2IVL7EN7E IN IVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA 6T. 3. V LJUBLJANI, 11. JULIJA 1037. KNJIGA 22. SJL 1. NEVIDNI ŽARKI - ZVESTI STRAŽARJI ltravioličaste in ultrardeče žarke naše oko ne zaznava. Navzlic temu ali morda bolje pra vzaradi tega jih znanost in tehnika pogosto izrabljata. Zlasti njun učinek na fotocelico ali umetno oko, je sprožil vrsto iznajdb. Izmed njih so zlasti zanimive priprave za optično zavarovanje prostorov. Bi- zrcalc, ki zmotijo celo poznavalca. Čeprav bi bila popolnost take naprave Se tako velika, bi bilo možno vendarle s pomočjo umetne luči prekoračiti žar-kovno pot. Zategadelj je graditelj med filter in žarnico oddajališča vgradil zaslonko, ki v kratkih presledkih zavira svetlobo z žarnice. V tem primeru mora biti v sprejemališče vgrajena fotosta- Sl. Vsaka varovalna naprava je sestavljena iz oddajališča in sprejemališča. Oddajališče je običajno žarnica z ne-prozornim filtrom. Z njim zastavi vidnim žarkom pot. Nevidni žarek je ali neposredno ali preko zrcal, ki zrcalijo te žarke prav ko vidne, speljan do spre-jemališča s fotocelico, ki jo tudi zakriva neprozoren filter. Da ne bi iz zrcal razbrali križem se prepletajoče poti nevidnih žarkov, moremo poleg dejansko potrebnih zrcak namestiti nekaj lažir- ki se ne razlikuje od znamenja pri običajni motnji. Ker uporabi nova priprava le malo toka, jo bodo s pridom uporabljevali zlasti tam, kjer so razstavljeni predmeti, torej v zbirkah, muzejih, galerijah itd. Tudi okna in vrata moremo z opisano pripravo zavarovati. Saj deluje priprava neglede na dnevni ali letni čas. Naše slike nam ponazorujejo pripravo, ki more varovati zakladnic^ odjd- niča, ki sprejema zgolj pravilno prekinjeni svetlobni tok. V primeru, ko bi padla nanjo svetloba v drugačnem zaporedju, se sproži rele in da znamenje, »tveni sestavni del vseh teh naprav je priprava, ki sproži v trenutku, ko mine nevidni žarek večje telo — ne glodalec ali žuželka! — signalno napravo. rati vrata, šteti in nadzorovati vhode v dvorane in hotele, obvarovati človeka SI. 3. pred poškodbo stroja, zatreti tihotapstvo na določenih odsekih, na delu pri straienju razstavljenih predmetov. Prva slika nam pokaže razstavljene slike. živalska rz-Tj do še ni bral kake pravljice, v II J kateri govore živali, kakor da bi bile človeške osebe? Da to L^ ni res, ve vsak in vendar ima-| jo živali svojo lastno govorico, II_U s katero se sporazumevajo. Tako se morejo n. pr. čebele natančno sporazumeti, če so našle kje bogato zalogo nektarja, kakšne vrste je ta, pri katerih cvetlicah se dobi in če je potrebno veliko število čebel, da se spravi nektar domov. Tudi mravlje si vedo povedati, če se bliža sovražnik ali če so našle bogat plen. Tudi one imajo svojo govorico, ki jo razumejo samo one, kakor razumejo čebele samo svojo. Z njo se morejo sporazumeti in to je smisel vsake govorice. Če najdemo pri tako nizkih živalih razvito zmožnost sporazumevanja, se ne smemo čuditi, da imajo tudi višje živali svoje značilno in za vsako vrsto posebno govorico. Kdor hodi sam svoja pota, temu ni treba govoriti. Zato so te vrste živali v ptičjem svetu tri četrt leta mutaste, kakor je n. pr. kukavica. Samd v pomladnem času, ko se zbirajo pari, se začne oglašati moška kukavica, dočim samica le heheta, kar pomeni: tu je samec, tu samica! Gon po sporazumevanju med pticami se seveda ne ustavi pri teh suhih opazkah, toda na vsak način ljudje pretiravamo ptičje petje v pomladnih jutrih. Večina pojočih ptic hoče le Beži: Tu je samec s stanovanjem. - Na drugi so narisane poti nevidnih žarkov, Zadnji dve sliki pa nam posredu- Sl. 4. jeta sliko sprejemališča in vmesno zrcalo, potrebno za preusmerjenje nevidnih žarkov. (tma) govorica Ko se bliža čas ljubezni, morajo priti tudi ptice v neko razpoloženje. Samec skuša s kimanjem glave ali s posebnimi glasovi vznemiriti svojo samico. Toda ptica se tega ne zaveda, kajti profesor Heinroth pripoveduje, da je neka raca kljub temu da je bila sama v prostoru, vabila neko drugo, ki je ni bilo, na skupen polet. Če je prišel profesor k njej, je njeno vabilo veljalo njemu. Z gotovostjo se torej ne more trditi, da samec zavedno vznemirja samico. Prav tako tudi nočne čaplje nimajo občutka, da jim je pomladi potrebna samica. Ne-zaupno sede na svojih vejah. Odganjajo vse druge samce in če po naključju pride kdaj kaka samica v bližino, so ravno tako nevljudni z njo. Samica mora odleteti, dokler se ponovno ne vrne in šele tedaj sprevidijo samci, zakaj prav za prav gre. Zanimiva je govorica med racami, gosmi in labodi. Če se gosi ali labodi v ribniku srečajo, si predvsem sporoče, da si niso sovražni: kljune vtaknejo v vodo, kakor da bi hoteli piti. In to pomeni: živeti hočemo v isti vodi. Prav tako delajo labodi pred ljubeznijo. Vča-si vtikajo vratove po deset in več minut v vodo, zmerom bliže in bliže, slednjič prekrižajo med seboj vratove, nikoli pa se ne objemajo, kakor trdijo pesniki. Profesor Heinroth navaja zanimiv primer o Čudnem paru štorkelj. Samec je bil črn, samica pa bela. Par se je tako privadil življenja v živalskem vrtu, da si je pričel celo delati gnezdo. Ko pa je prišel čas ljubezni, je samec pričel »klepetati«. Samica, ki je bila bela, te govorice ni poznala. Bele štorklje namreč stokajo. Tako se nista mogla sporazumeti — in gnezdo je ostalo prazno. Skrbna opazovanja učenjakov nam odpirajo tudi to stran živalske duše. H. G. Človek iivi, dokler živi, ime pa večno. ftfipoinska pregovor) RIBA S SPREJIENUTVIMI JETRI Znana ribica gambuzija, ki jo v močvirnatih krajih gojijo zavoljo zatiranja matričnih komaTjev, je znanost ponovno presenetila. Samice teh ribic prinašajo žive mladiče na svet. Med tem ko razmeroma veliki embrioni v materinem telesu odraščajo, postajajo materina jetra čedalje tanjša in manjša in se skrčijo nazadnje v neznaten ostanek, ki ga je med ostalimi telesnimi organi komaj videti. Najprvo izgine iz teh jeter glikogen, potem beljakovina, nazadnje tolšča. Ko se mladiči spravijo iz materinega telesa, pa pričnejo jetra spet rasti in zavzamejo prostor, ki so ga prej dala na razpolago za razvoj mladega rodu.; -v V GOŠČAVI (paroriaba)j ^ --------- NAJ ME STRELA UBIJE F B AK Q B BOBEO atrlesknil sem z durmi tn stopil v predmestno krčmo. Za sabo sem bil zapri marčni postni večer. Dež. Po cesti se je cedilo blato. Vhod v posebno sobo. Pogledal sem vanjo. Neki odbor je menda sej al v zehajoči praznoti: tiščali so skupaj glave in ukrepali po svoje. Pa me je potegnila za levo nho Kre-ščeča popevka iz popljuvanega prostora in me zvabila med prostaške pivce. Takale pesem ti je včasih kot prijatelj: Pošto j iš, prisluhneš in že te drži, da ji pritegneš z besedo. Prisedel sem k zabrojeni mizi, kjer Je Žmikal zadnji krajec svojega polička Mekusov Blaž — tako se mi je med pogovorom razkril z imenom — naplav-ljen na ta svet v gornji Savinjski dolini in zdaj ubog Žagar. Ko sem ga zmotil zatopljenega v samega sebe, je skomizgnil, češ, kaj se boš ti pajdašil z mano razcapancem, zlil ostanek pijače vase in me spodbočki po-! škilil. Prsasta postrežnica je sunila pred | mene kupico s pollitrsko steklenico. Ne-!kaj vsakdanjih gostov se je pobralo, •: malo so se še omihljavali in eden vinjen •'se je celo spotaknil ob prag. Odžli so Jiance BORKO z la hko nc& Smr^fc ^ po dimu. Na stenskem koledarja sem maj razbral številko tri in dvajset. »Kaj vas je zaneslo od tam?« skušal poizvedeti od njega in mu nato* čil iz svojega. To ga je zajelo. Zanplji* vost ga je zrahljala na njegovem stota, da ga je potegnil bliže k meni Poklical C. THIEMANN ' SNOPJE (leeoreaj; : sem pol litra in Se zopet in zopet, "da se je njegov jezik, ki mu je najbrž tičal v za tilniku, razvezal. Vendar je grozno žmetno izkapal svojo preteklost iz sebe. Kar skomuckal je pri tem. Bil je človek sam vase zaprt. »Oženjeni ste bili kedaj?« sem mu predrl kot z iglo gnojni tur, ki se mu je nabiral pol življenja in še več. Zavrnil je kozarec, si obrisal smrkljav nos z rokavom, in kakor bi ga bilo sram se razgaliti, je rekel: »No, pa naj bo!« Oče mi je bil nepoznan. Zagrešil me je z mojo materjo, ki me je še cecat- njaka odstavila in dala služit najprej za pastirčka, potem za hlapčerja. Do vrha sem vseeno dorastel. Moj gospodar, stari Štefanec, me je nekajkrat oplazil z bičnjakom do mezlik, toda te so se mi zacelile, preden sem postal goden za vojaka in začel laziti za Cundro-vo Zofko. Bila je edinka našega mejaša, — splavarstvo jim je bilo dedno — ki je imel kočo in svoj gruntec prislo-njen ob goro. »Lepa reč,« so mi vzbujali po njem skomine Stefančev oče, »če mi boš zvesti sluga, bo še kdaj tvoja last. Pri Cun- H. KELP POLETJE (linorez) Srih se bom zavzel zate. Zofka nI legava in prilična za gospodinjo.« Zofka me je marala. Uh. še zdaj me zgrabi, če se je spomnim z izpodreca-nim krilom, tako zavratno zajetne in širokih bokov. Dečja babica mi je nekoč črhnila o njej, da je taka dobra •plemen j ača. Stara dva sta me pa podila od hiše kakor cucka. Hlapca da bi vpregali z Zofko v jarem? Še oče ga ni maral priznati in naj bi naša bila kakor nalašč za takšno vragovo seme. Fej ga bodi! Toda z Zofko sva kljub temu na skrivaj vozila in se divje parila. O, enkrat samkrat je bil Blaž blažen v svojem življenju! Svetovna vihra je privršala. Cesar je vpoklical med drugimi tudi mene. Vzeti slovo od doma mi ni bilo hudo, saj doma prav za prav niti imel nisem. Edino Zofka se je udomila v meni, in b ogrne, kakor cmerikavec sem se cmikal, ko sem se moral od nje ločiti; saj se nisva niti še vzela predpisno. Avgust je zavladal. Z Luč do želea- TRI3E MUŠKETIRJI aj.eksande« ottmas h 0 hottmral kosretkakdem ft pob*tt5 ht dovouoi NOŽ »sicer pa,« se je lord še enkrat obrnil med vrati, »Mylady, naj vam ta neuspeh ne pokvari teka. Le pokusite pečenko in ribo. Dam vam častno besedo, da nista zastrupljeni. S svojim kuharjem sem dober in ker ne bo moj dedič, imam popolno zaupanje vanj. Storite tudi vi tako. Imejte se dobro, draga svakinja. Na svidenje, kakor hitro se boste spet onesvestili.« To je bilo za njene živce vendarle preveč. Ko je bila satna, se je je polastil obup. Na mizi je ležal svetel nož. Vstala je in segla po njem. Toda rezilo je bilo zaokroženo in prepogljivo kakor srebro. Zunaj se je slišal smeh. Vrata so se spet odprla. »Vidiš, dragi Felton,« je dejal lord, »ta nož je bil namenjen tebi, toda poskrbel sem, da je neškodljiv. Le poglej, kako zna ta ženska držati nož!« Myla>dy je odprla pest in spustila nož na tk. niške postaje se pot vleče, da je straH. Dvema mine hitreje. Zofka je šla z mano. Mnogo in premnogo sva nosila na srcih, da nama je pot hodila prekratka. Hmelj je kazal rodno letino. Kobulje go mu visele v grozdih, da so se pod-rrije šibile. Nebo kot steklo. Sonce naiu je peklo na ražnju. Nekje izza Dobro-velj se je zrinil oblak, sličen hudičevemu topu. Zabobnelo je. Zofka si je brusila svoje bose pete ob moji srčni strani in drug drugemu sva obetala ostati zvesta. Z njenimi poljubi je bila posipana vijugasta cesta. Kaj bi se sramo- val, bogve, ali bom še kdaj kresal kamenje po njej. »Oh, Zofka, Zofkica, ali me zares ne boš pozabila?« sem dražeče podvomil. Sla sva ravno mimo kapelice Matere božje, o kateri še ni bilo slišati, da bi koga zapustila. Tedajci me je moja Zofka — o bogtejedalbaba! — zgrabila pod pazduho in me povlekla z ihto pred podobo, roteč me: »Blaž, naj me strela ubije, če bom kdaj vzela drugega ko tebe!« Prižel sem jo k sebi iz vse svoje moške moči, za črnimi gorami se je zablis- POSTREZNICA Ko je drugo jutro stopila straža v njeno sobo, je bila Mylady še v postelji. Felton je ostal zunaj na hodniku. Privedel je s seboj neko žensko iz soseščine, če bi jo Mylady želela. Mylady se je kazala bolno. »Mrzlico imaim,« je rekla, »in vso noč nisem zatisnila očesa. Vse, kar zahtevam, je mir.« »Želite morda zdravnika?« je vprašala ženska. Mylady je pomislila. Zdravnik bi jo lahko razkrinkal. »Ne,« je odgovorila. »To bi mi ne pomagalo. Ti gospodje so včeraj vendar rekli, da hlieim bolezen. Danes gotovo ne bi rekli drugače.« nflo. Molčala sva vsevdilj. Priganjal naju je od zadaj zapadni veter - zgorc. Vedro Savinjo je kodral, potoke solz sušil. Vlak je prižvižgal, ne vedoč, da nas popelje v smrtni boj. Še opleten je bil kot kočija za svatbo. Nevesta moja, srečno, srečno! V Celje, tako je ukazovalo cesarsko povelje. Ovinek mi je ugrabil Zofko za štiri leta. Iz veselega Celja so nas tirali kot klavno živino v Galicijo. Od tam pa sestradane na laško bojišče, kjer mi je kraško sršeče pazdirje spu- stilo desno oko. Zofkina ljubavna pisma so bila sprva gosta kot svinčenke, potem so se zred-čila in ni jih več bilo in ni. S steklenim očesom so me odpravili, naj grem, od koder sem. Sililo me je, da bi prebral pismo, ki ga je Zofka med tem zapečatila in ne oddala, prebral bi ga rad in čeprav s slepim steklenim očesom. Doma sem dobil Zofko z drugim poročeno. Preklel sem njo in tistega Ti-dlnovega Vinka, — saj zaman ni krščen tako — lump!, ki mu je stari Cun- SOLZE »iorej, milostiva,« je rekel Felton, »povejte sami, kaj naj storimo?« »Tega niti sama ne vem. Trpim, to je vse, kar vem. Storite, kar hočete!« »Pojdite po lorda Winterja!« je velel Felton. »Ne!« je zaklicala Myla3y. »Ne pokličite ga, prosim. Ničesar mi ni.« Te besede je izkrekla tako strastno, da se ji je Felton neprostovoljno pri« bližal. »Če zares trpite, milostiva, bomo poklicali zdravnika. Če nas varate, boste pač sami najbolj trpeli zaradi tega. Tako si vsaj ne bomo mogli ničesar očitati.« Mylady je molčala. Položila je svojo lepo glavo nazaj na blazino in pričela jokati. Felton jo je nekaj trenutkov molče opazowl. Ker pa se je zdelo, da se utegne stvar zavleči, je odšel. Lord Winter ni prišel. 42 a der dal grunt, ko jo je oženil. Ustrelil bi najrajši oba. Ali prepustil sem maščevanje in odšel iz rojstnega kraja. Rodna zemlja me je žgala v podplate. Ni mi bilo obstati. Tako me je pahnilo semkaj. V začetku je bilo zaslužka kolikor toliko, a še več gostilnic. V vinu sem našel pozabljenje. Kaj bi tisto, če sem bil pometač in zdaj žagam drva, vse vkup ni za drugo, da bi pognal k tristo vragom. Čujte, in v tisto mojo Zofko je čez nekaj let treščilo. Baje so ženske plele korenje. Pritiskala je soparica KNJIGA Minili sta dve uri. Mylady je vstala ter počivala pred kaminom na stolu. Lepa, bleda in re-signirana se je zdela kot svetnica, ki čaka na svojo mučeniško smrt. Straža je prinesla zjutraj mizico za zajtrk in Mylady je pričakovala, da pridejo ponjo in da bo pri tej priliki spet videla Feltona. Ni se motila. Odnesli so mizico, Felton pa je ostal. V roki je imel neko knjigo, ki jo je položil na mizo ob kaminu, nakar je rekel: »Lord Winter, ki je katoličan kakor pasjih dni. Nad Raduho je vrelo. Utrgal se je blisk in Zofko je gromska strela ubila. Drugim se ni nič pripetilo. Bila je noseča in takšne ženske so strelo-vodne. Oh, jaz sem vsega kriv, jaz, ki bom kmalu vržen na gnojišče kakor gnili jajčni zaprtek, ker se ni moglo nikdar kaj poštenega izvaliti iz mene — pri tem pa mu je v dremavici spodrsnil komolec, ki se je opiral nanj, da je butnil s čelom ob mizni rob. Stražnik je javil polnočno uro. Plačal sem in si zavihal ovratnik. Na raz-križju sva šla s siromakom narazen. vi, ne želi, da bi bili brez tolažbe svo-je vere. Tu je mašna knjiga z obširnim ritualom.« Mylady je opazila zaničljiv posmeli, ki je spremljal te besede. Gledala je njegovo preprosto obleko, njegove kratko ostrižene lase, njegovo belo čelo in stroge poteze na njegovem obrazu. »Aha,« je rekla sama pri sebi, »to je pristen puritanec.« V tem trenutku je bil njen načrt gotov. Mlake so žlobudrale ob pocestnih svetilkah, pršilo pa ni več. Pogledal sem za njim, Njegova sloka zapotegnjena senca se je slikala na pločniku sključena. Poznalo se ji je breme kakih pet in petdesetih let. iz literarnega sveta Dr. LJUBOMIR MILETIČ Bolgarsko znanost je zadela težka izguba. Nedavno je umrl znameniti slavist, profesor na univerzi v Sofiji dr. Ljubomir Miletič. f Rodil se je v Štipu v Makedoniji 1863, gimnazijo končal v Zagrebu in tam nadaljeval vseučiliške študije. Po doseženem doktoratu Iz slavistike 1889 je nastopil učiteljsko službo v tedaj edini gimnaziji v Sofiji. Nato je postal profesor na novoustanovljeni Višji šoli, ki se je 1904 ne malo ravno po njegovi zaslugi pretvorila v univerzo. Miletič je tu ustanovil stolico starocerkvenoslovanskega jezika in slavis-tike vobče. Umrli je bil predsednik bolgarske Akademije znanosti, vodja Makedonskega naučnega instituta, dopisni član poljske Akademije znanosti in drugih znanstvenih društev. Prof. Miletič je napisal dolgo vrsto del s področja slovanskega jezikoslovja, zlasti iz zgodovine in dialektologije bolgarskega jezika. Izdal je slovnico starocerkvenoslovanskega jezika, s številnimi razpravami si pridobil poleg Coneva največ zaslug na proučevanju bolgarskega jezika in razi- skovanju bolgarskih narečij (Das Ostbul-garische, Die Khodopemundarten itd.), se trudil pri reformi bolgarskega pravopisa, skrbel za čisto to in lepoto knjižnega je« zika (v stilu in sintaksi) itd. Kot človek širokih razgledov in globokega srca ter velikih dejanj ni ostal samo pri teoretičnem delu, ampak se proslavil tudi kot izkušen organizator. Z njegovim sodelovanjem se je ustanovila univerza v Sofiji, vseučiliška knjižnica, Akademija znanosti. Urejeval je Izvestja seminarja za slovansko filoloijo na sofijski univerzi in bil do zadnjega neutrudljiv redaktor Makedonskega pregleda. Ves je gorel za rodno Makedonijo, začel Makedonsko biblioteko 1925 s kulturno-zgodovinskim pregledom Makedonije, ni mu pa bilo usojeno, da bi dočakal zgraditev Makedonskega doma, v katerem naj bi našli varno streho kulturni spomeniki njegove rodne zemlje. Ta veliki Bolgar je umrl naglo za srčno kapjo. Njegove zadnje besede so bile: Za Balgarja iskam až dobro. Stanko Bune. TRDOŽIVA DAMA S KAMELIJAMI G. Aferam nadaljuje svoj niz velikih dramskih in melodramskih uspehov iz 19. stol., uprizarjajoč jih v Odeonu, drugem največjem pariškem gledališču. Takrat je spravil na oder »Damo s k.«, ki je precej različna od drugih uspelih Dumasovih igrokazov. Osebe niso duhovite, ne razsipajo Cba,mfor-tovskih puščic, ne govore v piščevem imenu. ne moralizirajo. L. 1867. je A. Duma« sin pisal; »Vedi torej, prijazni čitatelj. da sem pisal vse svoje komedije z ljubeznijo in spoštovanjem do svoje umetnosti, razen prve (La Dame aux Camelias), ki s&m jo spravil na svet v 8 dneh. še sam prav ne vem kako. z mladostno drznostjo in srečo, morda bolj is potrebe po dena.rju_ nego po svetem navdihu. Poplačavši veČino svojih dolgov, sem mogel posvetiti več pazike in časa drugI (Dian« de -Lts). ki si ti bo nemara zdela pod prvo. Naposled... sem porabil celih 11 mesecev za obdelavo tretje (Le Demi-Monde). ki jo občinstvo trdovratno šteje za bolišo od drugih«. Mimogrede povedano; ta Polsvet ali lahkoživi svet. angl. Serm-Soci'ety, je v Čap-kovi »Komedii ze života h.myzu« izzval duhovito domislico: Sv&t, chce byt polosvet, a žena položena! — Zanimiva ugotovitev: najbolj živa je ostala komedija, ki jo je rodil v enem tednu! D. GOETHEJEV »FAUST« V PARIZU G. Batv je uprizoril oba dela na en večer. seveda znatno skrčena. Kritika obče ugotavlja, da je predstava Goethejev« mojstrovine umetniško dostopna francoskemu občinstvu. Flegova prepesnitev podaja jasno poimen in je vseskozi blagoglasna. Navzlic omejenemu prostoru svoje pozornic« je ravnatelj Baty ztadil med poslušalci občutek veličine. Na njegovem odru morda R. Schneider: ŽETEV Se ni bilo tolikega uspeha — poroča A. B»l-lesort v J. des D. 31 V., ki pa dostavlja, da se pristni (celotni) »Faust« ne da igrati Po njegovem naiiranju taa Benjamin Con-stant prav, ko misli, da je Voltairov »Cao-dide« jasnejši od »Fausta«, pa tudi tako globok. Na odru marsikaj človeka moti, kar pri čitanju dojema brez ovire. Velika dramska lepota pa je Marjetica. V tem predme tu nihče ni dosegel Goetheja. Zmaguje z dušeslovnim realizmom, nravstveno resnico, s poezijo, ki veje iz najpreprostejših stvari. P. de Saint-Victor je opredelil čaT mlade kmetice, ki jo je Goethe V7.el iz resničnega življenja; »Moški je spoznal v tej šibki postavi vedno žrtev svojih pobtevic in želj; ženska je videla v njej živo podobo svoje žalostne usode. Odtod ta brezprimerna priljubljenost .to poveličevanje usmiljenja, to osvajanje duš... Marjeta se je rodila — ne kakor zavrženi angel, ki ga je opeval neki sodobni pesnik, iz edine solze, padle Bogiu vl očesa, pač pa iz solze, ki so ji;h lile neštevilne neznane mtičenice in jih je zbral ter čarobno oplodil velik pesnik.« Učinek bi bil torej še močnejši. da je Fleg osredotočil 6voj prirediteljski napor okoli teh ljubavnih epizod. D. Stokrat slišati ni tako dobro, kakor enkrat videti. (Nipooakl pregovor) KNJIGE IN REVIJB VINKO MODERNDORFER, KOROŠKE NARODNE PRIPOVEDKE 1») Smisel za bajanje še tako krepko klija ▼ duši koroškega prebivalstva, da lanski Landesprospekt, oglas za tujski promet, naravnost poveličuje umetnostni nagon ra-dopevnega ljudstva (Kunstsinn der san-gešfrohen Bevolkerung). Lepoto korotao-ske popevke je povzdigovala Gabriela Preissova v koroški idili »Venez chez nous au printemps«, ki je pred leti izšla v Parizu pri založbi Renaissance du livre v zbirki Les mille nouvelles. To povest o Fo-gačnikovi Trudi nam je svoj čas ponašil J. Podgornik v Prijatelju, letos pa je v 2ild še dodal dramatizirano ob rojstni 75 letnici češke pripovednice. Snopec koroških popevčic mi je nedavno zbral prijatelj L. Kramolc ln poslal sem jih Mlčunu Pavičeviču, ki se pripravlja izdati zbornik še nenatisnjenih narodnih kitic iz vseh delov Jugoslavije, kakor je ondan objavil s tega širokega področja Narodne pikanterije. Narodno prozo, pripovedke ln pravljice, je poleg drja šašla zadnje čase zbiral • Mohorjeva družba v Celju 1937. dr. F. Kotnik, ki je v mohorjanskih Stori-jah (1924) razčlenil poglavitne motive iz narodne fabulistike, iščoč podobnostih tudi pri sosedih, Nemcih. Eno leto prej je dala na svetlo založba »Jug« v Ljubljani krajšo zbirko koroških pravljic »Gor čez izaro«, ki so jih večinoma zapisali koroški otroci za »Mlado Jugoslavijo« v Velikovcu. Letos je prišla iz stavnice gorenja knjiga, razdeljena v tri skupine: Živali, rastline, Kristus in ljudje. Tu so nanizane pripovedke osnovane na vražah, ajtioloških podlagah, življenjskih skušnjah. Snov »Mojce pokraculje« spominja »Pripovedke o pi-skrčku« v Gaspari-Koširjevi knjižici »Gor čez izaro«. Pripovedke, deloma že znane iz »Mladike*, bodo zanimale zastopnike raznih znanstvenih panog. Saj gre za ljudsko na-ziranje na svet, podedovano iz prastarih časov. Kako bi sicer bilo drugače mogoče, da se pojavljajo sorodne misli pri raznih narodih? V Opombah bereš na 65. str.: Slovenci so svoje dni verovali, da biva v drevju lesni duh, lesni bog. Ce je bezeg za vse na svetu, zakaj neki bi ne preskrbel dekletu moža? Prim. češko: Tfesu, tfesu bez. Ozvi se mi, pes: Kde mflj mily dnes? Kjer se oglasi kužek, tam živi njen bodoči. Želeti bi bilo, da se čim prej in čim več enakega gradiva otme pozabe. A Debeljak Uredništvo je prejelo: ZDRAVNIŠKI VESTNIK, strokovno glasilo zdravn'štva v Sloveniji, leto IX, št. 5. Na uvodnem mestu je objavljen začetek čdanka dr. Božene Merljak o Patogenezi ik-tera«. Prispevek iz strokovnega peresa ne bo zainimai le medicincev ampak tudi vsakega inteligenta, ki se želi poučiti o skrivnostnem delovanju jeter in drug'h prebavnih žlez. Sledi predavanje dr. Iv. Peršiča na vdealovanskem zdravniškem kongresu v Sofiji o »Naših izkušnjah zdravljenja oste-omielitid z Lohrovo metodo« (kirurško zdravljenje gnojnih infekcij). Prav tako vsebuje naslednji prispevek dr. Bož. Lavri-ča o »Terapiji torakalnega empiema« predavanje na omenjenem kongresu. Končuje se razprava mr. ph. R. Damaške o »Analizi urina v ordinaciji praktičnega zdravnika«, nadaljuje se pa referat dr. Ig. Singerja o uspešnejšem organiziranju borbe zoper tuberkulozo v naši državi. Dr. M:rko černič je prispeval drugi del svojih alktualnih opazk »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe«. Njegova izvajanja naj bi proučili naši jezikoslovci ia piodoibni učenjaki. Dr. D. Mušič objavlja ▼ zvezi s smrtjo dr. P. Defranecshija zanimive podatke iz njegovega zdravniškega in organizatoričnega dela na Dolenjskem. Slede rubrike: Iz medicinskih časopisov. Nore knjige, Drobne novice. »Zdravtrški teatB&K ureja dr. R. Neubauer. Celoletna naročnina za zdravnike din 50, za nemedi-cince din 90. Revija se naroča pri upravi na Golniku. — Zvezku je priložena druga številka »EVGEN1KE« z naslednjo vsebino: Skrb za raso v BoLgarij*. (H. Seizov, Sofija), Populacijska politika in evgenika na Češkoslovaškem (B. Sekla, Praga), Še o modifikacijah in mutacijah (iz genetičnega seminarja, G. Tomažič in razne strokovne drobne vest5« ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4815 vsebuje poleg običajnih lepih slik v glavnem sestavke o kulturnem pomenu ter gospodarsko političnem razvoju Berlina. V tem okviru je tudi obsežnejše poročilo o berlinski razstavi francoske sodobne umetnosti. Tednik se naroča pri založbi J. J. Weber v Lipskem. Človeku, ki ga imaš najrajši, ne zaupaj tvojih skrivnosti. (Niponaki pregovor) R. Hansche: ŠTORKLJINO GNEZDCt *Pu«.NTE CotCANTC , RAFASfi Di »AS »UTIU 20 CENTBUOS m r ' ' . —' i i nal/ Sodobni promet s svojimi mnogoterimi skem zalivu pri San Frančišku, ne dosti Zahtevami proži tehniku vedno nove nalo- krajši pančevski most pri Beogradu, najdi« ge. Sna izmed najbolj perečih je gradnja razpet most v zalivu avstralskega prista- modtov, Sedem km dolg most v Oaklaad- niš Ca Sydneya so le najbolj opazne razvvj- a« stopnje v uresničevanju nalog, ki j tU terja današnji promet. O narodnogospodarskem pomenu mostov za dežele z manj razvito civilizacijo nam v neki meri spričujejo znamke, ki po-nazorujejo novo zgrajene mostove. Iz ducatov znamk te vrste smo izbrali le nekaj izvodov (glej sliko!), že lz te desetine pa moremo razbrati, da imajo proizvodi tehnike mednarodno enotni značaj. Čeprav so namreč mostovi na znamkah v Južni ali Severni Ameriki (Dominica, Mexico), v Osrednji Afriki (mostova preko Senegala in Sambezija), v Avstraliji (Sydney), v Aziji (Perzija) ali v Evropi (Romunija), so pokrajinske slike, ki nam jih posredujejo, povsem slične. Tako torej izravnava tehnika značilne svojskosti posameznih pokrajin, prinaSajoč vanje plodove zapadne civilizacija (trna) JEZIK — OGLEDALO STARIH ČASOV Kako daleč hi moral človek nazaj v starino, da bi se srečala izraza: črevelj in Črevo, ali pa: škorenj in skora (lub)! Včasi jezična oblika dovede do spoznavanja nekih kulturnih pojavov, drugič pa je stvar obratna. Francoska ljudska rečeni-ca »dšcouvrir le pot aux roses«, zaslediti kako tajno, nima po mnenju nekega filo-loga nobenega pravega smisla in bi se morala pisati: »d. le pot au rose«, zaslediti lonec z lepotilom (ne: z rožami). Da pa je prva pisava točna, je razvidno iz šege, o kateri poroča P. de Kadorš y J. des Debats 20. V. 37, SONČENJ« V Berryju je bila pred stoletji navada, da so se tlačani graščaku odkupovali za neke dajatve na kaj čuden način. Na določen dan je mladina izbrala iz svoje srede nekoga, ki je skozi mesto nesel na visokem drogu lonec česna ali rož, kakršnega cvetja so pač dobili pri kmetih ali pri plemiču. Na skrivnem izbrana in dobro zagrnjena vdova je morala stopati za njihovim sprevodom, kateremu se je kmalu pridružilo vse prebivalstvo. Pod noč so tako prispeli v grad, napolnili slavnostno dvorišče in gospa je nagovorila graščaka z dobrodošlico, kjer se je šopirilo obilo mastnih, robatih izrazov. To je množico spravilo v dobro voljo. Nato je dama urno odnesla pete in obenem šopek; poslušalci so jo ucvrli za njo in skušali spoznati njen obraz. — To se zdi kaj verjetna razlaga za prej omenjeno rečenico. D. Popravek. V črtico Ig. Koprivca »Sodobna idila« je vrinil tiskarski škrat silno nerodno pogreško. Na str. 25 beri pravilno »rokavce« in ne rokavice. Rokavci so namreč ženska bluza ukrojena iz belega blaga, brez rokavov, z nekoliko globljimi izrezi na vratu in z izvezenimi rdečimi ali modrimi rožami na rokavih in pod vratom na prsih. praktične novote Snaženje poda na tekočem traku Nova priprava za čiščenje, povoščen je in podiranje tal deluje res s tekočim trakom. Na dveh valjih je 3 m dolg in pri-llčno širok trak lz moltona, ki teče preko plošče, ki je oblazinjena z mehko gobast« gumo. <3e gremo s to ploščino preko vodtea na tleh, se ta enakomerno razdeli ia vtre v les. če zavrtimo eno izmed ploišč, v katere se končujeta valja, ee trak z enega valja odvija, na drugega pa avtomatično navija, tako da imamo pod snažilno ploščino spet snažen kos blaga za poliranje. Ker je hlago, kakor smo rekli, dolgo 3 m in se da na enostaven način obrniti na drugo stran, kadar je ena stran zamazana, imamo na razpolago prav za prav 6 m polira-nega blaga, preden moremo tega očistiti. Prednost nove priprave, ki Ima dolg k> čaj, sta med drugim lahko delo in vedno ■nažna poltmna in čtatiilna ploščina. 48 - KBI2 aljka Prassus 4 5 6 7 8 4 3 9 5 2 10 6 1 11 1 1 1 8 9 10 11 12 13 Vodoravno: 1. žensko ime (obrat-nica) + franc. glagol bondir (skočiti) v neki peimutaciji, 2. resnično + luknja v obleki (od »dreti«), 3. lat. množ. deležnika »erosius« (oglodan), 4. ženski demon noči, po rahinskesm izročilu žena Adamova, 5. hrvaška zobna krema, oznanjana v dnevnikih, n. pr. v Jutru okt 1936, 6. naplavina na ustju rek, imenovana po grški črki D ,+ slepomiši, postopa, 7. španski pisec, po rodu Bask iz Bilbaaa, Miguel de— (1864 —1937) + gl. m. Norveške (do 1925 Kri-stiania), 8. drhtiva, se treseva, 9. enkrat (vzhod. Staj.) + hrust, silen človek, 10. zabava, razvedrilo + ime možu In pesmi v Zupančičevih Delih 1936, I, 124 (tudi ruševine nrastarega babilonskega mesta na vzhodu Babilona; v albanščini »cerkev«, v madž. »majhen«), 11. drevo, ki ga je presadil v Evropo rimski razkošnik Lukul, 12. prilizujem se (ital., špan. od lat. adu-lari), 13. v Črni gori poslednja žena svojega rodu, ima vse družabne pravice kakor moški. ..j vofcnega uiomka. Kako se ta gtaai? fi V A M S9 ReSitev problema 20T 1. Sb8—d7 (grozi Tg8-b8+), W7Xg8 (a); 2. Sd7—e5, aS—a2; 3. Se5—d3+, KM -a3; 4. Tc6-c3 mat. 1... Te7Xd7 (b); 2. Lg5—e7-', DTXe7; 3. TgS— g3l in 4. Sd4—c2 mat. 1 . . . a3—a2 (c); 2. Tg8— b8+, Sb7 lah b5); 8. TXS+ ia 4. T«-«S mat. UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo In uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din ------—-—po raznaftalrih ttoatavj^pma Din ---------