Mev. 251 V L MW, V Celi«, flnc 12. novem&ra 1925. Posamezna številka stane T5C Din LelO Lili. Naročnina za državo SHS: Aa mesec......Din 20 ia pol leta . sa celo leto 120 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji . v Inozemstvu. Din 60 . 80 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2"—, večji oglasi nad 45 rnm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4"—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pr\ večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izv.temši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. S tedensko Ilustrirani Slovenec " PcSlnln?. mm v gotovini. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne spre-lemajo. Uredništva telefon 50. upravnišlva 328. slovenski Uprava (e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rnčun: Ljubljana tO.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797. Rapallo. Danes pred petimi leti so jugoslovanski in italijanski delegati podpisali rapallsko pogodbo, ki je od jugoslovanskega narodnega telesa odtrgala nad pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki so s tem prati svoji volji in proti svečanim obljubam ter geslom, s katerimi so se bojevali zavezniki proti germanski nadvladi v Evropi, postali državljani tuje države. Zato je ta dan črni dan, pravi dies ater za naš narcd, ki je bil s tem aktom naravnost raztrgan na dvoje, dan žalosti za brate Hrvate, ki objokujejo velik del svojih sinov ob jadranski obali Ln na njega otokih, dan nesreče za brate Srbe, ki so se z nami zedinili v eno jugoslov. državo, kateri manjka eden njenih najbistvenejših delov, brez katerega Jugoslavija ni cela in ena. Od rapallskega dne naprej imamo odrešeno in neodrešeno Jugoslavijo. Nad to strašno izgubo smo se v svojem plemenitem optimizmu in veri v poštenost skušali izpočetka tolažiti s tem, da bodo Jugoslovani v Italiji uživali vsaj minimum naravnih narodnih političnih in kulturnih pravic, kakor so se bile v veliki verza ski mirovni pogodbi zagotovile narodnim manjšinam, če se že te pravice niso zasigurale posebič v pogodbah, ki so se sklenile med našimi državniki in Italijo. Zaupali smo pač v lojalnost tiste države, ki so ji pripadle dežele, ki k njej ne spadajo, mislili smo, da se bo Italija spomnila svojih osvobodilnih bojev za lastno ze-dinjenje, borbe najboljših svojih sinov za svobodo in samoodločbo, svoje večstoletne zgodovine, ki po je od razkosanosti, suženjstva pod neštetimi osvajalci, tujdmi tolpami, uzurpatorji in nanodi in nezakrivljene kulturne in gospodarske bede peljala polagoma k neodvisnosti, velikosti in edinstvu. Menili smo, da bo narod, ki šteje med svoje prvoboritelj teja, Colo di Rienzija, Silvija Pellica, Giober-tija in Mazzinija, plemenit in pravičen ter velik tudi napram slovanski manjšni, ki jo je usoda dodelila Italiji. In še večji optimisti so se zanašali na povzdigo ethosa v povojnem svetu, na napredek mirovne misli in bratstva mea narodi, na duhovno zedinjenie po vojr.iu grozotah izmodrene Evrope, na Društvo narodov in njega prizadevanja, misleč, da se bo kdaj krivica, ki se nam je v Rapallu prizadja-la, popravila, popravila v mirnem sporazumu kot posledica naravnega razvoja velikih idej človečanske solidarnosti, socialne pravičr^sti in sodelovanja za politično preureditev, gospodarsko konsolidacijo in moralno povzdigo vseh kult "Tih narodov sveta. Bi! -=mo kruto prevarani. Medtem ko je Anglija priznala neodvisnicst Irske, ko je le-volucija v Rusiji čisto na miren način prinesla popolno narodno svobodo ali vsaj dejansko avtonomijo neštetim narodom ruske in sibirske ravani, ko se v Nemčiji in na Poljskem uveljav jajo načela varstva narodnih manjšin, pa 'udi drugod v Evropi, ko je mala Estonija izdr'ala nai.ivnost vzoren nacionalni zak n, ko še celo Indci dobivajo polagon.a in stopnjama svoj »svaradž« — nuja Italija celemu svetu primer naravnost barbarskega tlačen;'*, brezobzirnega zatiranja in preganjanja svoje slovanske in nemške manjšine. Kar mor. io Slovani pretrpeti v Italiji, to se da vzpor 'iti sam- 7 unič. 'alrrmi boroami bivših angleških mo' '.cev na nesreč" lem zelenem otoku in gospod Mussolini se mere ponašati, da v t ti ozir" njegov režim le na'o zaostaja za Crcm-welJovim. Ne bomo naštevali vseh •iar',->;h činov proti i ovcncem in Hivatom Primor-iu — r.nr.ni so nam dovolj, pa tudi tujemu s .■i-lu — le to bi bi'o nujno potrebno, da se zberejo v veliki knjigi in predo&ijo svetu v vseh kult!'-niii jezikih. Zaenkrat nam ne ostane nič drugega, \a-kor da mirno in dostojno, kakor se spod' ' i ?a naš visoKokulturni narod, za naše zatirane sorojakc. manifestiramo svoja gorka čustva, da se zanje zaobljubimo in duhovne zveze z ..ji-mi ne samo ohranimo, ampak čedaljebolj tio-lloVimo. Ko je umirala Marija tjtidorska, je dejala, da bodo našli v njenem srcu, ko je d''ri!e;o, zapisano besedo: Calaisl V sle'er-lem jugoslovanskem srcu pa bedi z neizbris-nimi znamenji vžgano Primorje, ki od nas pričakuje rešitve iz spon, v kalere ga je okovala "Todna nestrpnost, osvajalstvo in brezmoralno trinoštvo. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Dočim je javnost še vedno vznemirjena radi nasilsiev v Trstu, se obširno komentira in obsoja včerajšnji nastop zun. ministra dr. Ninčiča. Zunanje ministrstvo izjavlja, da je smatrati spor za popol- noma likvidiran. Podrobnih informacij, kako je ta spor likvidiran, seveda ne navaja; zato se smatra, da se je kapitulacija izvršila na celi črti. ij se zapleta. U CSflSJJI |JU33ii!i«Ei RADIČ NAPADA RADIKALE. - RADIKALI RAZBURJENI. — POLOŽAJ SE RAZVIJA NORMALNO V SMERI — RAZPADA NEISKRENE RR KOALICIJE. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Potovanje dr. Korošca po Dalmaciji jc vznemirilo tudi Stjepana Radiča. Zato udarja v današnjem »Domu« na opozicionalne strune, posnemajoč argumente, ki sta jih navajala proti režimu dr. Korošcc in Stjepan Barič, ko sta potovala po Dalmaciji.Radičeva stranka jc odgovorna za razmere v Dalmaciji. Vendar se Radič te odgovornosti otresa in zavrača krivdo na slabe razmere v Dalmaciji na drugo vladno stranko, na radikale. O njej govori v tonu, kakor je govoril, ko je njegova stranka bila v vladi. To je seveda radikale razburilo. Danes se je v Belgradu govorilo o poostritvi razmerja med radikali in radičcvci, ki jc itak radi Pašičevega vedenja napram vstopu Radiča v vlado precej nadeto. Pašiču bo ta napad dobrodošel. Če se bodo slični slučaji ponovili, bo prišlo še prej do kritičnega položaja, kakor se sploh misli in sluti. Poleg tega Pašič previdno tira ves notranji politični položaj do kritične točke in se pripravlja, da bi ga absolutno obvladal. Ni izključeno, da ga nova kriza pokoplje za vedno. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Stjepan Radič je priobčil v »Domu« dva članka, katerih vsebina je v največjem nasprotju z njegovo sedanjo politiko. V enem napada vlado in radikalno gospodo, češ da se hrvatskemu kmetu hujše godi kakor pod obznano. Preganjanja s strani orožnikov so na dnevnem redu. Razpu-ščajo se občinski odbori, nc da bi se razpisale nove volitve. Sploh gre vse na slabše. Tako udarja Radič po vladi. Kljub temu pa njegovi poslanci v Belgradu pohlevno glasujejo za vse radikalne gospodske metode. Prav nobenega odpora ni pri njih. Nepobitno dejstvo jc, da so veliko bolj goreči zagovorniki tega za kmetstvo neznosnega režima kakor radikalni tovariši. Poročali smo o klavrnem vtisu, ki ga je napravilo zadr."anje radičevccv ob priliki debate glede tržaških nasilstev. Kljub temu pa ima Radič toiiko neslanega poguma, da ra drugi strani rohni proti Italijanom in rožlja s sabljo. Vidi se, da se še ni mrgcl otresti svoje stare metode demageške agita- cije. Ta njegova članka sta med radikali vzbudila veliko ogorčenje. V glasilu »Večer-nje Vreme« že nanj odgovarjajo in pravijo o tej najnovejši Radičevi aviatični ekskurziji sledeče: »Veliko pozornost je vzbudil članek, ki ga je Stjepan Radič napisal in priobčil v poslednji številki »Doma«. V tem članku razlaga Stjepan Radič delo vlade za zboljšanje splošnih razmer v državi in daje ukor »gospodi« in politični stranki radi tega, ker ovirajo pravilen in za državo koristen nastop HSS v tej smeri. Ta okolnost je napravila zelo neprijeten vtis na kroge vladne večine. Smatra se, da bi moral biti Radič v svojem članku mnogo bolj skromen in se tako obvladati, kakor to dela vlada v svojih izjavah in to ne samo v vprašanjih notranje, temveč tudi zunanje politike. Kajti v vladnih krogih je imel ravnotako neprijeten odmev tudi oni Ra-dičev članek, ki ga je objavil pred dvema dnevoma v »Domu« in ki je bil naperjen proti Italiji.« Trdi se tudi, da so se radi tega morali na današnji seji radičevci opravičiti. Opozicija gleda na to ravnodušno, ker smatra to za Radičev poskus, da si pridobi več zaupanja med ljudstvom in obenem za bojno napoved Pašiču, če ga ne bi hotel vzeti v vlado. To je zanimiv pojav v vladni večini in dokazuje, da gre razvoj krepko svojo začrtano pot. Na obojestranskemu nezaupanju in pričakovanju ugodnega trenotka za medsebojno prevaro zgrajena koalicija se dalje ne more več vzdržati. Čim preje razpade, tem manjša bo škoda za ljudstvo in državo. Bclgrad, 11. nov. (Izv.) Danes so se po Koroščevi vrnitvi iz Dalmacije prvič sestali Korcšec, Davidovič in Spaho na posvetovanje o političnem položaju. Na seji se je ugotovilo, da je velika državniška napaka, ako se Pašič brani vzeti Radiča v vlado, dočim na drugi strani ni nobene ovire, da se ne bi Radičeva stranka udeležila vlade. Razmere med obema vladnima strankama so take, da se je bati, da se sedanji položaj preje konsu-mira, kakor pa bodo dani vidni uspehi za raz-čiščenjc splošnih političnih razmer. PSlf-^^^t pjicJ^pnf® jfg ?OSLANEC KLEKL ZA PRAVICE INVALIDOV. OD TREH SEJ. — PRIBIČEVIČ IZKLJUČEN BMgrad, nov. (Izv.) Na današnji skupščinski seji se je pretresalo pog.avje V. inva-linaskega zakona. Med sejo je prišlo tio incidentu, vsled katerega je b.l Pribičevič izključen od treh skupščinskih sej. K poglavju V. je v imenu Jugosl. k'uba govoril pesi. K 1 c k 1. Med druvim je izjavil: Ko se je vršila debata o načrtu vidovclanske ustave v ustavoivo ni skupščini, se je nek poslanec peslužil argumenta za uveljavljen e centralistične uslave, rekoč, če bi ož.vele vojne žrtve, bi vse sprejele navdušeno centralistično ustavo. Čc se poslužimo ana ogije, bi gotovo sedaj trdili, da ta argument ne drži. Vojne žrtve bi izpraznile oni del parlamenta, ki ne prizna njih. vega junaštva, ki podcenjuje njihovo vrednost. Vsi invalidi danes odklanjajo soglasno delovanje vla:'e, obsojajo načrt invalidskega zakona, obsojajo ga tudi vojne žrtve, Zakon, ki ga sedaj pretresamo, niti v celoti niti v podi obnost;h ne cla e tistega, kar bi tnoral. Poslanec kritizira pogl. V., ki govori o odkupu ivalidnine. Kritizira člen za členom, stavlja izboljševalne predloge, posebno navaja slučaje zapostavljanja invalidov pri oddaji zemlje. Navaja drastične slučaje, na kakšen način se je izvajala agrarna reforma v Prekmurju na škodo invaldv, ker jo dobijo vsi drugi, samo invalidi ne, ki bi morali imeti prednost pred drugimi interesenti. Zato zahteva pojasnila in pa temelite reme-dure v tein oziru. Izjavlja, da invalidi, ki so veliko žrtvovali, veliko zaslužijo in tudi ve- i liko zahtevajo. S tem e treba računati. S tem bi moral računali tudi invalidski zakon. Računal pa bi, ako bi invalidu ustvaril dom, sre-j čo, mir in zadovo jstvo. Sredstva bi moralo nuditi poglavje V. Ker teh ni, kakor je po-s'anec dokazal, zalo izjavlja v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev, da bo gnan od čuta pravi"iosti in usmiijenja, ki mu gori v duši do teh trpinov, glasoval proti takemu slabemu invalidskemu zakonu. Govornik jc žel za svoja izvajanja burna odobravanja. — Za pesi, KlekHm je govoril samostojni demokrat B o š k o v i č. Med njegovim govo-r m je prišlo do neljubega prizora in burnega nastopa, ki ga je deloma s svo o nerodnostjo izzval predsedujoči podpredsednik Subotič. On namreč vodi sejo neresno. Žrtev tega je danes postal Pribičevič, ki sc je po svoji navadi to-1 ko razburil, da ga je večina na predlog Su-lx lica izključila cd razprav za tri seje. Dogodek, ki meče luč na nezdrave razmere v parlamc. tu, se je odigral tako-lc: Na mcdicic posl. Timotijeviča, je predsednik dal T'mo-tijeviču ukor, obenem pa ga jc vprašal, ali mejače vpliva na njegovo razpoloženje sla'~o vreme. Rad tega je Timctijevič protestiral in de'r': Držite se poslovivka in p• idile s tc«?a mesta, kadar tako govo itel< Nato se je Pribičevič vmešal v ta spoi. Z:-klical e: Opo-ir:njaj'e, kolikor hočete, namo bodite dostojen človek.« Vsled lega je predsednik Pribičevič i psmeno ukorih Nato je IVMčcvič izjavil: »Smatram za čast, da me Vi opominjale!« Raditega ga je predsednik drugič pismeno ukorih Na koncu seje ie pre.ilagal skupščini, da rribi aviča izključi od treh sej. Predsedn k se je pri utemeljevanju svojega predloga tudi nekoliko opravičeval radi besed, ki jih je naslovil na Timotijeviča. Pribičevič pa je izjavil, da je nastopil v obrambo svojega tovariša, ki ga je predsednik razžalil in da bo v bodoče vedno tako delal, kadar ne bo predsednik vršil svoje dolžnosti in varoval dostojanstva hiše. Njegov zagovor ni pomagal. Radičevsko-radikalna večina je sklenila, da se izključi od treh sej. Politični krogi smatrajo, da nosi v_jji del krivice za incident tudi dr. Subotič. Zato so mnenja, da nesi cela zadeva politično ozadje. Smatra se namreč, da hočejo radikali s tem javno pokazati Pribičeviču, da se niti najmanj ne bojijo njegovih groženj iz njegove opoz' ije. Obenem mu hočejo dati na znanje, da naj ne računa na kakršnokoli njihovo podpero. Vladna večina atentat na skupščin. . Belgrad, 11. nov. (Izv.)Dopoldue se je vršila seja predsednikov parlamentarnih klubov pod predsedstvom skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča. Na seji so razpravljali o tem, kako bi prišli do sporazuma glede spora, ki se je včeraj pojavil v zakonodajnem odboru. Radikali in radičevci se zavedajo, da nimajo nobenega izhcda, da bi opozicija odstopila še pai mest, da bi imeli aa ta način večino. Opozicija stoji popolnoma na pravilnem stališču, da se mora poslovnik, ki je zakon, držati, vsled česar so se pogajanja razbila. Kakor se zdi, namerava vlada sedaj spremeniti poslovnik. To bi bil v resnici zelo nevaren eksperiment, ker bi našemu parlamentarizmu dal najslabše izpričevalo in bi bil nevaren precedent, da bi tudi v bodoče vsaka vladna večina lahko prekoračila skupščinski poslovnik in druge zakone, kakor bi hotela. Posebno se za spremembo poslovnika zavzemajo, radičevci in s tem dokazujejo svojo »se-ljačko demokracijo«. ranjs o pravilniku k zakonu o kmet. kreditih. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Ravnateljstvo za poljedelske kredite je pričelo danes s sejami, na kateri so obravnavali pravilnik zakona o kmet. kreditih. Načrt pravilnika je izdelalo kmet. ministrstvo. Načrt je šel skozi posebno komisijo zadružnih strokovnjakov glavnih Zadružnih zvez v državi. Konferenco je sklicalo kmet. ministrstvo. Po zakonu o kmet. kreditih mora ravnateljstvo napraviti pravilnik za okrajne zadruge, ministrstvo samo pa za oblastne zadruge in za ravnateljstvo, kakor tudi ostale pravilnike k zakonu. Vendar želi kmet. ministrstvo izdelati pravilnik popolnoma v sporazumu z obstoječimi zadružnimi organizacijami in ravnateljstvom za kmetijske kredite. Zato hoče, da se ves pravilnik še enkrat predela v podrobni debati na sejah ravnateljstva za poljedelske kredite. Na prvi seji, ki so je vršila danes, se je postavilo ravnateljstvo na lo stališče po kratici načelni debati, glede zakona in pravilnika pa se bo še razpravljalo v posebni debati. Obravnavalo se je prvih sedem členov pravilnika. Kakor vse kaže, bo treba rednih sej najmanj še en teden, da se pravilnik v ccloli predela. Posebno przerno se l o razmolrival pravilnik za okrajne zadruge. Seja se je vršila pod predsedstvom Matijeviča. Kot poročevalec kmet, ministra se je seje udeležil načelnik dr. Stoj-kovič. Za prsvselo kronski poMnln na fersfca. Odločen naslon poslanca Žel>oh>. Be'grnd, 11. nov. (Izv.) Kakor smo včeraj poročali, so poslanci ,I,gosi. kluba, federalističnega kluba in muslimanskega kluba vložili nujen predlog, \ katerem predlagajo, da naj narodna skupščina pozove fin. ministra, da takoj začne z prevedbo kronskih upokojencev na dinarske in da se v to vrlio vstavijo potrebni krediti v proračun-ke dva;r>jst;ne docember-nuuee. Na današnji sk; plinski seji so pred dirvnim redom razpravljali o tem predlogu. Predlo« je utemeljeval oosl. B a z a 1 a. V iinenu Jugosl. kluba je govoril Franjo Žebot. Predlog je utemeljeval sledeče: Zahteva poslancev, da se kronski upokojenci prevedejo v dinarske, je v parlamentu zastala. Vse leto se zahteva, da vlada popravi krivice, la se godijo našim upokojencem. Fin. minister samo zbira kredite in meče peuzionistom pesek v oči. Kronski upokojenci in njihove družine pa umirajo gladu. Ker ima vlada za stare upokojence kronske tarife, je kazniva, kakor oblast kaznuje gostilničarje in trgovce, ako imajo cenike v kronah. Na prošnje in pritožbe upokojencev minister sploh ne odgovarja. Vlada krši čl. 216. mirovne pogodbe, ki predpisuje, da se morajo kronske pokojnine spremeniti v zlato valuto. Druge države so to vprašanje takoj regulirale, celo uboga Avstrija. Govornik navaja posamezne drastične slučaje, kako vlada postopa s kronskimi upokojenci, učitelji, žandarji, poštarji, profesorji in železniškimi miloščinarji. Popisuje žalostni slučaj šolskega svetnika Jerovška, ki mora v zahvalo za več kot 40 letno zvesto službovanje na starost stradati. Govornik ostro kritizira postopanje z železničarji, kateri so po rimskem sporazumu zelo udarjeni. Jugoslavija mora po tej pogodbi plačevati letno 17 milijonov za upokojence v Avstriji. Tako so avstrijski upokojenci za 150 odstotkov boljše plačani, kakor naši. Govornik poudarja, da morajo davkoplačevalci plačevati neznosne davke, ker fin. minister pravi, da potrebuje država denar za nastavljence in upokojence. Ti reveži pa od zvišanih davkov nič ne dobijo. Ogromne vsote davkov gredo drugam. Ako hočemo veljati kot pravna država, moramo izvrševati dolžnosti; potem ni nobena stvar nuj-nejša kakor ta. Dolžnost vlade je, da izpolni dane obljube. — Fin. minister je izjavil, da sprejme nujnost tega predloga. Debata o carinskih postavkah v odboru. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Na današnji seji odseka fin. odbora je bila dolgotrajna debata radi carine na gaiico. Vladimir Pušenjak je opozarjal na težavne razmere vinogradnikov, ki se borijo za obstanek, ker so se produkcijski stroški zvišali, cene vinu pa so padle. Protestira proti pretirani carini, ker se jc dosedaj galica uvažala brez carinc. V do-glednem času še doma ne bomo producirali dovoij galice dobre kakovosti. Zato je poslanec odločno nastopil za carine prost uvoz galice. Odsek jc soglasno sklenil, da se galica oprosti carine. Nadalje se je poslanec zavzemal za znižanje carine na mrežice za plinske svetilke, želatin, hektografske mase, zdravila in za zaščito taninske industrije. Carina za nekatere predmete se bo pri pogajanjih z drugimi državami znižala. V svrho zaščite domače industrije pa se jc carina za kvebračo in ekstrat kvebrače za strojenje kož pove- . čala. Zarslmive interpelacije. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Jutri je v skupščini dan interpelacij. Na dnevnem redu sta interpelaciji posl. Radosavljeviča (dav. dem.) na notranjega ministra radi nepravilnosti pri občinskih volitvah v Straganih in interpelacija Demetroviča (dav. dem.) na prosvetnega ministra o zapiranju posameznih razredov na srednjih šolali. V imenu Jugoslov. kluba bo govoril o prvem predmetu Geza Šiftar, k drugemu Ivan K1 e k 1. Vlada je razpravljala na današnji vladni seji o stališču, ki ga bo zavzela k tema interpelacijama. AFERA THURN-TAXIS. Belgrad, 11. nov. (Izv.) Preiskovalni odbor radi preiskovanja afere bivšega ministra Lukiniča, je imel več sej. Z današnje seje se je izvedelo, da se bliža preiskava koncu in da bo odbor v kratkem končal poročilo, ki ga bo predložil narodni skupščini. in gaplice. Zagreb, 11. nov. (Izv.) Kakor smo že poreč i, so se snoči vrnili hrvatski škofje iz Rima. Vaš dopisnik je danes dopoldne obiskal djakovskega škofa dr. Akšamoviča in ga med drugim vprašal, kaj je bil glavni namen potovanja v Rim. Škof dr. Akšamovič je odgovoril: Na poziv sv. Stolice smo šli v Rim, da jo Informiramo o stališču jugoslovanskega epi-skopr.ta v vprašanju konkordata. To stališče je prav isto, kakor so ga škofje svoj čas obrazložili, ko se je to vprašanje pretresalo v tozadevni komisiji v Belgrad. Cez nekaj dni potujemo v Belgrad in obiščemo vse merodajne faktorje: Pašiča, dr. Ninčiča, prosvetnega ministra in ministra za vere. Pred odhodom iz Rima smo obiskali poslanika dr. Smodlako, ki se je isti dan vrnil v Rim.« Na vprašanje: »Katere posle ste opravili za čas?, bivanja v Rimu?« je dr. Akšamovič odgovoril: »Glavni posel, s katerim smo se bavili in ga tudi izvršili, je vprašanje tiskanja glngnkkega misala, ki se tiska v rimski »Po-lyglottr , kajti, kaj hočemo z glagolico, ako nimamo knjig, da se jih poslužujemo? Glavno delo pri tem misnlu je izvršil znani slavist prof. Weiss, ki se je radi tega mudil eno leto v Rimu. Sedaj se opravlja edino še korektura in misal bo v kratkem gotov.« »Kako je z vprašanjem glagolice?« >Mi smo se v tej stvari točno informirali in ugotovili, da ni niti govora o tem, da bi v Rimu obstojala kakšna tendenca proti glago-lici. Hoteli smo to vprašanje pospešiti, da se reši administrativnim potom brez konkordata. Sv. stolica pa ni načelno niti proti temu, da se to vprašanje reši tudi v konkordatu. Sedaj se nahaja to vprašanje pred pristojno komisijo, ki ga proučava.c NESREČA V RADGONI. Radgona, 11. nov. (Izv.) V Radgono sta prišla včeraj dr. Seipel in deželni glavar štajerski dr. Rintelen na neki krščansko-socialni shod. Na brvi, ki vodi preko mestnega jarka v mesto, ju je pričakovalo toliko ljudi, da se je brv udrla. Dr. Seipel in dr. Rintelen sta ponesrečencem pomagala, potem pa odšla v mesto, kjer ju je pozdravil na trgu mestni župan. VLADNA KRIZA NA NIZOZEMSKEM. Haag, 11, nov. (Izv.) Ker je druga zbornica z 52 proti 42 glasovom sprejela predlog, da se odpravi poslaništvo pri Vatikanu, so štirje katoliški ministri odstopili. Vsled tega se nahaja vlada v krizi. PROŠNJE ZA SPREJEM V FAŠISTOVSKO STRANKO. Pariz, 11. nov. (Izv.) Italijanski poslanik v Parizu je prosil za sprejem v fašistovsko stranko. Rim, 11. nov. (Izv.) V fašistovsko stranko se po ponesrečenem napadu na Mussolinija vpisuje toliko oseb, da so sklenili sprejeme v skupinah ustaviti, da preprečijo vstop v stranko sumljivim elementom. TOČA V BENETKAH. Benetke, 11. nov. (Izv.) Včeraj je padala v Benetkah debela toča. Sporazum in Slovenija. Na sporazum med radikali, ki so največja in najmočnejša stranka, in med najmočnejšo str iiko na Hrvatskem sc stavili tudi nel -teri ljudje v Sloveniji velike nade in so upali, da se h do tudi v Sloveniji razmere izboljšale, čeprav le indirektno. Mnogi pa so celo zahtevali kategorično, naj tudi olS vstopi v vlado sporazuma, češ da to ne bo koristilo le Slovenski ljudski stranki, ampak bo celi Sloveniji Uši dobit in korist. Tozadevnih nasvetov ni manjkalo. Od vseh strani so su oglašali svetovalci, ki so govorili: kar je naredil Radič, še mnogo lažje naredi dr. Korošec, ki se ni nikdar tako daleč eksponiral kakor Radič. Tudi dr. Korošec naj izmoli svoj »konfiteor« in stvar bo rešena na obče zadovoljstvo. Dr, Korošec ni še! v vlado in zato je na svoj naslov moral preslišali visoke kupe bridkih očitanj, da zapostavlja interesa ^.ovenije, da ima pred očmi le interese svoje stranke, da zastopa samo koristi Vatikana in tako naprej. Na vse te očitke je parlamentarna delegacija z dr, Korošcem na čelu molčala in jih je trpela, trpela mirno in dostojanstveno v pričakovanju, da bo tudi v Sloveniji prišlo do iztreznenja. In iztreznenje prihaja. Kaj vidimo danes v Sloveniji? Danes vidimo na vseli koncih in krajih, da sporazum med R in R za Slovenijo ne pomeni nič, čeprav je posl. Pucelj s par svojimi tovariši vstopil v radičevski klub, bržkone v prijetni nadi, da se bo vsaj on dokopal do vladne moči in gotove drobtine izkoristil ob enem za svojo stranko. Toda gospod Pucelj je čakal in čakal, dočakal pa je strahovito prevaro, še stra-hovitejšo kakor gospod Radič sam, V zadnji številki svojega »Doma« se Radič bridko pritožuje nad razmerami v Dalmaciji, kjer radikali ne vzdržujejo le svojega go-spodstva, ampak tudi gospodstvo samostojnih demokratov z vso svojo vladno močjo podpirajo. To je za Radiča in za njegovo stranko strahovit udarec. Dalmatinci so pričakovali, da se bo to ali ono vsaj ublažilo, če ne že popolnoma odpravilo-, kar je zagrešil zloglasni PP režim, a vsi njihovi upi so splavali po vodi. Kljub »sporazumu« radikali še vedno drže samostojnodemokratske veljake v Dalmaciji na krmilu, kakor da vlada še vedno PP in ne RR. Nič boljše, ampak celo hujše je v Sloveniji. G. Pucelj je doživel in še dloživlja dan za anem bridka razočaranja. Kakor ves hrvatski seljački klub tako tudi njegov slovenski privesek z g. Pucljem na čelu ne pomeni nič, kajti tudi v Sloveniji podpirajo radikali prej-koslej edinole samostojne demokrate in v Sloveniji se vlada tako, kakor hoče današnji o p o z i c i j o n a 1 e c dr. Žerjav, ne pa tako, kakor bi želel g. Pucelj, ki je član velike vladne stranke, Tako :-gleda »sporazum«, in take so njegove posledice -a Slovenijo! Vlada PP ni mogla slovenskih zahtev omalovaževati bolj kakor jih tepta in omalovažuje vlada RR. Naj navedemo nekaj konkretnih dejstev. Na čelu prosvetne uprave v Sloveniji stoji g. dr. Pestotnik, o kolega delovanju bi bilo odveč govoriti. Proti uraclovanju tega gospoda so s? izrekli i >slovenački radikali« i slovenski -idičevci in zahtevali, da se izvrši reme-dura. Posledica? Gospod dr. Pestotnik je še danes šef prosvetne uprave v Sloveniji in bo še dolgo, tako dolgo, dokler bo hotel opo7i-rijonalni samostojni demokrat dr. Žerjav, ki ima pri radikalu Vukičeviču več besede kakor vsi »slovenački radikali« in radičevci skupaj. Drugi slučaj. Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je bilo treba imenovati novega ravnatelja namesto izintrigiranegu prejšnjega ravnatelja g. Kocmurja. »Slove-nauu radikali« in slovenski radičevci z gosp. Pucljem na čelu so si prizadevali na vso moč, da spravijo na to velevažno mesto moža svojega zaupanja. Z vsemi svojimi intervencijami pa so dosegli le to, da je bil imenovan na to mesto zaupnik opozicijonalca dr. Žerjava in bivši samostojno - demokratski kandidat za državni zbor dr. Bohinjec. Tako izgledajo pcsledice sporazuma med R in R za Slovenijo! In kljub temu so se našli lj u ,e, in še danes jih je nekaj, ki so zahtevali in zahtevajo, naj bi se takšnega sporazuma udeležila tudi SLS z dr. Korošcem vred! Dejanja govore, da med R in R sklenjeni »sporazum« ni sporazum, ampak je le grda pouucna prevara, kateri noben zaveden Slovenec ne more nasesti in ji tudi nihče nasedel ne bo. Skvenska ljudska stranka je stranka, ki j- vajena poštenosti, na zahrbtne intrige pa ne - nasedala. To prepušča drage volje drugim. Take ironije, da bi SLS sedela v vladii laži-sporazuma in nosila vso odgovornost za politiko v bioveniji, vladali bi pa v resnici samostojni demicikratje pod prikrito zahrbtno patronanco dobro znanih belgrajskih krogov, nc, tega si Si.S ne bo nakopavala na svoj hrbet. SLS pojde mirno svojo pot naprej v trd v ' veri, da mora vsako slepilo, tudi politično, prej ali slej propasti, ž n'0 vred pa tudi "ni, ki so na to slepilo nasedli. Rai > in radičevci zastonj upajo v Sloveniji na zmago. stranka. Praga, 9. novembra. Ko se jc oktobra 1. 1918. osnovala iz posameznih neznatnih, razredno pobarvanih čeških kat. strančič Čehoslovaškd Lidova (ljudska) strana (stranka), ki se ji je pozneje pridružil slovaški voditelj Hlinka, pač ni nikdo mislil, da bo ta stranka v tako kratkem času igrala zelo važno vlogo v češkoslovaški politiki. Pozna se ji, da je imela dobra duševna očeta: dr. Kreka in dr. Korošca. Čs. LS je takoj po prevratu stavila svoje sile na razpolago državi. V vlado, kjer so imeli večino svobodomiselni socialisti vseh izdaj, so sprejeli samo dr. Hrubana in sicer brez resora. Ali po volitvah 1. 1919. so ga izločili iz vlade. Prišlo je do takozvane rudo-zelcne koalicije, Tri četrtine resorov so si prilastili socialisti, ostale ministrske stolce pa so prepustili agrarcem, ki so popolnoma podlegli socialističnim vplivom. V teku enega leta jc prišla država na rob propada. Glad in beda sta čim dalje bolj ogrožala ljudstvo. Brezposelnost je naraščala. Kaka zmešnjava je vladala takrat na Češkem, dokazuje izjava tedanjega pravosodnega ministra soc. demokrata Soukopa, da si naj ljudske množice, ki demonstrirajo po Pragi in plenijo trgovine, same delajo pravico. Uradi so v dobi rudozelene koalicije nehali biti izvršitelji in čuvarji zakonov. Stavili so se v službo vladajočih strank. Socialistični okrajni tajnik je imel večjo oblast ko okrajni glavar. V Podkarpat-ski Rusiji so nasilno vzeli z inozemstva naj-hujskani pravoslavni katoličanom 44 cerkcv. Ni se našel niti en okrajni glavar, ki bi se upal nastopiti za pravico. Vsak se je bal socialističnega korobača. Celo v Pragi pred očmi vlade same so hoteli maloštevilni pristaši pravoslavne, češke narodne in protestantske cerkve s pomočjo svobodomiselcev odvzeti kat. cerkve. A zbrali so se desetti-soči gorečih, pa tudi mlačnih katoličanov, ki so bili pripravljeni na fizično obrambo cerkva. Še večji nered je zavladal, ko je izstopilo iz socialno demokratske stranke 27 poslancev in so osnovali komunistični klub. Sledilo je plenjenje mlinov in veleposestev. Tako se je koncem 1. 1920. že začela boljševiška revolucija, V Plznu so proglasili celo komunističnega poslanca za predsednika sovjetske Cs. republike. Oči državljanov so se začele čim dalje bolj obračati na Čs LS. Od nje se je pričakovalo, da reši republiko in katoličanstvo. Ni bilo tukaj na mestu načelo, da treba izvršiti naenkrat ves program in priboriti vse pravice Cerkve. Potrebno je bilo rešiti, kar je še bilo mogoče in osvajati posamezne, že izgubljene pravice ter tako z vedno rastočo močjo prodirati naprej. Mnogokrat jc mesto načela »ali vse ali pa nič« moral obveljati princip manjšega zla. Zato se Čs. LS ni pomišljala podpirati uradniške vlade v 1. 1921. Ko pa je 1. 1922. izšla iz volitev kot tretja najmočnejša stranka, jc stopila v vlado »petke«, kjer je še danes zastopana. Posledice njene petletne državotvorne politike se že vidijo. Kljub vsem nedostatkom je Čs. republika vsaj v zgodovinskih mejah (Češka, Moravska) konsolidirana. Po zaslugi energičnega ministra ČsLS dr. Dolanskega, ki ima pravosodni resor, je postala država zopet pravna. Sodišča so nepristranska. Tudi nekaj cerkev je že vrnjeno katoličanom v Podkar-patski Rusiji kljub nasprotovanju in zaprekam ostalih vladnih strank. Edino v šolstvu 1 še vlada anarhija, ker socialno-demokratski minister neče preprečiti širjenja protikatoli-škega duha. Pri urah domoznanskega pouka se nudi svobodomiselnemu učiteljstvu prilika, da širijo svoje ideje. Herkulov posel je čakal ČsLS pri ozdravljenju državnih financ. Rudozelena koalicija je imela samo 1. 1919. primanjkljaja 4,905.000 Kč, 1. 1920. pa 3,795.000 Kč. Temu se ni fcu-dili. Vladajoče stranke so namreč dajale drž. službe svojim strankarskim delavcem kot nekako plačilo. Tako je imela država 1. 1923. poleg 127.096 vpokojencev 444.188 drž. nameščencev. Če se računa, da ima povprečno vsak uradnik ženo z enim otrokom, je država vzdrževala okrog 1,500.000 oseb, ali vsakega devetega državljana. ČsLS je zahtevala pravično uradniško redukcijo, kar se je tudi zgodilo. Krepko je sodelovala z ostalimi vladnimi strankami na znižanju državnega proračuna. Dočim je znašal proračun 1. 1921. 18 mi-ljard 26 milijonov Kč, se je znižal 1. 1924. na 16 miljard 994 milijonov Kč, 1. 1925. pa celo na 9 miljard 573 milijonov Kč. Takoj po vstopu v lado je predložila ČsLS predlog zakona o agrarni reformi, ki bi omogočal na pravičen in hiter način izvesti razkosanje veleposestev in jih razdeliti med najpotrebnejše. Toda ta načrt ni bil po volji agrarcem; zato so načrt zelo spremenili, Agrarci pa vodijo preko svojega poljedelskega ministra s parcelacijo precej strankarsko politiko. Agrarci so dobivali ne samo posestva po nizki ceni, temveč celo podpore za zidanje vzornih gospodarskih poslopij. »Narodni demokracie« je odkrila, da je dobil poslanec Nataša, predsednik agrarne organizacije »Domovina« 100.000 Kč., podpredsednik Benda pa 115.000 Kč. Enega najbolj usodepolnih zakonov je sprejela rudozelena koalicija 22. maja 1919, namreč orazdružljivosti zakonske zveze. Saj je družina zibelka človeštva in usoda narodov se odloča v največji meri v družinskem krogu. Največjo škodo trpi država sama. — 45.045 ločitev v petih letih mora pač dati resnim državnikom misliti. Da izolčijo ČsLS iz vlade, so svobodomiselne vladne stranke prišle z načrtom zakona, ki bi naj uredil število praznikov, ki se naj praznujejo v državnih uradih in šolah. V ministrski komisiji za ureditev tega vprašanja so predlagali vsi ostali ministri razen msgr. Šramka, da se ukinejo vsi kat. prazniki razen Božiča in Novega leta, a da se uvedejo prazniki 1. maj, 28. oktober kot dan proglasa republike in 6. julij kot dan Jana Husa. Z izvrstno taktiko je znal msgr. Šramek ohraniti vseh ostalih devet zapovedanih praznikov. Radi zaslug češkega kneza sv. Vaclava za staro češko državo in sv. Cirila in Metoda za češki kulturni in literarni razvoj, so bili po dolgih pogajanjih uvrščeni med praznike. Najbolj kočljivo je bilo vprašanje Husovega praznika. Svobodomiselci niso hoteli v tem oziru popustiti za nobeno ceno. Ako bi se izjavila ČsLS, da ga nikakor ne more sprejeti, bi morala izstopiti iz vlade. Če pa ga prizna, pride po njihovem mnenju s tem v nasprotje s cerl nimi predpisi. ČsLS pa je izjavila, da ima za češki narod tudi zasluge in da ga zavoijo tega lahko časte tudi čs. katoliki, kakor ga morajo obsojati zavoijo njegovega krivover-stva in boja proti kat. Cerkvi. S tem, da se je postavila na stališče manjšega zla, je preprečila veliki udarec, ki jc bil namenjen Cerkvi. Svobodomiselne stranke so namreč že imele pripravljen načrt zakona, da morajo biti kat. cerkve na razpolago tudi drugovercem za bogoslužne obrede. Ko se je vlada razen ministrov ČsLS s predsednikom republike Masarykom oficielno udeležila Husovega slavja dne 6. julija t. L, kjer je profesor protestantske bogoslovne fakultete napadal kat. Cerkev, in ko je na Hradčanih raz stanovanja Masarykovega, tik pred stanovanjem papeževega nuncija Mar-maggija vihrala zastava, je papežev nuncij zapustil Prago in odpotoval v Rim. Tako je prišlo do spora med češko vlado in sv. Stolico. ČsLS pa tudi sedaj ni izstopila iz vlade, čeravno je vložila oster protest proti takemu postopanju. Slovaški poslanci so hudo zamerili vodstvu ČsLS ,da se ni odločno izjavila za avtonomijo Slovaške. ČsLS je bila namreč sicer načelno za avtonomijo, a je poudarjala, da za njo še niso ugodne razmere. Slovaki šc nimajo dovolj svojega uradništva. Ljudstvo šc na mnogih krajih vidi v Mažarih nekak višji narod. Razen tega je na filovaškem toliko Nemcev, Mažarov, zlasti pa nemškutarjev O mažaronov, da bi lahko s spretno taktiko dobili večino, če bi takoj prišlo do avtonomije. V tem slučaju bi lahko stopile slovaške narodne manjšine z resno zahtevo pred Ligo narodov, da se jim da lastna država. Za bodočnost ČsLS in za vse kat. stranke bi Bilo to katastrofalno. Svobodomiselcem bi se dalo v roke orožje, da lahko napadajo kat. stranke kot protinarodne in protidržavne. Razen tega pa se je Illinka kakor Radič ogreval za abstinenco in negativno politiko. On ni bil zadovoljen s pridobitvami ČsLS. Več uspehov je upa! doseči z Radičevo taktiko. Tako je prišlo do žalostnega dogodka. Slovaško krilo ČsLS je izstopilo s svojimi 11 poslanci 1. 1923. Za Slovake v verskem in narodnem oziru tako zaslužni Hlinka jc prepustil ostalim 21 poslancem ČsLS, da se bore za kršč. soc, idcie in za katoličanstvo. Sam pa jc osnoval »Hlin-kovo slovensko Ludovo strano«. Da bi pritegnil vse avtonomiste v svojo stranko in tako izsilil avtonomijo Slovaške, je pustil čim dalje bolj stopati v ozadje kat. program in naglašati samo avtonomističncga. To pa je pomenilo začetek njegovega nazadovanja. Posebno zadnje leto je dokazalo, da odpadejo vsi avtonomisti, ki ne soglašajo z ostalim programom, kakor hitro se jim nudijo drugod osebne koristi ali pa nastopi svobodomiselna stranka z avtonomističnim programom. Ne samo katolicizmu, temveč tudi njemu in njegovi stranki je mnogo škodovala njegova taktika. Proglasil je namreč, da ne bo vstopil v nobeno vlado in podpiral nobene vlade, dokler ne dobi avtonomije. Ker pa so vsled kulturnega boja stopila sedaj državnopravna vprašanja v ozadje ni mogel ČsLS mnogo koristiti v boju za obrambo pravic Cerkve. Iz teh razlogov je izstopil iz Hlinkove SLS bivši minister sodni svetnik dr. Mičura, ki uživa vsled svoje objektivnosti, razsodnosti in sposobnosti enak ugled pri vseh strankah, kakor bivši dalmatinski poslanec Jugosl. kluba dr. Dulibič v Belgradu. S svojimi pristaši se je pridružil ČsLS. Začel je izdajati slovaški dnevnik Ludova politika. Ne da se bori proti Hlinki, temveč da zbere tiste kat. glasove, ki so nezadovoljni s Hlinkovo politiko, je postavil tudi kandidatno listo ČslIS. Ker lahko računa na uspeh, je njegova kandidatura svobodomiselne stranke zelo razburila. Še bolj pa jih je presenetilo dejstvo, da se je ČsLS ukoreninila pred kratkim tudi v Podkarpatski Rusiji. Po razgovorih s msgr. Šramekom v septembru t. 1. je ugledni grško-katoliški duhovnik Vološina, ki je ravnatelj kat. drž. učiteljišča v Užhorodu, izstopil s svojimi pristaši iz versko nevtralne maloru-ske Hliborodske stranke ter vstopil v ČsLS. Izdaja tednik »Svoboda« v cirilici. Kljub pritisku svobodomiselnih vladnih strank upa dobiti nekaj mandatov. Hudo je zadela ČsLS papeževa odredba, da ne sme kandidirati večje število duhovnikov kakor pri zadnjih volitvah, redovnik pa sploh nobeden. S tem je izgubila v parlamen-tu enega izmed svojih najboljših politikov, o katerem so pisali te dni vsi listi, da je brez sovražnika. Je to opat Zavora!, ki je Slovencem znan s kat. shoda, Orlovskega tabora v Mariboru in z letošnjega kongresa za proučevanje vzhodnega bogoslovja. Disciplina v stranki je izvrstna. Vsa češka duhovščina brez izjeme je v njenem taboru, vedno več pa tudi slovaške. Njeno časopisje ima izvrstne urednike. Pred kratkim se je oglasil v uredništvu njenega centralnega glasila »Lidovih listov« komunistični urednik, ki jih je prosil, naj bodo v borbi proti drugim strankam manj kavalirski. A ravno to, da se časopisje ni dalo nikdar zavesti v osel ne napade in k mržnji, temveč se je vedno borilo s katoliškimi sredstvi, je eden izmed važnih razlogov, da se njeno časopisje tako naglo širi in da dobiva stranka vedno več pristašev. Razpoloženje v njenih vrstah pa kaže dejstvo, da 85.000 pristašev plačuje prostovoljno strankin davek in da je dosedaj nabrala 700.000 Kč (1,350.000 Din) za volilni fond. V teh volitvah kandidirajo samo najboljši | med dobrimi. Vsled tega je odpadel župnik dr. Horsky, ki je vsled starosti že izg-bi! duševno prožnost. Radi tega je sklical okrog 200 praških duhovnikov in lajikov na sestanek, ki je zahteval njegovo kandidaturo, zahteval, da mora biti stranka bolj odločna in da ne sme kandidirati na Slovaškem. Osnovali so v okviru ČsLUS konservativno krilo. Njihovo glasilo je »Čeh«, podpira jih poslanec Myslivec in nadškof Kordač. Izrecno pa so poudarili, da nočejo cepiti stranke, temveč ji hočejo pomagati le k večjim uspehom. Ker ta struja na deželi nikjer ni našla odziva, ne bo imela vpliva na strankino taktiko. Ne bo sc morda uresničilo strašilo svobodomiselnih strank: »Če ne gredo vsi naši na volišče, bo Šramek ministrski predsednik,« gotovo pa bo izšla ta eminentno katoliška in krščansko socialna stranka iz volitev ojačena. »Opozicija je čudna bolest.« »Samouprava« se ponovno peča z govori dr. Korošca v Dalmaciji in sklepa vso svojo kritiko o njih z besedami: »Opozicija je čudna bolest.« Še bolj čudna bolest pa je današnja vladna bolest, da dr. Korošec noče v vlado, ker se noče dati tako preslepiti kakor radičevci. To radikale peče in boli, ker vidijo, da so še na svetu najmanj tako pametni ljudje kot so oni sami. Dnevne novice. Matija Okorn. Včeraj 11. novembra popoldne je umrl v ljubljanski splošni bolnici g. Matija Okorn, beneficijat v Vogljah pri Kranju. Pokojni je bil rojen 4. febr. 1875 v Šenčurju pri Kranju, v mašnika posvečen pa 14. julija 1900. Služboval je kot kaplan na Krki, na Breznici, na Dovjem in v Zireh, potem pa od 1. 1909. kot beneficijat v Vogljah. Bil je vse življenje bolehen, zadnji čas je bolehal za vodenico, smrt ga je rešila dolgotrajne bolezni. Tihega in skromnega gospoda so povsod ljubili. — Naj v miru počiva! »Ilustrirani Slovenec«, ki bo prihodnjo nedeljo priložen »Slovencu«, bo na osm;h straneh predočil najrazličnejše slike mesta Maribora. Cenjene čitatelje, posebno one v Mariboru in Štajerski sploh, opozar amo že danes na to izredno lepo »Maribcrsko številko«. Vrnitev Slovencev iz Sibirije. Kakor poročajo belgrajski listi, je te dni dospel v Belgrad iz Sibirije neki vejni ujetnik Slovenec, po imenu Jerebič iz Rogatca. Jerebič pripoveduje, da je v tistem taborišču, iz katerega je ušel, še 1500 naših ujetnikov in da se jim zelo slabo godi. Pravi, da ga je zelo iznena-dilo, ko je prišel na našo mejo in slišal, da je to nova država Jugoslavija, o kateri da naši ujetniki v Rusiji še nič ne vedo. V sibirskem taboru postopajo z ujetniki zelo strogo; obdelovati morajo zemljo, za kar dobivajo hrano in obleko. Nastanjeni pa so po barakah po 30—40 mož skupaj. Nedavno so straže ubile več ujetnikov, ki so izkušali zbežati. Jerebič pripoveduje tudi, da so jim ruske oblasti izjavile, da jih tako dolgo ne bodo izpustile in poslale domov, dokler Jugoslavija ne prizna Rusoziroma sovjetske vlade. Umrl je v torek popoldne v Kozjem g. Iv. Elabacher, častni občan. Pokojnik je bil dolgoletni župan v Kozjem. Bil je vzoren, delaven in dober zlasti za uboge. Za njegove zasluge ga je občinski odbor imenoval tudi za častnega občana. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja čsl. državljane, stanujoče v kraljevini SHS, na prijavo poljskih vrednostnih papirjev, katera se vrši na podlagi razglasa ministrstva za finance ČSR z dne 20. oktobra 1925. Predmet prijave tvorijo: obligacije železnice Karla Ludvika, železnice Albrechtove, obligacije bivše dežele Galicije, obligacije ga-licijskega deželnega posojila in končno obligacije raznih poljskih mest, kakor Varšava, Krakov, Lodž, Lvov ild. Prijave teh vrednostnih papirjev je vložiti potom konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani najdalje do 31. decembra 1925. Samo prijavljeni papirji se bodo vpoštevali pri poljski valorizaciji v smislu poljskih valori-acijskih predpisov. Konzulat izda na zahtevo potrebne prijavne tiskovine in poda potrebne informacije. Iz ušitel-ske službe. Imenovani sta: za stalno učiteljico na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani Alojzija Triller, doslej učiteljica na II. mestni osnovni dekliški šoli; za stal- i3r. F. Grivec: !z ruske verske književnosti, i. Razumljivo je, da se je proti brezbožni sili boljševizma med ruskim ljudstvom in med izobraženstvom zbudil globok protest in odpor v obliki poživljencga verskega gibanja. Verska misel se v boljše viški Rusiji nc more javno udejstvovati; posebe je vsa verska književnost popolnoma prepovedana, nobena verska knjiga se ne more tiskati, ker je ves tisk v rokah brezbožne države. Ruska verska književnost se more razvijati samo v inozemstvu, a tudi tu se mora boriti z velikimi težavami. Razmere so tako izredno neugodne, da se sedanja verska književnost nc more smatrati za točen izraz mišljenja ruskega občinstva, a vendar sc nam v teh odlomkih predstavljajo zanimive poteze ruske verske misli. Značilno je, da je v emigrantski ruski verski književnosti po prvih pojavih vesoljne krščanske in cerkvene orientacije prevladala Protikatoliška smer. Strah za bodočnost pravoslavja je mnoge navdal z nezaupanjem in Cclo z neko mržnjo h katoličanstvu; v novi obliki sc jc pojavila ona smer ruskega nacionalizma, ki rusko narodnost in državnost tako istoveti s pravoslaviem, da se obenem z rezko bojevitostjo obrača proti katoličanstvu. ^azen starih ruskih konservativcev sc v strem prolikatoliškem duhu razvija mlada ruja »evrazijcev«, ki trdijo, da Rusija tvori oseben svet sredi med evropsko in azijsko 'turo v ostrem nasprotju s tradicionalno tropsko kulturo, kakor sc je razvila v za-padni Evropi. Evrazijci so izdali zbornik »Rossija i latinstvo« (Berlin 1923), ki obnavlja obrabljene napade proti katoličanstvu in jih pomnožuje z zvijačnim potvarjanjem Kristusovega nauka in duha. Poleg tega so izdali j štiri splošno kulturne zbornike. Zadnji »Evra-zijski Vremenik« (IV. knjiga; Berlin 1925) sc je tako daleč spozabil, da katoličanstvo v nekem oziru stavlja na isto stopnjo z boljšcvi-ško brezbožnostjo. Evrazijci in nekateri pisatelji drugih struj tolmačijo Kristusovo zapoved ljubezni in edinosti na ta način, da izključujejo možnost zed njenja s katoliško Cerkvijo pred koncem sveta. Cerkveno zedinjenje bo možno šele ob | koncu sveta, ob drugem prihodu Kristusovem; | to misel oznanjajo s toliko samosvestjo, ka-I kor bi prejeli o tem posebno božje razodetje. K tej misli se nagibljeo cclo nekateri nekdanji učenci Vladimira Solovjeva, tako n. pr. Bcrdjajev in Bulgakov. Duševni razvoj filozofa R. Bulgakova je značilen za novejši razvoj ruske inteligence. Po ruski revoluciji leta 1905. sc je od marksističnega socializma izpreobrnil v gorečega ruskega patriota in kristjana v duhu Vladimira Solovjeva. Ob boljševiški revoluciji sc jc vnemal za krščansko vesoljnost in edinost, v tem duhu jc napisal knjigo »Na piru bogov«. Po zgledu nekaterih drugih in-tcligcntov sc je osebno žrtvoval za obrambo preganjane pravoslavne ccrkvc in poslal duhovnik. Kot duhovnik sc jc oddaljil od verskih idej Vladimira Solovjeva in se je približal nasprotni teologiji Homjakova, ki trdi, da se katoliška Cerkev razlikuje od pravoslavne nc samo v posameznih verskih rcsnicah, marveč še bolj po različnem pojmovanju krščanstva in Cerkve. V tem duhu ic napisano nje- no učiteljico na osnovni deški šoli na Jesenicah na Gorenjskem Balbina Epih, doslej učiteljica na Drenovem Griču. — Up:kojena sta: Lavrencij P e r k o , šolski upravitelj v Poljanah nad Škofjo Loko; Marica C i z e r 1 j -S t r n a d , učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah. Solčava v Savinjski dolini. Kakor se čuje, bodo naši v tujsko-prometnem oziru važni kraji končno dobili telefonsko zvezo, ki je pač za avtomobilskim prometom največjega pomena za naše eksponirane obmejne kraje. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani pa naprošamo, da te svoje načrte kolikor mogoče hitro izvrši. Pozor trgovci in prekupovalci! Sejmar J. K. iz Maribora je obiskal preteklo nedeljo letni sejem v Selnici ob Dravi. Zvečer približno ob osmih, ko je spravil svoje blago v nahrbtnik in se za trenutek odstranil, mu je nahrbtnik izginil. V nahrbtniku je imel okoli 1000 rožnih vencev, križcev in podobic, 6 škatlic sladkorčkov in drugo blago. Pred nakupom teh stvari se svari Kdor bi o zadevi kaj izvedel, naj javi bližnji orožniški postaji ali pa pol. komisarijatu v Mariboru. Lljudsko vseučilišče v Splitu, Dne 9. novembra so v Splitu slovesno otvorili ljudsko vseučilišče. V imenu upravnega odbora je govoril don Frane Ivaniševič. Namesto msgr. Bu-liča, ki je obolel, je predstavil predavatelje podpredsednik vseučiliškega odbora dr. Lozo-vina. Nato je predaval zagrebški vseučiliški profesor dr. Kučera o »Človeku v vsemiru in bodočnosti človeštva«. Ob demostracijah v Splitu. Splitska »Novo Doba« poroča o protiitalijanskih demonstracijah v Splitu povodom tržaških dogodkov. Pravi, da so takoj prve vesti o fašistov-skih divjaštvih povzročile med prebivalstvom silno ogorčenje. »Zvečer« — nadaljuje list — »je začela manjša skupina mladih ljudi demonstrirati proti Italiji. Ta skupina je v trenotku narasla v ogromno množico občanov vseh mogočih strank in načel, ki so se vsi združili v iskrenem čustvovanju za tlačene brate. Hanaoci in Orjunaši, mladina in starejši mežje so stopali z ramo ob rami. Bilo je ganljivo videti starčke, ki so sodelovali še v prvih puntarskih borbah med »narodnjaki« in >-avtonomaši«. V njih ;e še enkrat zavrela kri proti staremu dušmanu, ki hoče naši državi vzeti njena pljuča — morsko obalo.« — »Novo Doba« naglaša, kako brezobzirno sta ob tej priliki nastopala splitska policija in orož-ništvo. Popravljamo. V naših poročilih o znanem procesu Cihlar - Stanojevič v Zagrebu se nam je primerila napaka, da smo pisali o dr. Cih-larju, pod katerim bi se moglo misliti na g. dr. Milutina Cihlarja, ki pa je urednik »Jutar-njega lista«. Ime obtoženca pa je Slavko Cihlar, ki je urednik »Hrvata«. Slavonci se selijo v Brazilijo, V Slavoniji je zaiinje čase nastal cel pokret za selitev v Brazilijo. Ljudje prodajajo svoje imetje kar povprek, da se nucrejo skupno seliti, za zelo nizke cene. Vendar pa ni mnogo kupcev. Kdor ima kaj denarja, more poceni dobiti lepa posestva. Te dni se bo vas Mačkovac skupaj izselila v Brazilijo. Kot vzrok za izselitev navajajo previsoke davke, katerih ne morejo o pravem času plačevati. Ob mrzlih jesenskih in zimskih dneh prihajajo naše marljive gospodinje vse premrle s trga domov. Kako jih najbolje razveseliš? Gotovo najbolje s skodelico vročega izvrstne-ga »Buddha«-čaja. Dobi se povsod. 7315 Obrtniki In trgovci! Na skupni seji gospodarskih organizacij se je sklenila kompromisna kandidatna lista za nadomestne volitve v pridobninske komisije za I. in II. volivni razred za ljubljansko oblast in za III. in IV. razred za mesto Ljub-ljano kakor tudi za ljubljansko okolico. Natančna kandidatna lista za posamezne volivne razrede se objavi v vseh dnevnikih prihodnje dni, najkasneje pa v soboto 14. t. m. Jugoslovanska obrtna zveza. štrajk na ljubljanski univerzi. Ob priliki protifašistovskih demonstracij v Zagrebu je bilo aretiranih sedem akademikov ter dv a neakademika, ker so bili osumljeni, da so sežgali italijansko trikoloro. Pro-rektor zagrebške univerze je interveniral pri zagrebški policiji, da se prizadeti akademiki izpuste. Ne samo, da je prorektorjeva intervencija ostala brezuspešna, ampak so omenjeni akademiki bili celo obsojeni na štirinajstdnevni zapor. Ogorčena radi tega je zagrebška akademska mladina sklenila, da stopi v znak protesta v tridnevno stavko in je o tem svojem odločnem koraku brzojavno obvestila svoje stanovske tovariše v Ljubljani in Belgradu, ter jih povabila, da se v znak solidarne kolegijalnosti pridružijo tridnevni stavki. Po tem brzojavnem obvestilu so na torkovi meddruštveni seji, ki se je vršila v lokalu »Borbe«, sklenili zastopniki vseh akademskih društev ljubljanske univerze, da se pridružijo tridnevni stavki zagrebških tovarišev; obenem so sklenili, da se ta sklep predloži akademski skupščini v odobritev. Skupščina celokupne akademske mladine se je sklicala včeraj ob 10 v avlo ljubljanske nniverze. Ob 10 je otvoril skupščino, ki se je je udeležilo do 600 akademikov ter mnogo vseučiliških profesorjev, akademik L i k o v i č s kratkim pozdravom. Po predsednikovih uvodnih besedah je prečital akademik Ž u 1 j e v i č predsednik A. D. J. T. (akad. društva jugoslovanskih tehnikov) brzojavko, ki je dospela iz Zagreba na akademsko mladino ljubljanske univerze iu ki se glasi: »Celokupna akademska mladina Zagreba poziva s tem ljubljanske akademike, da se v znak protesta proti aretaciji nedolžnih kolegov povodom upravičenih protifašistovskih demonstracij v Zagrebu pridruži tridnevni stavki, ki se prične danes, v sredo ob 10 in traja do sobote do 10. — Akcijski odbor.« Nato poroča akademik G a 1 z i n j a o po-ložaju, ki je nastal radi aretacije sedmerih * " "ST" s« c tO daje licu mladcniSki izglM in lekanulh, , ro-nieo. - Glavno 6KGl^uf,'v\ uilca 8. - - govo pismo k četrtemu kongresu na Vele-hradu. Neprijeten je duševni razvoj priznanega bogoslovnega znanstvenika Nikolaja G 1 u b o -kovskega. Pred vojsko je imel prijateljske stike s kato!"kimi teologi, simpatično je pozdravljal delo za cerkveno edinstvo. Po boljševiški revoluciji je bežal iz Rusije; naposled se je naselil v Sofiji kot profesor bolgarske duhovne akademije. Trpljenje pregnanstva in skrt) za bodočnost pravoslavja mu je pokvarila zdravje in neugodno uplivala na njegovo mišljenje. Nekdaj spravljivi teclog sedaj v angleških, srbskih (Hriščanski Život) in bolgarskih listih napada katoličanstvo. Na protestantskem kongresu v Stockholmu je govoril proti katoliški cerkvi tako sovražno in nekritično, da je bil v nasprotju z namenom kongresa in v naspretju z bolgarsko delegacijo, katere član je bil. O papežu je med drugim govoril, da je sklenil tajno pogodbo z boljševiki, da bi mogel izkoristiti težki položaj pravoslavja, To je že preveč! Kje je nekdanji trezni učenjak? Tudi v svojih angleških in bolgarskih člankih je nekritičen in površen. Kakor Glubckovskij, tako tudi drugi . e-več površno pišejo o katoličanstvu; o najtežjih verskih vprašanjih pišejo z neko lahkoto in lahkomiselnostjo, ne pomislijo, kaj uči pravoslavna cerkev o cerkvcnem učiteljstvu. Z znanstvenega stališča sc taka metoda nc mere opi~.ičiti. Teologija ni tako preprosta. Iz te književnosti pa še ne moremo s popolno sigurnostjo sklepali na dejansko stanje ruske verske misli. Mnogi trezni možje namenoma molče, ker se jim zdi, da sedanje izredno stanj; ruskega pravoslavja ni primerno za definilivno reševanje vzhodnega cerkvenega vprašanja. To n. pr. trdi G. Trubeckoj v »Ruski Mysli« 1923, knj. 6—8, str. 2S4. Mno. gi ne morejo objavljati svojih spisov, ker nimajo založnikov. Večino ruskih verskih . Gornikov so zaloii'i amerikanski sektanti, ki pač ne bi hoteli podpirati zbližanja s katoličan-stvom. Zato je razumljivo, da je ruska emigrantska verska književnost tako enostranska, Iz skrajnih desničarskih ruskih cerkvenih krogov je izšlo nekoliko člankov in brošur proti katoličanstvu, a po večini so pisane tako pristransko in razdraženo, da ugledu ruske cerkve več škodujejo nego koristijo. Splošno se sme trditi, da je ruska emigracija tudi v verskih vprašanjih jako razdvojena in razbita in da nima velikih avktorilet, ki bi mogle uplivati na množice. Posebno škodljivo je, da se v vrste službenih braniteljev pravoslavja vrivajo mežje, ki nimajo niti bogoslovne izobrazbe niti potrebne resnobc. Tako n. pr. vseučiliški profesor A. Pogodin i. dr. Prosvete DRUGI RECITACIJSKI VEČER. Druga recitacijska prireditve je bila — kot smo že pričakovali — boljša ko prva. Recttatorji so izbrali snov iz svetovnih in zrelih naših pesnikov, tedaj je bil uspeh že v temelju skoro gotov. Na sporedu je bil Prešeren, Cankar, Župančič, Seli-škar, Novačan, Shakespeare, Sophokles in Schiller. Recitirali so: Ciril Debevec, Milan Pirnat, Janez Žagar in Slavko Jan. Teksti so imeli dvojni ni-men: pokazati zmožnost ob težkih retoričnih in dramatičnih zgledih ali pa podati nekaj sodobnih poudarkov za občinstvo. Priložnostni komadi so zaostajali za objektivnimi, vendar je občinstvo, željno leze besede in zvoka, vse hvaležno sprejelo — Peklamatorji — vsi štirje — imajo lepe naravne darove v svojih glasovih in povečini tudi obilico zagrebških tovarišev in njihove obsodbe na Mdnevni zapor, ker so bili osumljeni, da so ob priliki protifašistovskih demonstracij v Zagrebu sežgali laško trikoloro. Za akademike ljubljanske univerze je jasno, da se morajo pridružiti tridnevni stavki zagrebških tovarišev. Akademik P r i m u s je nato utemeljil potrebo, da sklenejo tovariši akademiki tridnevno stavko, izpričujoč na ta način enoduš-nost in solidarnost z zagrebškimi tovariši. Obenem je predlagal resolucijo, na podlagi katere proglaša akademska mladina ljubljanske univerze tridnevno stavko, in sicer od srede 11. t. m. ob 11 do sobote 14. t. m. ob 11. Po sprejetju te resolucije se oglasi v imenu aka-demikov-marksistov k besedi akademik H o -č e v a r in prebere izjavo, v kateri se ugotavlja žalostno dejstvo, da so ravno takozvani napredni akademiki ob priliki zadnjega štrajka proti upokojitvi zagrebškega rektorja in drugim Pribičevičevim odredbam rušili solidaren nastop celokupne akademske mladine v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Večina navzočih akademikov je smatrala to izjavo v danem trenutku kot neumestno, nakar je predsednik zborovanja vzel govorniku besedo ter proglasil nato v imenu celokupne akademske mladine ljubljanske univerze tridnevno stavko. Po zborovanju se je podala deputacija akademikov li gospodu rektorju dr. Pita-m i c u ter ga obvestila o sklepu, ki ga je na skupščini storila akademska mladina. Gospod rektor je vzel to obvestilo na znanje. Med tem pa so se akademiki pred univerzo razhajali; en del se je pa podal proti Šelenburgovi ulici navzlic opozorilu prirediteljev zborovanja, naj se vsi akademiki mirno razidejo. Tukaj je policija strogo nastopila, nakar so se podali akademiki skupno pred univerzo in se tam razšli. Z Zagrebške univerze. Zagreb, 11. nov. (Izv.) Danes zjutraj so močni policijski oddelki zastražili vse ceste, ki vodijo k univerzi. Točno ob 10 so vsi akademiki zapustili predavalne dvorane, tako da v par minutah ni bilo nobenega dijaka več na univerzi. Izpred univerze so se dijaki mirno razšli. Prišlo ni do nobenega incidenta. Kadi nedeljskih dogodkov aretirani akademiki (7) so bili snoči ob 10 obsojeni vsak na 14 dni policijskega zapora. !z Ljubljane. Ljubljana« bo imela danes, četrtek, ob osmih zvečer s k u p n o vajo za nedeljski nastop. Ker je to edina vaja, naj se je prav vsi člani točno udeleže. Opozarjamo na danšnji občni zbor Leonove družbe ob 15 v Jugoslovanski tiskarni. Odbor. Ljubljanske skrbi. V Ljubljani so ceste tako urejene, da je na sredi cesta, ob cesti pa hodniki, ki so politi z asfaltom ali pa pokriti ? kamenitimi ploščami. Potem imajo v Ljubljani tudi cestni red, ki določa, da smejo po hodnikih hoditi samo pešci in kvečjemu še psički, vozniki pa smejo voziti samo po cesti. Do tu je vsa stvar v redu. Križi in težave se pa pričenjajo pri koših in košarnah. Zgodi se namreč lahko, da nese eleganten gospod v rokah torbico. Tudi ženske nosijo v rokah lične torbice. Te in ti smejo brez skrbi hoditi po hodnikih. Bolj nerodna postaja stvar že, če se izpremeni lična torbica v dobro nabasan kovčeg. Kam spada človek s kovčegom v roki, ali na hodnik ali na sredo ceste? In če spada na hodnik, kako velik sme biti kovčeg, da spada še na hodnik in ne na cesto ? Slavni ge-rentski svet o tem še ni sklepal! Kritična pa čuvstva. V glasovih so še naravni nedostatki in v pojmovanju vrzeli, tako da nj ne glas vedno prijeten in tudi linija podajanja ne nemoteča. Užgala so nekatera mesta iz Kurenta (Debevec), Uvod h krstu (Pimat), dasi je bil začetek šibak, Z vlakom (Jan), obe Seliškarjevi pesmi, radi snovi in pojmovanja (Žagar). Mesta iz I. igralca v Mamletu (Pir-nat) in Mortimerjeva povest (Jan), kjer so se vendar besede skoro preveč tiščale besed. Gotovo krivo je bilo pojmovanje pesmi iz Lepe Vide: Fant je videl rožo. — V ozadju vseh teh recitacij je še začetni patos, ki je povzročil cesto nenaravno podajanje, povečini pa ni bil tudi zamisel enoten. Ta večer je vendar pokazal živo stremljenje za lepim in plastičnim besednim izrazom in obudil nekaj upa na nov in svež gledališki naraščaj Fr. K. ZANIMIV KONCERT. V Zagrebu se je osnovala zveza sviračev lesenih in medenih instrumentov, ki šieje 10 članov, ki so vsi člani opernega orkestra Narodnega gledališča v Zagrebu. Študirajo pod artističnim vodstvom » Fabrija ter so začetkom tega meseca nastopili v Zagrebu na I. intimnem muzičnem večeru z izredno velikim uspehom. Izvajali so 4 skladbe francoske glasbene literature, ki so pisane za desetorico lesenih in medenih instrumentov Kakor čujemo, ;e ta izredno zanimivi in redki koncert ponovi v Ljubljani in sicer pod okriljem ljubljanske Filhar-monične družbe. Natančnejši spored in datum koncerta javimo v prihodnjih dneh. postane stvar, če se srečata na hodniku mesarski pomočnik z ogromnim mesarskim košem na hrbtu in pa kmetica s širokim jerba-som na glavi. Mesar in kmetica imata pravico hoditi po hodniku. Ali imata pa to pravico tudi koš in košarna in jerbas? In če se sporečeta sedaj kmetica in mesarski pomočnik zaradi prostora, ali naj stopi zaradi takega pre|iira n. pr. g. gerent Turk s svojimi >glancovanimi' čevlji v kup cestnega blata, da se jima v ua-glici izogne in pride še pravočasno na magistrat? To so važna vprašanja,, ki jih bo moral rešiti bodoči občinski svet. Obletnica avstrijske republike. Danes praznujejo v Nemški Avstriji obletnico proglasitve avstrijske republike. Zastopniki tujih držav v Ljubljani bodo ob tej priliki razobesili svoje zastave. Iz konzularne službe. Avstrijski konzul g. Heribert Troll-Obergfell zapusti tekom decembra Ljubljano, ker je poklican v službo v zunanjem ministrstvu na Dunaju. Vojni invalidi in vdove se opozarjajo, da se takoj oddajo sledeče trafike: Daljnja vas štev. 4, občina Rudnik, Društvena ulica 01, Novi Udmat, Žibertova ulica 23, Sp. Šiška, Kongresni trg 3 in poleg pokopališča pri Sv. Križu. Reflektanti, ki razpolagajo z lokalom in primernim kapitalom, naj se takoj javijo v pisarni U. V. I., podružnica Ljubljana. — Odbor. Radioklub. Vsem prijateljem radie' kolonije in članom Radiokluba Ljubljana je uspelo dobiti primeren lokal za prirejanje radickoncertov in predavanj na prostoru ljubljanskega velesejma, paviljon D. Naznanjamo torej vsem prijateljem radiofonije in članom kluba, da se vrše sestanki v omenjenem lokalu vsak torek, četrtek in soboto od 8 zvečer dalje. Radioklub Ljubljana. Umrli so v Ljubljani: S. Matilda Maksimilijana Medved, usmiljenka, 23 let. — Barbara Logar, bivša kmetica, hiralka. 62 let. -Ivana Sedej. dninarica, 25 let. - Ivan Čibej, sin železniškega poduradnika. pol leta. ..... Ana Vidic. dninarica, 69 let. — Alojzij Neči-mer, jetniški paznik v pok., 57 let. — Marija Krajec, posestnikova žena, 42 let \i Maribora. Predavanje. V petek, dne 13. novembra ob 20 nadaljuje g. profesor Gabrijel Majcen svoje zanimivo predavanje o starem Mari- boru«. Razkrival nam bo zgodovino Maribora v srednjem in novejšem veku. V njegovem predavanju so zanimivosti, ki jih morda še nisi imel priliko izvedeti. Zato k predavanju! Posebno vabimo prave mariborske domačine, da spoznajo zgodovino svojega kraja! IV. prosvetni večer je dne 13. novembra ob 20 v Zadružno - gospodarski banki v dvorani v Mariboru. Predava g. prof. G. Majcen: Maribor v srednjem in novejšem veku. Shod stanovanskih najemnikov v torek večer je potekel stvarno, v veliki skrbi za streho. Odbor je spričo obilno zbranih udeležencev (dvorana je bila polna) razlagal svoje predloge, ki jih je že preje objavil v časopisju in jih je tudi »Slovenec« priobčil. Predložil je kot glavni sklep, ali naj se davek na stanovanja sprejme ali ne. Oglašali so se razni debaterji, vendar večinoma za sprejem davka in energično akcijo za samopomoč. Prav navdušeno so navzoči sprejeli predlog, da se ta davek izpremeni v delnice, ki naj bi ostale last tistih, ki so davek plačali. Delnico bi pa prejel šele tedaj in toliko, kolikorkrat po 250 dinarjev si plačal. O predlogu bo odbor podrobneje sklepal. Vsi pa so poudarjali, da je treba socialnega čuta, da čutimo drug za drugega, ne-le vsak sam zase, Podrobnejše o uspehu shoda bomo še poročali. Dva požara. V noči od 9. na 10. november sta bila kar dva požara. Gorelo je v moškem učiteljišču v kuhinji na Trubarjevo ulico št. 12. Ogenj je nastal zaradi napačne zidave štedilnika. Poklicani gasilci so razKo-pali tleča tla in zadušili ogenj. — Hujši pa je bil požar zunaj nn Pobrežju, Tržaška cesta 7. Pogorel je hlev trgovca s perutnino, gospoda Loschnika, Požarna bramba je sicer prihitela na pom č, a rešiti ni bilo mogoče ničesar. Zgorelo je tudi 8 svinj, ki jih ni bilo mogoče več rešiti. 11 Trbovelj. Otvoritev nove bolnice. Dne 22. novembra t. 1. se bo otvorila na najslovesnejši način nova bolnica, ki je ena najmodernejših v naši državi. Pred blagoslovitvijo se bo pri bolnici na prostem brala sv. maša, nakar bo blago-slovljenje iti otvoritev bolnice. Cela slovesnost se bo vršila v najobširnejšem obsegu in bodo povabljeni med drugimi visokimi osebnostmi tudi veliki župan. Natančnejši spored se bo določil v petek na seji bratovske skladnice pod vodstvom g. ravnatelja Pamerja. Avto za promet na velike razJa-je-Ima jedilnico, umivalnico, oddelek za kadilce in oddelek za ženske. K prisegi vojaških obveznikov. Dodatno k izdanim razglasom v zadevi prisege voj. obveznikov, katera se vrši v tukajšnji občini v nedeljo, dne 15. novembra se razglaša še sledeče: Kakor je znano, se bo zaprisega v Trbovljah vršila samo en dan, vsled česar je delo in izvršitev iste z ozirom na veliko število obveznikov zelo otežkočeno in se je bati, da komisija pri najmanjši nerednosti ali napaki v sporedu ne bo mogla dela v enem dnevu izvršiti ter vse obveznike zapriseči. V očigled temu in ker nosi končno posledice le dotični, ki prisege ni položil, se naroča, da se vsak strogo in točno drži izdanih navodil. Legitimacijo, oziroma polrdila o položeni prisegi, katero mora imeti vsak obveznik, se bodo delila že v sredo, dne 11., četrtek dne 12., petek, dne 13. in v soboto, dne 14. t. m. celi dan v dvorani gospe Forte na Vodah, za kraje Sv. Lenart, Sv. Katarina, Sv. Marko, Studence, Prapretno in Oistro pa v Hrastniku v občinski pisarni. Te legitimacije so še brez uradnih žigov in podpisov, ter vsled tega tudi še neveljavno, ter se bodo opremile z žigom in podpisom šele v nedeljo po izvršeni prisegi. Vsak ki ima polagati prisego, naj si torej prvotno preskrbi to legitimacijo, s katero se potem v nedeljo javi komisiji v dvorani gospe Forte v svrho polaganja prisege. Po legitimacijo mora priti vsak osebno, ker se bo vsak posameznik pri izdajanju legitimacij, kakor tudi v nedeljo pred zaprisego identificiral. V Društvenem domu bo na čast vsem Tinčetom v nedeljo, 15. novembra zabavna prireditev z godbo. Na njihovo čast se bo pekla Martinova gos. Preskrbljeno bo tudi z domačimi svežimi jeternimi, krvavimi in praže-nimi klobasicami in drugimi delikatesami. — Začetek ob 3. popoldne. Cerkveni vestnik. V Križankah obhaja ondotna Moška Marijina družba prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. svoj drugi družbeni glavni praznik. Zjutraj ob 0 bo sv. maša in skupno obhajilo, popoldne ob 4 (ne ob 6. uri) pa slovesen družbeni shod. Popoldanska pobožnost se preloži zaradi prireditve v »Unionu«. Vabilo vsem kat. dijaškim društvom v Ljubljani. Da določimo, kako bi enolno in čim lepše praznovali naš praznik dne S. decembra, vabi Akad. Marij, kongregacija vsa kat. dijaška društva k skupnemu posvetovanju v soboto dne 14. t. m. ločno ob dveh popoldne v Akad. domu. Društva naj se po zastopnikih posvetovanja sigurno udeleže. — Za Akad. Marij, kongregacijo: Prefekt. Na 63. rednem občnem zboru s-Danicc« dne novembra je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Vodnik France, phil.; podpredsednik Stanovnik Jakob, tehn.; tajnik Mikelj Jožef, ,;ur.; blagajnik Zbonlar Miha, tehn.; gospodar Kuhelj TdTie, tehn. Klub Esperantistov v Ljubljani obvešča vse one, ki so že naročili esperanlsko slovnico, da bode ista izšla prihodnji leden in se jim bo takoj do-poslala. Ostalim interesentom se priporoča za cenjena naročila. Naroča se pismeno na 3-Klub esperantistov v Ljubljani«, »Narodna kavarna«. Cena knjigi 20 Din. Poizvedovanja. Našla se je v veži Narodnega doma v torek zvečer listnica z manjšo vsoto denarja. Izgubilelj jo dobi v Mestni hranilnici ljubljanski pri višjem kontrolorju g. Iv. Hiiru. Izgubila se je jeklena zapestna domska ura v soboto zvečer od glavnega kolodvora do -Križevni-ške ulice. Pošten najditelj se naproša, da jo izroči proti nagradi v trgovini Pri solncu za vodo. Izguba ročnega dela. Neka učenka je izgubilo šolsko ročno delo v obliki srajce od gi stilne Ker-šič v Šiški, po Gosposvetski cesti do gostilne Novi svet. Pošten najditelj se naproša, da bi šolsko ročno delo oddal pri g. Jenku na Gosposvetski c-"'1 št. 14, dvorišče levo. ne zveze. '2. Igo Gruden: Pesem iredentistov. (De-klamacija.) 3. A. Dolinar: Pogled v nedolžno oko. (S. Gregorčič.) Poje g. akademik Močan. 4. Jakelj: Slovenski putpuri. (Sal. orkester.) 5. H. Savin: Predsmrtnica. (K. Gregorčič.) Solospev s sprem-Ijevanjem klavirja. Poje g. akademik Močan. 6. | Stolz: Beneška noč. (Sal. orkester) 7. Dr Capu-j der: Naše meje proti Italiji. Skioptično predavanje. Prosvetna zveza. Naše moje proti Italiji je naslov III. Prosvetnemu večeru, ki se vrši v petek 13. t. m. ob 8. uri v Ljudskem domu. S pomočjo krasnih barvanih skiopačnih slik nas bo predavatelj dr. Capuder vodil od najsevernejše točke Koteče na Gorenjskem do otoka Lastovo v Dalmaciji. Obiskali bomo beneško Sloveniio in prijazne kraie ob bregovih Soče in obali Jadranskega morja. Z obino udeležbo pokažimo, da primorskih Slovencev nismo in ne bomo pozabili. Spored III. Prosvetnega veBera: 1. Parma: Slovenska koračnica, (Izvaja sal. orkester Prosvet- Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer Četrtek. 12 nov.: .Zimska pravljica«. Red B. Petek, 13. nov.: »Za narodov blagor.-. Red E. Sobota, 14. nov.: ob 4 pop. »Ifigenija na Tavridi«. Dijaška predstava. Izven. Nedelja, 15. nov.: ob 3 pop. Kraljice Vidko kresna noč«, mladinska predstava. Igrajo gojenke ženske gimnazije in osnovne šole. - Ob 8 zvečer Periferija;. Izven. Pondeljek, 16 nov.: Zaprlo. Torek, 17. nov.: »Zapeljivka«-, premijera. Petin-dvajsetletnica umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Izven. Opera. Začetek ob po! 8 zvečer. Četrtek, 12. nov.: Zaprlo. Pelek, 13. nov.: »Mrtve oči'. Bed D. Sobota, 14. nov.: »Povratek«. Red F. Nedelja, 15. nov.: Ob 3 pop. »Netopir«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 16. nov.: »Don Juan«. Red A. Torek, 17. nov.: Zaprto. • * • Prva dijaška predstava v letošnji sezoni bo v soboto dne 14. t. m. ob 4 popoldne v ljubljanskem dramskem gledališču. Vprizori se Goethejev« i dramska pesnitev Ifigenija na Ta Tidlr. Cene za to predstavo so znalno znižane ter bodo listki v predprodaji od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Predstava je namenjena v prvi vrstj mladini srednjih in strokovnih šol. vabi leno na tudi ostalo občinstvo. 25 letnica P. Juvanove. Kakor že javljeno, proslavi Narodno gledališče v Ljubljani v torek dne 17. t. m. 251elnico umetniškega delovanja veleza-služne dramske igralke ge. Polonce Juvanove. Ga. Polonca Juvanova je članica ljubljanskega gledališča od sezone 1899/1900. Kot dramska igralka je z prav lepim uspehom in splošnim priznanjem kre-j irala najrazličnejše vloge. Posebno uspešno pa je nastopala v raznih izvirnih naših delih O priliki njene 25 letnice se vrši prva vprizoritev Golarjeve drame »Zapeljivka«, v kaleri igra jubilantka glavno vlogo. Občinstvo vabimo k tej predstavi, za katero so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je prejela od abonentov reda D dve nepodpisani dopisnici glede vrstnega reda predstav Uprava prosi, da se ji ne pošiljajo anonimni dopisi, temveč podpisani od aborientov ter izjavlja, da bo vse želje, v kolikor je le mogoče, vestno upoštevala. Na anonimne dopise se pa tudi ona ne moče ozirati Nova operna premijera. V sredo dne 18. t. m. se poje prvič nn slovenskem odru Foersterjeva ve-1 od rama ti ena opera Eva , ki se uprizarja na vseh čeških odrih ter bo doživela tekom tega meseca svojo 50 predstavo r.a odru Narodnega divadln v Pragi. Opero jc nnštudiral za našo vprizoritev ka-pelnik g. Balatka. Skrivnost najdenkc. Povest. Spisal Reimmichl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 12 Din, vezanemu 16 Din. Ko so pred leti izhajale v »Domoljubu« Reim-michlove povesti, so pričakovali naročniki lis; s tako nestrpnostjo, kakor nikdar preje in nikdar pozneje. Tirolski župnik Reimmichl ima za ljudski okus tako srečno pero, kakor malokaleri pisatelj. Med najboljše njegove povesti spada brez dvoma povest najdenke, katero naj si nabavi vsaka ljudska knjižnica in kdor želi citati lepe povesti. Srbska začetnjca. Za Slovence priredil dr. L P. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 12 Din. Namen knjige je v prvi vrsti seznaniti nas s cirilico, ne samo da se naučimo Citati tiskano in pisano cirilico, temveč da nas uvede knjižica tudi v začetno umevanje srbo-hrvaškega jezika. Omejuje se na najbistvenejše razlike meH srbo-hrvaščino in slovenščino. Zgodovinske anekdo e. Zbral dr. Vinko Sara' I bon. I., II. in lil. zvezek. Založila Jugoslovanska i knjigarna v Ljubljani Cena 1 in II zvezku po 16 i Din, III. zvezku 12 Din. Skupaj vezanim zvezkom i 00 Din. Anekdote so poučne in zabavne, kratke i dogodbice, ki so se povečini v resnici dogodile i" i značijo v svojem jedru kako posebno lastnost, izre-j den nauk ali kako posebno duhovitost, izzvenijo P» ; navadno razvedrilno šaljivo in zabavno. Vsakdo, ki ! čita Anekdote, pride na svoj račun. Resen mož in veseljak, izobražena dama kakor priprosta žena. mladenke in mladeniči, vsakdo dobi med Anekdotami ntnogo takih, ki mu bodo posebno ugajale in ki bodo vplivale poučno in blažilno. njige in revije. Knjige »Goriške Matice« za I. 1928. Goriška Matica razpošilja te. dni svoje knjige za 1. 1026. Knjig je pet: i. Koledar (1?0 strani, boga!o ilustriran); 2 France Bevk: Smrt pred hišo«, roman; 3 J. Meze, S. D.: »Častitljivi Janez Bosco«, 1 apostol mladine: t. Alojzij Cnrli Zukovič: »Evf- mi-ja in drugi spisi, priredil in uredil dr Joža Lov-| renčič; 5, »Otroci slepet, narodopisne črtice o Kir-giz.ih in Turkmencih, priredil Ivan Bežni k. Vso knjige je tiskala Narodna liskir.inr v Gorici. Na-i ročiia sprej'"-,;> uprava »Goriške Matice« v Gorici, 1 Vin C. Fave.tti št. 9. POJASNILO. Ker smo imeli posebno v zadnjem času mnogokrat priliko opažati, da velik del javnosti dela razlike med akad, slikarjem G o j mirom j Antonom Kosom in akad. kiparjem V a len ti; i n o m Kosom, čemur je deloma vzrok površni 3. i deloma to, da so ponekod beleži komaj začetni'3 I krstnega imena, opozarjamo na različne o.-ei ' ! obeh delavcev na polji' nnše umetno ;li. Ne.ti n • utegne povečiti še dejstvo, da se nahaja v Mariboru še akad. slikar Ivan Kos Gospodarski položaj v Avstriji Dunaj, 9. novembra. Že več tednov stoji javnost v Avstriji pod vtisom štrajkov. Komaj |e prenehal štrajk pri Alpinski montanski družbi, že je izbruhnil nov itrajk v nekih železarskih industrijah. Najbolj pa je interesiral javnost štrajk pekovskih de- I lavcev, ki je izbruhnil dne 3. novembra na Dunaju, ker so delodajalci odbili zahtevo po 12% zvišanju plač. Pnoblem cen kruha je bil že dalj časa ! najvažnejše vprašanje avstrijske gospodarske politike. Že leta 1924. je avstri ska vlada začela z energično borbo proti draginji, Pr šlo je do znanega procesa proti eni izmed največjih pekaren v Avstriji. Kljub vsemu pa ta problem obstoja še dalje. Vendar pa avstrijska vlada energično zastopa interese konzumen-tov, kar bi bilo prip:ročiti za vzgled tudii drugod. Po treh dneh je štrajk končal, ker sta obe stranki sprejeli odločitev razsodišča, ki je ugodilo deloma zahtevam pekarskih delavcev; dosegli so namreč zvišanje mezd za 5%. Avstrija pa ima tudi skrbi s svojim urad-ništvom, ki se je zadnje čase začelo gibati in zahtevati zvišanje plač. Vendar pa je uspelo mirnim pobcni rešiti spor, tako da bodo uradniki dobili 2. januarja 1926 »pomoč«, ki bo znašala 28% mesečne plače. Prav slabo si-tuirani uradniki bodo dobili na to že letos nekaj predujma. — Finančno stanje Avstrije ne izkazuje nikakih izprememb. Proračun je v ravnotežju. Vse se vrši v redu. Koncem pret. meseca je prišlo do manjše napetosti na denarnem trgu, ki pa je kaj kmalu popustila. Poslovanje na borzah je padlo na minimum. Kurzi so večinoma znatno popustili, edino na tržišču fiksno se obrestujočih papirjev je bilo živahnejše povpraševanje, k čemur so mnogo pripomogla poročila o konferenci nasledstvenih držav v Pragi glede ureditve avstroogrskih predvojnih dolgov. Položaj avstrijske industri e je, če izvzamemo štrajke, ugoden. Tako posluje ugedno papirna, kemična in velik del metalurgične industrije. Tudi številke zunanje trgovine so ugodne. Brezposelnost se z majhnimi presledki vedno bolj zmanjšuje. • . • Zveza zavarovalnih družb v kraljevini SHS. Kakor čujemo se vrši dne 13. in 14. t. m. v Ljubljani občni zbor Zveze zavarovalnih družb v kraljevini SHS. Stan.e voznega parka v oktobru 1925. Iz Belgrada poročajo, da je imela naša država meseca oktobra letos 51.747 tovornih vagonov; od teh je bilo porabnih 33.8S0, ostalih 17.867 pa je potrebovalo reparatur. Nemško-jurjoslovanska trgovina. Iz nemške uradne stafstike posnemamo, da je v prvi polovici t. 1. znašal uvoz v Nemčijo iz Jugoslavije 40 milijonov zlatih mark, izvoz iz Neu.cije v Jugos aviio pa samo 27 milijonov mark, tako da je b!la naša trgovina z Nemčijo a.„..vna za 13 mili); nov mark. Produkrija piva v Avstriji. V tekoči kampanji računajo produkcijo piva v Avstriji na 5,400.000 hI napram 4,600.000 hI v p-etekli i kampanji. emško-španrka caiiurka vo'na. — Aic;! Nemčijo in Španijo je izbruhnila carinska vona. Borze. Dne 11. Denar. novembra 1025. Zagreb. Budimpešta 7.88—7.98 (7.88—7.98), Berlin 13.393—13.493 (13.4025—13.5025), Italija 224.01-226.44 (222.67-225.07), London 272.97-274.97 (273-275), Nevvvork 56.1550—56 7530 (bl 56.475), Pariz 225.21—229.21 (223-227), Pr?ga 166.58—168.58 (166.69—168.69), Dunaj 7.919 8 019 (7.92-8.02), Curih 10.857—10.937 (10.858—10.938), Amsterdam 22.6324—22.8325 (22 643-22 843). Curih. Bolfjrad 9.20 (920), Budimpešta 72.70 (72.70), Berlin 123.50 (1C3.55) Italija 20.68 (20 57), London 25.1412 (25.15), Newyork 518.875 (518.875), Pariz 20.6750 (20.55), Praga 15.875 (15.375), Dvna.i 73.12 (73.15), Madrid 74.15 (74.15), Brkarešt 2.48 (2.45), Sofija 3.75 (3.75), Alene 7.10 (7), Varšava 86 (86), Amsterdam 208 85 ( 208.85) Bruxel'es 23.55 (23.55), Stockholm 138.85 (138.75), Kopenha-gen 128.50 (129.25), Oslo 104.75. Dunaj. Devize: Belgrad 125475, Kodanj 174.30, London 33.3475, Milan 28.16, Newyork 708.65. Pariz 28.17, Varšava 114.50. Valute: dolarji 707.75, francoski frank 28.08, lira 28.05, dinar 12.50, češkoslovaška krona 20.985. Praca. Devize: Lira 13575, Zagreb 00.01, Pariz 134.12, London 163.00, Newyork 33 75. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 75 den., voina odškodnina 322—325, zaklj. 322, zas nvni listi 20 22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 220 den.. Merkamilna 100—104, Praštediona 960 b!., Kred. zavod f?5—185, Strojne 120 den., Vevče 120—126, Nihag 34-35, Stavbna 100— 110, ŠeMr 145-148. Zagreb. 7% invest. posoj. 76—77, voina odškodnina 318 50—319.50, nov. 319.50-320, ^ec 322 —324, Hrv. esk. 121—123, Kred. 135-138, Ilipo-banka 66—68, Jugobanka 109—110, Praštediona 952.50- 960, Ljublj. kreditna 210 den, Slaven ka 49—50, Srpska 144, Eksploatacija 51 -52, Šečerana 480—490, Nihag 30 bl., Gutmann 400-410, S'avex 150 den., Slavonija 42—43, Trbovlje 320—328, Vevče 120-125. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 674.50, Alpine 281, Greinitz 135, Kranjska indus:rijska 33", Trbo\ljg 416, Hrv. esk. 152, Leykam 161, Hipobanka 78.50, Mimdus 915, Slavonija 52. Blago. Ljubljana. Les: Remeljni 31-68 68-68, 78-78, 98-98, S8-78, fco meja tranz. 570—590, m a 'rien, 74X224, 4 m dolgi, fco vag. Postojna tranz. 575 bl-Žito in poljski pridelki: Ajda, domača, fco prekm. post. 265 bl., pšenica bačka. 77 k t. 165 bl., otrobi, drobni, par. Postojna tranz 165 bl, k om-pir beli ali roza ico prekm. postala 7? bl., žclr.d, fco nakl. post. 180 bl., kostanj divji, sad, fco nakl. prst. E0 den., jržice zlat rumene, fco nakl. ro-~t. 1C0 den. Stročnice in semena: Fi"ol b li ban., egal vrečo 100 kJutro< sta prinesla v petek, 30. oktobra poročilo iz Belgrada, da se je tačas tam mudilo zastopstvo mesta Zagreba, ki je imelo nalog, pospešiti rešitev pritožbe in omogočiti pričetek dela centrale. Minister za vode je izjavil, da bo zadeva mogla biti rešena, ko narodna skupščina sprejme nov zakon o izkoriščanju vodnih sil. Načrt tega novega zakona omenja tudi »Jutro?: v navedenem poročilu, a ne more se vzdržati, da ne bi lopnilo po »klerikalcih«. Dovolj jasno je povedal g. minister za vode, a krivi naj bedo klerikalci. Čudno! Saj je bil vendar v depu-taciji g. vladni svetnik dr. Mencinger, ki je izdelal razsodbo velikega župana ljubljanskega in mora torej vso zadevo imeti v mezincu. On je gotovo g. ministru dopovedal natanko, a če g. minister vztraja na svojem, se ne da pre-drugačiti. Dr. Mencinger je zastopal interese — ne prebivalstva na Krškem polju — ampak Zagreba, kar je relo zanimivo. Ker je tako, se zdi, da še ne bo kmalu rešitve in Zagreb se mučno boji, da bo preje poleklo še eno leto — eno je že skoro minulo — in dana koncesija ugasne. Treba bi bilo pričeti postopanje iznova, kar pa ogromno stane. Je pa tudi res, da vsako zavlačevanje nima samo neprijetnega strahu za Zagreb, ampak pomenja tudi faktično izgubo za obči- ; narje mesta Zagreba. Po svetovni vojski je : Zagreb močno narastel in se bo še razvijal, I če bo imel pogoje. Med te pogoje spada brez i dvoma elektrika za obratovanje, razsvetljavo, ; kurjavo itd. Tega pa danes Zagreb nima. Ima | pač kalorično elektrarno, a je veliko premala. Poleg tega je pa še vedno odvisna od rahih drugih faktorjev kot so n. pr.: premog, kotli in slično. Naj n. pr. poči kotel, kar se je baš letos v januarju zgodilo, naenkrat je celo mesto v temi in ves obrat ustavljen. Pa je mož-nost, da bi moralo vse skupaj počivati v temi ne samo nekaj ur, ampak celo nekaj dni. Kaj bi bil tedaj Zagreb? In če bi se kaj tal.ega ponavljalo? Pa če bi n. pr. ne bilo mogoče dobavljati točno premoga! Vzrcki so n. pr.: štrajk na železnici, štrajk v rudokopu in še kaj podobnega. Pri vsem tem pa je premog precej drag in temu primerna tudi elektrika, ki se proizvaja v kalorični elektrarni. Kdor to ve, se ne bo čudil, da se Zagrebčanom tako mudi. — Zakaj pa kje drugod ne napravijo tega, kar nameravajo na Krškem polju? Zakaj? Ker nimajo nikjer tako ugodno! Ne rečem, da sploh ne bi dobili kje drugod tolike vodne sile, kol je bodo imeli na Krškem polju, a drugo je: kje bi bil tisti kraj. Mi smo od Zagreba oddaljeni nekako 30 km in ta daljava ni prevelika. Čim večja pa jc daljava, tem dražja je naprava! So iskali tudi drugod, a ni ranje! Najbolj nespametno pa je, če v tej stiski, kot je Zagreb za električno centralo, nam še ob vsaki priliki grozi in žuga, češ, če ne boste dali vsega, kot hočemo, bomo pa drugod kje postavili centralo, ali pa se bemo odločili za kalorično. Čisto odkrito povedano: i če bi imeli mi od elektrarne na Krškem polju take »ugodncstic kot so nam jih doslej ponujali, ne borno jo! ali! Ne bemo namreč jokali. če bi Zagreb nameravan načrt opustil. Prav tako kot to, pa povemo odkrito, da prin-cipijelno stvari prav nič ne nasprotujemo in bomo storili, kolikor se sme od nas zahtevati, da se projekt uresniči, ako bo koncesijonarka — in četudi bi to bila Ljubljana ali kdo drug — prevzela nase, kar po pravici smemo zahtevati. Nedosegljiva glede trajnosti in jakosti žarenja! Čudno so mi zdi, ko razmišljam besede, ki jih je govoril dne 10. junija 1923 — na dan prvega komisijskega ogleda — v Krškem zagrebški župan g. Heinzel. Imel sem čast biti deležen skupnega obeda, ki ga je zagrebška občina preskrbela ta dan za celo komisijo. Kot menda nekaka zastopnika tukajšnjega ljudstva so Zagrebčani povabili na obsd g. dekana Kurenta in mojo malenkost. Gospod župan Heinzel je poudarjal v svojem govoru, da oni (t. j. Zagreb) niso prišli, da bi naredili nekaj velikega, koristnega in imenitnega samo za se, ampak tudi za nas. Njegove- besede: »Mi hočemo dobro vam prav tako kakor bebi,f so izzvenele pač popolnoma drugače kot besed® zastopnika Zagreba letos na dan 20. februarja, ko jo dejal: /Pa kaj nas briga? Mi se lahko preko vaših glav pogodimo z Belgradomk In lo oddaljevanje od obljub in zagotovil g. župana Heinzla s;no čutili od prilike do prilike bolj krepko in zato ni čuda. da smo držali svoje zahteve in jih bomo držali. Najbolj čudno se nam je pa zdelo to, da pri ponovnem komisijskem ogledu lani z marsikatero stvarjo še na dan ni ino mogli, čeprav se nam je leta 1923. zagotavljalo, tla do svojih pravic nam ne bo težko priti. Naj omenim samo en zgled: Pri komisijskem ogledu 1. 1923. ni bilo pomislekov s strani graditeljice, da se postavi na sedanji cesti BorŠt—Skopice čez kanal most. Lani jo pa že zadel ta most na težave. Pa prvi dan je še nekako šlo, saj so nam ponujali, če se odrečemo mostu, do 6 milijonov kron ln celo več — denarne odškodnine. Ker se ta dan nismo mogli izjaviti končnoveljavno, smo bili čez 4 dni poklicani na izjavo. A baš ista komisija in prav isti ljudje, ki so pred 4 dnevi še priznavali nujnost mostu, isti, ki so ponujali denarno odškodnino, so čez 4 dni trdili o istem mostu, da je nemogoč, neizvedljiv, da je zadeva iridiskulabel, kakor so blagovolili stavili tudi v zapisnik. Pa človek to postopanje razumi in odobravaj, če mereš! Navedel sem le on zgled, pa bi jih lahko še! Čeprav so gospodje od ljubljanske oblasti očividno bolj stali na strani graditeljice kot na naši strani, pa vseeno ni šlo gladko. Pa kako naj gre, če so nas takorekoč briskirali? Mi smo n. pr. stavili tudi to zahtevo, da se celemu Krškemu polju s sosednjimi obgorskimi kroji vred mora dati iz elektrarne vsak čas — proti denarni odškodnini seveda — elektrika na razpolago. Ta naša zahteva, ki se dobesedno glssi kot sledi, je hotela zasigurati uporabo električnega toka tudi neudeležencem. Dobro namreč vemo, da ni mogoča industrija ali kaka obrt tu v naših krajih, ako ni na razpolago elektrika in čeprav bi se na našem polju nahajalo deset električnih central. Zahteva se glasi: >Za cel okoliš, torej tudi za neude-ležence, ki bivajo na Krškem polju, odnosno v sosednih cbgorskih krajih, zahtevamo, da se jim da izraba električne sile — bilo v razsvetljevale, bilo v gospodarske, bilo v obrtno ali industrijske namene, — vsak čas na raz- ................. ■*" ' »»- ^ET.f "t 123 i® naimana uranu. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. — Prav imate, ljubi major, je odgovoril geograf. Ti-le tvoji profesorji na srednji šoli so res zlata vredni! Evropa, Azi^a, Amerika, Afrika, Oceanija, ves svet, vse je angleško 1 Pri moji veri, pri takem zem-ljepisju ni čuda, da se vam d.vjaki radi pokoravajo. Ho, ho, ho! Toline, kaj pa luna? Ali je morebiti tudi angleška? — Če ni, pa še bo,c je odgovoril moško mladi Avstra!. Po vsem tem Paganel ni mogel več vzclržat'. Vstal je. Moral se je nasmejati do sitega. Oddaljil se jo za četrt milje od taborišča, j.a se je še vedno razlegal njegov gromki: ha, ha, ha, ha. Medtem je poiskal Glenarvan v mali popotni knjižici knjigo Samuela R chardsona: Uvod v zemljepis, ki jo imajo na Angleškem zelo v čislih in ki je glede zemljepisja malo bolje poučena kakor pa profesorji v Melbournu. — Tu imaš dečko, je dejal Tolineju, vzemi in shrani to knjigo. V zemljepisju imaš nekaj napačnih misli, ki jih moraš spremeniti. Dam ti jo v spomin na naše srečanje. Toline jc vzel knjigo, ne da bi odgovoril; ogledoval jo je od vseh strani in zmajeval nejeverno z glavo, ne da bi se mogel odločiti vtakniti jo v žep. V tem se je popolnoma znočilo. Bila je že deseta ura in misliti je bilo treba na počitek, da bodo zjutraj 'uže vstali. Robert je ponudil prijatelju Tolineju polovico ležišča. Divjaček je povabilo sprejel. Par trenotkov pozneje sta se lady Helena ln barija Grantova podali na voz, popotniki pa so se zleknili v šatoru. Zunaj se je še vedno inešal Paja-nelov smeh s sladkim, pritajenim petjem divjih srak. Ko je drugo jutro ob šestih zbudil speče solnčni žarek, so se zaman ozirali za avstralskim dečkom. Toline je izginil. Ali je hctei priti čim preje v svoj ljubi Lackland? Ali ga je užalil Paganelov smeh? Kdo ve? Ko se je lady Helena vzbudila, je našla na prsih svež šopek mimoz s jrij.ro-tirni 11 li, Paganel pa v telovnikovem žepu Samuela Hiehardsona Uvod v z e m 1 j e p i s j e. Štirinajsto poglavja. Zlati rudniki na Aleksandrovi gori. L. 1814. je sedanji predsednik kraljevega Zemljepisnega društva v Londonu, gospod Roderick lmpey Murchison spoznal po dolgotrajnem prouča-vanju, da sta si gorovje Ural in pogorje, ki gre v smeri od juga proti severu nedaleč od južne avstralske obale neverjetno podobni. Ker je Ural zlatonosno gorovje, se je učeni geolog po pravici vprašal, če se ne nahaja žlahtna kovina tudi v avstralskem sorodnem pogorju. Ni se motil. Ko so mu par let pozneje poslali par vzorcev zlata iz Novega Južnega Walesa, je sklenil, da pošlje število kcrnvalskih delavcev v zlatonosne pokrajine Nove Holandije. Prva zlata zrna v južni Avstraliji je bil našel gospod Francis Dutton. Prva ležišča zlate >■ ide v Novem Južnem \Valcsu pa sta odkrila Forbes in Smith. Ko se je ta novica razširila, so začeli vreti is vseli krajev sveta iskalci zlata: Angleži, Amerikanci, Italijani, Francozi, Nemci in celo Kitajci. Toda šele 3. aprila 1851. je odkril M. Hargraves zelo bogata najdišča. Ponudil je guvernerju sydneysko naselbine, gospodu Ch. Fitz-Royu, da nni pove zanje, če mu da skromno vsotico petsto funtov šterlingov. Njegova ponudba sicer ni bila sprejeta, novica o velikem odkritju pa se je raznesla. Iskalci so se podali proti Summerhillu in Leni's Pondu. Ustanovili so mesto Ophir, ki je — kot se je kmalu pokazalo — po svojem bcgaslvu zaslužilo svoje svetopisemsko ime. Do teh dob pa še ni bilo govora o provinci Viktoriji, k! je brezdvomno na prvem mestu, kar zadeva bogastva zlata. In res, par mesecev pozneje, meseca avgusta 1831., so izkopali prva zlata zrna viktorijanske province. Kmalu potem so iskalci začeli : obdelovati.š četvero okrajev. Ti štirje okraji so bili: Ballarat, Ovens, Bendigo in Aleksandrova gora, vsi štirje zelo bogati. Toda reka Ovens ima preveč vode, tako da je bilo iskanje zelo težavno. V Ballaratu je zlato preveč neenakomerno porazdeljeno, zato so se iskalci velikokrat trud li zastonj. Bendigo je tako nerodoviten, da se iskalci niso mogli preživljati. Na Aleksandrovi gori pa so bili dani vsi predpogoji za uspešno iskanje: lež šča so bogata, zelo enakomero pora/deljena, zlato prvovrstno. Žlahtna kovina z Aleksandrove gore se plačuje libra po štirinaiststo enainštirideset frankov in je na svetovnem zlatem trgu najbolj cenjena. In baš v te kraje, tako bogate nepričakovanih najdb, pa tudi žalostnih razočaranj, je pripeljala pot po sedemintr desetem vzporedniku Glenarvana in ostale prijatelje llarryja Granta. Ves zadnji dan leta so popotovali po hribovitih krajih, ki so zelo utrudili konje in vole, zvečer pa so zagiedali okrogle vrhove Aleksandrovo gore. Utabo-rili so se v ozki soteski mod nizkim gričevjem. Živalim so dali na noge spone in jih poklali iskat pašo mod velikimi kremenovimi skalami, ki so bile razmetane tupatam po soteski. Sedaj še niso bili na kraju, kjer kopljejo zlato, šele drugi dan, na novega leta dan 18(36 je voz zavozil v tisto bogato pokrajino. (Dalifi »U«M.I l .H .. a O o tn S "Č3 | N S M X. T! • 8 = >4 N O 03 « ^ « 8 d 5 f a o O 2 » " ea . -n > a? S, e: o > i- 'C « a o £. to K — g tU " = aj - a> - S > c a 3 i t- . ; i -r » o <55 črt « .. .. -š -2 11 « s i = ? > N s «».««0 3 .. c Ji >> C P H -1 ^ a z. g a g -a (D .. > a « ° g — > O O) .9 « eo 'S " © 2 i <£ ia = - d s 1,5 t ■3.1 <=>• i? ■§ > ^ S a • • o ~ -a S £ C a> o ca -o S? EIII=IH polago. Razume se, da neudeležencem proti plačilu.« 'jd -lo se bo morda komu, da je ta naša zahteva od\ee. Pa ni odveč. Čeprav so nam pravili nekateri: »Saj bodo radi dali elektriko, ker je bodo imeli dovolj!« se je izkazalo, da tudi to ni resnično. Na to našo zahtevo in na zahtevo za brezplačen tok prizadetim, — o čemer bom pozneje govoril, — so odgovorili v razsodbi tako, da dajo celemu Krškemu polju na razpolago 100 kilovatov, in sicer za iste eom> in pod istimi pogoji kot bo električen tok v Zagrebu! — Torej: ne zastonj in ne toliko kot bi jo mi rabili, ampak za drag denar in le omejeno množino! Ali ni to smešno? Mi tu poleg centrale naj plačamo tok, če ga sploh dobimo, po isti ceni kot v nad 30 km oddaljenem Zagrebu, do kamor že sami drogovi in žica precej stanejo, ako nič drugega ne upoštevamo. In potem pa tole: Krško (okolice sploh nima, ker je pod skalo ob Savi!) dobi tudi 100 kilovatov, a Brežice z okolico pa 250 kilovatov. Privoščimo Brežicam in Krškem, zahtevamo pa, da favorizirajo — če bi to bilo sploh umestno — raje one kraje, ki bodo vsled kanala in centrale trpeli. Kdor to dobro pre-udari, mu bo jasno, da ne bi koncem konca Slovenija od te elektrarne imela skoro nika-kega haska. Velika razlika je tudi v tem, če s tem mislijo priklopljene kilovate, ali pa fak-tlčno obtežbo! Omenil sem Slovenijo, ki je koncem vsega vendar upravičena nekaj zahte- vati zase. Nam doslej v tem oziru pač nihče ni mogel ničesar očitati, čeprav »Jutro« vedno poje o nekih »klerikalnih intrigah« in »huj-skarijah« ter menda misli tudi na kak »separatizem«. Mi smo bili v tem pogledu lojalni. Da pa pride na dan, kar še ni, naj povem še tole: Tri dni (7. junija) pred prvim komisijskim ogledom leta 1923. smo imeli z udeleženci sestanek na Skopicah. Posvetovali smo se o skupnem nastopu. Kar se pripeljeta dva gg. iz Brežic, oba inženerja in povesta, da sta poslana v zadevi električne centrale. G. inže-njer Premelč (menda je sedaj že med rajnimi) je prinesel s seboj sledečo resolucijo (njegov rokopis hranim jaz): »1. Zahtevamo od Pokrajinske uprave, da ščiti interese Slovenije in njenega prebivalstva, ker smatramo Slovenijo za zemljo, ki ima svojo bodočnost v prvi vrsti v industriji in ne v poljedelstvu, v katerem je že sedaj pasivna. Zato zahtevamo, da se uvažuje naš sklep in da se stori vse potrebno, da se ohranijo naše vodne sile naši domovini. 2. Vodna sila, ki nam jo je dala priroda na naših tleh, je izključna naša last. 3. Pridržimo si pravico, da razpolagamo z vodno silo sami, da jo izkoristimo sami, ali da jo dovolimo izkoristiti drugim, toda le z izrecnim našim dovoljenjem in proti odškodnini, ki odgovarja vrednosti vodne sile. 4. Vodna sila se ima uporabiti v Sloveniji, in sicer v prvi vrsti ta,m kjer se akumulira njen padec, t. j. na Krškem polju in le preostanek je na razpolago oddaljenejšim krajem.« — Ta resolucija je bila dana na glasovanje ter je bila soglasno sprejeta. Povedati pa je treba, da je nismo do danes nikamor predložili in nikjer objavili. Zakaj ne? Največ ne radi tega, ker se nam je po velikih obljubah g. župana Heinzla v govoru, ki sem ga omenjal, zdela ta resolucija skoro malo trda, čeprav upravičena. Pozneje pa ni bil več čas za to, da bi jo rinili v ospredje. Danes se nam pa zdi, da jo smemo objaviti, ker je bila soglasno sprejeta in ker se bo zadeva centrale znova začela. Da pa »Jutro« ne bo zagnalo zopet kakega vika in krika, povemo, da avtor te resolucije ni kak »klerikalec«. Preden za danes sklenem, bom zapisal tole: Krivda, da se centrala še ne gradi, ni na interesentih, ampak drugod. Rečem: Ko bi bila razsodba ljubljanskega velikega župana vsaj približno taka kot bi morala biti tudi z ozirom na interesente, bi se interesenti prav gotovo ne pritožili in v tem slučaju bi bil Zagreb, — če ima že potreben denar pri rokah, — v tekočem letu že lahko gradil. Pritožba je prišla v Belgrad, a sedaj leži tam. Zakaj, je pa znano. Jezite se torej na se in na njel Izpred sodišča. Dve nevarni sraki na kamniškem sejmu. Dne 9. junija se je vršil v Kamniku letm sejem, ki je bil jako dobro obiskan in se je tudi živahno trgo- valo. Na ta sejem so prišle tudi štiri nevarne ženske, ki pa se niso pečale s kupčijo, marveč so kradle ženskam ročne torbice in denarnice. Dve izmed teh sta bili že kaznovani, dve pa so privedli v Ljubljano, ju zaprli v zapore deželnega sodišča in sta dobili sedaj svoje plačilo. Obedve: Katica Brebec in Ivka Lovrakovič, sta omoženi v Karlov-cu in sta, kot je ugotovila preiskava, predrzni in nevarni žeparici. Ovadenih je bilo tisti dan kar 12 žepnih tatvin, katerih pet sta izvršili sedanji obto-ženki, kar je dokazano s pričami. Tudi so ju zalotili, ko sta na Staretovem vrtu v Kamniku praznili ukradene listnice in jih metali v travo. Pobrali sta iz teh lis nic okoli 1800 Din. Koliko sta pa pokradli v resnici, niso mogli ugotoviti. Zalotila ju ie neka kmetica, ki je začutila tujo roko v svojem žepu. Prestrašena žeparka je vrgla listnico poo stojnico in se je hotela izmuzniti. Toda neki gospod, ki je sumljivi ženski že delj časa opazoval, je opozoril orožnika, ki ju je potem zalotil na omenjenem vr-tu. Dalje so tudi ugotovili, da je poslala Breberjeva neki svoji prijateljici v Karlovec 1000 Din, da Jih reši za slučaj, če bi jo zalotili. Pri Lovrakovičevi so našli tudi pod krilom na traku pritrjeno skrito vrečico, v katero je spravljala žeparica svoj plen. Bili sta prejšnji dan tudi v Kranju na sejmu, vendar pa niso mogli ugotoviti, če sta tudi tam kaj pokradli. Kljub temu pa sta obe obtoženki tatvino odločno zanikali in sta trdili, da sta prodajali po sejmih zeleno papriko, in pa staro obleko in čevlje, česar pa nista mogli dokazati. Pri taticah so dobili še 2250 Din, katere bodo razdelili posameznim oškodovankam, ki so spoznale svoje listnice. Lov-rakovičeva je pobegnila tudi že iz zapora in ima še 11 dni kazni na dolgu. Obsojeni sta bili in sicer Breberjeva na 6 mesecev, Lovrpkovičeva pa na 10 mesecev težke ječe. Prvi so všteli v kazen preiskovalni zapor, drugi pa ne, ker je bila priprta radi begosumnosti. gumi........................................................................................................................................................................umni..........................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiihiiiii iilliliui^ H 0 0 »Hb Uul Prava resnica I Zastonj! Nobena prevaral Da si pridobimo nove In stalne odjemalce za naša novo ustanovljena podjetja, izdelovalnico konfekcije in tavljev „VOUk", dajemo v času ©d 12, novembra do 22. decembra t. S. zastonj 0 sledeče: 1 par Sepšh možnih ,Volka' čevljev, 1 fino ^ csfi? srako, 2 ©vratnia, 1 baSe spe daje hšače, 0 1 svileno kravato in 1 par n© avše „Vo3ka'% » kupite ali naroČite pismeno v gori omenjenem času eio elegantno mo« S:,o obleko aii zimsko suHnio za originalno ceno 900 Din. Vsakdo si naj sam ogleda in se prepriča, da tfbieHa Soma res vredna 930 D« t, vse cSruga pa je zastonj iigotovimo obleko tudi takoj po meri, ako si Uberete blago. — Zunanji naročniki! Zahtevajte iiustrovani ceniti! Ne zamudite! Plačate samo vrednost vrhnje obleki', z vsem drugim pa se oblečete od nog da glave zastonj. Zaio vsi Eia Krekov Spj 18, k Tl.tsr.L?AZA;uui m 0 0 ija M$ Prava resnica! III Z! Zastonj! Za-ton j! S (S S 53 Da si pridobimo še bolj sloveče ime za naše povsod HvalSene čevlje In nogavice „Voika" in za našo novo ustanovljeno Udeiovalnico obiek in C perila, razpisujemo za čas C od 12. novembra do 22. decembra t, I. zasloni: fl 1 par finih dam. čevliev ,¥© ka\ 1 svileno bluzo . fi ali pa 1 vrhnje sukneno krilo, 1 par domačih " čevljev iz ffiica in 1 par ffinšh flor nogavic tfoika, ako kupite, ali pismeno naročite 1 moderni damski zimsH plali iz fineg veloura ali modnega sukna. Oglejte si osebno zalogi in pteprUali se bodete, da je plai« sam vreden 930 DElV vse drugo pa jo zasftonj. Če si blago izberete, pa Vam takoj izgotovimo plašč po Vašem okusu. V nanje naročnice, zahtevajte cenik! ?EXSTIL3AZ&8, Iji^ljana, Sirefsov trg št. 10. (8 Q I 7,1111111111 11 s ii 11111:1111 m m 1111 r i ■ 111; > i....................................mi.....iu....................................................................................................................................................................................................................................................................................k......m.' Trgovski UČENEC krepak, poštenih staršev, z dežele s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe, katere je pisati lastnoročno, je poslati na: ALOJZIJ REMIC, trgovec, Dravograd. 7459 Iščem službe ta gospodinjo ali kuharico pri samostojnem gospodu ali pri majhni družini. Sprejmem službo tudi na deželi. — Naslov na upravništvo »Slovenca« v Mariboru. Sprejme se takoj samost. Akaeemično izobražen j OBLEKE in SUKNJE » »^ERTHEIM« h gospodu v mesto. - Ponudbe pod »Red in snaga« na upravo »Siov. Gospo-daija«, Maribor, Koroška c. " SLUŽBE IŠČE zdrav in marljiv mladenič, vajen kmetije in konj. Nastop s 1. dec. - Naslov v upravi lista pod štev. 7595. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. gospod želi prim. službe. Naslov v upravi pod št. 7550. | SOBO išče gospodična s 15. nov. - Ponudbe upravi lista pod: »15. november«. Vam naredi po meri najce- BLAGAJNE in JEKLENE neje v kratkem času Franc denarne OMARE za vzi- PREMOG - CEBIN VPolfova ulica l/H. - Telelon 56 Kupim hišo 3 — 5 sob in pritikline, z vrtom, v Mariboru ali Celju oziroma v bližnji okolici. — Naslov v upravi lista pod Stev. 7607. Gramofonske PLOŠČE najnovejših slovenskih posnetkov, kakor: Oj, Doberdob, Vigred se povrne, Koroške narodna pesmi, Jaz bi rad rudečih rož, Gor čez izero, in mnogo drugih lepih slov nskih napevov — bomo izdali še ta mesec. Že danes zahtevajte seznam teh plošč, razpošiljamo ga zastonj. - A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica St. 5. 7522 Lekarna dr. G P t G C G L i Ljubljana, Dunajska cesta b p;r želodčno tinkturo katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. Naročila se točno izvršujejo. LEP LOKAL s stranskimi prostori na najbolj prometnem kraju v Ljubljani (brez ali s stanovanjem) se odda proti odškodnini (event. se proda hiša). — Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 7572. Okazijske gramofonske plošče modernih posnetkov — po znatno znižani ceni, dokler je zaloga. — A. Ra-bi»rger, Ljubljara, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5. 7521 BURJAK, Ljubljana, Ižanska cesta 44. — Sporočite, pridem pomerit na dom. 7486 danje priporoča Ljubljanska komercijaHa družba, Ljubljana, Bleiweisova 18. Elektr. žepne svetiljke j - Baterije - Vžigalnike Karbidne gorilce - Kar- nise itd. na veliko L WIPPLINGER - Maribor, Jurčičeva ulica 6. Posestvo pri Sv. Križu pri Litiji se vsled druž. razmer ugodno proda. Isto obstoji iz hiše, v kateri je prijetno stanovanje takoj na razpolago in z gospod, poslopjem, ter se nahaja tik farne cerkve. Poleg tega je 16 (ev. po želji kupca tudi več ali manj) oralov njiv, travnikov in gozdov. Cena ugod., ter se izve pri R. Miklavčič, istotam. Posestvo tne, Liet uro proti Gorenjski, ob cesti, na najlepšem mestu kraja, obstoječe iz hiše, gosp. poslopja in 5 ha vrta, trav-1 nikov, njiv in gozda — SE PRODA. Razen enega go-I zda, obsegaj, poldrug ha, se drži vse ostalo s hišo vred 1 skupaj. Kraj je priljubljena | izletna točka. - Naslov v 1 upravi lista pod Stev. 7534. snaži vse v Vaši mu prrlEo. zasfore. preproge, čaše. kroinkhe. huhlnisko posodo in P3MŠŠT0. 111 fe cudovif za namaHanfe p£i M, 111 Deli pa ne razfetia! Prepričajte se! Naprodaj prostovoljno pod roko lepo, popoln. arondirano posestvo v enem najlepših krajev Dolenjske ▼ bližini mesta Z gradičkom, gospodarskimi poslopji, nfivami, travniki in gozdi. — Pojasnila daje notar KARL PLEIWEISS v Ljubljani, Dalmatinova ulica St. & Nobena umetnost ni uganiti, kje se kupijo najboljša in najcenejša OBLAČILA, ker VSAK VE, da je to konfekcijska tovarna f ran Perada A Cie, Lfablgana Če rabiš sukno, raglan, površnik, usnjat suknjič, obleko za sebe ali sina, poseti detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2 in ne bode ti žal. Kdor lioče opremiti svoje stanovanje ali pisarno res udobno s solidnim, trpežnim in modernim pohištvom naj se obrne na velezalego pohištva, tapetniških del, žime in morske trave Peter Kobat (Kranj) podružnica Ljubljana - Kolizej Zanesljivim plačnikom tudi na obroke. j Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jiii prejeli ob smrti našega ne« pozabnega brata, strica, svaka, gospoda podpolkovnika v pokoju izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti Se velikemu županu g. Baltiču, zastop. Drav. div, oblasti generalu g. Živkoviču, generalu g. Trif-koviču in oficirskemu zboru, ter mnogoštevilnim stanovsk:m prijateljem pokojnikovim in zastop. uradov in korporacij za udeležbo pri pogrebu in velecenj. rodbini Pogačnikovi in žen. nared. g. Fr. Riglerju za požrtvovalno naklonjenost. — Prisrčna hvala tudi darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem onim, ki so nam izkazali svoje čustvovanje in nad vse številno in častno spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11. novembra 1925. Žalujoči rodbini: SVETIČ—GABRIEL.