POŠTNINA PLAČANA M . § ■ t vina * in D SIRIJA * Il B T ★FINANCE IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV : ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR. Leto III. št. 48 I pst 23. julija 1949 Cena lir 15 Mr. Sngder zvesto čuva Ameriško z lato Okoli ameriškega finančnega ministra Snyderja se je v finančnih *r°gih zapadnih evropskih držav sDlela vrsta raznih finančnih in gospodarskih načrtov za rešitev gospodarske in denarne krize, ki ' Jih lahko označili za pobožne zapadnih držav. Po teh komasacijah ima minister Snyder že žepu podrobno izdelan program, j * ga sestavljajo 4 naslednje toč-e: D dolar naj postane za Evro- \ osnovna valuta; 2) izvede naj ' ^ razvrednotenje dolarja nasproti j 3) razvrednoti naj se vse Vropske valute nasproti dolarju 1 U ustanovi naj se zlat rezerv-1 sklad za urejevanje tečaja ev-°Bskih deviz. Najbolj simpatična točka Sny-, erjeyega načrta bi bilo zni-®nje vrednosti dolarja nasproti žlatu, t. j. povišanje cene zlata, iz-ažene v dolarjih. Vrednost un-e žlata naj bi skočila od 35 kar 55 dolarjev. Evropske države ' Po tem znižanju kupovale na oiarskem področju dejansko po g'žjih cenah in na ta način bi se fganjšali primanjkljaji v trgovinah bilancah; izračunali so že, I* hi se angleška trgovinska bi-. nca zboljšala za 300 milijonov olarjev. Razvrednotenje dolarja t l Angleži izkoristili za to, da bi >u°' sami razvrednotili funt in ta-0 laže prikrili to operacijo. .Američani niti ne mislijo na gfcšno rešitev. V bistvu ne bi ta hi prinesla posebnega olajšanja vpadnim evropskim državam, ker 6 jasno, da bi po razvrednotenju A’arja kmalu zopet poskočile tu-s' cene blaga. Neki francoski gospodarstvenik je mnenja, da bi !,o vsekakor treba povišati cene 'ata v dolarjih, ker je ostala še 0 danes na predvojni ravni, > edtem ko so cene blaga, izra-e0e v dolarjih, poskočile za 70 0 100%. ^Mkakor ni verjetno, da bi Ame-, oani pristali na ustanovitev ne-a ga novega denarnega sklada, ki al bi bil nekakšna hrbtenica za i izravnavanje zapadnih evropskih valut. Za takšne naloge je že tu Mednarodni denarni sklad. Američani imajo ogromen zaklad zlata: 34,465.923.000 dolarjev, ki zbuja skomine obubožanim evropskim državam in Veliki Britaniji. ZDA naj bi zapadni Evropi pomagale z zlatom. Toda iz Washingtona poročajo, da je Snyder neizprosen varuh zlatega zaklada kakor tudi nasprotnik zvišanja cene zlata od 35 na 55 dolarjev za unčo. Američani niti ne pomislijo na to, da bi z denarjem izven Marshallovega načrta podprli zapadno Evropo. Finančna komisija senata je celo predložila 10% znižanja kreditov Marshallovih kreditov za tekoče leto. Končna rešitev odvisi od Kongresa. Največ, kar bi bile ZDA pripravljene storiti, je po poročilih iz Washingtona to-le: znižati nekoliko carine pri sklepanju novih trgovinskih pogodb in investirati več kapitala v kolonijah evropskih držav v smislu 4. točke Trumanovega programa. Načrt o znižanju carin, ki naj bi omogočil večji uvoz iz evropskih držav, je že star; doslej je še vedno naletel na odpor ameriških industriji-cev. Gotovo je le, da nameravajo ZDA nakupiti večjo količino strateškega materiala v evropskih državah oziroma na šterlinskem področju, da bi povečale svoje rezerve. Ni lahko reči, kakšno je stališče Velike Britanije glede plasiranja ameriškega kapitala v kolonijah. Gotovo je, da je ameriška gospodarska ekspanzija v Afriki, ki se razvija prav na ta način (z investiranjem ameriškega kapitala), zbudila nevoljo na Angleškem. Značilno je, da so ameriški gospodarski pisci nabolj pozdravili tisto mesto v Crippsovem govoru, kjer angleški finančni minister poudarja potrebo, da je treba predvsem povečati proizvodnjo. Borba dolar-funt Hude posledice za tržaško trgovino j< rjaška trgovina je po svojih j zvezah tetno' povezana z 'arni šterlinskega bloka na aijZn^ern vzhodu. Nič čudnega, p0° se prav v Trstu čutijo hude fU ehice borbe med dolarjem in tom, Odnosno slabost funta. tj'italijanske banke po-n0 a fant navzdol, ker se ji urad-holočerio razmerje med fun-«ok ^ro (1:2-300) vidi previ-Po hudem prerekanju me-ie0® banico pomorskim prevozni-i,e 1 ho 25% izkupička prevozni-sa u lire; to seveda ovira razvoj' $teT. trgovine med zaledjem irt hnskim blokom. te^str9’a noče prodajati za fun-De’j. ernueč zahteva dolarje. Sploh kula desio: prodajati za dolarje, T^ati Za funte. H»** kupuje v funtih, ker ima staj e kredite v Angliji, ki je po-È07™ niegov dolžnik med vojno. lij baž in riž prodajajo Egipča-sam0 Za dolarje. id ° ebanje dejanskega razmer-slc,j eh funtom in dolarjem ovira de,- banie kupčij. V Svici kolebal 3,3q n^ki tečaj funta med 3,15 in! %5e dolarja. Kolebanje' takšnega Pogosto spravi trgovce ob . 3V< dobiček. Iir kovina s Turčijo ovira turške k#****, moč Turčije zmanj-n, »kor ( naproti dolarju, ker se je ^ kr- — Prav tako posli s t‘ale- ^»knL ^ b olj navezana na funt dolar, ne razvijajo ugodno. WADNl TEČAJ FUNTA „ OSTANE Po Sa ž.a*danju anglo-itali.janske-ie ^.®sanega odbora v Londonu, klij 'l 0 izdano poroči'o, da so re®etani trgovinski odnosi ra° .'na državama. Ti se ugod-k'hi Zv99'j°. Podaljšan je bil piatilo , Vrazom z dne 26. nov. 1948 'nca tekočega leta- Ob koncu leta bo odbor zopet razpravljal o tem vprašanju. Po neuradnih podatkih bo Italija uvozila za 6 milijonov in pol funtov blaga več kakor doslej, da: bi hitree j še izčrpala svoje kredite v Angliji. Določeno je menda tudi bilo, dia bo Italija izvozila za 1,7 milijona funtov blaga. Po vsem tem ostabe v veljavi1 uradno razmerje med funtom in liro, ki je bilo določeno v zadnjem plačilnem ispomazumu, t. j. za en funt 2.300 lir. Naval italijanskega tiska proti funtu torej ni uspel. DA BO DOVOLJ DOLARJEV »Glas Naroda« (New York) poroča, da je v državni tiskarni v Washington« do 30. junija delale) 6 tisoč nameščencev po 9 ur nai dan, to se pravi po eno uro več kakoir normalno, da bi čiimprej natisnili potrebno število do'ar-skih bank one e v. Ameriška vlada izda'a bankovce v 20 raizlzčnih) vrednostih, itn sicer od enega dol 100.000 dolarjev. Dejansko krožijo medi ljudstvom kot naiivečjd! bankovci bankovc-i po 10.000 dolarjev. Med tem časom so v državni tiskarni natiskali 500.000 pol papirnatih bankovcev na .dan. Na vseh teh ie bilo za 20 milijonov dolarjev bankoncev. Stroški za izdelavo posameznega bankovca so znašali po 1 stotinko dolarja, v teku leta 1948 je državna tiskarna za tiskanje bankovcev natiskala 1.493.028.000 bankovcev. DOLAR—FUNT Boj med funtom in dolarjem o-vira mednarodno trgovino tudi zaradi tega, ker so cene v funtih previsoke. Tako poročajo, da je cena kopre za 33% višja v funtih kakor tovotacija v dblarjlih. American zahteva revizijo EHP G. Rober A. Solborg, podpredsednik Ameriške trgovinske zbornice v Franciji in predsednik «The Armco International Corp.», je po obedu v Ameriškem institutu za visoke nauke izjavil, da je Marshallov načrt sicer politično uspel za 80%, ni pa uspel v gospodarskem pogledu. V Franciji so kredite iz Marshallovega načrta v blagu in ostale izkoristili za poravnavo primanjkljajev v nacionaliziranih podjetjih. Solborg je mnenja, da bi bilo bolje, da ne bi posojala država državi, temveč, da bi zasebni kapitalisti posojali neposredno podjetjem, in sicer ne v blagu, temveč v denarju. Spričo gospodarske krize ,ki se je pričela pojavljati v svetu, bi bilo najbolje, da Združene države prevzamejo glavno breme nase, in sicer na ta način, da zvišajo vrednost zlata v dolarjih (to se pravi znižajo vrednost dolarja) in znižajo carinske postavke ter tako omogočijo večji uvoz iz evropskih držav. Italijanski gospodarska dnevniki »Ii Sole«. »II Globo« in »24 Ore« prinašajo vsakih 14 dni prilogo vestnik o izvajanju Marshallovega načrta pod naslovom »Piano Marshall«. Vsebina vestnika je v vseh treh listih enaka. Vestnik je bogato iluistriran. Zadnja številka z dne 3: julija obsega kar 6 .strani velikega fermata, ki prinaša tudi poslanico predsednika Trumana naslovljeno Kongresu, & potrebi gospodarskega razvoja nerazvitih dežel s pomočjo ameriškega kapitala. 50 MILIJONOV DOLARJEV ERP ZA ŠPANIJO Finančna komisija v ameriškem senatu je znižala Marshallove kredite za to leto (od 1. julija dalje) za 10%. O tem mora odločati še Kongres (skupna seja senata in predstavniškega doma). Finančna komisija je rezervirala 50 milijonov za Španijo. Tudi o tem: mora odločiti Kongres. „Flestricl Ele France" «Electricité de France» je razpisa1 a po=ojdlo za finansiranje svojih velikih načrtov za elektrifikaciji Francare. S posojilom bodo izvršili dela, ki jih predvideva Nonnetov načrt še za to leto. V ta namen potrebujejo še 10—15 miliraird frankov Načrt za elektrifikacijo v vsem letu 1949 zahteva kar 100 milijard frankov. Odjemalcev za električni tok bo vedno dovolj. Izračunali so, da se potrošnja električnega toka podvoji vsakih 10 let. Leta 1938 je Francija potrošila okoli 21 milijard kwh, tako da bi danes potrebovala najmanj 40 milijard kwh. Proizvodnja električnega toka je v Franciji dosegla 1.1945 19 milijard kwh, 1.1946 24 milijard, 1.1947 27 milijard in 1.1948 30 milijard kwh. Ce bo Francija izvršila vsa dela, ki so v načrtu, bo proizvodnja energije 1. 1952 dosegla 42 milijardi kwh. Nove termične centrale E-lectricité de France bodo proizvajale 1.1949 30.000 kwh, 1.1950 450.000 in 1.1951 280.000 kwh. Nove centrale v rudnike: 1- 1949. 175.000 kwh, 1.1950 450.000 kwh in 1.1951 280.000 kwh. Neprimerno večja bo zmogljivost novih hi-drocentral: Leta 1949 1.300 milijonov kwh Leta 1950 1.800 milijonov kwh Leta 1951 2.250 milijonov kwh Leta 1952 2.500 milijonov kwh Četrti kombinat v znani novi elektrarni Genissiat bo s tretjim, ki je že v pogonu, proizvajal novih 500.000 k milijonov kwh. * * * ČEŠKOSLOVAŠKA TRGOVSKA POGODBA S TURČIJO Trgovinsko-politična pogajanja med Češkoslovaško in Turčijo v Praši so bila uspešno zaključena s podpisom nove plačilne in trgovinske pogodbe, ki velja do 30. junija 1950. Vzajemna izmenjava blaga se bo vršila podobno kot doslej na računski osnovi brez spiskov blaga. Iz poročila, ki ga je na osmem, rednem zasedlainju okrožne ljudske skupščine podal poverjenik za gospodarstvo dir. Kovačič, posnemamo najznačilnejše podatke o gospodarskem razvoju istrskega področja STQ-ja v prvi polovici 1. 1949- Stvarni proračunski izdatki za prvo polletje letošnjega leta so znašali 423,8 milijona lir, stvarni dohodki pa 435.8 milijona lir (presežek torej 12 milijonov lir). V kmetijstvu je odkup poljedelskih proizvodov v primeri z vsem letom 1948 dosegel v prvem polletju 1949 55% pri krompirju, 70% pri grahu, 170% pri črešnjah, 12Q oldlst. pri breskvah, 250 odst., pri jagodah, 170 odst. pni kliajvrii živimi. 83 odst/ |pjri| mleku in pni vinu 65 odst. Številčno stanje živine se je dvignilo za 30 odst v primeri z 1. 1947. Jugoslavija (v mili j. JL) Coha A STO-ja (v mil. ML) Področje lahko izvaža 40 hi mleka) dnevno. V industriji je predvsem napredovala proizvodnja konser-vliranega blaga v tovarfnah Am-pelea in Antigoni- V lanskem prvem polletju so proizvedli 2.379 stotov konserviranega blaga, v istem letošnjem obdobju pa 5.063i stotov; število novih artiklov je naraslo za 22. Industrija likerjev je proizvedla 978 hi blaga (lani 94). Pohištva je bilo izdelanega za 10,3 milijona IL (lani 7). Ribištvo, ki razpolaga s 40 motornimi ladjami je vrglo 4.658 stotov rib (lani 2.555 st.). Sedaj je v gradnji objektov v vrednosti 700 milijonov JL; pri tem je zaposlenih 115Q tehnikov in delavcev. - V prvem polletju 1949 je bila vrednost uvoza in izvoza v primeri z lanskim naslednja: Uvoz 1948 1949 712 993 40 61 Izvoz 1948 1949 407 790 88 101 ČSB in Pollsha nasproti Zapadu CEHOSLOVASKA ISCE KREDIT V ZDA Cehoslovaška vlada je pri pogajanjih z ameriško vlado prosila za odobritev dolarskega kredita, ki bi znašal 1/3 odškodnine, ki jo mora plačati Cehoslovaška za nacionalizirano ameriško imetje. Kredit bi Cehoslovaška porabila tudi za nakup strojev in surovin za češkoslovaško izvozno industrijo. POLJSKA TRGOVINA Z ZAPADOM Med Poljsko din Sviico je bila podpisana polletna trgovinska pogodba, ki predvideva izmenjavo v prvem letu v vrednosti 40 milijonov dolarjev z vsake strani. Ne izključuje se povečanje izmenjave v naslednjih letih. Sviica je ' dovolila Poljakom 22,500.300 švicarskih frankov kredita za nabavo kapitalnih investicij. Poljska bo poleg tega uvažala barve, zdravila in ure. Poljska bo plačala odškodnino za nacionalizirano švicarsko imetje v znesku 40 milijonov dolarjev. CESKOSLOVAlSKO-BVICARSKAj TRGOVINSKA ZBORNICA Na občnem zboru Ceškosfiova-ško-išviicarske trgovinske zbornice v Pira g i je bil izvoljen za predsednika Rudolf Sme j kal, ravnatelj družbe Koospol- Govorniki so naglasili potrebo, da bii Švica, nadomestila Nemčijo v zunanji trgovini .s Cehoslovaško. Izdelanih je bilo že več predlogov za; novo trgovinsko pogodbo s Svico. Švicarski poslan,ik dr. Hohl je1 podčrtal' stare tradicije trgovinskih odnosov med obema državama. V imenu češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino je dr-Horejši izjavil, da gleda češkoslovaška vlada z velikim optimizmom v bodočnost im da bo kmalu prišlo do živih trgovinskih stikov s Svico. Češkoslovaška. ie po izjavi govornika zagreši'a nekatere napake v trgovini s Svico, toda na takšne napake naletimo tudi pri drugih dlržavah, ki trgujejo s S vico. Za predsednika Češkoslovaško-južnoameriške trgovinske zbornice v Pragi je bil izbran inž. Se-bek, ravnatelj družbe Kovo. Na zborovanju so ugotovili da peša1 trgovina med Cehoslovaško in Južno Ameriko zaradi pomanjkanja dolarjev v Južni Ameriki-V zadnjem času se opažajo znatna zboljšanja. RAZVOJ ČEŠKOSLOVAŠKEGA NARODNEGA GOSPODARSTVA Leto 1948 je pomenilo tudi za češkoslovaško gospodarstvo konč-neve' aven obrat na pot j v socializem. To se je pokazalo na ta način, da je vlada posvetila posebno skrb socialističnemu sektorju, računajoč vanj tudi zadružništvo. Ob koncu leta 1948 je začel delovati Fond nacionaliziranega gospodarstva, ki ureja finančne razmere narodnih podjetij in po katerem se zbirajo v Investicijski banki v Pragi dobički in obresti iz osnovnega kapitala teh podjetij. V celoti je zaključilo češkoslo- vaško državno gospodarstvo v letu 1948 pasivno z zneskom 8,36 milijard Kos. Pri tem je treba upoštevati. da je državni proračun računal s kritjem državnih izdatkov iz izvenproračunskih sredstev v višini 16 milijard Kčs. tako, da je dejanski rezultat za polnih 50% ugodnejši, kot pa je računal finančni zakon za leto 1948. TRGOVINSKA POGAJANJA MED ZSSR IN CSR V času obiska češkoslovaške delegacije v Moskvi so bila ob priliki otvoritve razstave češkoslovaške industrije pogajanja s sovjetskimi predstavniki o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo vzajemne izmenjave blaga. Podpredsednik češkoslovaške vlade Zdenèk Fier-linger je imel o teh vprašanjih več razgovorov s pod.nred-edni-kom sovjetske vlade Mikojanem in ministrom zunanjih zadev Andrejem Višinskim. Med drugim je prišlo do sporazuma o dobavah investicij iz Sovjetske zveže za Češkoslovaško v letih 1949 in 1950. Te investicije bodic v 'etošnjem; letu predstavljale vrednost 250 milijonov Kčs. ČEŠKOSLOVAŠKA PLOVBA NA LABI Ustanovljena je bila Češkoslovaška plovba na Labi, ki bo vzdrževala in organizirala plovbo na Labi in Vltavi. Glavna njena naloga je, sklrbeti za tovorne prometne zveze z inoizemstvom, saii vodita imenovani reki naravnost v pomorsko luko Hamburg. Cehoslovaška je pred vojno (1.1937) uvozila in izvozi'a 1,750.$79 ton blaga po Labi, to se pravi 10% vse češkoslovaške zunanje trgovine. Iz teh številk se vidi. kako važno vlogo igra Laba v češkoslovaški zunanji trgovini. Pot po Labi odvaja tudi velik del češkoslovaškega' prometa, ki bi sicer krenil po železnici proti Trstu. Osnovna zahteva tranzitnega pristanišča Kot mednarodno tranzitno pristanišče ne more Trst uspevati, dokler se dokončno ne reši vprašanje poravnave pomorskih prevoznih in pristaniških uslug. Zaradi odpora Italije so doslej propadli vsi poskusi, da bi Trst omogočil državami v zaledju poravnavo pomorskih prevoznih in pristaniških uslug z blagom. Trst bi imel od takšne poravnave velike koristi, ker bi po tej poti prišel do potrošnega blaga iij surovin (iz Jugoslavije, Cehoslo-vaške, Avstrije, Madžarske, Nemčije itd.) po ugodnejših cenah; ustreženo pa bi tudi bilo državam v zaledju, ki nimajo dovolj čvrstičj deviz. Takšni ureditvi pa nasprotuje Italija, ker se boji konkurence tujega blaga na tržaškem trgu. Ureditev poravnave pristaniških uslug v av-strijsko-italijanski pogodbi je Trstu celo škodovala, ker je prinesla Avstriji dejansko povišanje pristaniških stroškov. Iz tega razloga ne verjamemo, da bi končna ureditev tega vprašanja z naslonitvijo na Italijo, kakor jo predlaga nll Traffico# koristila Trstu. Ne samo da Trst pripada neodvisnemu Svobodnemu! tržaškemu ozemlju, temveč ima tudi svoje posebne zahteve kot predvsem tranzitno pristanišče, ki je\ navezano bolj na tranzitni promet s tujimi državami kakor druga pristanišča na Jadranu in Sredozemskem morju sploh. Mesto, hi umira Milanski gospodarski list »24 ore# (15. 7.) prinaša iz Gorice dopis pod naslovom »Italijansko mesto, ki počasi umira«. Francesco Mafera navaja, da je v Gorici nad 30.000 prebivalcev 10.090 meščanov brez dela. Pisec priznava, da je vsega tega kriva razmejitev, ni se pa povzpel do priznanja, da bi bilo upravno središče, ki je nastalo zaradi dežele, moralo ostati združeno z deželo, ki se je združila z Jugoslavijo. Goriška pokrajina je nekdaj z 42 Opčinami merila 272.064 ha, po razmejitvi je ostalo samo še 23.100 ha z 9 občinami; ko so ji dodali še okraja Tržič in Gradež, se je površina povečala na 46.700 ha in 18 občin. Prebivalstvo je prvotno znašalo 270.750, po razmejitvi 79.092, po priključitvi Tržiča in Gradeža pa 133.362. — List poziva vlado, naj nekaj ukrene za propadajočo Gorico. Obenem napada neko italijansko avtomobilsko podjetje, ker je poverilo izključno predstavništvo nekemu goriškemu Slovencu. _ Odpirajo se torej stari registri. OBDELOVALNE ZADRUGE NA POLJSKEM Po načrtu poljske vlade bodo v teku tega leta ustanovili okoli 200 obdelovalnih zadrug. Po poročilu tajnika Zveze enotnih sindikatov Zambrovskega je bilo do aprila utanovljenih 40 takšnih zadrug, do konca tega leta jih bodo ustanovili še 139. Doslej ustanovljene zadruge zavzemajo povprečno vsaka po 256 ha zemlje; računajo, da bo vsega letos koiektiviziranega okoli 45 tisoč ha poljske zemlje, t. j. okoli 2 odst. Nazadovanje italijanskih vrednostnih papirjev V zvezi z obiskom ameriškega I finančnega ministra Snydier-ja v Rimu, ki je bil gotovo posvečen razgovorom o splošnem gospodarskem položaju v Italiji je zanimiva ugotovitev, da vrednostni papirji italijanske industrije še vedno nazadujejo. To je dokaz, da ne vlada za industrijo več takšna konjunktura kakor takoj v povojnem času. Vrednost delnic in obveznic itar lijanskih velikih podjetij pada kljub nekaterim vladnim ukrepom, ki naj hi ustavili nazadovanje. Niti uradno znižanje obrestne mere tdne 8. aprila 1949) in obre- sti državnih obveznic ni zavrto nazadovanja vrednostnih papirjev italijanske industrije- Finančni minister Vanoni je odpravil tudi obvezno deponiranje v višini 25 odst. cene terminskih zaključkov in namerava odpraviti tudi 1 % davek na borzne posle. Niti ti ukrepi niso imeli trajnega učinkai na razvoj borze industrijskih vrednostnih papirjev. Navajamo indeksna števila za Idietoice glavnih italijanskih podjetij (osnova leta 1938 = 100) nai podlagi tečajev ob koncu vsakega meseca leta 1949. Marec April Maj Junij Finančne družbe 2.375 2.061 1,774 1.528 Tekstilne 5.831 5.092 4.679 3.739 Metalurgične 649 569 553 488 Mehanične 843 746 700 622 Električne 1.654 1.511 1.450 1.317 Živilske 3.086 2.820 2.468 2.035 Kemične 2.193 1.969 1.825 1.629 Splošni indeks 2.126 1.885 1.753 1.525 Brez Mila ni ? Egiptu življenja Drzni načrti za regulacijo in Uradnic clchlrarn Egipt se zadnja leta- čedalje bolj uveljavlja v mednarodni trgovini. Tako je egiptska vlada prav te dni sklenila trgovinsko pogodbo tudi z Jugoslavijo-Bogastvo Egipta in pred vsem.: njegov bombaž, ki ima posebno dolga vlakna in je sploh prikladen za obdelavo; letno pridelal Egipt oko[i 250.000 ton bombaža. Drugi vir egip tskega bogastva je riž (680-000 ton letno), ako opustimo ob strani pšenteo (150 tisoč t letno) in koruzo .(140.000 ton). Izreden zemljepisni položaj dežele Za mednarodni promet (predvsem Sueški prekop) dviga njen mednarodni pomen- Egipt-skji polja so s svojimi plantažami odvisna od Nila; ker je dež le redek pojav, je treba polja namakati. Toda Nil je nestanoviten. Med avgustom in oktobrom je voda tako visoka, da udari čez bregove in poplavi rodovitna polja Blato, ki ga pušča za sebc-j nu njivah sicer pospešuje razvoj rižnih nasadov, škoduje pa bombažu. Junija meseca je v strugv Nila samo 1/6 normalne vode. Ze desetletja in desetletja se angleški in deloma tudi egiptski državniki bavijo z vprašanjem, kako bi se dal regulirati Nil in tako zagotoviti enakomeren dotok vode. Nil spada med največje reke na svetu, zato je tudi vprašanje regulacije tako težko s tehničnega, pa tudi finančnega vidika. Angleži, ki so še nedavno upravljali Egipt, so izdelali načrte za regulacijo, a obenem tudi elektrik fikacijo Sudana, Ugande in Abe-sinije- Regalacijai Nila ni torej samo v korist Egipčanom temveč tudi Anglo-egiiptskega Sudana, Ugande in Abesinije, ki bo lahko izkoristila ogromne količine električnega toka, ki ga bodo dajale nove hidrocentrale. Ze leta 1920 so Angleži izdelali podrobne načrte za regulacijo Nila. Toda zaradi medlnarodncB političnega spora z Egiptom je bila izvedba odložena- Maja leta 1945 je zunanji minister Bevin. naznanil, da so med Anglijo in' Egiptom v teku pogajanja za finansiranje velikih del na Nilu. Februarja letošnjega leta je Egipt ska vlada končno dala svoj pristanek. 1 Izvršitev velikih načrtov je nujna za Egipčane, ki se hitra množijo in morajo iskati nove1 vire za prehrano prebivalstva. JEgipt je leta 1917 imel 12,7 milijona ljudi l- 1937 okoli 16 milijonov, leta 1955 pa bo po računih izvedencev štel 18,5 do 20 milijonov ljudi. V glavnem so se vse 4 prizadete države (Egipt, Sudan, Uganda in Abesšnija) sporazumele glede potrebe, da se regulacija Nila izvede po novih drznih an-črtih. Egiptska vlada in Uganda bosta prispevali h gradnji jeza pri slapovih Owen ob izlivu jezera Vi-torija, in sicer Egipt 4 milijonei funtov in Uganda 8 milijonov'. . Gladino jezera, ki ima površino današnje Irske, bodo dvignili in regulirali tok Belega Nila ter zgradili hidrocentralo s 6 turbinami (po 15 tisoč kw), pozneje bodo dodali še dve. Izvesti jel treba velika dela, da se prepreči Zgubljanje vode v močvirnati pokrajini Sudd; tu se porazgubi nad polovico NVa. Zato bodo zgradili, poseben prekop, ki se bo raztezal v ravni črti p daljavo 300' km. Računajo, da bodo zaradi gradnje prekopa morali začasno preseliti 1/2 milijona ljudi. Z gradnjo prekopa bodo omogočili izsušitev te močvirnate pokrajine, kil je polna strupenih kač in komarjev. Za pravilno uravnavanje toka! bodo zgradili ob izlivu Albertovega jezera jez, kar bo po računih iz !• 1920 stalo okoli 2 milijona funtov. Za gradnjo jeza ob jezeru Tana, s katerim bodo regulirali tok Modrega Nila, bodo prispevali Egipt, Sudan, Abesinija in Uganda. Tu bo nastala tudi velika hidrocentrala, ki bo dovajala tok tudi' Abesiniji. Za izvršitev vseh teh del, ki po svojem obsegu presegajo gradnje jeza na Dnjepru in jeza Boulder v Ameriki, bodo potrebovali okoli 25 let. Pridobili bodo nad 6 tisoč kv. km obdelovalne zemlje in Zagotovili Sudanu in Egiptu redno namakanje, medtem ko bo elektrifikacija Ugande, Abesinije omogočila tudi industrializacijo te dežele. TRGOVINSKA POGODBA MED POLJSKO IN EGIPTOM Te dni je bil podpisan v Kairu' nov trgovinski dogovor med obema državama za dobo 1 leta. Vrednost blaga, ki ga bosta drža- vi izmenjali, znaša 40 milijonov dolarjev. Poljska bo dobavljala Egiptu premog, železo, metalurške proizvode, kemične izdelke, tkanine, poljedelske stroje, lokomotive, železniške vagone steklo, cement ter izdelke lesne industrije' v zameno za bombaž, lan in podobne industrijske surovine. TRGOVINSKI SPORAZUM MED FLRJ IN EGIPTOM Trgovinska pogajanja, ki so potekala v Beogradu maja in ju- Na Tržaškem se vedno bolj čuti l nazadovanje motoriziranega to- I vornega prometa. Največjo konkurenco tovornim avtomobilom delajo ‘pač železnice, ki zadnje čase nudijo, vedno večje ugodnosti pri prevozu blaga. Prevoz blaga po železnici je splošno mnogo cenejši od prevoza s tovornimi avtomobili. Poleg tega je uprava uvedla tutili to olajšavo, da se blago lahko prevzame na železniških postajah tudi ob nedeljah in praznikih. Doslej ni bilo to mogoče. Železniška tarifa pri prevzemu blaga ob prazniki,n je enaka tarili ob delavnih dneh brez vsakega doplačila, kot je bilo preje v praksi. Prav tako se ob praznikih lahko vrši ra,.c-ir ini e-nje blaga, tudi to ni bilo prej mogoče. Te ugodnosti sc vena mnogo škodujejo pometu tovornimi avtomobili. Premnogi prevozniki s tovornimi avtomobili, k; So po vojni vstali kot gobe po dežju, nimajo kaj prevažati i.i njihova, vozila počivajo brez dela v garažah. če pa kateri dobi kakšen prevoz blaga, je konkurenoa tako velika in cena prevozu tako nizka, da se še stroški samega prevoza ne morejo kriti. Za zdaj . ne kaže, da bi še to stanje izboljšalo.' Vse čaka da se odpre kje kako delo, da, bi tako tudi prevozništvo s tovornimi avtomobili malo oživelo. Ko bi se na primer začela obnovitvena dela v mestu lin njegovi ckolicd ’"n ko bi se končno v večjem obsegu začete graditi tako potrebne :-te-novaniske hiše, bi si tudi prevozništvo pomagalo, če bi se začelo z gradbenimi deli, ko'iko prevozov b,i bilo treba izvršiti samo pri prevažanju opeke iz iniija 1 etos med vladama FLRJ ini kraljevine Egipta, so se končala, s podpisom trgovnskega in plačilnega sporazuma dne 12. julija v Kairu. Sporazuma začneta veljati z dnevom podkiisa in bosta trajala leto dni. Sporazum določa razširjeno izmenjavo med obema, državama- Egipt bo Jugoslaviji pretežno dobavfljal bombaž, fa-sfate i. dr. Jugoslavija pa les, tobak, cigaretni papir, koruzo, suhe dliive i. dr. Ptečila se bodo izvrševala v funtih. bližnje Furlanije in gradbenega lesa iz Jugoslavije in Avstrije, kakor tudi ostalega gradbenega materiala! S tem bi oživelo tudi delo male lesne in železarske in, dustrije. katere je mnogo na tukajšnjem ozemlju in k,i se bori s težko krizo. Dokler hi trajala te dela bi se morda tudi razmere na svetovnem tržišču kaj p, pravile in pozneje bi se poiaviii novi viri zaposlitve. NEMŠKI AVTOMOBILI Poročajo, da bo nemška avtomobilska industrija vrgla na trgi stare in nove tipe avtomobilov po konkurenčnih cenah. Tako prodajo n. pr. v Vollsburgu »Vo ks^ wagen« tipa stani Sard po 4800, medtem ko j%e njegova cena še nedavno znašala 5300 M; »Volkswagen« za izvoz bo stal 5.450 M- Sovjetska zveza vrača POSOJILO ZDA Iz Washingtona poročajo, da je vojnega posojila (lend-lease), ki je zapadel 1. julija plačala samo polovico, in sicer 2,206.715 (celi obrok znaša „ okoli 5 milijonov) dolarjev. Sovjetska zveza je navedi'a za ta korak posebne razloge, ki jih v Washingtonu niso objavili. Dne 15. okt. 1945 sta obe državi sklenili sporazum o vračanju posojila, in sicer na naslednji osnovi: obresti 23o/% za povojno posojilo, ki je doséglo okoli 230 milijonov dolarjev. Med vojno so ZDA dobavile Sovjetski zvezi za 11 milijard vojnega materiala. Za poravnavo tega dolga se zdaj vodijo pogajanja v Washingtonu. Železnica izpodriva tovorni avto STROJ V SLUŽBI ČLOVEKA Ameriška industrija se še vedno razvija v smeri, da čimbolj izloči človeško delovno silo iz obratov in prevrže delo na stroj. Cela vrsta strojev naj bi delovala pod vodstvom enega samegai človeka ali celo naj bi se uravnavala avtomatično. En sam vzvod, ki ga uravnava človeška roka, naj bi zadostoval v ta namen-Tako je tehnični svet neke ameriške avtomobilske tovarne po enoletnem preiskavanju in delu spravil v kombinirani in avtomatični pogon 300 strojev; med temi je eden dolg 26 m. S temi stroji se da izv'ršiti 150 raznih operacij v raznih razvojnih dobah; stroji se uravnavajo avtomatično. _ V tovarni so stene pobarvane zeleno, strop pa belo- Nevarni deli, kakor razne električne naprave, ventilatorji, nevarni deli strojev itd. so pobarvani različno: modro, rumeno, rdeče, aluminijasto itd., da jih delavec prej opazi■ Preskrbljeno je Za dobro ventilacijo in avtomatično odstranjevanje odpadkov. ZNANSTVENA TEHNIKA V SOVJETSKEM GOSPODARSTVU Znani sovjetski gospodarstvenik Evgen Varga je prejel od predsedništva Akademije znanosti nalog, naj s svojimi sodelavci in člani akademije izdela načrt za uvajanje znanstvenih tehničnih izsledkov v sovjetsko gospodarstvo. SLOVAN MED PRVIMI IZNAJDITELJI V ZDA Igorju I. Sikorskemu, graditelju helikopterja in hidroplanov, je angleška letalska družba Bri-tish Royal Aeronautica! Society podelila najvišje odlikovanje za raziskovanja v letalstvu. Sikorskemu so izročili odlikovanje na angleško ameriški mednarodni konferenci za letalstvo v New Yorku. 'Sikorski je po rodu Rus. L. 1915 je zgradil prvi večmotor-ni bombnik za rusko vojsko. Po prvi svetovni vojni se je naselil v ZDA. Sikorski je izjavil, da imajo hidroavioni določene pred-. nosti pred navadnimi letali, ko gre za gradnjo velikih letal. MODEREN NEBOTIČNIK V VARŠAVI Poljsko ministrstvo za prevoz bo zgradilo v Varšavi nov nebotičnik ,s 14 nadstropji, ki ga bodo gradili po načelih najsodobnejše, tehnike. Najprej bodo zgradili ogrodje, ki ga bo montiral poseben stroj. Pri tem delu bo zaposlenih samo 35 delavcev. Montaža bo končana do 20. junija, nakar bodo nadaljevali dlelo zidarji. Delo bo končano proti koncu tega leta. Zgrajena bo posebna četrt za podjetja ministrstva za prevoz, v kateri bo tudi hotel za nameščence tega ministrstva in njegovih podjetij, ki pridejo v Varšavo. OBLEKA IZ LESNIKOV V nainovejšem času so se obnesli poizkusi z vlaknom, ki so ga izdelali iz proteina ameriškega lešnika (kikeriki). Pok^ate se je, da je vlakno iz lešnikovega proteina vsaj tako dobro kakor sintetično vlakno iz drugih proteinov, n. pr. iz kazeina, soje, koruze itd. Vlakno iz lešnikovega proteina ie be'o-rumenkaste barve ter je po prožnosti med svilo in volno. Vlago vpila kakor volna, vendar na se ne tako krm v topli vodi. Lahko se barva. Dani so vsi pogoji za industrijsko izdelavo. TELEVIZIJA NA ANGLEŠKEM Število aparatov za sprejemanje televizijskih oddaj na angleškem znaša danes 140.850 in se je povečalo za 7.600 v primeru z lanskim letom. DOBRA LETINA V JUGOSLAVIJI Skoraj v vseh jugoslovanskih I pokrajinah je v teku žetev pšenice. Poročila so splošno zelo ugodna: iz Vojvodine,. Pomoravia, Hrvat,ske, Dalmacije, Metohije in drugih pokra. in. V okraju Modrimi e v Bosni je hektarski donos za 150 kg višji, kakor lansko leto, v taamjia,luškem okraju za' 200 kg, medtem ko znaša v ti moškem okraju 2500 kg. Ti niso ži-torodimi kraji- V Sabcu je dosegel hektarski donos 14 stotov, v Pomcfraivju je za 20% višji c*i lanskega, v dolini zapadne Morave za 200 kg višji; v knjaževskem okraju je skoraj dvakrat večji kakor lansko leto. Na Kosovem in v Metohiji znaša donos 13 metrskih centov. OBNOVA PARNIKA V ladjedelnici »Vtcko Krstu-lovlič« so popolnoma obnoviti parnik »Budva«, ki je bil zgrajen v Trstu in je poprej plul pod) imenom »Oplenac«. Parnik je bil izročen Jadranski linijski plovbi; prevaža 320—400 potnikov. PODRZAVLJENJE LEKARN Ljudska skupščina v Beogradu je sprejete načrt glede podržavljanja lekarn. Sklenjeno je bilo, da se v 6 mesecih po uveljavljenju novega zakona podržavijo, vse lekarne. Dosedanji lastniki, ki ne bodo zahtevali odškodnine, o-stanejo nadalje v službi podržavljenih lekarn. Večina lekarn Je že bila podržavljena. IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA LESA NAGLO NARAŠČA V preteklem letu ie Jugoslavija kot izvoznica lesa prišla med prve.države na svetu. Pred dvema letoma je Jugoslavija izvažala les v sosednje države, danes ga izvaža že v 30 raznih držav. Les izvaža «Jugodrvo». Največje je še vedno povpraševanje po slavonski hrastovimi. Da bi povečala prò-1 izvodnjo lesa bo Jugoslavija zgra" dila več novih gozdnih železnic in postavila nove delovne brigade, ki izvajajo petletni načrt po vseh. republikah. IZVOZ AVSTRIJSKEGA LESA V prvih treh mesecih letošnjega leta je Avstrija izvozila 214.000 m3 lesa, tj. 6-krat več kakor v istem času lanskega leta. ANGLEŠKI KREDIT AVSTRIJSKI TEKSTILNI INDUSTRIJI Anglija in Avstrija sta se pogodili; da Anglija prva dovoli Avstriji kredite za nakup surove volne v višini 1.5 milijona funtov v teku enega leta. Zgodilo se je prvič, da niso Angleži zahtevali jamstva v višini 10%. AVSTRIJA — ARGENTINA Po najnovejši trgovinski pogodbi bo izmen; ava med Avstrijo in Argentino dosegla 15 milijonov dolarjev. Avstrija bo izvažala železo, jeklo, traktorje, papir, celulozo, deske, električne aparate 1° mikroskope; uvažala bo iz Argentine mast, krmo. kazein, volno, kože, laneno olje in tobak. ZBOLJŠANJE FRANCOSKE TRG’ BILANCE Francoska trgovinska bilanca se je v juniju znatno zboljšala. Francija je izvozila 2,181.601 ton blag3 v vrednosti 46.225 milijonov maju 2,405.456 ton v vrednosti 65.933 milijonov frankov: uvoz j® znašal 3.728.177 ton v vrednost* 71.580 milijonov (v maju 4.169-2^ vrednosti 81.303 milijonov frankov). Prebitek v uvozu je znašal 7.355 milijonov frankov (v mai® 15.370 milijonov in v aprilu 16.26® milijonov frankov). Razgled po tržaškem Trst, 20. julija V preteklih dveh tednih je promet v tržaškem pristanišču nekoliko popustil, zlasti v Starem pristanišču, kjer nismo zabeležili nič pomembnejšega razen prihoda in odhoda nekaj manjših ladij. V luki pri Sv. Andreju je bil promet živahnejši. V to luko je prispela 12. t. m. italijanska ladja »Milano« (10.000 ton, Neapelj) Vkrcala je razno blago, med drugim približno 30 vagonov papirja in večjo količino parjenega bukovega lesa, nakar je odplula v Indijo. Angleška ladja »Richard Borchard« (8.000 ton, London) je priplula iz Stare luke; jugoslovanska ladja »Prenj« (5.000 ton, Dubrovnik) je po kratkem bivanju odplula na Reko, Na njenem krovu smo opazili nekaj večjih zabojev z označbo »Tehnopromet« (Beograd) in nekaj novih poljedelskih traktorjev; angleška ladja »Gartwood« (6.000 ton, Glasgow) je izkrcala ob hangarju št. 71 razno blago; ameriška ladja »David Bushnell« (10 tisoč ton, S. Francisco) je iztovorila žito v vrečah naravnost v vagone, ki so namenjeni v Avstrijo; italijanska ladja »Chioggia« (8.000 ton, Benetke) ie vkr^te les, različne stroje, vodne črpalke in razno drugo blago, namenjeno v Egipt; grška ladia »Hellenic Wave« (6.000 ton, Pirej, »Hellenic Line«) je izkrcala razno bla- ‘ go; španska ladja »Castillo Bell-ver« (8.000 ton, Cadiz) je izkrcala železno rudo, namenjeno v Avstrijo; italijanska ladja »Rovi-go« (5.000 ton, Benetke) je razložila kromovo rudo naravnost v železniške vozove, namenjene v Avstrijo. pristanišču Nadalje so priplule v luko Pr! Sv. Andreju naslednje ladje, so vkrcale samo les, namen)®11 predvsem v Grčijo, Turčijo Egipt; Italijanske manjše lad)e »Šarca«, »Miseno«, »Maria Ant®” nietta« ter večja ladja »Fan®*1 Brunner«, last domače druž*>® Tripcovich; holandska ladja ”*e nus« (4.000 ton, Amsterdam), dvB grški ladji »Tinos« (Pirej) »Joannis Nomicos« (Pirej). Velika ameriška ladja »Gate‘ way City« (12.000 ton, Mobi1®/ je ob hangarju štev. 55 iztov®rl la večjo količino čistega bat® v palicah (povprečne težine “ kg) naravnost v železniške v<*z£ ve, namenjene v različne i*1® . strijske kraje v Avstrijo. Ai®e® ška 10.000-tonska ladja »Ex(®r®t (New York, American EXP°® Lines) je iztovorila večjo no ovsa, jeklenih plošč in raz® drugo blago. Jugoslovanska 1 »Užice« (6.000* ton, Reka) je ideala manjšo količino bom**3 v egiptskega izvora, namenjen® Cehoslovaško. Domača 8000-to®5' B ladia »Absirto« je iztovorila pomolu večjo količino prei®®*, angleškega izvora. Angleška ,ali:n »Gardenia« (6.000 ton, N°® Shields) je izkrcala železno rU Sredi tega tedna so priplul®.^. P» naslednic ladje: »Tripollta last Tržaškega Lloyda, ki )® kratkem bivanju odplula v I® i3 jo; dalje manjša motorna 13 .L »Stadium« (Trst) in danska t3™ »Ellen Nielsen« (4.000 ton “ venhavn). , Draginja moresco. Življenjski stroški 1948 in 1949 — (Osnova: povprečni mesečni 1938 — 100) Čas Skupni * stroški Hr na Obleka Kurja, a Kuharfje Razsvetljava Stanovanje Razni izdatki Lir Ind. 1 ir Ind. Lir Ind. Lir Ind. Lir Ind. Lir h*®> Mesečno 1938 792 100 496 100 45 100 50 100 120 100 81 100 1948 Maj 36.276 4.580 28.929 5.832 2.540 5.644 1.307 2.614 34! 284 3.159 3.900 1949 Januar 38.846 4.904 31.249 6.30 2354 5.231 1.366 2.732 461 384 3.416 4.2l7 April 39.994 5.049 32.335 6.5’9 2 395 5.322 1.366 2.732 465 387 |3.433 4.2$ Maj 41.165 5.197 33.50n 6.754 2 401 2.335 1.366 2.732 465 387 3.433 ,4.2$ Stroški veljajo za vzdrževanje petčlanske družine (s 3 otroci). V !. 1949 stroški še vedno narašč3) Vestnik Slovenskega gospodarskega združenja SEDEŽ : TRST ULICA F. FILZI 10/1. TEL. 78-08 Zakonske določbe j iPojabmla m luómti Davščina na proizvodnjo Radijskega materiala Ukaz št. 83 (28.VI.1949.) predvideva naslednje davke na proizvodnjo radijskega materiala: a) Za vsak radijski prejemnik s cev-tili 2,5% od fakturne cene brez tnižanja, popustov itd., toda najmanj 100 lir. Uvozniki morajo v običajnih carinskih izjavah označiti ceno, P° kateri nameravajo prodajati radijske prejemnike, podvržene tei davščini; b) za vsak radijski Prejemnik s kristalom 25 lir; za Vsako termojonično cev katerekoli vrste, čeprav regenerirano, 'ki Se uporablja za sprejemanje, prenašanje ali transformiranje industrijskega toka 55 lir; c) za vsak kvočnik, ki je bil izdelan za to, ^a tvori neločljivo enoto z radijskim prejemnikom 60 lir; č) za Vsak zvočnik, ki je ločen od radijskega aparata samega 120 lir; Za vsak kristalni detektor 10 lir. Isti ukaz določa globo od 600 do 52 tisoč lir, če se pristojbina za radio ne plača po predpisih uka-a št. 83 dne 10. decembra 1947.. Nagradna tekmovanja V TRGOVINAH . Ukaz št. 140 (28- VI. 1949) izkljuje živila in predmete široke Potrošnje za nagrade, ki j:ih razpisujejo trgovinska podjetja v nagradnih tekmovanjih za svoje odjemalce. Meja tržne vrednosti Pagrad, ki iiih razpisujejo za, kupce določenih proizvodov trgovinska podjetja, ki organizirajoi Nagradna tekmovanja, je določe-P° za leto 1949 n,a 2000 lir v po-gjsdiu pobiranja takse za dov5-'ienja p0 čl. 49 kr zia odi. z dne oktobra 1948. NAJEMNINE Ukaiz št. 146 (30-VI-49) vsebuje Pekatere spremembe sedanjih Pfedipisov o najemninah. Med UrUigiiim znaša povišek, ki ie bil določen z ukazom št. 54 z dne 23. 'Parca 1949 105% za kincmato-grafe, bare, plesne dvorane, kavarne, pivnice, trgovine s slado-edom, si'aščiičarine, restavracije I 'P U kategorije, trgovine z dra-gupiji, trigoiv)i|nie lulksirp.niih pred/ JPetov, cvetličarne, |pairfumerije, 'opotne salone, ženske modne krožnice, trg,ovine z luksuoznim,?, oblačili, krznariie, ter za klube 'razen športnih in kulturnih). Na-Jernnine in podnaiemnine nepremičnin. ki se uporabljajo v sta-'Povanjske namene ,iin ne presegajo mesečno 100 lir se smejo, dišati za 30%. RAZNE DOLOČBE Uradni list št. 19 (11. julija “49) vsebuje med drugim še nadnje ukaze: Ukaz št. 134; Prenos bilančne-dobička, dose žen,esa z vaioriza-Jl° po ukazu št. 237 z dne 19. Ul- 1948 na družbeno glavnico. Ukaz št. 175; začasni uvoz bele » rumene surove svile, starega k®leza in jekla zaradi predelave; dovoljenje velja šest mesecev. ykaz št. 138; zvišanje lestvice Pristojbin za opravila davčnih izvrševalcev neposrednih davkov: «az vsebuje novo lestvico pristoj-. ln> ki jih smejo izterjati davčni 2'vr j e vaici od zamudnih davkoplačevalcev. Ukaz št. 139; začasni izvoz kine-P dlografskih barvnih filmov za-®di razvijanja in kopiranja. Seznami uslužbencev Kakor je znano je ukaz .št. 367- 1948 določal, da morajo vsi delodajalci predložiti Uradu za delo seznam svojih uslužbencev 2 krat na leto, prviič do 15- januarja drugič pa do 15. julija. Ukaz št. 85- 1949 o najemanju delovne sile, ki je stopil v veljavo v preteklem: maju in je razveljavil vse prejšnje zadevne določbe, pa predvideva, da ,se omenjeni seznami predložijo le enkrat na leto im sicer tekom 15- januarja. Izjemoma pa bi morali biti za leto; 1948 ti seznami predi ožen i tekom 25. maja, Kdor je predložil sezname na podlagi prejšnjih določb ni potrebno, idla jih ponovno sestavlja- Vsekakor pa opozarjamo delodajalce, ki niso doslej izpolnili te obveznosti za leto 1948, da to nemudoma opravijo, da se s tem izognejo morebitnim globam. Seznam v dveh izvodih mora vsebovati za vsakega posa- meznega nameščenca lime, priimek, dan in kraj rojstva, dan nastopa službe ter delovno kvalifikacijo- KOMISIJA ZA PROMETNI DAVEK Z upravnim ukazom št. 41 je bila imenovana nova komisija posebnega oddelka za prometni davek na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. To je bilo potrebno, ker je poslovna doba prejšnje komisije potekla 31. avgusta 1948. Posebni oddelek rešuje spore glede prometnega davka med finančno upravo in davkoplačevalci. Poslovna doba imenovanih članov traja 4 leta. Imenovani so: Luigi Zaolucci, podpredsednik; Giovanni Sarti, Ruggero Flegar, Guido Maracchì, Ugo Ulessi, Alfredo Persiani, Antonio Gnezda, Giovanni Scom-mersi, Iginio Randi, člani; ter namestniki Guido Calissano, Mario Aneretti, Giuseppe Eroi ter Luigi Castellan. I TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE Tržaški listi in denar »La Voce della Sera«, opoldansko glasilo »Socialistične stranke za Julijsko Krajino«, ki ie pričelo izhajati pred volitvami, je prenehalo 16. julija češ, da mora limeti vsak list ogromnega denarija, ako ,sie hoče vzdržati. »Lfi Voce della Sera« je pisal za priključitev Trsta k Italiji pač kot glasilo stranke, ki ' se še danes imenuje stranka , »Julijske Krajine«. Po smrti tega lista je pričela zopet izhajati »La Voce libera«, in sicer zopet popoldne, »La Vogò libera« glasilo republikancev, je še bo1; nacionalistična, kakor je bila »La Voce della Sera«. V denarno stisko je zašiel nedavno tudi »lil Lavoratore« glasilo kommformistiičneiga krila komunistične stranke. Tako ni mogel plačevati tiskarskih stroškov »Tiskarskemu zavodu« pri Sv- Jakobu. »II Lavoratore« je prenehal kot dnevnik im bo izhajal kot tednik. Milanski kourrtnistični list »L’Unità« bo imel »ttrižaško stran«. Po podatkih samega lista je »II Lavoratore« imel v prvem polletju 1949 1. 3,100.000 lir primanjkljaja meisiečno, v skupnem znesku 18,600.000 liir. Po novi pogodbi, ki bi jo list moral skleniti s »Tiskarskim zavodom« pri Sv. Jakobu, bi mesečni primanjkljaj znaša-l 5,850.000 Ilir- Do zdaj je posamezna številka lista stala 30 liir, po novi pogodbi pa bi stala 47,85 lire; izkupiček od posamezne številke znaša komaj 12 liir. »Tiskarski zavod« je pod upravo sodnega oskrbnika, ki je bil imenovan Ina 'zahtevki kom inf or mistične komunistične stranke, češ, da pripada tiskarna njej po objavi resolucije Kominforma. Pogoje za nadaljnje tiskanje kom.in-f or mističnega lista jo postavil sodni oskrbnik. Danes izhaja v Trstu še vedno' pet dnevnikov: kot jutranjiki »Primorski dnevnik«, »Corriere di Trieste« (neodvisen list za ne-,rdvifinoir.it Trsta) in »Giornale dii) Trieste« (glasilo Krščanske demo- kracije); kot popoldanski »Voce libera« in kot večernih »Ultimissime« (glasilo italijanske Krščanske demokracije). Za mesto si 275 tisoč prebivalci je takšno število dnevnikov več kakor zadostno. V predvojnih normalnih razmerah so v Trstu izhajali 3—4 dnevniki, kakor »Edinost«, »II Lavoratore« in »Piccolio« (v 2 do 3 izdajah) in še po eden italijanski nacionalistični list, kakor »L’Inldli-pemdiente« (pred prvo svetovno vojno) ali »La Nazione« ali fašistični »Popolo di Trieste«. »LA LIBERA INDUSTRIA« Združenje male industrije v Trstu je aricelo izdajati list »La Libera Industrija«, ki bi izhajal vsakih 14 dni. Kakor je razvidno: že iz naslova bo list branil koristi male industrije. Da jie list politično pobarvan, dokazuje že/ kliše na prvji strani, na katerem, je označena stara meja med Jugoslavijo tiin Italijo. V ItaUjo ie, vključena .viša nekdanja Julijska Krajina, in Tržaško ozemlje sploh ni označeno. Odgovorni urednik je dr- Dominik Rocco. NOV TRŽAŠKI ZUPAN Po odhodu dr. M. Mialnija, ki ga je imenovala vojaška uprava, ie bil izvoljen za tržaškega župana inž. G. Bartoli, po rodu Istran. Pred povišanjem telelonskiti tarif? Krožijo vesti, da bodo telefonske tarife zopet povišane. Te vesti niso bile doslej uradno potrjene, pač pa se italijanske telefonske družbe (med temi tudi! TELVE) prizadevajo, da bi uvedle nov sistem telefonskih tarif. Odpravile naj bi se vse kategorije telefonskih naročnin in pov-šalniih tarif, uvedli pa naj bi sel števci. Na ta način bi telefonsko naročnino obračunavali, na podlagi dolžine razgovorov odnosno na podlagi njihovega števila. Mestni razgovori naj bi se omenili na 5 minut. Zelo verjetno pa je, da ne bo nov sistem teiefenskih tarif stopil v 'veljavo pred 1- 1955, kio bodo zapadle tekoče pogodbe' med državo -in telefonskimi družbami. Za trgovce s tkaninami in čevlji je let\ia sezona pri kraju. Zato se skušajo otresti ostankov. Letna sezona mode je muhasta tako da nihče ne ve, kakšne vzorce bo prinesla prihodnje leto, pa tudi ne, kakšne cene. Zato je danes po Trstu po mnogih trgovinah »vse v razpro.bm«, in to po »smešnih cenah«. Ostanki se gotovo nekaj ceneje prodajajo. Kako so potrošniki dovzetni tudi za najmanjše, čeprav samo sezonsko znižanje cen, dokazuje dejstvo, da mora straža skrbeti za red pred neko trgovino pri Sv. Antonu, ki je dalj vse blago v razprodajo priv po »smešnih ce 1. 117.763 ton, v maju 1938 sama 27.017 ton). Narastel je tudi sicer promet: n. pr. uvoz iz Jugoslavije je znašal letos maja 7.993 t, lansko leto 6.585, 1. 1938 pa 4.389 ton; zrav tako je narastel izvoz v Jugoslavijo. Promet z Italijo nazaduje v primeri «. 1. 1938. Tržaški promet L 1949, 1948 in 1938 Januar — maj 1949 1948 1938 stotov °/o stotov % stotov % Uvoz po železnici 4,287.9I9| 15 1,423.065 8 3,826.944 18 po morju 11,519.306; 41 8,744.155 47 9,530.324 44 Skupaj 15,807.225 56 10,167.220 55 13,357.268 62 Izvoz po železnici 8,702.768 31 6,531.739 35 4,137.242 19 po morju 3,701.186 13 1,914.668 10 4,051.079 19 Skupaj 12,403954; 44 8,446.407 45 8,188.321 ; 38 Promet po železnici 12,990.687 46 7,954.804 43 7,964.186 37 po morju 15,220.492; 54 10,658.823 57 13,581.413 63 Skupen promet 28,211.179: 100 18,613.607 100 20,545.589 100 ŽELEZNIŠKI PROMET PO DRŽAVAH April Maj Maj Maj 1949 1948 1938 A) Uvoz po železnici v q Avstrija 364.166 365.991 72.552 139.598 Italija 130.537 130.312 98 722 182.619 Jugoslavija 104.145 79.927 65.853 43.891 Čehoslovaška 53.567 65.724 80.410 282.546 Nemčija 24.276 42.304 — 34 655 Poljska 26 436 27.732 — 10.511 Madžarska 79.516 4.868 700 41.909 Ostale 8.447 7.156 5.714 7.087 Skupaj 791.090 924.020 523.951 742.816 B) Izvoz po železnici v q Avstrija 1,613.117 1,177.632 990.573 270.174 Čehoslovaška 285.547 131.855 120.283 154.574 Italija 165 969 181.778 109.692 178.852 Jugoslavija 29.474 45.354 17.555 33.404 Madžarska 11.218 33.469 10.105 28.821 Nemčija . 6.613 6.250 — 27.157 Švica ... 8.714 4.370 37.203 53.493 Ostale 4.329 3,612 6.997 5 267 Skupaj...... 2,122.008 1,521.320 1,292.408 751.742 Glas iz občinstva KDO UPRAVLJA S.T.O.V Iz gospodarskih krogov smo prejeli: Medi vzroki zapostavljanja slovenskega gospodarstva v coni A Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki je pod anglo-amori-kamsko vojaško upravo, naj navedem naslednje: Gospodarski kakor tudi administrativni upravitelji anglo-ame-riške vojaške uprave sploh, kil preje niso nikdar 'imeli stikov s tukajšnjim ozemljem in prebivalstvom in se za te kraje prej nisd utegnili nikoli zanimati, so kaj malo poučeni o tukajšnjih gospodarskih potrebah. Posebno še radi tega, ker ne poznajo jezika tukajš- «Naša vanjska trgovina» (trgovinski ugovori sa Indijom i Švicarskem), T. Gradar «Kmetijsko zadružništvo v Sloveniji», in Vatro-slav Cihlar «Razvoj Splita kao po-morsko-frvovačkog grada u pro-šlosti i danas». njega prebivalstva. Tako ne morejo črpati podatkov neposredna pri prizadetem prebivalstvu in, so navezani le na obvestila, ki jim jih dajejo tuji ljudje zaposleni v ta namen v njihovih uradih. Ukrepi V. U. niso neposredno delo zasedbenih oblasti oziroma njihovih odgovornih uradnikov, temveč prej podrejenih svetovalcev. Ti svetovalcii vojaške uprave, ki posredno upravljam tukajšnje ozemlje, niso domačini. Mnoge ;e pripeljal sem režim. T| so izpo-drlin)ilf|i, domače uradnike, predJ vsem Slovence, ki so poznali tržaške razmere. Kamor pogledamo po raznih uradih na občini, na davkariji, uradu dela itd. povsod naletimo na takšne uradnike- Na drugi strani pa je toliko naših ljudi brez dela. Nekakšnega dvoma ne mora biti, v čigavo korist delajo ti priseljenci, ki jim prav gotovo ni pri srcu blaginja Svobodnega tržaškega ozemlja. - ^'žaški zgodovinar Kandler pi-v svoji knjigi »Notizie storiche y' Trieste«, da je tržaška okolica, stoletjih pred njim toliko prikovala, da je mogla preživljati e te samo sebe, ampak poleg test- rnesto samo. Od kmetij-'■ ih pridelkov našteva predvsem] k “ie vina, olja in sadja, medtem 0 je bil pridelek žita vedno ne-. tlosten in so ga iuoroli '•■.vaiati žit oddaljenih dežel. Dobava j. a. je delala tržaški občini v časih sploh vedno velike j e9'!amce, fci so včasih povzroči-, celo oborožene spopade. Poleg) ^ etiiskih pridelkov' omenja Kan-jc;j,er tudi ribe, sol (seveda le do-j er so še delovale mestne, šče-CeV,$ke ';n žavel'jske soline) inI l ° «>ilo, kar pa je gotovo plodi io .n,e90ue bujne domišljije, ki j ic imel ueč, nego je dovoljena ČL ov™arju. Seveda govori Kan- nler-, 0 časih, ko je bil Trst še 7je 1“no mestece in sicer manjše, t«n° 2e sedanji Koper, zaradi Pou ni mo0ta- njegova preskrba Zroča,ti bogve kakšnih težav-sto leti, ko je samo mesto p0j Že nad 60.000 duš, je bil q »°Za3 seveda popolnoma dru-n^eri' O tej dobi poroča Godinu Verdeljski, da je tržaška J’in 1Ca Pridelovala 50.000 čebrov a> drugih pridelkov pa komaj Ko je ženitovanje trajalo 4 dni toliko, da bi zadostovali za enomesečno prehrano mesta. Glede1 obdelane površine zemlje, piše, Verdeljski, da se je po nekaterih krajih Zaradi razširjevanja z no-vonasajenimi vinogradi, n• pr. v Ogradi nad Krajniki, v Beišča-kovcu Za Verdeljskim gričem, pod Grižo (Preklanim hribom) na Civranišču itd. Vsekakor niso okoličani takrat niti toliko pridelovali, da bi se bili .mogli preživeti do spomladi. Pred sto let ii so se začeli naši kmetje baviti tudi z rejo sviloprejk, kar nam, j dokazujejo tudi murve, ki so se tu pa tam do naših dni ohranile; to so pa pozneje zopet opustili. Pred 60 leti so bili kmetje, kit so se pečali s gvilogojstvom prave bele vrane. »Kakor nam pripovedujejo stari kmetie — piše naš zgodovinar __ je bilo gospodarsko stanje v' okolici nekdaj gotovo bolj ugodno od sedanjega. Pridni in bolj premožni so imeli ne samo vina' za-se in za prodajo, temveč tudi! žita in sploh še drugih navadnih! pridelkov, kakor n- pr. koruze, fižola, krompirja, za vso svoja potrebo. Živelo se je prav »patriarhalno« pod modrim vodstvom! starešine, v redu in miru, doma, daleč od mestne ; a hrupa in pohujšanja.« Moški so nosili pozimi kučme iz ruske kožuhovine, ki so jihi stale od 20—.30 goldinarjev, torej1 20—HO tisoč lir današnje vrednosti. Seveda niso si mogli vsi kmetje kaj takega privoščiti; vsekakor pa je večina lahko to storila, kar 'je tudi važna podrobnost zd presojanje njihovega gospodarskega položaja. Tudi okoličanice so imele bogate praznične obleke iz •svtile' in vnjfinejšega sukna, ki so jim trajale vse življenje. Z nar le so jih tako skrbno hraniti, da bi človek mislil, da so vedno nove. Zanimalo bo čitatelje, da se je dala pred letom dni nad 80' let stara, Sčedenjka v taki obleki pokopati. Zenitovanja so se obhajala zelo slovesno in razkošno ____ to pa ne velja za dobo pred sto leti, ampak za 50 do 100 let nazaj — in so trajala po ves teden, najmanj pa štiri dni.- »Po temu se1 vidi — meni pisatelj ______ da ob takšnih priložnostih niso okoličani gledali na stroške; in vendar se jim je bolje godilo nego sedanjim; saj kamor koli se človek ozre, opazi le nepopisno revščino, zaradi katere se ljudje neprestano pritožujejo, čeprav se zdaj ne troši več dencur Za drago nošnjo in za draga ženitovanja, kakor se je trosil nekdaj.« Vsekakor je naš poročevalec v svoji zgovornosti nekoliko pretiraval, ko je opisoval »nepopisno« revščino, ki ga je okrožala. Propadanje kmeta si Godina — Verdeljski tako-le razlaga: V okolici se število kmetov od dne do dne množi, medtem ko se obdelovanje zemlje, vsled širjenje$ mesta v okolico, vedno bolj krči. Mesto je tedaj tako rekoč požrlo, že obe jako rodovitni Carboli, to. je ves proti jugu viseči breg odi Sčedne do današnje bohinjske železniške postaje pri Sv- Andreju, velik del sv. Mar■ Magdalenei spodnje, Rocola, Kadina, Vrdele, Kolonje, Skorklje, Rojana in Grete. Pisec obtožuje tudi sušo in pomanjkanje vodnjakov, kar pat ne more držati, ker ta dva pojava nista bila nova. Bolj tehten je tretji razlog: bolezen vinske trte, ki je trajala takrat že dvajset let. 'Kot četrti razlog propadanja! poljedelstva navaja pisatelj drobitev kmetij po smrti lastnika, n. pr- ranjki Anton G .. . je imel l. 1815. nad 100 čebrov vina- Po njegovi smrti so se pa vinogradi', razdelili med sedmero dedičev. Pred dvema letoma se je pupo smrti enega tistih njegov se i-mi del zopet razdelil med šest dedičev. Koliko je vsak dobiL? in kako bo šlo to naprej?« Kako je šlo naprej in kam ie to prišlo vemo prav točno’- prišlo je do tega, da so danes kmetije, v pravem pomenu besede, popolnoma izginile v tržaški okolici. Zato so si morali okoličani že' p red. sto leti začeti iskati druge' poklice in zaslužke v vedno naraščajočem mestu. Okoličanke sd Začele preskrbljevati mesto z mlekom, zelenjavo, cvetlicami, kruhom (Sčedenjke) in s pranjemI perila v tistih krajih, kjer je kaj; več tekoče vode (potokov). Moški so postajali zidarji, kamnarji na mestnem tlaku in v vehkih. kamnolomih nad Sv. Ivanom iri industrijski delavci v podjetjih, ki so že pred sto leti nastajala po tržaški okolici in ki jih borna navedli. Z ribištvom so se ie r red' tem bavili Križani, Barkovljani in Kontovelci. Zanimivo je, da v Sčedni, ki med vsemi okoličan- skimi naselbinami leži najbliže morju, nikoli ni bilo ribičev; gotovo zaradi tega, ker je to edini peščeni morski breg v okolici in Zde zelo ubog z ribami. industrijska podjetja, v katerih so se naši kmetje začeli spreminjati v delavce so bila pred st O leti v okolici naslednja: Tri ladjedelnice za lesene brodove pod! Sčedino, in sicer tam, kjer so sedaj plavži; prav na. meji med Sčedno in Zg. Čarbolo velika vrvarna Angeli, že davno zapuščena in v razvalinah; ogromnaJ ladjedelnica Sv. Marka v Zg. Cartoli, pozneje Zapuščena, v naši,1 dobi pa zopet obnovljena, povečana 4n medernizirana; prav tudi1 mestna plinarna, pozneje opuščena; v Doljnji Carboli Lloydovd ladjedelnica in Strudthofova (p. pom. , Strudalf) železarna, zdaj Tovarna strojev d. d J v Verdelli Dreherjeva pivovarna in Mahliče-va svečarna. Zanimivo je to, da so se okoli-canski kmetje zelo neradi spreminjali v meščane; v tovarne, v trgovine in v srednje šole je prihajalo mnogo več naših rei-tkov s Krasa, Pivke in iz Brkinov nego iz tržaške okolice in bližnje Istre. —od - TRZNI PRIWU1D Po uradnih podatkih o gibanju cen na debelo traja še vedno tendenca nazadovanja, zlasti na tržiščih poljedelskih proizvodov. Pri tem je opaziti na prvi pogled, da se trgovina na drobno mala ali le počasi prilagojuje trgu na. debelo, kakor kažejo) nadte dnj\i\ dejstva: žito se je že več tednov ustaililo okrog 70 lir Za kg (prej' 85—90 lir), kruh v prosti prodaji pa je ohranil staro ceno 110 do 120 lir; goveja živina se je pocenila v zadnjem letu pri proizvodnji za okrog 30%, potrošnik pa ni praktično imel pri tem nobene koristi; prašiči kvotirajo že mnogo časa od 200 do 250 lir za kg pri živi teži, mesni izdelki pa so ohranili zelo visoke cene; cene sadja, zlasti pa zelenjave beležijo1 pri nas od proizvodnje do potrošnje 200__300% povišek. Med cena- mi na debelo in cenami na drobno se je torej ustvarilo znatnd nesorazmerje na škodo potrošnika. Razlogov, ki so dovedli do takega položaja, je mnogo: povišanje režijskih Stroškov, podražitev javnih uslug, drobitev trgovine, v nekaterih primerih pai tudi previsoki zaslužki prekupčevalcev. Prav v tem nesorazmerju) tiči verjetno glavni razlog sedanjega tržnega mrtvila; splošno mnenje pa je, da ne bo prišlo do oživitve prodaj, dokler se ne bodo cene na drobno vsaj deloma prilagodile tržnim cenam na debelo. V ostalem ni bilo na tukajšnjih! tržiščih značilnejših novosti. Trg prihafti potopom« v obdobje) mrtve sezone, ** ŽITARICE Cene pšenice so se v prvi po'o-vticd julija v proizvodnih središčih ustalile, vendar ni izključeno, da bodo še nazadovale; to bo odvisno predvsem od dotoka inozemskega blaga. Koruza kaže še vedno precej krepke cene. Šibkejši ton se opaža, pri ostalih postranskih žitaricah. V naslednjem dajemo najnovejše cenike za žitarice na bližnjih tržiščih Benečije; pšenica I 6.600 do 6.800 lir za stot, II. 6500 do 6600; III 6400—6500; koruza 5600 do 6000; bela koruza 5200—5400; prvovrstni oves 4300—4500; ječmen 4100—4200: rž 4000—4100; enotna krušna moka 8500—8700; koruzna, moka 6200—6400, ŽIVINA Povpraševanje pio goveji živini, je neobičajno slabo. Cene vseh vrst živine so zaradi tega stalne ali v zmernem nazadovanju. O-pazovatoi ne izključujejo., da bo prišlo dio nadaljne pocenitve. Na tndneizfih jjxxPaglah Bei sklepajo' kupčije za plemensko govedo. Šibke cene veljajo za prašiče in, drobne živali. V sp oda i navedenih tržiščih so, zadnje kvotacije živine naslednje: Rovigo: voli 260—200 lir za kg; žive teže; krave 260—280; bikli 240__250; teleta 400—420; pitani prašiči 200—230; prašički 200— 220 lir za kg. Ferrara: voli I 270—290; II 210 do 230; krave I 270 290, II 210 do 230; teleta I 410—430, II 360 do 380; prašiči I 250—270, II 210 do 23Q lir za kg žive teže. VINO Kljub popuščanju proizvajalcev na cenah je zanimanje za kupčije vina malenkostno. V sedanjem obdobju vplivajo koku-renčno na vinska tržišča nealko-hoillične pijače in pilvo. Izgledi za bodoči pridelek cina niso še jasni. Zadnje kvotacije so naslednje: V Trstu so ceniki nespremenjeni, čeprav se opaža tendenca k pocenitvi. Vefrlona: »Valpolicella« lir 500_630 za *stop.-hl; Soave 500—530; Bardolino 480—530; »Verona« 470—480. V Toscani: fina vina 11—12 stop. 6—7000 lir za hi, 12—13 stop. 7—8000, 13—14 stop. 8— 9500. Običajna vina 9—10 stop. 3000—3800, 10—11 3700—3900, 11 do 12 499___599 nad 15 stop. 5000 do 7000 za hi. V Apuliji običajno črno vino 13 stop. po lir 400, bela pa po 380 lir; Vino »San Severo« 13 stop. kvotira 430 lir za hl-stop. MLEČNI IZDELKI Cene mehkih sirov, zlasti »Gorgonzole« so občutno nazadovale. Trdi siri so ohranili stare cene. Trg z maslom poteka s tendenca k nazadovanju. V Lombardiji so na trgih industrijskih področij cene naslednje: maslo 700—740; maslo inozemskega izvora 88Q do) 900 za kg; parmezan proizvodnja 1947 1420—1450; proizvodnja 1948 980—1020; Emmenthal 580—620; gorgonzola 280—300 lir za kg. KOLONIALNO BLAGO Kava beleži pod vplivom proizvodni ih središč precej krepke cene in ni zaenkrat govora o pocenitvi v skiladu s plošnim potekom ostalih tržišč. Trgovina z državami tržaškega zaledja se je v zadnjih tednih nekoliko omejila- Mrtvilo vlada pri prodaji popra. Opazovalci menijo, da se bodo pošiljke popra, ki so na poti, zelo podražile v primeri s sedanjimi kvotacijami. Tudi kakao beleži kreipke cene zaradi manjše razpoložljivosti in velikih nakupov severnoevropskih držav- SLADKOR Dotok sladkorja je na krajevno tržišče praktično prenehal, ker se sladkor uvaža skoraj edino ,iz Italije. Po določbah italijanske vlade se marajo tudi v Trstu cene uvoženega sladkorja v vsakem primeru prilagoditi italijanskim, tržnim cenam; tako mora na■ pr. uvoznik plačati državnim blagajnam morebitno razliko med ceno uvoženega blaga, im ceno italijanskega sladkorja, ki znaša zdaj 145 lir za kg (kristal), odnosno 155 lir (sipa). Da bi izločila o-stale konkurente, je znana genovska družba pričela izvajati popuste od 25 do 200 Idr za stot pot ,količini naročenega, blaga. Vsekakor so ponudbe za inozemsko blago naslednje: kubanski sladkor cif Trst 13,75 dol., madžarski fco meja 16 dol. za stot Naval italijanskega sadja Na tržaški trg prihajajo sedaj izredno velike količine zelenjave, zlasti pa sadja. V primeri z lanskim letom so se na splošno cene-zelenjave znižale za okrog 30%, cene sadja pa okrog 20%. Zelenjava je večinoma domačega izvora. Od pridelka, do potrošnje se vrtnarsko blago zviša povprečno od 100 do 150%. Sicer so cene zelenjave zelo nestalne in menjajo večkrat z dneva v dan za 100% m več, kar pač odvisi od količine blaga Ipa tudi. od razpoloženj a, potrošnikov, ki so v Trstu zelo nestalni pri nakupih. Odi tod skar kanje cen. Pripomniti je, da se proizvodnja domače zelenjave po vrsti in količini še ni popolnoma prilagodila tržnim potrebam. Pridelovanje bo treba načrtno- preusmeriti. Kakor že omenjeno, se je sadje precej pocenilo, a skoraj izključno na račun kakovosti. Lepega in zdravega sadja je bilo doslej le malo na tržaškem tlrlgu, kar pa ga je, je sorazmerno dražje kakor lansko leto. Tako je n. pr. trg dobro založen z breskvami, ki jih nudijo na drobno od 40 do 60 lir za kg, vendar, če hoče potrošnik kupiti kg kvalitetnih breskev mora potrošiti od 140 dd 180 lir. Bližnja in oddaljena italijanska proizvodnja, ki pritiskal kakor običajno na tržaški trg, je pričela letos pošiljati predvsem) množične nekakovostno blago, ker je pač sortirano sadje namenjeno kupcem, ki lahko plačujejo v funtih šter!ingih in v švicarskih frankih. Navajamo za primerjavo najvišje in najnižje cene, k,i so veljale 21. t. m. na trgu »pri Rdečem! mostu« (na ostalih trgih in v predmestju so običajno cene za 5% višja); radič 120—280 lir za, kg; solata 80—140; čebula 40; bučke 80; melancane 1.40—160; pa- radižniki 30—50; fižol v stročju 120; paprika 140; breskve 40—180; poletne hruške 40—120; j abolirai 100; marelice 200; borovnice 320; limone 100—110; grozdje 220; krompir 22—30 lir za kg. Množijo se ponaredbe VINA, MASLA IN OLJA Tudi na tržaški trg je pričelo prihajati mnogo italijanskega ponarejenega blaga, predvsem vina in masla. Poročali smo že, da se je v Italiji ponarejanje kmetijskih proizvodov v zadnjih časih zelo razširilo. Ponarejena vina prihajajo predvsem iz Apulije in Sicilije, kjer dodajajo pijači sirupe smokve ter običajni sladkor. V srednji Italiji uporabljajo saharin, v severni pa predvsem sladkor in razne sokove iz sadja. Dodajanje sladkorja vinu je postalo pri njegovi sedanji ceni zopet dobiičikdtjosno. Na žalost se sledovi sladkorja v vinu ne dajo dognati, ko se je ta izpremenil v alkohol in se zaradi tega njegova prisotnost v vinu lahko ugotavlja le v obdobju trgatve ali malo pozneje. Težko je izslediti tudi saharin. Maslo bi moralo vsebovati kvečjemu 20% vode. Vendar so primeri, ko se z dodatkom nekaterih preparatov in agai1-agarj,a lahko deseže 40, 45 in celo 50% vode. Maslu dodajajo tudi razne naravne in umetne maščobe. V nekaterih primerih so analize u-gotovile, da so maslu primešali celo maščobo kita. Primeri panarie j aiti a olivnega1 olja niso pri trgovini na debelo takso pogosti, ker se o prisotnosti olivnega olja lahko izvedenci prepričajo s pokušnjo- Silno razširjeno pa je v Italiji mešanje olivnega olja s semenskim pri prodaji na drobno. segel kvečjemu 1.200 milijonov buišlov. Rekordni pridelek pšenice so ZDA dlosegile 1. 1947 (1365 milijonov bušlov), dobra letina pa je bila tudi lani ri-288 milijon nov bušlov). Cene žitaric so ostale trdno na prejšnjih položajih; pra pogodbah, ki predvidevajo! daljše roke za dobavo pa je nastala celo tendenca k podražitvi. Vlada ZDA bo za politiko podpiranj a izvozne tržne cene žitaricam (v skladu z nedavno sklenjenim žitnim sporazumom) potrošila 84 milijonov dolarjev. VOLNA Po naijnoveijših obvestilih bo znašala letošnja svetovna proizvodnja volne okrog 167 milijonov stotov, t. j. okrog 0,5 milijona stotov več kakor lansko leto. Ker je porast proizvodnje le malenkosten v primerjavi z naraščajočimi potrebami, je predvidevati, da ne bo prišlo na tem področju do znatnejših Iz,premenah pri cel n ah. Na avstralskih tržiščih je trgovanje z volno kljub visokimi cenam zelo živahno. Provpraše-vamae zlasti, po finejših vrstah volne narašča. NEŽELEZNE KOVINE Baker, svinec in cink so se na .mednarodnih tržiščih zopet nekoliko ipodiražili. Baker kvotira na trgih ZDA 17,75 stot. dbil- za funt bakrene podrtine pa so v porasta za 1 st. dol. Podražil se ie tudi kanadski baker- Za stotinko dol. se je podražil tudi funt svinca. Večja j,e razpoložljivost s činom. Sedanje ,svetovne zaloge znašajo okrog 135.000 ton. Angleška tržišča kovin se ravnajo po ameriški trgovini. Tako ni še poteklo teden dni od uveljavljenja odloka angleške vlade o pocenitvi bakra, in že ga je bilo treba preklicati ker ni bila napovedana pocenitev v skladu z razvojem na angleškem tržišču. JEKLO V zapadni industriji jekla se stopnjuje bojazen, tila _b,i proizvodnja narasla čez možnost plasiranja na svetovna tržišča. Pri- BOMBAŽ V SVETOVNI TRGOVINI MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Koruza NEW YORK Baker „ „ „ • • Cin „ ,, . Svinec „ „ „ Cink ,, ,, it • • Amminij „ „ „ Nike! „ „ ,, Krom (dol. za tono) ...... Ž. srebro dol. za steklenico LONDON (f. šter. za d. tono) Baker Baker blister Svinec ,, ,, j, a ........ Antimon „ „ „ -, ............ ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (talerjev za kantar) „ „Zagora“ 1. „ » ) SANTOS 18/VI 2/V1I 18/Vil 194 — 194,— 198.25 131.- 135.5 140.35 33.6« 3298 33.12 16 62 16.12 17.75 103,— 103 — 103.— 12,— 12.- 14,— 0 — 9,- 9.50 17,— 17.— 17.— 40.— 40 — 40,— 39.41 40. 40,— 81.— 81.— 81,— 117.50 117.50 107.50 114,— 114,— 104 — 83.50 83.50 82.50 200,— 200.— 160,— . 87.90 90.-- 85.40 . 48.55 50,- 52.72 98.90 101.— 102,— Najnovejši ceniki svetovnih tržišč potrjujejo predvidevanja, ki so pred dvema tednoma napovedovali, vsa; f')'•*■ ’-0 url.diti V cen na doseženih kvota :i; zh, i» nekaterih primerih pà tudi podražitve; to se je n. pr. Zgodilo nai trgu kovin, ki :e zelo občutljiv indeks splošnega poteka trgovine v svetovnem merilu. Vsekakor pol ni še tržni položaj povsem jasen-Večina opazovalcev meni, da grel za trenutni zastoj in da se iz sedanjega poteka tržišč ne da sklepati, fcafdšen bo prav za prato; tržni razvoj v) bližnji bodočnosti. ** ŽITARICE Iz skoraj vse Evrope prihajajo vesti o dobri letini žitaric, silafoe pa so novice iz Amerike. V ZDA so do nedavnega pričakovali, dia bo letošnja žetev dala okrog 1.340 milijonov pšenice, sedaj* pa že računajo, da bo zaradi vremenskih neprilik donos pšenice do- 33 O TET. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Funt šteding vapoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir A /sirijski šiling Zlato VII. 21. VII. Min. Maks. 8.000 7.900 7.900 8.000 6.550 6.450 6.450 6.550 615 612 612 615 173 175 172 175 153 153 153 155 1.725' 1.700 1.700 1.750 24 23 50 23.50 24.50 1.010 1.000 1.000 1.010 BANKOVCI V ZURICHU dne 19. julija 1949 ZDA (1 dol.) 3,98 Belgija (100 fr.) J,65 Anglija (1 t. št.) 11.45 Francij i ( 00 fr.) 1,19 Italija (100 1 r.) 0,66 Avstrija (100 šil ) 15,— Čehosiov. (100 kr.) 1.25 Holand. ('00fl.) 103 — Švedska (100 kr.) 73.— Izrael (1 f. št) 9,25 Španija (100 pez.) 10,50 Argent. ( 100 pez.) 42.— Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra-Trst» «Lošinj» Martinolič Premuda Tripkovič Openski tram. Tržaški tram. Terni ILVA Zdr. jad. ladjedel. Ampelea Arrigoni 8. VII. 21. VÌI Min. Maks. 2.230 2.390 2.060 2.290 6.175 6.209 6.100 6.300 910 860 875 910 1.810 1.820 1.775 1.810 2.040 2.040 2.040 2.040 580 580 580 580 8.000 8.000 8.000 8.000 1.700 1.700 1.700 1.700 3.565 3.565 3.565 3.565 7.600 7.600 7.600 7,600 1.010 1.010 1.010 1.010 580 580 580 580 336 240 234 336 253 258 253 272 248 285 248 288 300 300 300 300 320 320 320 320 pomniti je, da še pred letom dni ni jeklarska industrija zadostovala povpraševanju. V primerjavo bomo navedli, da je znašala proizvodnja jekla v deželah, ki so vključene v ERP, v letu 1948 44,5 milijonov ton. Po načrtu bi morala ta proizvodnja narasti teku leta 1953 na 557,5 milijona ton. Strah pred nadprodukcijo bo verjetno prisilil organe ERP, da se proizvodni načrt, ki je bil določen do leta 1953, podaljša za 4—5 let. Ko pa bodo odločali omejitvah proizvodnje, bodo verjetno nastali težki nesporazumi med člani ERP, ker bo pač vsaka država nasprotovala omejitvam lastne proizvodnje. PETROLEJ Ameriške in angleške družbe si v povojnem obdobju silno prizadevajo, da bi si zagotovile nad zorstvo nad noviimi petrolejskimi ležišči- Pri tem izkoriščajo svojo ogromno finančno in tehnično premoč za alzisi! jievanije raznih koncesij. Izgleda, da je prišla sedaj na vrsto tudi Francija, čim so izvedenci izrazili domnevo, da se v Sev. Afriki skriva petrolej. Francija razpolaga letos za raziskavanja s komaj 2,6 milijarde frankov, medtem ko so na pr- Angleži in Američani namenili za raziskovanja okrog 300 milijard frankov. Z omenjeno vsoto bi lahko Francija izvršila le dve poizkusni vrtanji, meditem ko je na pr. samo družba »Gulf Oti« izvedla v letu 1946 v ZDA in Venezueli 662 vrtanj. Zdaj poročajo, da se bodo ■med Francijo in ameriškimi družbami »Gulf Oil« in »Shell« kmalu zaključila pogajanja, po katerih bodo te družbe dobile koncesijo za petrolejska raziskovanja* v Tunizu in bivši italijanski koloniji Fecanu na površini 34.000 qv. km. Francija bo udeležena s Da b,i omogočili našim citateli em boljše razumevanje mednarodnih tržnih običaj ev, bomo v tem in naslednjih člankih skušali na kratko pojasniti glavne znar čilnosti svetovnih tržišč najvažnejših surovin, ki so predmet svetovne izmenjave. — Pričeli borna danes z bombažem, ki zavzema v svetovni trgovini eno izmed' najvidnejših mest. Trgovina z bombažem zahteva od izvetilencev velike . spretnosti zlasti v pogledu kakovosti in zadevne klasifikacije bombažev raznega izvora. Pripomniti je takoj, da je s tega vidika trgovina z bombažem precej komplicirana, kakor je razvidno že iz tehtnih izrazov, ki j ih prinašaj o ceniki v gospodarskih listih. Pri* določevanju kakovosti bombaža igra: dolžina vlakna najvažnejšo vlogo. Na svetovnih tržiščih delijo bombaž v tri glavne vrste: a) bombaž z dolgim vlaknom (v an-. gl escimi llong-stapled), dolžina nad 28 mm; med te vrste spada na pr. ameriški, bombaž »Sea Islandki in egiptskii »SakeHiorides«; b) srednja vir sta bombaža z vlaknom od 18 do '28 mm, na pr. ameriški U pl and; c) bombaž z vlaknom pod 18 mm dolžine (na pr. egiptski Zagora). Pri klasifikaciji bombaža je treba upoštevati še druge činitelje kakor barvo svetlost, zrelost, način gojitve, čistost itd- Vsia lomeniiena svojstva ustvarjajo določene tipe bombaža, ki so dohiti razne nazive v mednarodni; j” trgovini. Glavni izvozniki bombaža so ZDA. Indija in Egipt. V ZDA sta dve glavni tržni središči bombaža: v New Yorku in v New Orleansu- Po ameriških tržnih običajih, ki so bili urejeni 1. 1915, se kvotacije nanašajo na devet vrst ali standardlov bombaža, in sicer od najboljše do najslabše vrste: M-iddllmg Fair, Strict Good Middling, Good M,iddi ing, Middilimig, Strict Low Middling, Low Midldiling, Strict Good Ordii-niary in Good Ordinary. (Ceniki, ki jih prinaša »Gospodarstvo« se nanašaj o na »Middling«, t. j. na srednjo vrsto blaga) Ameriški ceniki izražajo ceno v stotinkah dolarja, težo pa v funtih (1 funt= 453, 6 gr) Ameriška »bala« bombaža tehta brutto 500 funtov (226,8 kg), netto pa 478 funtov <217 kg). Indijska trgovina bombaža ima' svoje glavno središče v Bombaju, kamor prihaja tudi bombaž iz Karakija, ki je poleg notranjega središča Akola, eno izmed glavnih zbirališč bombaža. Indijskega* bombaža je več vrst, ker se indijski bombažni nasad.i zelo razlikujejo zaraS picdnebja. macinai obdelovanja, predelave itd. Zato je postal običaj razlikovati indijski bombaž po imenu proizvodnega področja (n. pr. Oomras, Bengal, Broach). Vsaka teh vrst pa se zopet deli na kakovostne skupine, kli sio p*od vplivom Angležev dobile naslednje nazive (od najboljše do maja’afose): superi: ine, fine, fuiliy good, gooct fully, good fair. Tezinska, mera, je indijska baia (400 funtov t. j. okrog 181 kg,). Pogodbe v Bombaju pa se vedno nanašajo na »candy« (kg 254,70), cene so v rupijah. Egiptska trgovina bombaža i®a svoje središče v Aleksandriji. Kakor v Indiji se razne vrste bombaža razlikujejo po krajevnih virih proizvodnje. Najbolj cenjene so vrste bombaža, ki se pridelujejo v spodnjem Egiptu, in sicer: Saltellar,id es, Ashmumi, Karnak, White, Maorad, Afoesisli, Nufoori V zgornjem Egiptu proizvajajo vrste Zagora, Filion, Nahda i11 A-fifi. Običajna težinska mera je kantar (= 44,93 kg.), cena* je v pogodbah in cenilk ih izražena v tal er j ih. (En egiptski funt im3 5 tailerjev ali 100 plaster). Omembe vretilna je še argentinska proizvodnja bombaža, kier pa se tržni običaji v glavnem naslanjajo na ameriške- Pomembna-borza bombaža je tudi Liverpool na Angleškem. Glavni uredniK LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska 18.30 ob 9.00 in ob ob 35% kapitala; 60% proizvodnje bo ostalo na razpolago krajevnim, potrebam. Francoske koncesije inozemstvu so izzvale v državi, velik odpor- Avtopodjetje S.T.A.R.- D. D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08-Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternic® št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : ODHOD IZ TRSTA ob delavnikih: v Reko ob 7.00 v Ljubljano —Postojno ob 7.00 v Portorož—Piran ob 1 2.30 in ob 19.45 v Koper ob 12.30 in 19.45 PRIHOD V TRST ob delavnikih: z Reke ob 18.00 iz Ljubljane--Postojne ob iz Portoroža—Pirana o ob 18.45 iz Kopra ob 9.00 in 18.45 Proga Koper—Sežana in obratno Odhodi iz Kopra ob 8.10 in 24.05 Prihodi v Koper ob 17.30 in 24.00 cca Odhodi iz Sežane ob 14.00 1 ob 21.30 Prihodi v Sežano ob 10.30 V Divači ima avtobus te-le progi zvezo z vlakom za in iz Ljubijon in sicer : ob 10.30 iz Divače z Ljubljano — ob 15.00 v Divac iz Ljubljane — ob 22.00 v V vači iz Ljubljane — ob 3.35 oz' roma oh 3.37 brzovlak ki pn