mizi in ne da bi se ozrl, je velel hčerki Berti, naj vrže kepo ali dve premoga v peč. Odgovoril mu je najmlajši: "Gu-gu-be . . ." Saj res, samo najmlajša dva sta ostala v kuhinji, drugi trije so Sli v šolo. Nič ni opazil, kdaiaso ^fi otroci razšli. Dvignil se je, da podreza v irjavico. Mimogrede se ozre na mala dva. Devetmesečni Pavelček gloda skorjo, pa se nekam boječe ozira na dveletnega Mirka, ki se je očividno zagledal v slinasta Pavelčkova usta. Čaka trenotka, ko bo malemu padla skorja iz roke. In Mirko ima zobe . . . Prepičlo je bilo kosilo.— Reven je ¿topil v shrambo, pa prinesel tudi Mirku skorjo. S tem je izzval vojsko. Prihitela je mati. Oči prečute, lice bledo in velo. Naglo se je sklo nila k malemu, ki je le drgnil po najvišji struni, pa ga je vzela v naročje. prla svoj mošnjiček? Pa bi jo bolj grelo. Moj žep je ie davno prazen." Žena je vzdihnila in položila dre-majočega otroka v obdrgnjeni vozi- veka pod to črno suknjo, prosim vas, ne delite si z nami tistih tetinih krajcarjev. Sedem has je. Deset mesecev več ne dela. Ničesar nimamo." Radi otrok—" Umolknila je. Lokavost in zmagoslavje sta mu s.i-jali iz oči —. "V službi svete cerkve sem." Sedel je v avtomobil in se odpeljal. Šla je k teti. Pomagala ji je v posteljnino na stopnišče za hišo. Malega j« popestoval, dokler mu ni zaspal. Mirku je poiskal staro uro, da bi toliko ne silil vanj. Čim bliže je šlo na poldne, tem nemirnejši je bil. Pravzaprav bi morala biti Marjeta že doma. Pa je ni ___w__^________ bilo. dočakati. su nekaj, kar jo je navdalo s stra- Gledal je skozi okno na cesto, hom. Skočila je za njim: »Kramar. Počasi hodi. Mimo prvih "Poslušajte! Če vas je kaj člo-^vrat je zavil k zadnjim vratom. Ijite z božjim povračilom. Jeli da ne?" je vprašala za njim, ker se ni mogla premagati. Nagloma se je ozrl. "Napuh, napuh in zavist!" je po-kimal z glavo. "Boste že še pohlevni in to prav kmalu!" Marjeta je slišala v njegovem gla- Ček spat. ~ * "H Kramarju moram, — morla imaš le še kje kak cent?" je vprašala obotavljaje se. "Glej jo no! Mar misliš, da znam delati čudeže? Vsi hudiči!" se je polglasno otresel iia ženo, v»el kapo in hitel k vratom. "Pa tistega črnu-ha tam notri bi najrajši sunil prek praga." Stekla je po zimsko suknjo in jo nesla za njim. "Na, Pavel, da ne zboliš." Oblekel se je. "Pojdem jaz h Kramarju, morda mi bo še kaj posodil — na teto.. Pridem kmalu in prinesem aekaj za večerjo." Mrzla sapa ji je pomagala zapreti sta me nt ste zadnji teden prenaredili. vrata. Zdaj šele se ji je nabralo čelo Ste mislili na Pavla?" v težke gube. Ni Pavlu * povedala Tetine oči so bile motne in ste- "Kar naprej, Kramar." "Pa solnčiš ropotijo, aolnčiš." Počasi je Kramar sedel k mizi. "Nu, mali urmohar? — Marjete, tvoj« žene, še ni?" "Se ne. — Pa je dolgo trajala, komedija." 4?Da, da. Hm, no ja . . ." Pomol-čal je in nadaljeval: "Pa bi raje videl, da bi — ah, kaj, še zmiraj »cm drugo lego. Poravnala ji je blazine tnlil, da je žlahta raztrgana plahta." in odejo. Dala ji je kapljice, pa Reven se je zazrl skozi okno, ka-teta jih je težko spravila vase. Ob- kor da opazuje nekaj od sile zanimi-risala ji je usta in počakala, da se y**ga. Pa ni videl ničesar. Molčal je teta umirila. Potem je dejala mirno: "Teta, bogve da vam ne želim smrti, vendar nihče ne ye, kaj j>rin«*il«i +«£*+• K A im lonf Irrftt* da bo še iz groba godr- b,i°\J<: stoPn na kuhinjski prag. Po njala in vpila na nas." ■ V0^Je J ¡« zavil nos. * "Nikar, Pavel, potrpi. Starost je, f *Nu» Mrs- K®ven, , utihnil je za ki jo teži in " trenotek in nadalleval « tiijim gla- Zvonec je zapel pri vratih. «om "važa teta ■ je takorekoč že "Pojdi! Gotovo je spet župnik," onem svetu. S tem «vetom je že sklenila svoj račun." Marjeta je vzdihnila in brisala Mirku nos. ^ "No, in jutri bo že lahko v nebesih prosila za vajino' »preobrnenje pa so mu življenske skušnje pravile tistih dvajset, kar jih je čez dvesto, o težkih prevarah. In da bi se raz- izbrišimo . . . Nisem tak, hudič . . ." tresel, se je lotil pospravljanja. Sto- "Hahaha, o, hahaha — —" se je pil je v spalnico. Duh po teti in končno izvilo iz Revnovih prs. Po- njenih zdravilih je še visel povsod, tegnil je sapo vase in zopet se je Zunaj je bilo solnce, pa je znosil vso razlegnil strahotni hahaha-o-hahaha... mu je namignila. "Eh^raj* stopi ti. Nič rad . . "Kalco? S ti malim takole?" Mali je še vedno vlekel. "Kaj zato! Mar se sramuješ?" se je Reven nehote razburil. Žena je stisnila malega k sebi, poravnala si jopico in stekla k vratom. Trenotek pozneje se je slišal župnikov brundajoči siti glas in uslužne Marjetine besede: "Ne, nič bolje. Kar stopite noter, gospod župnik." Župnik se je odhrkal In za gospodinjo stopil v spalnico. Marjeta ju je kmalu pustila sama in se z malim vrnila v kuhinjo. Pogledala Je v peč: "Treba je fte naložiti — Dejal je, da imamo premrzlo za bolnika." "Ja? Vil no! In jaz sem mislil, da otroci drgetajo od prevelike gor-kote . . . Sicer pa, kaj ga briga," se je ujezil Reven. "Kaj hodi vsak dsn sem? Kaj se hodi pa^rt na našo rev« ičino? Doma naj bi ostaL Njemu kuri vsa fara." "Teta je dobro zavita , , "In sakaj je ne spomfnl, da bi od- in — sta U dva krščena?" je pokazal na voziček in pok«g stoječega dečkaL "Tale tu je Mirko in oni v vozičku je Pavelček. Mar nimata krščanskih imen?" Ujezila se je na svoje strahopetno izbegavanje, pa je dostavila trdo: "Na svetu je dosti krščenih lopovov in dosti nekrščenih poštenjakov." "Tako, tako! Sta se z možem že dosti naučila iz socialističnega katekizma ... Kar tako naprej. Boste prišli daleč." i "Kapljice moram dati teti." "No ja, saj ji ne boste dolgo več," se je odpravljal, ker je uvidel, da ji •ni do pogovora. "Saj je trpela do» j volj." "Da, dovolj je bilo trpljenja tudi na naši strani I Kaj hočemo!" "Bog vam bo povrnil, to se pravi," ce se boste spravili, z njim." "In vi? Vi se gotovo ne zadovo CULKOVSKI: VOJNA S PLINI % Obeta se nam sijajna bodočnost, na vseh poljih se zelo napreduje. Nič vec ne bo v modi krvoločnost, humaniteta ji naj nasleduje. Nekdaj smo aovraga z bombami pestili in i krogi jami prebijali uporna čela; zdaj mu bomo pa s plinom pokadili, da mu jbodo pljuča in koža pregorela. In le v zaledju vsii sovražna zalega bo zadušena, predno prav »e zave, . ves njen živež, polja in dom m priprtega bo uničena, od divne iznajdbe nove. Samo )»e vem, kaj 'bo potem z junaštvom, vojna romantika vaa bo šla k vragu. • Navdušiti težko bo narod • sovraštvom, ker isto grozilo bo lastnemu pragu. Moje srce si pa tia lihem želi, da bi se ga kmalu tudi v laboratorijih nasrkali, da bi ^od plina kemik« vsi, ki ga v ta namen proizvajajo, najprej pocrkali. ro se da ogniti taki krizi. Stroji so bili zadnja leta stalno* izpopolnjevani in vedno nove iznajdbe so metale ljudi na cesto. Stroji seveda niso krivi današnje panike, zakrivili so jo tisti, ki lastujejo stroje in kontrolirajo industrijo. Tragično smešno je, da zato, ker stroji izdelajo vsega preveč in polje, obdelovano z modernimi poljedel skimi stroji ter gnojeno z umetnimi gnojili, rodi preveč živeža — da baš zato, ker je vsfe-ga preveč, morajo milijoni sedaj hoditi raztrgani in napol bosi modelovat v dobrodelne zavode za košček plesnivega kruha in skodelico čorbe ter prenočevati na klopeh v par kih, pod mostovi in na praznih lotah. V času, ko so industrijski baroni sedeli ošabno na miliionih, misleč, da bo tista pro-speriteta trajala večno, je zapisal Stuart Chase: "Mogoče finančni sistem, pod katerega milostjo živimo, v kratkem zaznamuje , sijajni dokaz svoje nesposobnosti, da bi pn-I lagodil dobo Sile človeku." Par mesecev ' kasneje je bil polom na newyoi^kT*l>ofzV* katerim je bil otvorjen dokaz nesposobnosti sedanjega finančnega sistema — in sedaj i»' vimo sredi tega dokaza. Se več bridkih resnic je povedal Stuart Chase. Napovedal je, da ako ostane finančni sistem nespremenjen, ni daleč čas, ko j>o lahko polovica delavcev izvršila vse delo, druga polovica delavcev bo si pa morala po* iskati prostora na klopi v parku — ze' dolga bo morala biti ta klop. In \endar.'3 rešitev tega problema brezposelnosti tako 1 gična: recimo, delovni čas bi se znižal i polovico, pa bi bilo dela dovolj za vse. 1 da industrijski baroni so gledali le na ne profile, ki so jih jim prinašali stroji ter^ te profite kopičili le zase, delavno lJudfV pa je imelo vsled te blazne profitarske K<>™ vedno manj denarja, in kadar je manj narja, kupuje tudi manj izdelkov svojin rp^ — in tako si je finančni sistem sam žari»? vrat • In konec panike? Kdo ve.* Finančni 1r »vedenci' vedno napovedujejo povratek p speriteto. Toda verjame jim nihče ved» ™ sami sebi ne. Ako ameriško delavstvo Ron čno spregledalo, bo lahko končalo panlK® svojimi glasovnicami — z uvedbo novega tf spodarskega reda. AMERIKA ZGRADB, VRlSCA TER KAOSA Cvetko Kriatant Ru«r Fran« M»»tml prodocuja v t«j kari* kaluri Amtnko kakršna je. Polna ogromnih stavb in nebotičnikov, s volikanakim kolesjem industrija, »ilen vriše, ki reae v uko in vse p rep rešeno • ite-vilkami. V glavi Ame rike rojene itevilke. Povsod diši po neute-šani tekmi za dolarjem. Namesto roda v tem koloau vidiš navsoiad-njo U kaos. Trpljenje, dasi sanj ni varok.. Beda, četudi ni nobenega razloga, čemu naj bi obstajala. Giušeči šum, se ti zdi, je kar namenoma povzročen in po-vočavan. Amerika je mravljišče, pravi Masareel, toda mravljišče brez roda in mravlja grade brez načrtov in brez smisla, de in •tikajo bodne okrog zlata, ki so ga spravile skupaj, in okrog zgradb, ki ao jih postavila, no da bi ao bilo brigale, čigava naj bo lastnineka pravica. STO LET DELAVSKIH PRODUKTIVNIH ZADRUG Nameni konzumnih zadrug je zni-ianje tržnih cen za konzumenta: ali doeeiejo to potom prodajanja pod dnevnimi cenami ali pa s delitvijo povračil koncem leta je vseeno. Na vsak način pa je dobil zadrugar od svoje zadruge nekak potroAni prispevek oz. rento. KonzumnS renfta je razlika med ceno, ki so jo konzu-mentje pripravljeni dati za blago v način je njen «v. 4obri vpliv omejen le na zelo ozek krog v tej zadrugi zapoaljenega delavstva, nikdar pa ne more obseči takih m notic in tako^vse-stiransko vplivati kakor konzumna zadruga. Dandanes «o produktivne zadruge \r glavuiem stvar preteklosti. Tedaj do 90 let so jih priznavali kot edino motne zadruge tudi oficielni «ociali- ž E TAKOJ v prvih početkih In- meljnemu zudružnenr/u kapitalu, 40 Vt dustrializirane obrti v početkih naj bi dobili zadružniki, uulužbeni v dobe, ko je začel »klepati zadrugi, po razmerju njih «luibenkh Cene, tem večja ta renta, delavec z lastnikom produkcijskih prejemkov in 40% naj bi se dalo v srr<..[*] ¡*iini kongresi, ali danes in pa mod ceno, ki so jo faktično da- KO njih vlog<>| kar ee tif« ^mnjkanja 11 za blago. In čim nižje so faktične dohiAka in nadvrednosti. ki otftane P in se na- lavska konzumna društva hajajo v boju za odjem v konkurenčni kupne družbe teh zadrug, z zasebnim producentom. Intere- dobička in nadvrednoeti, podjetniku, prevzele strokovne orga-Pri produktivnih zau|>ra- mezdne pogodbe in postal tako mfezd-^ bi imela po lluchezovem mner^ Za',rU" W ^^ 80 ^T* ^^ n Tn najemni delavec, je občutil pe- preiti zasebna produkcija potopni Liim v de.™^^™ prodajo. Dalj» je videl tudi to, da v interesu laatne samovzgoje in di.- v ,r ti , ' T «1 Je nadvr^nLi. ki jo delavec eipli,pridobe zasebno premoienje v ustvari s svojim detem ob izdelovanju okv^J -P^nega zadruino o^izi" ^."tt gotovi^ predmetov IZ «irovkn ali pa raneira nrpmnipni«' S tem pa nočem r^či, da bi bilo treba produktivne zadruge obsoditi na smrt- Marsikje u«pevajo prav dobro in tvorijo veliko podporo strokovnim organizacijam in pa izpopolnitev konzumnim zadrugam, kjer te Se niso tako močne, da Iri we mogle baviti z lastno produkcijo. ~ _ ali pa rani'ga premoženja, ob predelavi sirovin v izdelke in pol- ! Na nj iniciativo je bila u«ta- L . lr/. r8^, "/?111:1!, novljena leta 1831 v Parizu prva produktivna zadruga in sicer mizarjev, ki pa ni začela delovati. 'Naslednje leto je bila ustanovljena produktivna zadruga zlatarjev, ki je imela srečnejše življenje in je obstojala tja do leta 1873. Zatem je bilo u- memu razen, dogovorjene Diezde in da mora om nato kot konzuii^ent zopet Grade in gra- kupovati to morda od njega samega koncem konca ¡»delano blago po najvišji Ceni, po ceni v katero je vračunano že vsa nadvreduiost, stroški in zaslužki vseh ■ ■ i P ■ Louis Beniger: MAJSKE SLIKE M\JSKO jutro v Chicagu. Z dimom pomešana siva megla leži nad mestom kot mora. Na tisoče luči še mrgoli po zaprašenih ulicah in na tisoče delavcev brzi na delo« objestno naznani, naj vstopijo le tisti, ki jih bo pozval. Izbral je mlade moči. Ostali godrnjajo, se prerivajo in kolne-jp. Pri gruči se pojavijo še druge svetle zvezde. . Pet jih je prišlo, dodatni čuvaji miru .. . njega konzumeinta. Tako je bil oškodovan prvič, ko je prejel od delodajalca le majhen del nadvrednosti v obliki mezde in sedaj, ko mora za to mezdo kupiti blago po njega najvišji ceni z vsemi dodatki in pribitki. Vse te stvari »o ustvarile ideal in željo po ustvaritvi delavnice, ki bo sama sebe vladala in ki bo po kritju izdatkov in sirovine in produkcijo, tudi pridržala zase oz. za v njej u-službene delavce vso nadvrednost, ki njem se šopiri masivni vodo- j« s produkcijo pred oddajo v promet met, tik ob jezeru pa se blesti nastala- Sheddov akvarij z Fieldovim Cela vrsta socialističnih in zadru-muzejem ob strani, pred kate- žnih teoretikov je delovalo na obli-rim.se razgrinja prostrana are- kovaniu in ustvarjenju te zamisli, na z nad stotisoč f-deži. V BiH to zlasti Charles Fourier, Philip Buchez in Louis Blanc. Iz vseh rok, ki so spremljale to blago od v Francjji jn drugod morda poljHeljskega producenta pre- milogo pr0(iuktivnih zadrug, zlasti ko industrijskega ali obrtnega produ- ^ejav,kih pt>karn itd ki pa s0 imek. centa skozi ves promet 'lo njega, zad- razli&le Uspehe. Anton Zornik HERMINIE. PA. Trgovina z mešanim blago« Piči in pralni stroji naia posebnost Tri. H<>rminie 2221. dalji, na na£ lja mramorja, Adlerjev plana- zamisli produktivna zadruga in si- ------ umetnem otočiču, te njihovih načrtov se jv rodila kot pri- nase opozori temnozelena grob- rrferna oblika za uresničitev njihove Tisočzvočni šum in brnenje vozil, piskanje siren in ropot kolesja. Hrušč in trušč vele- ~ Gruca proletarcev se razide. . mesU je ogromen živce pre- Sliši se zamolklo pokašljevanje. torlJ-h Na jezerski obali se med cer delavska produktivna zadruga. tresujoč in moti jutranje spa- Gosta, siva megla z dimom po- temi razkošnimi znamenji kul- -----mi nrwi nje prebivalcev. Glavne ceste mešana jih kmalu zanje pod ture v ironičnem kontrastu vije so oživele, kriče in ropočejo. SV°J° haljo; izginili so v njej »z brloških domovišč brezdom- po prečni cesti, ki je razrita od cev. v zrak siv dim . . . tovornih vozil in poulične že- • • • leznice. Mogočne stavbe nebotičnikov • • ♦ molijo ponosno v zrak in se Močni žarki majskega soln- zaničljivo smejijo brzečim zem- ca so premagali meglo. Ura se ljanom in brezdomcem v brlo- bliža poldnevu. Tam, v malem gih pod' njimi. "Gradili in parku, ob Newberryjevi veliki dogradili ste nas; ko ste po knjtžnici, na Clarkovi cesti, ki mnogih letih truda delo konča- jdomesti v vsaki tovarni in delavnici z njimi so sivi starci s sključeni- teče paralelno s slavno Michi- li, ste dobili za plačilo brlog.!delovno zajednico, ki bo kot lastnik mi hrbti in mladi, še nedora- gansk0 avenijo, se zbirajo gru- Dali ste vse svoje moči in si- to delavnico kontrolirala in bo ii, svo- sli mladeniči; gruča prehlaje- če ljudi. Vseh vrst jih je. O- le nam, ponosnim stavbam, kPje*a lastncpa de,a 'lob,ček Ura je sedem. Velika gruča delavcev je zbrana pred vhodom neke fa-brike blizu reke. Zvedeli so, da bodo ob osmih najeli deset] delavcev; samo deset, pa je v gruči nad tristo lačnih, kruha potrebnih proletarcev! Med Kaj meninJo mi pod pojmom "de lavska produktivna zadruga"? Delavska produktivna zadruga je za nas pridobitno podjetja, ki pripada omejenemu številu delavcev,, in v katerega delavnici oz. obratu so za-posljeni samo lastniki (zadrugarji) obrata. Ideologija produktivne zadruge je kakor že rečeno predvsem emancipacija od kapitala; dalje deluje produktivna zadruga na tem, da se dosedanji način uprave velikih podjetij na nih, slabo obtečenih z izstrada- bleka jim je p0Valjana; spali nimi obrazi upajočih brezposel* so oblečeni v brlogih in so pri-nih, ki so prišli od vseh strani š)i v park> da slišijo prvomaj-prostranega, zadimljenega me- ske govore, da dajp duška gnje- vu in bednemu položaju — da sta. Gruča se veča. , Po prečni cesti, ki vodi mimo fabrike, prihajajo vedno novi in se ustavijo ter čakajo z ostalimi konkurenti-brezdomci se vam sedaj režimo." Na slavno čikaško cesto ves zadimljen z dvema levoma v ospredju tišči zavod umetnosti. Pročelje mu je sivočrno, tu pa tam oblizano od vetra in dežja. Velike sobane v njem prijetno varujejo sohe in slike, dela slavnih mož. V čikaškem downtownu brni in šumi, piska in škriplje. Prečne ceste kot reke tečejo v predmestja skozi razdrapana naseliača; po njih se odteka morje množic. Čez te se pa obdržala tudi zase. Ideolog produktivnih zadrug Philip Buchez je n. pr. predlagal delitev čistega donosa sledeče: 20% gre k te- V splošnem produktivne zadruge nb uspele in niso dosegle onega namena, ki bi ga imele doseči oz. radi katerega so bile ustanovljene. Produktivne zadruge so navadno ali kmalu propadle, kj«r so pa uspele so sko-ro vedno dobile obliko kapitalističnih delniških družb. Zadružni teoretik in praktik Frani Oppenheimer je to spremembo, tkiv. "zakon o transformaciji" označili s sledečo formulo: "Le skrajno redko doseže produktivna zadruga kak uspeh, kjer ga pa doseže, preneha biti produktivna zadruga." Vzroki za vse to- so: pomanjkanje kapitala, pomanjkanj« odjema in pomanjkanje discipline ter zadružnega duha med delavci. TRINERJEVO GRENKO VINO proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo- | bolu, itfubi spanja. V vseh lekarnah. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ava., Chicago, III. Tel. Crawford 13S2. Pristna in okusna domača jedilo. Cene zmerne. Postraiba točna JOHN PETTEK Prvovrstni čevljar. Izvršuje vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Zmerne cene in točna postrežba. 2459 So. Avera Ave., CHIGAGO, ILL. i 3607 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Tal. Lawndale 5795 GASOLIN -OLJE Plesec's Service Station Willard baterije in druge potrebščine za avte. Waterloo Rd. in E. 169A St. Cleveland, O. Tel. Kenmore 1371 FRANK FLORJANČIČ 2ELEZN1NA. Barve, Sipe, kuhinjsko orodje in potrebSčime za vrtove. Velika zaloga igrač za otroke. PRVOVRSTNO BLAGO IN ZMERNE CENE. 40 No. Harlem Ave. med 32. in 33. cesto. Riverside, 111. Tel. Riverside 2376 PPIKI Aß" Stavbinsko in po rniiiLHü so.ilno društvo# manifestirajo delavsko zavednost. Tam zunaj na širokem polju se smeji vesna, ki se je odela v spomladno zelenje in se okin-v vrsti pred tovarniškimi vrati, i čala s cvetjem. Farmarji pri-Nekateri,. starejši, stoje nepre- pravljajo zemljo, da vanjo pomično kot kipi in venomer zro lože seme. skozi mrežasta vrata na fabri- V malem parku je f?ruča, ško hodišče; drugi, mlajši, so j več jih je: dve, tri . . . Vsaka živahnejši in skušajo zbijati ima svojega govornika v svoji paralelno vretijo avenije in u ki*. ' sredi. Prvi maj je in delavski ijce> no8eče vsakdanje težko Po cesti pride novinec in se govorniki so pripravili primer- brerne velikega prometa, jim pridruži. Pozdravijo ga ne poslanice delavcem-brez- Prozaično in odurno, je zgra-mrko in se mu zaničljivo reži- domeem, da jim pokažejo pot Jena na jeklenem stebrišču v jo, češ: zaman si prišel! Mr- \z bede. daljo drveča štiritima nadcest- mrajo, pušijo in pljujejo. z Govorniki, razlagajo in tol- na železnica. Ulica Lake je obraza jim seva izraz trpkosti mačijo ekonomska, socialna in docela pokrita s tem jeklenim dolge brezposelnosti in bede, politična vprašanja. Razvneli nadcestnim omrežjem, po ka-razočaranja in nezaupljivosti: so se in zahtevajo revolucijo, terem se prevaža vsak dan, iz obup in negotovost. Trpke besede gredo tudi delav- dneva v dan, na tisoče delav- Dolgo že čakajo pred fabri- cem, ker se ne ganejo, da bi cev> bogatijo bogate ... Češkimi vrati, kajti zgodaj so pri- odpravili sužnost, trpljenje in ja armada jih je, ki dnevno hi-Mi, kmalu po šestih. Trudni in pomankanje. te za zaslužkom; druga velika laini ao; pok bsIjuj e jo M - priča* i—, Pejftvijo ge svetle zvez.de na armada pa čakA in ginp ip upa kujejo... * širokih prsih redarjev s cing- Par se jih izrine iz gruče in lj^jočimi krepeljci v gorilskih izginejo za oglom v megli. rokah. Govorniki si brišejo pot "Le deset jih rabijo", so de- s ¿ela, se oddahnejo in nada-jali m odšli. Nekateri gledajo ljujejo mirneje* . . . za njimi, meneč: to so junaki, j »V ila ■ a an a arr-j I Na domu Rockwell 8740 iz dneva v dan, gladuje in upa in čaka ... ' Tel. Roosevelt 3408 LOUIS J. ZEFRAN prvi in edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Se priporoča rojakom v Chicagu in okolici. Avtomobili in privatna ambulanca za vse slučaje. Na razpolago tudi kapela. 1941 WEST, 22nd STREET CHICAGO, ILL. wencels dairy { products EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU Ako želite pristno in čisto mleko, bogato na smetani, dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljamo ga na dom iz naše nove, solnčno zračne SANITARNE MLEKARNE. 2380-82 Bine Island' Ave. Tet. Roosevelt 3673. | 2619 S. Lawndale Ave., (Sokol Havliček Tyrš Hall) I . Se priporoma Jugoslovanom živečim na zapadni strani za j , obilen pristop. j 5C0 obresti na predplačane (Paid up Stock) j delnice razreda E. Stavbinska in posojilna društva so najzanesljivejše bankt sedanjega časa. Posojila se „dajejo le na prve uknjižbe. (First Mortgage.) Nadaljna pojasnila dajejo uradniki SIX , i ! JOSEPH DVORAK, predalnik. VINCENT CAINKAR, blag. MATTHEW J. TURK, tajnik. i ! 2651 so. lawndale ave., chicago, ill. Tel. Crawford 4424. Stanley Skrivan UNIJSKA BRIVNICA Prvovrstno delo, dobra poetreiba in čiatoča. 2609 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ki nočejo varati samih sebe, kot mi, ki še stojimo v gruči! Še čakajo in se prerivajo. "Zakaj ne odpro vrat!" je nekdo siknil spredaj blizu vrat. "Ura je že pol devetih!" je 'jezno dostavil. f "Morda se norčujejo iz nas?" • je dodal drugi. Gruča postaja nemima. Še par se jih izrine iz množice in izgine v megli. Jezni, kratki Klasovi se slišijo iz gruče . . . Nemir je trepetal v jutranjem meglenem ozračju in z njim je _ _ t&čala neka nevidna sila na ga trušča in hrušča. zemljo. Izza ogla se je pok» Polagoma, prav počasi se za- • zal čokat redar s svetlo zvezdi čenja trgati mrzla sivina in iirokih prsih in krepeljcem nevidne, mehke roke te izmota-v gorilski roki. Gruča se je jo iz nje in te privedejo k je-zganila in pomirila. zeru, pred vrata mogočnih ne- Preddelavec odpre vrata in bolnikov v prostrani paric, V e • • Po čikaških prometnih ulicah in bulvarjih gomazi vse črno avtov, ki vozijo z neznansko brzino in se ustavljajo le na važnih križiščih, ker jim v rednih presledkih prometni signali avtomatično zastavijo pot. Avti tvorijo črno kačo nepregledne dolžine. Tisočzvočni šum velemesta je na svojem višku. Množi se in brni, piska in drdra. Zdi se, kot bi se ves šum strntt v o-gromno simfonijo^ velemestnega prometa z orkestrom večne- PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. . Frank Grill, preds. 1727 1731 WEST 21st STREET CHICAGO, ILL. Telefoni: Canal 7172-7173 PRVA* SLOVENSKA PRALNICA SE PRIPOROČA ROJAKOM V CHICAGU, CICERU IN BERWYNU; * Fina postrežba—Cene zmerne—Delo jamčeno. ************************** UNIVERSITY MARKET Anton M. Jurca, lastnik. 16647 LivernoU Ave., DETROIT, MICH Tel. Univeraity 2-1773. *************************** AATAWWVWWVVAVWVnjVVVA Iskrene čestitke . IX. REDNEMU ZBORU •J. Si Z. V MILWAUKEE IN SOCIALISTIČNI STRANKI, PROLETARCU' p« obilo naročnikov. KLUB ST. 28 J. S. Z., NEWBURGH, O. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2I42-ZT50 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiiksns * Slovanskem. Hrvaška«», Slevaikem, ¿sik—. Poljaka«*, kaker tudi ▼ Anglaikam in Namika« )—Skm. Naaa poaebnost se tiskovine is draitTs la trfsvsa potem ko temeljito prevdarite vm okoličine, bost« prišli do zaključka, da j« val denar ret najbolj varno nalo- žen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. ET BIN KRISTAN t ZA BLAŽENO IN DIVIDUALNOST NA STAROST V UB02NIC0 in run o v avtomatičnem iivrievanju večno ae ponavljajočih par kretenj. Prokletatvo, katero je prinesel »troj kapitalistično urbaniziranemu človeštvu, se izraža v bretposehioati neštetih milijonov, za katero vsi filozofi kapital i zima ne najdejo zdravila, pa tudi v avtomattftvu, v katero PO GOZDU kapitalističnega li- j dualnoati v sistem» a tudi on je mo-stovja zuptit iurai, včasi kakor ral priznati neizogibno potrebo drui-stok, včasi kakor jezno roh- be. nenje: "Kaj bo z individualnostjo?" prf vaem tem ni prillo socialiMom "Kam pride individualnost", če *e nikdar na misel tajiti individual-* ' ' seveda Če se kdaj uveljavi so- nost, »li pa zanikati njene relativne cialisom, komunizem, aii kakšen po- pravice Toda v kapiUlistični dru*. doben strah. Zakaj strah je strah in b» unajo le nekatere, in sicer malo- . razlike se navadno ne delajo, če pa se | itevilne individualno«*! moino*, da se delo bolj in bolj pogrezava, v izjemoma katera naredi, je navadno se razvijejo in "iziive", večini pa se brezupni enoličnosti, v katero peha n ujačH*. Po pre-lalih "velikih" listov ne godi razmeroma nič bolje, kakor mase, v bolj in bolj prevladujoči de-i>o!!aostoma razlivajo svojo modrost v -tisti "komunistični" Evropi, ki je litvi dela, ki ne dovoljuje delavcu no-liudje ki mečejo socializem in anar- baje sledila Cro^Megnonski civiliza- benega ustvarjanja in mu j-emlje vga-hizetn' v on koš. in zopet drugi, ki ciji. Seveda imamo telefon in elek- ko zadoščenje. Kako naj se v takih r teda- razmerah udejstvuje individualnost? razlike In koliko je vredna druiba, v kateri med svobodo in ušitki, ne le materi- more le majhen odstotek prebivalstva mislijo, da hočejo soeijal*i reformi- tnčno luč m avtomobile, čas r tU goapodarstvo v okvirju sedanje nji barbari niso poanak. ali druibe. In vakliki bojaani za in- ™ed svobodo in uiitki, r dividualnost pravzaprav nikdar ne u- jalnimi, ampak tudi duševnimi, mate priti do veljave, ogromna večina pa lirambovci «vet« individu- ">anj4«ne in ogromne večine, so ne- mora vegetinati — pogostoma slabie V kapitalistični druiabni uredbi ¡S"» v¿ino ña straši. Le zadnje primerno večje, nego so bile takrat čase se sd i, da so zopet nekoliko bolj van emir jeni.. Pred kratkim je v na-ketn telo razširjenem "msgazinu" ienska, ki prof>agtra povratek na far kakor rastlina? Sistem, ki ne more ustvariti bolj* imajo nekatere individualnosti moi- ... ____ ! . . ... Z . i..... it., i * pogojev za razvoj in udejstvova- not* in "pravico" in precej gotovo- . vji.v. . . .. • . * ni- t :»j: individualnosti večine, nima no- 9ti. da se uveljavijo, m sicer inoda™ka In ^ikio je, da ae ^ ln ^ ^ uk ^^ . £ ki se je drznd reči. da produkcija v v najbolj kaplUl«Učni deiel najpo- mt,krj4t* j# velika { g ^ j masi zahteva posest mase. Win0 vadi- K«"«* sbii vprašanje: koliko je ^ ^ nevediml DeJ_ hovala: "Ali se moramo res vai po- • moi vreden?' Ne kaj zna kolikole- ^^^ M ne inore il(5 ti v vo_ topiti v čredi in individualnost naj pega m dobrega je storil za človeštvo, ^ ^^ ^ xlju^ker M izgubi vso veljavo?" Potem zopet je ampak koliko ima, je merodajno za neegoye vrednosti. Indi- ^__ deljakem listu v sicer zanimivem vidualno* se ceni po tem, kako zna dpugem članku o takozvani Cro-Magnonski delati denar, si trdil, da je to "individualistično- pleme ' propadlo pod navalom infe- najvažnejši za človeiko druibo? Se _________________ _______ ^ norne komunmUčne ra»e. In — se- veda, Rockefeller je ustanovil "fun-rpo skoraj popilnomiTTo" veda — vsaka koltsktivistična organi- dacijo" za vsakovrstna ™nstven« ločena po denarju. In razumljivo je, zacija pomeni barbamtvo, uničemje dela .in ji dal milijone na raapolago. (da KOsp(K|u^a aristokracija nimii individualnosti, in vsled tega konec Koliko je drugih velekaj>i!taJistov, W,veUKlh gkpbi ^ iBjividuak|0-t ple. kulture . . . niso dali centa za kai^ji podoben na- bejcev in proIetarct;v> ampak ^ Vede men? In podbg» «a tmilMt, VJ* ¡kakor da je to le privilegij izbrane manjšine, ki je v kapitaiistični lote- ti volilni listki nimajo popolne veljave, dokler vlada neenakost v vsakem 'oziru. V resnici je sedanja .. . , . . druiba tem bolj aristokratična, čim Ali J*»!" S? WJ Je kapitalizem, to da se nova aristokracija razlikuje od stare ni Cro-Magnonski rasi, to-ia trditev, da je bila individualistična — v rao-dernsm gospodarskem zmislu, — je vendar drzna, povsem neznanstvena riji zadela glavne dobitke. Da so prišli na vrh in ustanovili novo plemstvo, ni pripisati nobeni posebni moči men; in lkhiwikii m* >****• , j» Marsikaj vedo u6«jaki o xag^net- ^^ ^ dobre Volje> kakšne- ga posameznika, se ne zdi posebno lnx Rockefeller j^ Hal denarja za znan- ___ trditev "^'so^^li^ir^edovL^kl raziskavanja, svoje moigane njihovih'osebnosti, ampLk ponajveč Ltm da je ta rla ^ a telelo in * ^ ^ ^^ ^ ^ Ma^ikateri bi bil, če bi se kaaejo. ua je ta rasa otia lato», m ^ ^ roorajo prav dobro vedeti, bilo mak) ¡^„n^ pri4el v je6o kakšne rezultate sme in kakšnih ne namesto v palačo, in marsikdo j« v sme prinesti njihovo delo. Njihova : je^i, ki bi v drugih raamerah s svojo individualnost je privezana na vrvi- individualnostjo nemara izvršil v«li-co in izpuščena v eni smeri. Dokler ka ¡n ^oratna dela pleše tam, je vse lepo in prav. toda eneniu teh učenjakov, ki bi hotel sle- I AnstokraUčno pojmovanje, ki pn- Po garanju do vrhkinca itrljiMija in pomo v starost, doUor Jo kaj moii v njamu, m clovsAu odprt odvisnost v vsej Stoji groaL trn nims ni-čosar m nikogar, mu pokaaojo pot v uboinioo, kjor sasfca biti Človok. Z v»«m f pri kraju in livljonjo Jo samo im čakanj* aa smrt. ' SocialisW BO ODPRAVIL UBOŽNICE. Nikomur iU bo tr«ba čakati na smrt, da oo komu ofiw s po«i, kajti druiba bo poskiUls, da Ik> člorak tudi aa starost do-Ušoa sadov »vojoga dala. V mladosti in čilooti bo dolžan doUti m družbo, in v ostsrslosti in onomoflooti mu bo ona dolina nuditi rmo, kar fm po«robno sa prošivljanj« in rasvadrilo. Taka bo uooda dolavoov na «tarost v socialistični urodbi. vsled tega tudi umno bolj razvita, kaiour pleme, ki jo je izpodrinilo, ter da je izvršila dela. za katera njeni nasledniki niso biti sposobni, dokazuje to, kar kašejo ti sledovi, ne pove pa prav ničesar o družabni organizaciji teh p red zgodovinskih ljudi, in njihova razmeroma visoka kultura je izredno zanimiva, ne more pa nikakor služiti za orožje zoper so-ctjahzem. Vse to vzdihovanje zaradi usod« individualnosti v socijalistični družbi. diti svoji individualnosti, naj bi se zgodilo, da bi po nesreči dokazal osnovno pogrešnotft Rockefellerjeve-ga sistema, in vrv bi se potegnila in njegova individualnost bi postala njegova nesreča. V enakem položaju so profesorji na visokih šolah, ki jih dasi je v mnogih slučajih odkritosrčno, vzdržuje privatni kapital, ni vredno nobenega sočutja, in če ni T(>bolj« ugaja, tako, da bi to btlo res njogovo življenje. Da ne čuti tega, ali da se ne zaveda tega vsak ciuko močno, da je nekaterim laže, drugim teže sprijazniti se z usodo, ne dokazuj«, da ni indi-virtoatnosti, ampak da je različna. Toda oboževalci individualnotAi navadno pretiravajo njeno veljavo. Ce bi ponfulili, koliko faktorjev vpliva na njo, bi v tem oziru lahko podali precej skromnejši. Znanost lia primer naposled priznava, da vpliva vrome na nas tako, da se naši občutki, m v zvest s tem, naše misli in naša dejanja v veliki meri izpreminjajo skoraj kakor se menja vreme. Individualnost, ki je odvisna od južnega vetra, od vročine in mraza, navsezadnje vendar ni taka reč, da bi se postavljala na oltar. Sicer pa tudi naói zakoni kažejo, da individualnost ni tako sveto sveta, kakor bi bilo soditi po djtirambah zanešenih indivi-duaiistov. Glavarji naših slavnih "gan-gežev" imajo bres dvoma precej individualnosti, a pravica uporno isku-ša, da bi jih dobila v past in pravila njih indivuiualiteto pod ključ. Is česar sledi, da ni I« v vsemirju, ampak tudi v našem vsakdanjem življenju vse relativno. fMiai dosledni ^ndivi4palist, vsaj v teoriji, jr> anarhist, in celo on mora detoti k one i «i je na vse konce in kraje. Aiwolutn* doslednost v tej smeri je nemogoča, ker človek ne ftivi sam na svetu in je po svoji naravi socijakio b«t#r Stirner Je izkušal spravi* fiiotoiijo absolutne indivi- KoHko in le zaradi tega niso mogli ustvariti, kar bi bili hoteli, ali pa s svojim stvarstvom niso mogli priti do veljave, ni znano nikomur. V vsaki loteriji je le malo dobitkov, in življenje v kapitalistični družbi je pre-tvorjeno v loterijo. s s s Če je individuahiost tako valna. PRIDNOST IN INDIVIDUALNOST Joka D. Roekofollar starejši jo b« dolgo «a U atjbogaftajii Američan, nogo tudi najbogatejši ¿lord na svotu. P o« na jo >s propiaal mnogo sto milijonov dolarjoT svojomu sifctu, ds so jo bsognil novarrsoati davka Oa dodičmo. Kot kapitalisti sploh Jo Roclsofsllor zalo patriotičan, toda da-rkom so izogiba kolikor moro. StaHsga RoickafolUrja, Id Ima sdaj io 93 lot, so slikaJi ▼ amoriftkfli šolah in kapitialističnaavu časopisni dolgo časa sa mr pridnosti. V njemu oo proslavljali pooaafeljano "privatno inicUtivo" in samoMojnoot indhrlduslnoati. Za žal Jo s nič In ^ prkkft>il milijardo došarjov in voč. — D a nos so s sfevospori P ran ah ali, kajti tudi naivni amorilki avot so jo io naučil, da sama pridnost nikomur no pripomore do tisočakov in io manj do milijona. Nauk o privatna iniciativi ter veKISanstvu individualnosti jo v sorfanji tragodi ji kapMalistMno unsdbo d kk rod Karan tudi mod Onimi, ki oo rosno *orjoti vanj. kakor slišimo da je, tedaj bi bila najvažnejša naloga dati vaaki individualnosti enake pogoje, enake nežnosti za razvoj in udejstvovanje. Z drugimi besedami, družba bi morala postati resnično demokratična. Enake pravice, enake pogoje za vse. Hinavsko je govoriti o demokraciji in enakopravnosti v družbi, v kateri ae enemu že ob rojstvu vrženi milijoni v naročje, drugi pa se narodi kot deseti brat v družini, katere edina večna tovarišica je skrb za vsakdanji kruh; v družbi, v kateri eden lahko odločuje usodo tisočerih s tem', da odpre ali pa zapre vrata tovarn, drugi pa mora vse svoje življ«nje trkat na vrata, proseč za delo, kakor da se mu izkazuje milost, če se mu dovoli, da sme pomagati dvigati kup "gospodarjevih" profitov. Enake politične pravice so lepe, ampak enake življenske pravice so važnejše, ker tvorijo podlago vseh drugih pravic, ker so v resnici vse druge pravice. In ker so najelementamejši pogoji življenja materijalni, je pred vsem., potrebno urediti materialno podlago življenja. Komična je bajka, da je sedaj urejena. , Če je, tedaj je anarhija red. Kapitalizem je anarhij?, si-, cer kaotična, zabeljena z vsakovrstnim! zakoni in pravili, ali bistveno vendar anarhija. Produkcija, ki ne gre za tem, da zadovolji potrebe družbe, temveč ji j« profit najmerodaj-nejši faktor, ne more biti drugačna Do skrajnosti zmedene prilike na svetovnem trgu, vsestranska brezposelno*, prenapolnjena skladišča na eni, stradanje, bose noge in skoraj tro-gl odi take kolonije brezpristrešnih na drugi strani so naravne posledice te anarhije. In v teh razmerah se pretakajo solze nad uttodo, ki bo baje zadela individualnost, če se napravi gospodam ski anarhiji konec l Kakor da bi se moglo individualnosti slabše goditi, kot se ji godi prav v blaženem kapitalističnem sistemu 1 Ne eni, ampak milijonom individualnosti . . . Sedanja tehnična «redstva so do-voljna, da bi se vse produktivno delo, služeče potrebam prebivalstva, LOUIS ZAJEC * GOSTILNA. Vljudnost in točna postrežba je moje geslo. 750 S. Water St., i MILWAUKEE, WIS. * Tel. Orchard 7149. lahko opravilo v razmeroma zelo kratkem času. Najbrže bi več kot zadostovalo, če bi vsak sposoben član družbe delal tri ure na dan — povprečno —, da bi se storilo vse, kar je potrebno ne za primitivno, temveč za dokaj luksuriozno življenje vseh. Luksuriozno pomeni kulturno. Zrakoplovi bi se lehko gradili in knjige tiskahe, in nobene iole ne bi bilo treba zapreti, ampak več otrok bi lahko dobilo več in boljše izobrazbe . Seveda ne morejo tega storiti pro-f»tarji. Če bi hoteli, ne bi mogli, ker so tudi oni sužnji svojega sistema. Edino družba, organizirana naravnost v ta namen, more spraviti red v produkcijo in distribucijo. Taka družba bi vsakemu Članu lahko zagotovila dostojen obstanek za razmeroma majhne cene: Vsak dan nekoliko ur dela. Nove iznajdbe bi se pozdravljale kot blagoslov, ker bi dajale delovnemu ljudstvu več in več prostega časa. Potopiti se v čredi! Bolj napačnega pojmovanja socijalizma ne more biti, kot ono, ki se izraža v takih vzdihih. Čreda 1 Večje individualne svobo- Grove Hotel IN RESTAVRACIJA. FR. SEDMAK, lastnik. 616-18 S. 5th St., MILWAUKEE, WIS. Tal. Broadway 5947. de, boljših pogojev za razvoj in udejstvovanje individualnosti si ni mogoče misliti, kot bi jo ustvaril socija-lizem. Nekoliko ur dela na dan, ali nekoliko dni na teden poplača ve« dolg družbi. Ta kratek čas si sluga družbe, enak vsakemu drugemu, zakaj vsak mora služiti isti družbi, in ko ai to opravil, si sam svoj, kakor nikdar ne moreš biti v kapitalističnem sistemu. In če je tvoja individualnost kaj vredna in če jo kaj ceniš, imaš vsak dan nemara osem ur časa, da jo razviješ in udejvtvuješ. Socializem ni vojašnica, kj«r ti je za vsako minuto kaj predpisano. - V socialistični drulbi moram prej ah slej priti do spoznanja, da je moja blaginja odvisna od blaginje vseh. Vsako izboljšanje splošnosti pomeni nekaj boljšega tudi zame. Če dam družbi, kar sme po pravici zahtevati od mene, dajem t tem nekaj ssm sebi. Kadar prepoji ta zavest vse delovne člane, kakor jo mora prepojiti, ne bo človek čutil ovoje dolžnosti kakor breme, kot jo večinoma čuti v sedanjem sistemu, ker mu le v redkih, zelo redkih slučajih vrne, kar Je vložil vanjo, Her jo mora pogostoma o-pravljati z nevoljo in ker mora celo za najbolj zoperno delo beračiti. Vsled tega po opravljenem delu človek ne bo v duševnem stanju, v katerem bi najrajši zlezel ▼ posteljo ali pa se napil. Pred vsem pa mine v socialistični družbi strah, ki preganja d«lavca v sedanjem sistemu kakor furije. strah, da se zapro tovarniška vrata, da se rudnik izčrpa, da kompanija bankrotira, da izgubi delo, da ne bo kruha za otrok». Ta večna negotovost je strašno proklefcstvo kapitalistične druibe in gloda srca in duše tako, da VWWWW^^Wrt/WWWWU I PRISTOPITE K I "SLOGI" ŠT. 16 ' S. N. P. J. Največje slov. podporno društvo ▼ naselbini. Vsa pojasnila daje FRANK PERKO, tajnik. 831 W. National Ave., MILWAUKEE, WIS. ne more človek niti proaU nrt bodno uživati. Ta meč n« bo viseti nad delovnim ljudstvom v ¿J? bi gospodarske enakopravnosti. |T cijalizem prinese človeštvu prvi* zgodovini varnost in pokoJnoiL U t pogoj duševnega ravnovesja. Česa naj se individualno«! boji t takih razrWerah? Če je obllf^u no delo ne zadovolji, bo ¿asa ndM4idn svobode kot v vsaki drugi. Drek*, nega bogativa bo več, ker ae bo «t*, izvajalo sistematično, kot ae daa* ne more, in tako bo za vsako koristno udejstvovanje dovolj snedrtov, ki a jih bo individualnost lahko podUt-vala. Razvezane bodo v novi drafti moči, ki ae sedaj komaj zavedaj« svoje ekaiotenoe in človek se res na stopnjo človeka. / PRVA SLOVENSKA CVETLIČARNA. FRANCES LOČ NIŠ KAR, Ustaik. Sveže cvetlice in venci za svatba b pogrebe. Točna postrežba ob vsakem času. 3276 Michigsn Avo. D«rtroit, Misk --------------------nnonma Prva tlov. cvetličarna JOHN DOBNK 905 W. National Ave., MILWAUKEE, WIS. Tal. Orckard 354«. Clan kluba it. 37 JSZ. ČESTITKE K 1. MAJU is rak a vsamu savadnamu dslavsHIi Pauline Vogrlck 636 So. Stk St., MILWAUKEE, WIS. ' 11 Vf MfMf Mf Mf Vf Mf Mf M? i Af Mf M « Mf Mf M| Mf M«MŠ /a? ' Af J M mI Mf f JUGOSLOVANSKA PODPORNA ZVEZA SLOGA je bratska podporna organizacija pri kateri se lahko zavarujete za posmrtnino, odškodnino, bolniško in operacijsko podporo. Edina slovenska podporna organizacija, ki posojuje v tej depresiji svojim Članom denar na njih rezervo. Ves denar posojujemo na prve vknjižbe in tako pomap&mo članom do lastnega imetja. V odrasli oddelek sprejema člane od 15. do 50. leta, v mladinski pa od 1. do 16. leta. 8 novih prosilcev zadostuje za ustanovitev novega društva. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na GLAVNI URAD J. P. Z. S. 929 SO. 6th ST. MILWAUKEE, WIS. ■ ■ ■ ■ a a: ■' a ■ a a ia a a"a a ara a a a a a P Zakaj odlašati? ko dan« vsak dobro ve, da je kriza v kateri živimo pokazala, da ao g .stavb i neka in posojilna drufttva najbolj vama in tudi bolj dobičkonosna kot druga finančna podjetja. | ZGLAS1TE SE PRI NAS DA VAM POJASNIMO. ( JUGOSLOVANSKO STAVBINSKO ■ IN POSOJILNO DRUŠTVO 2562 S. Central Park Ave. CHICAGO, ILL i.fe Venci in šopki zs vsa slučaja 1104 So. 1 Ith St., MILWAUKEE, WIS. Tel. Mitchell 5537. #IHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHMP Joseph Steblay, tajnik. Tal. Crawford S200. MtiBuSI ■! iiBl Siil ■ ■■■ Majski posdrsv slov. dolavcam I Leber • Jeweler 3817 W. 26th St., CHICAGO, ILL. —v . ^VWSAftWWWSñAAAñftAWVWVVV Delavci in delavke, ako kupujete svoje potrebščine v Zadrugi, delate dobiček sebi in ob enem postanete lastnik zadružnega podjetja. Cene zelo zmerne posebno f)ri takojšnem plačilu (Cash and Carry). WAUKEGAN-NORTH CHICAGO CO-OPERATIVE ASSOCIATION, Tal. No. Chicago 466. 70 TENTH STREET NO. CHICAGO, ILL. Začetkom maja odpremo novo trgovino (podružnico) IJati in Victoria ceati, No. Chicago. na ♦ ♦MMMMMM»MM»»»»»M»»MM»»MMMMMMMM»» WE HAIL TO LABOR because we ourselves are Labor on this, our LABOR HOLIDAY. We beckon to our friends, to discharge their olden trends, and unite with us for our own sake, the sake of LABOR. The lessons of the immediate past should be lessons never to be forgotten. WE CALL, WE URGE, WE PLEAD! For unity of labor on Labors May Day, 1932. PIONEER LODGE NO. SS9 SNPJ. - CHICAGO, ILL. e (TWa larf+st SNPJ lodga In Chicago and Cook County.) . p WW : OB ENAJSTLETNEM OBSTANKU KLUBA ŠT. 224 J. S. Z. PULLMAN, ILL. ! I' ■ ■ | ■ JS Vabimo somišljenike, da pristopijo v naS klub in * MI® ! v socialistično stranko, za boljšo bodočnost vseh skupni- * PETER VERHOVN1K, tajnik. ■ a »a a breme žene in matere povečano v krizi »opi* zavarovanje, »avaro-imperializem bo hitro našel sporazum t0*- taturo Proletariats, neupoMevajoč, da vanje v «lučaju brezposelnosti in tudi z nemškim fašizmom in svetovni im- V Nemčiji je bilo ljudstvo ::tedaj mala .Madžarska ni ogromna Rusija, v boleznih ali pohabljenosti. Otroško perializem se zaveda da bi našel to prepričano, da je Belgija napadla Ko so zavezniške sile prekinile do- delo je omejeno. Ženske delavke u- kar bi zgubil v vojnih reparacijah in "Vaterland", da belgijske armad« pu- voz iivil v deželo, je bila usoda dik- živajo posebno zaščito. Plačilno lest- posojilih v Nemčiji tisočkrat v novi stošrjo in more po obmejnih krajih, tature zapečatena. Tako je bilo v vieo določajo zakoni na tem'elju po- kapitalistični Kusiji in njenih neizmer- : Nihče ni U- j Bolgariji, tako je bilo v J*Ko«laviji. treb delavskega ljucUtva in ekonom-¡nih narodnih bogastvih Mož jo brez dola žo mesece, morda žo loto ali dve in je vos v skrbeh in zlomljen od obupa. Breme žene in matere je ae večjo, če jo količkaj mogočo, bo ona dobila delo, da dobo vaaj otroci potreben kruh. Kadar jo v hiši stvo vrženo v krvavi metež, predno se je zavedlo resničnega položaja. V tej zmedi so nemški in avstrijski, kakor tudi francoski socialdemokrati glasovali s protestom proti klanju za vojne kredite in tako se je pričela ona velika tragedija evropakega delavskega gibanja. Drugo dejanje te tragedije se je vršilo leta 1U18, ko je razdor med organiziranih nemškim proletariatom onemogočil popolne uspehe nemške revolucije. Noske in Scheideman sta bila razglašena kot izdajalca, toda nemški komunisti še danes niso odgovorili na vprašanje, kako bi udejstvili proletarsko diktaturo z zavezniškimi ar&adami v zasedenih nemških pokrajinah,, katere so imeje nalogo, da skrbijo za točno izpolnjevanje določb ▼ersaillske pogodbe. Tretje dejanje te tragedije se viii sedaj, ko stoji nemški proletariat med . , , » ■ ■• ... . u iHindenburgom in Hitlerjem. Social- bolezen, kadarkoli se naselijo v družino na >dem(xkrati 80 , jkrajno disc* vide z no nepremagljive stiake, jih bo žetia in plinirano" armado pri prošlih predsed-mati premagala, če je le v človeški moči. niških volitvah podprfi Hindenburga, Dola, bdi m akrbL Njenih bolečin in trpijo- |ra*Uo fašiste. Celo nekateri nja ni mogoče popiaati. kakur krvoločne zveri, krat vedel, da je bila v resnici Nem-1 Toda če bi bilo delavstvo združeno, čija napadalka. Poročevalna služba ¿e bi se komunisti zadovoljili s tem', je bila popolnoma pod vladno kon- kar se doseči da in upoštevali raz-trolo; cenzura je delovala z vso silo i mere in okolščine, bi bila buržoazna in tako se je doseglo, da je bilo ljud- diktatura onemogočena, kakor se je skih razmer, kar prihrani delavstvu mnogo težkih bojev in žrtev. Na 1 v interesu svetovnega miru in pro-Češkem je komunistično gibanje sla- letariata, ter še posebno sovjetske botno in fašizenJ skoro nepoznan. Rusije je, da se socialistična stranka Na Danskem je socialistična vlada v Menični in prav tako v Franciji vzlic veliki opoziciji kapitalizma in ¿e pa prodre v Nemčiji fa- reakcije dosegla akoro popolno razo- iiiem» je nov svetovni vojni požar rožitev. Denar, izdan poprej za ml- neizogiben. Nad delavskim gibanjem litarizem, porabi sedaj za za&čRo de- VH1'h struj bi zavladal teror reakcije, lavstva in kmetov. Komunisti bi morali te možnosti u-~ V razvoju v o«talih Skandinavskih ' P°«evati, kajti s svojo razdiralno tak-deželah izvajajo socialdemokrati ve- tlko vrš,jo delavstvu slabo uslugo. Pa liko moč in v vseh teh državah vla- tudi tisti socialdemokrati, ki se za- . dajo za delovno ljudstvo prilično za- na6aJP » brezpogojno moč glasovni-dovoljive razmere Ln k podvigu bla- ce.* ne oznanjujejo evangelija nezmot- , goatanja je zelo pripomoglo po so-! jivoeti> to zgodilo v Nemčiji, v Avstriji in v Cehoslovaški. Pozicija nemški« socialdemokracije je še vedno taka, da ji ne preostaja drugega, kot vzdrževati nekako ravnovesje med zahtevami in potrebami ljudstva ter onimi tujega in domačega kapitala, ki hočeta izprešati iz krvi in potu ne-mŠkega delovnega ljudstva profit na svoj kapital hi vojne reparacije. Nedavno so socialistični poslanci v državnem zboru cialistih dobro razvito zadružništvo predložili dalekosežne načrte za ,po- Tudi v teh deželah je fašizem nepo- državljenje premogovne industrije, s *nan pojav, komunistično gibanje pa » fniji i fini. ■ iLJiJiili katerimi predvidevajo izvesti popolno slabotno. To so dejstva, katerih ni !| JOHN TRUM MER socializacijo vseh temeljnih industrij. mogoče utajiti Komunisti vztrajajo pri zahtevi konfi- Razsoden človek ne bo trdil, da srkacije in niti najmanj ne upcflfh'vajo socialdemokrati ne zaslužijo kritike, pri tem neizmerne moči, katero izva ' ja v Nemčiji tuji kapital, ki ifna v teh Industrijah vloženih 7 milijard dolarjev. Zaradi teh diferenc v ra- PLESKAR IN DEKORATOR. 1523 S. 15th St., MILWAUKEE. WIS. Tol. Mitch«ll 8046. \ demokratske organizacije tista sila zumevanju taktike nastopa nemško delavstvo razdvojeno, z oslabljenimi silami, medtvm ko se buržoazna ki je preprečila oborožen napad na fronta jača. To Je nemškem\i in tu- sovjetsko Rusijo, di drugemu delavstvu težka, draga Dokler je vladala v Angliji delav- toda mnogo več kritike zaslužijo ko munisti, kateri uporabljajo vse svoje sile v prvi vrsti v boju proti socialistom' in Drugi internacionali. Oni ************************** ne upoštevajo, da so bile baš social- A. Dodel-C. K.: POVEJ Ml, KAJ MISLIŠ O ŽENSKI enako v svoji duši, ne da bi raziskoval, kateremu spolu pripadajo, ker oni so nosilci tvoje nesmrtnosti, oni nosijo tvoje bitje v nove rodove, ki jih ni mogoče niti prešteti niti predvidevati. Ženska je tvoja mati. Ženska je tvoja sestra. Ženska je tvoja žena. Ženska je mati tvojih sinov in hčera. šola. Kadar bo nevarnost prfkipela komunistični voditelji kakor so se do vrhunca, bo nemški proletariat f glasile dnevne vesti, so priporočali, da prisiljen nastopiti združeno in dose- naj kom. delavstvo glasuje za starega ¿» kar se v danih razmerah doseči da, generala, kateri edini ima moč v ob- »h P* propasti kakor Je propadlo de- ' stoječi situaciji preprečiti strašno lavako gibanje v Italiji. meščansko vojno v Nemčiji in s tem ^ . .. . * - ponovno okupacijo nemških pokrajin J Socialdemokratom se mogoče oč.ta, po Franciji in mogoče tudi Poljski. d* 80 »J v gotovih slučajih preveč , Komunisti oznanjujejo proletamko ^ ^ T TI brazbi PO blatu barbarstva in diktaturo, toda ne povedo kako bodo t p rešili vprašanje sedmih milijard do- J»? ^"f^u , m l" y ozna ameriške phftokra-cije. Trenutno t#e ameriško delavstvo nahaja v silno težki situaciji. Prišlo je do točke, iz katere ni drugega izhoda kot borb« ali počasno hiranja in končni pogin vmš», katere so — in bodo I—razmere pahnile na dno človeške družbe. Brez borbe poginjajo slabiči. Za močnejše velja zakon samoohrane, : boj sa obstanek. Boriti se posamezno ji' seveda nemogoče in nezmWkio. Potrebna je borbna organizacija vseh tlačenih. kar U ta PRINAŠA REŠITEV. Bolj kot kdaj prej sem danes prepričan, da je taka organizacija le socialistična stranka, socialistično gibanje. Socialisti imamo jasen cilj. Mi vemo kaj hočemo. Naš program je edini program, ki prinaša rešitev i trpečim masam in bolnemu človeštvu. Mi se nika, ampak za koristi vseh. To ne pomeni, da posameznik ne šteje; pomeni le, da je posamezniku mogoče pomagati edino, ako se pomaga ve^ni. Mi zahtevamo, da mora stroj služiti človeku in ne človek stroju. Mi bili izplačljivi v gotovi dobi — n. pr. od 26 do 60 let Ker bi pa država zasegla vse osebne dohodke preko neke mere—na primer preko rtotisoč na leto—in naložila korvfiskacijaki davek na večje dedšČine, bi 8 tem odpravila bogatine. To je torej program, za katerega se je vredno boriti. Brez močne in bo-jevne organizacije »pa ostane vsaka še lepša ideja le na papirju. Sociali- Živel Prvi maj! Naj se pomnože vrste zave u. i» t . f1 ne borimo za koriati posamez- in ter <>ku:J rrtnoif u^^ti t*v *sne domaČe klobase vedno v zalogi $ * WEST ALLIS, WIS. 4 •V S ##########4HHHHHHHHHHHHHHHh. ************************** POZDRAV PRVEMU MAJNIKU! Klub št. 114 J.S.Z. DETROIT, MICH. zadnji znak pomanjkanja, nakar bo nastalo neomejeno blagostanje za sle-neizčrpne naravne zaklade, velikanske |jejT»ega, ki je pripravljen in zmožen g konkurenčnim podjetjem, trust pro-gozde, gladke ceste iz mesta v mesto de atI- To ao sicer že d™*1 pred njim ti trustu __ kot je bU ieytUi]ec prati Sirom kontinenta, knjižnice z naj bo- trdili, mnogi pa so besede za njim fevdalcu. Slehernemu kapitalistu je gatejšo literaturo in mlad, podjeten ponavljali m jim verjeli. zoperno zunanje umešavanje v nje- in energičen narod. Skratka: vse Kapitalistična zgradba, sestavljena govo industrijo, ker poleg profita mehanične pripomočke in materialna iz kart, je sedaj zrušena. Znamenja je vprašanje osebne veljave in ne-sredstva za ustvaritev najlepšega ra- so tukaj, da se ne bo nikdar več oviranega vpliva zanj velikega pome-ja na zemlji, ki si ga človeška do- dvignila do svojega nekdanjega viška na. Ako pa gre tako umešavanje za miiljaja more zamisliti. . — česar ni obžalovati. Znamenja so tem, da ukrne njegovo moč in omeji - Kljub temu Večina ljudi te bogate P» tudi tukaj, da zremo v oči^za de- profite v korist splošnosti, je to nje-dežele živi v pravem peklu. Farmar lavstvo ne dosti izpremenjeni dogled- mu anatema, kateri bo nasprotoval do je bankrotiran, ker je preveč pride- n» bodočnosti. Tudi ako se gospodar- skrajnosti. lai. 60 milijonov ljudi je v pomanj- «ka situacija izdatno obrne na bolje, Kdor sanja po kontroliranju kanju, ker je preveč pšenice, preveč do česar ne bo še prišlo, bomo imeli kapitalizma in racionalnem usm'erja- * * Klub št. 11 J. S.Z. BRIDGEPORT, O. vabi vse zavedno delavstvo pod svoje okrilje. ŽIVEL 1 MAJ! » Da Ms ČOVIČ GOSTILNA. 611 S. 5th St., MILWAUKEE, WIS. Tal. Broadway 4926. Ivrstni pikniški prostori na B. B. Road, med So. 13th in So. 2Tth — Highway 41. ************************** l lucas butca » GROCERIJA IN MESNICA ,t Se priporoča rojakom v domači \\ in bližnjih naselbinah. MOON RUN, PA. ' ************************** ************************** DELAVCI VSEGA ! SVETA ZDRUŽITE SE! i Pozdrav prvemu majniku in vsemu zavednemu delavstvu! FILIP SMRDEL DETROIT, MICH. mesa, preveč obleke, preveč mleka, pred sabo v najboljših časih najmanj preveč sadja, preveč premoga, preveč milijonov brezposelnih. Zanje pod železa, preveč — vsega. Samo pa- 1 4-1 meti, navadne pameti in samoponosa je premalo. Narod brez možgan, delovno ljudstvo brez hrbtenice, brez cilja, brez upanja. Podobno ni niti kapitalizmom' ne bo dela. Opravila ga bo mašinerija. Tekmovanje na delovnem trgu bo vedno ostrejše. Plače nizke. Masno stradanje širom dežele. Pred njim ne bo ušel ne nju njegovega gospodarstva, je največji naivnež. Socialati nismo toliko naivni, da bi verjeli, da je mogoče izvesti gospodarsko planiranje pod kapitalizmom. Na drugi strani pa tudi vemo, da kapitalizem ne bo Mnogo u»p«ha IX. rednemu zboru JSZ. ¿ali • KLUB ŠT. 175 JSZ. MOON RUN, PA. Redne seje 3. nedeljo v mr^ecu ob 3. FRANK KRALJ i i WEST ALLIS, WIS. pop. ***********4^ ************* Andrew Vldrich PAINTER AND PAPERHANGER 706 Foreet Ava., JOHNSTOWN. PA. ' Tal. 3448.J. majhnemu detetu, ker je izgubilo celo najpreprostejši delavec niti visoko otroški instinkt po kričanju, katerega treniran inženir in ofcratovodja. 0-se dete poslužuje, kadar je v potrebi presija na vseh straneh, ali se ne počuti dobro. i Kj'e in kaj je izhod iz te situacije? Brezposelnost in stradanje, ki je v Posameznik si ne more do«ti poma-tej deželi po izjavi berlinskega poro- Rati. Ako si, se to zgodi na račun če v al ca čikačkih "Daily News" Mow- drugega. 90% ljudi še Ti i bilo nikdar rerja večje kot v Nemčiji, sta že*po- tako y kleščah razmer kot danes. Odgnala tisoče in tiaoče — ako ne mi- stotek je najbrže večji, ker le mala lijone — na rob popolnega človeškega skupina ljudi dominira razmere — propada. Ne mislim moralno dege- industrije in vlado —, ki z družinami neracijo v navadnem pomenu besede, vred štejejo le nekaj milijonov oseb. ampak fizično in duševno propast. In v tej ogromni večini je posameznik Ppsebno po velikih, mestih se nudijo bilka, katero pretrga vsak sunek, n kritičnim očem najtragičnejše slike Odgovor na to vprašanje je logi-človeške degradacije: ljudje, ki so iz- čen: Organizacija. Borbena orga-gubili vse upanje, vso voljo, ves sa- nizacija z jasnim ciljem in progra-mopono*. So popolnoma otopeli, brez- mom, ki predvideva korake za olajša-briini za vse. Edini pomen zanje ima nje vsakdanjega življenja in kom-še skodelica juhe in v mrzlem vreme- pletno reorganizacijo človeške druJbe. nu zavetje. Ljudje na nivoju pocest- Kapitalizem je bankrotiral. O tem neg* kužka! ni dvoma. Bankrotiral ni le v eni Še tragičnejše je, da so temu pro- državi, pač pa v vseh. Kot vsi prej-padanju zapisani inflijoni, ki se še ftnji sUtejni je tudi kapitalizem dodane* več ali manj upirajo in skrivajo segel zgodovinsko točko, ki ne ovira svojo revščino. Ampak "krftčanska" samo napredek človeštva, ampak fak-dobrodelmost in morala, ki uči da je tično ne nudi neštetim' milijonom niti Bog ustvaril človeka po svoji podobi, minimalnih pogojev za golo eksisten-neusmitjeno, dasi nenamenoma, tira- co. Tekoči krči, ki Izvirajo iz nfe-ta to milijonsko armado na človeško govega ustroja, tudi pokazuje jo ne-smetišče. Tirala v brezdno človeške- pomembnost in neuspešnost vsake ak-ga propada otroke in starčke, mole cije za njegovo sanacijo, in malern. V stotisočih, v milijonih Po^bno v Ameriki je bilo v pre-korakajo po poti navzdol. Razmere teklem letu mnogo dobat med libe-in vladajoči razred v svoji slqpotl In ralnimi intelektualci o "planiranju" brezsrčnosti jih pehata, «i j eta it) re* in objavljenih mnogo načrtov, ki naj leta v brezno, tz katerega Ae bo mof- b* privedli deiela Iz krize In Jo obva-no dvigaiti le najmočnejšim. Mno- rovali fred nadaljnlml gospodarskimi žica bo poginila kot pogiat sestradan krahf. Vsi ti lepi načrti pa »0 in bodojj p«g fes ceÄl. ostali na papirji, ker so v nasprotju » ************************** ************************** SOUTH SIDE TURN HALL J. SHEMUNATZ, lastnik. DVORANE ZA VESELICE, SEJE IN SVATBE. 725 W. National Ave., MILWAUKEE, WIS. Tal. Orchard 0878. * Najnaprednejše društvo "Bled" št. 19 J. P. Z. Sloga Rojaki v Milwaukee in okolici, pristopajte v društvo "Bratje Svobode" št. 7 J. P. Z. SLOGA! vabi jugoslovansko delav^vo . na pristop. Vat pojasnila daj« Leonard Alpner, tajnik. * 708-A. W. Pierce St., MILWAUKEE, WIS. ************************** MUCE KIRN, GOSTILNA, 2SOI S. Delaware Ave. MILWAUKEE, WIS. Tel. Sheridan 0712. ************************** 2IVEL PRVI MAJ! Mnogo naročnikov "Proletarcu" želi Sophia Mohar 182 E. Lincoln Ave., MILWAUKEE, WIS. * May Day Creetings! ! ENGLISH DIVISION 1 BRANCH NO. 114, J. S. F. 5 Meet» 1st Thursday evening of every month at 116 SIX MILE RD. 1 ^ MATTM^W KLAHICH, Secretary. | 13438 CHAREST, DETROIT, MICH. *********************##### Klubst.l80J.S.Z. WEST ALLIS, WIS. * Sejv vsako drugo nedeljo v meji s ecu v Kraljevi dvorani ob 2 popoldne. Somišljeniki pridružite »e mu. a ************************** _ teljev. V nji je popolna dtrn*^ Komur je za delo in napredek, odpravo revščine, v kateri •« jajo milijoni delavcev; kdor ni ¿¡i voljen z razmerami kot jih briiT* ^ aebe kapitalizem, ampak hrepTj lepši bodočnosti, katero nudi v k ^ plettii realizaciji le socializem, k I kaj ima storiti: Pridružil «e i,o listični stranki in se boril u svojih teženj in teženj delavske maw. To naj bo n*j J/ majski klic in sklep! S temi mL tudi kličemo: Živel proleWrtki maj! ^ • m r Karollna Pavšck grocerijska trgovina. Marion St., browndale, pa ■ ...... ■kh uholzkk & co; trgovina Z železnino JOSEPH KAMIN, lastnfli. MA1N ST., FORFST riTv PA POZDRAVLJEN PRVI MAI! Anton in Jennie Zaitz FOREST CITY. PA. •*»*»*»********»»»**«« 11 HP SVOJI K SVOJIM. FRANK MAČEK Trg-ovina splošnih potrebščin MOON RUN, PA ' } * * Tel. Gamegie 9102-W. } ************************^ Anton Mogolich Grocarija, malt in Hmelj. KRMA ZA PEHUTIN0. WEST ALLIS, WIS. Joseph Evamch KROJAČ, 929 S. 2nd ST., MILWAUKEE, WIS. Tal. Orchard 0856. Anton Butcher GROCERIJA IN MESNICA. Razvažamo tudi na domove. 122 W. Mineral St, Milwaukee Wie. Tal. Mitchel 4401 CLARENCE 0. FIELDS POGREBNI ZAVOD. Fina pofrtrežba podneva in ponoči Zmerne cene. Tel. Euclid 22S7. 4i54 Tireman Ave., Detroit, Mick ************************#• Živel prvi maj! JOSEPH WALTE I WILWAUKEE, WIS. X ************************## Anton Demshtf KLEPAR. Izdelujem vse spadajoče ▼ to stroko. 2040 S, 92nd St., WEST ALLIS, WIS. j 1 Tel. Greenfield 2644. * * *****»»»******»*»*»*89. *************************^ louis urban 11 builders hardware i j Zaloga železninc, barve, pralnih in pomctalnih ¿jj j strojev Apex, radio, oljnatih preprog in drugih predmetov za dom. Blago jamčeno. Postrežba točna, ('one zmerne. B921 Fenkell Ave. Detroit, Mich. Tel. IIoiTKarth 1345. v blag spomin obletnice smrti našega soproga in oČ6tt andrew ivančiča. Umrl 22. aprila 1931. Preteklo je leto dni, kar si nas zapustil, ljubi soprog in ctfe. Gomila tiha tebe krije, Krob tvoj pa krasijo cvetlice v blag nam spomin nate. Žalujoči ostali: Frances Ivančič, soproga; Frances, Andy Rudolf in Mildred, otroci. * JOHNSTOWN. PA. Pozdrav prvemu, maju! klub ŠT. n J. S. Z. Zboruje pni petek v mesecu ob 7:30 zvečer, ženski odsek prvi torek ob 8. zvečer. Mladinski angleiki odsek vsak petek izven prvega 6b 8. iveler, v kluho-vih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodružice, agitirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu ter norih naročnikov Proletarcu. V organizaciji i ti izobrazbi > naša moč. LETO—VOL. XXVII PART TWO DRUGI DEL PROLETAREC PRVOMAJSKA ŠTEVILKA PRVOMAJSKA š' EMU ne bi bila vsaka Številka "Prole tarča" Uko ob ^ »«¿na, kot j« ta prvomajska izdaja? Ako je poročanje mogoče i z vrt i ti enkrat v letu, cemu ne dvain-Petdesetkrat? V—* kar je potrebno, je pač to: VEČJA naročila, ali pa *• ▼•¿ja cirkulacija kot jo ima ta številka, in pa toliko, ako 11 ^ oglasov. Brez teh pogojev ne more biti povečanja. NO.—ST. 1285.* CHICAGO, ILL-, 28.-APRILA. (APRIL 28.1 1932 PRVI MAJ NI Dialog dveh starih delauceu Marko in miha, dva stara znanca, sta se po petindvajsetih letih spet enkrat srečala in med njima se je razvil sledeči razgovor: Marko: Zdravo, Miha, stari dečko, dolgo te že nisem videl, sploh sem bil že pozabil nate, ah! Miha: Ah, zdravo, Marko, stara krtača! Ne čudim se, če si pozabil, saj sem jaz tudi. Tako je z nami delavskimi reveži! Težki so boji za obstanek, nešteto je skrbi in nič ni' čudnega, ako človek pozabi na tovariše iz svojih mladih let.. . Marko: Ali se še zmerom boriš za obstanek? Miha: Bogme da — in ti? Marko: Ista povest. da nisva f Jaz imam še ved no svoje prepričanje, ti si p t vse izgubil. * Žalostno! Čiste nič nimaš kot skrbi in bedo Dalje praviš, da si bil pred pet indvajsetimi leti z nami zara di tega, ker si mislil, da je zmaga že blizu. Vidiš, te besede te izdajajo — oprosti — za se-bičneža. Nisi bil prepričan, nisi bil iskren; — okoristiti si se hotel z našo zmago. Ali ni tako? «k— i Miha: Eh, misli kakor hočeš! Fakt je, da sem že davno izgubil vero v socialistično zmago. Jaz sem bil praktičen socialist; taki bi morali biti vsi, pa bi bili že davno zmagali. Udariti in zmagati ! Kaj bi čakali? Jaz hočem zmago takoj, v svojem življenju! ?Jaz Miha: Včasi je šlo lahko ali se ne boril za svoje otroke danes gre težje. Vidiš, trideset in svojih otrok otroke in nji-, let sem že v Ameriki in nič ^ovo srečno bodočnost, ki je nimam — razen teh starih kosti, zadolžene bajte, izčrpane nikoli ne učakam! Naj se sami borijo, če hočejo kaj imeti. .................->11111 IVAN MOLEK: Il M M fTT^FETTl ■ I II I PI > >m ne daje dovolj kruha? To je marsikoga zbodlo, da se je tudi on umaknil. Zakaj voditelji ne vztrajajo in ne dajo dobrega vzgleda drugim? Kako moreš pričakovati, da bo navadna delavska para kot sem jaz vztrajala, če vodja ne zna ali noče stati na svojem mestu? Marko: Ergo! Nova' potrditev! — Vi vsi, ki ste odpadli od našega gibanja — kakor vsi ostali nasprotniki — se končno zatečete k osebnostim, ko vam zmanjka stvarnih argumentov. Voditelji so nas zapustili — in ker so odšli, je to dokaz, da je socialistična ideja zanič! To ni noben dokaz. Prvič socialistična stranka ni odgovorna, niti nismo posamezni člani odgovorni za dejanja čita in plačuje prispevke. Če vas torej voditelj pU^ fta cedilu, mora biti nekaj narobe z vami ali z idejo samo. Marko: Tako? Kaj pa, če Di bilo nekaj narobe z voditeljem! Prej sem rekel, da je voditelj tudi človek, ki je podvržen napakam, boleznim in tudi zlobnim dejanjem. Vse je mogoče, vendar se ne bomo vsi socialisti zaradi tega o-besili. Če nas sam pusti, dobro, vsa sreča z njim; ako pa vidimo, da nas misli izkoriščati ali sramotiti, ga sami poženemo. To pa nima z idejo socializma nič opraviti — in če ti misliš, da nas boš s tem ugnal, se .motiš. Ako imaš kakšno pritožbo proti odpadlim voditeljem, pomeni se z njimi. Mi ne w --J---j -rf----, ^«...vjii nt c IIJ posameznih sodrugov. Nobe- odgovarjamo*zanje ! žene in otrok, za katere sem Udariti in zmagati! Tako kot vse dal, kar sem zaslužil, da so naredili v Rusiji. Tam so jih^izšolam in spravim na no- Pravi socialisti. ge, dane3 pa smo vsi brez dela in denarja. Morda mi ti lahko pomagaš z majhnim posojilom? Marko: Ah, brate! Z mano je takisto: trideset let in bilanca — stare kosti, zadolžena hiša — katero mi morda prodajo za davke — izgarana žena in otroci, ki so mi vse vzeli in zdaj se potepajo okrog brez dela. Nič nimam. Sam iščem delo . . . Miha: Oba v enaki kaši! Lepa reč. Če pa pogledam o-koli sebe, vidim, da nekaj de Javcev, mlajših in bolje situi Marko: Aha, vedno lepše! Nekaj pa le veruješ: pravi socialisti so v Rusiji! Zakaj pa ne greš h komunistom? Oni tudi pravijo, da smo mi prepočasni, da smo zanič in ne vem kaj-še vse. Miha: Tudi komunistom ne verjamem več . . . Dvanajst let že kriče o revoluciji in še danes ni nič. Vsi so nas potegnili in — vse skupaj ni nič . . . Ves ta ameriški socializem in komunizem je kakor cerkev, ki nam prodaja srečo na "onem svetu" — na tem svetu in v tem življenju, ki je edino, ki ga ranih, še dela in služi denar! poznamo, nas pa prepušča ka Je to pravično? Sovražim jih ! j pitalistom, da oni Skrbe za na-. .. Zakaj vsi ne delamo — ali šo srečo. Socialistična ali kopa naj bi bili vsi brez dela! munistična sreča nas tudi čaka Marko: Zaies lepa reč. Oni "enkrat v bodočnosti", ko bo-pa sovražijo tebe in mene, ker mo že vsi mrtvi. Vse skupaj ** boje, da jim odvzameva de- je le varanje! lo . . . Kam smo prišli? Dela- Marko: Vidiš, kako si krat-vec je proti delavcu, brat proti koviden, Miha! Ti dobro po-bratu, oče proti sinu in sin pro- znaš razliko med cerkvijo in ti očetu — vsi skupaj pa nima- našim socialističnim progra-mo nič; tudi oni, ki še dela-jnflom. Tako neumen nisi, da jo, nimajo nič kot garanje in je ne bi poznal.. Cerkev oblju-•krbi. Ampak to ne bo vedno, buje nekaj, o čemur nič ne ve- na organizacija v današnji individualistični družbi ne more dajati tega odgovora zaradi tega, ker ne kontrolira privatnega življenja svojih pristašev, niti ga ne more kontrolirati, če bi tudi hotela. Se katoliška cerkev, ki najbolj posega v privatno življenje svojih vernikov, se srdito ote^e vsake odgovornosti te vrste. Seveda, cerkev se skriva za "prosto voljo" posameznika. Mi ne.operiramo s "prosto voljo", trdimo pa, da je vsak posameznik navezan na materialne razmere, katerim največkrat ni kos in jim lahko podleže. Noben posameznik ia nobena posamezna organizacija ne more biti odgovorna za te razmere in okornosti ter posledice, ki izhajajo. Edino družba v splošnem lahko nosi moralno odgovornost — kar pa dandanes, ko družba še ni organizirana za to socialno odgovornost, nič ne pomeni. Kes je, da smo izgubili nekaj dobrih sodrugov, ki so imeli ne more biti. Miha: Beži, beži, Marko, nikdar ne bo bolje! Jaz sem že davno izgubil vso vero v preobrat. Marko: Tako? Čudim se ti, Miha. Včasi si bil dober so-drug, navdušen in aktiven. Ali w ne spominjaš večr kako sva pred petindvajsetimi leti skupaj korakala v pohodu pri prvomajskih demonstracijah v Chicagu ? Dvajset tisoč nas je korakalo. Takrat si — kakor • -- e» jaz — verjel v socializem, v vstajenje in osvoboditev delavstva. Kaj pa danes veruješ? Miha: Nič ! —Takrat — eh, takrat sem bil mlad — mladost je norost, ki ruši svetove mo; nihče se ne more v življenju prepričati o resničnosti "o-nega sveta". To se da samo verjeti, dokazati se pa ne more. Cerkev zida svojo vero že ftiletja na praznovernost in nevednost ljudi. Vsaka religija ali vera v "nadnaturo" je onkraj meje znanosti in ^razsodne pameti. Ti to dobro veš — • vsaj upam tako — zakaj potom demagogiraš na ta način? Nerazsodne ljudi lahko zave-deš s tem. Socialistični program le izvedljiv in dosegljiv v našem življenju, že danes, samo če večina ljudi hoče. Sam praviš, da so v Rusiji prav naredili. Jaz ne vem, koliko je že danes socializma v Rusiji, v oblakih — in idealističen. Ko- mislim pa, da so sovjeti na rakali smp v pohodu, praviš — pravi potiii Torej je že ruski »n kaj imaš danes od tega? začetek, kakršen je že, dokaz, ¿akaj nismo takrat zmagali, da je možno izvajati naše ide* «o nas je bilo toliko? Jaz sem je, kjerkoli delavci to hočejo, v tistih letih mislil, da je zma- Miha: Vidim, da imaš do-*a že na pragu, zato sem bil bro namazan jezik, ali jaz se 1 vami- ne dam. V Rusiji so komuni- Marko: Haha! Koliko si sti zmagali in vzeli državo v Pa ti na boljem, odkar si na» svoje roke, ker niso čakali in Pustil? Koliko si danes boga-rfcapravliali časa kakor ga vi tu tejSi? Sam praviš, da sva oba zapravljate. Jaz sem še pri v enaki kaši. Zdaj pa vidim, volji iti z^ami, če bi vedel, da bo kaj iz tega. Ampak boriti se le za razočaranja — tega jaz nočem. Videti moram rezultate ! — i »■ —---- Marko: Kako boš videl rezultate, prijatelj, če pa vas je stotisoče takih kot si 11, ki čakajo, da bo nekdo drugi dal rezultate?! To se pravi, da vi hočete, da drugi opravijo vse delo, vi pa potem sedete k polni mizi. Praviš, da so "komunisti v Rusiji zmagali, ker niso čakali in zapravljali časa", malo prej si pa rekel, da "ameriški komunisti kriče že dvanajst let o revoluciji in še danes ni nič . . V teh besedah si nehote povedal razliko med Rusijo m Ameriko. Ameriški komunisti kriče in čakajo, ker — morajo. Ves^krik jim nič ne pomaga: rr^orajo čakati! Vidiš, Miha, revolucija ne pride na komando revolucionarnih voditeljev in na željo peščice ljudi. Za revolucijo mora biti! tudi armada ali vsaj dober del armade; za revolucijo mora biti razpoloženje delavstva in farmarstva. Kje so znaki tega razpoloženja? Ni jih — torej jae more biti revolucije. Razlika med socialisti in komunisti v Ameriki je v glavnem ta, da mi to vemo — da ni pogojev za takojšnjo zmagovito revolucijo — komunisti pa ne vedo tega in se slepo zaganjajo v zid. Tudi v Rusiji bi ne bili komunisti zmagali, če bi ne bili imeli na svoji strani de-moralizirane ruske armade, ki se — po velikih porazih na bojiščih — enostavno ni hotela več boriti z Nvmci. Ruski bolj-ševiki — ki so se dvajset let prej trenirali baš za to — «li-•o *ogli čakati; morali so iz- brati moment, ko so bile razmere zrele za revolucijo. Miha: Oj, oj, kako znaš! Priznam eno razliko med Ameriko in Rusijo. Ameriška masa je bolj zabita kot ruska . . . Marko: Ruska kmetska masa je prav tako zabita kot je ameriška, če ni bolj. Ako bi ne bila, ne bi bila potrebna diktatura. Ameriška masa zna vsaj čitati, razen nekega odstotka na jugu, ruska kmetska masa pa je bila pred revolucijo osemdeset odstotkov nepismena. Kako si mogel to maso učiti? Miha: Pustimo to. Naj bo začasno po tvojem, da je v A- bi jih sami množili. — Revolucionarno- razpoloženje se mo ra razviti iz. razmer v deželi Razmere morajo biti take, da delavci in farmarji izgube vso vero v stari sistem in "vsemogočnost" ameriškega dolarja. Dokler ljudstvo ne izgubi vere v "dobre stare čase, ki se vrnejo", je to razpoloženje nemogoče. Prišlo bi na primer v slučaju, da se Amerika zaplete v vojno in je poražena. Tedaj bi se ljudstvu hitro odprle oči. Miha: Ilm, torej moramo čakati na porazno vojno! . starko: Ni treba. Jaz kot socialist ne mislim na to in nič meriki revolucija nemogoča, H^ ne špekuliram. To so Je do-itier ni revolucionarnega rai*| mneve, ki $oizvennašega prak-položenja med delavci in far-tičnega računa. SoMa tisti ne marji. Ali right. Kaj pa naj špekuliramo z revolucionarnim mi počnemo, dokler ni tega raz- položajem. Ako pride, ga položenja? Zakaj ne poskuša- sprejmemo in izkoristimo, koli-mo narediti tega razpolože- kor bo mogoče, a ne iščemo ga, ker vemo, da se ne da umetno narediti. To je mogoče le zu- Miha: Oho, izrezati se pa znaš! Kaj se bom jaz menil z njimi? Osebno me ne brigajo. Mislim pa, da bi to vas l>nKalo. Marko: Nas briga le ono delo, ki so ga izvršili kot člani stranke. Za to delo jim damo priznanje. Vse- drugo je njihova stvar. Mi gremo naprej Miha? Daj, naštej vse! P^ vej nam še ono, kako "smg profil Trst Italijanom", kaka smo ubili Liebknechta in Rožo Luksemburgovo", kako "podpiramo diktaturo v Jugoslaviji", kako je v naši organizaciji vse polno ločencev in le-čenk,kako--- Miha: Ti se norčuješ! Marko: Vse te "zločine" in še mnogo drugih se nam očita, in kadar naletimo na koga, ki nam bere levite, je dobro, da nam našteje vse . . . Tedaj vemo, da je pravilno izšolan _ da je hodil v eno in isto šolo _ . naših nasprotnikov, odgovorne odbore in pozicije.! Miha: Se nekaj ti lahko po-Zakaj so nas zapustili? Odgo-( vem. Od vsega tega, kar si mi vura ne vem. Vzrokov je lah-Izdaj povedal, ne boš imel nik-ko cela vrsta — privatnih vzro-' dar nič! kov, ki nas javno^ič ne briga- Marko: To pa bo najbrž jo. Oni sami niso do danes še res — ali to je postransko. Ču-nič pojasnili, zakaj so pasiv- dim se pa tebi, Miha, ki si prak- ni. Dokler se oni sami ne ogla- tičen človek, da še nisi _ ka- sijo in ne povejo pravih vzro-i pitalist. Kaj si pa delal vseh kov, zakaj niso več z nami, ni- Detindvais<»t Ipt? nh ma nihče pravice do tega ali onega podtikanja. Res je tudi to, da so nam naredili kolikor toliko moralne škode — baš zaradi tega, ker so naši odpadniki in nasprotniki preveč osebni in nikdar stvarni. Ali vsaka škoda se preboli in vsak posameznik se sčasoma nadomesti. Socializem ne zavisi od posameznih oseb — čeprav potrebuje osebe za svoje udejstvo-vanje — temveč od jdeje. Posamezniki pridejo in odidejo — ideja živi, ker je živa. Voditelj je tudi človek z raznimi napakami in lahko odpade — kakor si odpadel ti, Miha. Ako si ti v pravem, si nam tudi ti dal slab vzgled ! Zakaj nisi vztrajal? .____;-- nja? Marko: Haha, poskusi, po- petindvajset let? Čakal ob strani, da ti kdo drugi kaj prinese? Miha: Da bi te vrag, Marko 1 Marko: In takih vas je na stotisoče v Ameriki. Samo zabavljate in živite tjavendan. Pa se Čudiš, da slabo napredujemo! Socialisti nismo v boju le s kapitalizmom — tudi z miselno lenobo in zlobo delavcev se moramo boriti. Ta boj je najbolj žalosten, kajti lastni bratje nas napadajo izza hrbta. Po kapitalistih z veseljem udarim, s*težkim srcem pa odbijam nesramne napade neza-vednrhrnahujskanih in izdajalskih delavcev! ... To ni šala. Miha: Mislim, da sva se dovolj pogovorila in zdaj lah- že toliko let, ves Čas od vojne, kriče o revoluciji, pa je le ni! — Rekel sem, da revolucija ne pride na komando; ne da se izsiliti. Seveda, spontano lahko napodiš par sto ali par tisoč naj naših sil. Med tem pa nam in*lL,Ma<:r konu,nisti n« P*' ni treba počivati in čakati, da skušajo? Saj sam praviš, da neke druRe gile skuhajo za na8 večerjo in nas povabijo k mizi. Dokler ni sunka od drugod, ki zdrami ameriško delavstvo, ga moramo mi sami dramiti in pomagati pri tem^ delu. Res je, da je to delo jako počasno in delavcev v izgrede aH to je pr7v nTónj k^ samomor. To je zločinsko početje — poditi delavce v smrt aH zapor, ko veš, da ni najmanjšega pogoja za zmago. Delavska stranka potrebuje svoje'ljudi, da žive in delajo za preobrat in svojo svobodo, ne pa, da se bodo dali po nepotrebnem pobijati brez vsake koristi. To ni revolucija, to je blaznost. Saj imamo brez te-g4 dovolj žrtev in ni treba, da \ ristonosno za posameznika — imamo pa zavest, da delamo nekaj dobrega in zato vztrajamo. Miha; Slabo vztrajate! Ti morda vztrajaš, kaj pa vaši voditelji? Kje so danes vaši veliki voditelji, ki so nekoč grmeli po Ameriki? Ali ni res, da so se umaknili, čim so videli, da jim socialistično gibanje Miha: Nikdar nisem bil vo- ko ^rem. dja. niti no bom, ampak pri tej Marko: Rečem ti: to ni ša-stvari se ne dam.tako hitro po- la, to je resna, zelo resna tlačiti. Voditelj mora malo več stvar! razumeti o stvari kakor nava: "dert pristaš, ki samo posluša. Prepričanje SOCIALIST mora biti socialist po prepričanju in značaju, v »rcu in duši. Ako ni to, tedaj sploh ni socialist. Socialist po prepričanju more biti le človek z dovolj močnim značajem. Kdor ga nima, je sicer lahko član, toda bo prej ali slej odpadel in potem pravil, da je bil nekoč tudi on "socialist". A v resnici ni bil nikoli nič drugega kakor ime v strankini ali klu-bovi knjigi, ne pa socialist. Prepričani socialisti agitirajo, se bore proti sovražniku in grade pot v socializem. Socialističnega prepričanja nikdar ne zavržejo. Jargo: Prodajalec jabolk N GESLO: "Svoji k svojim' mnogokrat uporablja in EKOČ — pred nekaj leti Ae — je bil trgovec. Verižne trgovine so ga pregnale. Pa je le še prodajalec! Tabolka zdaj prodaja. Nikel vsako. Nekoč je bil v armadi. Pred štirinajstimi leti. Ameriko je branil — na Francoskem. Zakaj ? Kdo ve? On že: za kapitaliste. Zopet je v armadi — brezposelnih. Mimo njegove stojnice vleče se cel dan procesija. __ V zakajeno poslopje gredo po ,¿vstva in vzbujanj« razredne zavod opravkih. nosti in boj proti izkoriščevalcem de- Tisti elegantni starec, tam, lavvkega razreda. Naše publikacije . ,, . poznajo in zastopajo edino le delav- to je Insull, magnat Karale, Te zagovarjajo in zasto- Za 'receiverja lastnih zavože- pajo Baš zaradi tega j» pr?cei tipi . nih družb ga je postavil finančna Jrtran naših publikacij. Za- sodnik. v «Mlati se je namreč treba dejstva, da o č&sjpisje brez oglasov težko izhaja, ln nekega jutra smo pogrešali f™ ^ . \, • , n, lažje ekststira. In dočim ima kapi- prodajalca jabolk. ulično in tako zvano "neodvisno" Nekdaj vojak, ni imel pištole. ¿a^pUje velike dohodke od oglasov, Prolelarec \ oglaševalci in naši somišlieniki se naglasa. lzvesten del .lovemike-ga časopisja to geslo tolmači tako, da naj slovenski konzumenti kupujejo avoj« potrebščine le pri slovenskih trgovcih, brez razlike političnega ah kakršnegakoli prepričanja; glaivno, da je trgovec Slovenec, vse drugo Je postranskega pomena. Ti časopisi so bolj ali manj biznišk-ega značaja. Uto geslo pa mi razlagamo drugače. Naši listi, kolikor jih imamo, in naše publikacije sploh, ne slone na bizniški podlagi; ne izdajamo jih zaradi profita. Glavni namen in cilj naših publikacij je izobraževanje de- ne ve, ali bo kaj koristi od tega ali nič; in še teže, če je nekdo prepričan, da je denar za oglas zavrten densr. Pri tem bi našim zarfopnikom lahko mnogo pomagali odjemalci, o čati, sli trgovec, h kateremu je namenjen, oglaša v naših publikacijah, v Prolutarvu, koledarju in Prosvett ln potem bi bila njegova dolžnost tudi, da trgovcu pove, da je prifel k njemu zato, ker oglaša v naših delavskih publikacijah. Potem bi oglaševalci več ne govorili o brezuspeš. novti oglašanja v naših listih in kole-, dar ju,- Svoji k »vojim! — Uf mora posta-" ti tudi naše geslo. M svojim, to j« k tistim, ki tudi nas podpirajo • tem, katerih trgovci vedo, da so dobri. <*» podpirajo naše liste! Izgovor, da Neki trgovec grocerist, ki brez malega vso grocerijo pri njem kupimo, m je i sprva branil dati oglas; pritisnil sen/ nanj Ur mu povedal, da kupujemo pri njem in ne pri drugih se v mestnih veletrgovinah dobi bisge cenejše, da je grocerija v veriinih trgovinah cenejša, pri na« ne sme obveljati. Pomisliti je treba, da je nam treba plakati v gotovini, da venžni predvsem zato, ker oglaša v naših trgovec ne bo dal ničesar na up«* publikacijah. Mož se je vdsl ter vzel kadar zmknjka gotovine, dočim j« n u i tnrnviu« .mu.nm __- ofUs V naši neposredni bližini je "dry goods" trgovina. Lastmik ni še nikdar oglašal v naših publikacijah, če ae ne motim, doeti pa je plačal za oglase v lokalnih listih. Toda vzlic temu oglašanju ni imel večjega uspeha in prišel je do prepričanja, da oglašanje samo denar žre, kakor če bi ga metal v vodo. B usina» se vsled oglasov nič ne poživi, ljudje hodijo trgovinah in velikih department trgo-po potrebščine v meeto (Down town) stiskah in mora gledati naš trgovec zmerom pripravljen p0 čakati za denar, če ve, da je dotični rojak njegov odjemalec. (Bedasto bi bilo pričakovati od našega trgovca, da bi dajal blago na kredit ljudem, ki «o vso gotovino znosili v verižne trgovine, ko so brez denarjs, pa pridno k njemu I) ln blago, ki ga dobite pri našem trgovcu, ni slabše niti dražje (faktično) kot je v verižnih Insull je ustavil plin že davno, jezero je prosto . . . Hladen grob. ANTON ZAITZ: S. S. P. Z. PRED KONVENCIJO je delavsko časopisje mnogo na slab ¿um v tem oziru. To je razumljivo; interesi, ki jim delavsko časopisje nasprotuje, ne bodo oglašali v delavskih publikacijah, ln ker je tudi večina slovenskih oglaševalcev ali v nasprotnih vodah ali brezbrižnih, je tudi lahko razumeti, ' zakaj imajo slovenske delavske publikacije tako malo ogLa-60V. liaš zato pa bi moral) vsi zavedni delavci gledati na to, da ne izgubimo še te oglaševalce in geslo Poleg največje slovenske podporne, -.^j k *v0jim'. bi m'oraio biti de-oiganizacije SNPJ zavzema v javnem lHvcum vedno pred očmi. Delavec naj življenju slovenskega naprednega živ- SVoj»e potrebščine pri trgov- lja važno mesto SSPZ (Slovenska «.¡h, 0 katerih ve, da oglašajo v na-svobodomiselna podporna »veza). delavskih listih in publikacijah ter M. .1 v>. mi sta ¿i ti dve najbolj »o- jih * tem podpirajo;*ker tako indi-rodni. Obe sta^i^li ustanovljeni na rektno podpirajo naše publikacije, * svobodomiselnem temelju. Pravila i- tem podpirajo tudi delavsko gibanje, mata slična. V njima je zavarovan katerega cilj je osamosvojitev delav-»koro ves slovenski napredni element, skega razreda izpod kapitalističnega SSPZ bo imela svojo redno kon- jarma, vencijo junija to leto v Pittsburghu, Anton Slabe: IZHOD IZ KAOSA EKONOMSKA kriza, čela pritiskati ameriško delavstvo 1. 1929, postaja čedalje ostrejša. Sicer ni omejena samo na Ameriko, temveč je udarila bolj ali manj vse kapitalistične države. Ve-leumi", ki vidijo v kapitalističnem sistemu vištk razvoja človeške družbe, si belijo Žlave in iščejo remedure, ki naj bi postavile ta sistem spet na noge, toda njihov trud ne pokazuje posebnih uspehov. . Amerika, najbogatejša dežela na svetu in najznačilnejša predstavnica kapitalizma, boleha na isti bolezni kot evropske kapitalistične države, ki se naglo bližajo ali pa so že na robu prepada. Vzroki, ki so odgovorni, da milijone delavcev strada, so bili že neštetokrat pojasnjeni v delavskih časopisih, za katere se pa delavci, zlasti ameriški, vse premalo zanimajo. "Ako bi se, bi danes imeli močne gospoda! .ke in politične organizacije, ki bi ščitile njihove interese. V Ameriki imamo mnogo ljudi, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da je kriza posledica nadprodukcije. \ Ljudstvo strada, ker je vsega preveč. V starih časih je bilo pomanjkanje živil ki je pri- roke. Ako tega ne stori, bo moralo še s_.ii.« no nadalje trpeti bedo in pomanjkanje, do sami pričeli graditi temeljev no Delavstvo ni ie nikdar imelo pred vega družabnega reda. seboj tako važne misije kot v seda- pa je potrebno znanje Kapitalistična ekonomika Pa. Delegacija bo imela pred seboj težke probleme, ki so nastali posebno v teku te že par let trajajoče krize. Vse bratske organizacije, kakor vse druge gospodarske ustanove so priza-. dete. Agitacija za novo članstvo je omei jena. Dane» je skoro težje dobiti no-, vega člana kakor pa je bila ustanovitev novega dru&va v času, ko so Rešitve ne bo, ako delavci ne boj*"* vrata naseljevanju se samo pri- nji krizi. zgradba se maje v svojih temeljih. Le močnega sunka je treba in zgradba se bo porušila. Delavstvo se Tno-ra organizirati, zbrati svoje raztresene sile in potem bo lahko izvršilo svojo veliko nalogo. Nezadovoljnost z obstoječimi razmerami ne bo prinesla preobrata, kajti kapitalizem je že večkrat pokazal, da se zna prilagoditi novim razmeram. Lahko vrže par drobtin, pristane r na nekatere modifikacije in si tako podaljša življenje» ___. ! prta, ne pa zaprta. Preglavice nam Za"" to delo deUO» tudi izplačila, ki so v tej krizi mnogo večja kot pa bi bila v normal- Radi' ali neradi moramo priznati, nih razmerah, da se delavstvo prav malo ali nič ne , Izplačila za bolni&ke podpore, od-nauči iz izkušenj.; Posebno velja to škodnine in operacije suše sklade, v za ameriško delavstvo. Am'eriSki de- katere smo določili prispevke na pod-lavci nimajo skoro nobenega vpliva lagi izdatkov v "dobrih časih". Rena vlado. Ne zanimajo 8e veliko ne zervo v skupnem premoženju so nam za politična niti gospodarska vpraša- skrčile "zamrznjene" investicije. Ta- nja. Na čelu Ameriške delavske federacije so največji nazadnjaki. Radikalno gibanje, kolikor ga sploh je v tej deželi, tvorijo povečini tuje- rodci. To je vzrok, da se še vedno vršijo ljuti boji za priznanje delavskih organizacij in kolektivnega pogajanja, za elementarne pravice, ki Velikanski preobrat v industrijah dajejo delavstvu nekaj besede pri u-zadnjih letih je povzročila tehno- pravljanju industrij. Kar delavstvo dandanes potrebuje, je militantna politična in gospodarska laška revolucija. S tem imenom označujemo sprememibe v procesih produkcije, «novo mašinerijo in izum*>, ki so skoro odpravili ročno delo. Ena oseba s pomočjo maŠinerije lahko dandanes producirá desetkrat več kot pred par leti pet ali več delavcev. Standarizirana in na široki podlagi osnovana produkcija prinaša obilnejše. sadove. Industrijska mašinerija lahko vrže na trg velikansko količino ko se danes nahajamo pred težko nalogo, kako mašiti vrzeli v prizadetih skladih ter zasigurati organizaciji zdrav gospodarski položaj v bodoče. Delegacija SSPZ ima vsled tega ežko in zelo odgovorno nalogo. Ako bo razpravljala in sklepala z vidika obstoječih razmer ter z dalekovid-nostjo, se bo izkazala vrednim zaupanja članstva. Ako pa bo vztrajala pri sistemu, ki dovoljuje izplačila lakota, šiba, pred katero se jr tresel produktoy y kratkejn ^ ^ svet, v tej modenu dobi pa je, ako, Kadar so trgi poplavljen, in hočemo verjeti tem ljudem, nadpro- akladiWa napolnjena> teKO razumevanja. Da bi se j« zlasti pokazalo v Nemčiji m zanimali z enako vnemo za intere ni bila njen posredni rezultat. Vojna jo je le pospešila in ji dala pogon. Velike zahteve po raznem blagu, katere je ustvarila vojna, so odprle nova polja človeški iznajdljivosti* in zre-volucionirale način produkcije. Prišli •o novi stroji in nove metode v industrijsko življenje. Vojna je pokazala svetu, česa je človeštvo zmožno. Milijonske armade so morale biti dobro založene z živili, orožjem in munlcijo. To je pognalo v tek kolesji industrij, ka-strojev, so bili ljudje prisiljeni delati tero se je potem vrtelo hitreje in hi-dolge ure. Današnji čas zahteva od- treje. Vojna sama je bila kolosalna pravo dolgega delovnika. Mnogi _______________ ______________erese Angliji, kjer je delavstvo že imelo ^ncanisacije tudi med konvencijo, pa vplivno besedo v vodstvu narodne smemo gi^^i ^elo v bodočnoet. politike, a jo je izgubilo. sgpz je ^ progie konvencije pre Dane« opažamo v Angliji, da biv- cej naj,redovala, ne sicer kot smo ta- ši pacifisti, revolucijonarji in sovraž- ke „apr^e razumeli v prošlosti, ne-«liki in^erializma vodijo prav tako za- v an(f|eško poslujočih društvih, tiralno politiko proti delavstvu in za- katerih je hrbtenica v Ameriki roje- aužnjertim narodom kot prejšnje to- na 8i0Wnska mladina. Angleško rijske in liberalne vlade. Nekateri so stran v giasiiu urejuje zanjo R. Lisch. postali plemiči, ter s tem zavrgli d-e- pre(1 dobrim letom je Se ni bilo. „ , ,_, IL mokratična načela, ako so jih sploh ggpz ¡ma tU(ji , takozvani starostni l^lIJ», da7e tflmuluška ie- kdaj imeTT/tri wt^rrtt v družbo oko- , - volucija prišla s svetovno vojno, dasi « reJe ¡n nazadnjaAko angleške arieto- 'člano'm $20 m'e8t.čno. Svoji k svojim! Slovenec-delavec naj kupuje pri trgovcu Slovencu, ki z oglašanjem v delavskih listih podpira delavsko stvar. Trgovec, ki pri nas oglasa svoje blago, je, če že ne naš somišljenik pa vsaj naš podpornik, zato ga ne velja prezirati, marveč nasprotno ga je treba istotako podpirati. Usluga gre za uslugo. Toda koliko naših sodrugov in somišljenikov se ravna po tem načelu? To bi bilo zanimivo vedeti. Če vprašate trgovca, vam bo povedal, da mu ti oglasi ne prinašajo nobene koristi. Ljudje hodijo po blago v verižne trgovine, kjer je treba vse takoj plačati v gotovini, in "down-town". K domačemu trgovcu pridejo takrat, ko jim voda teče y grlo, vprašat za kredit in trgovec, ki to vidi m obenem občuti, se vpraša: "Ali se ¿plača oglaševati? Ali ni denar za oglase zavržen denar, ki ne rodi nobenih koristi?" ln mnogo jih odgovori z 'Da". Mnogo naših oglaševalcev je f>rišlo do tega prepričanja in to nam in našim publikacijam le škoduje. In kdo je temu kriv? Ali nismo mi sami? Pred tedni je s. Vičič nabiral oglase v Ctevelandu za majsko izdajo Proletarca. Več slovenskih trgovcev ga je nakratko zavrnilo: Ne dam. Nekateri so se mu posmehovali, pač zato, ker je zaJtopnik delavskega lista Proletarca. Toda branili so se tudi nekateri, ki .so do zdaj radi oglaševali v Proletarcu in koledarju. Izgovor je bil, da nič ne koristi, da zato nimajo nič več odjemalcev in da ljudj« kljub temu nadalje kupujejo v verižnih trgovinah itd. Nekateri so se dali pregovoriti, nekateri ne. In vsem niti ne moremo zameriti. Časi so težki tudi za male trgovce in težko je dajati dolarje za oglase, če in mož je v na vsak dolar, ki ga isda. Pa je pri-1 šel k njemu s. Vičič ter ga "vzel v roke". Prigovarjal mu je toliko časa, da se je m'ož vdal ter odrinil tri dolarje za oglas. In težko jih je dal. Da ve, da so ti dolarji izgubljeni, kot da bi jih v vodo vrgel, je dejal. Koriti ne bo im'el od tega nobene. Zavržen denar. In n jetrni ga je bilo težko »avreči. Kljub termi je — dal. — Ko mi je a. Vičič to povedal, «em sklenil možu izpodbiti ta predsodek. Stopil sem k njemu ter nakupil nekaj stvari — točno tri dolarje sem mu dal izkupiti. In povedal sem mu, da sem prišel -k njemu kupovat zgolj zato, ker je plačal oglas v Prokfcar-ca, da bi me sicer ne bilo k njemu. In ko »errt odšel, sem pripomnil, da še pridem k njemu ob priliki, kadar bom kaj rabil. Mož je bil vesel, ker mu je oglas rodil nekaj uspeha še preden je bil objavljej». In če bi tudi-ostali sodrugi in somišljeniki v okolici tako ravnali, potem bi mož ne mislil več, da se ne splača oglaševati v Proletarcu. Jaz sem storil samo svojo dolžnost, nič drugega. In povem to samo zato da opozorim naše sodruge in somišljenike na njihovo dolžnost napram oglaševalcem v naših publikacijah. Dolžnorit vsakega zavednega delavca je, da podpira tirte, ki direktno ali indirektno podpirajo našo stvar. Pred-no gre kupovat, bi se moral prepri- vinah, kjer se človek pri nakupu večkrat dobro ureže. To vsakdo lahko ve iz svoje izkufeije. Vsak zavedni delavec ali delavks» ki se zaveda velike važnosti delavskega tiska za delavsko stvar, se mora zavedati tudi svoje dolžnosti napram našim trgovcem, ki nas posredno podpirajo z oglašanjem v naših, publikacijah. In ta dolisioat je is-ažena v stavku: Kupujte svoje potrebščine pri teh trgovcih, ki podpirajo naš tisk! In kadar kupujete, povejlte, da zato, ker vaš trgovec oglaša v naših ublikacijah. Svoji k svojim! Ivan Jontos, Cleveland, 0. GEO. KOVAČIČ Slovcntko-hrvatska brivnica. Znižane cene. 6214 St. Clair A v«., CLEVELAND, OHIO. (WN^yWVWAVWVSA/WVVVVWMAI LOUIS ULLE SLOVENSKA BRIVNICA. Se priporočam. 6506 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO JOSEPH LIKAR SLIKAR. Napisi, slike in kulise za odre so moja posebnost. 6718 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO iWWVWVMWWVWWWWMVM JOHN MOČNIK Zanesljiva modna trgovina. Izdeluje obleke po najnižji ceni. Poskusite. Quality at Bargain Price« £>517 St. Clair Ave., Cleveland, O. trgi in skladišča spet ne izpraznijo. Ta zločesti cikel, ki se ponavlja vsakih par let, je bistvo kapitalističnega sistema, čigar cilj je prof it. FRANK JELERČIČ, Cvetličar. ftopki in venci za vse slučaje. Naročite jih dan prej ker tako vstrefcete sebi in narft. — TEL. KENMORE 0195. 15402 WATERLOO RD. CLEVELAND, OHIO. j(Na»proti Grdinove trgovine s pohištvom.) ¡*4>c- i «4#MMM*♦♦'»♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦•»•»♦»fr****** — T * NAPREJ, V BOJU ZA BOUŠO BODOČNOST! Živel Prvi maj, praznik vzbujenega proletarijata! JOHN KOSIN » , GIRARD, OHIO. t Î ********************************** ANTON GUBANC Modna trgovina z raznimi (potrebščinami. 16725 WATERLOO RD., COLLIN WOOD« OHIO. PINTAR BRATJE SLOVENSKA MESNICA. Sveže, prekajono moto, fino domačo kislo zelje in repa vodno v salogi. Se priporočamo. 7606 St. Clair Ave. in 6305 Glat« Ave., CLEVELAND OHIO. ameriški ekonomi poudarjajo, da bi bilo vsega dovolj, ako bi vsak delavec delal le štiri ure na dan in pet dni v tednu. Tako pa vidimo, da v nekaterih industrijah, zlasti v tekstilni v južnih državah, ie vedno prevladuje dvanajstumik, d očim na drugi strani počiva na mihjone rok. Dolgost delovnika pa ni edini vzrok potežkoč. Sistem distribucije produktov sloni ns krivični podlagi. O-gromen del sadov človeškega dela gre lastnikom sesnlje, maŠinerije in kapitala. Ta krivden sistem lahko od-pVsvi le koncentrirana, dobro organizirana in inteligentna delavska sila. Velik del prebivalstva,» delavstvo, ki Je najbolj prizadeto valed obstoječih razmer, mora vzeti vso stvsr v svoje destruktivna- sila. Ena vrsta produktov se je rabila za uničevanje drugih. Vojaki so morali biti siti in dobro oboroženi, da bo lahko z večjim učinkom ubijali in uničevali. Ako bi človeštvo znalo uporabiti svoje sile v koristne in ne v destruktivne namene, bi svet ne poznal bede in brezposelnosti. Sicer se tuintam slišijo glasne pritožbe proti obstoječim razmeram, toda zdihovanje ne pomeni veliko. Ljudje. najbolj trpe radi ekonomike depresije, tisti, ki delajo s svojimi rokami in glavami in ns izkoriščajo dela drugih, ne bodo izboljšali položaja, ako se ne organi*lrajo. Imeti morajo moč, voljo in razum za sprememb», To so stvari, ki jih delavstvo danea najbolj potrebuje. . kracije. Militantna organizacija, katero bi tvorili inteligentni delavci, bi znala preprečiti taka izdajstva. Ni vsak prijatelj svobode in demokracije, ki ob vsaki priliki naglasa demokratična in člove^anska nacSJa. Često-krat se pokaže, da j« to le krinka, za katero se skriva avtokrat in tiran. Šele takrat, ko bo znalo delavstvo rilzločovati mod dejanji in besedami, si bo prihranilo marsikatero raaoča ranj«. Današnja kriza je velikanska pre-zkušnja za delavstvo po vsem svetu. Delavci bodo odgovorni za največji zločin v človeški zgodovini, Če ne odo izrabili prilike in gradili podlage za vzpostavitev novega socialnega eda, ki edini more odpraviti kaotične azmere, katere poVtročajo brezpo-elnost, bedo in pomanjkanje. Za to važno nalogo pa se morajo usposobiti, rabiti morajo svoj razum in moč, da bodo enkrat lahko proslavljali svoj dan, praznik osvoboditve. Matt Zabukovec ČEVLJAR. 16817 Waterloo Rd.. COLLI N WOOD, OHIO. SSPZ je včlanjena v Jugoslovanski bratski federaciji in je menda med prvimi, ki je odobrila kot pridružena organizacija predlog, da se plačuje v njen upravni fond pol centa od člana. Izdaja velike stenske koledarje v oglaševalne svrhe, ki se odlikujejo po svojih slikah. Iz razprave v glasilu je razvidno, da se bo bodoča konvencija morala ' ukvarjati z vprašanjem lastnega lifta, svojih smernic, uvedbe American Experience lestvice za posmrtnine, re-organiziranja procedur porotnega odbora, s preosnovo upravn-ega odbora, o načrtih za gojitev atletike *n bržkone tudi s sugestijami za premestitev sedeža SSPZ iz Chicaga v Cleveland. Ignac Stapnik, CVETLIČAR. ¿opk i in venci sa vm slučaje. 6113 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO Tel. Ran d. 112«. ^vvwwvwvvvvwvw. DURN VAR1KTY STORE 15605 WATERLOO RD. Tel. Ken. 3171. COLLIN WOOD, OHIO. Anton Rodica Mehke pijače, sladoled, šolske potrebščine, smiotke in cigarete. PRVOVRSTNA POSTREŽBA. 16017 Waterloo Rd. COLLIN WOOD, O. Tol. Konmoro 1129-W. A. DOLGAN Zaloga že Vesnine, barv in lakov. MALT IN HMEIJ. 15617 Waterloo Rd., CLEVELAND, OHIO. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Piiite po cenik PROLETAREC "Münsa jn", kakršen najbolj zastruplja ameriško delavstvo PROLETAREC v reko Pfuj, ANINA R. KRASNA: UPRLA SE JE ... ZADNJIH deset mesecev je hodila Gilda vsak dan v posredovalnico. Dobivala je zmirom enak odgovor in z vedno enako pohlevnostjo in tiho bolestjo v pogledu ga je jemala na znanje. Molče je sedla vselej .na klop v kotu in tam idela po cele ure. In kaj drugega naj bi tudi počela zdaj? Ali naj bi šla ovorda za hčerjo? V teh letih--- i Kdo bi jo maral — prestara je — ne, izžeta, postarana je, ker je vse življenje garala za — druge. A ven3ar je prisluhnila šepetaj očim pogovorom deklet. "Se ne izplača prestajati sti-da teh mrcin.— še petdeset centov ae jim že z Čistimo, likamo, popravljamo * > in barvamo. i! 6511 St. Clair Ave., ¡1 CLEVELAND, OHIO j; Tal. Endicott 2940. <► - < ► 0PPPPPPPPPPPPPPPPPPPOOOO+» JOHN R02ANC Zaloga modnih potrebščin za vse v družini. 15721 Waterleo Rd., CLEVELAND, OHIO. ANTON OGRIN TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM IN ČEVLJI. 15333 Waterloo Rd., COLL1NWOOD, OHIO. ! MARY KUSHLAN Konfekcijska trgovina v SLOV NAR. DOMU. Se priporoča. 6415 St. Clair Ave., Clavaland. O. Tel. End. 9566. ♦OPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPOPP» Slovenska mlekarna. Sveže blago, točna postrežba. NICK SPELICH 1007 E. 66th St., CLEVELAND, OHIO ANTON ABRAM Confectionery 6928 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. FRANK DACAR ČEVLJAR, izreka k 1. maju pozdrave zavednemu delavstvo. COLLINWOOD, OHIO. >PPPPPppppMPPPPPPpp»ppppppppppopoppppppppppppppp,»ppp, 4 i * r ANTON MERVAR MUSIC HOUSE Prvi in Aiajstarajii isdelovalec primanih harmonik. Nad 1300 jih ja bilo razposlanih |po Zdr. državah In Kanadi. COLUMBtA PLOŠČE NAŠA POSEBNOST. Pišite po brezplačen cenik. - 6921 ST. CLAIR AVE. /CLEVELAND, OHIO. Najbolj liberalne podpore plačuje najbolj nepristranska JUGOSLOVANSKA KAT.JEDNOTA Vprasnjte za pojasnila naše lokalne tajnike, aH se pa obrnite pismeno na ANTON ZBAŠNIK, gl. tajnik JSKJ, Ely, Minn. ********************************************** ♦ - OBILO USPEHA IX. REDNEMU ZBORU IN SPLOŠNI NAPREDEK Jugoslovanski Socialistični Zvezi # -želi-- klub št. 49 J. S. Z. Collin wood, 0. CARNIOLA TENT, 1288 THE MACCABEES CLEVELAND« OHIO Zavaruje mod 16.-60. lotiftn za posmrtnino. BolniSka podpora $7. do $13. tedi-tfisko. Zavarovalnina za otroke od prvega dn«'va do 16. Irta starosti na 20. letno zavarovanje. Police od $250 do $1000. Asosment od 50c do $1.85 mesečno. Vsa pojasnila daje društveni tajnik, ki je ob enr>m zastopnik nrffiLni7.arij<» Mnrrah^flp. _________ JOHN TAVČAR, tajnik, 903 E. ¡73rd St. TEL. END1COT 1918. JOS. BABNIK, pred». JOS. SKUK, blag. ******************H LJLJLJLJL. rWWWW . imämMmmftmmmmmMimwm DELAVCI! V bančnih poslih se vselej oi>rnite na edino slovensko banko v Zdr. državah. BRIDGEPORT NATIONAL BANK 1§4« 1932 ' INOZEMSKI ODDELEK v oskrbi Franka Ledvinka. Javni notar. Pošiljamo denar v vie kraje *v*ta počim pri nas nimamo dela za mlade, saj ga še za odiasčene ni, ne opažamo vzlic temu med mladino nobenega zanimanja ne aa državni ustroj, ne za javno politično življenje, aocuti je v Rusiji lavno obiatno. Sovjetska vlada si j« izbrala miauino za gonilno silo in njeni vzgoji pocveča največjo paznjo. sko Rusijo, mora priznati, da Rusija z načrtom, za katerem stoji 169,000,-000 ljudi vendarle eksistira. Z delavci je drugače. Ne samo socialistično misleče delavstvo, ampak tudi v meščanskih krogih se j« zadnje čase pojavilo silno zanimanje za sovjetsko Rusijo. Amtorg korporacija je poplavljena s prošnjami inienirjev ter drugih veščakov, ki bi radi dobili delo Ali tudi starejši so v borbi. Seve v Rusiji. Dežela, ki je pred par leti ni vsa ituaija prepojena z eno samo bila še enigma, je popisana in tolma-misiijo. Dosti jih je, ki delajo ker, ¿ena kot nobena druga na svetu. In morajo, .¿t hočejo jesti. Dovolj je predavanj o Rusiji ter petletnem' naše danes sabotaže, ljudi, ki sistema- ¿rtQ je zadnje čase več kot o kakrš-tidno na skrivnem ovirajo delo—ali j nemkoli drugem predmetu. Le ofi-v celoti je napredek zadnjih štirih let cijelna Amerika tam doli v Washing-industrijaiizacije ogromen. t^u ne ve nič o tej deieli . . . : l>d te ca 1922,- ko »e je sovjetska pry. ^ ^ končan in industrija opomogla iz povojnih po- ^^ ^ ^ ^ ^ sledic, opažamo napredek vsako leto. iatUHk w bo trajaU do leta m7 Leta 1^0-7 je bil doseien predvojni ^ ^ ^ JC V0<1T p»I« uspehi bo pokazala bodočnoVt. In leta 193je bila produkcija skoro £ £ ^ ^^ y teh Kirih trikrat tolikšna kot pred vojno in J «n dvanajstkrat tolikšna kot leta 1*22. !etjh f8e >e ?oloil1 °groami\ tetmelj Skoz» prva tri leta petletnega na- ^dustriahzacije nove Rusije ter pre- .v, . . . . . " . . hodu iz čisto agrarne dežele v mdu- črta je bil letni industrialni napredek .. j .,.» i oc a^ .i i ♦ ,u«n strijalno. Velike tovarne m mesta, od 22 do 25 odstotkov. Leta liMO je J .. , « « 77. w . ... ,, :A ki so zrastla skoro čez noč, ogromni bilo v bovjetaki Rusiji zaposlj-enih 14 . " ... * . na 1U plavil v Magnetogoraku, ki so naj- milijonov delavcev, leta 1931 pa 18 P ^ ^ premogorovi v milijonov To število bo narastlo j KJ ^ ^J™ y letos na 20 mihjonov. ^ KarkovUf di. Tudi na kultu i nem polju beležijo___7 ...„„Una. *....... ogrom *n napredek. Leta 1913 je znalo v carski Rusiji samo 20 odstotkov prebivalstva čitati in pisati. To je bila v večini aristokracija in višje plasti meščanstva. LeU 1930 pa je znalo ie 62 odstotkov ljudi čitati in , pisati. Letos hodi okrog deset mi- Leta nazaj, ko sem prvič prišel v lijonov odrasčenih v šole, da se otre- Chicago sem se v delavnici spoznal aejo anafalbetstva. V cariatični dobi s Cohnom. Cohn, 2id, toda dober je obiskovalo šole okrog sedem mili- dečko, je kot Židje ponavadi izelo jonov otrok, ali okrog 50 procentov radikalen. Nekoč svo zašla v pogo- otiok šolske starosti. Leta 1930 pa voru na Ilfrsijo. Povedal mi je, ka- . 17,600,000 otrok, ali 85 odstotkov, i ko jc bil tam zaprt radi delavske C i tate 1 jem "Proletarca" je ta zgo- agitacije in kako je pozneje pobegnil nami ter avtomobilske tovarne v Dnieprostroju itd., so mejniki, okrog katerih se bo razvila bodoča Rusija. Povedal bi rad še malo zgodbo, ki tipično pokaie duševni poloiaj ljudi v Rusiji. iz dežele. Vprašal sem ga, če ima hko ie precej oguljeno pismo in ga mo pred vsem drugim so dobre vlad- kaj sorodnikov v Ameriki. Ne. začel tolmačiti. ne metode in te si nVoramo ustvariti. Imam samo enega brata v Rusiji," Pismo, ki ga je pisal stari Žid, je I "Kari Mane je napravil iz mene je dejal, in še ta je velik reakcijo- bilo v resnici zanimivo. Poročal je moia, Socializem je napravil iz mene nar Ima malo kmetijo blizu Odese, o razmerah na deieli, kako je v me- moia. Sicer bi bil prav isto, kar so strasno poboien ~ sploh „a rajše ne rtu, kjer delajo njegovi sinovi itd. moji literarni tovarni, ki imajo rav-govorim o njem Drugič ga je spet Omenil je sinagogo',—Um je sedaj no toliko literarnih zmoino«ti kot jaz. omenil, ko mi je pravil o zaporu. "Za- šola in knjiinica, "tam sem se na- Socializem je napravil moia tudi iz b!^J*0xi l» va^il pisati in čiUti." Končal je mo- H. G. Well*a in ta je storil tudi nega pokftOKT. Pogledal je kvišku, in ko žiček takole: "Ne vem, dragi brat, kaj. Vendar oglejte si enkrat ostale je spoznal moj glas je takoj potegnil kako se imaš v Ameriki. Mogoče si literate, in razumeli boete, zakaj sem tt žepa noiiček, odrezal gumb od suk- bogat, mogoče nisi. Jaz s«*n zado- jaz tako brezprimerno ponosen na to, njiča, natrgal ovratnik m potresel voljen. Moja «Urejša sinova sU in- ,|a svm socialist." prah na glavo . . . To pomeni po ii- len i rja, mlajši sin je pa ^schlag^r" -dovsko, da sem zanj umrl ... Od (udarnik) v tukajšnji tovarni. Jaz tistega časa nisva z bratom več govo- sem za delo v tovarni presUr. Po-" magam malo na polju, od driave pa rila.' Od tega razgovora s Cohnom j« dobivam penzijo. Mogoče se imate v minilo več ko enajst let. Zadnjič, Ameriki boljée, kajti tu nam veliko ko sva z ieno hodila po Michigan primanjkuje. Ali v bodočnosti bo bulevardu, ga srečava. In kajpada bolje. Rusija je delavaka, Rusija je pogovor je zašel na Rusijo. "Sem naša in mi gradimo nov družabni ti ie kdaj pravil o svojem bratu?" nfe je vprišal. Pritrdil sem "Pred Tem besedam sUrega Žida je tei-par tedni ¿vm dobil pismo od njega," j ko kaj dodati. Delavstvo po svetu je nadaljeval, "in sam ga je napisal! in ie posebno jugoslovanski delavci v S kakšnim ponosom mi piše, da se je Ameriki, kateri praznujemo prvi maj, V zadnjih dveh letih naučil čiUti in nhnamo kam drugam gledati v tem L. N. TOLSTOJ: VERA Deček: Mati, zakaj si se danes nalepotičila in mene oblekla v novo srajčko? Mati: Zato vendar, ker je praznik in pojdemo v cerkev. Deček: Kak praznik neki? Mati:^ Gospodovega Vnebo-hoda. Deček: BERNARD SHAW KOT SOCIALIST WtS KATKA ZUPANČIČ: DVA ■¿SsN ZA DOLGO mizo so sedeli in nestrpno so čakali. "Pa kj« je, kje je Mr. Quick?" z glavami So majali. ^ "Doslej je vedno »e potrudil, nikoli aeje ni zamudil; an danea manjkati ne sme, ne »me, ker m stvari prereane gre. Pomislite, dobiček padel «pet za toekaj je procentov in poleg bati ae je konkurentov—. Navzdol bo treba apet priviti: z dela sto jih odsloviti, in plačo skrčiti ostalim; ure pa še tri pridajmo prejšnjim.—To bo prav, ee vam ne zdi?" "Seve!—A maaa bode zopet godrnjala, mata . . ." "O ta? Hm!—Kuhinjo tod p rimo ji za nekaj časa, da se razmeram novim spet privadi, a ee ob čorbi slabi ne razvadi— In te slavo bo nam pela—hehehe! 'Glej jih, filantrope! Naj živeM" Dovolj čakanja. Telefon. Številka tainta in Mr. Quick—. "Kako? Kaj—kaj?—Ha, ni mogoče, morda nov bo trik— , da je?—Zaree?--Mr. Quack—)oj!—etrel v glavo—. Številni milijoni—tako pustil je izjavo— so se mu »krčili na milijone tri . . , na bore tri . . . Kaj masa ve, kaj so ekrbi!—" v Rusiji so ga p* slavili še morda bolj kakor bi ga doma, se je pohvalno izrazil o napredku federacije sovjetskih republik. Rojen je bil ta mož svetovnega slovesa 26. julija 1856 na Irskem kot potoniec priseljene anglo-saAke rodbine in je tudi protestant. Bil je začetkoma novinar v Londonu, nato pa glasbeni kritik. Kmalu je -Vj- Tako nekako odletel Kako je to%odletel, pisati." Cohn je naju potegnil s ialostnem letu za inspiracije, pogum Deček : Kaj je to: Gospo-ceste v eno veio, izvlekel iz iepa ve- in solidarnost, kot proti vzhodu — dovega Vnebovhoda? - -------^ Mati: To je praznik dneva, ko je šel Gospod Kristus v nebo. Deček : Kaj se pravi to: iti v nebo? Mati: je. Deček: na krilih? Mati: Ne na krilih, odletel je bolj enostavno, zato ker je Bog in Bogu ni nič nemogočega. Deček: No, in kam je odletel? Oče mi je pravil, da je nebo le navidezno in da tam ni ničesar, da so tam le zvezde, za zvezdami druge zvezde ter da tam sploh ni konca. Kam neki pa je odletel? Mati (z smehom): Vsega ni mogoče razumeti, verovati moramo. Deček: Čemu? Mati: Ker trdijo tako sta-rej§i. Deček: In ti si mi sama rekla, ko sem ti pravil, da umre nekdo vsled tega, ako je sol bila raztresena, da ne smemo verjeti neumnostim. Mati: Saj neumnostim tudi ne smemo verjeti. Deček : Ali kako pa pozna- GEORGE Bernard Shaw je znan moi. Časopisje sUlno poroča o njem, enkrat to, enkrat ono. Vsako njegovo izjavo za-beleiijo in celo vsak njegov gib. Zlasti so mnogo pisali o njem leU 1931: slaviti bi moral 75-letnico svojega rojstva, pa je ušel «lavilcem v Sovjetsko Rusijo. Dolgo so ga ie tja vabili, no, in končno je šel, da se na lastne oči prepriča, kak je poloiaj in kak je napredek v tej prosluli prole-Urski driavi. To potovanje je bilo dogodek prve vrste, vsaj za iurnaliste. In ^^^ Shaw, ki je< 'ifc^ prišel iz deijal A \ pod kap, kajti \ začel pisati zlasti dramatična dela, s mora blti za nas velik nauk, ki nam •katerimi je zaslovel. Čital je Karla! kai»', da moramo iti resno na delo Mama in zatem izjavil "Od one ure j u'r da ue moramo naučiti vladne teh-»em imel posel na svetu". To srvojo .nike< moramo biti pripravljeni Pred tvornioo stoje in zbegano v vrata zro: kako, da 'se ob času danes ne odpro? Ha, zdaj!—Pa ura ni potekla: »to jih bilo je na cesti. Med temi Mike. Doma otroki—nimajo kaj je»ti . . • Kako domov?—Ob jezeru se bo oddahnil—. A tih obup je šel z njim in ga v vodo 'paihnil • . . po Marxu pridobljeno dolžnost je izpolnjeval s tem, da Je uwUnovil s drugimi svobodoljubnimi duhovi drui-bo Fabijcev, ki je mnogo storila s »vojimi predavanji in knjigami za zrevolucioniranje Anglije ter je pripravljala pot angleški delavski stranki. Dasi je spadal k slovitim moiem Anglije, se vendar ni sramoval pisati leUke za širjenje socializma in poleg tega je kot rečeno pisal še gledališka dela in romane, katerih največja hvala bo, ako jim imenujemo kot zelo vaine za kulturo naše dobe. Kar Shawa odlikuje je i^jegova sodobnost, njegovo razumevanje današnje dobe, še več, njegovo zaničevanje tiste literature, ki naj bi shiiila le sama sebi in nekaterim duhovom, ki bi bivali na otoku blaienih. # Kno izmed poslednjih večjih Shaw-ovih del je knjiga "Kaiipot inteligentni ieni k socializmu in kapiU-lizmu" (The Intelligent Woman's Guide to Socialism »nd Capitalism). Spisal je zadnja leU tudi več drugih del, ki so vzbudila mnogo pozornosti. Shaw Je dramatik, romanopisec, esejist, kritik, glavni junak mnogih anekdot, a pri vsem tem je pa navdušen in odkrit socialist. Ob svoji i 70.-lotnici je imel o tej stvari govor pred zastopniki angleške delavske j BREZ STARŠEV — stranke in Um je med drugim povedal tudi to-le: "Ko sem začel politično iiveti, je bilo delavsko gibanje spojeno še z liberalizmom in radikalizmom. Liberalizem je ipael svoje tradicije, ki iive dandanes-iiaprej še v Ukozvanih ko-munistiftnih strankah. Kake tradicije so to? To so: tradicija barikad, fr/eščanske vojne in kraljevega umora. To so prave liberalne tradicije in edini vzrok, da danes več ne obstojajo, je dejstvo, da je prenehala obstojati liberalna stranka.-, •1 "Mi smo si zgradili konstitucional-no stranko. Ustanovili smo jo na socialistični podlagi. Moja prijatelja Sidney Webb in Ramsay MacDonald (Macl)onald je bil tedaj še v delavski stranki) ter jaz sam smo dejali ob pričetku našega gibanja enodušno, da hočemo napraviti iz socialistične stranke konstitucionalno (ustavno) stranko, kateri lahko pripada vsak posten, tudi bogaboječ človek, ne da bi bila s tem njegova čast v najmanjšem prizadeU. S tem smo štrli one liberalne tradicije. To je tudi pravi vzrok za to, da imajo vlade pred nami daleko veiji strah, kakor so ga Čutile nekdaj pred radikali. "Kar se je odigralo v moji iivljen-ski dobi pred našimi očmi, je res omembe vredno. Videli smo velika cesarstva s prastarimi tradicijami in mo kaj je neumnost in kaj ni zdelo se je izključeno, da bi ee jih neumnost9 kdaj osvobodili. Četvero teh cesar- M . T k , moramn «tev je bilo v nedavno preteklih letih , M*U ' 1 aK°' . K.eF moramo pometenih kakor pleva v prah. To!verJe" Pravl veri ln ne neumnostim. Deček: In katera vera je prava? Mati: Naša vera. (Sama zase) : Zdi se mi, da sama govorim "neumnosti. (Glasno) : Dam ti torej še petljo in pojdemo. Deček : In ko se vrnemo, ali bomo pili kavo? ANTON DEMSHAR: SPOMINI Vsako leto 4. maja, na dan sv. Florjana, smo imeli v naši vasi živinski semenj. Spominjam se posebno onega leta 1902. • • Ni bil bogzna kako velik semenj. Prignali so nekaj krav, par koStrunov—tudi zajce so prinesli—, kramarji so ponujali razno blago, kateremu so rekli "cajh", "štuf" in "kam-gorn", krošnjarji so razstavljali orgljice, svetle gumbe iz Amerike, kravate in drugo drobnarijo, letcarji punčke in konjičke s primernimi napisi, klobuke in dežnike, pa tudi matike in take stvari. Ta semenj je bil ves okrog cerkve. Mikale so tudi stojnice bra-njeVk, ki so prodajale drob-njakove štruklje, štruce, krofe, pomaranče itd. Poljanci so ta daji imenovali majsko slavlje, deloma radi imena meseca maja, deloma radi šmarnic, nekateri pa tudi zato, ker so že nekaj vedeli o delavskem 1. maju. Po semnju je bilo tudi v gostilnah veselo. Povsod ples. Vmes—med gosti—so se našli tudi taki, ki so že delali v Loeb-nu, Zagorju, Trbovljah, Jesenicah itd. "Majskemu slavlju" so ti delavci pripisovali vse drugačen pomen kakor "doma-Knapje, ki so prišli iz premogovnikov, so se odlikovali s sivimi oblekami z zelenimi našivi. Na telovniku so navadno imeli srebrno verižico, tudi če ni bilo ure v žepu. Mi, kateri smo delali v tovarnah na Jesenicah, smo imeli le navadne obleke, toda boljše kakor takrat ko smo služili za pastirje. Semenj, oziroma "slavnost", ki jo omenjam, je bila pred 30. leti. V gostilni "na produ" je bil Tinčetov Tone, Tomažinov Janez in pisec teh vrstic. Vsi trije smo bili stari takrat toliko kot zdaj jaz sam. Ob 9. zvečer smo šli iz gostilne ne da bi se poslovili. Voznik aa» je peljal na dve uri oddaljuj kolodvor. S sabo 8mo vJ nekaj klobas in jaz še majhe» dežnik povrhu. To je bila vi* naša pifljaga. Kupili amo vožnje. listke ,do Buxa, potem da Bazelna v Švici, in od tu dalis dy Pittsburgha U. S. A. • V pennsyivan«kih k«mpah smo praznovali 1. maj i« ma. lo drugače kakor doma. praznik je bil sicer predvae» 1. april, ki je pomenil obrok pogodbe unije premogarjev z operatorji. Dokler so bili rovi unijski, je bil 1. april unijaki praznik. Eno leto smo ta dan praznovali mirno, naslednja lato pa je navadno pomenilo iar četek stavke. Rok pogodbe je bil namreč dve leti. Ce ni bila obnovljena, smo šli na štrajk i» praznovali ta dan v bojevnem razpoloženju. Naš idealni praznik pa je bil 1. maj. Imel je za nas veljavo kot dan odpora in upanja. V tem smislu raste njegov pomen od leta de leta. Le v socializmu je rešitev človeštva. ¿Mtitk« Socialistični Straaki k P«t. zboru "DELAVEC", «la* kluba it. 28. JSZ FRANK HRIBAR 10806 A t on At*., CUvsItrni, 0. MAJSKI POZDRAV! DRUŽINA t H. G. Prusheck CLEVELAND, OHIO. NATIONAL Watch and Jawalry lUpairkf J. C. Bukovac, lastnik. V Slov. nar. domu, soba it 10. S41I St. Clair Av«., CUraUad, a Tel. Hend. 1713. . »♦♦♦♦♦♦•sssseeeeeeeeeieeei BLAŽ GODEC Prvovrstna r roca rija in mesnica. 16903 GROVEWOOD AVE., COLLIN WOO D, O. Tal. Kaum. 3338. ♦♦♦♦»»»♦♦»♦»»»♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦s Rafael čebron MESNICA. S vaša in doma prakajano maso. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. 4030 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO Ča hocete DOBRE, trpeins harmonika, se obrnite name. Izdelujem jih lično z vsalco-vrtnimi okraski iz celuloida. Pišite po cenik. JOHN MIKUŠ 6607 Edna Ave., ¡I CLEVELAND, OHIO | < I .................M.....H *************** ************************* * « » » MIKE VRANEŽA za slučaj, ko pride naš ča«. Zato moramo izvršiti polno stvari. Rabimo uradništvo, ki ne bo vdano mi-litaristični onfanizaciji in ki bo lojalni ljudskim koristim. Prevzeti bomo morali nadzorstvo nad financami, nad državnimi dohodki in nad delitvijo blaga. Ali, kar potrebuje- MODNA TRGOVINA IN ZALOGA ČEVLJEV. Se priporoča zavedemu delavstvu v obisk. 17106 GROVEWOOD AVE. CLEVELAND, OHIO. * Tal. ICenmore 0170. i - It**************************************** MM»* AUDITORIUM RESTAVRANT V SLOV. NAR. DOMU. i M RS. JENNIE STERLE, lastnica. V-edno sveia, okusna jedila po zmerni ceni. 6421 ST. CLAIR AVE. IN ADDISON «D., CLEVELAND, OHIO JOHN TUSHAR Izvršuje vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. 1102 E. 63rd St., CLEVELAND, OHIO. Anton Colaric POLAGALEC STENSKEGA PAPIRJA. 5385 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO Frans Meffsrt vw^vwvvsiwwvwwvwvw *»»»»»»»»»»»»»»*»*»*»**»»»**»»*»»»»»»♦»»»*»**| a kontno se jim jfc hvala , Delavci, ki so se učili v agitaciji V "f™*^ ~ toda proti njih volji, in socialisti organizaciji, vedo, da P .bUo. lmJko dobiti delo, a z njim so Bili so odslovljeni, ker jih kapitali- je kriza posladka kapitalistične anar- blIe »«"lien^ posebno za tujce še ^ vei ne potreUlje hije in da bo delavstvo sigurno vsak- raz!le druge težkoče. Prvi dan dela in mezdna sužnost na eni «t^n danjc^a kroha šele v Socialistični V Nemčiji sem ^ zapletel v razgovor ce v ^eh d ¿ Sah ena^ družabna enakost za vse ljudi na "redbi. Drugi, ki se niso brigali za * ^Ijakom Pomenek je na- ne ^ti^ í jtií Z drugi atranL interese svojega razreda, pa so resig- na S<>Clalno ^mokracijo. v m runi in nruviin ,4« n-» mnro sem Združene države zdaj obetajo Fi- j'^ ^^ - ne more "nTč ™ ~ ^^^ rešItTdru inZ^V lipincem samostojnost, kar una svoj P0"1^»11' bili so od nekdaj rev- ^ OeUvakega gi- lft h f - ^ značilen pometa To Je en Us m bt*aLl ~ «¿aa, pru^jo slabi ča- ^ ^^ 1 --------------' riike diplomacije v manevru dobro zamišljenih predpriprav za vojno na vzhodu. Amerika bo na strani Japonske v svetovni vojni — dasi želi žilo na poznejši čas ... Ti računi po bodo prav gotovo unesli, kajti obe z drugimi kapitalističnimi državami vred bo svetovni proletariat temeljito premagal, nato pa bo izvršil bratsko ujedinjenj-e vseh narodov sveta. V tej novi družbi bodo odpadli vsi ni in bagaLl .- T v»Iiuvim |11WI - . . - ------------w------ C--- si, pa »pet izginejo za nekaj let In da bo "me najboljše, če držim jezik za zobmi. Uvidel sem, da imam opravka s človekom, ki socialiste sovraži. Nekaj dni pozneje sem čital v de- zdaj bo ravno tako. Pomlad je. Brezpo»elni, ki so se tudi njo poraziti — kar se bo od I o *koxi limo *twkali kJ*rkoli P«*i "ira- ' ™ P°zneJe se; a... Jr^T!™ Z kar 8e_b0 aom, ao zdaj na prostem, ob aolncu. ^^tSJSS naznanil° 0 8h<^u. ki übup in resigniranost se pozna v vseh bližnjem premogarakem mestu, njihovih potezah in obnašanju. O- v-' Jf™ radoveden' kakSni 80 ^odi v bleke ponogene. Bogve, komu so bile Nemfl'J1 m * M določeni dan podal prvotno umerjene. na ztoorovalni prostor. Na moje za- Vidite zaprte tovarne. Njih last- K nik,°!,ar- l2V6" . -........ ™ niki se pritožujejo nad bankirji, ki ^ Tako si' ^ ^ kralji in privatni kapiUlistir in vsa odklanjajo kredite, ali pa neizprosno ££ čl pr^Ta Ti cHa od FSJ* bogastva bodo nacionalizirana. Taka tirjajo Zato je obraU še manj in Joiefo" Stjern č raz^kovTa bo zveza socialističnih republik sveta. ^ več brezposelnih in bednih. | Ko 8em ^ ^T^a , Westalskem, me nekega dne gospo- Zhorovatlip driictov , K»ko1bomo soclalwti vzeli kapiu- dar stanovanja opozori, da mu ni liUViVTailJCUrUSICV listom, kar je zdaj njihovo, če aroo ljubo ker prihaja v njegovo hišo list m» ftfiHMACA*: 8am° Za t1**0™*0' Prijatt.j komu- premogarske organizacije, na kate- ▼ minneSOII lUsL ml je dal to vprašanje. On mi- V n^pUn i «i. u A I 1 da Četudi mi zmagamo, bo naše JÄ. ^ nnM, Ä: rsTb:Tlrt0 vala ^ojo konvencijo z ^ ^ ^ ^ organizirati federacijo jugos ovanskih i(1 hr,., '"T na druitev. Prične .e ob eni Dopoldan "t/,! -' „„n t' , 7 "7 "c'" v Community Buildin* v Chimin,u. SÄ Jf P°d ko,ntrolü ylade'. £,0" ÄnTrrF1oy"R Twn,.ho *SÄ"1^0 ko natopil kot glavni govornik. Pri- j * čakuje se obilno udeležbo iz vseh na- , 0 P°ča*n» — to je res. Pre-selbin Minnesote posebno še iz Du- naa je' Ko 8e nam pridružijo lutha in železnega okrožja. Zani- Iji® kaU?ri danes Parajo re-manje za federacijo je veliko. Do Pubhkance in demokrate, pa ne bo zdaj smo kar nekako spali. Slabi Več P°^nosti. To je pribito. _ Časi so nas spodbudili, da smo se za- , # č«di zanimati za organizacijo. Polja Mi bl radi Prižli nas:lo v sociali-je dosti. Upati je, da bodo zastop- ,em< To'Ja 1 KiaVo skozi zid ne mo-niki napravili vzoren program, po ka- remo- John Brown je bil velik bo- . t. rem bo organizacija poslovala. ** ^^^ tulusno ¡Južnosti,- goslovanom je treba take organizaci- hotel počasnih akcij, nego se je boril | je. Ive škoda, da se nismo tako or- podpiral ter tudi sam vodil oboro-ganizirali že pred dvajsetimi leti. iene akcije. Vjeli so ga in obesili. Vseeno je boljše pozno -kot noben- i Telesno sužnost pa so koncem konca krat. i odpravili oni, ki so bili zmerni in Jugoslovanski delavci, 1. maja Vsi izagrabili nasprotnika z vso silo v na plan! Pridite v Chisholm' v tolik- odloillnem momentu. DR. KERNOVO A NGLESKO-SLO VENSKO BERILO (£ngluii-Slov«n« Reader) dobite po znižani cem v KNJIGARNI "Proletarca" 3639 WEST 26th STREET CHICAGO, ILL. Stane samo Zelo priporočjivo za učenje angleščine in slovenščine. NAROČITE SI GA! JOHN KONCHAN ČEVLJAR. Prvovrstno delo in zmerne cene. 6630 St. Clair Av«., CLEVELAND, OMIO. FAMILY RESTAVRANT A. PNEVNIAS, lastnik. Fina jedila in dobra postrežba. 7601 St. Clair Ava., Cleveland, O Tel. Endicott 9fi0l. DOMENIK LUSIN COMPLETE LUBRICATION SOHIO GAS AND OIL. E. 60lh St. and St. Clair Av«., CLEVELAND, OHIO. Awvvyvwvvwwvwwwvvwwi MUCE ZEVNIK Priporoča kruh in drugo pecivo svoje pekarne. Peče tudi jagnjetino 4S04 St. Clair Ava.. CLEVELAND, OHIO. šnt *m številu, da bomo javnosti pokazali, da se zavedamo vrednosti, ki nam gre v človečki družbi. Le v skupnosti je naša moč.—J. K. Kadar da zgodovina priliko za tak —a moment, nam, bomo odpravili kapita- | - New York Dry Cleaning FRANK TEKAVEC, lastnik. Sprejema v«a v to stroko spadajoča dela. — Tel. Hend. 6465. 6120 Glass Ave., CLEVELAND, O LOUIS MAYER Trgovina dobrih čevljev. 7508 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. lizem ne oziraje se na sodišča. To pa morajo hoteti tudi milijoni tistih, ki danes še vedno podpirajo sistem mezdnega suženjstva. Dokler bodo lužili savražniku, ne moiemo zmagati. Proletarski prvi maj pa jih kliče v naše vrste. Pridite, kajti miš oj je vaš boj. Naš sovražnik je tudi vaš sovražnik. Frank Barbič. čitateljem "Prole-tarca" v Minnesoti Naročniki, čitatelji in prijatelji "Proletarca" bodo imeli sestanek dne 1. ma.ia na Chis^ holmu ob 10. dopoldne v City Hall. Vabljeni ste, da se tega zborovanja v SVOJEM interesu gotovo udeležite.—J. K. e i ^ .T Kozan Shoe Repairing Shop JOE GRBEC POPRAVUALNICA ČEVLJEV. Se priporoča. 6026 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO. HOWARD H. WILSON Pogrebni tavod - Ambulantna postrežba - Zaloga pohištva. TELEFONI: V trgovini 194 — Na domu 40. * 227 29 LINCOLN AVE. BRIDGEPORT, OHIO. Z T RUDOLPH1 BUKOVEC """ MESNICE.—Vsakovrstno sveže in prekaj-eno meso, želodci, šunke in in klobase vedno v zalogi. 4506 SUPERIOR AVE. 15813 WATERLOO RD. Tel. Hen. 8638 CLEVELAND, OHIO. Tel. Ken. 3188 Daj^e svoje čevlje v popravo čevljarju, ki je bil odlikovan i zlato kupo in medaljo. 6530 ST. CLAIR A VE..CLEVELAND, O. ~ ______________ : JOSEPHINE IN FRANK RODICA 4 ¡[ Trgovina šolskih in toaletnih potrebščin, cigaret, tobaka, smotk in o grocerije. Listi in revije. Slaščice in lahki prigrizek, o 18507 ST. CLAIR A VE. COLLlNWOOD, O. i f Tel. Kenmor« 3880. - - ------MMMM+MMM« *---------------------- .... JENNETAfS RESTAVRACIJA JOHN TURSlČ, lastnik. Fina jedila ob vsakem času, čistoča in dobra postrežba. 6009 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. iskrene Čestitke j. s. z. in 41 proletarcu". mnogo uspeha ix. rednemu zboru v milwaukee, wis., ŽELJ ANTON VIČlC, potovalni zastopnik "Proletarca". A. GRDINA & SONS Franc Meffert V POBOLJŠEVALNICI Pogrebni zavod. Trgovina s pohiitvom. KAPELA TRGOVINA. J 1053 E. 62nd STREET 6019 ST CLAIR AVE. r Tel. Henderson 2088 CLEVELAND, Ol^lO. % »ftiitM ^ l Moderna pekarna v Slov. nar. domu CHARLES ZUPANČIČ, lastnik. Pristno domače pecivo, kruh kolači za svatbe ito. 6413 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO FRANK ZAKRAJŠEK POGREBNI ZAVOD. 1105 NORWOOD UD. 18321 EDGERTON RD. Tel. Endioott 4735 Tel. ICsnmor* 2892 CLEVELAND, OHIO. _V'* * t • S. * JOSEPH ŽELE IN SINOVI POGRfiBNI ZAVOD. AMBULANČN1 VOZ. 6502 ST. CLAIR AVE. 452 E. 152nd ST. J Tel. Penn. OS83 Tel. Kenmore 3118 CLEVELAND, OHIO. 4 ^ itllMHi A JUGOSLAV WEEKLY DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKERS PROLETAREC NO. 12&5. Published at 3639 W. 26th St.—May-Day Issue CHICAGO, ILL., APRIL 28, 1932. Subscription $3 per year*. OUR AIM: ORGANIZATION. EDUCATION, COOPERATIVE COMMONWEALTH vmTxxvui MAY DAY 1932 LABOR AND INDUSTRY To The Workers of All Countries A PROCLAMATION AT A FATEFUL hoyur the ations of the Labor Movement Socialist woricers of the m Germany, defeating the world are preparing to Government of nationalist re- celeforate the First of May. action in France and streng- In the Far East the flame of ^hening the power of the work war has not yet been extin- ers in Red Vienna. We demonstrate on the First of May : Against Fascism! Against all attempts to deprive the workers of their guished. Japanese troops are »till on Chinese soil. There is still a great danger that Japan's imperialistic attack upon China and the failure of the capitalist governments to . . t force it to fulfill its Treaty n*hls obligations carry within them For Democracy! the gepn of a new world war. i In this terrible crisis capiLal-The maximum of vigilance on *8m ¡s demonstrating more tihe part of the workers in all clearly than ever l>efore its countries is necessary! ¡incapacity to satisfy the most We demonstrate on the First elementary human needs. The of May : Against Japanese imperialism! , Against those who stand to gatn from the imperialist system of robbery! Against World imperialism! Against War! productive forces which it has created have slipped from its control. The misery and distress of millions, the idle factories and the mass unemployment are the signs of its decay. * Only a planned organization of world economy and Social-At a time when war is rag ist economic principles are mg in the Far East the Dis- capable of pointing the way armament Conference has com- out of the crisis. The over-menced in Geneva. For the throw of Fascism must clear very reason that the dangpr the path for the Socialist re-of war is at its greatest, world organization of Society, disarmament is more necessary We demonstrate on the First than ever. A substantial meas- of May: ure of international disarma- Against the economic mad-ment would not abolish the ness of capitalism' dangers of war as long as For Adequmtc Maintenance capital ism- exists, but it would ^ ^ victimg ^ Capitalism! considerably reduce them. Dis-1 armament must be secured in the fight against militarism and imperialism. We demonstrate on the First of May: Against Armaments! For the Forty-Hour Week! For the Realization of Socialism! The greater the unity of organization maintained by the workers the stronger yill they prove themselves to be in the SOCIALISM AND INDIVIDUALISM By A IN IN A R. KRASNA patriotic and dutiful to 0ff*r Hides cheaply and thus help to piomote business, big an(j small. :: , A very complicated state of/ affairs, to be sure, yet pogit> ely a natural .result of the teaching, preaching and pract-ising of the Individualistic phi- » OME time ago an Editorial in a democratic newspaper explained in a very simple way the theory of Socialism and Individualism. It contended that the philosophy of Socialism is an ant hill philosophy. That the socialist finds ideal conditions in the ant hill, where we find organ- [ losophy and theory. To adopt ization, activity, co-operation, and believe that this theory ii intelligence and devotion to the best ever conceived in the the colony. In short, the ant human mind one need not be hill might be looked upon as a intelligent, but a firm belief socialistic state organized on a in the spiritual law is necei-communistic basis. No one sary. Yes, very necessary, for knows exactly what the laws when the hope of success fails to fill the unfortunate "coor dinate kingdoms" with lasting en*husia.»m for the individualistic form of government, there of the ant hill may be, but that ""■those laws work, and the ants s look for themselves, we will not j , omer tne State lief as the situation grows worse, outrageous percentage of votes to get on,y accomplish our goal, but de- to declare wars, to mobilize as Primary elections of the Republican on the ballot. This is another burden monstrste an impressive demand upon many "coordinate kingdoms" Ml HAITI I nrnill A f% We hav° t0 overcome- Petitions the money lords that the people are as it seems necessarv, to build NINTH REGULAR CONVENTION*........* ^ — rsr^Air...... ..... OF THE JUGOSLAV FEDERATION* S. P. ment that is driving people to despar-ation and starvation. Their object was to get elected by exposing their opponents of graft, corruption and what bitter enemies they were to the j working class. It is the old traditional gam>e mud slinging, but when a third party arises both Republican and Democra- Only Two? It is «aid that two members may be jestingly called an am hill philosophy by the iuccI» ful Individualists who have never experienced what it means to be the underdog in an individualistic society, yet it is the only philosophy that will in due time bring about the so much needed social reform. — The law of nature seems to be endless, striving towards perfection, and the so- I Branches of JSF Will also find ca.? for ^terans orphans! ¡ Cialistic philosophy » plenty to do in the next few months, widows etc., collect the taxes this law—that human Dew* Several of our comrades in different to pay the war debts, etc., etc., must not degrade, but pw* ... states have been nominated on the Until in the end of a careful ¿rcss. And the way toward* of Socialist ticket. Plans will have to studv and investigation one greater progress is the Social* Therefore, let us all spread the ant hill so that we may coordinare individ- soon be allowed to share in the congress we re-forme rly inmate of in- finds that there is in reality no 1st way. The of sane asylums. Wte are not informed p AK rs' L,nuluri> and leaflets will * ■ * ly as to their identity but we note with have to be «^ribfuted to call the state at all, but simply a hand- help to spi ra- amusement thai a commentator ex- »Mention of the workers to our caute. fill of greedy, ambitious and phttOfcOphy 8 records in attendance, enthusiasm, party, spirit and accomplishment when-the delegates aXsem&Tr* on* Saturday, Sun- Every comrade—ye*, the young folks powerful too, must volunteer for this duty and 1 1 • 1 ' . ^ * ual kingdoms who had pro- If w«! are to judge from advance purely an educational institution but .ndications, the Ninth Regular Con- our members are playing" prominent vention of the Jugoslav Socialist Fe- roles in the political life now. They ____, ... deration, a unrt of the Socialist Party have been active in the work of the * I>art'tS UnitC\unt,t>r a camouflage claims, "What! Only two?" of America is to brealc all previous ounty and state organizations of the < t^Z '"T^ " -He. Victory for , ■ " | working class I AJ7¿fi thero are approximately 8,- our cause will not be handed to us. claimed themselves superior Wit. . 4 . > .{000.000 persons who are unemp.loy.- We must omunize, plan our enmp- and fit to rule over the rest of 01 th, convention. Becall»< of the of our Fede ration The youmr Juto- bl' .mu'le ^ «c"1 I,u"""rt of the- abundance „f KOo,l Uiing.s, what rifa in W»„n,i» »v,, l,v n„ Hut there IS a Sliver hill»* » 't mllui-nco in Milwaukee the .. ..... «««>' rating of the convention will go up ' ^ the American At the Detroit Convexión two things that were created and stored up by us! Socialistic Dawn several notches. No of the Socialist report English Milwaukee will leave the most favor- which WM adopted' Youth wil1 ^ •in much greater numbers. .F...n«iRl- me iiiusv lavor- .... . . . . .. more money to >ret electe hom(1,cs8 or even brain. oinciais 01 „.__ . ...... some candidate abends ten t.m^ The only other thing you can say capitalists, the radio and all other is that it is ignorant, or that it is so vusitors to our convention. They (VVT* 'V"™"™' . We are of will be able to return to ttieir re- bdated to thv OI^n»"tion of deration. this mad scramble for office? apecfttve abodes in the dikant sections of the country with gleeful exper- ^even English Divisions for our Fe- J^««" be friend« of labor are not going to serve the By interesting the young ipful in building their local So cialu* Clubs. ience* of Milv/aukee which will be ^Z*" une ooc.a.m movement we jb - ^ —- helpful in build,n, their local So- ^e day when Socialism ^ ,ut "Lead £ir fZncTa, ,. backer», for the large donations and Although the worldwide dej>ression personal interests. This has proved has caused di^urbance among all to be a fact time an*! again and organizations we find our Federation when the great mass of workers lose more firmly intact then ever before, patience with one administration they We have increased our membership flock to support the other. Due to and our readers to our paper "Pro- their inability to see they do not re- The Jugoslav Federation is in eciwtence ainoe 1910 although Slovene, Serbian, Croation and Bulgarian individual clubs have exratod as early %n 11*00. During the early life of the Federation and until the war our Federation grew continuously. Like lotar^M wh»ch »« doing the campaign- aliie that both the old parties all trthor -Socialist organizations the Jugoslav Federation suffered severely because of the degrading tactics w< the regime during the w»r and the cormriunist split riirht after the war, Mlowly buit surely the Federation righted itself holding biennial conventions and spreading the know^ ao necessary to make converts to our cause. For many veam it was _ « ____ ______ Bl %lco ing for our Federation and the So- owned and .#»rvtrolled by the capitalist cishst esuj* among the Jugoslavs of class. It is futile to hope for any- the Lnited States. Proletarec is in- thing better w.hile they are at the vincible in its eonvinctions. It re- helnt CS SOCiali* thOUti*i' ! "Of sll the time« thip will be one news an\ And we'll make true, this happy our entlhu«ia«n for our work until . avauaoie in an inaiviauai-| This Socialirtic plan, the goal is reached. ist ic state, for it is considered VÚ-h brotherhood the scene ¡mp<*M Twas beautiful and fair. No millionaires could there be seen, For selfishness was gone; Justice could see, and ruled ss Qu<*n» 'Twaa Socialistic dawn. All worktWen had a proper share Of earth's abundant wealth; Kach had enough, and some to *>»*• And no one gained by steaHfc Kach man with skill his place did Ml. Each suited to his task; The vision gave my soul a thrill. Will it come true, I a»k? The vision gave my soul a thrill» On this benighted world; ^ Vile selfiahne* and beastly From thi* old globe, be hsrled. Comrade, be true, be what you An honest laboring man; G. Kenneth Maclnni* ISSUES OF 1932 CAMPAIGN "THE LOANE WOLF»-JUST ONE TOO MANY BY DONALD J. LOTRICH When you get to thinking about 4he present world-wi<(e panic, of the countless millions oV people that are in want and suffering, of the many more millions who are on the veige of de*>ondency, of the bitter *ruggles for existence of all the workers, a today. There ia, more urgent need Dont let the promise« of the of relief for the destitute than ever donkey party mislead you to thinking before in the United States. Too erroneously. The donkey is there many working people are being mis- only to replace the elephant when led by the em|rty promises of the the people get tired of the elephant, professional politicians. Too many Just like the elephant replace« the believe that beer is the pressing pro- donkey when the toleration of their sensible person cannot help but blem. No thinking person will deny wonder in amazement at what the that governmental control of the workera of the world are able to manufacture and •— liquor would witfwtand. When you irtart to think not benefit the n&trpp. We should how easily this present panic could be all seek the repeal Of taws which are antics aré bearable no longer. The elephant may signify strength but it has the amalle* brain in comparison to size. The donkey U considered a fool. The government functions done away with, how all panics of this harmful but, as we have safd, we be*n left in the hand« of brain- fool*. It i« time to do away with these antic« and replace them with scientific methods. Shortor Work Day and Week. Going backward at the job, a« is customary with the aid line ians, they are helping the bankers ail roads and big busines« redeen some of it« insolvent assets. They nature could be banished forever would start at a more positive end to from the earth, how easily we could restore to the people of this country turn this country into a paradise for their rightful possessions, for, when the workers if they would just open you take away the right to work, their eyes and use their brains a little, everything else goes with that right. Just think, how easily this govern- Government Ownership, ment of and for the rich could be When we say that the United turned into a government of and for States government has the best and the workers; how easily the ware- most efficient mail system in the houses loaded with the best of every- world it is neceasary to say that it _____ thing could be dispensed among the is an institution designed for service, have completely neglected the mil- needy; how easily jobs could be not profit, the employees must be ,lon» of workers. They have done created if, instead of the millionaires capable and they are recompensated nothing to relief the misery of the accuramulating all of the profits and reasonably well. Our government is m»H»ons of families suffering from wealth, the government would take proud of the mail system and rightly lacit l'*e's absoluté necessities. No over the control and management of so. The educational system is another ■¿tempt h** been made to stabilize the industries and the profits derived function of the government which purchasing power of the ultimate therefrom would go to the govern- ranks high in efficiency and service, consumar. But they have given to ment to better the service, to give It too, is designed for service, not for those who already have great for- more for the dollar, and to create profit. When we say that we want tunea- more jobs and more wealth for the the government to take over, operate, government. - manufacture and distribute the Dro- pontic-; ankers, * ¿¿ÎS^fetf Drawn by Jerger. JOl. the obvious reasons are: thr jrorkl war bankruptcy, oyer-equ»p«nent of machinery and the exploitation of labor for profit This depression has swelled the unemployed number« into the millions who are without any means of su|> port. They face starvation. Labor is confronted in this crisis with the problem of reduction of *agea. Trade unions have achieved much in th* way of improved working condition»,, hours of toil and living wages. Th« question now is whether certain abMrary standards established during the world war can be upheld. The spirit of patience that thi working class has displayed in Ch* period is unbelieveable. The soul of the comnion people m exceedingly humble. But >hen the " patience breaks, when the people realize that they are the producen» of everything and have nothing, that capitalism * rsponsible for all the miseries in their present day life and that a new society of co-operative commonwealth of the workers is the only way out^ capitalism will soon meet its fate There is today, a breakdown of the moral of the peoplgv a iof* of confidence in their fellow Americans and the rise of a Class Consciousness. Much of this bitternetw is not to be wondered at, but there it is dangerously critical. Frank Bolfzar Jr., Pueblo, Colo Wages have been cut to outrageous . ... . , . . . . . . . lows. We demand that this pro- The power to make these changes ducts of every basic industry upon „rtjlir„ i . .. . , .U-J: w..* u ^____¡o . „ a' .Li* i0ea'1 «v*r*hn strenghten our vision. To the front, uring establishments and commercial workers! This is election year. Pick institutions. That's the real ieeue. up those sorey dragging feet and out to the line of duty. The people must caused by the greed and lack" of for-learn the real issues of the coming sight of the rich. We also know that campaign and you will have to bring there is no overproduction but rather, this message to them. a great underconsumption, because Not B«*r and Win« but Jobs and those needing the merchandise now Broad. stored in warehouses do not have Both old parties are manuevering the means with which to purchase it. for the pole position which carries We also know that the price of labor with it the wet plank and while pro- has been brought down to an un- hibition has been the curse of the precedented low standard because the money deposited in the various banks land for the past 12 years respon- monopolists blindly visualize only 0f the country have vanished. A if they elect members of the Social- are taxed for everything we eat, use ist Party into executive positions of or wear, if not directly, indirectly. w , , , the government we will have govern- The man with a small home pays the ^ present panic is ment 0wnerahip with a job for every same rate of taxation as the wealthy man. The only party whose platform with luxurious palaces. There is no and principles call for government question of whether he is able to ownership and security of work is the Socialist Party. The only party that has discipline among its ranks is the Socialist Party. crime, graft and robbery have the democrats or republicans made any Down with the stock market, which attempt to discipline their elected is the most atrocious gambling device officeholders. To the contrary, in ever instituted. It is not creditive at most cases, they came to the defense all. It is a game in which the littl * of the most unscrupulous racketeers fellows are always swallowed by the and gangsters. In absolving their big and more powerful monopolists. partymen other b;anches of public crisis of government and a crisis of Overburdened Taxes. functions came to the assistance of induertry. —. Taxation is a major issue for the Parity officials Were everything dis- The crigia f Ubor batUe for Th» rich want to the stench would deoder^e a ^ 1{„A |T nn,u rything on the poor, wi the^atmosphere so densely that both , Amerk,a has been devisi all t The Crisis of Labor The crisis of our civilization at the present moment is much more critical than another financial depression. There is a crisis- in our homes, a FRANK DREMEL Pleskar, papirar in dekorator. Zmerne cen«. 15706 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO. ELYRIA AUTO REPAIR JOS. MRHAR, posjovodja. Na razpolago ponori iñ pwinevu. SSI5 Superior Ave., Cleveland, O Tel. Hend. 7783. ' withstand the heavy taxes. A work-ingman owning a home should be the atmosphere so densely that both parties would be doomed forever. But they are careful not to let the common herd know anything that would cause them to lose their following. The Socialist Party, is the most disciplined party in the field. It is responsible for its candidates. It has of inventions and efficiency to do away with manpower. Now we are taxing our ingenuity to find work for the people. There is more than orve reason for this condition. Among exempt from real estate tax«* and the the best trained and pledged candidat-rates on the magnificient e&ificP* of has the most social minded the rich shouM be increased. We principles and platform. When can-want a graduated tax according to didates or public officials elected upon its program arid ticket fail to do their duty they are banned from its Banking. Billions of dollars of the people's ability to pay. We can do away with all the other sible for a good deal of the racketeer- greater profits. There is therefore that permit8 the actua, theft ^n^ aHhiT elec/ion^^t The mar KAnJInmi^m n n/4 AwimA 4 k.. im nnlif avyo main nil oct i An f A »• t ht» AAm I n (7 _ *____i____▲ ____ ___J _ j. t • m rank. When elected officials of the Mit. party st*'al or graft or align with ing, hoodlumism and crime, the im--only one main question for the coming. 0f guch vast sums under the guise of public utnitii»W be^ oDeratedU4bv th^- di»»"ePUtable characters they are ex-mediate demand of the workers elections; shall the workers live or "protection and saving" the peoples A - r^r» »k« „„^ should be security of jobs and br J -------u ......... • • C 8 and government, so Isk rene čestitke IX rednemu zboru JSZ. v Milwaukeeju in obilo uspeha "Proletarcu" iali JOHN LOKAH, st. COLLINWOOD, OH I O. FRANK A2MAN MESNICA. Sveže in prekajeno meso vedno v zalogi. ^ 6501 St. Cfair Ave., Cleveland, O. . ■ mm t(ticB w|c UTC71111IICI,i 9V that ■ P**"6^ from the party and pressure is id. shall the monopolists crush the work- money, is criminal in itself and shares Instead" '^ In'suTl"Mo'rYan"Ho< k" fe 11er hrouKht lo relinquish their position. Ubor never was so insecure as it is ies? You workers, have the say so. Ule blame and responsibilities for all t}w? mniions in profit annua,.; TheiV are? no other i(lsrea ----- such loses equally as much as the in- thp citieg and ^ government .shall i and problems. For instance un- dividuals w-ho misapropnate funds it ^ pay operalinif CO}iU. Until employment insurance and old age from the public tills. Are you satisfied such time ^ the pubHc ^¡ntie« pensions. The party has often de- to have your money stolen from you shaJ1 bt.come pubjic property we insist manded these. We want Mooney and jby crooked bankers and crooked laws upon ¿reater taxation for the upper Hillings released. And the strikers made to safeguard the bankers? Is brackets. The rich have a steady <« P»nn,vW.ni<> »nH nhin there any difference between the >suppiy 0f unearned money rolling in thief on the street who holds you up to thenu Th(,y must pay for th,. these profits, not even a JOSEPH BARTOL SLOVENSKA BRIVNICA. 3813 East 93rd St., NEWBURGH, OHIO. FRANK ČEBUL MESNICA. Se priporoča društvom in članont S. N. P. J. -1147 Additon Rd , Cleveland, O. i and takes your money from you for- system that them J cibly or the bankers who take it fhe poor get nothing, under legal pretenses? decent living, they should be exempt. I ft PAIR OF MULES In order that big financiers and End Corruption and Crime. bankers may reap the harvest in the | Under the present system of j>o-financial field Postal Savings will litical control where none of the accept only up to $2,500 from any elected officials are governed by any in Pennsylvania, Kentucky and Ohio, and the Scottsboro victims. Our issues are. clear, concise and to the point! There is no "around the bush" beating. We are out to annex all of these and a great deal more when the Socialists take control. Now everybody to the helm'. 1 et us make the 1932 campaign of the Socialist Party the most respond» r.t FRANK VRČEK, KROJAČ, se priporoča za obilna naročila oblek. 15319 Broadway, Maple Heighta BEDFORD, OHIO. Mnogo usfjeha IX. redmemu zboru JSZ. v Milwaukee, ter obilo naročnikov "Proletarcu", Želi Anton železnik NEWBURGH OHIO. Bukovnik Studio MODERNO SLIKANJE. V Slov. nar. domu. 6405 St. Clair Ave., Cleveland, O Tel. Henderson 5013. This is what a farmer aaid as He plodded along be- j hind his mule, plowing his field: "Bill, you are a mule, the son of a jackass, and I am a man made in the image of God. Yet, here we work, hitched up together year in and year out. 1 often wonder! if you work for me ¡or if I work for you. Verily, I think it a partnership between a mule and a fool, for surely I work as hard as you, if not harder. Plowing or cultivating we cover the same distance. one depositor. The interest rate also party discipline and where each may of all campaigns. Work until we win is somewhat smaller than that given do as he pleases they go into office by the banks. Postal Savings is a with the intention of getting all the i government institution which has not spoils "while the getting is good'1, j lost a single penny for any of its de- This has caused no end 'of graft, | posi,torsf Is it not logical to reason thievery and corruption. It has therefore, on the contrast of these caused elected~officials to give prd~ two Widely separated institutions, teotion to the most criminal elements that the government should make the in their pursuit of unlawful. under- Postal Savings department a full takings. Whole cities have been rul- pledged banking institution, and ed by the most criminal elements allow municipalities to operate banks? available. Not once, in the wake of Besides Postal Savings and Municipal thousands of instances^ of neglect, we must, as our cause Joseph Zorman ODVETNIK. Pravni svetovalec SNPJ. v Cleve- landu in okolici. V S. N. D. Cleveland, O. ' Tel. Hend. 1713. JOHN LUPSINA VZORNA GROCERIJA IN MESNICA. 10201 PRINCE AVE., CLEVELAND, OHIO. "Why, you only Ihelp to plow and cultivate the ground, and I alone must cut, ahock and husk corn while you look over the pasture fence and hee-haw at me. "Soon we'll be preparing for a corn crop. When the crop is harvested I give one-third to the landlord, because I have to rent this small speck of Cod's universe. Then one-third goes to you and the balance is mine. "You consume iall of your portion with the exception of the cobs while I divide mine among aeven children, hens, two ducks and a banker. "If we both need shoes, you get 'em. j "Bill, you are getting the best of me and I ask you, | »• it fair for a mule, a son iof a jackasa, to swindle a man —a lord of creation—out k>f his substance? ♦ ♦ • "All spring and fall the whole family, from grandma to the baby, work in the garden and I work with the chickens and cows all year round to pay taxes and buy you a new set of harness and pay the interest on the mortgage on you. And what do you care about the mortgage? Not a damn! \ . _ "You ornery cuas, I even have to do the worrying •bout the mortgage on your tough, ungrateful hide. . "About the only time 1 am your better ia on election day, for I can vote and you can't. And after election I realiae that I waa fully aa graat a jackaaa aa yw pep«. "I go to the polla to have my aay but I find they ve Picked tomeouM lout for me and all I aey »• 'Yea.' Verily I am prone to wonder if politica were made for men or jackasaea, or to make jackaaaea of men. • a • "Tell me, Willyum, considering theae thinga how can you keep a straight face and look so dumb and solemn Frank Klemenčič Pleskar (Painter) in dekorator. Prvovrstno delo in zmerne cene. 1095 Addison St., Cleveland, O. Tel. Hend. 7757.. * Igralci harmonik pozor! ZA PRVOVRSTNE HARMONIKE SErZGLASITE PRI MENI. Izdelujem in popravljam jih vseh vrst. 3 in 4 vrstne, 5 in 6 krat uglašene, kot jih Se ni bilo do zdaj na trgu. Čisto nova stvar. Se priporočam za naročila. ANTON BOHTE 3656 E. 82nd St., Cteveland, O. COMPLIMENTS OF ~-f>rn « n hy Art Vounu In Tb* V-iff*^»' Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON Office hour» at 3724 ¡W. 26th Street: 1:30—3:30 — 6:30—8:30 Daily. TEL. CRAWFORD 2212. AT 1858 WEST 22nd STREET: 4 :30—6:100 p. m. daily. TEL. CANAL 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. RESIDENCE TEL.: CRAWFORD 8440. If no answer, Call ROCKWELL 9200. V «t LABOR I've B*»W®d your »Kip and your railroad» I've worked in your factor»*« and mine« I've builded the road« you ridfe on I've crushed the wild grape for your wines. I've worked late at night on your garments, I've,gathered the .grain for your bread I've builded the house that you Kve in I I've printed the books that you read. !1 I've linked the it wo great ocean together I've «panned your river« with «teel I've builded your towering sky scraper» and also your automobile. I've gone out to wrecked «hips in the life boat« when the storm laudly cried for it»*>rey I've guarded your home from marauders I've turned the night into day. . Wherever there'« progress you'll find me with out me the world could not live And yet you would seek to destroy me with the meager pittance you give. . Today you may grind me in slavery, you may dictate to me from the throne but tomorrow I throw off my fetter«, and am ready to claim whet 1 (own. I am master of field and of factory, I am mighty and you are few, no longer I'll bow in submission 1 am LABOR and ask for may due. Bud McKilhip«. -4P* * i 11 HO M AIT S LAND! .....m r . j. Oar BUI of Rights — A FABLE ■ ' ■ ■-¿'■.ft-,-".' "V^"- " i \ my* m m WßU ttf5-* ... F. ' v-Jfitf^'.'C » í y V , -T * « • " ; " • \\ jr ' ' " : • .__ SPS fcJPÍ^ ¿K--- ^ THE DOTTED STREET CORNERS How bad is unemployment? To what extent are the workers unemployed? One only needs to go through the street* of the cities to get an answer to these questions. Everywhere the answer is the same. Be it in one city or another, the unemployed gather about the various corners in large numbers, generally amusing one another with fable« or quoting from some torn and delapid-ated newspaper that has made the rounds no often. Outside of that the unemployed don't seem to care. They are so unconcerned If they might have some worries they do nothing, about them and day in and day out the *acne routine is repeated. No ¿*ich scenes would dot the cities if the workers really cared about what is going on in the government. Under proper management of the government and industries there would be no unemployment. But the workers haven't learned to ' support a workers organisation. They are always supporting big business and the capitalists, who are in business not for the good of the producers but for the profits they can derive out oi the toilers' energies. This depression is bringing the workers beyond the level of all standards set previously. It is ruining their very lives and breeding crime and criminals. It is causing the death of many workere, who have become resigned because of iailure to find employment. Many children will wear marks oi thfc prpg«iort through out their while lives. Workers of th* world, units I The system that is gradually extinguishing life must be done away with. .Get rid of this capitalist system of exploitation, Replace it with a new order of Social Ownership and Operation of all —«ntial means of production and distribution. Your present politicians will not do it. You voters alone can do it, by voting a straight Socialist ticket. The English Division of branch 5 JSF, Johnstwn, Pa., has for its aim to interest more members in the work of Socialism. Our membership has increased since our organization but we are still out for more members. How about it young folks of Cambria City, Conemaugh, Franklin, Highland Park, Moxham, Morrellville, Park Hill, etc.? Wake up! Join our ranks! You will be the benefactor in the end. We need you and you need a new deal. Our meetings are held every third Sundav of the month at • - f'f , ri. . mtt ¿'¿ste ^SÊÊ•; ■■ rMÊm mm^M Talburt In •Th* W».hln*ti»n lU. C.) Dalljr N-* MAY DAY GREETINGS -to the- VICTORIOUS PROLETARIAT! H. G.TUCKER SUPERVIZOR 5th DIST. MILWAUKEE, WIS. the Franklin Hall. We are planning big things. Working conditions in Johnstown and vicinity arc very bad. Wages are still being slashed so that the workers are receiving miserable pays. The miners especially have had their pays slashed to as low as $1.00 per day. At thr mills they put in st the most one day a week. How csn they live on that small pay? Again I plead, join our ranks and h«|p yet better conditions for our and your fellow workers. On Saturday, April 30, we will celebrate May Day, the International Holiday for the workers. We expect to have speakers and dancing. The admission is very reasonable so everybody come to the Franklin Hall. On to a bigger Socialist Party. Frances Langeriholc, Johnstown, Pa. FORGET THEM A lot of people are preparing to fool them ;elve* again next November. Or to let themselves be fooled. They hanker to be fooled and are placing themselves in the psychological condition to let it happen. We refer to those folks who are looking with fond eyes at Franklin D. Roosevelt as a candidate for president. ■ If he get* the nomination—which at present seems probable, since A1 Smith's attempt to stop him has not as yet been very successful—he will be th* candidate of the Democratic party. The Democratic party Is owned body and soul by the same reactionary forces which own the Republicsn party body and soul. On a few point« Roosevelt would be a little more liberal than Hoover. Those points are the ones upon wtoich the nice folks who are so anxious to be fooled will fix their eyes. They will ignore the fsct that Roosevelt and his party stand for the Greetings to the Workers on May Day! H. E. STEELE J ALDERMAN l.t WARD I WEST ALLIS, WIS. Twenty Years In One Location While the organized workers of the world are celebrating May Day in their class strug- s ■ ■ s May Day Greetings to the Workers! C. I. HARDING ALDERMAN 1st WARD WEST ALUS, WIS. TO ALL THE READERS OF PROLETAREC _ AND TO ALL MY SLOVENE COMRADES AND FRIENDS SINCERE GREETINGS ON THIS JOYOUS MAY DAY! With the capitalist system crumblii*. we will soon witness the dawn of a new era of Justice, equality and brotheiiiood. DANIEL W. HOAN MAYOR MILWAUKEE, WIS. I DR. OTIS M. WALTER tflo, Dr. Otis M. Walter, one of ¡the most prominent physicians and surgeons on the West Side of Chicago will celebrate a rare accomplishment. It was exactly 20 years ago, this May 1st, 1932, that the doctor established his office on twenty sixth street and Craw- MAY DAY GREETINGS TO THE WORKERS! NM. H. TESCH ALDERMAN 5th WARD Milwaukee, Wis. ford Ave. At that time the vicinity was not developed to the extend that it is today. One little room comprised his whole office. As the years rolled on the doctor annexed larger quarters and modern medical equipment. All types and nationalities of people treked to him and his fame as a surgeon spread rapidly as one after another of the many patients successfully overcame the most serious complications and* illnesses, and his ability as a surgeon became known. From that same location the doctor has been serving the people of this community continuously during these 20 years. No worker unable to pay for treatments or surgery work has lever been turned away. * i The doctor has been an instructor in schools and colleges prior to the opening of his present professional career and even after entry into private business he has been experimenting and developing new and modern methods of surgical and medical procedures. For the past 13 years he has been a member of the surgical staff of the Francis Willard Hospital and for the past ten years a liifiubfT of ill*-' surgical »Uff of the North Chicago Hospital. Dr. O. M: Walter is well [known among the Jugoslavs of this city. jJVhen asked to what he attributes his success he is firm in saying "to the Slavic people". It is indeed a coincidence that the doctor should have reason to celebrate on the day of all days, May First, and it is our hope that he may live many more years and assist the workers as he has heretofore. Roan Olip. continuation of the industrial system which brought about the present cruel depression and unemployment defaults of all types. They will ignore the faet tfcat mild liberals are more likely to firs a disastrous administration than rank conservatives. It was under Wood row Wilson, the rnftld liberal, that this country went into the World wsr, prolonging that tragedy, at the cost of millions of lives and limbs and multiplied billion« of expense. Mild liberals are not to be trusted. They have no center of gravity. 'Hiey are liable to go off on any sort of tangent Forget them. Support the Socialist candidate, whoever he may be. By ANTON TURIt. A workers right is simultaneously a human right, the right to life's rewards. An old humanitarian doctrine is that the natural right of every individual is—life! This doctrine is mentioned in the Dsclsn-ation of Independence. There, in the beginning of this historical document is written in part: "We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by theijr Creator with certain Rights, that among these are Life, Liberty and the pursuit of Happiness. That to secure these rights, government« are instituted among men, deriving their just powers from the consent of the governed." This is written so clearly that its meaning Is perfect and no further explanation is necessary. The question, however, arises: Who guarantees the fullfilment of these natural rights? The fact that a person has the right to exist Is not sufficient, it is essentially necessary that these rights be guaranteed of exesutionl The rights in themselves are mere abstractions, K is something we can easily visualize and concentrate upon, but cannot see it in reality. Right« must have the support of reality! From the theoretical point of view, the independent declarations represent the ideals and principles of our government. Therefore the government should guarantee and execute these rights. Is this being done? Far from it! Everyone (except infants) can easily understand that our government does not guarantee anything, at least not to the proletariat. Despite the fact that workers are human beings—they are not considered as such. Neither are the demands which affect their living standard guaranteed of executed! The American form of government is a traditional one, and is based on individualism. Theoretically, the gov- and his difficulties of existence. However, this is only on "psper" snd in Mtraditions". The fact is that all American economic and political life is organized to benefit the aristocrats! Possessore of private capital are organized majestically, and their social economic ffhd political organizations control the public life, also the government—this is a true fact. An old proverb "He that isn't blind can see" is an appropriate one in this case. The governmental powers In Washington are concentrating their efforts in helping the organizations—of capital. The government deena it very important to -first «tabiliss Us value of bonds aad «»»res, ?rivlZ capital in general. Their enUr« effoit a exercised in this respect. IbvsX ments must be guaranteed, j^n roadu m/ust be guaranteed so sndi much profit, banks so and so mol credit, and of coume corporstisZ have to be helped to their feetl! general the capitalists want thei, demands guaranteed. The "iiw!, of capitalist* and their interests sn baaed on the execution of thS, claims and demands. This is ths chief ooncern of our government No consideration is given to workem. farmers and merchants of small bo* insss. All of tihese are subject to tfcsfc natural rights, to life, liberty aad the pursuit of happiness. Theoretic-ally, these r»cht« are not denied tfwn However, in practice, in true lift they are compelled to explore theas rights themselves. Ttas can be u» derstood, the Americsn government is a capitalistic iorm of govenrnW«* —a government of immense capiuL There are many people who todsj are walking the streets in search of employment which is so eotentiaj to providing the necessities of life. Isst it reasonable then to admit that lack of knowledge of its causes are i* sponsible for them being jobless? Some will probably have their doubts in regard to it* reasons. Nevei^ thelesa in many instances, one finally comes to the point where he will rs> ognize the difference and impoitancs of any subject. It* is evident, then, that the worker» right to the '^oble* rewards of life do not amount ts much until realized. Compensation for his labor are Us rewards for . the workers, that is, if they ase employed steady and pttf honestly for their work. Is this befcg practiced in this country? Far fro« it! To practice this would be against the interests of those who today sit the supreme dictators of our govern-ment! Private interests control tkt mechanism of our government It k their duty then to first help the» selves to the natural right of nan. The American workers should be ablt to recognize these facts, for they would then come to their rightfal rights. They could then take the reins of our government from ths capitalists and control this govern* ment to benefit the entire mankind. Through socialized management only could this be broi^ht about This seems to be "America's Way Out". Once they gain control, they will have to make provisions to "ketp and to hold". Then and not until then would the people have their natural rights in reality, snd net merely in theory! FRANK BELAJ MOŠKE MODNE POTREBŠČINE. 6205 St. CUir Ave., CLEVELAND, OHIO M Atlantic Printing & Pub. Co. 2656-58 South Crawford Avenue IT PAYS TO ADVERTISE i MAY DAY GREETINGS To Readers of' PROLETAREC Printers of "Proletarec" for the last four yean for Printing Call Us and Save The Difiéreme PHONBi LAWINDALB 20I2