o darsk brtnišk m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr za pol leta 1 gld. 80 kr., sa Četrt leta 90 kr» pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Lj ubij ani sredo marca 1865. 35 Dostavek Klicu na pomoć na Notranjskeni." ? Stajarskem itd. mogoče H klicu ? v poslednjih „Novicah" natisnjenemu ) skem bogati , ne, da so ker so si jih bogati že omislili 7 kjer so tudi revni in da bi bilo tudi tukaj nam mogoče. Ne mislite hranilna ognjišča (šparherde) le za premožne, za XVw o* JIU \j umilni , uboge ou oc potrebna, ker ubogi imajo več trpljenja z drvmi so se je přejelo vredništvo še sledeči dostavek: Obàirne in natančne pozvedbe po postonjskem sebno pa za take, ki si jih morajo sami kupovati. kantonu, ktere so se ravno kar sporočile c. kr. dezel- se zdaj pri nekterih na ognjišču in v peči po nemu predsedstvu, spricujejo, da tudi deset vasi ime- ; dolga drva palijo bolj po- Ko čevlje se v majhnih pečéh ali v hranil- novanega kantona zavoljo slabe letine lanskega leta in v ' ^^ zavoljo večkratne toče, ktera je tište kraje zadela, ce- nem ognjišču po poldrug čevelj dolga polena žgala ; in kjer se zdaj po dva čevlja dolga žgejo, bi se potem dalje huje čuti ne le pomanjkanje potrebnega ziveza temuč da je tudi zdaj gotovo ze, da ne bojo imeli ni kakorsnega semenskega žita spomladi v roke vzeti. 7 "J VA W « V4 V*J jy V Vi f W T i j t« UVi^V« O (J J V VV 111 A po čevlju dolga žgala. Tako bi se ravno polovica drv prihranila. Ako, na priliko 7 kmet leto in dan 10 sež- njev drv požge, in seženj 3 gold, veljá, tedaj vržejo Ker prebivavcem teh vasi pri veliki njih revsčini 30 gold. Ako se jih po gori omenjenem svetu pol pri- in pri pomanjkanji druzega zasluzka preti ista velika stiska. ktera zuga sosednim kantonom na Notranjskem 7 hrani bicka. Ce je v eni srenji 30 takošnih kmetov ima vsako leto (ako bi jih prodal) 15 gold, doda bi susKa. Kiera zuga soseanim Kantonom na rsoirarijsKem, ^ » w ^m^^y , u« ui toraj priporočujem tudi te uboge vojake blagosrčnim P? gori omenjenem številu drv potřebovali in prihra- Kr an je em, naj jim z milodari pomaga jo , ludi teh deset vasi postonjskega kantona, da se more sjena drva prodali, bi teh 30 kmetov vsako leto 450 ktere so v gold, za prihranjena drva potegnilo. To veljá za eno enaki revi, udeleziti po razmeri svoje potrebe miloda rov, ki se nabirajo po mojem klicu od 19. februarja t. 1. za reveze v lozkem in senozeškem kantonu in v Podkraji. V Ljubljani 1. marca 1865. sosesko. Al koliko vaši je še, ki gozd po nepotrebnem molzejo! Ce se premisli, koliko dreves se poseká (samo za 450 gld. vrednosti) le za drva za eno vas, koliko se jih pač mora leto za letom v vsi okolici posekati? Ako se še škoda došteje na blagu krmi 7 orodji in zamudi Janez baron Schlo is s ni g g I. r. c. k. dekelni poglavar. 7 in koliko je trpljenja po nepotrebnem, je pač očitno da starodavna ognjišča in y 7 peči so Gospodarske stvari. velika škoda kmetom. Naj rečejo, če morejo, da ni tako! Dozdaj je bila navada in je še pri enih, da bukove ki si jo z nalašč za to pokoneevanji gozda. trske ali. luč za svečavo imajo, narejenimi obelčami iz razcepljenih čokov v plohe re- Dodatek za Notranjsko, za ložki in planinski okraj. žejo 7 in to je navadna svečava poleti in pozimi Ko- Mnogo tiče drv in svečave. (Konec.) se dalo pisati o potrati gozdov, kar se Kuri liko se tukaj zopet gladkih bukovih dreves poseka ! Druga škoda je pa še v sobah, kjer se vse zakadi ; kar je v « • V • hisi 7 , vse je crno; posebno o zimskih večerih se njišču in v velikih pecéh, namesti da bi si hranilna ognjišča ali pa za sobe manjše peci napravile. Naj po stari navadi na og- se tako kadi, kakor v dimniku. Sicer so že eni to sve- čavo popustili, zato ker se gladko drevó že težko dobi za-njo ; dobro bi bilo, da bi se popolnoma opustila in še tako reven kmet ali kajžar, ima še zmiraj po da bi se raji namestovala s petrolejem, kteri je tako ; tako 7 da stari šegi v hiši peč kakor stuženco veliko mu prav pol prostora v sobi jemlje. Ce se v tako peč naročaj drv vrže, zdá toliko, kakor da bi eno pest trsk dober kup. Tudi ž agar je je treba opominjati, kako so v škodo »x» t iiviinv, «« u. cuv uoiv gozdu in sami sebi, kader po ^, mui i luu^iv/ijc u« Ko bi vsaj svoje blago imel, da si pripeljava enkrat v pečnicah žgejo. Dokler imajo žage, da kaj krlov tudi mužlorje na I ■■ ^HH ■ ■ I fk H drv, naj bi še bilo v imenu Božjem; al veliko jih je, režejo, se že še izhaja z drvmi za kuho in drugo ki si jih morajo sami voziti ali nositi. Pa kaj zdá v kurjavo; kakor hitro pa krlov zmanjka ali da je suša tako veliki grobli, kjer jim uide več gorkote skozi me- za vodo, mora tudi žagar, kakor vsak drug, v gozd po steje pod streho, kakor je ostane v sobi ? drva. vijo } Ako bi imel pečnico zaprto in majhno pečico Ako se kmetom svetuje, naj si manjšo pec napra- v sobi, ki bi jo lahko z mehkimi drvi in odpadki v kteri je menj drv treba in bode še bolj grela, razgreval, bi bil ves na gorkom , namesti da se pri tem ognju, posebno pozimi, od ene strani močno žge, 7 ce se s tem izgovarjajo: „kje si bomo pa kruh pekli bomo tako majhino peč imeli." Al prazen je ta iz- od druge pa zmrzuje. ~ Tudi poleti se v pečnicah kuri govor, ako zadeva uboge, ki komaj enkrat ali dvakrat in sicer ponoči zarad svetlobe po žagi. Tudi tem bi za kake godove domá pekó, in zato mora biti pa taka svetoval, da sila peč ! Mislim > kar je v drugih krajih po Avstrij- namesti da se ogenj bi imeli rajši petrolejevo svetilnico na žagi, se oseni kuri kakor kres. Čudno se mi da zdi, da kaj tacega žagarji trpijo, ako premislijo nevarnost ognja. Kolikokrat so že žage in malni pogoreli zavoljo pecnic in trskove svečave! Koliko bi si lahko prihranili na mužlorjih , ko bi teklega časa ohranjenih. Ta najdba je obudila rado-peči imeli ! Znano mi je, da v 24 urah zgori v peč- vednost, in začeli so tudi po druzih jezerih iskati ; nici od 32 do 40 mužlorjev. Ako bi se teh 40 muž- razodelo se je po takem mnogo enacih starin, in samo bolj natanko pregledovati in preiskovati, se je našlo, to ostanki nekdanjih človeških stano- je vmes še mnogo druzih stvari iz pre- vališ č, in da lorjev po 3 solde prodalo, bi se za-nje skupilo gold. 20 kr. ; al bi se za te denarje ne kupilo olja ali petro-leja za sobe in na žagi? H koncu še rečem, da mocno že čas sili in trka na naša vrata, da bi se gozdne za- curiškem jezeru na Svicarskem se zdaj vé za 200 tacih vasi na kolih, pa tudi v druzih deželah so se pokazali taki ostanki. Na Svicarskem se znajo tedaj stavbě na kolih v --------------------------,--~ ---V/U110Û.UIU J^ii^llA, dali e v uuuamotvciu , deve že skorej uravnale. Ako les iz daljnih krajev vograškem (neuenburskem) in bilskem v bodamském , genevskem t in -----------J --------- ---- ---------J------»Ugit.ouvui ^«vuutuoavui; xix uiioac iJJ, lu SkOTaj y ima veliko vrednost in gozde bolj obrajtajo kakor ne- vseh manjših jezerih, pa tudi po nekterih močvirih no- po kdaj f koliko bi jih mi morali cenití , ker je nas gozd na Sardinském dalje v vélikem jezeru nad Milanom > y bliže morja in mesta Trsta in Reke za kupčijo vec tudi ob morskem bregu blizo Genove : na Bavarskem vreden. Naj bi se saj tišti veljavni gospodje gozda zopet v starnberskem, amerskem, stafelskem in kim- usmilili, kterim je narod pri srcu da ........7 ------j------r— ----; — nam pomagajo skem jezeru, »um v^ u« o tem s krepko besedo v deželnem zboru. Dobroto bi škem v mocviru poleg Vismara. nam in sami sebi storili; saj skušnja uči, ako se gozd tudi više na Nemcih v Meklenbur- zatira, se tudi kmet bode tudi gospod. zatare, ce pa se Ozir starodavne case. Poslednja leta pa so se tudi v avstrijskem cesar-kmet zatare, zatrt stvu razodele stavbě na kolih in razne dotične starine. Na Beneškem so se pokazale v gardskem jezeru pri Peskieri, in v nekdanjem fimonskem jezeru pri Vičenci ; Jakob Janežič. ? ; Stare stavbě na kolih. Spisal P. Hicinger. dalje na Moravském v močvirnem svetu pri Olomucu enako na Ogerskem pri Pištjanu nad Trenčinom. Tudi slovenska zemlja se je zadnji čas začela o tacih najdbah imenovati. Na Koroškem namreč so pre- Toliko besedi je današnji dan po mnozih časnikih teklo leto našli ostanke del na kolih v celovškem ho- zastran pohiš te v, ki jih je starodavno človeštvo diškem in osijaškem jezeru; na Kranjskem pa se imelo na vodi, to je, zastran starih stavbnakolih (Pfahlbauten), bravcem povedó kaj o njih. Zanimiva je ta reč. deča razlaga se ozira večidel na to da je potreba, da tudi ,,Novice" svojim Sledu- kaže, da ljubljanski mah (močvirje) ki času se jezero bil OC I^A^IU Uli y J6 obsegal enaka selišča. Ostanki tacih pohištev na kolih se deloma na- je v neznanem kar je znani hajajo v jezerih deloma v močvirih, kjer je bilo najski zemljoslovec dr. Hochstetter pisal o stavbah kdaj kako jezero; najraje so v kacem solnčnem zátoku, kjer je dno peščeno ali ilovnato. Koli so hrastovi, palcev na kolih. Starinske stavbě, kterih ostanki so se doslej naha- jali v Egiptu, v Babilonii in Asirii, v daljni Indii, po do pa tudi v pozno iznajdeni Ameriki, so večidel iz kamenja } na Babilonskem deloma iz opek. Na evropejski zemlji so starji od grških in rimskih zidarij le nekteri ostali zidovi iz velicih skal, nekteri po Človeških rokah izdelane votline v južnih, in nektere vrste velikanskih kamnov v severnih stranéh. Poslednje dni pa so se po srednji Evropi našli ostanki drugačnih starih stavb, vdelane na smrekovi, jelovi, vrbovi ali jelševi, debeli, in tičijo več ali manj globoko celó do 10 čev- in do 30.000, 40.000 cekTdo 100.000 , ~ T ---—--J o---e------ — — ~ ljev v jezerskem dnu; nektero selišče obsega do oralov prostora, in kolov. Cez kole so bili tram o vi podolgoma in poprek položeni, na tistih pa koče okrogle ali čveterovoglate postavljene; tla v tacih kočah so bile z ilovico, ogljem drobnim kamnjem nadelana, stene iz prekel in protja in spletene in z ilom zamazané , strehe s slamo, bičjem in ki so bile sicer iz bolj slabe tvarine, in vdelane na drevesnimi skorjami po&rite. Najbolj ohranjeni ostanki manj trdno podlogo; bile so namreč na vodi sred je- tacih pohištev se nahajajo pri bodamském ali konštan- močviru blizo Frauenfelda ste se našli zer postavljene na kolih, in napravljene iz tram o v, skem jezeru. prekel in protja; pa so se vendar njihovi zasledki dve koči z ostanki pletenih in slamnatih streh: tako dolgo ohranili, ker jih je jezerska voda pokrivala, čevljev ste bili dolgi in po 15 čevljev široki po 27 ali pa močvirski mah preraščal. Kolikor se iz najdenih starin kaže, stanovavci tacih pohištev niso še znali železa rabiti za orodje, ampak bron, in bolj še trd kamen; tudi so krog sebe imeli y vsaka je obsegala eno sobo in en hram. Na sredi sobe je bilo ognjišče iz kamnatih ploše, v kotih so se znala le- bičja in živalskih kož. Vrste žišča iz slame mahá y kolov proti kraju postavljene so kazale sled nekdanjega nektere drugačne živali, ki so zdaj čisto pošle, ali se mosta; mnogo kolov je bilo pri vrhu ožganih, in je s saj ne nahajajo več v srednjih evropejskih deželah. Iz tem pričalo, da je bilo pohištvo z ognjem razdjano. nekterih znamenj se zraven še daje slediti, da ljudstvo _ 7 ki je rabilo taka pohištva, je saj deloma drugačno bilo memo poznejih Celtov , Germanov ali Slovanov, (Dalje prihodnjič.) ki so v znanih zgodovinskih časih naseljeni bili po evropejski sredini. Domorodna pisma M.- nekem kotu naše v sedem dežel razde- takimi najdbami se je odgrnil del nekdanje ljene domovine stoji mestice na bregu, ktero ima med evropejskezgodovine, o kakoršnem doslej niso drugimi prijetnimi lastnostmi tudi to, da se člověku pripovedovala ne pisana naznanila, ne ustna sporocila. najbolj dopada, kadar mu je za hrbtom. Pust je letos dolgočasnosti, in napravili Vendar vsa ta starodavna reč ni še dognana do konca, tudi v tem mestu dolg bil do in učeni gredo še na dvoje o razsodbi, v kakošne so mestjani vendar en ples. Vse krasotice iz malome- nekdanje čase da bi bila ona šteti. ščanskih viših stanov so bile zbraně na plesišču. Prve take najdbe so se 1853. leta pokazale na so lepe in razcvetene kakor pomladanske rože y Bile varo- Švicarskem. Takrat je bila dolgo časa velika suša, vale so jih skrbne matere, ostré te tike in druge jesen- in tedaj so se tudi vode po jezerih močno ponižale. ske ženske. Mladi plesavci, ki pa niso vsi frakov imeli, Pri tem so se najpred v curiškem jezeru, kjer je frfrali so okoli plesavek kakor metulji okoli cvetlic, in ob kraji mestice Meilen, pokazale dolge in široke vrste lastovice okoli zopet najdenega lanskega gnjezda. Zima kolov v dno jezera zabitih; in ko so začeli to kolovje se je v pomlad spremenila. Očetje in drugi bolj mirni razneseni ali tenki pa in polastila se me je trdna misel, da bo marsikdo v ljudje, bodisi nizki ali visoki, so sedeli za mizo, imeli so praznične obraze, slast v zadrego přišel, ako ne bo tako bistre glave, da bi close piše, Zapisal sem 311 Li na plesu gospodičina lepa, kakor jih je celó v Ljub- glasila: „Ljubo dete, ako jde bi se nekako tako-1 slovensko ime z nem liani malo tacih: pridruži se ji gospodin čednega obraza, škimi črkami pisano, izgovarjaj ail V « i i a ê fl • I ® II fl • 4 ki je izvrstno in neutrudeno plesal, in je znal vrlo pri- »u > srčno govoriti Bila sta kakor roža in slavček, kterih bere za ič; in gg kakor • v • • tt eil zapomni si pa, / tni da f se CtU kakor ljubezen je prepeval Perzijan H a fis, ««o ov> ui —— ? *»•» — « ■ na svetu. Kozmopolitično sta plesala vse plese, pa go- (slovensko uho in bistra glava to lahko razloči) ko nas še ni bilo tudi 8 te in u je navadni i ig vcasi > navadni e kakor m nil sta vcasi I in il, včasi pa vorila sta samo en jezik ljubeznjivi jezik slovenski. v S ali v Z ® > » > n Jc * priliko iiaffer beri Lazar je z včasi s ? posebno rad m nj je z ? na Čujte, pred vso mestno gospodo govorila sta „kmečki" jezik ! 'Že so gospodičine vihale nosove, kakor da bi bil kdo na gnjilo jabelko stopil; že so se posmehovale, si r—— «^i , na ušesa šepetale in se v kote pomikale. Neka mrazota kako bi izgovarjal ie nastala v dvorani, kakor da bi se bila vsa okna od- imam pisano Vaše ime J — ' - . . . « V« • Ct flAAlCVV/ mozu m reci mu brati znam ]e nasiaia v uvuram, i^anur ua ui se una v»a un.ua uu- »aoo ime, uiau »uauj voc drugo, »autu v a- prla, vendar sta še govorila slovenski, in bralo se je v šega imena ne, povejte mi tedaj, ali se pišete Bratič „tukaj samo Va njunih očéh, da jima je naš jezik po volji, uciavuu m » a«.«« w, uv — m ^oauu prav v malem mestu „salonfáhig." Prišlo je šepetanje do po nemškem pravopisu, pa tudi ne izgovarja se po ceravno ni ali Vrat Rad te bo podučil CUÍJ ni pisano prav kroga gospéj mater, tet in druzih varhinj mladenske nemški slovnici nepokvarjenosti in salonskega vedenja — nar vswuc j^^v^v., d^wu gospá iz tega kroga, lica so ji bila zarudela, oči ne- glasnikom pišeš kar vstane B ploh , temuč kakor evec, na pr. SEBcitfj beri ni napčno, če za soglasnikom ali dvo- ime slovensko. Da se ti da voljne, vjv^iu uagi uauuv^uu^ iu mv^ovum uuuiuhmi» vi vu^/u dičina slovenska je bila poklicana na sodbo. Kakor čelo nagrbančeno, in beseda nemška. Gospo- večidel bere za ar liko : Je se razume samo po sebi střela z zimskega neba jo je zadela prepoved, vi« ^ sme besedice vec ziniti slovenske, sicer bo morala ple- priliko da ne K uvio uck «t , otí la^uuic oaiiiu uu besede ^flfdjer nihče ne bode bral K ; na MVUV Ml. Cl A XV. O C 1 , <* i Nahajajo se tu in tam tudi okrajševanja pn-ampak Otfđ) kar se bere ovič ali ović > na sme uestjunje veo aium oiu vcuonc, ďivíoi uu uiuiaia jjig- . vi|u; , aai o^ u^io u v iu an u vio, — Ot^ na- sišče za vselej zapustiti. Rekši to se je gospá zopet mesti o vec. Včasi je treba vec misliti, če na priliko • « « ^ i # i i • i w# • • i i • • ___ • 1 y • ^ „ vi à • • i • i w % pomirila, čelo se je pogladilo oči so se zjasnile ) lici ste dobili zopet navadni polt, celó beseda ni bila vedno nemška. — Gospá si dá prinesti „gefrorenes" ; gospodičina pa se ni mogla umiriti; unel se je boj med lju-beznijo ime Sebe r slovnice Sefe temuč Sever, > ne smeš brati po pravilih nemške ker takošne besede Slovenci nimajo, Ali dosti tega! Sapienti pauca m pokorščino. Plesavec namreč je bil sila se lože Velik del slovenske mladine, kakor sem unidan čul v f UC1 ptujih jezikov, kakor domaćega; mislim y đa UCAUXJU ill - l^uauioviuvi X xooav VU uauiiuv J <- WH BIÍM «w* ^vujiu jvumw», UUIVU1 uvtuawgd J UilOUlUj VA« ljubeznjiv pa zeló trdovraten; ravno danes nikakor ni se bo lahko naučil tudi te pisave, ki je ptuja sloven-hotel drugače govoriti, kakor slovenski. Zvijača se pri skemu jeziku prav tako kakor nemškemu; brati bo od ženskah hitro iznajde. Na slovenske besede mu je od- začetka nekoliko teže, pisati pa čudno lahko , da se govarjala nemški, in v živahnem plesu in sladkém skoraj ni mogoče zmotiti ; besedo Zenovič pisati kremlju je kmali pozabila, kar se je bilo zgodilo. Toda utegneš Schenovitsch, Schoenovitsch, Scheno-tovaršice krasotice so še vedno šepetale ; gospej pa tudi ta witsch, Schenouitsch, Schennovits, Genovig, Schenovitz, Schenotsch, Schenoutsch „paritetična" dvojezična govorica ni bila všeč. Gospodičina slovenski ne sme govoriti, pa tudi razumeti ne. - - *----7----------— — ---- Kažen je bila v kratkem izvršena. Gospá je vzela svoj vendar ne boš prav vedel : ali izgovarjaj h, Shenautsch in še stokrát ? Sh drugače ; Ž e n o v i č pa ali klobuk, svoje ogrinjalo, svojega moža in krasotico, ici kj^uuvi^, ^«»uu se odpeljala proti domu. Gospodičina je nesrečna in unih knjig prav pisal ter Senovic čeravno si vseh stokrát po navadi teh in več ne sme na ples. Vso to nesrećo je napravil pre- to dobrovoljno preiskavo stopivši v krog učenih vneti Slovenec, da je hotel slovenstvo tudi v salon vpe- slovenskih jezikoslovcev, naj jih tudi nekaj vprašam, ljati. Quousque tandem! da bodo vidili ) da nisem preucen Kaj Ko sem povedal eno nesrećo, naj povem še nekaj, slovenski „filister"? Vem nekaj besedi, kakor %in Tm/v w ii Mtt rvi u Am«iAX Ir n uří ciiiTfnu^ lrnAri^fM ni nrr nn^ salobarda* ^ ^ da bravce varuj em druzih nesreč. .>} kar", „slivar", „krompirjevec se pravi po „zapeč- ) » motovilo' Mar mi je bilo povzediti, ali se někdo piše Kozar pa vendar dvomim, ali je prava ktera teh besedi. Nemški Losar: grem tedai někam, kjer sem upal, da bo „filistejec" in naš „zapečkar" sta si precej podobna. ali K osar; grem tedaj někam, kjer sem upal, da bo ,,filistej moja radovednost utolažena. Ni se zgodilo, česar sem pečkar" sta si precej podobn po pravici pričakoval. Izvedel sem, da ste za pisanje nik najviša, in lastni nos najlepša stvar na Tudi med nami se nahaja mož, kteremu je domač zvo- mož mlj ) ) in izgovarjanje dve različni postavi. Izgovarjati se ki bi za lulo tobaka vse svoje sosede prodal; pa pri mora ime 7 so bili Slovenci moramo to vediti sami po sebi!); ako pa ho- sovražniki izvoljenega ljudstva, bili so dokajkratov te- kakor člověku pamet kaže (mi bistroumni nas imamo še druge filistejce. Nekdanji filistej čemo pisati, moramo gledati v to ali uno knjigo, y ou vem ktero se taka imena že dolgo časa pišejo, in kakor je celó Samsona so nazadnj v peni IX Ui JLMJk V \J 1J V u V^VV JJ VIUUV T M J IU pa enkrat so vendar skrinj zaveze vjel Naši filistej plenili ; in so ekaj ime tam pisano, ga moramo tuđi mi pisati. Omenil bolj tem starim kakor sedanjim nemškim filistejcem sem prav ponižno, da bi najbolje bilo , ako bi se ime podobni. Dobrega ne storijo ničesar, in proti dobrému pisalo, kakor se izgovarja; potem bi ne bilo treba se celó vpirajo. Imamo take delavne filistejce, ki se dveh postav in pregledavati prašnih knjig; opomnil sem jezé in jokajo nad pogubo sedanjega roda, ki mu pa posebno ponižno, da se te in une knjige pišejo na Kranj- tudi z vso močjo branijo napredovati. Povedal bom Koroškem in Goriškem povsod dru- vprihodnjič, kako se vojskujejo proti narodni domači skem, Stajarskem gače^ da celó sprednik pri isti knjigi včasi drugače piše kakor naslednik. Moje po slovenskem značaji pohlevne opombe niso bile uslišane. Sel sem tedaj žalostěn domů ) omiki, proti čitavnicam, matici in drugim napravam napredovanja; povedal bom tudi, kako so modri samo sega m za-se, sploh pa nevarni, čeravno smešni v rad bi jih imenovat po pravem imenu. Jezikoslovci, kr- glasom dopoveduje, ,,da je ona njegova nesrečna, pred štite jih, ker dosti so že stari za mocno potrebni hladni 7 leti od Turkov odpeljana žena, da je bila prisiljena krst y posebno dokler je še zima Zgodovinska crtica. Mož z dvěma ženama in pa sto in sedeindeset let Dogodba stari parament. v listu yy Novic" v sv. Križu poleg Podpeca, naj je že resnična ali ne, me spominja dra-gocenega cerkvenega plajšča ali paramenia, kteri je bil okoli leta 1690 od zgubljene žene v Gabrčah sv. Antonu posvečeni poddružnici, četrt To se je zgodilo tako-le: ure od Senožeč. darovan. ) Okoli leta 1683, ko so siloviti Turki zadnjikrat s se svojimi krvožejnimi četami na Avstrijsko přivřeli je, kakor so nam naši stariši pripovedovali in še pri-povedujejo, med Senožecami (to je gori imenovano in pa Dolenjovasjo) sila krvav boj med avstrijskimi in turškimi četami unel ; po dolgem klanji v • t\ • • m i • • • i • . i SO nasi. zmôgli Pasji Turk si po imenovani bitki nazaj proti Istri pomaga, pa vse, kar živega najde, pred seboj žene. Preplašeni ljudje so, to se ve goste sebe, živino in kar je se druzega bilo, že popřed v tadašnje meje in boršte poskrili. Ena sama čvrsta ženica iz Ga brč, Lena Antončičeva po imenu, je na svojo urnost se zanašaje otrok (dve hčerki potem , ko njen mladi mož dvoje leta stari) in kar je še druzega bilo mogoče, odpelje , v svoji na koncu vasi na južni in strani stojeći hiši hotla štrene ktere so se ravno v kotlu nad ognjem okuhovale, popolnoma okuhati — al vjela se je ! Koparska in ravno otepena drhal turska čez vso gabrško vas mahoma plane ! Čvrsta ženica hitro na vrtu za hišico luknjo izkoplje, ter štrene z vrelim lugom va-njo strese, luknjo pa z zemljo založi. Potem se hoče v mejo za svojo družinico prekasno je že bilo. Turčini jo zasačijo, m pobasati, al potem, ko je bila primorana, vse skrivaje po selu jim pokazati jo seboj vlečejo. Ko se strašna turška krdela proti Jugu popolnoma in menda za vselej odmaknejo, začnó pregnani seljani nazaj v svoje hiše tavati; najbolj je pa skrbnega Fran-ceta Antončiča sila nazaj gnala, ker je v strahu bil, kaj da se je neki njegovi mladi in čvrsti ženki pripe- Mladi mož poprašuje po tilo ker Je za svoji Lencici } njim ni bilo. bilo ne sledů ne vse zastonj ; predrage mu ženke ni tiru. Zapuščeni mož in vsi soseščani so si, potem ko ste dve leti od odhoda Turkov minuli, mlado vaščanko za gotovo mrtvo mislili. Mladi vdovec si drugo devo za nevesto zbere in tudi dobi privoljenje za poroko. Ko mu je nova ženka v petih letih potem troje otrok povila y priroma nekega spomladanskega dne ,,rajnka a Lenčica ravno o mraku s košaro na oprsuicah in v dragoceni turski obleki, na svoje domovje ter prosi pre- nočevanja. Ker pa gospodarja domá ni, ji nje namest- ' - nica prenočevanje dovoli in jo k ognjišču med družino ogreje. Gospodar ponoći domů přišedši se pokliće, da se ze med drugo jutro ves zamakne , ko svojo nekdanjo , mrtve šteto ženko zagleda; Lenčica tudi svojega moža ta se resno otresa precej spoznavši hoće ga objeti in se rotí, da je ne pozná. Lenčica mu z žalostním žena služiti t m starému Turčinu Paša tu kot deveta ko je ta v neki bitvi bil potolcen, je nje vroča želja, še enkrat do svojih priti, se izpolnila; přinesla je zdaj bogatijo veliko seboj. (( Al trdi besedi da je njen mož ostane pri ne pozná, in da ni imel druge žene kakor jedno! — Žalostna mati hoče potem svoji zapu- dve hčerki poljubiti, pa tudi te se je vstrašite in ščem pred njo bežite. Ko nesrečna žena vidi y da je beden noče spoznati, si izprosi sipon (kopačo). no- Mož njen in radovedni sosedje, kaj neki bo s tem orodjem, gredó za njo za hišo na vrt; — žena odkoplje tisto luknjo, v ktero je pred 7 leti vrele štrene stresla in izvleče jih nepoškodovane. S tem je hotla možu ji vično pra dokazati, da je ona res njegova od Turkov od peljana žena mož še zmirom trdno pri besedi ostane, da je ne pozná. Sklenila je tedaj Lenčica svojo domovino za vselej zapustiti, pred pa še možá in svoji hčerki z nezmernim srebrom in zlatom obdaruje , zraven si pa izprosi, da sme svoja otročička počešati, potem ju poljubi in se poslovi. Lenčici, čeravno je nevernemu Turčinu 7 let služiti morala, pa je še zmirom srce kristjansko ostalo. Predno svoje rojstno selo zapustí y kovniku (mežnarji) ter ga prosi y da oglasi se pri A er gré cerkev od- Cerkovnik to storivši strmi za ženo , ktera s ko- pret. šaro na oprsnicah po cerkvi do vélicega oltarja stopa košaro odloží, in po dolgi in solzni molitvi iz košare dragocen na rudečem rožnatem atlasu s čistim srebrom umetno olišpan parament sv. Antonu daruje. Ko še cer-kovnika obdaruje, zapustí svojo domovino za vselej, in res živa duša ni več o nji slišala. imenovani parament pa je še dandanes dobro shranjen; umetno delo velike vrednosti je odšla Mož pa , ko je zgubijena Lenčica , je zarad nemirnega srca svojo kmetijo tako za-nemařil, da je v malo letih na berasko palico prisel. Se zdaj se vidijo razvaline njegovega stanovališča. Senožeski. Ozir po svetu. Pisma iz Srbije o Srbii. (Dalje.) Da je preteklost Beligrada res strašna bila f ne pri poved uj 1862, nam o povestnica temuč tud to > da leta ko so Srbi barikade v bran Turkom po beli-graških ulicah kopali, so povsod na neizmerno veliko človeških kosti zadeli. Pa silovite nesreće ovega mesta kteremu je sam Bog najlepšo bodočnost odlocil, 9 se ni konec. Zrela nebrojnih turških topov mu grozij-3 vsaki hip zasip, požar in smrt! Trepet, strah in groza ob- ÍUU i y ) VfJUl A LM V 1X4 1 w t JL ^ v/ v j w w * w ^ « — O vsakega, ki ta smrtonosna žrela na nesrečno haja trgovaškem razvitku cveteče mesto obrnj 9 V vidi Bog je Beligrad za trgovino in sreča in blagostanje Beligrada bila gostanje peštanskim ko nalašč vstvari! b!a 9 sreća m bečkim in trgovačkim rodoviaatn U O t G 11 1JLL j KJ 1114. XII VI ^ / " * vf -r » ^ ebrojnih drugih mest carstva in kraljestva; zato je . _ i. _ ' J_ __ _____i___: j •____ i._______u ~ treba, da sû gradovi trdnj okoli v trg in maga in cine spremeni] sti strahonosnih topo po kanske zidovj name bajonetov in kupov topovskih krogel je treba cvetečih štacun in na kupe blaga pu Z zidom , čez seženj debelim in s trdnim kamnatim obokora VSega sveta Kadaj pa pride ta za Beligra(Pzlati cas 9 na vrhu zid s strelnimi predori v atirih nadstropjih ob- sam Bog vé. Mog da ali pa tudi še dalječ daní, zeló prostorni in še danes dobro ohranjeni okrogli stolp, y prihodnjih časih srečnišim našim potomcem ohranjen? kteri pri dolenjski natem hribcu med Marii počeščeni poddružn čuje i da je ta trdnj ko na skal nekdanjih parkanov stoji, spri-je Se velika cesta iz Razdrtega iz Beligrada vsi turski in srbski topovi zginili in kadar bo železnica krog sre- Pa priti mora, in kadar boj skozi senozeški borit „Brda" in skozi Dolenjo vas proti Trsta peljala, zavoljo silovitih Turkov zidana bila. Pis. teguj bogate k iz Beligrada na vse strani raz 9 takrat bo Beligrad najsrečnej lj tr govine najbogatejše mesto. V njem bo ležalo blago vse Srbije, današnje turške, vse Avstrije , Ruske, da! blago vsega sveta, in trgovci ga bojo obiskovali iz vseh carstev in kraljestev. Al dokler so topovi v Beli-gradu, ne bo železnica Srbom nic koristila, če jo prav naredijo, kajti strašnih topov se vse boji, in vsak le gleda, da svoje denarje, blago in glavo od njihove smrtonosne sile odnese. Od Beligrada do Grocka je bilo potovanje zeló dolgočasno; nismo šli skozi nobeno vas, pa tudi nismo vidili nobene lepe cerkve, nismo slišali nobenega zvona. Slišali smo v daljavi le veselo petje petelinov in lajanje psov, po hostah in šumah pa vidili trume preši-čev, po livadah in dolinah vse polno ovac, goved, gosi in drugih zvestih prijatlov in drugarjev človeških, velikih in malih, letećih, plavajočih in hodečih. Ti so nas opominjali, da morajo tudi ljudjé v tej brezljudni pa rodovitni puščavi živeti, in res! včasi sem zagledal daíječ od ceste v kakem zatišji kako vas, na sredi plo- donosnega hribastega polja. Vaší, kolikor sem jih vidil, so sploh sila velike in okoli in okoli, kakor v okolici topčiderski, podobne trdnjavam, z grabni, zemeljskimi nasipi in ograjami obdane. In to tako-le: najprej je okoli velike vasi globok graben skopan , nad grabnom je visok nasip, po nasipu so planke ali pa trnje. Predno se je to okoli velicih teh vasi napravilo, gotovo je dalo ljudém veliko truda in žalov. Vse vasi so se od cest, po kterih so v prejšnjih časih Turki sèm ter tjè hodili in ljudi zaterali, daljec umaknile in zatišja iskaje se poskrile. Ob cesti stoji redko kaka, kaj bi rekel, bolj korajžna hiša. Hosta pa je od Beligrada do Grocke sploh vsa posekaná ali popaljena. Druzega ne vidiš, kakor samo kratko repasto šumo (gozd) , po nji pa slišiš kruljenje živeža iskajočih svinj in tam pa tam kak velik, siv, večkrat crno obžgan štempeij — žalostěn ostanek nekdanje velikanske hoste ! Med šumo se vidi tudi kak obsijan laz, po lazu se dobi še tudi kak ležeč ali stoječ štempeij, in dalječ unkraj šume se vidi rodovitno polje in tam se zagleda včasi kaka mestu podobna vas; večkrat je pa skrita, da se nikakor zagledati ne more. Vasi posebno zato ko mesta izgledajo , ker so grozno velike ; hiše so sploh lesene pa večidel čedno pobeljene in z žlebasto opeko krite. Ce po Slovenskem potuješ, vidiš po vaséh in gri-čih kako belo cerkvico, in veselo ali žalostno petje zvonov ti od vseh strani na ušesa doni. Tukaj slišiš samo kruljenje svinj in v daljavi peteline veselo, ljudi pa nekako tužno svoje junaške pesmi popevati in na dudlo dudlati. Po vaséh in gričih ne zagledaš bele eerkvicf ; le kak siv, crno opaljen štempeij, ki je srčno ranjen in za svojimi brati, ki so nekdaj okoli njega v nebrojnem številu ko velikáni stali, žalostno tuguje, kajti vse je nsasmiljena sekira podrla. Ti sivo-črni štemplji se mi zdij o, ko da bi žalostni in objokani na svoje mlade potomce, na gosto okoli njih rastečo šumo gledali, ktera njihove velikanske veličine nikakor doseči ne more. Tudi poljedelstva sem bil žalostěn. Vidil sem nepokošene travnike in senožeti, kjer si mora živina sama pozimi izpod snega živeža iskati; vidil sem, koliko se pri vršenji (mlačvi) na njivah žita raztrese, in na mestu, kjer se je žito vršilo, gnjije slama; nihče je ne spravi! Naj si je išče živina saraía. Z zelnikov seljak (kmet) pobere samo toliko glav, kolikor misli, da mu jih bo dosti za zimo; zelno perje in glave, kar misli, da bi mu bilo od več, pusti tarn, kjer je zrastlo, živali, in tako se po zelnikih pasejo svinje, goveda, gosi itd. Tudi pokošene travnike sem vidil; al lepo seno po njih v malih kupih gnije, in živina delà ž njimi, kakor ji drago; iih podera, gazi in jé, kolikor se ji ljubi. Nekteri kupi so že več let stari, in trohnijo; žival jih ni mogla po- jesti , ker jih je sama vsmradila ; posebno svinje po svinsko ž njimi delajo. Kuruzna slama se skoraj sploh nikakor ne pořeže; poberó se štoki, drugo ostane za zimo na njivi, kakor je zrastlo, in žival gotovo je temu delu hvaležna; kadar debel sneg pade, so ji kuruzne njive dober pašnik, bolji kakor s snegom pokriti kupi trohljivega sená in slame, pod kterim svinje krulijo in po kterih neizbrojno oblakov kavk in vran živi. Vidil sem tudi, kako je troje parov volov en plug po rahli zemlji komaj vleklo; pri vsakem paru je en clovek, ki goveda poganja in sili, kar se dá, odzad se pa plugar na vse grlo dere. (Dal. prih.) Iz zapuačine Matevža Lotriča. Kam se skrivas, bleda luna? Krátí straže tužno delo , Ljubim luči svitlost belo — Mar mi skrivať ce» beguna? Al noben ne bo mi bežal; Čakať mora jutra zore, Pred ko solnce gré za gore, Bo v krvi na polji ležal. Kje si jutro? Hitro zbudi Po taboru mrzlo roso ! Dobro zbrusil sem si koso, Da pod njo protive se zgrudi. Saj dolžnost me k temu veže, Da domovje, vero branim, Naj protivca smrtno ranim, Da se v tamno zemljo vleže. Jez se tudi težko locil Sem od doma, ljubih svojih, Zdaj veselje mi je v bojih, Starae pa Bogu sem zročil. In ce jutri meč přesune Mi srcé, in luč mi mine, Vmrjem zvest sin domovine, Unkraj čul bom vbrane strune! Slovstvo. * Drugi vezek slovanskim interesom namenjenega nemškega časnika „Slavische Blatter. Illustrirte Mo-natshefte, herausgegeben und redlgirt von Abel Lukèic" je přišel na Dunaji na světlo. Obsega konec „potopisa iz Galicije" od Hermine Glinske in „slovanské ostanke v Tirolih" od dr. H. J. Biedermana. Zeló zanimivi ta sestavek priporočamo vsem našim preiskavcem starinskih stvari. Za tem sledí „poljska idylla" in črtice iz življenja Jana Klenowskega, smešnega svetovavca če-skega kralja Jurja, znanega pod imenom „Paleček", o kterem po F. Mikovcu tudi „Novice" hranujejo^ nektere odlomke. ,,Življenjopis s podobo dr. Jan. Bleiweis-a", in nekrolog grofa Gustava Olizar-a" in „Jan. Gabr. Šóiborskega" sklepajo prozaični del, za kterim sledí slovansko pesništvo: „O gwiazdeczko ! (o zvezdica) iz poljskega přestavil V. Pol, za glasovir na novo zložila H. Glinska —- „pesem ruskega vojaka" od kneza '. A. Wiasemskega, poněmčil Vidert, — „smrt slepega kralja*' od H. Mareka, poněmčil A. Waldau, in pa narodne „ženske hrvaško-srbske pesmi", poněmčil J. LambL Dopisi iz Zagreba in Prage in drobtinice slovanské literature in umetnosti sklepajo drugi, kakor se po vsem tem vidi, zanimivi zvezek. Ómenimo iz literarnih drob-tinic knjižico g. Olewinskega, učitelja poljske in rusinske stenografije na vseučilišcu levovskem, v kteri se nahaja poziv v nemškem jeziku na vsa slovanska steno-grafična društva in crtice njegove stenograficne učilnice, da bi se na podlagi te učiínice po vzajemnem porazům- 80 ljenji osnovala štenografija vseslovanska. Nadjamo se, čbelnjaka, da vidim, ali so že pridne živalice obentile da tega poziva ne bojo prezrli tudi oni Slovenci * " ' ' ~ kteri spomladansko gorkoto. In res se nisem zmotil. U Í* tega pu&iva UO UUJU ^ICAUl lUUl UUl KJÍ.KJ Vtu^l , IVICU WJ/WUJ.«UHUWUW ^VIUVUV. A.-. X^W """WJ si prizadevajo za to, da dobimo stanovitna pravila se- pridem do ulnjaka, že vidim, kako pridno so vrele na danji čas toliko potrebne umetnosti. * „Slovenska Vila", ktera bo obsegala snopić mič- pašo, druge pa že trudne in polne nožice rumenega sa tovja domu. prinašale. Srce mi je igralo veselja. Kar nih povestic in pesem, se tiska pri Blazniku. Imeli smo mi na misel pride, da so še na Stajarskem, Koroškem priliko viditi rokopis in reči moramo, da se ne bode in drugod čbelnjaki pod belo odejo in da si uboge živalice še s perutnicami gorkoto delajo, pričakovaja esal, kdor bo segel po lepoznanski na svetio. knjižici, ko pride * v • v zice v bolj prijaznega vremena. Pa kaj češ dragi bravec ? Kmali se začne tudi pri Blazniku tiskati Jane- Saj tudi nam Slovencem ni povsod vreme enako ugodno; žepni nemško-slovenski slovar, ves pre- v nekterih krajih sije gorkeje solnce bratovske ljubezni delan in obilo pomnožen do domovine, kakor v nekterih. Al čakajmo! bo že Cvetja" 23. in 24. vezek prideta kmali na boljše ; saj nam marsikteri svetuje * „Cvetja" 23. in 24. vezek prideta kmali na »vetlo: 23. vezek obsega nadaljevanje poljskega romana t da se lahko ča kamo. „Kirdžali", 24. pa prvo polovico A. Umekovih „pesem." dragi čitatelj, povedati sem Ai kam sem zašel od čbelnjaka! Ne zameri hotel, da letos so bile y ,,Glasnik" pravi, w<* jo ^uvcijo iuui i^tuo uooiu «^wj »m»^«^« vwv..v« ^~ * podpore med Slovenci, sosebno med slovensko mla- kar se druga leta ni čulo pri nas. Res žaloptno ! da Je Cvetje (i Uiucauvm ,, «IW^I WIVWHUIJ, ^/v » vuuv* v* "VKVI, MM uv tudi letos našlo lepe skorej vse tukajšnje čbelice oropane po hudobni roki r V dino ktero podporo tudi po pravici zasluži. Mična šaloigra „Igra Pikè" po nemški Eine tem trenutku mi pridejo na misel „Novice", ki so nam že toliko koristnega povedale o čbeloreji; sežem v žep, Parthie Piquet" je ^prišla řavnokar po gosp. M. Vilharji kakor imam navado, zmiraj jih sabo nositi; pa glej poslovenjena na svetio, tudi čitavnicam pripravna Ker oseb igrá v nji > Je Dopisi. namesti „Novic" pritiram „Slovenca" na dan in naletím na dopis iz Trsta, kteri nasvetuje, naj bi tukajšnji kmetje si sami svojo čitavnico osnovali. Gosp. dopisnik kaže, da so mu celó malo znane okoliščine čitavnice tržaške. Iz Gorice marca. t Kako da ravno zdaj ko pustnih dnevih je je tudi šest kmetov iz okolice čitavnica lepo razeveta in se pisalo za ude, svetuj vse veselo; zakaj bi si tedaj ne smeli privoščiti tudi naj bi si omenjeni kmetje sami svojo čitavnico osno y bogoslovci nedolžnega veselja? ni druga, kakor ta, Zabava naša sicer da zapojemo kako lepo slovansko vali da Se mu mar ; uo Luu mai oinilljvr zj«tuiju uaijav^ » au uc vc, so vsi, razun enega, le četrt ure oddaljeni od citav- ljo daljave? Ali ne ve dosti, ker ne čuje se v Go- pesem, pa to nam je tukaj rici ravno prevec Čistega domaćega petja. Pripravili smo tedaj tudi za letos nekaj pesmic, ter hotli ž njimi kon- nice tržaške. Ako bi si hotli sami svojo osnovati imeli zdi bi najmanj eno uro hodá. Se bolj čudno se mi pa Vv Vi UJ VUU1 iiM AVKV KJ li V1XUJ LUIV^ VV1 HV/ tll KJ ) £À\XL y i\ C% 1\ U V \J j čati navadno večerjo. — Vsedemo se k stolu malo pred, potalijančili še kako to , da je gosp. dopisnik v strahu , da bi se ko druge dni, povžijemo nekaj > m ravno so imeli na- daj y ko so začeli v čitavnico hoditi! stopiti prvi pevci, kar vratar naznani, da so dospěli v Kaj je čitavnica za potalijancanje ? Marsikaj imam še seminišče preuzvišeni nadškof in že so bili v refek- na srcu imel , «i raji molčim, kar mislim, u« vm uu^o jc dober namen, da naj domá gojimo narodnost da oni dop J* torji. Sprejeti od vodja dr. Hrasta se vsedejo in rado- in jo širimo med ljudstvom, đa pa gosp. dopisnik je le voljni poslušajo celo malo besedo. Igralo se jenaflavto, besede stavil — premalo jasno - - 9 fisharmoniko, glasovir in kitare; vrstili so se v petji in Vreme na Notranjskeni 5. marca godbi Slovenci in Talijani, in se v obče prav vrlo ob- vremske doline v predzadnjih „Novicah" list Dop s iz. nam našali. Omeniti moram tu krasne četvorke bice" za glasovir, zbora Nedvedovega Lju- • V nic terospeva „Domorodna iskrica" „Popotnik", cve- kaj po volji ne zvoni po ušesih tako, da ne morem y besede S. Gregorič-a molčati. Kar se piše od lanskega vina našega, y napev T. Třepala so izmed druzih slovenskih še posebno dopadale, pustnemu dnevu primerna pa je (obá sta tukajšnja bogoslovca), ki Bolj bila laška „Aria nel sploh njega kakor drugod, tudi tukaj slabej memo res prej s leta Da se tukajšnja vina ne primerjajo brškim in Črnokalskim, je tudi resnično. Al gosp. dopisnik je vendar čisto pozabil, da se je lanskega vina že vec on Procopo", samospev z mimiko. Sklepala je vso vozičkov izpeljalo iz naše doline v vnanje krčme in da se ni bati, da bi še ostalega vina ne spečali; kajti pri vrsto popotnica Moraveka s flavto in kitarami. Ko so se milostljivi nadškof dvignuli odhodu ^ ™ u-u^v. -__________, stopi pred v nje eden izmed bogoslovcev, ter izreče jim v kratkem vedno haj čedalj bolj ; in tudi kupca je hvala Bogu več. latinském govoru dostojno zahvalo za veliko čast so blagovolili udeležiti da se naše domače zabave in onem pisnik dop ni vedel Najbolj nevoljni pa smo brali, kar piše o naših dveh farnih zvonikih se v Do- za neskončno radost, ktero je tolika milost vnela v sterstva da so nam bili ti denarji od si. mini srcu vsakemu izmed nas. Odšli 31 , ua o\J uarn uiu u ugua pred dvema mescema dovolj y in da še so rekli svojo zadovoljnost, in nas potem ko so iz- vedno le zapisani na papirji. Prezrl je tudi, da o zim v potrebnih stvaréh, posebno ov, puigiij XV.v/ ou id- vcuuu ic ^a^ioaui ua ^a^uji« jl i^^jii po očetovsko opomnili, skem času ni pričenjati takošnih del Tedaj ni resnica y Je dišal ostanek večerje naše in kupica vina, ki so nam pa tudi v cerkvenem petji, kar men na zanikrnost faranskih predstojnikov in oskrb , kajti to tako pridno in vspešno napredovati. Dvakrat bolj nam nikov. Škode pa zarad tega tudi še nikj liko Je v se stavbě in strehe na njih, da nobena stvar ga dali po vrhu. Vsacemu je v prsih radosti igralo zdatne škode trpela ne bode. To je bilo treba očitno kem srcé in legli smo k počitku s sladkim čutjem onega, ki omeniti, da se dá vé, da počiva in biva pod krilom dobrih, krepkih vodnikov. Naj nam jih Bog ohrani še mnogo let! Marniši hočemo tudi tu v soseščini Furlanije gojiti v srcu do- malo vrstic iz naše doline J t Iz Planine Vremski posestnik Tukaj imate drage „Novice" zopet 20. svečana smo moljubje; v vek nam bode najlepša veselica glas do- imeli slovesno veselico v naši zopet čitavnici. Bil je velik mace pesmi, maternega govora lz Tržaske okolice susca. jJIGO , pri IVbCiOUl omu TUJUOttV/ gUUUV AM* JL-J 28. svečana c. kr. nadvojvoda Ludovikovega polka imeli kterem smo vojaško godbo iz Ljublj od Okoli se vé da smo tudi mi praznovali, kar se je največ ure zvečer so se pričeli zbirati gostje domaći, kakor dalo, tistega možeka, ki so ga nekdaj stavili v pratiko tudi iz bližnjih in daljnih krajev planinske okolice če z dvema rogovoma. Vreme je bilo jasno in prijazno. Prišlo jih je toliko, da je bila dvorana prepoln Mene pa ni mikalo burk uganjati; podam se tedaj do tvorko je moral en oddelek še v sobi zraven dvorane 81 plesati. Dvorana je bila tako okusno okinčana, da se je gostje niso zadosti nagledati mogli. Prelep je bil pogled na krasotice, kterih se je ta dan obilo število v narodni obleki snidlo. Kar pa se tiče godbe, ni preveč rečeno, da se Planina takošne še ne spominja. Raz-Šli so se gostje prav zadovoljni z vsem še le, ko se je zjutranja zarja razgrinjati jela. — Naj pridenem še program za veselice in izhode, ki jih bo naša čitavnica prihodnjo pomlad imela, namreč: 12. dne t. m. gledišče s tombolo; 19. dne t. m. tombolo; 26. dne t. m. besedo s tombolo; 2. aprila gledišče s tombolo; 9. aprila tombolo; 17. aprila besedo s tombolo; 23. aprila tombolo; 7. maja izhod na cerkniško jezero; 21. maja izhod pred jamo (Luegg);^11. junija izhod na planinsko goro; :25. junija izhod v Skocijan. — Vsaka veselica se začne ob pol 8. uri zvečer, vsak izhod iz čitavnice pa ob 6. uri zjutraj. Ob enem se naznanja še to, da bode izhod vselej prihodnjo nedeljo, ako utegne na dan naznanje-nega izhoda neugodno vreme biti. Iz Gorenskega poleg Kranja. J. B. — V nekem listu „Novic" je bilo omenjeno, da nekteri pogorelci z goljufnimi listi beračijo. Pri nas se je ravno taka pri-petila. Mládenec pri dvajsetih letih je pogoril. K županu gré, da bi mu ubožen list naredil. Zgodilo se mu je po volji. Kmali potem pa zopet pride po drugi list rekši, da je prvega zgubil. Ker župana ni bilo domá; je njegovo hcer naprosil, da mu drug list naredi. Tako so na dvoje beračili, pa ne, da bi bil sam nosel berasko mavho po svetu, ampak je najel zdaj moškega, zdaj žensko ; kar so nabrali, so med-se dělili. Ko je župan po lista poslal, mu prvega nazaj dá; ker se pa lenuhu delati ne ljubi, raji berači. Star pregovor pravi: „Komur se beraška palica v mladih letih v rokah ogreje, berači tudi v starosti." Zatoraj Vas prosim, častiti bravci, če vam kdo v pest pride z listom, na kterem je pečatnik s sv. Simnom in Judežem, tirajte ga v sodnijo, da se tacim goljufijam v okom pride. iz Ljubljane. Seja mestnega odbora 4. dne t. m. se je, ko so odborniku Stedry-u nekteri popravki poslednjega protokola spodleteli, začela z mnozimi vpra-šanji (interpelacijami). Odbornik dr. Orel želi izvediti, kaj je s kanalom iz ljublj. grada proti Gruberjevemu grabnu? Župan dr. Costa odgovori, da bo mestnega inženirja podřezal, da stori, kar je treba. — Odbornik V. C. Župan obraća pozornost mestnega odbora na bolnišnico za otroke, ki jo namerava dr. Kovač napraviti, in pa na hišo za sirote, ktere dežela naša še zmiraj nima, čeravno je neki že nekoliko kapitala za to pripravljenega, in želí, da bi g. župan o tem po-vedal, kar mu je znano. Župan je obljubil v prihodnji seji odgovora. — Odbornik Horak praša, kako je s tistima dvema oraloma zemlje na Golovcu, ki ju ima g. Maly v posesti, za ktera pa mesto davek plačuje ; že pod ranjcim županom Ambrožem je sprožil to reč, pa šla je — brž ko ne zavoljo prevelicega števila ma-gistratnih uradnikov! — kakor marsiktera druga stvar pod klop ad acta, da dosihmal še ni prišla na dan. Župan je obljubil v prihodnji seji povedati, kako in kaj. — Odbornik B laz nik praša: Kako dolgo bojo še pod „rotovžem" predivojprodajali, da člověk ob tržnih dnevili ne more skozi? Župan odgovori, da to bo skrb novega tržnega komisarja. — Po predlogu odbornika Sventnerja je bilo sklenjeno, da se siromakom na Notranjskem daruje iz mestne kase 500 gold. Pri tej priliki je župan rekel, da ni res, kar se mnogokrat toži o žalostném stanju mestnega premoženja; ako se pogleda v druga mesta, vidimo povsod, da imajo dol-gove in mestno doklado; mi nimamo ne unih, ne te; če bi on imel glas odbornika — pravi župan — bi predlagal, naj se Notranjcem daruje 1000 gold. — Po- tem so se začele obravnave dnevnega reda. Odbor je sprejel Zaloharjeve stipendije za dijake; po predlogu šolskega odseka, kterega sporočevavec je bil odbornik dr. Bleiweis, je bila učiteljem mestne St. Ja-kobške šole za izredni nedeljski nauk priznana remu- neracija vsakemu po 50 gold, za leto 1863 in ravno toliko za leto 1864. — Odbornik Stedry je v imenu stavbinega odseka poročal o mnozih stavbinih zadevah, ki so bile večidel po predlogu sprejete. — V skrivni seji je bilo nekterim Ljubljančanom podeljeno meščanstvo, udovi Globočnikovi 100 gold, in dvema otrokoma po 50 gold, letne podpore. — C. k. deželna vlada je 14. dne u. m. oklicala, da premij e in s vetinj e za konje se bojo letos de-lile v Kra nji 26. avgusta (vélicega srpana), to je, dva dni po sv. Jerneji. — Prečastiti gosp. Jože Klemenčičje izvoljen za prvega kateheta na c. kr. normalki ljubljanski in učenika katehetike in metodike v bogoslovji. Govori se, kakor „Danica" pravi, da mesto druzega kateheta dobi g. Fr. Boštjančic. — Ces. kr. deželna vlada je z odpisom od 23. februarja hranilnici dovolila, da more ,,Matici" darovati v občnem zboru 16. febr. sklenjenih 3000 gold. iz rezervinega zaklada (po pravilih hranilničinih mora namreč v vsako darilo privoliti c. k. vlada) ; z odpiâom od 27. febr. pod št. 262 si. hranilnica naznanja uprav-nemu odboru „MatiČinemu", naj sprejme zdaj tri 5% metalične obligacije z 57 kuponi. — ,,Južni Sokol" je v natisu izdal zgodovino svojo od začetka svojega (1. oktobra 1863) noter do konca leta 1864. Na drobno in z gorko besedo so popisane vse bridke in radostné dogodbe, ki jih je ,,Sokol" do-živel v prvem letu; al vidi se, da vesele neizmerno presegajo tožne. „Sokol" stoji na trdnih nogah; temu priča so število udov , stan premoženja in občecenjena delavnost njegova. Le možato naprej in složno, in čedalje krepkejše bo stalo društvo, ktero ima zdrave svoje korenine v domaći zemlji! — Ker je gosp. Sovan odpovedal čitavnici stanovanje in pri tej odpovědi ostaja, je bil v nedeljo občni zbor, v kterem je bil poseben odsek izvoljen iz 5 odbornikov in 3 namestnikov, kterih naloga je, da združeni z gospodarskim odsekom odborovim poročajo zadnji čas do 1. junija 1. 1. čitavničinemu odboru , kje da bi se dalo novo stanovališce z dvorano in gostivnico v najem dobiti, ali pa čitavnici zidati lastno poslopje na podlagi gotovih garancij, ki jih ima izvoljeni odsek v svojem sporočilu na znanje dati. — Po pogodbi more čitavnica v sedanjem stanovanji ostati do 1. maja 1866; če pa dobi že do sv. Mihela kje drugod cenejše in pri-pravniše stanovališce, jo gosp. Sovan že v prihodnjem sv. Mihelu odveže pogodbe. — V včerajšnem „Triglavu" gospod P-ž. svetuje, naj bi se siromakom Notranj cem ne razdelili vsi nabrani milodari v gotovem denarji, ampak kupilo naj bi se jim živeža in semenskega žita, ker to jim bo še veča pomoč. Vse to se dá v Ljubljani ali kje drugod cenejše kupiti, ako se skupaj kupi veliko ; siromakom ni potem še le treba okoli iskati, kje si kupijo in gotovo dražje živeža in semena; marsikdo pa utegne tudi zapiti, kar dobi, in družina njegova nikakor ni rešena nadlog. Železnica naj se naprosi, da brez plačila ali po cenejši tarifi jim dovaževa živež in seme. — Tudi nam se dozdevajo ti sveti dobri in premislika vredni. —- Velika beseda na pomoc siromakom na Notranjskem, ki jo čitavnica in „Južni sokol" napra-vita v gledišču ljubljanskem, je odločena na večer ve-likonočnega ponde lj ka. Zagotovljeno jima je ođ više strani ta večer gledišče brez stroškov. Program 82 sicer še ni popolnoma gotov; vendar slišimo, da bo po sebno izvrstno vredj in macij igro večer očitnem odru dlana.' in muzikál Spadal bo v 3 vrste: dekl je „reálno zedinjenje" omenjenih dežel, del lo gled Hrvatij a in Slavonij kterem bi bile ravnopravne Al to je mes Ui UAiaaiUl VI Cl , V COC1U ££ J kolske produkcije. Ljubij bo ta da nobeden omenjenih mož noče nič vediti o tem do y prav po besedah Koseskovih imela priliko govoru ; zato smo prav radovedn viditi pre dek „domačeg y na kako bo „Politik", uma in bravcem svojim Kadar bode program gotov, ga brž priobčimo O ~ - •)--- ~ J. » vuui , uu „J. U11UJX ktera je priobčila ta program, spričala resnico njegovo ~ * ' časniki so še zmiraj v hudih tiskarnih prav dah moi Cesk gosp ? dr Ed Gosp J Greg 13. dne t. m. zopet > Kostel, dosluženi magistratni njegov pa je ustavlj za vrednik „Narod. Listov" zapor za mesec dni; časnik mesece. svetovavec, in pa trgovec gospod Jožef Schantel tarske poljske vojske Lang sta umrla přetekli teden No vicar iz domaćih in ptujih dežel. govi, ki so takrat bežali v Ávstrij daj izpuščeni iz zaprtije. Lang Svajco, ki ga je sprejela in mnogi in so so svojega državlj Načelnik pun rojaki nje jih tu zajeli se je podal v ; Zdaj ; ker Med Državni zbor dunajski še zmiraj praznuje posamezni odseki še niso dovršili svojega delà, tem je ministerstvo denarstvenemu odboru dalo vediti, da ga je volja državne stroške za to leto znižati za 20 milijonov gold., ako državni zbor dovoli, da vsako ministerstvo more v svojem okrožji delati kakor je že dosti očitno, da pruska vlada se hoče polastiti Slesvik-Holštajna, za ktere deželi tudi nasi vo jaki krv prelivali. Skor da Prus že pravi: „to je moje; !" Nemški bund je ne briga a, ki sicer ravnokar vživa naj • V nic. slavo skusi kdo, mi kaj vzeti Cesarja Nap o 1 da je s povest mu Je oiavu , vi«, jv w O Uli s prestola visocega v vrsto pisatelj Julija Cesarj stopil drago in da že tudi za 1.1866 izgotovi državni proračun. skrbi čedalje veča prijaznost med rusk Slišali smo že večkrat, kako se financni odbor poteguje za zmanjšanje državnih stroškov in da se proti pogojem mai0 prijazna je Amerika Angležem, se tudi ministerstvo hoče udati temu in izbrisati veliko , pa neki zeló in severn o- merikansko vlado. Napoleon le predobro vé, kako cozom milijonov. Al kako huda pravda je o tem! Ni nam še teljstva natanko znano, kako se brišejo tu in tam preveliki stroški; to pa je gotovo, ako hoče Avstrija v bolji dr- mauj pa Fran tedaj ga je strah amerikansko-ruskega prija Vremenski Schokel-prerok v prvi pol žavni stan priti, treba je, kakor je „Tagesposť* unidan njegovih mislih) vecidel prij tega meseca prerokuje nepnjazno, dež in veter; druga polovica bo (po vreme sneg mrzlo, megleno dobro rekla, da od zgorej je treba začeti. Treba UJV/6V,1U luionuy i vwiuwi ^/ujaíiua ^ Jaoiia, jo bo pa vendar sušec še z repom zavil Je pravi premembe v vsej sistemi; ker ni vojske, naj se presilni stroški za armado zmanjšajo; nepotrebni birokratizem naj tudi neha. Se zmiraj imamo uradov na število toliko, kolikor jih je bilo ob časih absolutistič- . čeravno so deželni odbori sila ve- topl y h koncu / nega gospodarstva liko opravil odvzeli uradnijam. Ostalo je še zmiraj isto dolgopotno ravnanje v uradnijah, ki jih opravljajo iste osebe; dolga in počasna pot opravilskega reševanja, nepotrebna pisarija in kupičenje „aktov" ostalo je pri starem. Še dandanes se zastran vlog, ki bi se dale s kako kratko opombo na vlogi sami resiti dom posebej dopisuje, y raznim ura- tako, da se dopisov v kratkem naraste za debel vezek. Oficijozni časopisi nas sicer podučujejo, da se upravni državni organizem na vrat na nos ne dá spremeniti in da je let treba za tako spremembo. Te misli smo tudi mi ; toda ali ni že y in dosti let preteklo, kar stojimo na ustavni podlagi vendar se v zlajšanji opravil še za stopinjo nismo naprej pomaknili? Kadar bomo resnobno zavili na pravo pot uredovanja, ni dvombe, da se bo pri opravilstvu prihranilo več stroškov, kakor se komu verjetno zdí. Se vé da trebalo bo zapustiti sistemo Milodari za siromake Notranjce. Gospod Terpinc Fid., grajsčak v Ljubljani ..... 50 (poleg tega ae 10 mernikov leče) ,, dr. Zupanec Jernej, c. k. notar v Ljubljani . . 10 „ Pleiweis Valentin, posestnik v Ljubljani ... 10 „ dr. E. H. Costa, župan ljubljanski.....10 „ Sovan Franc Ks., trgovec v Ljubljani .... 40 „ Pleiweis Jože, trgovec v Ljubljani.....20 „ Yomberger Blaž, fajmoater na Primskovem, z do- stavkom: „Rad bi se vec podařil, ker so mi stiske teh reveiev fsadostno %naneu.......10 — R. iz Ljubljane.....2 zlata po 5 franko v Gospod dr. J. Vošnjak, okrajni zdravnik v slov. Bistrici na Stajarskem.........v . . '2 „ Ratej Fr., c. k. notar v slov. Bistrici na Staj. . 2 „ Šep ic Karol, c. k. kontrolor v slov. Bistrici . . 1 ,, Potočnik Lovro, kaplan v slov. Bistrici ... 1 „ dr. Jan. Bleiweis, vrednik „Novic".....20 Skupaj 176 in 2 zlata po 5 frankov. gold » » yy y> n »» yr ty 99 99 99 gold t UCUČUU UU Z»ttJL/UOHLl OlOicuiU , po ttH/11 ov vov/- ki se zavolj premoženja lahko odpovedó zvišani kteri se ose- bam pokojnini — zvišana pokojnina daje Doneski Matičini se naznanijo prihodnjič. zavolj tega, ker stopijo iz visoke službe. Nikdo ne tají, da zaslugam Kursi na Dunaji 7. marca. gré plačilo; al to se ne smé goditi na škodo obdačeni večini, kteri je krajcar več, kakor sto goldinarjev njim, ki vživajo izredno pokojnino. Opravila vse zlajšati in prostejše vrediti, zmanjšati njihove stroške pa ne od 5 7 metaliki 71 fl. 90 kr. w /0--—-------- --------- . Narodno posojilo 78 fl. 75 kr, Azijo srebra 10 fl. 85 kr Cekini 5 fl. 3 1 kr v spodaj kjer plača že zdaj komaj zadostuje dostojnemu OjwTVytUCAJ y AjVyJL C*J X^ \J m t*J íiwuvuvwjv v* VVJ življenju, ampak od zgoraj , to bo z glasnim veseljem sprejeto, ker bi zmanjšalo stroške , toraj tudi davščine, in v pravo mejo spravilo upliv više birokracije. — Iz mnozih dežel cesarstva se bere, v kako velicih revah Žitna cena v Ljubljani 6. marca 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 3 fl. 67. - n n/1 1 V« _ r» fi r\ i __V•__n n n banaske 3 fl. 76 rez 2 fl. 60 turaice 2 fl. 94. soršice 2 jecmena 2 fl. 54. prosa 3 fl. 2. fl. 7. ajde 2, fl. je ljudstvo in da v vec krajih žuga lakota. — Na glasu je zdaj neko pismo, ktero razodeva program ogerskega prvaka Deaka in hrvaških prvakov Mažuranića, Kuku-ljevića, Vukotinovića in Priča o združenjiHrvaške in Slavonije z Ogerskim; bistvo tega programa 85 oves 1 fl. 85 Loterijne srećke: V Trstu 4. marca 1864 52 70. 84. 51 Prihodnje srečkanj Trstu bo 15. marca 1865 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.