Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Editcd by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1"
$2.80
sLouensU
FOR A F R E E SLOVENIA
Vesele velikonočne praznike želita. Uredništvo in Uprava
"SLOVENSKE DRŽAVE"
ter Slovenska Narodna Zveza v Kanadi.
LETNIK XVII. — VOLUME XVII.
Toronto 1, April 1966
ŠTEVILKA 4. — NUMBER 4
VELIKONOČNE MISLI
"Za bičanjem, trnjevim kronanjem in križanjem, je Jezusovo vstajenje iz groba v naravnem redu največji čudež, ki bi ga mogli pričakovati od božje mogočnosti. Ta čudež popravla navidezno sramotno trpljenje, ta čudež oživlja vse čudeže, ki se jih je Sin božji poslužil, da je potrdil resnico svojega poslanstva, ta čudež razlaga in edini more razložiti čudovito prenovljenje, ki se je izvršilo v svetu skoraj že naslednji dan po smrti Jezusa Kristusa.
Naša vera bi bila prazna, pravi apostol, če bi Kristus ne bil vstal od mrtvih. "Ako pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera" (1 Kor: 15, 17). Toda Kristus je vstal, nič ni bolj trdno utemeljeno, kot naša vera v njegovo božanstvo, v njegov nauk, v njegovo postavo in v njegove obljube.
Bodimo ponižni spričo nepopolnosti svoje vere! Ne iščimo pregloboko v dušah, da odkrijemo glavno strast, iki v njih temni in kvari naravna razpoloženja duha za resnico. Tudi ne poslu-šajmo vsakega izbruha svete jeze, ki jo vzbujajo v naših krščanskih srcih nesramnost, zagrizenost, pristranost, slaba vera in nepoštena kritika tistih mojstrov nevere, ki se trudijo porušiti svete temelje naših resnic in proti verovanju devetnajst stoletij uveljaviti neskladne misli svojega ošabnega razuma. Spomnimo se, da je vera končno dar božji in da je potrebna milost, če hočemo ponižno in odkrito izreči svoj "verujem".
Od nekdaj so bili neverniki in tudi bodo do žalostnega dne, o katerem je Jezus Kristus rekel: "Vendar, ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?" (Lk. 18, 8). Ne prezira jmo jih, ne izključujmo jih iz svoje darežljive ljubezni, marveč prosimo zanje".
Iz: J. L. Monsabre, Premišljevanja).
POVELICANI KRISTUS - CILJ RAZVOJA VESOLJSTVA
POSTRGAJMO STARI KVAS
Tako se glasi navodilo apostola Pavla. "Postrgaj stari kvas, da boste novo testo, ker ste opres-ni" ... In zopet pravi: "Zato ne obhajajmo praznika s starim kvasom" . . .
In če bi to obrnili na nas, bratje slovenski rojaki po širnem svetu za praznik Vstajenja? Naš "stari kvas," kaj je le neki to? Nič drugego kot komodnost. V novem svetu lov za dolarjem. Ali ne čutite, da nam vsem nekaj manjka? Manjka nam idealizma, volje za delo in volje za žrtev.
Kristus je vstal, pojo zvonovi sirom sveta. Tudi doma v Sloveniji. Vstal je po bridkem trpljenju, po strašni smrti na križu. Ne bilo bi Velike noči, niti veselega speva Aleluja, če bi ne bilo velikega petka. Ali kaj pomislimo na ponižanje slovenskih bratov in sester v domovini? Bolj malo, ker se nam tukaj dobro godi. Ali smo kaj voljni žrtvovati pri delu za narodno vstajenje, za slovenski praznik Velike, noči? Bolj malo, le priznajmo. Mnogi kimajo starim vodnikom, ki ne najdejo pota iz slepe ulice preteklosti in kot staro kljusešvedrajo po zvoženih kolovozih. Mnoge Slo vence je strah, da bi se uprli. Saj tli v dušah lepa misel na lepšo bodočnost. Toda strah je marsikoga, ro misel izpovedati. Boje se žrtve. Tolaži jih misel: Bo že kako!
Pravimo, da smo "seme izkrvavelega naroda". Res, ta narod je krvavel vsa stoletja: Pod Turki, pod Nemci, Lahi in Madžari. Krvavi danes pod komunizmom. Doma se že bliska in ta blisk oznanja nevihto, ki bo očistila ozračje za Velikonočno jutro — da slovensko Veliko noč v lastni državi.
In nas naj to ne zgane? Naj mar čakamo, da bodo stari voditelji, kakor nekoč judovski veliki duhovni pripravili Slovencem
Ko smo pred enajstimi Teti praznovali velikonočno nedeljo kot letos 10. aprila, je zadela kap izrednega človeka, znanstvenika in jezuita p. Teilharda de Chardina, ki je 15. marca istega leta izrazil željo, da bi umrl na praznik Vstajenja.
To ni bila kaka muhasta želja verskega sentimentalneža, marveč globoko spoznanje lastnega poslanstva v dobi, ki se je toliko spremenila, da včerajšnje podobe nimajo več smisla, in je zaradi tega zmedena in izgubljena.
Teilhard de Chardin je bil globoko veren. Čeprav je bil po rodu Francoz in je imel mnogo stika s francoskimi izobraženci — strokovnjaki, ki so smatrali vero za preživelo (pozitivisti Comteo-vega kova, pa tudi ateisti in marksisti) kot tudi z drugorodni-mi agnostiki in pripadniki drugih ver, ni imel nikdar verskih dvomov. Ceprev je snoval ideje, ki so bile in so še danes revolucionarne, in čeprav ga je lastni jezuitski red namerno dršal kolikor le mogoče izven Francije ter mu ni dovolil, da bi objavljal svoja dela, kolikor niso bila izrecno strokovna, je vedno odločno odklanjal vsak nasvet, naj bi izstopil iz reda.
Teilhard de Chardin je bil svetovno znan in priznan znanstvenik in raziskovalec, ki je deloval na vseh kontinentih z izjemo Avstralije,	,
Kot znanstvenik je' spoznal v svetu božje sledove prav tam, kjer so številni, in v mnogih primerih tudi uradni cerkveni krogi, videli ogroženje vere v snovi in v evoluciji. Ker je govoril v jeziku sodobne znanosti, so ga morda bolje razumeli prirodoslovci kot teologi in filozofi. Pa tudi navadno občinstvo ga je razumelo — njegove nestrokovne knjige, ki so izšle po njegovi smrti Človek kot pojava; (Božje okolje; Popotnikova pisma; Bodočnost človeka) spadajo med najbolj izrana sodobna dela. Pred nekaj dnevi ga jc ponovno citiral papež Pavel VI v nagovoru delavcem. Justus George Lavvler je v uvodu knjige "The Challenge of Mater et Magistra" I. 1963, zapisal: "Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da odmeva Mater et magistra v svojih osrednjih mislih glas Teilharda. To je prva okrožnica, ki ne smatra sveta več. za neskladen kup ločenih in samozadostnih narodov, ampak za eno samo biti, ki napreduje — z izjemo ene velike ovire — bolj in bolj k globje-mu smislu za sodelovanje in ob-čestvenost. Je tudi prva okrožni-
trpljenje, ki je prišlo nad Jude pod rimskim cesarjem Titom, da ni "stal kamen na kamnu"? To pa zato, ker ti niso spoznali "časa obiskanja".
Kvišku glave za letošnjo Veli-konoč'. Glejmo naprej, ne več nazaj! "Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo. Naš rod bo tu yospodoval, naš rodi ni naše pravo" (S. Gregorčič). Postrgaj mo zato stari kvas komodnosti, lenobe, čakanja. Zganimo se! Zavihaj mo rokave! Na delo za slovensko Velikonoč. Ta bo prišla, pa naj stari slovenski "veliki duhovni" še naprej verujejo v neko Jugoslavijo. Priznajo sicer upravičenost slovenske države. Glej Zbornik Sv. Slovenije za 1. 1966. Toda strah jih je, ali bomo kos tej nalogi.
Kdor je mlad, ne oziraje se na leta, ampak na duževno čilost, ta je že pometel z vso navlako. Ta je pripravljen na delo za lepšo bo dočnost domovine. Kogar ni sram priznati, da je len in da je v njem komodnost, pridi k nam. Pomagaj delaj ti za slovensko državno idejo. Idealistom bo vstali Zveli-čar dal svoj blagoslov.
M. G. '
ca, ki razpravlja v podrobnosti to, kar je Teilhard imenoval 'di-vinizacijo človeškega dejanja' (str. 5).
Kaj je — v nekaj stavkih — Teilhardova misel in kako zvezo ima s praznikom Vastajenja, na čigar dan se je vrnil k svojemu Izvoru in kako zvezo ima s stisko naših dni?
Že oče je navajal mladega sina, enako kot ostale otroke, na študij prirode. In že v zgodnji mladosti je imel Pierre zbirko najrazličnejših kamnov. Študij narave je ostal kljub temu, da je postal duhovnik in jezuit, njegov življenjski poklic, ki mu je prinesel svetovno slavo.
Študij narave pa mu je tudi pokazal novo dojetje sveta in Boga, ki se ni v ničemer bistvenem oddaljilo od razodete vere— v mnogih ozirih se ji je celo približalo in jo razodelo v popolnejši luči — obenem pa postalo razumljivo in smiselno tudi za tiste, ki jim je .postal jezik sholas-tike neznan in jezik prirodo-slovja bolj ali manj edini ključ do njihovega duha. Obenem pa mu je dovolilo to novo dojetje nakazati rešitev sodobnih problemov, za katere je poznalo staro izrazoslovje bodisi samo naspro tujoče si rešitve ali pa življenja nezmožni kompromis.
Teilhard je sprejel nauk o spložni evoluciji in ne vidi v njej nobenih težav kot vernik. Vse v naravi se je razvilo iz primerne razporeditve nekaj	te-
meljnih	elementov po
zakonu naraščajoče kompliciranosti — v naravi je opaziti neko notranjo silo k višjim in bolj zapletenim stopnjam. Ta notranja sila (the "vvithin" of things) je sprva navzoča v tako -majhnih količinah, da je človek ne more zaznati. To pa ne pomeni, da ne obstoja. Kolikor bolj komplicirana je snov, toliko bolj zaznatna je ta notranja sila. Na stopnji človeka postane očitna kot zavest. V zgodovinskem razvoju napreduje snov do višjih stopenj kot veje drevesa: mnogi poganjki gredo na razne strani, osrednje deblo pa se dviga vedno višje, dokler ne doseže človeka. Toda niti tukaj se ne ustavi; tudi človeštvo bo napredovalo še do višje stopnje in po Teilhardovem mnenju smo prav v naši dobi na taki prelomnici, ki bo porinila celotno človeštvo (v kolikor bo sodelovalo) do višje mere polnosti. Celotni razvoj žene ta notranja sila, ki je duhovna, pa je eno s tem, kar po tradiciji imenujemo snov. Med duhom in snovjo ni prepada — oba sta eno, dva vidika iste stvarnosti.
Po Teilhardovi zamisli predstavlja stvarjenje ena samo stvarjalno dejanje Stvarnika, ki se še vedno nadaljuje. Vse fizikalno in duhovno je bilo v zametku dano že od začetka. Na stopnji človeka z razumom in zavestjo se razvoj ne ustavi, marveč se nadaljuje v hominizacijo — proces cepitve v veje se na stopnji človeka ustavi in se spremeni v konvergenco — človeški rod se širi po zemeljski obli in poedini rodovi se znova in znova srečavajo, mešajo, vplivajo drug na drugega. Proces socializacije, ki pomeni Teilhardu isto kot Janezu XXIII: večanje medsebojnih odnosov med ljudmi — vodi do dišje stopnje človeškega življenja, kjer bo ljubezen nadomestila silo ter diferenciacija poedincev in skupin povečala medsebojno povezanost, ne da bi imela za posledico uniformiranost in diktaturo birokracije.
Teilhard je vključil svojo znanstveno sintezo razvoja vesoljstva v krščanski duhovni svet. Osrednja točka stika narave in nadnarave je Kristus — učlove-
VESELO VELIKO NOČ želita Glavni odbor
in
Svet Slov. drž. gibanja.
čeni Bog. Ker je človek del celotnega vesoljstva, je s tem Kristus povezan s celotnim vesoljstvom (to misel je izrazil že Pavel) in kot mistični Kristus postaja z novimi udi še bolj osebno zapleten v vesoljstvo. Celotno stvarstvo, ne samo človek, napreduje v smeri končnega poveličanja — paruzije, ko se bo Kristus razkril v vsem svojem veličju in bo evolucijski proces od stvarjenja preko učlovenčenja dosegel svoj končni smisel, v
Teilhard ni nameraval zgraditi nove filozofije ali nove teologije, čeprav je s svojim 'prirodoslo-vjem' vznemiril obe področji Cerkev njegov ih del ni postavila na indeks, marveč je izdala poseben monitum, v katerem opozarja, da vsebujejo njegova dela mnogo filozofskih in tcološhih dvoumnosti in zmot ter zato naroča posebno previdnost pri dajanju teh knjig v roke mladini.
Teilhard si tudi ni nikdar domišljal, da je odkril končne odgovore na vsa vprašanja. Zamislil je veliko sintezo, ki temelji na našem delnem znanju vesoljstva in njegovega j .zvoja ter pokazal, da je taka sinteza ne samo združljiva s krščon>tvom, marveč dobi v krščanstvu svoj polni smisel.
Mnogo nerazumevanja Teilharda in tudi napačnega tolmačenja je novi aicr. dosedanjega statičnega pojmovanja sveta, ki se zraža ne samo v filozofiji, ampak tudi v teologiji. Njegov sobrat iHenri de Lubac je v delu La Pensee religieuse du P. Pierre Teilhard de Chardin pokazal, da ga je mogoče prav razumeti v sklopu katoliškega nazora.
Teilhardova pomembnost za sodobnost, ki postaja bolj in bolj poučena o njegovih delih, ki jih prestavljajo v mnoge jezike in ki so predmet učenih razprav na strokovnih zborovanjih priro-doslovcev, teologov, filozofov in sociologov, temelji delno vsaj na naslednjih postavkah:
1)	Vse bolj prihajamo praktično do zaključka, da je stroga delitev stvarnosti v duha in snov nezadostna. Sobodna fizika je tako "poduhovila" atom, da je materializem kot filozofija praktično izginil s pozornice ter povzroča znatne težave komunističnemu dialektičnemu materia-lizmu. Teilhard postavlja hipotezo, da sta, kar smo vajeni imenovati "snov" in "duh", istočasno dana. Snov je že od vsega začetka prežeta z duhovnostjo, toda v neorganizirani snovi je tako šibka, da je človek še ne zazna. Šele na višjih stopnjah postane zaznavna in v človeku zavestna. Teilhardov pogled na svet odpravi to dvojnost — in kljub temu ne za-
2)	Njegov sestav gradi na izra-pade v panteizem.
zoslovju in pojmih sodobnih pri-rodoslovnih znanosti. Njegov jezik je razumljiv tudi tistim, ki jim je tuje izrazoslovje sholastike Že za časa Teilhardovega življenja jih je mnogo po negovem posredovanju zopet našlo nazaj pot k veri, ker jim je ,postala vera v njegovi besedi razumljiva in pomenljiva.
3)	Teilhardova zamisel socializacije reši v načelu problem odnosa pocdinca in družbe, prostosti in vezanosti, ki se zdi rana gim v dobi napredujoče birokratizacije in večjega vposeganja držjave v vsa področja življenja nerešljivo. Socializacija je Teilhardu višja stopnja človekovega življenja, ki osebnosti ne ovira, marveč jo podpira v razmahu, učinkovitosti in globini.
4)	Teilhardova zamisel prikaže tudi povezanost celotnega življenja in dogajanja v Kristusu, k Kristusu, k čigar končnem pove-
ličanju — paruziji — se svet bliža.
5) Ker ni razkola med duhom in snovjo, se človek tudi v naravi nahaja v "božjem okolju". Prvotni božji ukaz, naj si človek podvrže stvarstvo, postane zopet umljiv. Ukvarjanje s svetnim ni več odtujevanje Bogu, marveč bogoslužje, znanstveno raziskovanje adoracija. Janezov odstavek v okrožnici Mati in učiteljica je kakor prepisan iz Teilharda: "Nihče naj si torej varljivo nc predstavlja, da si njegovo duhovno izpopolnjevanje in vsakdanje zemsko delo med seboj nasprotujeta. Nasprotno je oboje lepo združljivo. Napačno je misliti, da bo kdo moral nujno pustiti opravila časnega življenja, da skrbi za svojo krščansko popolnost, ali da se nikakor ne more posvetiti svetnemu delovanju, ne da bi izpostavil v nevarnost svoje dostojanstvo kot človek in kristjan" (255).
6.	Teihardu so nekateri zamerili, da ni hotel zanikati vsako pomembnost rasnih razlik. Toda malokdo je tako močno kot Teilhard naglašal enotnost človeštva. Zanj so bile rasne razlike (podobno kot razlika me moškim in žensko) pomembne kot sredstvo za medsebojno izpopolnjevanje in obogaten je, ki je možno samo v dopolnjujoči diferenciaciji, ne pa v enoličnosti! "Prava Zveza razlikuje v isti meri kot druži. Je neprestano odkrivanje in stalno osvajanje" (poročni nagovor 1. 1935).
7.	Teilhard je odprl oi katoličanom za osnovno vrednost človeštva, ki jo je treba priznati in sprejeti, kjer koli se pojavi. Dejal je, da potrebuje naša doba svetnika, ki nam bo pokazal z zgledom novo obliko sodobnega krčanskega življenja, vso potopljeno v svet — in vendar svet presegajočo. "Svetnik je oseba, ki pokristjani v sebi vse, kar je človeškega v njegovem času".
8.	Teilhard je bil tudi med pionirji, ki naglašajo v naši razrvani dobi raznih front nujnost dejavne ljubezni. Ljubezen je najvišja oblika psihične energija, ki presega reprodukcijo rodu. V njej se odpirajo vedno višje višine resnice in lepote. Glede zakonske ljubezni je razvijal podobne ideje, ki se ponavljajo danes v debati glede pravice zakoncev v odločanju števila in časovne zaporednosti otrok, že 1. 1936 v sestavku "Očrt personalističnega vesoljstva".
9.	Kakor je bilo za Teilharda Kristusovo učlovečenje pomembno za vesoljstvo in za človeka (več kot samo posledica "srečne krivde"), je zanj še važnejše Kristusovo vstajenje. Teilhard je preživel dobršen del prve svetovne vojne na fronti in videl dovolj trpljenja, ki mu je bilo težko pripisati očiten smisel. Tudi jalovi poizkusi v razvoju vesoljstva so mu nakazovali potrebo po odrešenju, ki ga zagotavlja poveli-čani Kristus. Njegove zadnje misli, ki jih je zapisal na košček papirja 7. aprila, kažejo to njegovo usmerjenost: "Kozmos — kozmo-geneva — biogeneza — noogeneza — Kristogeneza ta, ki šele pride. Vesoljstvo je osredotočeno na njem, ki šele pride. Kristus je njegovo središče (krščanska pojava). iNoogeneza — Kristogeneza".
Teilhard ni rešil vseh vprašanj, niti ni razčistil vselh dvomov. Toda njegova temeljna zamisel o premostitvi prepada med stvarjo in duhom, med stvarstvom in Stvarnikom, o človekovi nalogi, da doseže svojo lastni izpopolnitev in obogaten je človeštva ter končno poveličanje celotnega
NIČ JIH NI IZUČILO...
Ob koncu druge svetovne vojne so zavezniki pirovali. Obhajali so zmago nad Hitlerjem, Mussolini-jem in Japonci. Zgradi se naj novi svet brez tiranije. Rossevvelt in Churchil sta rasglasila Atlantsko listino, ki zagotavlja narodom samoodločbo. Ze na konferenci v Jalti so slovesno zagotovilo enostavno pogazili.
Amerika in Anglija sta pustili na cedilu "zaveznika" Mihajlovi-.ča in priznali Narodno Osvobodilno fronto v Jugoslaviji. Ni bil Draža tak legendarni junak, kot ga opisujejo. Toda bil je proti-komunist. Komunistična propaganda je bila močnejša in bolj prefrigana. In tej so nasedli ta-kozvani "Zavezniki". Moskva je imela predvsem največji delež.
Bilo je konec druge svetove vojske. Atlanska listina, tako slovesno proglašena, je postala cunja papirja. Narodi: Estonija, Litva, Poljska, Romunija, Bolgarija, Češka Slovaška, Albanci, Bolgari, narodi s silo strpani in diktirani v Jugoslavijo, Madžarska, so bili prinešeni na krožniku v dar Sovjetom. . . Cemu? Morda zato, da je Amerika nosila levji delež pri preskrbi sovjetske ar-made? Berlin je postal plen kar štirih velesil. Dunaj pravtako. Dunaj se je po spretni avstrijski politiki le nekako izmazal, a Berlin je ostal in je še jabolko spora .. .
Ze davno preje: Na Kitajskem so komunisti pričeli z ofenzivo proti Chang Kajšku. Podprti z vso moralno in fizično silo svetovne Kompjirtije. Chang Kajšek se moral umikati. Premoč je bila velika. Prošnja za pomoč v Ameriki je bila odbita. "Ne brigajo
nas notranje prilike. To je le navadni odpor zatiranega ljudstva. Tam ni komunizma". Chang Kajšek se je umaknil na Formo-zo in tam uredil kolikor toliko dobro urejeno državo. Več stomi-lijonski kitajski narod je padel v najhujše komunistično tiranijo. Kdo ima danes usipeh? Amerika? Korea je bila že na dnevnem redu. In sedaj je Vietnam. Razdeljen na dva dela. To je bilo vedno usodno. Komunistični del je hotel prevladati nekomunističnega in mu sviliti svojo vlado. Zato je danes Amerika zapletena v vojsko v Vietnamu kakor je bila leta nazaj v Koreji. Kakšen bo izid, če pride do pogajanjkdo ve?
In sedaj — načelnik zunanje političnega odbora senator Fulbright, že od nekdaj zagovornik jugoslovanskih komunistov — in kar vsakogar preseneča — brat pok. predsednika John F. Ken-nedvja senator B. Kcnnedy sta prišla s predlogom za priznanje Osvobodilne fronte kot enakopravnega partenerja v morebitnih pogajanjih Vienamu . . .
Osvobodilna Fronta . . . Slepilo za naivne politike. Osvobodilna fronta — komunistična taktika. Osvobodilna fronta vaba za kaline postavljena od Komunintične Partije. Tako je bilo povsod. V Sloveniji — omadeževana z krvjo tisočev, a je bila priznana kot partner za pogajanja in za oblast. Protikomunistični borci pa so kot izdajalci bili pobiti v masah Osvodolna fronta na Kitajskem— domača zadeva, ki nikogar ne briga. . . Osvododilna fronta v Vietaninu kot orouje ku niimY.-?~ tične Kine — sedaj prihaja v po-štev kot partner pri pogajanj.
Težave v vesolstvu — in srečna vrnitev
Kot vedno, tako je bil tudi zadnji ameriški vesoljni polet dogodivščina....
Po uspeli združitvi dveh vesoljnih ladij Gemini VIII in Agenda, sta astronauta Neil Armstrong in David Scott naletela na nepredvidene težave. Njuna kabina Genemin VIII se je pričela vrteti in tresti. Vzrokov za te težave, ki jih niso mogli uspešno kontrolirati, še niso čisto odkrili. Mirno, korajžno in srečno sta astronauta na ukaz iz centralnega urada vodenja poletov privedla njuno ladjo nazaj na zemljo v Tihem oceanu vzhodno od Okinavve.
Astronavta sta uspela v prvem od mnogih poiskusov, da sta združila njuno kabino z drugo letečo ladjo v vesolju, skoraj dvesto milj nad zemljo. Potem uspehu pa so nastopile težave, kar je onemogočilo nadaljni tri dnevni polet poizkuso in dve in pol urni sprehod v vesolju astronauta Scotta. Tak trenuten neuspeh kot ta, v Gemini programu za polet na luno, je neizogiben.
Elektronske-računarske naprave (computer) so napovedale, da bosta od vsakih treh Z.D.A. poizkusov poslati ljudi na luono, dva poizkusa neuspešna in se astronavti ne bodo mogli vrniti na zemljo.
Z zaupanjem v odličnost tehnike in v strokovni samozavesti ter de dokašejo, da omstoja možnost, da so elektronke zmotljive, človek še vedno vstopi v rakete in poleti v vsemirje. Do sedaj še, hvala Bogu ni bilo človeških žrtev pri amerjških poletih v vsemirje. Toda pričakovati moramo tudi smrtne žrtve, a vemo, da se bodo, poleti nadaljevali.
stvarstva ne v svetobežnosti, marveč v pogumnem oblikovanju vsakdanjega življenja, njegova razlaga, da je rast Kristusovega mističnega telesa potrebna, da doseže razvoj vesoljstva svoj smisel in podobne bodo še dolgo .vodile sodobni ter bodoči svet preko Kalvarije do Vstajenja.
dres
kajti luna in drugi planeti so že
vedno bodoči cilji---
* * *
Letos se je kanadsko moštvo v svetovnem hokeju boljše izkazalo kot prejšna leta. Mora pa jih vseeno motiti, ker so dosegli samo tretje mesto, saj je Kanada rojstni dom hokeja. Ljubljana je bila letos sedež svetovnega tekmovanja za prvenstvo. Prihodnje leto bo Banff v Kanadi. Morda se bodo Kanadčani takrat boljše odrezali ko bo tekma na domačih tleh.
* * *
Leta 1958 je bil ruski pisatelj Boris Pasternak nagrajen s literarno Nobeljevo nagrado za novelo "Doktor Živago". Leta 1963, po pisateljevi smrti, pa je bil roman prirejen za film. Film sedaj vrte po Ameriki in Kanadi. Imenovan je za deset "Oscarje-vih" nagrad, med njimi za najboljši film. * * *
Kanadaska vlada je poročala o možnosti novega državnega praznika. 15 februar naj bi bil dan državne zastave. Vsi podaniki naše države bi bili veseli, ne zato ker ima Kanada sedaj svojo zastavo, temveč zato-"ker rabimo praznik v februarju".
V Kanadi imamo devet državno priznanih praznikov. Šest od teh praznujemo v zadnjih šestih mesecih leta. Po novem letu je Veliki petek prvi tak dan, naslednji praznik pa je skoraj štiri mesecev pozneje.
Večina kanadčanov se v februarju čuti nerazpoložene v, tem mesecu. Imajo še ostanke dolgov "božičnega nakupovanja" in pred vrati so že občinski in zve zni davki. Vreme je še vedno mrzlo in računi kurjave se večajo. Bolečine v hrbtu pa nas opominjajo na prekladanje in čiščenje snega pred hišo.
Razni klubi sicer organizirajo karnevale ali druge zabavne večere, z mislijo da bi ustvarili v /judeh veselo razpoloženje, toda večina kandčanov gleda le na koledar in šteje dneve do pomladi.
— Vlada naj nam le da praznik v februarju in vsi botno z veseljem izobesili ta dan naše nove zastave! —
DUHOVNI PROBLEMI SLOVENSTVA
RAZGOVOR POD KVIRINALOM
Da bi seznanili s tem važnim sestavkom tudi tiste, ki niso naročniki Mladike, ponatiskujemo ta razgovor v celoti. Uredništvo.
Ko sem spomladi ta razgovor napisal in ga pokazal znancem, se je zdela nekaterim ta in ona misel preveč drzna ali neutemeljena. Zato ga objavljam šele sedaj, ko jc po zaključku cerkvenega zbora jasno, da so taki pomisleki neupravičeni. Danes zjutraj ob osmih sem klicai Gregorijansko univerzo. Še preden sem prišel do besede, je v slušalki zapel enolični vratarjev glas:
"Danes so predavanja". Potem pa običajni klik! — in zveza je bila prekinjena. Stvar je enostavna: v soboto opoldne (danes je ponedeljek) so jezuit jc izvolili novega generala. Vratar je mislil, da sem eden tistih, ki so upali, da zato v ponedeljek ne bo predavanj.
Zavrtel sem še enkrat in takoj dobil patra Truhlarja. Šlo je za to, da iz najinih razgovorov izbereva bistveno.
Gregorijana je pod Kvirinalom, na pol poti med Beneškim trgom in Fontano Trcvi. Ob pol enajstih je bil odmor. Študentje bogoslovci so se razlili po trgu in stranskih ulicah. Letos jih je blizu štiri tisoč.
Vratar mi jc dal ključ za dvigalo. Četrto nadstropje; desno, potem na levo. Samostanski hodnik s sobami na levi in desni.
Rcdovniška soba: za vrati na levi postelja, ob njej klečalnik; pred posteljo mizica s slovenskimi revijami. Od postelje do okna knjižne police. Pred njimi, na sredi, pisalna miza, preprosta, prazna. Pri oknu mizica s pisalnim strojem. Ob drugi steni omara.
Po stenah nekaj barvnih reprodukcij (izrezane so iz revij in prilepljene na deščice, brez okvirja): ikona sv. Mihaela, barvasto okno iz Chartrcsa, polabsfrraktna kompozicija F. Marca; nad kle-čalnikom poveličani Kristus, nemška šola 15. stoletja.
"Tvoje barve", pravim in mislim na Rdeče bivanje: "rdeča, rumena, rjava". "Ne samo križ, tudi Vstajenje", odgovori s smehljajem. Ko sedeva, začne:
"Upam, da ne bova govorila o meni, temveč o vsem velikem, kar je v času".
Meni je prav; odrečem se fizični in anagrafski podobi, duhovna bo pa tako in tako v odgovorih. "Kaj je to veliko v našem času?"
GLOBINSKA RAZGIBANOST ČASA "Mislim na globinsko razgibanost časa, ki v njem živimo; na veliko zdravega v tej razgibanosti: kritično neizprosno obračunavanje sveta v samin seboj; boj proti vsemu nepristnemu, proti krinkam, farizejstvu; uvid v zgodovinskost vsega, v visoko vrednost in nujnost nenehnega razvoja; energično odmetavanje vsega, kar se jc preživelo; širokopotezno povezovanje človeštva in sveta v ENO življenje; a v tem hkrati težnja po ohranjanju in razvijanju vsega svojskega človekove osebe; pogled, ki je uprt bolj v bodočnost kot v preteklost; in še veliko takega". "Kako gledaš v tej zvezi na cerkveni zbor?"
"Na II. vatikanski cerkveni zbor gledam kot na delen izraz te ibanesti -v času. Seveda je koncil tudi delo Duha. A Duh ne veje MIMO te sodobnosti, temveč po sredi njenega zdravega stru janja".
"In papež Janez je bil pod vplivom Duha dovzeten za to pretakanje".
SKRIVNOST JANEZOVEGA PONTIFIKATA
"Prav v tem jc, se mi zdi, skrivnost janezovega pontifikata: da se je kljub svoji vzgoji in svoji poli v svoji osebni sredi vendarle dal zajeti od osbednjih sodobni teženj. Seveda pa reakcija na njegovo modernost ni bila pri vseh enaka. A sc ve, da je biljj koncilska večina vesela, ko je ob začetku prvega zasedanja, proti vsaki tradiciji, stopil z nosil in šel sredi soškofov peš na svoje mesto, — ko ni popustil pritisku, ki je hotel, naj v govor ob začetku koncila, vključi tudi antikomunizem, — ko ni hotel koncila, ki naj obsoja, — ko je rimsko cerkev odprl na vse strani: k protestantom, pravoslavnim, k nekrščanskim religijam. .. In se ve, da jc to modernost pozdravil tudi široki svet".
"Kje pa jc po tvojem vzrok tega Janezovega na videz protislovnega ravnanja?"
"Razodeva ga njegov duhovni dnevnik — "il giornalc dell'anima", — ki je na zunaj resda nekaj čisto konservativnega in konvencio-nalnega: skoraj brez vsakega svojskega, osebnega izraza. A to jc videz. Kristus Janezovega notranjega sveta ni kak zintelektualiziran pojem, temveč živa, dinamična, čutena Navzočnost. Papež čuti, pravi v dnevniku, 'da ga prešinja Kristusova navzočnost, milost, luč; Njemu se v vsem prepušča, v besedah in v dejanjih, v mnogoterih načinih svoje apostolske dejavnosti.....Kristusov namestnik
ve, kaj Kristus od njega hoče; ni treba, da bi prišel sam in dajal nasvete ali nalagal načrte... Ne biti v zadregi glede prihodnosti, ampak jo pričakovati od Gospoda.... Vse, kar zadeva različne dušnopastirske pobude, s katerimi je posejan ta prvi poskus papeškega apostolskega dela, vse se je rodilo iz popolnega, mirnega, milega, rekel bi celo nesličnega Gospodovega navdiha". In ta Gospod, ki Janezu govori in mu Janez sledi, je sreda vesoljnega dogajanja: "....in zdaj to obširno gibanje vesoljnega cerkvenega zbora, ki je doseglo nesluten in nad vse mogočen obseg; vse to potrjuje načelo, da je treba čakati na dobre navdihe Jezusove milosti in jih potem z vero, skromnostjo in z zaupanja polno vnemo izraziti; On je vrhovi vladar sveta in ga vodi k najvišjim ciljem ustvarjanja, odrešenja in končnega, večnega poveličanja duš in narodov" "il giornale dell'anima", str. 319). To je jezik religioznega izkustva; izkustva Absolutnega, izkustvo Kristusa, gibavca vesoljnega dogajanja in posameznikov, — gibavca, ki se mu Janez voljno predaja. Tudi po tem, se mi zdi, je bil Janez tako blizu svetu, ki ga v dnu dejansko vendarle žeja po Absolutnem, tudi tam, kjer ne veruje v Kristusa, ne v Boga".
"Kaj je torej odločilno za koncil in za njegov vpliv v Cerkvi in v svetu?"
ODLOČILNO ZA KONCIL
"Za bodočnost koncila, za izvedbo koncilskih gledanj, za bodoče življenje Cerkve se mi zdi odločilno tole: koliko bo v hierarhiji in sploh v Cerkvi vitalnega stika z osrednjimi težnjami sveta in iskrene afirmacije vsega pozitivnega v teh težnjah; koliko bo živega uvida v teološko dejstvo, da je ves red Stvarjenja naravnan na red Odrešenja, na Kristusa, in da zato nadnaravno preoblikovanje vesolja ne sme mimo naravnih zdravih struktur sveta ne mimo razvoja teh struktur, temveč" da se mora prelivati vanje in strujati z njimi". "Marsikomu se zdi ta jezik sumljiv in ravnanje nevarno...." "Da ta teološki postulat zadeva na težave, kaže tudi koncilsko
dogajanje samo: trenja med koncilsko večino in manjšino. Ne mislim reči, da bi bilo vse, kar se javlja s strani manjšine, negativno. Za koncilsko večino je prav, da sliši pomisleke, dvome, teze druge strani. V diskusiji se gledanja bistrijo, poglabljajo, dopolnjujejo, uravnovešajo. Vse to je le pospeševanje razvoja. A tragika se začne, če manjšina razvoj dejansko zavira". "V kakšnem smislu govoriš o tragiki?"
"Tragika je v tem: Cerkev je nadaljevanje Kristusa, Boga« ČLOVEKA. Kristusa, ki je kot človek stopil v prostor in čas, s tem v zgodovino in ves njen razvoj,—Kristusa, ki se je povezal s tem razvojem. In vendar je kar prijemljivo, kako težko to nekateri domnevajo. Teoretično priznavajo resnico o bogoučlovečenju; a v svojih praktičnih doktrinalnih držah in posegih so, kakor da bi se Kristus ne bil učlovcčil. Njihovo praktično gledanje Kristusa bi— nekoliko shematično — takole formuliral: Kristus je Bog, Bog pa je vedno isti".
"Da se povrneva nekoliko nazaj: dejal si, da svet na dnu vendarle žeja po Absolutnem, čeprav se dostikrat tega ne zaveda. Kako bi izrazil bolj konkretno, česa ljudje pričakujejo?"
ČESA LJUDJE PRIČAKUJEJO "Česa pričakuje zdrav čut sveta od Cerkve in krščanske družbe? Če kdaj, prepričuje danes le dejanska AGAPE. Taka, kakršno hoče sveto pismo; kot jo rišejo n. pr. tri knjige Spicgove monografije "L'AGAPE" DANS LE NOUVEAU TESTAMENT". Agape, ki je po njej kristjan priklenjen na bližnjega, kot suženj, ki svojega dolga ne more nikdar odplačati. Z vsemi lastnostmi, ki jih sveto pismo prideva resnični ljubezni do sočloveka. V njej je vsa "postava Kristusova". In sicer za vsakogar, od papeža do zadnjega laika. Tudi s strani papeža more prepričevati le, kar je pristen izraz take agape".
sikaj leska in stila, ki danes moti in odbija. Če adnes državnemu "Kako daleč smo že z ostvaritvijo te "postave Kristusove", kaže nazorno konkretno stanje krščanske družbe: o njej res ni mogoče reči, da bi bila živ komentar n.pr. k 2 Kor 8, 13-15, k Pavlovemu postulatu "enakosti" v materialni življenski ravni, — "enakosti", ki jo RESNIČNA ljubezen do sočloveka iz lastne notranje dinamike spontano ostvarja".
"Ali se ni svetopisemska eksegeza premalo ustavljala ob takih in podobnih bibličnih tekstih?"
"Tudi eksegeza ima svoje človeške slabosti. Kdo bi mogel reči, da je bila vedno prosta vsakega vpliva s strani družbenih ureditev. —da ni bil tudi ekseget kaj lahko, vsaj nezavedno, v službi socialnih struktur svojega časa?" "In druge kontkretne lastnosti, v katerih naj bi se izražala agape?" "PONIŽNOST, ki se v njej hierarhija in cerkveno občestvo nasploh zaveda, da ima svoje slabosti, — da dela napake; ponižnost, ki se ne boji slabosti priznati; priznati ne Je MOŽNOST krivde, ampak tudi konkretno DEJANSTVO krivde, v preteklosti, v sedanjosti; ponižnost, ki ne kaže s prstom na krivdo drugega, temveč si raje sama sprašuje vest. Te čisto osnovne zahteve resnično krščanskega življenja ne veljajo samo za posameznika, temveč tudi za celoto cerkvenega občestva.
Potem PREPROSTOST v zunanjem pojavu Cerkve, ob nastopih njenih predstavnikov, v njih obleki, nazivih.... V vsem tem je marsikaj leska in stila, ki danes moti in odbjia. Če danes državnemu predsedniku rekajo in pišejo "gospod predsednik" in ministrom "gospod minister", potem ni videti, zakaj bi se tud?£y cerkvenem obrhočju ne mogli znebiti n. pr. baročnih nazivov prevzvtšeni". "milostljivi", "prečastiti"....
"Doma in marsikje po svetu so na tem področju že veliko storili. Ali ponižnost ne zahteva tudi večje odprtosti do drugih skupin?"
VEČJA ODPRTOST "Sevedal Zakaj se ni bi katoličani, prav v dinamiki ljubezni, ki videva, kaj je dobrega v drugem, naučili bolje odkrivati in priznavati, kar je globine pri protestantih, resnobe v nekrščanskih verstvih, pozitivnega v socialističnih ureditvah... Saj tako odkrivanje in priznavanje ni nujno zabrisavanje resnice. Le tog integrizem je danes še prepričan, da izven rimske Cerkve ni nič resnice in nič dobrega, da ima rimska Cerkev že vse strani resnice popolnoma razvite. Dejansko bi se katoličani pri protestantih in tudi pri nek-ristjanih lahko marsičesa naučili".
"Ob koncilu še eno bolj osebno vprašanje: v kakšni obliki si pri njem sodeloval?"
SODELOVANJE PRI KONCILU
"Že ob pripravah na cerkveni zbor in ves čas ob njem sem sodeloval v tematiki "svetost Cerkve", "laiki", "redovniki", "svet" v krogu in po krogu koncilskih "preitov" ki sva jih z louvainskim
VESELO ALELUJO želi vsem rojakom edina slovenska restavracija in taverna
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z vinom iz Slovenije.
VESELO ALELUJO
zeli
Augusi Kollander Travel Bureau, Inc.
Airline and Steamship Ticket Office Slovenian Auditorium Building
6419 St. Clair Avenue
Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-4148	Cable address Kollander
celo razvijati, obenem pa zaživeti v svetovnem merilu, je posebno za majhen narod dokaj težko". . "Seveda. Sinteza med razvijanjem narodne biti in vključevanjem naroda v svet ni lahka. Posebno v zamejstvu ne, kjer je svet od vseh strani tako blizu, a domača zemlja daleč in se narodno svojstvo tako lahko izgublja. A je sintezo treba nenehno iskati in se truditi za njeno ostvarjanje. Sicer pa te težave ni samo na polju narodnosti. Vsa človeška eksistenca je paradoksna, antinomična. Povsod so teze in antiteze, povsod je treba iskati sinteze. Pojem človeškega in krščanskega življenja, po katerem obstoje ureditve, ki se je treba vanje le vstaviti in ki potem človeka same po sebi nosijo, je nesmisel. Beseda "staus perfec-tionis", "stan popolnosti" za re dovniško življenje je koncilska dogmatiena konstitucija "o Cerkvi" zavestno opustila. Življenje je pač nekaj živega, posebno življenje iz Duha, ki ne vodi samo po ustaljenih zunanjih ureditvah, temveč giblje vsakogar tudi individualno, osebno, kakor vsak dan in vsako uro sam hoče; "skozi dela, prostore, čase, osebe in situacije, ki jih človek dotlej ni poznal. To je "pokorščina vere" (Martin Luther). Nobeno splošno načelo, tudi nobeno splošno načelo VERE mi ne pokaže, kaj Bog tu in zdaj konkretno od mene hoče. DUH je, ki mi notranje to konkretno voljo odkriva, — DUH, ki me vodi v
in izdravo doma premagovati ovire, se prebijati,—a da se more prebijati tudi na zapadu, tudi v Cerkvi, tudi znotraj koncila, tudi med jezuiti, povsod? Župančičeva "Novoletna zdravica" velja za svet VSEPOVSOD: (citira po spominu) "... radi bi bolj čistega. — Čistega, prozornega, —- kakor je ta čaša, — in kot misel naša—mladega in bornega"
"Res smo kulturni delavci o tem premalo razmišljali, ali vselej premalo na to opozarjali".
"Zakaj se emigrantske publikacije, za obrambo kake preživele pozicije, včasih tako nekritično oprijemajo nekaterih sestavkov— tudi katoliških listov in revij — proti dialogu, ne da bi znali samostojno premisliti, odkod so ti sestavki in ali ne gredo morda mimo najbolj osnovnih bibličnih in spekulativno-teolo-ških dognanji? Koncilska dogma tična konstitucija "O Cerkvi" suponira v kristjanu, tudi v vsakem laiku, globok, preroški uvid v svet vere, — hoče, da je kri stjan priseben, zdravo kritičen,— da vtej kritičnosti, odkrito (vera citate) in pogumno (fortitudine) spregovori pred cerkveno avtoriteto tudi o stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve (bonum Ecclesiae) (poglavje o laikih, št 37). Saj Duh "čut vere vzbuja in vzdržuje" v vseh kristjanih, in sicer tako zelo, da je "vesoljstvo vernikov" (universitas fidelium), kadar se ti v tem nadnaravnem čutu vere, "od škofov do zadnjega laika", soglasno izražajo o stvareh vere in nravnosti, nezmotljivo {in credendo falli ne-
Vlada južnega Vietnama je
prepovedala izhajanje katoliškega lista Dai Doan Ket, ker je napisal, da je režim nedemokratičen in da je v vojski mnogo korupcije.
konkretne realizacije sintez. Le
škoda, da je inciacija v razloče- Quit). Tu bi bilo treba analizirati
vanje tega vodstva Duha v dušnem pastirstvu tako pomanjkljiva: redne pastoralne funkcije v tej smeri sploh ni.
V TEJ smeri skušam pomagati s knjigami "Christuserfahrung" (Naše izkustvo Kristusa), "Teilhard und Solovjev. Religiose Erfahrung und Dichtung" (Teilhard in Slovjev. Versko in estetsko izkustvo), "Unsichtbare Au-gen. Religiose Erfahrung als Seelsorgeproblem bei Augusti-nus" (Nevidne oči. Versko izkustvo kot dušnopastirsko vprašanje pri Avguštinu); zadnja, že skoraj dodelana, čaka že od zadnjega poletja, kdaj bom imel kaj
profesorjem Gustavom Thilson zbrala okrog knjižne zbirke časa za končno obliko".
"Laicat et saintete". V francoščini izhaja pri Herdcrju v Rimu, v nemščini jo izdaja Herder-Freiburg, v španščini Herder-Barce-lona, v angleščini bo izhajala skrčeno pri Herder and Herder v New Yorku. Aprila je izšla druga knjiga zbirke, z naslovom "Saintete et vie dans le siecle". Zdaj pripravljava tretjo: "Saintete et loisirs". Povod za zbirko so bile prespektive, ki so jih odprla "Problemata theologica de vita spirituali laicorum et religiosorum". Thils je mislil na nadaljevanje tematike s pomočjo kakega kongresa; jaz sem bil za knjižno zbirko. "Problemata...." mi zdaj skupaj s knjigo "Structura theologica vitae spiritualis" prevaja založba Sigueme v Salamanki. Knjigi, ki sta dejansko enota, bosta izšli pod skupnim naslovom, ki bo morda "Duhovno življenje v luči današnje teologije".
SLOVENCI V PERSPEKTIVI DANAŠNJEGA SVETA
"Kaj je bistveno za nas Slovence v perspektivi današjega sveta?"
"Na slovenstvo, bodisi doma, bodisi v zamejstvu, gledam v isti luči. Tudi za slovenski narod je klic ure: odpreti se vsemu svežemu in zdravemu v velikem življenju sveta, — vključevati se v ta svet ter narodno bit razvijati ne le iz njenih svojskih zakonov, temveč hkrati tudi iz vsega zdravja in sile velikega sveta. To dvoje—vključevati se v svet in Ohranjati ter razvijati narodno bit—si nikakor ne nasprotuje. Zdravo univerzalno življenje ne duši individualnega. To dejstvo lepo odpirata Solovjev in Teilhard. Slovenski narod, ki bi se— bodisi doma, bodisi v zamejstvu —integraciji v zdravo strujanje velikega sveta uprla, bi bil podoben kmetu, ki v svoji trmi in nespameti noče prejemati ničesar, s čimer bi zemljo — svojo
zemljo! — bolje obdelal; od živine več prejel; dom—svoj dom!— olepšal; našel čas za kulturo in Duha. Odkar se je življenje sveta začelo združevati, — odkar se zdrave struje sveta stekajo v strujo enega življenja, se mora tudi narod, ki hoče svojo bit ohranjati in razvijati, ob tem vključevati v življenje sveta.
Tudi pomen besede "narod" se razvija. Danes obsega bistveno tudi vključitev v eno življenje sveta",
"Kaj pa povezovanje s Slovani, posebno z južnimi Slovani?" joo|vesitsve.JobbJY UA,a v af:ž VKLJUČEVANJE SLOVENCEV V SVET
"Naj kdo kakor koli že pojmuje povezovanje Slovencev z Južnimi Slovani ali s Slovani sploh, gotovo ja danes vključevanje Slovencev V SVET veliko važnejše in veliko učinkovitejše kot pa vezi s slovanskim jugom ali s slovanstvom nasploh".
"Ostati sebi zvest in svojskost
"Tu sili na dan cel kup vprašanj, a se bom za danes premagal. Ostaniva pri slovenski problematiki: sinteza, o kateri govoriš, zahteva neko skupno volje doma in v zamejstvu".
SKUPNA VOLJA DOMA IN~ V ZAMEJSTVU
"Brez dvoma. Vključevanje slovenske narodne biti v svet bi moralo biti skupni napor doma
vso št. 12 konstitucije".
Gre torej predvsem za večjo kritičnost, objektivnost in odprtost".
"Ali bi se zamejstvo (govorim vedno na splošno) ne moglo močneje dokopati do praktičnega spoznanja, da ima vsako gledanje in ravnanje več strani; da nas kašna stran more odbijati, da je ne smemo sprejeti, da pa ima gledanje in ravnanje pod drugimi vidiki morda veliko pozitivnega? Osebno mislim, da so se doma marsičesa naučili, do česar se emigracija na splošno še ni dokopala, — da marsikaj pravilnega sprevidevajo, za kar je emigracija na splošno še slepa".
"Kakšna bi bila torej po tvojem pravilna drža zamejstva?"
RAZBRATI KAJ JE DOMA ZDRAVEGA
"Pozitivno razbrati, kaj je doma zdravega, svetlega, pozitivnega—razbrati, kje vse se narodna bit dejansko razvija, — kje vse se vključuje v zdravo strujanje sveta, — se priduževati tem na-
zamejstva. Tu je treba izreči' ponom, jih podpirati in se tako
nekaj, kar je sicer bridko, a o stvari ni mogoče molčati: Kako vse drugače gledajo na življenje doma na eni strani "Svobodna Slovenija", njeni "Zborniki", tudi nekateri sestavki "Glasu slovenske kulturne akcije", "Meddo-bja" itd. ter ne drugi strani ne levičarski, temveč preje desničarski časopisi, kot "Frankfurter Allgemeine", "Neue Zuricher Zei-tung", "Corriere della Sera".... Ob vsej svoji politični liniji vidi ta druga stran v dogajanju doma veliko več pozitivnega in zdravega kot emigracija".
"To je do neke mere razumljivo. Emigrant se težko ubrani, da ne bi presojal domačih razmer polemično, strastno in zato vsaj nekoliko pristransko".
"A kljub temu: ali bi emigracija (govorim na splošno) ne mogla preiti v pravičnejše presojanje razmer doma? Razpoznavati tudi vse svetlo in zdravo doma? Ugotavljati predvsem pojave pogumnega vključevanja narodove biti v eno življenje sveta?
kljub emigrantstvu — zlivati z domom v eno samo osrednje — narodno stremljenje. Stik, ki je mogoč, zadošča. Krajevne razdalje, meje, so v vsem tem drugotnega pomena. Ob vsej kulturni razgibanosti emigracije, ob njeni požrtvovalnosti, bi bil njen prispevek k eni skupni slovenski težnji lahko močan".
"Zdaj pa spet bolj osebno: kakšen odnos imaš do predavanj, bolje do študentov?" BOGOSLOVCI IN ISKANJE
STIKA Z NOVIM "Študentom poskušam ob njihovem iskanju stika z novim in orientacije ob novem pomagati. Teologije, ki bi bila "solidna", a bi ne imela nobenega vitalnega stika z vsem, kar se je prav danes prebudilo v teološki zavesti, ne marajo. To odklanjanje je samo po sebi zdravo. Seveda bo ob njem vedno prihajalo tudi do ekscesov, do javljanja pravih anarhičnih teženj. A prav zato se mi zdi tako važno, da ima profesor res živ stika z vsem raz-
Razumevati, da mora to svetlo vojem znotraj svoje stroke in
more tako v njej orientirati. Za bojem proti "novemu" se more skrivati komodnosti, lenoba ali pa tudi jalovost duha, ki novega sploh začuti ne".
"V svoji stroki, duhovni teologiji, si v marsičem oral ledino. V Rimu je to še dvakrat težko".
"Ob koncilu in zaradi koncila je tudi na Gregorijanski univerzi z obravnavanjem nove tematike in z novimi prozicijami laže. Seminar o Teilhardu, ki sem ga vstavil v svoj letošnji program, so mi sicer črtali. A sem ga mogel dobro nadomestiti: s seminarjem o teologiji prostega časa. Za prihodnje leto sem prodi z novim sistematičnim traktatom: "Svet v današnji teološki zavesti", ki so ga vstavili v programe za doktorande iz teologije, za spiritualni in za socialni institut univerze.
Program, ki jc v tisku, jc tale:
I.	Konkretna podoba današnjega sveta.
II.	Osnovno teološka vprašanja, bodočega poveličanja. — 2. Povezanost reda stvarjenja z redom odrešenja. — 3. Agape kot središče krščanstva in svet. — 4. Cerkev in svet.
III.	Posamezne sestavine sveta v svoji konkretni odprtosti za
nadrfaravo: 1. Strukture, drže, težnje modernega sveta. — 2. Delo, posebno tehnično. — 3. Prosti čas v svojih posameznih sestavinah : oddih, igra nasploh, šport, potovanje (VVandern), turizem, hobby, "do-it-yourself", ukvarjati se (sprejemajo ali aktivno) z raznimi vrstami umetnosti, radio, televizija, film, gledališče, časopisje, kulturno sa-moizobraževanje (Bildung), ra-sebno strokovno samoizpopoln je-vanje, kontemplativno brezdelje, praznik, nasploh, nedelja, romanje.
IV.	Svet kot znamenje nadnaravne resničnosti".
"Za seminar prihodnjega leta sem izbral temo: "Teologija razvoja": Krog bo proučeval, kaj se glede tega vedno važnejšega faktorja človeške eksistence (prim. tehniko, naravoslovje, teologijo....) da ugotoviti iz nekaterih teoloških virov: za sv. pismo sem izbral kot predmet analize Kristusov nauk, za teološko tradicijo nauk svetega Tomaža Ak-vinca (ki je bil v svojem času več kot napreden), za današnjo teloško zavest pa spise Karla Rahnerja".
IN PESMI?
" "In pesmi?" Nasmehne se, kot da je čakal na vprašanje. Ne zastavljam mu ga prvič.
"Pesmi? Včasih kaj napišem. A to je novo obdobje. Ne več obdobje "Nove zemlje" in "Rdečega bivanja". Ne da bi ne bilo kontinuitete. Saj gre tudi novi liriki za izraz Absolutnega; a hkrati za prizadevnost od strani vsega, kar sva govorila: za razkrinkavanje nepristnega, za vstavljanje človeka v eno veliko življenje. \ za kak adekvatnejši izraz bi potreboval več časa. Zdaj sem ves v znanosti".
Ozrem se po stenah: 'Pa slike?"
"Seveda bi si želel kaj novejšega; posebno kakšnih barvnih kompozicij, ki so izraz in znamenje in prevodnik DANAŠNJEGA estetskega izkustva".
Ob misli na barvne kompozicije sem ga pozabil vprašati, kaj meni o novem jezuitskem generalu.
Rim, 24. maja 1965.
RAFKO VODEB Mladika (Trst) L.X. št. 1, str. 9-12

MED SLOVENCI
• Na veliki četrtek nastopita mladinski zbor in folklorna skupina slovenske šole pri mariji pomagaj na televizijski postaji 9. od pol 10—11 ure dopoldne.
Toronto
• Pomladanski koncert v dvorani Marije Pomagaj
Slovenska mladina pri Mariji Pomagaj je za 5. in 6. marec t.l. pripravila pomladanski koncert, ki je že nekaka tradicija v Torontu. Glasbena prireditev je bila osnovana na široki podlagi in se je približevala festivalu z ozirom po pestrosti programa in števila sodelujočih.
Glavno težo programa je nosila Fojsova harmonikarska šola pod vodstvom g. Matije Lebarja. Za njo je imela največji doprinos šola Marije Pomagaj, ki se je predstavila z dvema mladinskima zboroma; zbora je dirigiral g. Tone Zrnec. Obe skupini, tako Fojsova šola kot pevci šole Marije Pomagaj, sta od zadnjega koncerta v decembru naštudirali in pripravili mnogo novih skladb in glasbenih točk, tako da se je človek nehote vprašal, kako sta mogla dirigenta v tako kratkem času to doseči. V tej podjetnosti se je pokazala trdna volja, vztrajnost in zmožnost dirigentov in članov pevskih in harmonikarskih skupin.
Na koncertu se je predstavila Folklorna skupina šole Marije Pomagaj, ki jo vodi g. Ciril Sor-šak. Tudi ti so morali dobro izkoristiti čas, da so pripravili za koncert točke, ki so jih izvajali.
Pozornost je na koncertu vzbudil g. Marjan Kolarič kot klarinetist; svoj čas je na festivalih nastopal kot harmonikar. Z go. Bo-ženo Naughton, ki je igral klavir, sta izvalajal Mozartov Clarinet Coneerto in siccr zadnji del, Ron-do. Clarinet Coneerto jc v izvirniku skladba za orkester in klarinet solo. G. Marjan Kolarič je že s tem, da se je lotil tega Mozartovega dela, pokazal veliko sposobnost za klarinet; kajti skladba, ki je za poslušalca prijetna melodija, ne zahteva od solista le veliko tehnično izurjenost, ampak tudi nežen čut za interpretacijo. G. Kolarič se je izkazal v obeh zahtevah kot klarinetist odličnih zmožnosti.
Nastopilo je še več otrok pianistov, katerim take klasbene prireditve nudijo odprta vrata za nastope in uveljavljanje. Ne smemo pozabiti, da so slovenski koncerti v Torontu v prvi vrsti zato, da dajo slovenski mladini priliko za nastop in urjenje umetniških darov. Pričakujemo, da se bo marsikdo iz tega kadra izoblikoval v glasbi in se uveljavil.
Chicago
Posamezne točke koncerta sta vezala in razlagala g. Vilko čeku-ta v slovenščini in gdč. Marjetka Šuligoj v angleščini. Koncerta se je v obeh dneh udeležilo izredno število ljudi.
Prireditev se je zavlekla preko časa, ki je primeren za koncerte. A človek mora pomisliti, da je nastopala mladina, ki se predvsem želi takih prireditev in za katero so taki koncerti nepozabni dogodki in da organizatorji upoštevajo želje in pripravljenost prijavljencev. • SA.V.A. v Torontu
Savani v Torontu smo se mesečno zbirali v cerkveni dvorani Marije Pomagaj. Sestankov se je vedno udeleževalo lepo število članov. Sedaj nas je šestnajst.
Poleg izrednega sestanka s predsednikom S.A.V.E. Hajnijem Štalzerjem iz Nevv Yorka, ki nas je obiskal decembra, smo imeli še štiri sestanke, ter vaje za Prešernovo proslavo.
Sestanki so bili pestri. Darko Medved in Peter Cekuta sta na enem sestanku pokazala filme in slike o njunem obisku v Sloveniji lansko poletje, Edi Lenarčič pa nam je razložil novi sistem matematike, ki ga sedaj uče po šolah. Dvakrat nam je predaval č. g. prof. Ambrožič o "Problemih mladine XX stoletja" in "Kaj more mladina napraviti za Cer kev". Vaje za prešernovo proslavo smo imeli vsako sredo v januarju do proslave 13 feb ruarja.
Na bodoče sestanke mislimo še povabiti č.g. prof. Ambrožiča in ga prositi za njegova zanimiva predavanja. Četrtega aprila gremo SAVAni skupno v "0'Keefe Centre" na predstavo "Ivanov", igro ruskega pisatelja A. Chek hov-a. Prevdscm pa imamo v mislih jesenkso konvencijo SAVE, ki bo v Torontu.
Poročevalec.
HAMILTON
• V nedeljo 27. marca je bila
v Slovenskem domu župnije sv
Gregorja na 20. cesti prva kulturna prireditev šolske mladine iz Hamiltona, Burlingtona in Sto-neyCreecka. Nastopili so: pevski zbor slovenske šole v Hamiltonu, pod vodstvom g. Načeta Križma-na; skupina šolskih otrok, ki je izvajala slovenske narodne plese; telovadni odsek hamiltonske slovenske šole, ki ga vodi g. Frank Jeraj, in STZ iz Toronta. Mladi telovadci iz Hamiltona so izvajali proste vaje, člani STZ pa vaje na orodju.
Res. : BuS :
VESELO VELIKO NOČ želita vsem svojim prijateljem in znancem,
Viktor in Pavla Trček
86 Fern Ave., Toronto 3, Ont.
115 Roncesvalles Ave.	Tel. LE. 5-1894
•	Bili smo v Avstralija.
V duhu seveda, kamor nas je povedel P. Odilo Hanjšek, ki je nekaj let požrtvovalno delal med slovenskni naseljenci ter pomagal p. Bernardu, p. Baziliju. Predavanje je bilo v nedeljo dne 27. febr. v okvirju naših Savanov. P. Odilo je predavanje ponazoril tudi z lepimi skioptičnimi slikami.
•	Vojak iz S. Vietnama, slovenski fant Frankie Sedlašek 4111 N. Bernard Ave. se je te dni vrnil iz nevarnega vietnamskega območja na enomesečni dopust. Ima čin korporala. Tudi odliko-vanja ima. To se pravi, ni bil kje v ozadju na varnem. Sicer je pa tam način komunističnega vojskovanja. Nikdar ne veš, kje te čaka komunist v—zasedi. Franku želimo, da bi ostal malo bolj na mirnem.
•	"Ploh" hi lahko vlekli po domačem običaju po slovenski naselbini ker ni bilo letos za predpust niti ene slovenske poroke. Opravičilo je v tem, predpust je bil le prekratek.
•	Naročnina . . . Veste kaj, malo me je le sram potipati tega ali onega: "Prosim, poravnaj naročnino, plačaj božično voščilo. Ne zamerite 1 Opomin je potreben. Ne prezrite ga! Kar pri cerkvi ob nedeljah in to — kmalu!
Johannes Messner — 751etnik
16. februarja je praznoval 75-letnico rojstva dr. Johannes Messner, profesor na dunajski univerzi. Messner je svetovno znan in priznan socialni filozof in sociolog, ki je bil pred drugo svetovno vojno dobro poznan tudi v Sloveniji po svojih obširnih delih "Die soziale Frage" (Socialno vprašanje 1933 knjiga je doživela 7 izdaj in pozneje "Die be-rufsstaendische Ordnung" (Pok-licno-stanovski red). Njegovo "Socialno vprašanje", ki mi ga je posodil takratni katehet na mariborski gimnaziji Jakob Richter, je bil moj prvi stik s sociološko literaturo izven slovenskega območja. Njegovo enciklopedično delo "Das Naturrecht" (Naravno pravo, priročnik družboslovne, državne in gospodarske etike) je izšlo v angleščini celo nekaj mesecev pred nemško izdajo pod naslovom "Social Ethics". Knjiga je izšla v obeh jezikih v več izdajah. Ameriški znanstveni krogi enoglasno izjavljajo, da je to najboljše delo socialne etike. Dr. Messner je poleg drugih del napisal tudi "Kulturno etiko" in "Etiko" ter "Upravnika" prevedeno tudi v angleščino — The Exe-cutive). Nekaj njegovih del je prevedenih tudi v japonščino in španščino.	R. C.
TRGOVSKO PODJETJE EXPORT — IMPORT JOŽE VIPAVC STUTTGART STOCKACHSTRASSE 20 W. GERMANY, EUROPE
nudi vsem rojakom priložnost, da ne zelo enostaven način omogočijo sorodnikom in prijateljem v domovini in ostalih delih sveta nabaviti razne proizvode svetovno znanih nemških tovarn po izredno ugodnih in konkurenčnih cenah, katere so znantno nižje od domačih:
Gospodinjske stroje vseh vrst, radioaparate, televizorje in magnetofone, električne šivalne stroje in ročne pletilne aparate, foto in kinokamere, lesnopredelovalne stroje—raznovrstne motorne žage in kmetijske stroje kot eo motorne kosilnice, škropilnice in traktorje.
Zahtevajte naše ponudbe in pojasnila. Odgovarjamo takoj v slovenščini. Pošiljke odpremljamo po želji takoj v domovino, kakor tudi v ostale dele sveta na zaželjene naslove.
Naslov:	- jj
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
novega slovenskega odvetnika	B-.rristor, ^ivPubl«
ta notarja<	Telefon: LE. 1-0715
RIM
ITALIJA
HOTEL BLED'
Via S. Crece in Gerusalenime 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
VESELO ALELUJO želijo želi in se priporoča
Rudi Kosi - Painiing and Decoraling
30. Cliffside Drive — Scarborough Telefon: 266-6915
VESELO ALELUJO želi somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA
nin
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi svojim prijateljem in znancem,
Dr. F. Porovne, zdravnik
2406 Dufferin St., Toronto 781-8162
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ZELI
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
Janeza E. Kreka v Toroniu
646 EUCLID AVE. Toronto 4	Tel. LE. 2-4746
Slovenci! Hranite in sposojujte si denar v domači,
slovenski denarni ustanovi. iiiiinjiiunuiHHHiiiMiM m ■ ...................................................................■ - ■«»•• ■*■
SKUPINSKA POTOVANJA V DOMOVINO
LETALSKE KARTE "JET" ZA 1966 (Za skupinske in 21 dni, v veljavi od 1. aprila)
TORONTO—ZAGREB in n-azaj ............................................ $465.00
CALGARV EDMONTON—ZAGREB in nazaj	$619.00
VANCOUVER VICTORIA—ZAGREB in nazaj .................... $659.00
(Otroci plačajo polovično)____
POSEBNI POPUST ZA EMIGRANTE ("Jet" letalo) (Za Vašo družino, če se presele v Kanado) ZAGREB—TORONTO	$272.00
ZAGREB—CALGARY EDMONTON	$348.00
ZAGREB—VANCOUVER VICTORIA	$369.00
Urejamo papirje za vseljevanje, zagotovitev potnega lista v starem kraju, sporočimo vnaprej točen dan prihoda Vaših.
Vse letalske, ladijske in vselitvene vozne litske damo tudi na odplačilo, z 10% naplačilom (dovvn payment).__
SKUPINSKA POTOVANJA Z LADJO S.S. MAASDAM, odhod 2. aprila iz Montreala, vrnitev 2. juniia
iz Le Havre .............................................................................•»•••• $330-00
Prav tako druga skupinska potovanja ' s Oueen Elizabeth | Mary Arkadia itd., skupno z železniško karto od luke izkrcanja v Evropi do Vašega cilja potovanja in nazaj._
PAKETI! Pošiljamo DARILNE PAKETE HRANE, proste vsake carine iz lastnega skladišča v dobi 15 do 20 dni. Zahtevajte
DINARSKE POŠILJKE: Izplačujemo denar preko Narodne Banke v dobi 12 do 14 dni.
POROKE S POMOČJO ZASTOPNIKA	__.
POTNI LISTI — VIZE — ZASTOPSTVA — ZAGOTOVILA NABAVA VSEH DOKUMENTOV — PREVODI — IZPOLNITEV DAVČNIH LISTIN
PRODAJA VALUT IN DINARJEV — POTOVALNI CEKI NAJEM AUTOMOBILA, KI VAS BO ČAKAL NA LETALIŠČA V ZAGREBU.	. . J
Zahtevajte od nas informacije - Odgovarjamo na pisma Isti dan
COSULICH TRAVEL SERVICE
1240 Bloor St. W. Toronto 4, Ont. 537-1059
MANN & MARTEL REAL ESTATE
Vesele Velikonočne praznike želi vsem znancem in rojakom Jože Pogačar, zastopnik za nakup in prodajo nepremičnin v Torontu — Pisarna: 1149 Yonge St. Tel. 925-2131 Doma: 57 Anderson Ave. Tel. 489-8331
Orkester "VESELI SLOVENCI"
želi vsem rojakom Vesele Velikonočne praznike, ster sporoča, da izide njihova prva plošča slovenskih narohdnih pesmi 15 aprila v založbi "Roulette" družbe iz Nevv Yorka. Plošča bo v prodaji v vseh prodajalnah gramofonskih plošč.
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4. Toronto, Ont. — EMpiro 4-4004
mini
*


ZAKAJ STE V SKRBEH?	J.
če potrebujete verziranega knjigovodjo ali racunovodjo, ce želite ustanoviti novo podjetje,, ali družništvo, če potrebujete vešče izveden letni pregled vaših poslovnih knjig, ali morda le izpopolnitev davčih formularjev vam te uslužnosti v najboljši meri lahko nudimo mil
Zato se obrnite z zaupanjem na:
Oualified Bookkeeping & Accounting Services
761. Lavvrence Ave. W., Toronto 19 Telefon: 781-5189 ali WA. 5-2420 ali WA. 14485
kjer ste lahko zaupno postrežem v domačem jeziku!
Se priporoča:
Nada Djošič, R.IA.
Registrirani Industrijski Računovodja
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi
VVORLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College St., Toronto, Ont. 922-4161
j i um i lin i iihih i iwnnifi-mirm^-n-
*****
Lastnika domače slovenske gostilne Eršte's
"SLOVENE VILLAGE"
na 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio,
želita vseh prijateljem in obiskovalcem
VESELO VELIKO NOČ
Dušan in Mary Maršič
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, 2ELI
ANTONS MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso in klobase. Posebnost: "nadevani želodci" Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo.
Na zalogi bučno olje in Radenska slatina.	,
Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakvvooda TEL RU. 3-0423 and 783-0312
GRAMOFONSKE PLOŠČE
Najpopolnejša izbira najnovejših GRAMOFONSKIH plošče na tem kontinentu, uvoženih iz Slovenije in drugih evropskih dežel. MAGNETOFONSKE trake snemamo po vaši želji. Zahtevajte katalog v vašem jeziku; pošljemo ga brezplačno.
COMET Records Distributer Co.
555 St. Clair Ave. W. LE. 5-7269 Toronto, Ont., Canada
DERMASTJA MealMarket
zeli
VSEM ODJELMALCEM IN ROJAKOM VESELO ALELUJO Imamo vedno sveže meso, prvovrstne kranjske klobase, doma prekajeno meso, kislo zelje in repo, pristno bučno olje itd. SE PRIPOROČAMO — Radenska slatina — 192-194 Augusta Ave. Toronot 2-B, Ont. 366-2165
.aiimniiHi
IHIIMIHIII
■........
VESELO VELIKO NOČ želi
SLOVENCEM
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185th Street, Cleveland 19, Ohio
Office IV-6-3773 — Res. EV. 1-4985 Jerome A. Brentar, manager
A
CADIAN
VAM PREDSTAVI "SEVEN SEAS" BRODOVJE
Plove k vam iz poznane Nova škotske Annapolis doline, da vam zadovolji vaš okus z najboljšim rumom, ki ste ga kdajkoli okušali.
"SEVEN SEAS" RUM
(čist, srednji in temen)
Postavite Acadian Rum na vašo listo danes
Prvi na listi v Ontario (za pivce, ki vedo, kaj je dobro)
ACADIAN DISTILLERS
BRIDGETOWN, NOVA SCOT1A
K SLOVENSKEMU VPRAŠANJU IN JUGOSLOVANSKI PROBLEMATIKI
Pod gornjim naslovom smo že v prejšnji številki našega lista objavili esej Josipa Vidmarja in članek Božidarja Borka, ne zaradi tega, da bi se v celoti strinjali s stališči do piscev slovenskega vprašanja in jugoslovankse problematike, temveč predvsem zaradi njih dokumentaričnega značaja, ker dokazujeta, da tudi v sedanji "federalistični" Jugoslaviji slovensko vprašanje obstaja in da je jugoslovanstvo, tudi federalistično, problematično za slovenski in druge južne slovanske narode, ker nadalje dokazujeta, da so tudi Slovenci v domovini vznemirjeni zaradi slovenskega položaja.
K gradivu, ki smo ga objavili že v zadnji številki, dodajamo sedaj še poročilo "Slovenščina v Sloveniji", ki ga je za ljubljansko "Delo" napisal Jože Snoj in je izšlo 16. decembra 1965.
izseljevanje v tujino, številčna j majhnost,	razslojevanje
Pogovor v ljubljanskem klubu bmečkega življa> itd-i itd. Vse to
delav- Jn še mars;kaj drugega nam na-! laga dolžnost dejanskega in ta-
"Slovcnščina v Sloveniji"
Pogovor v ljubljanskei kulturnih in znanstvenih
cev.
V torek zvečer sta Klub kulturnih in znanstvenih delavcev in Društvo slovenskih književnikov v prostorih društva priredila razpravo z naslovom Slovenščina v Sloveniji. Vodil jo je književnik Mile Klopčič, uvodno besedo in uvodno razmišljanje pa sta imela književnik Božidar Borko in general Jaka Avšič. Razprava je presegla naslovni okvir in skušala ilustrirati položaj slovenščine v Jugoslaviji. Več ta priložnostno sklicani forum, ki se je zavedal svojih ozko začrtanih kompetenc in možnosti ni mogel in tudi ni imel namena storiti. z
Problemu pa se je približeval po dveh zelo različnih potih. Skupno obema smerema in načinoma razprave je bilo sodobno pojmovanje mesta in vloge narodnega jezika v sklopu vseh jugoslovanskih narodnih jezikov, kakor ju določa ustava in kakor ju terja krepitev bratsva in enotnosti naših narodov. Razloček med poglavitnima skupinama razpravljalcev pa je bil ta, da sc je prva potegovala predvsem za nekakšno narodnoprebudniško budnost za veljavo in pravice slovenskega jezika, druga, sestavljena iz mlajših jezikovnih strokov njakov, pa je bilo mnenja, da smo si Slovenci to veljavo in to pravico obstoja v zadnjih sto letjiih že pridobili in da bodi naša skrb za jezik kompleksnejša, načrtnejša, zvezna s konkretnimi ukrepi, ne pa, recimo, čitalniško doneča ker bi se širokemu občinstvu, ki se zaveda svojih narod nostnih pravic, utegnila zazdeti neresna. To pa bi jeziku, ki v resnici potrebuje nenehno nego in poglojoljeno skrb nas vseh, prej škodovalo, kot da bi mu bilo v prid.
Sedanjost nalaga namreč domala vsem jezikom na svetu, ne le slovenščini, hude preizkušnje. Sodobna množična občila, prevladujejo znanosti in njihovo izrazoslovje, komercialna in politična povezanost držav, migracija in moderno nomadstvo delovnega in turističnega značaja vsiljujejo jezikom tujega duha in množico tujih besed. Slovenščina ja se mora ob vseh teh splošnih težavah našega časa, ki si prizadeva posploševati in poenostavljati, o-tepati še s čisto domačimi problemi : delavna fluktuacija znotraj države, občasno gospodarsko
kojšnjega ukrepanja, predvsem pa-kot so poudarili nekateri v pogovoru-načelne razjas-jasnitve pojma in vsebine slovenstva v naši sodobni družbi ter z njim slovenščine kot jezikovnega izraza. Zasebna prizadevanja za razvoj in rast slovenščine naj, skratka, zamenja načrtna akcija. Ta naj upošteva vsa področja dejanskega življenja naroda, ki vplivajo na veljavo in zasidranost narodnostnega ob-čevelnega jezika v času in prostoru.
Predvsem se mora, po mnenju razpravljalcev, končno in najprej urediti pouk slovenščine v šoli ali 7. drugimi besedami: doseči moramo spet to, da bodo znali učitelji učence in dijake zares naučiti pravilnega slovenskega go vorjenja in pisanja. Najprej bo do morali oboje seveda sami dobro obvladati. Posebno skrb bi morali posvetiti splošni in še po sebej jezikovni vzgoji kmečke mladine. Prav in pametno bi bilo, ko bi študentom iz drugih republik s primernimi učili in tečaji pomagali, da se pobliže seznanijo s slovenščino. Neogibno bi bilo treba kako poskrbeti za jezikovno vzgojo Slovencev po drugih republikah in najti slovenščini na kak način in v kaki obliki mesto tudi v učnih programih drugih republik, podobno kot ga ima srbohrvaščina v naši, itd., itd. Potrebni bi bili, so dejali govorniki, tudi predpisi, ki bi na primer omejevali v naši republiki razširjanje reklam v drugih jezikih, izobešanje tujejezičnik lepakov, omogočali uvedbo slovenščine pri carinskih organih na slovenskih mejah, itd. Tako negovana in uveljavljana slovenščina bi konec koncev doživela tudi to, da bi jo na javnih zborih bodi razumevali, bodi prevajali predstavnikom z drugih jezikovnih področij. To naj bi sploh veljalo v obeh smereh in za vse jugoslovanske nacionalne jezike.
Ob sklepu je bil še govor o jezikovnem pismu SZDL kot o konkretnem znamenju zavestne družbene akcije na tem področju našega narodnostnega in družbenega življenja, ki že kaže konkretne uspehe (jezikovna rubrika v Delu, oddaja ne televiziji itd.) in ki bo v daljšem procesu gotovo izpolnila naše pričakovanje.
Prof. Josip Vidmar o položaju slovenstva
Pri podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad v (Ljubljani je imel eden izmed nagrajencev, prof. Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in nekdanji predsednik slovenskega parlamenta, govor, ki je izredno močno odjeknil v slovenski javnosti, zlasti med intelektualci in v političnih krogih.
Naglasil je pomen kulture za slovenski narod in izrazil svojo zaskrbljenost nad tem, da se ji posveča danes premalo pozornosti in ljubezni, kajti samo kultura rešuje in plemeniti narode in je edina sposobna dati tudi socializmu pravi smisel.
Ko se je dotaknil slovenstva in silovitega razmaha znanosti in tehnike, ki na svojem pohodu poleg novih ustvaritev tudi marsikaj pokončata je rekel:
Majhen narod, ki se hoče ohraniti v tem kipečem procesu, ima na razpolago samo eno pot. Ustvariti sam v sebi neko svetlo središče, polno izredne privlačnosti, ki bo sposobno nenehoma vabiti k sebi nove in nove rodove in jih držati v oblasti z navdihom, ki ga bodo prejemali od njega. Pri velikih narodih je tak osrednji magnet lahko veličina sama, moč, slava, in kar je takih gromkih gesel. Pri majhnem more to biti samo njegova kultura, se pravi prežetost in presvetljenost vsega njegovega življenja z duhom in plemenitim stremljenjem. Tovarišice in tovariši, te beseda niso fraze, čeprav zvene patetično, in niso utvara, temveč skušajo opisati dosegljivo stanje, ki ga moremo doseči samo, če to hočemo, če se zavemo te potrebe in če ji posvetimo veliko več pozornosti kotdoslej....
Potem ko je ponovno naglasil pomen kulture za vse majhne in zlasti tudi za slovenski narod, je dodal:
In tako je ves odnos naše družbe do kulture; nejasen, nenačrten, neodločen, neperspektiven Ker pa je kultura organsko zvezana z narodnostjo, saj je narodnost, rekel bi, organ zanjo, se ni čuditi, da je v današnjih resnih časih naše narodno čustvo iritirano, kar je tembolj razumljivo, če se zavemo, da se moramo še zmeraj boriti za pravice našega jezika in da nismo znali spoštovanja do njega privzgojiti niti v svojih lastnih vrstah. In vrhu vsega še zavest o preskromno odmerjeni nam samostojnosti v okviru države celo pri razpolaganju s sredstvi, ki so povsem naša kar je mučno in nezdravo dejstvo naše eksistence, pa tudi dejstvo, ki hromi našo skrb za kulturo.
Vidmarjev pogumni in možati govor je, kot rečeno, senzacionalno odjeknil v Ljubljani in v vsej Sloveniji.
(Ieveland
-ČISTKE V PARTIJI ŠE NI BILO
;f
Kot smo poročali v zandji številki našega lista so nekateri opazovalci v Beogradu pričakovali, da bo prišlo do čistke v Titovi komunistični partiji ali Zvezi komunistov Jugoslavije, kot se uradno imenuje. Povod za pričakovanje čistke so bile ostre beseda Tita na zasedanju centralnega komiteja, ki bil je februarja v Beogradu. Zaradi napetih razpravljanja in razlike mnenj so zasedanje prekinili in zadnjo sejo preložili na 11. marec, na kateri naj bi sprejeli dokončne sklepe.
11. marca se je zasedanje končalo. Sprejeli so resolucijo, ki naj bi vezala vse člane partije k pokornemu izvajanju reforme v besedah in dejanjih, nikogar pa niso pometali iz partije in s položajev.
Resolucija obljublja nadaljno zmanjšanje vladnih investicij in nove korkake v smeri olajšanja mednarodnih trgovskih izmenjav. Nekateri zaradi tega pričakujejo, da bodo uzakonili nove zakone, ki 'bodo urejevali trgovske in poslovne odnožaje v not-
IZ SLOVENIJE IN O SLOVENCIH	: j i
Smrti v domovini
V Ljubljani sta umrla akademski slikar in profesor na Akademiji za likovno umetnost Slavko Pengov ter operni pevec evropskega merila, profesor in pro-rektor Akademije za glasbo Ado Darian. V Kranju pa je 6. marca umrl starosta slovenskih duhovnikov, profesor verouka dr. Alfonz Levičnik v 97. letu svojega življenja. Na delo v tujino.
Odhajanje na delo v tujino je postalo velik pojav v domovini, že pred leti so naši ljudje začeli odhajati na delo v tujino zaradi boljšega zaslužka. Zadnje leta pa jih sili v tujino za delom tudi brezposelnost, ki postaja večja in večja prav zadnje čase, kot posledica gospodarske reforme. Oblasti odhajanja ne preprečujejo, niti mu nasprotujejo, ker dela ljudem nc morejo nuditi in ker je delo v tujini, to je v zapad-ni Evropi postalo za državo vir dragocenih deviz in to obsežen vir, ki občutno niža primanjkljaj v trgovinski bilanci. Vse oblasti in uradi se pojavu odhajanja na delo v tujini prilagajajo s svojimi uredbami in poslovanjem in tudi veliko člankov je posvečenih temu pojavu v časopisju v domovini.
Skrb za delavce v tujini je seveda vsestranska. Skrb kaj bodo napravili z zasluškom je seveda prva. Zato opozarjajo ljudi naj ne pozabijo na domovino, naj mislijo na družine, ki ostajajo doma. Sicer komunisti ne mislijo veliko o družinah in za družino ne store veliko, ali nič. Če pa gre delavec v tujino je pa tudi dru-ranjem in zunanjem trgovskem žina in družinska vez vredna
govore. Občinski odbori Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije skupaj s predstavniki Slovenske izseljenske matice prirejajo posebne sestanka za delavce, ki odhajajo v tujino, kjer jim dele nauke in priporočajo "Rodno grudo", stike z konzularnimi zastopstvi in svare pred "škodljivimi vplivi".
Točnih podatkov o številu ljudi, ki so odšli v tujino "s trebuhom za kruhom" ni. Republiški zavod za zaposlovanje delavcev v Ljubljani je v letu 1965 izdal 7.773 napotil za delo v tajini. Oblasti same priznavajo, da nimajo popolne kontrole nad odhajanjem v tujino. Veliko liudi gre ven na svojo roko. ne da bi
Predavanje.
V	nedeljo popoldan 6. marca je v Baragovem domu v okviru ZSPB govoril g. Ignacij Hren, bivši dolgotelni župan na Vrhniki, o svojih doživetjih in isku-šnjah med vojsko in revolucijo. Koncert ge. Marije Kranjc-Fischinger.
V	nedeljo popoldan 13. marca je bil v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju koncert mlade slovenske pevke iz Chica-ga, ge. Marije Kranjc-Fishchin-ger. Koncert so priredile ohijske podružnice Slovenske ženske zveze in namenile čisti dohodek šol-ninskemu skladu zveze. Na sporedu so bili spevi svetovnih in slovenskih skladateljev, kakor tudi slovenske narodne pesmi Mlada pevka se je uveljavila z lepim izvajanjem. Obisk koncerta je bil zelo zadovoljiv.
Smrt msgr. Johna J. Omana
17. marca, na pogrebni dan, je v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu elevelandski pomožni škof John F. VVhalon opravil pontifi-kalno črno mašo za pokojnega msgr. Johna J. Omana, ki je umrl 14. marca v Onamiji v Minnesoti. Mrsg. John J. Oman je bil žup nik slovenske fare sv. Lovrenca od 1. septembra 1915 pa do upokojitve leta 1962. Pred tem pa je nekaj časa kaplanoval pri fari sv. Vida. Pokojni je bil tudi častni kanonik ljubljanske nadškofije. Bil je je med ustanovileji Like S.K.A., veliko je storil za begunce, nudil svojo gostoljubno streho pokojnemu škofu dr. Gre-goriju Rožmanu ves čas do njegove smrti in veliko je napravil za slovensko in katoliško stvar v Ameriki. Pokopali so ga 17. marca c. St. Siephenu v Minnesoti v bližini njegovega rojstnega kraja poleg slovenskega škofa Trobca.
"Slovenski mož leta".
Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu je uvedla običaj, da vsako leto izbere "slovenskega moža leta" in ga počasti s posebno prireditvijo. Letos so izbrali in počastili dr. Franka Kerna, sloVcnskega zdravnika, prireditelja prvega ang-leško-slovenskcga slovarja, prvega presednika Slovenskega narodnega doma na St. Clairju in
We quote:"...
reditev je bila v nedeljo 20. marca v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Telovadni nastop.
V nedeljo p®poldan 20. marca je Slovenska telovadna zveza v Clevelandu v šentviški dvorani priredila telovadni nastop pod vodstvom svojega požrtvovalnega načelnika g. Jan«za Varaka. Telovadni nastop je pritegnil množico prijateljev telovadbe, ki
in poslovnem prometu.
Resolucija seveda ostro svari vse disidente, ki jih opisuje kot "del vodilnih kadrov in člane, ki ne razumejo globine sedanjih družbenih spreminjanj" v državi. Nadalje pravi: "V zvezi komunistov Jugoslavije ne more biti prostora za ljudi, ki so degenerirali na nacionalistična stališča." Tito je zagotavljal, da se niti birokrat, niti kdo drugi ne bo mogel upirati ali prezirati ukrepe reforme.
Mnogo ostrih besedi je padlo na račun nacionalizma, to je predvsem Slovencev in Hrvatov. Ti naj bi bili po vsem videzu, ki ga to grmenje proti nacionalizmu ostvarja v očeh opazovalcev, predvsem tujih, krivi da reforma ne uspeva. Niso pa grmeli proti Beogradu, ki je center in vir birokracije, centralizma in vse oblasti. Če bi bili dosledni v duhu reforme, ki naj izvede decentralizacijo in samoupravljanje, potem bi morali najprej zgrmeti proti Beogradu in počistiti beograjsko hišo vse navlake birokratizma in centralizma. Beograd vsiljuje izvajanje reforme republikam, sam pa je ne
poudarka, ker bo skrb za družino privedla nazaj devize. Skrbijo tudi, da delavci v tujini ne bodo ušli kakšnim prepisom o davkih, dajatvah, carinah in trošarinah. Zato vse tc predpise prilagajajo temu novemu pojavu. Tako bodo sedaj dopolnili zakon o prometnem davku, ki doslej ni predvideval, da bi morali občani plačati občinski maloprodajni prometni davek na blago, ki so ga sami uvozili iz tujine. Sedaj pa bodo to vrzel zamašili Uradi za delo seveda dajejo pravne nasvete in nasvete o zavarovanju. Časopisi imajo posebne kolone za vprašanja in od-
oblasti zato uradno vedele. Ce-	.	, ,„„„„ p •
..	.. ... marlnvega javnega delavca. Pri-
mjo, da je samo iz ribniške	.;	,„
občine na delu v tujini okrog
S50 ljudi. Podatek iz leta 1965 ns>
metliško občino je 120 ljudi.
Ceste v SIovenljL
Od osnovne cestne mreže 6423 kilometrov v Sloveniji je samo 33 odstotkov moderniziranih, se pravi takih, ki imajo asfaltna površino. Zaradi naraščajočega prometa, predvsem vse večjega števila težkih vozil, pa bi morale imeti modernizirane ceste tudi ustrezno dimenzijo nosilne plasti. Te pa nimajo niti pajboljše ceste, kot so Ljubljana-Koper, d^ lenjska avto-cesta in nova cesta čez Trojane. Na teh cestah se vidi, da že propada nosilna plast, kakor je ugotovil Zavod za raziskavo gradbenih materialov s pomočjo ameriških testov. Svetovno prvenstvo v veslanju.
Letos bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju. To bo v teku enega leta že tretje svetovno prvenstvo, ki bo v Sloveniji. Prejšji sta bili namizni tenis lani poleti in hokej na ledu v marcu letos.
TITO S THANKS IS SLAP AT U.S.
By VICTOR RIESEL
(Makedonska Tribuna, 17. 2. 1966) VVashington—Apparently tihere is a group of policymakers inside the American government whose specialty is feeding the hand tihat bites us. They have decidcd, in fulsome burst of Food-For-Peace magnanimity, to bolster Yugoslavia vvith $78.5 million vvorth of vvheat. In a true fraternal gesture the U.S. even is laying out some $8 million for shipping costs.
In an oflicial statement the Yugoslav Communist regime of Marshall Tito said it vvas grateful. And it shovved its gratitude. It authorized a povverful arm of its government to lash at President Johnson's policy of bombing North Viet Nam; and vvith vvorldvvide, charges that the U.S. vvas committing mass murder vvith poison gases; and by calling a session of the Yugoslav-Cuban Commission for Economic Cooj>eration in Belgrade.
The huge food shipments, for vvhich Marshall Tito's treasury need pay nothing during 1966 and 67, must ali be delivered this year. Then the American credit arrangement gives the Socialist Federal Republic of Yugoslavia up to 1980 to complete the easy installments.
Ali this vvas agreed to by tihe direetors of the U.S. aid administra-tion and the Departmentof Agriculture. HALF GO BY U.S. SHIPS
Half the vvheat shipments to Yugoslavia go over in American ships—because George Meany, AFL-CIO president, and leader of the vvaterfront unions have fought for at least this share of the traffic. But the other half voyages in the holds of vessels ovvned by men and nations vvho do business vvith North Viet Nam, Cuba or other Communist lands.
Critics of the Belgrade government do not object to the feeding of the hungry people of Yugoslavia. What is novv resented is the attack being mounted ,by their goverment and its controlled fronts upon the U.S. during the very time that the succoring vvheat is beginning to flovv into the empty Belgrade granaries.
Not the least vituperative of the assaults on the U.S. has corne from the Confederation of Trade Unions of Yugoslavia. Its official organ has just arrived here. This is the English version of the publication vvhioh is issued in four languages and distributed to opinion-making nevvsmcn, intellectuals, labor leaders and government officials aeross the vvorld. SHOVVS "GRATITUDE"
Apparently, as part of this unique barter for U.S. vvheat, the publication calls America "inhumane".
"The Yugoslav trade unions energetically condemn the ase of mili-tary gases and other mcans for mass destruetion", says th|e publication after denouncing the U.S. as militaristic, imperialistic and agressive. •
The Yugoslav labor magazine refers to Ho Chi Minh's government as the Dcmocratic Republic of Viet Nam. The edition says bluntly, "tovvards the end of March, American units used poison gas against the Viet Cong liberation forces in South Viet Nam...« the usc of gases infliets suffering on the innocent population in South Viet Nam".
Tliere are further vitriotic attacks by the Yugoslawian editors upon "responsible American circles". Thus there is a direct attack on the same government which is helping to feed the Yugoslavs despite the sharp differcnce in ideologies betvveen VVashington and Belgrade. There appears to be little "inhumane" about this dispatoh of li.fegiving food.
Furthermore, American labor specialists, vvho monitor Yugoslav labor activities, point out that Yugoslav labor confederation has leaders vvho are in Marshal Tito's government itself. The Confederation is an itegral part of the Yugoslav Communist Party's central committee.
Thus some of its officials, as this columnist can report from personal discussions in Belgrade, also double as government leaders. So they are privy to their ovvn intelligence sources. This means they, of course, knovv the U.S. is not using poison gas, nor so napolnlii šentviško dvorano. I is it guilty of the other erimes vvith vvhich the Confederation of
Spored, ki je zelo lepo uspel, je obsegal simbolične vaje, proste vaje, talno telovadbo, vaje na bradlji, dvoviainski bradlji in na drogu. Nastopali so naraščajniki, naraščajnice, mladci, mladenke in člani. Izvajanja članov na orodju so navdušila gledalce.
Trade Unions' officials charge America's forces.
Obviously the world's political avary novv has its share of vul-tures as vvell as havvks and doves and owls.
izvaja, kot to dokazuje investicijska politika izvršnega sveta v Beogradu v januarskih odlokih, ko je bil določen ogromen del zveznih investicijskih sredstev za izključno srbske projekte.
Tito in Beograd, bi si morali očitati nacionalizem, jugoslovanski nacionalizem, kajti le-1 a je kriv vseh drugih nacionalizmov, če ne bi bilo jugoslovanskega nacionalizma, bi posamezni narodi ne bili okraj ševani in ogrožani v svojih pravicah in obstanku.
•	Nekaj "drobnih"
Recimo, da kupite danes v trgovini "Merkur" na Ajdovščini v Ljubljani glavnik, glavnik stane 95 dinarjev in vi plačate 95 dinarjev. Glavnik zlomite in greste naslednji dan v isto trgovino po enak glavnik za 95 dinarjev. Naslednji dan stane isti glavnik 195 dinarjev. — V hotel "Slon" v Ljubljani so stopili trije študentje, ki so se pretvarjali za Italijane. Tri kave jim je natakar zaračunal okroglo 500 din. Za njimi so prišli trije tovariši, ki so govoril slovensko, in plačali le 180 din. —
Na Vrhniki služi parkirni prostor za tovorne avtomobile trojnemu namenu: kot parkirni prostor za tovornjake, kot javno stranišče in kot prostor za odlaganje smeti. —
•	Boj proti tuberkulozi.
Institut za tuberkulozo na
Golniku doseza lepe uspehe v boju proti tuberkulozi. Od 10.000 primerov letno je padlo štavilo na komaj 2.000 novo registrira niih bolnikov in od teh je le ena
'Tukaj London'—vsak dan pol ure.
Novica, da so britanske radijske oblasti ( BBC) s 7. novembrom povečale za 100% redne večerne oddaje v slovenščini, torej od četrt ure na pol ure, je tem bolj presenetljiva, ker obstoja neka tendenca, da se v ra-diofoniji posveča večja pozornost "novim" narodom predvsem na račun Evrope, in da se ob splošnem popuščanju napetosti med Vzhodom in Zahodom komunističnemu delu ne posveča tolikšna pozornost od strani Za-pada. (Nedeljske popoldanske oddaje ostanejo še naprej polurne.) Pa tudi finančno vprašanje bi iprej govorilo v nasprotno smer.
Britanska radijska družba je očividno v tem pogledu sklenila drugače. Ko je padla odločitev, da bodo povečali ruske, romunske in češkoslovaške oddaje, je pod ta načrt prišla tudi Jugoslavija. Zdi se, da so pri tem dali prednost slovenski oddaji predvsem iz praktičnih razlogov: Slovenija ima sorazmerno največ radijskih sprejemnikov v Jugoslaviji in s tem seveda tudi največ potencialnih poslušavcev
četrtina prebivalcev Slovenije, tako da so v Sloveniji tik pred tem, da ukinejo nekaj sanatori-jev in dispanserjev za TBC.
Slovenska Narodna Zveza v Ameriki
CHICAGO, ILL.
želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta Veselo Veliko noč.
v tujih in tako tudi londonskih oddaj. Ni izključeno, da je ob tem soodločala tudi poslednja gospodarska kriza v Jugoslaviji. Tam namreč Slovenci igrajo daleč močnejšo vlogo na gospodarskem kot na političnem polju, in zadnja kriza je dejansko neuspeh političnega značaja v breme gospodarske rentabilnosti. Morda obstoja še kaj drugega, kot na primer uvedba slovenskih radijskih oddaj v zapadni Nemčiji in vedno večja popularnost slovenskih oddaj tržaškega Radia....
Ob teij britanski odločitvi se svoječasna ukinitev slovenskih oddaj na pariškem Radiju zdi močno nerazumljiva, saJj Francozi že več kot dve leti popolnoma ignorirajo Slovenijo, kot da je zares ne bi bilo, pa čeprav je tradicija stikov med Parizom in Ljubljano daleč starejša in močnejša. Poleg tega pa Francozi sami s to protifrancosko gesto izgubljajo politični prestiž in kulturni vpliv v najrazvitejšem, naj zahod nej šem delu Jugosla vije, hkrati pa z enojezično oddajo v politično tako občutljivem času zbujajo vtis, kot da ne
VESELO ALELUJO ter mnogo dobre volje v ppdpori za naše glasilo
"Slovenska Država". Združeni v delu za Slovenski vsenarodni cilj — SLOVENSKA DRŽAVA—pojdimo k vstajenju naproti! Pozdravlja vse znance in in prijatelje širom sveta;
Mirko Geratič 2737 W. 16th St.
Chicago, 111.	60608
• V Afriki deluje 549 kanadskih duhovnikov. Najštevilnejše so zastojxini Beli očetje (348), oblati (96) in očetje sv. Duha (47). Osem kanadčanov deluje kot škofje afriških škofij.
poznajo resnične strukture jugoslovanske federacije in kot da jim ni do prijateljstva do vseh jugoslovanskih narodov. Ob gornji britanski odločitvi, ki so jo po zanesljivih informacijah v domovini pozdravili, vsekakor prihaja trenutek, ko bi morali Francozi znova proučiti svojo radiofonsko politiko do Slovencev, naroda v srcu Evrope. D.P.
Klic Triglava XVIII — 319