Stev 233, Trst, v sredo 21. avgusta 1912 Tedaj XXXVII, IZHAJA VSAK DAN jafl «b nedeljah In praznikih ab 5., afe pansdeljklh ek 9. zjutraj. Pesamtč&e Ster. ee prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogik Lofcakirnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Stini, Dornberpu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širo kosti \ Solone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. •mrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po PO Rt. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka B&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-tauij pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava JMinosti". — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo Ih tožljivo v Trstu. CPINOST Glasilo politiintga druitva „Kdbost^ xm Primorsko^ NAROČNINA ZNAŠA m k*o 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; u mar nttt bre* do poslane naročnine, se uprava ne ovira. Mrvimi** mm a*4«U«k* litoa)* ^JtDI»0»TT" mtmmm i n mU leto Kres M«, u hI l*t* Kros aao. Tri 4opi« naj a« podirajo na uredništvo lista. Nefraak»-vana parna a« M sprejemaj« In rokopisi se m vra**J«. Naročnino, oglase in reklamacije j« poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: affoa 6i«nj!e Galattl 20 (MaredM d mi). UdajateHta odgovorniurodnikŠTEFAN GOLIN*. L«W E koaaorag lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinoet', T^imi zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, nii^a Giorgio Gaiatti 6tev. 21). Plftil hr—llaltal rrtun Stev. S41-652. TELFPOfl a 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje za četrtek, dne 22. avgusta ob 8 zvečer ]HVEN SHOP v Sokolovo dvorano v „Nar. domu". DNEVNI RED: Razmere na Hrvatskemu Slovenci Trsta in okolice! Za naše brate gre! Pričakujemo, da bodete storili, kakor vedno, svojo dolžnost. ODBOR 5RZ0JAUNE UE5TI. Situacija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Danes, na praznik patrona ogrske dežele, sv. Štefana, so priobčili Časopisi uvodne Članke o položaju. Opozicijonalni listi poudarjajo, da je položaj brezupen. Poslanec ljudske stranke Nikolaj Zboray je izjavil v nekem Članku, da opozicija noče imeti nikakih stikov z ministrskim predsednikom Lukaczem, ki mora odstopiti, ako naj se položaj na Ogrskem obrne na boljše. Konference v galiških zadevah. DUNAJ 20. (Izv.) Načelnik poljskega kluba dr. Leo je danes konferiral z ministrom notranjih zadev baronom Heinoldom o sklicanju deželnega zbora gališkega, o gališki deželnozborski reformi in maloruski univerzi. Za dne 10. septembra bo sklicana seja odbora za deželno volilno reformo. DUNAJ 20. (Izv.) Danes je konferiral z ministrom notranjih zadev baronom Heinoldom in drugimi odličnimi državniki načelnik maloruskega kluba Konstantin Lewlckyj v zadevi vodnih cest, maloruske univerze in o gališki deželnozborski voiilni reformi. Bosenska deželnozborska delegacija na Tirolskem. INOMOST 20. (Izv.) Danes je prispela semkaj delegacija bosensko- hercegovskega deželnega zbora, da si ogleda arlberŠko železnico, katere obrat je naravnost zgleden za bosensko-hercegovske železnice, ki se zgrade prihodDja leta. Akcija zunanjega ministra grofa Berchtolda. SOFIJA 19. (Kor.) Kakor se poroča, je bila inicijativa grofa Berchtolda pri bolgarski vladi sprejeta zelo ugodno, posebno ker bi decentralizacija uprave v Turčiji odgovarjala splošni želji in bi mogla zboljšati usodo narodnosti v Turčiji. Ravnotako presojajo tudi politični krogi Berchtoldovo akcijo v splcšnem ugodno in vidijo v njej prvo etapo za rešitev macedonskega vprašanja. Edino le nacionalistični in pa macedonski krogi se kažejo nezadovoljni s predlogom in vidijo v PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksavor Šandor GJalskl. — Prevel A. E. — Poznam jo — poznam I — je vzkliknil ta, dočim pa je Cerović ponovil vprašanje. — Prijatelj Vlahović mu je prinesel pismo od gospoda Mihanovića, ki je bil pred kratkim z nami na Dunaju, pa tudi Huroanek mu je prinesel pozdrave od nekih gospodov. In tako smo se sestali pri nJem. O bratje, diven starček je to I Da sta ga slišala, kakor smo ga mi imeli priložnost njem stremljenje, da bi se vzdržala Turčija za vsako ceno. CARIGRAD 19. (Kor.) „Levante Herald" vidi v predlogu zunanjega ministra grofa Berchtolda pravo dobro delo. List meni, da mora sprejeti Evropa Berchtoldov predlog v interesu Turčije in zaradi svojega lastnega miru. CARIGRAD 19. (Kor.) Kiamll paša se je izrazil napram nekemu časnikarju o predlogih ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda ugodno. Vojni minister v Kamniku. KAMNIK 20. (Izv.) Vojni minister vitez Auffenberg je danes prispel semkaj in }e bil zelo slovesno sprejet. Mesto je v zastavah. Bolgarji groze kralju Ferdinandu s smrtjo, če ne napove vojne. SOFJA 20. (Izv.) Turčiji sovražna agitacija se nadaljuje neprestano. Časopisi vseh strank — izvzemši vladne — zahtevajo od kralja cdločno, da mora začeti vojno. Kralj Ferdinand dobiva dnevno pisma, v katerih se mu grozi s smrtjo, ako naroda ne povede v boj p^cti Turkom. Nova trozveza. PETROGRAD 20. Sasonov pride v štirih tednih v London, kjer bo med 23. in 28. septembrom gost angleškega kralja v Bal-moralu. V tem času prideta tudi ministrski predsednik Asquit in državni tajnik Grey na grad Balmoral k skupnim konferencam. V diplomatičnih krogih spravljajo potovanje Sasonova z obiskom Poincarreja v Petrogradu v zvezo in menijo, da bo posvetovanje ruskih, angleških in francoskih državnikov eventuelno izpremenilo triple entento v novo trozvezo. PETROGRAD 20. V političnih krogih se pripisuje velika važnost potovanju ministra zunanjih del Sasonova v London. Sasonov bo kot gost kraljev stanoval v palači Balmoral. Tu se bodo vršile specijalne konference, katerih se bodo udeleževali Sasonov, ministrski predsednik Asquit in minister zunanjih del Ed. Grey. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da se bo pri tej priliki preustrojil trojni sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo v faktično trozvezo. Rusija proti Nemčiji. DUNAJ 20. „\Vtener Mittags - Zeitung" javlja, da je francoski predsednik Poincarre ob priliki svojega bivanja v Petrogradu zahteval od ruske vlade, da mora na nemški meji zgraditi nove močne utrdbe. Vtosvrho je baje ruska vlada že naroČila pri Kruppu na Nemškem za 400 milijonov mark novih topov. Tvrdka Krupp bo baje vsled tega zgradila svojo lastno tovarno na Ruskem. Nadalje je ruska vlada določila pol milijarde rubljev za obnovitev svoje vojne mornarice. Angleški kralj skoraj ponesrečil. LONDON 20. (Izv.) Včeraj bi se bila kralju, ko se je vozil v avtomobilu na izpre-hod, pripetila kmalu nesreča, ki bi ga bila lahko stala življenje. Kraljevemu avtomobilu je privozil nasproti neki drug avtomobil in trčenje je bilo skoraj neizogibno. V tem pa je šcfer onega drugega avtomobila v zad- njem trenotku za vozil v stran, da se je avtomobil prevrnil v cestni jarek, in kraljev avtomobil je ostal nepoškodovan. Pogumnemu šoferju se ni zgodilo nič in tudi osebe, ki so se vozile v avtomobilu, niso bile poškodovane. „Zeppelin" za nemško mornarico. BEROLIN 20. (Izv.) Uprava vojne mor-varice si ]e nabavila zrakoplov Zeppelino-vega zistema, ki stopi v službo dne 1. oktobra t. I. Namesto špijona — anarhist. LVOV 20. (Izv.) Kakor poročajo listi, so v Podwoloczyski aretirali nekega ruskega meniha, ki se je imenoval Budan in ki Je osumljen, da je špijoniral za Rusijo. Baje je imel nalogo, da prisostvuje velikim gališkim kavalerijskim manevrom, katerih se udeleži tudi nadvojvoda Karel Franc Josip. Policijska poizvedovanja in preiskava pa je dognala naravnost presenetljive rezultate. Dognalo se je, da aretirani menih ni ruski špijon, temveč član internacionalne anathistične zveze, ki je imel nalogo, da prisostvuje gališkim manevrom, pri katerih bodo navzoče razne visoke osebe, da tu izvrši eventuelne atentate. Preiskava še ni zaključena. Aretiranec trdovratno taji, da bi bil anarhist. Prepeljali so ga iz Podwoloczyske k Ivovskemu deželnemu sodišču. Aretiranec se je dolgo Časa mudil po galiških samostanih, kjer so ga kot dozdevnega ruskega meniha povsod radi sprejemali. Svojega poveljnika napadel. VARŠAVA 20. (Kor.) V predmestju Povvacki je napadel neki vojak, ki Je bil premeščen za kazen k drugemu bataljonu, svojega bataljonskega poveljnika kneza Du-manovega in njegovo soprogo v njihovem stanovanju in ju težko ranil. Napadalca je vojaška straža ustrelila. Zamenit učenjak umrl. GRADEC 20. Znameniti preiskovalec potresov in geolog, prof. Hornes, je danes zjutraj umrl v Judendorfu na srčni hibi. Član državne dume umorjen. BUFA 20. (Petrogr. brz. agent.) Poslanca državne dume Syrtianovega, odličnega člana mohamedanske skupine v državni dumi, je danes v stanovanju generalnega majorja Scheihale umoril iz neznanih vzrokov neki sorodnik generalnega majorja. Plamenac — oproščen. PRAGA 20. (Izv.) Kakor je znano, je nastopal v dneh praškega vsesokolskega zleta med drugimi odličnimi gosti tudi neki Črnogorec, ki se je izdajal za zastopnika Črnegore in je bil tudi povsod kot tak sprejet. Nastopal je v krasni noši in ženske so bile posebno navdušene zanj. Kmalu po sokolskem zletu pa je bil Črnogorec, ki se je imenoval Plamenac, aretiran zaradi velikanskih dolgov, ki jih je napravil po raznih praških hotelih. Ko so ga aretirali, so našli pri nJem veliko množino pisem praških deklet, katerim je obljubljal ljubezen in zato izvabljal od njih denar. Pri sodišču se je izkazalo, da je Plamenac res črnogorski državni uradnik in ruski častnik prvega rezervnega razreda. Njegova žena je naznanila sodišču, da plača vse njegove dolgove. Pri razpravi pred praškim deželnim sodiščem je bil Plamenac oproščen. Revolucljonarno gibanje v ruski mornarici. PETROGRAD 20. (Izv.) Revolucijonarr.o gibanje v ruski mornarici se razširja zelo hitro. Obstoji namreč centrala tega revolucl-jonarne propagande za mornarico, ki vodi vse gibanje in organizira upornike. V Sebastopolu je bilo pet mornarjev zaradi revolucionarne propagande po vojnem sodišču obsojenih na smrt in tudi takoj nato usmrčenih. Tatvina v ruski vojaški upravi. PETROGRD 20. (Izv.) V Taškendu so v tamošnjem artiljerijskem skladišču odkrili velike tatvine. Poveljnik skladišča |e namreč 40.000 patron iz skladišča prodal zasebnikom in denar porabil zase. Nesreča na cestni železnici. NEAPELJ 20. (Izv.) Na nekem klanjcu sta tu trčila dva voza cestne železnice. Štiri osebe so bile mrtve, 29 Jih je bilo težko ranjenih, veliko pa lahko. Nesreča pri zgradbi panamskega prekopa. LONDON 20. (Izv.) V panamskem prekopu se je pri razstreljevanju zgodna nesreča, vsled katere se je potopil parnlk New Port. Človeških žrtev ni bilo. Dr. Sunyatsen ni umorjen. LONDON 20. (Izv.) Vest, da bi bil vodja kitajskih republikancev dr. Sunyatscn umorjen po nalogu Juanšikajtv?m, ni resnična. Boji med organiziranim in neorganiziranim delavstvom. LONDON 20. (Kor.) Ob zakijučku stavke v londonskem pristanišču Je v silburyjsktm doku prišlo ponovno do pretepov med t r-ganiziranim in neorganiziranim delavstva m. Ko se Je včeraj vršil zopet tak pretep, v katerem so uporabljali tudi revolverje. Je nastal na doseda| še ne pojasnjen način v skladišču jute ogenj, ki je napravil veliko škode. Včeraj je poslala vlada močan cd« delek londonske policije v Si!buiy. Drugi oddelek pa je pripravljen za cdhod. Dunaj 20. (Kor.) Nadporočnik Uze lac se je dvignil danes zjutraj z aeroplan m v Dunajskem Novem mestu in pre! tel Schneeberg, pri čemer je dosegel vi£ no 2200 m. Dunaj 20. (Kor.) Cesar je daroval 10.000 K za ljudstvo, ki je bilo prizadeto po potresu v Dardanelah. Bruselj 20. (Kor.) Kraljeva rodbina je odpotovala za daljši čas v Possenhofen. - j Homatije v Turčiji. Vtisk albanskega prodiranja na Bolgarskem. SOFIJA 20. (Kor.) V vseh političnih krogih so napravile zzdnje vesti o prodiranju albanskih vstašev v Macedoniji globok vtisk. na dušek, ker je slišal od grofa Draškovića koder nam je tolikim prišel naš praded: in doktorja Gaja. povsod, kjer se Čuje naša krasna domovin Sivi polumrak prvega svitanja je še objemal starodavni stolp poleg njih in ono pokrajino v dolini. Na vedrem nebu je po- sen, pa da moramo vstati kakor en mož, drhtavalo sivkasto — tupatam pa jasno da mu priborimo ono pravico fn oni ugled, ska beseda. — A Gaj — ej — da sta ga Čula, ko je govoril, kako je naš jezik kra- zelenkasto bledilo. Zadnje zvezde so se potapljale v daljinah in globinah obzorja. Redke, dolge krpe oblakov in nočnih megel so hitro plavale proti zapadu — in se trgale tamkaj — se kopičile in izgubljale v ki ga že imajo drugi jeziki, kajti le tako postanemo narod in bomo vredni, da smo potomci tako slavnih junakov, kakor so bili naši ZrinjsU, Frankopani, Jurišiči in Draško-vičl. Ko postanemo taki, bratje, — ej po- brezdno za gorami. Na vzhodu se je začelo i tem se pač ne bo smel nihče več predrz- niti, da bi nam narival svoj Jezik, kakor je, žalibog, danes, kjer je, glej, tam le — v akademiji prostora i za latinščino i nemščino i madjarščino, hrvatskemu jeziku pa rdečiti z rožnatim bleskom, stolp sv. Katarine in vrh stolpa na Dvercih sta odsevala nežno, kakor bi se bila razcvetela od tega svetlikanja tam na vzhodu. Doli v ravnini — nad nizkimi hišami v Ilici in nad nasadi j le iz milosti puščajo zadnji kotiček —■ tu v in drevjem po vrtovih v marofskem delu i sredi njegove zemlje! Tako ne sme ostati mesta so se zibale tenke belkaste meglice. | — na živega boga, ki gleda na nas s svojih poslušati danes! Pa Gaj — oh — G !! j V porajanju tega krasnega jutra je z ži-! nebeških višav, — na duhove naših dedov, Ali sta čitala njegovo knjigo o no> » j vahno besedo pripovedoval Kotromanlć o ki nas objemajo tu poleg starodavnih teh pravopisu? Da — da, bratje — dec grofu Draškoviću, doktorju Gaju in Antonu zidov! ko bi ga biia slišala! Srečen —srečen tu, da me je bog dal na svet, ko je tako v^ k mož med nami. Čudeže naredi, in mi Cvz -vimo novo dobo — naš narod ne bo i • č Mihanoviću, o njihovih mislih, njihovih go-; Začel je razburjeno stopati dalje in vorih in njihovih željah. Vsak Čas je izrekel zavil na izprehajališče, kjer Je hitro korakal kako besedo tega ali onega, in glas mu je naprej, govoreč vedno dalje, a za njhn je krepko in jasno donel v tihi, mirni zrak. ' stopala cela družba. Grede mimo Dverec je pred ostalim svetom barbar — tudi l .š j — Da, bratje — grof nas je zaklinjal, vzdignil roko proti stolpu in zaklical, kakor narod dobi svoje pravo, svoje častno mesto,; naj imamo vedno pred očmi, kako pro- da govori živemu bitju: — Glejte vam Ri Je je že skoraj izgubil. Veselite se — veselite se bratje, da smo prišli na svet v takem času! — Kotromanićev glas je zvenel čisto fn jrs-o in vsaka beseda je gorela navdušenja. Medtem so prišli na Grič, strana (e naša domovina, — kako Je naš priče, kaj smo bili! Kralji so tu bivali in narod krasen in mnogoštevilen in da nas čaka sijajna bodočnost, če se vsi zedinimo v bratski ljubezni, če bomo vedno pomnili, da ni Hrvatska samo te tri varmeg|ije, v bližino ttarega stolpa. Nad robom starega temveč dalje — dalje — povsod, kjer so zidu se je ustavil Kotromanlć in povedal vse nekdaj naši bani dvigali svoje žezlo, — od- gledali na svojo hrvatsko kraljevino, mi naj bi pa bili danes le prišivek komu? Ne! Toda, da ne postanemo to, se moramo prebuditi in ljubiti svoj narod, — svoj Jezik — svoje običaje! — Oj, Juro, ko bi ga bili Imeli snoči s ; seboj, ta bi jo bil odbrusil Tivadarju. Zdi j se raf, kakor da mi je strgal mreno z oči ■— je zašepetal Kargačević Ceroviću in se popolnoma približal Kotroraanlću. Tako so prišli do konca izprehajališča na vzhodni strani. Kotroman.'ć je omolknil in oči so mu kakor začarane obstale na kra-! snem pogledu ; mlado lice mu Je za-drhtelo ginjenja in zasijalo ljubezni In navdu-j Šenja. — Kdo bi je ne ljubil, ko je tako i krasna in tako slavna I — je dejal bolj zase In podal eno roko Hurbanku, drugo pa ,Kargačeviču, ki sta mu stala najbliže. Kar ; tresel se je razburjenosti in oči so se mu 'orosile s solzo. Govoril ni nihče. Soli;ce se ! je že vzdignilo nad goro, toda močan plamen je žarel nad robom hriba in križ na stolpu sv. Kralja se je že blestel v sijaju mladega dneva. Vsa okolica tam doli — daleč tja preko vse ravnine do modrih planin krajinskih in okiških Je zardela v svetlem odsevu. V drevju so se oglasile ptice in naenkrat je vse žvrgolelo in odmevalo njihovih veselih zaljubljenih pesmic. Po zraku je plaval sveži duh listja in cvetja in vonj vlažne pomladanske zemlje. Po drevju — po travi po zraku se je začela prebujati priroda, vse se je gibalo, vse živelo. Človeška bivališča so še tiha in mirna, le tupatam kje se vije iz dimnikov v višavo tenek pramen dima, le tupatam kje se odpira okno, tupatam se kje na marofih in pristavah z glasnim krikom pod jata gosek, da poleti bogvekam. (Dalje). Stran H. „EDINOST" št 233 V Trstu, dne 21. avgusta 1912. Vstaški Albanci se razhajajo ? CARIGRAD 20. (Kor.) Ministrski svet se ji danes ponoči posvetoval o vprašanju noše orožja za Albance. Poluuradno se po roča, da se je dosegel med ibrahim pašo in albanskimi voditelji sporazum in da se Albaaci že razhajajo. DUNAJ 20. ob 11 20 ponoči (Kor.) Iz Skoplja so ss danes odpeljali trije posebni vlaki Albancev. Vlada je dala vlake brez plačno. Mesto je popolnoma mirno. Častniki zahtevajo premembo kabineta CARIGRAD 20. (Kor.) Kakor se govori, sta dva ligi pripadajoča Častnika zahtevala pri velikem vezirju premembo kabineta. Črnogorsko-turŠki mejni spor. CETINJE 20. (Kor.) Iz uradnega črno gorskega vira poročajo: Predno je turška mejna straža pohitela na pomoč v Beranc le skupaj z Albanci v Rugovem zažgala stražne stolpe ob turško-črnogorski meji da ne bi prišli v roke vstaŠem. Ob mej ležeči črnogorski predeli so polni beguncev in ranjencev. Napada na Berano se ni ude ležll niti eden Črnogorec. Včeraj se je vršilo tu veliko zborovanje, da protestira proti grozovitostim, ki so jih napravili Turki v Berani. Sprejeta Je bila revolucija, v kateri se poživlja vlada, da napove vojno Turčiji. CARIGRAD 20. (Kor.) Kakor poročajo listi, je ministrski svet, ki je trajal do ene ponoči, sklenil, storiti energične korake v Cetinju ter opozoriti velevlasti na postopanje Crnogore, ki hoče začeti vojno, na ^prekora čenja turške meje in na to, da je Črnogora razdelila med kristjane v Berani orožje. Turčiji manjka denarja. DUNAJ 20. (Kor.) „Neues Wiener Tag-blatt" poroča iz Carigrada: Turška vlada se zopet pogaja z otomansko banko za pred ujem en in četrt milijona turških fantov. Ta predujem naj bi se zaračunal na račun spomladi sklenjenega opcijskega posojila 10 milijonov, tako da bi bilo za zgradbo železnice Samoun-Sivva na razpolago le še Šest milijonov turških funtov. Izprememba v turškem kabinetu. SOLUN 20. (Izv.) Sali paša je imenovan za ministra javnih del. V vladnih krogih se poudarja, da je s tem kabinetna kriza rešena. Albanci korakajo proti Solunu. CARIGRAD 20. (Izv.) Albanci nadaljujejo svoje prodiranje proti Solunu. Prve njihove čete so že dospele v mestece Gevgeli, ki je oddaljeno le še kakih 80 km od Soluna. V Solunu je zavladala velika panika. Mladoturški komite je sklenil, da pobegne Iz Soluna. Zadnje vesti iz Albanije so mnogo ugodnejše in je upati, da Albanci opuste nadaljno prodiranje proti Solunu. Bombe. SOLUN 20. (Kor.) Na progi Akindžali-Poroi na železnici Solun-Carigrad so našli dve bombi, ki pa ste bili tako slabo nameščeni, da je peljal čez nji cel poštni vlak, ne da bi se mu bilo zgodilo kaj hudega. Zboljšanje položaja v Albaniji. SOLUN 20. opoldne. (Kor.) Ravnokar iz Skoplja dospela brzojavka javlja, da se je položaj zbcljšal in ljudstvo pomirilo. Albanci so začeli odhajati. Spopadov ni bilo več nikakih. _ Italijansko-turška vojna Turčija želi miru. DUNAJ 20. (Kor.) „Neues Wiener Tag-blatt" piše; V Turčiji vedno bolj nujno sili o ospredje misel, da bi se napravil konec turško-italijanski vojni. Notranji položaj zahteva uporabo vseh državnih moči in sredstev, posebno ker se je pokazalo, da celo sedanja vojna ni niti najmanj vplivala na to, da bi ponehali notranji boji. — Težavi, s katerimi se mora boriti vlada, so res nenavadne, in če jih bo sploh mogoče premagati, se mora zato v veliki meri zahvaliti izrecni miroljubnosti velevlasti in živi želji, da se na Balkanu nikakor ne smejo pripustiti kake teritorijalne izpremembe. Težko, da bi se ali pa se tudi sploh ne posreči Turčiji, da premaga notranje težave, dokler ni rešeno tripolltansko vprašanje. Italija kaže sedaj napram balkanskim vprašanjem najmodrejšo rezervo, pri čemer ]o vodi odkritosrčna želja, da deluje na to, da bi narodi na Balkanu živeli v miru. Zato tudi nikakor noče izkoriščati težav Turčije na evropskem teritoriju in se je priključila ostalim velevlastim, da se vzdrži na Balkanu status quo in se tako pred vsemi pomaga Turčiji. Nekaj pa je gotovo pod vsemi pogoji, da je treba prepričati državnike v Carigradu, da Je boj v Tripolitaniji popolnoma brezuspešen. Italija ni natančno razložila svojih pogojev. Noče biti malenkostna in noče kazati napram turški vladi trdot zmagovalca. Čim prej se Turčija približa italijanskim željam, tem bolje zanjo. Preveč mora vagati Turčija, če vsaj na zunaj nima miru. Velevlasti so naklonjene Turčiji in ji žele najbolje v svojem prijateljstvu, ki je bilo povod tudi akciji grofa Berchtolda, in tako more Turčija začeti s saniranjem svojih notranjih razmer. In čutiti je sedaj, da stremita sultan in turška vlada za sklenitvijo miru. Na tem slone ludi vedno glasnejše se pojavljajoče vesti o mirovnih pogajanjih, ki jih povsod pozdrav ijajo z vesel|em. DUNAJ 20. (Izv.) Iz diplomatiŠkih virov se ču]e, da se italijansko-turška mirovna pogajanja zopet prično prihodnje dni. Zaupnik obeh vlad bodo vodili pogajanja v direktnih in obveznih konferencah. Vedno niže! Ljubljanski „Slovenec" je v svoji strankarski strasti in v svojem neugasnem so vtaŠtvu proti vsem in vsemu, kar ne spada k njegovemu strankarskemu taboru, zleze^ že tako nizko, da je mogel v svoji sobotn številki zagrešiti tak-le članek: ' V zadnjem času se je v javnosti mnogo govorilo o lepem napredku Slovenstva v Trstu. Tržaška * Edinost" to reč prav posebno ponavlja in ponosno kaže, da je ta napredek delo naše „absolutnonarodne" politike. V kratkih potezah hočemo načrtati dejanski položaj napredka tržaških Slovencev Že v začetku pa pripomnimo, da je vodstvo tržaške slovenske politike pri tem na predku precej „nedolžno". Prvi vzrok naraščanja Slovencev i Trstu je izseljevanje iz Goriške in Notranj ske. Ogromno število za Slovence vpisanih nima v Trstu niti še domovinske pravice! Domači Slovenci ne napredujejo, ker življenje tržaško vpliva tako močno na fizične sile, da rod izumira; ohranja se le po toku priseljevanja svežih sil z dežele. Trst je pač glavno trgovsko mesto Avstrije, zato se nudi pridnim rokam dosti kruha. Za tem kruhom prihajajo trume Slovencev in da se Slovenci v Trstu dobro gospodarsko drže, so merodajne sledeče razmere: Pri avstrijski vladi, katere jezo si najbrže vodstvo neke organizacije, ki hoče zbrati pod okrilje slovensko delavstvo, nakoplje, so Slovenci vsled svoje zvestobe in pridnosti jako cenjeni. Pri policiji, pri pošti, )ri financ!, sploh pri vseh državnih uradih e uslužbenih sila Slovencev. Potem so že-eznice, državna in južna; skoro vsi uslužbenci so Slovenci. Dalje javna skladišča v prostih lukah. Le poglejmo paznike in druge josle, kjer se zahteva zaupanje, tam so povsod Slovenci nastavljeni. Vodstvo ,Edl-io s ti" se pa za ta nameščenja ni prav nič brigalo; Slovenci so jih zasedli vsled veli-cega zaupanja, ki ga uživajo kot pošten in zvest narod. 7udi „Kranjska industrijska družbau Ima v skedenjškth plavžih skoro same Slovence. Dalje avstrijski nLloydu In Stabllimento tecnico Trlestino", ki dajeta kruha tisočem Slovencev. Neovrgljivo dejstvo je, da se je vodstvo slov. tržaške politike pričelo brigati za te ljudi Šele, ko je videlo, da jim bodo soc. demokrati polagoma zmanjšali število volivcev I Kakor sem že omenil, raste v Trstu število Slovencev samo vsled naseljevanja, dečim domaČi rod hira. V Trstu se pa niti ne ohranijo narodu vsi priseljenci, ampak zginjavajo v morju raznarodovanja. Vzrok e ta, ker jim slovenstvo premalo nudi. V 'rstu se sicer jako dosti dela na »narodnem polju", toda obstoja to delovanje /e v narodnih veselicah". Veselice so pa raz-čne vrste, tudi za otroke posebej, tako, da se vcepi že v nežni mladosti „požrtvovalna" ubezen do „narodnega dela". A s tem večnim veseljačenjem se ubija rod fizično, materijelno in moralno. Potomci teh ljudi so že degenerirani. Te družabne razmere, ki zahtevajo tudi dosti denarnih žrtev, pa od* jijajo od sebe ljudi, ki si s težavo služijo kruh. Iščejo družbe drugod, in polagoma se v tuji družbi odtujijo. Prehajam sedaj k političnim razmeram, v kolikor le vplivajo na naš narodni napredek. V Trstu imamo boj z Italijani, z narodom, ki ga avstrijska vlada vpošteva samo vsled ozlrov na Italijo. Iz teh ozirov nam tudi vlada ni tako pravična, kakor bi gotovo bila. Na Dunaju dobro vedo, na kateri narod se morejo v težkih časih zanesti. Slovenec je bil vedno dober čuvaj državnih mej. Italijanstvo v Trstu je pa tudi grozno degenerirano ljudstvo, ki nima nobene vztrajnosti, nobene odporne sile. Narod, ki ram na sebi izumira. Krepi ga le raznarodovanje in „regnicoli". Tržaško italijanstvo nima tudi nobene prave gospodarske sile, ker ni vztrajno. V Trstu je veletrgovina nemška, mala slovenska, le v srednji imajo Italijani nekaj pomena, a še tu jih ne bo težko izpodriniti. Poglejmo večja podjetja: Dreher, Škedenjski plavži, Lloyd, spedlcijska družba Adriatica ia skoro vse tovarne, to je vse v nemških rokah, nemški kapital. Večje banke, kakor Union, Anglo-avstrijska, kreditni zavod, Prometna banka, to je vse nemško. Italijani nimajo nobenega močnejšega zavoda! Proti takemu narodu voditi boj, ni velika težava. Ko bi stal narodni boj slovenskega tržaškega političnega vodstva na treznejšl podlagi, bi bili tudi našt narodni uspehi večji in naše pozicije ob Adrljl bi bile trdnejše. Z ozirom na navedena fakta pridemo do sledečih trditev: 1. V Trstu domači Slovenci nazadujejo; število Slovencev raste le vsled velikega navala zunanjih slovenskih iiseljencev. 2. Vodstvo slovenske politike v Trstu pri naraščanju slovenstva v 7 rstu nima posebnih zaslug, in mu zlasti priseljeni Slovenci n'so dolžni nobene hvaležnosti. 3. Slovenci imamo v Trstu zasiguran obstanek vsled zaupanja, ki ga uživamo na raznih delodajalsklh mestih vsled zanesljl vosti, vztrajnosti In pridnosti. Torej čednosti, katere nam pa vcepi le konservativno in krščansko življenje ljudstva na deželi. 4. Tok priseljevanja je odvisen od vlade in nemškega kapitala. Kakor hitro ta dva faktorja počneta Slovence odrivati, bo začelo s tem tudi padati število Slovencev. Ako bo prevladala v sedanjem političnem vodstvu struja, ki si bo vsled svoje vihravosti gotovo odtujila imenovana činitelja, bo s tem zadana slovenstvu globoka rana. 5. Politični boj slovenstva v Trstu je samo vsled zunanjih državnih ozirov otež-kočen. Če bi tega ozira ne bilo, bi se nam v Trstu ne delale nobene politične krivice, ker bi se Italijani gotovo manj upoštevali. Napačen je torej boj proti sredstvom, ki dajejo državi moč io obenem strah zunanjim sovražnikom. „Edinosti" ta članek gotovo ne bo všeč, a spomni naj se na pripovedko o .sraki in pavovem perju", pa se bo že sprijaznila z našimi mislimi o napredovanju slovenstva v Trstu. Odgovor pride. Polom v Puli. Pula, 20. avgusta. V zadnji seji vladnemu komisarju Go-rizuttiju dodeljenega svetovalstva je po iz-crpljenem dnevnem redu zastopnik sccijali-stov Lirussi interpeliral župana v tramvajskih zadevih. Tramvajska služba je namreč v Puli (kakor v Trstu. Ur.) skrajno slaba, da se občinstvo vedao pritožuje. Baron Gori-zuttl je rekel, da odgovori v prihodnji seji obširno na interpelacijo. „Polaer Tagblatt" dodaja k poročilu o tej seji sledečo sa-ato: „Tudi gospod Salata, ki počašća sejo svetovalstva kot član deželnega cdbora, Je blagovolil grajati razmere naše tramvajske družbe. Tu je na me3tu, da opozorimo, da e gospod poslanec, ki hoče sedaj v Puli grati lepo figuro, član on? večine, ki [-e od začetka gradnje železnice podpirala !e interese družbe, a nikdar interssov občiae. ?iaj-asneje in največje ogorčenje vzbujajoče pa se je pokazala ta politika deželnega odbora n torej ludi gospoda Salate med reilmcm dr. Stanicha. Takrat je, kakor znano, bfl napravljen sklep glede zgrsdbs žrte v Sšjano. Potem ko je junta pod vplivom dr. Staaicha izredno napravila sklep, ki se je izjemoma kakega posla z demonstranti. Seveda je tako postopanje policije le večalo razburjenost občinstva, ki je ploskalo atetlrancem in žvižgalo redarjem. Gospoda cenzorja na policiji opozarjamo, da smo te podatke in tudi vse karakteristične Izraze posneii iz nekonflsclrane „Crvene Hrvatske", torej Iz lista, ki izhaja v Dalmaciji. Če to poročilo ni v Dalmaciji, kjer so se vršile demonstracije, involviralo — nevarnosti za državo, potem je ne ba menda tudi v Trstu. Komu se bo morda čudno zdelo, da naglašamo to, ali pri konflskacijski praksi, ki je v zadnje čase zavladala na naši policiji posebno proti našemu listu, nismo nikoli varni pred presenečenjem^ ki nas uči, da smo strašen element, nevaren javnemu' miru in redu in interesom države. Pa tudi „Slovenca" moramo na neka: opozoriti. Pred njim zopet nismo varni, da nam ne pride z očitanjem, da smo vsega sami krivi s svojo „vihravo politiko". Zato ga opozarjamo, da se je za aretlrance zavzel in nastopil proti postopanju policije tudi poslanec Prodan, ki )e sicer na Dunaju meso od mesa „Slovenčeve" politike. Mari hoče „Slovenec" tudi te^u politiku očitati — vihravost ?! Ne, tega ne more, ker sicer bi utegnil svet misliti, da je bil Prodan vihrav politik tudi tedaj, ko Je stopil z zvezo !— s „Slovenčevo" stranko T Sedaj pa zopet malo obračuna s tistimi našimi rojaki, ki se vedno divijo svobodo-Ijubju Italijanov in obsojajo naše „denund-jantstvo" proti tsm poslednjim. O razsodbi v procesu preti Jukiću in mladim tovarišem soglaša mnenje vsega civiliziranega in humanega sveta: da je bila namreč ta razsodba pravosodno razbojništvo. A kako sc se vedli nasproti zadrskim demonstrantom vetefcalijanski veleovobodoljubi, ki Jim mi baje delamo toliko krivice se srojimi „de-nuncijacijami" ? V tistem hipu, ko 3e nad zagrebško tiranijo In — justico zgraža ves svet, kjer so srca, ki človeški čutijo, so kričali Italijani (seve-ia po italijansko:) Živio C'iva j! Vešala Jukiću ! Ž vio italijanski Zader ! Ven s „cavrami" ! Ljudje, ki proslavljajo tirane in zasramujejo bori-telje proti tiranstvu ier tako pljuvajo na misel svobode narodov — so-li teki ljudje vredni svobode! In ker aam tisti naši »jubi sorojjki tako radi očitajo, da naše „deni-jncijanlsvc** proti Italijanom izvira iz natega pretiranega, ne-moderne^a — kakor pravdo — nacionalizma, vprašano Jih mi, kaj mislijo: odhod izvira tako sramotno poiiopanje Italijanov ? Mari ne iz ne- le nemoćernega, ampak m- oziral na koristi občine in ce na koristi 1 družbe, je deželni odbor stvar razveljsvil,1 ravnost b.ubarckega sovraštva; proti našerau na kar so bHi sprejeti predlogi, na posle- narodu?! Proti njihovemu nicljonaliznu, ki dicah katerih občina danes trpi. 3n tu hoče gospod Salata, član onega deželnega odbora, pojasnila gle^e razmerja med občino n železniško družbo. Da, da 3 To je zopet enkrat narodno-italijanska poza, k} pač n.v pravlja imeniten vtis, ne stane nič in napravi med ljudstvom razpoloženje. Ali minulost inn spomin". __ Velika javna dela v Srbiji. V Srbiji je sedaj izvršiti mnogo Javnih pošilja nas na vešala in ye raduje najirneje '.iranije, pcitavljamo mi svoj nacijonalizenu M naj naredu našemu pribori svobodo polep; svobode drngih narodov. Da pa smo brezobzirni proti njim, ki nas poSHjajo s hu- • roaskim veseljem na vešalj, v smrt — ;£> n £ le naša pravica, !o je naia dolžnost It je boj proti takim ostankom srednjeveške oligarhije za nas neizogibna p >treba, vprašanje -naše bodočnosti. Izvestni ncJi rejeki bi ; 10-raii uvideti vaaj sedaj, da zt morajo svojih del, ki deloma že zairfa, a £ planskih varovancev le -- skoval. i A oma začnejo v najkrajšem čase. Med drugim se ima izvršiti kanalizacija Belgrada, več lokalnih železnic, okrožnih cest in dru-;ih javnih del. Dela in zaslužka je na vseh concih in krajih dovolj In zato sno uverjeni, da najde tam tudi marsikak naš človek dobrega zaslužka. Domače vesti. Opozarjamo naše občinstvo na shod, ki se bo vršil jutri večer v znak prt testa proti Cuvajevemu režimu na Hrvatskem. Osebne vesti. Včeraj je dospel iz Alek-sandrije (Egipt) z loydovim parnikora „He-louan" generalni konzul Aristlde Petro-v i c h s sopropo in spremstvom ter je odpotoval v Baden. Dalje so dospeli M o n -i e 1 paša s hčerko, Omin Abdalah paša s soprogo in princ Kozlowsky s so-jrogo. Na razne adrese. V Zadru so se vršile demonstracije radt drakonične obsodbe v procesu proti Jukiću in tovarišem. Najprej je bila na dvorišču Sokolovne manifestacija, a na to je sprevod krenil na ulico, ali policija ga je razpršila in aretirala nekoliko demonstrantov. Pozneje se Je nekaj demonstrantov zbralo pred kavarno Bristol, kjer so se obnovile manifestacije. In tu je redarstvo prodrlo med mize in Je aretiralo tudi vse tiste, ki so mirno sedeli. Aretiranih je bilo 40 Hrvatov in 3 itaJijanaši. Demonstrante so tudi v zaporu pevali rodoljubne pesmi. Po posredovanju poslancev Bian-kinija, Machieda in Prodana so bili aretinci sicer izpuščeni, ali trojica njih |e izročena državnemu pravništvu radi klica „ Živio jukić 1" Policija je postopala z izredno brutalnostjo ... do komičnosti. Tako je na pr. dva mladeniča še pred demonstracijami aretirala zato, ker sta imela Široko črno . . . . ovratnico. Na protest neke dame je odgovoril redar: „Gospoda, jaz sem dobil tak nalog 1" Videlo se mu Je, da se sam čudi. Kasneje je dal neki komisar aretirati — vso kavarno Bristol zato, ker je nekdo izza mize zakiical „Živio Jukić f" Morali so na komisar > jat celo nekateri c. kr. uradniki, da-si so ie mirno sedeli v kavarni in niso Imeli ni- če se jih tudi sedaj ne s:-Bmujejo, pa naf jih — nadalje hvalijo. Naroč v Primoriu pa bo tudi nadaljz vodi? svojo borbo za s vejo bodočnost tako, kakor je jač treba proti takim zbesnele rem ! Razlika med Portor ^se, , ozir, rr.a I20I0 in Bledom. Prejeli smo: Ze par let Z5Jajara na letovišče v Izolo, kjer so letc-viščarji — kakor v bližnjem Por^orose — po ogromni večini !#eitalijanL Vz!ic temi: dejstvu prirejajo Italijani v Izoli leto za letom šurnne slavnosti v korist r^ege ftazionale in molestirajo se svojim beratenjem — kakor v Portorose — :udi Ietoviščarje. Tako so prišli tudi k meni in so bili tako nadležni, da sem moral postati naravnost grobijan, če sem jih hotel odgnati. Na Uedu pa niso Sokoli nikogar zjadlogovali, od nik< gar nič zahtevali, nikogar žalil* v nje£ovem čustvovanja. Pač pa so došle drugciodcc sprejeli tako, da so ti posledn i dobivali najbcjje vtise o kulturni stopnji prirediteljev. V tem je razlika med, Izolo in Portorose na eni in BleJom na dru»i strani. Je-li tudi to znak kulture? ISa Reki sta priredili dne IS, t. m. Športni društvi „Concordla" in „Liberias" nogometne tekme. Borba Je bila huća. To ne bi bilo ni t posebnega, če bi bila ostala v mejah Športne tekme. Toda igralci so naravnost pobesneli in športna igra se Je razvila v srdit navaden — pretep ob peklenskem vrišču občinstva In častitljivem sodelovanju policajev, ki so komaj napravili konec pretopu. Prizor za bogove. Živela „Concordia", živela „Liber-tas* in živela — kultura! Med nemi barbari ne bi bile možno tako — barbarstvo I „Slovenec" Še vedno zabavlja proti sokolskemu zleti: na Bledu. Sokoli da so B ed spremenili v nacijonalno torišči. Govori so bili pravokatorični. Liberalci so B'ejcem napravili že o priliki septemberskih dogodkih veliko škodo ! in v tem ionu gre dalje čisto a la „Giazer Tagblatt«. Radovedni smo samo, če je „Slovenec" za te vrste notic plačan od vrste ali dobiva za to letni pavšal, ker, da Je plačan, o tem ni ni--fcakega dvoma več. — V^riUtepje Je samo Šs, kdo ga piačuje: „Siidnaarlia", „Schul-avstrijska vlada, ali ust $rt;e skupaj. V Trstu, dne 21. avgusta 1912. ,EDINOST'1 št. 233 Stn.n ITT Slavofobstvo v zastavljalnici v Trstu. Pred sebo| na mizi imamo dve pismi v originalu. Prvo, pisano z dežele, se glasi: „Slavni Civico Monte di pieta Trst. Vljudno prosim pojasnila, kako stoji stvar z zastavnimi listi (slede številke). Ali so od njih plačane obresti in kako vsa stvar stoji ? V slučaju, da bi že imel preteči termin plačevanja, prosim, da se me popre] o tem obvesti na moje stroške". Odgovor: „Civico Monte di Pieta Trieste. Trieste 16 Agosto 1912. Signor----Le si restituisce la presente, perche scrita in lingua che non si conosce. Direzione del Civico Monte di Pieta. (Podpis nečitljiv). Ubog človek z dežele ne more dobiti odgovora v stvari, ki se tiče njegovega materijalnega interesa in |e zato v nevarnosti, da bi trpel občutno škodo le zato, ker sirota ne pozna druzega jezika, nego slovenskega. S svojim odgovorom je dokazalo ravnateljstvo mestne zastavljalnice v Trstu, kako malo zaslužuje naslov humani tarnega in dobrodelnega zavoda, ustanove človeškega usmiljenja 1 Kako |e že vzkliknil dr. Rybar na javnem shodu mlnole nedelje ? To niso turške, niti azijatske, ampak so — peklenske razmere! Akordno delo v teoriji in praksi. Nedavno temu smo imeli z »Zarjo* polemiko v zadevi akordnega dela. „Zarja" je grozno lopnila po nas in nas po svoji stari navadi obdelala z nevednežl in ne vemo čim Še vsem, ker smo se izrekli za akord pod gotovimi pogoji. Kako izgleda to nasprotstvo socijainih demokratov v teoriji in praksi, so dokazali prav te dni neki so cijalnode mokra-tični železničarji s tržaškega južnega kolodvora. Ti navdušeni pristaši stranke, ki je proti akordu, so namreč vzeli pri železnici dopust, da prevažajo v akordu mobilje strankam, ki se sele za avgustov termin. Nota bene: Socijalnodemokratično organizirani „razredno-zavedni" delavci vzamejo dopust v svoji stalni službi ter porabijo ta dopust v to, da prevzamejo — po socijal-nodemokratičnih načelih prokleto — akordno delo in vrŠe ob enem posle krumirjev. Treba Je namreč pomisliti, da je tu na stotine delavcev brez kruha, ki so se že dolgo veselili, da nekaj zaslužijo pri avgustov! selitvi. Zdaj pa pridejo socijalnodemokratični dobro plačani delavci in jim od|edo še ta košček kruha! To je socijalistična praksa in teorija 1 Neka čudna sapa je začela veti v zadnjem času med tržaškim mlajšim redarstvom, kakor je razvidno tudi iz včerajšnjega lista. Danes smo prejeli ta-le dopis: Dne 19. t. m. okoli 11 zv. sem se vračal s tovarišem iz kavarne New-York. Pred kavarno stoječi policijski organ pa naju je nemudoma osorno nahrulil in prijel tovariša za roko,češ: „Zakaj pa se smejete? Bolje |e, da takoj odidete 1" Iz kakega vzroka je to storil, nisva razumela s tovarišem. Mari pa se človek niti smejati ne bo smel več v našem Trstu? Dobro bi bilo, ako bi direkcija malo poučila take mlade ljudi, naj puščajo na miru poštene in mirne ljudi J Poseben vlak iz Ljubljane v Trst prirede Ljubljančani dne 1. sept. t. 1. k proslavi petletnice „Narodne del. organizacije". Podrobnosti sporočimo. Opozarjamo redarstvo pri Sv. Jakobu na mularijo v ulici Giuliani iz hiš štev. 23, 25 in 34, ki — glasom nam došlih pritožb — dela razne neumnosti po ulici in nadleguje stanovalce bližnjih hiš In mimoidoče. Rezgledni vozovi na državnih železnicah. Včeraj ob 2 50 pop. Je dospel na državni kolodvor prvi vlak z razglednimi salonskimi vozovi, ki jih je dobavila Cana-dion Pacific Railway Compary (družba kanadske pacifiške železnice). V vlaku je bilo 260 potnikov, katere so sprejeli na kolodvoru poleg namestnika ravnatelja državnih železn c vladnega svetnika Auredničeka tudi podpredsednik namestništva grof Attems, župan dr. Valerio, predsednik Lioyda dr. Derschatta ter zastopniki raznih drugih oblastni] in korporacij. Med gosti se nahaja tudi več zastopnikov uglednih inozemskih listov. Premestitev urada. Redarska stražnica v ulici Petronlo je bila začasno premeščena v zapore v uiici Tfgor, kjer ostane dotlej, da bodo pripravljeni novi prostori v ulici Muda vecchia. Hier wlrd nicht slovenisch gespro-chen. Prejeli smo: Vest, ki jo je „Edinost" priobčila pod tem naslovom, temelji na cb-žalovanjevrednem napačnem umevanju neke izjave v omenjeni vesti navedenega gospoda Maruzzija. Dotična tvrdka niti od daleč rie dopušča, da bi kateri njenih uslužbencev napram drugemu sodelavcu kazal narodno nestrpnost, kar moramo beležiti le z zadovoljstvom. Praktično-teoretični tečaj za babice. — SI. oktrobrom 1912 se otvori na ces. kr. učilišču za babice v Trstu praktično - teoretični tečaj v slovenskem jeziku. Ženske, ki se žele udeležiti tega pouka, ne smejo biti stare nad 40 let; ako niso omožene, morajo biti stare nad 24 let. K vpisu je treba prinesti seboj: krstni ali rojstni list, poročni list, oz. smrtovnico moževo, domovnico, spričevalo županstva o dobrem vedenju, zdravniško spričevalo izdano od uradnega zdravnika (okr. glavarstva, mestnega magistrata), sprihevalo o cepljenih kozah oz. ponovitvi cepljenja ter šolska spričevala, Če ne pa morajo napraviti izpit, da znajo čitati in pisati v učnem jeziku. Prosilke za štipendije iz Goriške in Istre morajo predložiti svoje prošnje do 15. septembra 1912 s prej omenjenimi prilogami in ubožnim spričevalom in lastnoročno podpisano izjavo, da ostanejo vsaj pet let v odkazani občini, pristojni politični okrajni oblasti. Vse prosilke za sprejem v tečaj se mo rajo odi.—4. oktobra 1912 predstaviti profesorju na c. kr. učilišču za babice v mestni bolnišnici v Trstu. Društvene vesti. Dramatično društvo. Danes, v sredo, ob 9 zvečer odborova seja. Sestanek članov kolesarskega dni Stva .Balkan" se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 3 popoldne v gostilni pri Kalinu na Opčinah. Vabljeni so tudi vsi inte-resiranci na ta sestanek in tudi člani oddelka Zgonik. Tržaško podporno in bralno društvo se preseli dne 24. avgusta t. L radi preži dave hiše, iz ul. Caserma 16 v ul. Torre bianca štev. 41, I. nadstropje vogel ul. sv. Lazarja. _ Mar. del. organizacija. — Odbor za predpripravo petletnice NDO ima danes ob 7 zvečer odborovo sejo v društvenih prostorih, ul. sv. Fran čiška št. 2. — Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Zidarska skupina NDO. Danes ob 6 in pol zvečer odborova seja v društvenih prostorih NDO ul. sv. Frančiška 2. — Vozni listki za „ponesrečeni" Izlet v Gorico naj se prinesejo nemudoma nazaj, ker jih železnica pozneje ne bo več spreje mala. Centralni urad NDO, — Delavci, tovariši! Nabavite si društvene znake, ki se dobivajo v uradu NDO ulica Sv. Frančiška 2 po 50 vin. kos. — Zidarska posredovalnica dela. — S posredovalnico dela, ki se nahaja v konsor-ciju stavbinskih podjetnikov, zidarji niso za dovoljni. Ne samo, da so proti njej pristaši „N D. O.", temveč tudi socijalni demokrati se jeze proti njej, ker se tam postopa naravnost v škodo delavstva. Delavci so brezposelni, podjetnik jih potrebuje, a ne na znanja posredovalnici ter si misli, da jih dobi tako brez posredovalnice, kar pa je prepovedano; zidarji so pa brez službe, ker v posredovalnici le redkokedaj naznanja podjetnik, da rabi delavce. Nezadovoljnost vlada med zidarji. Pravijo, da so za odpravo posredovalnice. Edini Petejan je baje Še navdušen za njo, ker si misli: če propade posredovalnica, bo vse delavstvo v NDO; sedaj pa se marsikateri še boji vstopiti v NDO, ker se boji, da bi radi tega ne prišel ob kruh. No, pa tudi ta strah mine. Kakor je NDO zdrobila terorizem, tako pojde tudi posredovalnica dela, če ne bo postopala po pravilih in obrtnem zakonu. Proti vsaki krivici treba nastopiti z vso odločnostjo ! — Tečaj NDO. Kdor se želi vpisati v tečaj, ki ga uvede NDO začetkom meseca oktobra, naj se blagovoli vpisati takoj v uradu NDO ulici sv. Frančiška štv. 2 in sicer nemudoma. Ta tečaj bo velikega pomena za vse one, ki se žele izobraziti; zato naj nihče ne zamudi te prilike. — Zidarji! Naznanite vsako nekorektno postopanje posredovalnice dela nemudoma vodstvu NDO! Mi moramo imeti namreč, ako hočemo nastopiti proti posredovalnici, natančne podatke, imeti moramo materijal in potem pojde. — Strokovno tajništvo NDO. Na zadnjem shodu delavcev tehničnega zavoda pri Sv. Andreju Izvoljena deputacija naj se blagovoli udeležiti važnega posvetovanja, ki bo v petek ob 8 zvečer v konsumnem društvu „Jadran" pri sv. Jakobu. — Zidarska skupina NDO. Danes ob 6 in pol zvečer važna odborova seja v društvenih prostorih. Vesti iz Goriške. Kopriva. — Dne 17. t. m. je prišel k nam v službo č. g. dr. Anton Požar. Občinsko starešinstvo ga je pričakovalo pri slavoloku, kjer ga je pozdravil župan v imenu občine. Učenka M. Peganova mu je podarila Šopek cvetic in ga pozdravila v lepih besedah v imenu Šolske mladine. Po sprejemu je bil kratek sestanek. Gosp. učitelj je na tem sestanku pozdravil novega dušnega pastirja v prisrčnih besedah. Občinski starešina in cerkveni ključar g. Fran Ukmar mu je napil v imenu občine, nakar se je č. g. dr. Požar zahvalil za lepi sprejem in izrazil nado, da bomo zložno delovali za biagor občine. Razšli smo se zadovoljni. Prilično pripominjamo, da so trte pri nas bogato obložene z grozdjem, osobito tam, kjer so svoje vinograde gnojili tudi z umetnim gno|em. Kjer se je gnojilo s tem gnojem, je bilo ietos več nego polovico več trave po travnikih, nego tam, kjer ni gnojeno. Pridelek na pšenici se Je zvišal na teži za 35%* kjer je bilo gnojeno. Za gnojenje smo rabili Tomaževo žlindro, znamka zvezda. Kdo hoCe Imeti oUeKo zastonj ? a 4 Ar ~ x Vsakdo jo lahko dobi, če gre V trgovino oblek Al GRAN MERCURK) kjer se radi selitve prodajajo '^Xobleke za možke in otroke ^J^N^ po takih cenah, da se zde / darovane! /&S 9 žrebanj na leto a sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 75.000 in 20.000 in I po K 30.000 in 20.000 nadi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega | 1 srbska drž. srečka | 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. | iz 1. 1888 | srca Jtisziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na B^P* SO mesečnih obrokov po K 3*50 ""^Hi s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vplačilu prvega obroka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom poStnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Via Giosuč Carducci št 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površ-likov, paletoti, jopiči s kožuhastira ovrat nikom, hlače, srajce, raalij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Via Giosuč Carducci št. 40 ALEKS. FKASC MATER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. NaJbo'JšI vir za dobivanje oećeno Us, t- » o Dr. Fran Korsano pecijalist za itffttttfn« la k sls« bolezni ima svoj no AMBULATORIJ v TRSTU, v «Hci Su Ntcol* ttrr. 9 (ud Jadransko tanko). Sprejema o4 12. 4o 1. ta io/i de «.Vi pop ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, Bl&me, turšČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. Bl&it prvi vrat«. Zalo ugodne sone. Giosuć Crucciatti via Blullm 33. — Telefon 313 X/IV. Največja zaloga stekla in porcelana Porokoma konkurenčna cen?. JAKOB HIRSCH Vrsta vrčka štev. 5 za domačo rabo in gostilne TRST - ULICA CAVANA 15, (nasproti škofijski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50. Velikanske zaloge manifak-turnega blaga AITES Velikanske zaloge manifak-tumega blaga ulito Nuooa 36 s podružnico ulica Huooo 38f uosal S. Lazzaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja znradi pre-napolnjenja blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in mo^ke in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah. Razne svile, okraski In drobnlne za Me In tudi Krojače. Stran IV. .EDINOST" št. 233. Iz Tolmina« Cesarjev rojstni dan so v Tolminu proslavili na sijajen način. Predvečer je bil Tolmin — ob krasnem vremenu — bogato razsvetljen. Na večih krajih so se spuščali umetni ognji, v okolici so goreli kresovi. Videti je bilo tudi transparentne cesarjeve podobe. Ob 9 je obhodilo Tolmin vo|aštvo z impozantno bakljado z godbo na čelu. Dne 18. ob 6 zjutraj je bila vojaška budnica s kompletno godbo po Tolminu. Ob 8 vojaška maša na dvorišču novih vojašnic. Pri maši so bili tudi gostje. Maša se je vršila z vso vojaško parado. Ob 11 je imelo uradniŠtvo slovesno mašo v farni cerkvi na Ilovici. Predvečer in na cesarjev rojstni dan je bil ves Tolmin po koncu in mnogo ljudstva tudi Iz okolice. „Sokol" ▼ Ajdovščini priredi dne 8. septembra t. 1. svojo vsakoletno veselico z javno telovadbo in drugimi zabavnimi točkami, na kar se opozarjajo bližnja društva in slavno občinstvo. Natančni spored se objavi pravočasno. Na zdar! Dan sokolskega naraščaja v Kobaridu. Ooriška sokolska župa priredi dne 25. t. m. dan naraščaja v Koharidu. Obenem se bo vršil II. javni nastop Kobariškega Sokol-ka. Nastopi tudi tekmovalna vrsta G. S. Z, ki je tekmovala v Pragi. Naše prireditve se udeleži tudi nekaj Sokolov Iz Ljubljane z zastopstvom „Slovenske Sokolske Zveze". Odlikovanje. Namestnik je podelil g. Petru Vugi v Kanalu častno kolajno za 251etno zaslužno delovanje na gasilskem polju. Bivši poslanik v Carigradu, grof Henrik Galice, biva, kakor znano, v svoji vili v Sv. Petru pri Gorici. Sedaj je nevarno obolel in poklicali so k bolnikovi postelji profesorja na dunajski bliniki, dra. Salamona, Bolnikovo stanje je jako kritično. Nabori. Letošnji vojaški nabori za goriško mesto se bodo vršili 31. avgusta 2. septembra in sicer za one, ki so rojeni v letih 1891 in 1890, se vrši nabor 31. avgusta, za tujce in rojene v 1. 1889, 2. septembra. Nabor se bode vršil v ulici Scuola agraria št. 1. Male vesti. Ivan Rebula, strojevodja državnih železnic, je pal pri Prvačini s stroja in se je tako nevarno pobil po vsem telesu, da so ga morali prenesti v goriško bolnišnico. — Aretirali so mešetarja Feliksa Mo-settiga in Frana Ferfoglio, kakor tudi trgovca O. Krainerja radi sleparij pri kon-kurzu slednjega. — Peter Orel iz Bilj je pustil dvokolo v veži c. kr. gozdarskega ravnateljstva, a ko se Je po par trenutkih vrnil, je Izginilo kolo. Dvokolo ima znamko Styria in št. 121,690. Izpustili so iz zapora Marijo Maraž, na katero je letel sum, da se je udeležila umora nesrečnega Bressana na Kalvariji. Slavnemu ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu na znanje. Iz Goriške okolice : Pred nekaj dnevi sem oddal na postaji Sv. Peter pri Gorici neko prtljago in ko sem prejel prtljažni list, sem opazil v svoje začudenje, da je tudi pečat poste je pritisnjen samo v nemškem jeziku. Le nekoliko črke S s kljuko se je poznalo pod nemškim pečatom, tako, da se je očitno videlo, da je načelnik Mayer nemudoma s papirjem zakril slovenski pečat, ter potem pritisnil na tiskovino. Ker pa imajo vse postaje na slovenski zemlji trojezične prtljažne liste, mislim, da bi lahko tudi imela postaja Sv. Peter pri Gorici, ki leži izključno na slovenski zemlji. Tu se vidi Mayerjevo sovraštvo napram slovenskemu jeziku. Ali pa je morda zmanjkalo slavnemu ravnateljstvu trojezičnih tiskovin?! Pri oddaji brzovoznega blaga sem tudi opazil na sprejemnici, da hoče ta človek slovensko Volčjodrago spakedrati v Vleketrasche. Koliko časa naj še trpimo to Mayerjevo izzivanje?! Če že hoče izzivati, naj ga le premestijo v nemške kraje, ali na naših slovenskih tleh se ne bomo puščali. Sčasoma spravi ta človek še slovenski postajni napis z zida. Opozarjamo slavno ravnateljstvo, naj tega srboriteža strese za ušesa, da bo pomnii, da ni kje v Berollnu, ampak na čisto slovenski zemlji! Potnik. Druge slovenske dežele Mati umorila Štiri svoje otroke. Iz Gorij pcročajo: V nedeljo zjutraj se je zgodila na Rečici pri Bledu strašna rodbinska tragedija. Mati Neža Pretnar na Rečici pri Bledu je prerezala svojim štirim otrokom, starim od enega leta do šest let, vratove. Njen mož Janez Pretnar je šel k šesti maši v Zgor. Gorje. Ko se je vrnil iz cerkve in stopil v sobo, nudil se mu je grozen pogled. Vse v sobi je bilo krvavo, trupla umorjenih n|egovih otrok so ležala na posteljah, tako da so glave visele navzdol, vratovi pa so bili vsem otrokom prerezani. Pretnar svoje žene ni dobil doma, pač pa so mu sosedje pripovedovali, da so videli Nežo Pretnar, ko je hitela v gore. Moža je spravil ta grozni dogodek v obup in se Je hotel utopiti v jezeru. Sosedje so to preprečili in stražljo Janeza Pretnarja noč in dan, da bi ka| ne naredil. Neža Pretnar |e izvršila Štirikratni grozni umor v nakrat izbruhi i blaznosti, katere pojavi so se že neka| časa na njej opažali. ObveSčena žandarmerija je Sla takoj iskati Nežo Pretnar v gore. * * * Ves Bled stoji pod vtisom prežalost-nega dogodka, ki se je dogodil v družini Jan. Pretnarja na Rečici. Mati Neža je v odsotnosti moža, ki je odšel k jutranji nedeljski maSi, v hipnem izbruhu slaboumnosti umorila svoje štiri otročiče s tem, da jim je prerezala vratove. Sama |e izginila in jo iščejo tudi v jezeru. Kak grozen prizor za ubogega očeta, ko je prišel domov in našel nedolžne otro-čiče mrtve v njihovih posteljicah 1 Najstarejši bi bil maja postal star Sest let, drugi je imel štiri leta, tretji je izpolnil drugo, najmlajši, pa je imel pol leta. Trumoma prihajajo domačini in tujci kropit žrtve in gledat žatostni prizor, kako leže mali mučencl bledih obrazkov, sklenjenih rok, venčke na glavi, na mrtvaškem odru. Ni očesa, ki bi ob tem prizoru ostalo suho! Žena je bila stara 32 let, vedno vzorna, skrbna mati, marljiva in delavna gospodinja ter je otročiče izredno lepo in dobro vzgojila. Zadnje mesece pa so se frazaU pri njej znaki slaboumnosti, toda v zadnjem času se Je njeno stanje toliko izboljšalo, da nihče ni mislil na kak izbruh blaznosti. Ni pa res, da očeta stražljo, ker hoče baje izvršiti samoumor, ampak kot pravi mož vdano prenaša strašniudarec. Odda CnennHinn*! i S C e a t a n o v a n j e —even-UUoJJUUlUlla tuelno b hrano — v pcsteni Blovenaki družini. Pismene ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „N. \V. 750". ___L--— se postelja mladeniču. — UJica Coroneo _§t. 1, V.___ Drflfflo 8e da v najem lepa hi§a z gostilniško rruud obrtjo B tik ležečim zemljiščem na postaji v Batujab. Poizvedbe pri Josipa Gaspardo, Batnje 88.______________Al38 i V Y _ B6 za papirnico deček ali gospodična, ki ISUts gcvori nemško in po mogočnosti slovensko. Naslov pove IoBerstni oodelek Edinosti. 1740 Fina kuharica Pojasnila ul. S Francesco št. 15, I. 1741 Crthino Be i5Ce P" scenski ali hrvaški boljši OUUIlrd. družini. Naslov : „Vanda« poštnoležečo 1742 DiinilDm tovarno sodovk, pokalic; potreben rruuam kapital K 1000— 15C0 na obroke, 4 kratno plačilo brez obresti. Naslov pove Ina. odd. Edinosti.____1743 Dmnliin črn, nov, eden mahagan, prav fin, se rianmo proda. Belvedere II. 1744 D »a rta i 9 bombaževine, slik in dežnikov na rruudja mesečne obroke. Via 8tadion štv. 19, I. nadstropje. Ivsn Klan. 431 Išče se gostilna Pismene ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Gostilna št. 14." Elegantno me^'rana 8® o^da takoj v oddelek Edinosti. Nar. domu. Naslov pove Inseratni 1415 |XXp se voditelja za gostilno v Bazovici. Naslov : IStv Ivan Mahnič, Bazovica. 1723 VDnanmi Scala panta št 314 se proda kos nOjanil zemljišča 150 m*._1736 Iona 86 zanesljiva hišina upraviteljica, ki ima IObtS tudi nadzorovati 2 otroka. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1737 FraDC Dclenc, mizar na Opčinah.________ 1731 f-3 čevljarski pomočnik. Oglasi raj 8e pri Doljak Andreju v Malem Repniču. 1719 Iščem trimiI"e Išče Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — »Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da gre«t< v ulico Riborgo št. 31 (,,A1 buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadcejfce vrste po nizki ceni." SVOJi K SVOJIM! — Priporoča se lastnik JVL IVANCIC (Pri zrakoplovu) Trst, ulica Sv. Marka štv. 15. Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! ANTON NAZOR NUOVO )Cdtel proviticiale (Novi deželni hStel) Trst, largo Santorio 4 (Fameto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snaznost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. I X\WW\\\-\N "V V\ > PORTO APOLLO Veliko Ropnlfite prvega reda s hotelom, restavracijo in kavarno. Hajvečji homlort. Zmerne cw Srtrico J{avasini. 50 elegantno urejenih sob. - • 50 udobnih Kabin za Kopanje. IZOLA ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco a^ssisi 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl JaKčl za ptpoin* delo In te te boji keohurence. TEODOR KORN 11 Trst, ul. Miramar Stv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. —. Pokrivač streh vsake vrste. PKEJEMAJO SE VSAKOVRSTNA == DELA IN POPRATE = PO sriZSUH CEH AH. :: Delo dobro in zajamčeno. TbISI. 25-26. □ Poslovodja: Franje Jenke. \r. J Odprla se je nova pekarna s p\-o«l8jo sladcie, raznih vin in likerjev v botiijkaii v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Stega. Zdravljenje krvi! čaj „Tisočeri e»et" (Milleflorl) Clttt kri ter le Izvrstno sredstvo proti onim •lučajem, £e peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju ta hemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hISa) — Telef. S77. Poitne poilljatve se Izvršujejo takoj ln franko ako se dopošljekron 110. 'K ..'K Pri zdravju+Alla Salute GIOVANNI SAMBO TKST - borzni trg št, 14 - TRST (zraven kavarce Franca!*) Pod vodstvom GU8TAVA GALA. Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, 6, 8, 10-16 i^iskretne poSiljatve na deželo, poštnine prosto, če se poSlje denar naprej. Nadalje: elaBtičae nogavice in obveze za skrčene žile, pasuvi, suspenzorji, vzra?-nalci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti iz gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd itd Neprerr.očljlvl, pristni angleSkl površniki Konkurenčne cene po meri. Konkurenčne cene. UNIFORME za enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri iu eeiio Jakob Kupp polkovni krojač Trst, via Giosue Carducci 3 (občinski paviljon). Kron (iSOOI AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarei »vati. Izdolcvacla Iftna 40 003 »ii •diaefla tipa CHASSIS 20 HP test raznih tlpav km jtoćlja ,,FOBD" J« oajpopolnalta, u»Jhltre)tA ln najekoso r.i * 1* kai Jih obatoji. — GENEKALNI SA3TOPKIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldoil 10-11, Tel. 1734 Velika c»n;r«lna jaraja, dal Bachi 16, vagai alloa Boaaftatta TELEFON 2247, - 8TOCK PSEUM GOODRICH (amerik ni*«). Automobili xxa posodo po imsral oeai. ▼ aratvo ln vadriarsa}« Anomobllo«. — — Solidne po«tr