X. letnik.
V Gorici, dne 19. [junija 1902.
25. številka.
Izlmja vsaki četrtek ob II. uti dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša zn celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo let« 3 krone, za pol leta K 1'5G Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7.
m
7. ',%.tny •}. .1
Naročnino in naznanila s p i e j e m a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna” (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Socijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva.
VI.
Krivi socijalizem.
(Dalje.)
IV.	Dejanja. Kaj so storili do zdaj?
Kaj bodo storili?
Ocenili smo nauke in obljube so-cijalnih demokratov. Zdaj pa poglejmo še njih dejanja. Kaj so storili do zdaj in kaj imumo od njih pričakovali v prihodnje? Kaj so storili za delavsko ljudstvo do zdaj? Pripoznati moramo, da so mu na mnogih krajih priborili več plače. To je pa skoraj vse, kar so dobrega storili. Res je pač tudi, da so delavstvo vzbudili in organizovali v društva in zadruge, ali žalibog ne toliko delavcem samim v korist, ko v prid stranki, katera zahteva od ubogih delavcev vsako leto veliko krvavo zasluženih novcev.
Slaba dejanja socijalnih demokratov pa so:
1. Vzbudili so v ljudstvu željo in potrebe, katerih poprej ni poznalo. Kažejo vedno s prstom na gospodo, kako se nosi in hrani ter jim zatrjujejo, da bi tudi oni mogli in smeli tako. Kjer se torej ljudstvo navzame socijalnodemokra-ličnega mišljenja, tam posnemlje liberalno gospodo in je večkrat tako potratno, da mu ne zadostuje nobeno plačilo.
2. Vzeli so ljudstvu vero v Boga in strah božji. Vsled tega je zavladala med socijalnodemokratičnimi delavci nevera, brezbožnost, kletvina in sploh vzdivjanost. Človeka je strah, srečavati njih srdite in divje obraze.
3. Vzeli so delavskemu ljudstvu spoštovanje in ljubezen do drugih ljudi, ki niso njih
LISTEK.
iP' K1 i A T1i i A.
Součenci so ju imenovali Kastor in Poluks. Bila sta v resnici neraz-družljiva.
Anton in France sta se seznanila v nižji gimnaziji. Joden je bil koroški Slovenec, drugi je bil Gorenjec. Mislim, da si ne morete biti dve duši kmalu tako sorodni, kakor so si bili njiju duši. — Spoznala sta to sama in sklenila sta nerazrušljivo vez prijateljstva. Dobila sta si skupno stanovanje, sprehajala sta se skupaj, v šoli sta sedela skupaj; strinjala sta se popolnoma i v mislih i v željah. Nikdo bi si ne upal pričati, da jih je videl kedaj v prepiru. — Telesno sta si bila pa popolnoma različna. Franc, Korošec, je bil majhne, zastavue postave. Njegov obraz se nikakor ni smel pri-spodabljati lepim, in pogled njegovih sivih oči se ti je zdel popolnoma leden — nič izražajoč. Seveda ne tako njegovemu gorenjskemu prijatelju, ki je trdil, da ga la pogled vleče na-se kakor magnet, da vidi v teh sivih očeh zrcalo čiste duše prijateljeve. Nasprotno pa je bil Anton krasen mladenič. Vitko vzrasel, lepega ovalnega obraza, črnih, bistro gledajočih oči, črnih obrvi in dolgih, žametasto vol-nih, tudi črnih las, dopadel se je vsa-
mnenja. Ti proroki prostosti in enakopravnosti so grozni trinogi nasproti vsakemu, ki ni njih misli. Ne pitajo ga drugače ko z grdimi priimki in ako bi se ne bali oblasti, gotovo bi streljali na druge ljudi. Lepa prostost se nam torej piše za prihodnost I
4.	Med voditelji in učitelji socijalnih demokratov vlada v naukih prava babilonska zmešnjava, v vodstvu srditi prepiri, v gospodarstvu veliko sleparstvo.
*
* *
Taka so dejanja socijalnih demokratov do zdaj, vprašam pa, kaj imamo pričakovati od njih v prihodnje?
1. Z lepa nič dobrega. Z lepa jim ne bo nikdo da! svoje lastnine, ker vsakdo želi svoje ohraniti. Z lepa bi šlo, ako bi se upali socijalni demokratje ljudi prepričati in navdušiti za uboštvo, za skupno lastnno, za vesoljno bratstvo. Tre-balo bi ljudi izpreobrniti in poboljšati, vsakega posebe in vso skupaj. Tega si pa oni ne upajo in tudi ne lotijo.
Če pa ne dobijo zasebne lastnine v skupno last in upravo, ostanejo njihovi nauki prazne sanje! Z lepa ne bo nič! Samo po sebi se ne bo zgodilo to čudo XX. veka.
2. Ali bo šloz grdain s surovo silo? Dosledno bi morali vsi socijalisti oznanjati upor proti obstoječemu redu. Toda le en oddelek socija-listov je res tako dosleden in ti so anarhisti. Ti napovedujejo revolucijo in moritev duhovnikov, kraljev, ministrov in sploh vseh ljudi, ki kaj imajo ali uka zujejo. Z ognjem, z dinamitom in mečem hočejo ti novi apostoli vpeljati prostost, enakost in bratstvo. — Pravi čas za to pa ni še prišel, ker imajo gospodi (bur-žuazija) še preveč moči. Ako bi anarhisti začeli vstajo, pobili bi jih vojaki, katere imenujejo zaničljivo rablje in biriče bo-
kemu na prvi pogled. In ker je hodil še povrh tega vedno črno oblečen, je bil res nekaj mikavnega, in mnogo oko se je tako na skrivnem ozrlo za njim. Pa on se ni zmenil za-to. Navadno sta hodila s Francom skupaj; tedaj sploh za nju niso ljudje na ulicah eksistirali; bila sta popolnoma zaglobljena v svoje pogovore. Poznalo je že celo mesto ta dva „nerazdružljiva“.
Ti pa smrt, ki si razdružila z ne-vsmiljeno roko ti dve bitji, storila si gotovo jedno najkrutejših del v svojem poslu, katerega že toliko vekov opravljaš. Tiho, neslišno se je približal tvoj angelj, ter s svojim mrzlim dihom pokončal rožico v njenem najlepšem cvetu, po kateri sedaj osamljen Franc žaljuje dolgo, nevtolažno žalovanje.
V	počitnicah je Anton resno obolel. Ko sla se s Francom začetkom šolskega leta zopet videla, bi ta nekdanjega svojega tovariša skoraj ne spoznal. — Upadla so in obledela prej tako cvetoča lica, prej tako žareče oči so izgubile svoj čar. Medlo, kakor da opravljajo svoj posel le z velikim naporom, so zrle v vendar tako krasen septemberski dan.
Na nasvet ravnateljev sta šla k zdravniku, ki je pa vkazal bolniku nemudoma se vrnili. In odpeljala sta se — Franc je hotel bolnega prijatelja spremiti do doma.
gatinov. Vojaki so do zdaj še zvesti postavni oblasti, ker se nabirajo največ iz kmetskega ljudstva, katero je še krščansko in veruje, da je vsaka oblast od Boga. Na tej veri kmetskega ljudstva sloni moč vseh cesarjev in republik. — Anarhistom je treba torej počakati in ljudstvo pripraviti s tem, da mu vzamejo vero v Boga, spoštovanje do gosposke, in da je napolnijo 3 sovraštvom do vseh ljudi, ki kaj imajo ali ukazujejo. — Včasih pa je vendar dobro, če se napravijo mali poskusi v dejanju, da namreč zavratno napadejo in umorijo kakega bogatina, kakega ministra ali predsednika ali celo kralja ali cesarja. Vi sami ste brali o tem v časopisih in skoraj vsak drugi mesec se zgodi kaj strašnega.
Socijalni demokratje zatrjujejo, da nimajo z anarhisti nobene zveze. A to ni res. Oni imajo zvezo z anarhisti, in sicer še prav tesno zvezo, ker imajo iste nauke kakor oni. Zato je socijalna demokracija odgovorna za anarhiste. Socijalisti ne bodo splQh mogli vresničiti svojih naukov, ako ne s silo, ker z lepa jim ne bo nikdo prepustil ničesar: ne vere, ne oblasti, no lastnine. Ako hočejo biti torej iskreni in dosledni, morajo priznati, da njihov namen je: krvava revolucija, v kateri pobijejo duhovnike, vladarje, ministre, uradnike, častnike, posestnike in še nešte-vilno množico ljudi, katera ostane zvesta duhovnikom, vladarjem in gospodarjem. Dozdanji upori in revolucije so le podobe prihodnje velike revolucije. Za angleške in francoske revolucije so si ljudje le puščali kri, v prihodnji socijalni revoluciji jo bodo resnično prelivali.
A konec revolucij, kaj bo? Pokora delavskega ljudstva. Če uporniki propadejo v tej vojski, bode kri zastonj prelita. Ubogo ljudstvo, ki bi se dalo zapeljati, bode nosilo še hujši
Vlak je brzel sedaj po planjavi, sedaj je zavil v gozd, črez malo časa zopet sopihal ob rebrih raznih hribov in gričev. Solnce se'je poslavljalo od poletja in pozdravljalo jesen. Zadnjič še je hotelo pokazati svojo moč, razpošiljaje svoje vprav polelno-tople žarke črez polja in gozde. Tam v grmovju se je veselil slavček prijetne toplote po prestani mrzli noči, visoko pod nebom je žvrgo-lel škrjanec svojo mično pesmico. Na vaškem zvoniku in po brzojavnih žicah so se zbirale drobne lastavice v jate; bližal se je čas, da odrinejo v gorkejše kraje. Vse je bilo veselo, vse se je gibalo, le naša znanca sta izstopila s potrtimi obrazi iz železniškega voza. Počasi sta stopala v četrt ure oddaljeno rojstno vas Antonovo. — Malo sta se brigala za krasno naravo, malo za žvrgoljenje ptic, katero jima je bilo sicer tako ljubo. Ni ju zmotilo trkanje žolne ob trhlo deblo, niti šum, ki ga je povzročala veverica, skakaje ročno od veje do veje, od drevesa do drevesa. — Navdajala in obvladala ju je le jedna misel, misel na ločitev.
In kako žalosten je bil trenotek ločitve. Objem, dolgi objem je bil zadnji na tem svetu. Da sta to takral, v tistem trenotku vedela, pač bi se ne ločila tako kmalu; brezdvombeno bi bil objem še daljši — daljši.
jarem ko do zdaj. — Če pa uporniki zmagajo in res vse pobijejo, ne bode ljudstvo imelo nobenega sadu. Prebrisani voditelji, zlasti judovski, bodo debili V. roke oblast in last. Kričali bodo, aainjfi ljudstvo vso oblast in last, a v ,resp*ei pa bodo le voditelji vladali in gospoda'-1 rili, seveda v imenu kraljevega ljudstva. Kdor se ne bo pokoril z lepa, prisilili ga bodo z grda.
Toda tudi ta komedija ne bo dolgo trajala. Brez oblasti ne bo mogla obstati družba. Kaj se bo torej zgodilo? Voditelji bodo vladarji in gospodarji, ljudstvo pa bodo zapodili delat in si služit kruha v potu svojega obraza. Bolnika obrijejo, pa ga ne ozdravijo. (Dalje prih.)
Duhovščina in politika.
„Soča“ sestavlja posebno politične orgije ter v tak namen zbira razne glasove, ki naj nje slepoverujoče pristaše prepričajo, da duhovščina se ne sme vtikati v politiko. Zadnji čas je zopet iztaknila „nov glas o duhovščini in politiki". Toda ta glas je do cela „fovš“, in sicer ga je pokvarila „Soča“ sama.
Dekanijskim konferencam Št. hipo-litske škofije na Nižjeavstrijskem predloženo je bilo tudi vprašanje o postopanju dušnega pastirja ozir pristujočih mu političnih pravic, o mejah njegovega cerkvenopolitičnega delovanja in njega stališča napram političnim strankam. Škofijski list je v ?adnji številki priobčil skupno rešitev tega vprašanja.
Iz tega poročila iztrgala je „Soča“ tri odstavke, ki se pa v zvezi vse drugače glasč, ter ž njimi dokazuje, da duhovščina se ne sme vtikati v politiko. Kdor pozna, kako odločno se ravno nižjeavstrijska duhovščina bojuje proti naprednjakom in socijalnim demokratom, ta je tudi prepričan, da je „Sočin“ „nov glas“ fal-sificiran.
Franc je odšel v mesto. Pusto življenje se mu je zdaj začelo. Učiti se mu ni mnogo ljubilo — saj tam na onem le mestu ni bilo njega, ki mu je bil polovico njegovega življenja — Antona. — Kako zapuščena se mu je zdela soba, kako mrtvaško tiha, dasi tudi prej ni bilo v njej petja in hrupa. Kamor se je ozrl, manjkalo mu je prijatelja. Po cele ure je presedel v mislih na dragega Antona.
Ta pa je polegal in pokašljeval doma, zraven pa pisaril Francu kolikor pogosto je mogel. Saj so bila pisma jedrno zdravilo njiju dušne boli v teh žalostnih zimskih urah. Prešla je zima in Antona ni pobrala. — Postajalo mu je bolje, kakor je z vidnim veseljem poročal tovarišu v mesto. In upala sta trdno,
—	kaj bi pač bilo človeštvo brez upa — da bo bolniku ravnokar nastala vigred do-nesla zdravje. A žal bilo je to „boljeu le zadnje svetlo vsplamtenje sveče, predno vgasne. Črez pol meseca so dobili v šolo poročilo, da je Anton zapustil solzno dolino in se preselil v večnost.
In Franc? Potrlo ga je popolnoma. Malo je vedel kaj se okolu njega godi. Doma se je zaklenil v sobo — gospodinja ga je slišala glasno ihteti. Na mesto najlepše nade naselila seje nema, bridka žalost. Sošolci so se z ravnateljem in razrednikom odp sijali k pogrebu. Tudi
Zato objavimo tudi mi v prevoda škofijskega lista odstavek o politiki in duhovščini. Ta se glasi:
„Država glede političnih pravic ne dela nobene razlike za duhovščino; ako se duhovnik ne bi smel posluževati istih, braniti bi mu morali to versko nravni oziri ali pa pozitivna prepoved cerkvene oblasti. Vobčepaje vprašanju, ali se duhovščina sme posluževati političnih pravic, pritrditi. Vprašanje, ali duhovščina svoje politične pravice tudi izvršuj, moramo, izvzemši posamezne slučaje, splošno in načelno potrditi, ker se gre za splošni blago r, kojegaje po svojih n aj b o 1 j š i h z m o ž n o s t i h i n močeh dolžan tudi duhovnik, kakor vsaki drugi državljan, pospeševati. Posebno bi dobromisleči svojo že tolikokrat obžalovano zanikernost skušali opravičevati in tudi res opravičevali z malomarnostjo duhovnika v izvrševanju političnih pravic. Vendar so duhovniku pri uporabi političnih pravic stavljene gotove meje, ne samo v splošnem nravnem zakouu, marveč tudi vsled ozirov, ki izvirajo iz njegovega stanu in poklica.
V tem pogledu ne sme nikdar pozabiti, da je pred vsem dušni pastir, in sicer za vse duhovnjane, tudi za politične nasprotnike. Tudi tem naj se omogoči, da morejo svojemu dušnemu pastirja v verskih zadevah zaupati, in tudi morejo vkljub svojemu političnemu nas-protstvu, ako dušni pastir svoje politično prepričanje uveljavlja na način, ki osebno ne žali.
Zato se duhovnik v obče („Soča“ piše : Duhovnik se ne sme) ne postavljaj v ospredje politične agitacije in ne agituj na tako strasten, brezobziren in meje dostojnosti kršeč način, kakor se dandanes mnogokrat godi.
V kolikor se politika stika z verskimi resnicami in nravnimi zakoni, ali jo drugi spravljajo v zvezo, je neopravičeno predbacivanje, govoriti o zlorabi prižnice, ako se iz razlaganja in zagovarjanja dogmatičnih resnic in nravnih dolžnosti izvajajo zaključki na naz ir a nj e i n p o sto p a n j e v političnih zadevah.
Vse zgolj politično, vse osebno, vse, kar ne pristoja svetosti kraja, naj se drugod Se tako opravičeno razpravlja, izostani na prižnici.
Glede nastopa duhovščine na proti političnim strankam, je samo ob sebi umevno, da duhovščina, z vso odločnostjo pobijajoča nasprotne in delujoča za prijateljske stranke, nikdar ne rabi nepoštenih ali neplemenitih sredstev, naj loči kar je mogoče stvar od oseb, ter naj kaže v svojem uradnem, pa tudi zasebnem vedenju odkritosrčno naklonjenost do oseb, ter bodi dostop vedno vsem odprt v dušnih zadevah11.
Tako škofijski list Št. hipolitski. Kakor razvidno, se sklepi dekanijskih konferenc imenovane škofije glasč vse drugače, kakor jih „Soča“ izkorišča.
Franc je šel; mehanično je delal to, kar so delali drugi. Iskreno je želel še enkrat videti milo obličje Antonovo in le prepočasi mu je sopihal vlak proti lepi gorenjski strani. Spominjal se je, kako je pred meseci spremljal bolnega prijatelja domov, in srčno si je želel nazaj tistega dne. Saj bi vendar imel še prijatelja, čeprav bolnega. A sedaj? Kdo mu ga bo nadomestoval? Saj ga nihče ne razume in on nikogar ne. Pač bridka vsoda!
Slednjič na cilju 1 Stopili so v sobo. Mrtvaški duh, spojen z duhom gorečih sveč, razširil se je po celi hiši in legal kakor težak kamen prišlecem na pljuča. Tam na odru med cvetjem in brlečimi svečami pa je ležal on — nem — trd
—	mrtev. Črni lasje in črne obrvi se bile sedaj uprav ogljeno črne v primeri z voščeno-bledim obrazom. Roke je imel sklenjene okolu sv. razpela, na katero se je v življenju tako rad oziral.
Ali si se že sklonil, da si vrežeš palico v grmu, pa ti iz njega pomoli strupen gad svojo glavo s široko razprtimi čeljusti nasproti. Podobna, ako ne hujša groza, kakoršna bi takrat tebe preletela, pretresla je Franca pri pogledu na svojega prisrčuo ljubljenega prijatelja, ob čegar vzglavju je njegov oče ihtel. Mislil ga je iti tolažit; a kako ? Kaj naj mu pove, ko je sam tako tolažbe potreben. Ostal je na mestu. Tiščalo ga je v gru-
„Nov glas“ „Sočinih*‘ orgelj je do cela „fovš“. Zato pa s tem „novim glasom11 ne bo nikogar premotila, še manj pa vstrašila. Duhovščina ima pravico, in dandanes tudi posebno dolžnost izvrševati politične pravice. In to bode tudi vršila, naj „Soča“ iztakne še toliko „no-vih glasov11.
Politični pregled.
Avstrijski državni zbor. —
Ko so Č e li i kazali z vso resnobo, da hočejo obstruirati že proti zakonskemu načrtu glede davščine na vozne listke in so s svojim nastopanjem tudi v resnici dali povod njih ministru Re-zeku, da je podal svojo ostavko, ^ je „Neue Freie Presse“ jako hudo začela pisati proti čehom, češ, da so nehvaležni da je njih taktika otročja, da pade vsa odgovornost na nje, ako se ne rešijo parlamentarnim potom mnogi važni zakonski načrti humanitarnega in gospodarskega pomena itd. Zdaj pa, ko so Čehi odjenjali ter so se zadovoljili s tem, da je vlada ugodila neliaterim njih zahtevam, ni to židovskemu listu „Neue Fr. Presse** zopet po volji. Huduje se v svojem uvodniku od sobote zopet na Čehe, ker so opustili obstrukcijo.
Mi sicer ne vemo, kaj je dalo danajskemu židovskemu listu povod da se jezi na Čehe, ker so odjenjali ter privolili, da se še te dni reši zakonski načrt
o	davščini na vožne listke, — mogoče da so pa res Čehi pri vladi kaj dosegli, kar ni židovskemu listu po volji. ... Sicer pa naj store čehi to ali to, gotovo je in ostane, da „N. Fr. Presse** ne bode nikdar zadovoljna s tem, kar Čehi store, kar je popolnoma naravno, kajti ako bi Čehi kaj takega storili, s čemer bi bila „N. Fr. Presse“ zadovoljna, storjeno bi moralo biti le — na njih škodo.
Ker so torej Čehi odjenjali, prišel je zakonski načrt o dav?*5"! na vozne listke že v soboto na dnevni red v poslanski zbornici.
16. t. m. se je nadaljevala splošna razprava o tem zakonskem načrtu in se tudi končala ter je prišla v torek poslanska zbornica v podrobno debato po tem načrtu.
Zakon je bil sprejet. Drž. zbor pa je bil včeraj zaključen.
Vseuemški kulturni bratci med seboj. — V seji poslanske zbornice od 13. t. m. se je mej govorom posl. Bergerja v zadevi donavske parobrodne družbe vršil mej Vsenemci Schonerer-jem, Wolfom, Iro-tom in drugimi ta-le zanimiv dvogovor: Ir o: „To je vzhodno nemško sramotno časopisje!1* — Wolf: „Ti boš še enkrat dobil zaušnico!11 — Iro: „To dobiš ti še v parlamentu, predrzni pobalin!11 Wolf: „Jeden malopridnež ko drugi!“ Schonerer: „Sladkorni kartel. Vodja podkupljenega časopisja!*1 Wolf: „Sivolasec, pa taka pobalinstva!11 Schonerer: „Sladkorni kartel! Vodja podkupljenega časopisja! Iro: »Svatovski govornik v Tečinu!** Wolf: „častna beseda in Iro!11 Wolf: „ Obžalujem, da se moram pečati s tako svojatjo. Pa bomo
dih, nem je stal in ga gledal. Stopile so mu slike iz prejšnih dni pred oči. Zazdelo se mu je, da vidi Antona živega pred seboj, da se sprehajata, da sedita v šoli. Aii, prevare! Tu leži njegovo truplo, a duša vzdignila se je tja nad nebrojne zvezdice, katere sta v jasnih pomladanskih večerih tolikokrat opazovala. Ta je bila večja, ona manjša, ta hitreje utripajoča, ona počasneje; vse so se jima zdele tako ljube v onih nepozabnih večerih, tako prijazne, kakor bi ju vabile, naj se povzpneta tja k njim skozi zračne višave, skozi neizmeren prostor. In Anton jih je ubogal — odšel je tja k njim — le škoda, da tudi njega ni vzel s seboj; da bi le bilo mogoče kmalu priti k njemu, saj ga gotovo težko čaka.
Iz misli ga je vzbudil došli duhovnik. Zabili so krsto; vsak udar je bil nov sunljaj v njegovo že itak krvavečo dušo. Kake četrt ure pozneje, zadonela je nad Antonovim grobom, po kratkem nagovoru nekega sošolca, pesem: „Nad zvezdami*1. Gruda za grudo se je vsipala bobneč na krsto.. ..
Še vedno hodi Franc sam v šolo; ni še mogel dobiti prijatelja, kakoršen mu je bil Anton. Najbrže ga tudi ne bo našel. Vsaki dan se pa večkrat ozre tja nad postelj, kjer visi njegova slika. Včasih se zazre dolgo. ... dolgo....
že videli!11 Schonerer: (ponavljaprejšnje besede) Wolf: „Je že zopet pijan!**
S tem pa debata teh poštenjakov še ni bila zaključena. In taki ljudje zagovarjajo „interese nemškega naroda*1. Ubogi nemški narod!
Pruska gosposka zbornica jo te dni razpravljala o znanem nečloveškem predlogu, v katerem naj se dovoli pruski vladi 250 milijonov mark v svrho raznarodenja poznanskih Poljakov.
Poljak Koscielski je primerjajta predlog Humberlovi slepariji v Parizu. Ob jednem pa je rekel, da to Poljakov ne straši. Nemški kancelar Biilow, ki je ta predlog zagovarjal, je rekel da je naloga Nemčije germanizirati na vseh straneh.
Govori se, da nemški cesar kmalu obišče Poznansko.
Poznanski Poljaki pa so sklenili, da so cesarjevega sprejema v obče ne vde-leže razun morebiti kakega dostojanstvenika. Vsi Poljaki hočejo ostati v svojih hišah in se ne prikazati na ulici, kjer se bode prikazal nemški cesar.
Italija sc razorožuje. — Ital. kralj je imel z ministerskim predsednikom Za-nardellijem razgovor, v katerem je izrazil željo po splošnem razoroženju. To svojo željo da hoče kralj sporočiti tudi drugim vladarjem, zlasti pa ruskemu carju. Ta želja	italijanskega kralja	se	pa	slabo
strinja s prizadevanji onih ital. politikov ki mislijo na priklopljenje avstrijskih pokrajin v Primorju in v južnem Tirolskem.
Turčija in Bolgarija.	—	Razni
listi	poročajo iz Sredca	da	je	turška
oblast v Seresu ukazala odtrgati bolgarsko zastavo s tamošnje trgovinske agencije. Vsled tega je bolgarska vlada protestirala ter zahtevala zadoščenja. V Sofiji vlada vsled	tega nastopa silno	ogorčenje in
bati se je hujših posledic.
Novice.
Naši dijaki pri knezo-nadškofu.
—	Te dni so je predstavilo pod vodstvom gimnazijskega kateheta preč. g. Cleri-ja premilostivemu knezo-nadškofu goriškemu 30 dijakov, v imenu katerih je govoril osmošolec Pirjevec. Premilostivi knezo-nadškof je dijake jako prijazno spfejel in ga je njih obisk vidno ganil.
Prelat dr. Janez Kulavec je bil
8.	t. m. slovesno umeščen kot infulirani prošt s pastirsko palico po prevzv. kne-zoškofu ljubljanskem vpričo stolnega ka-piteljna in mnogoštevilnega ljudstva. — Pri tej priložnosti so mu darovali ljubljanski bogoslovci kot svojemu večletnemu vodju spominsko podobo — v sredi katere stoji podoba prelatova, narisana po ljublj. bogoslovcih, okoli nje pa fotografije štirih ljub. bogoslovcev, razvrstene po štirih razredih. — Krasen okvir je tudi delo bogoslovcev.
Umeščen je bil v soboto č. g. Peter Muzzolini na župnijo Škodovaka.
Duhovščina černiške dekanije, zbrana pri konferenci 12. t. m. spomnila se je blagovoljno nekega duhovna in ga skupno pozdravila z razglednico. To je dotičnega posebno razveselilo ter se tem potom prav srčno zahvaljuje vsem skupaj.
„Soča“ in profesor Berbuč. — „Soča“ zabavlja zopet jedenkrat v svojem številu z dne 17. t. m. čez prof. Berbuča. Povod k temu ji je dalo dejstvo, da ni bil imenovani gospod v soboto 14. t. m. v seji dež. šolskega sveta. Potrebno se nam zdi, da to stvar pojasnimo.
Deželni odbor je določil že v dan 30. maja na predlog prof. Berbuč-a kot poročevalca o neki sporni cestni zadevi med cestnim odborom komenskim in županstvom nabrežinskim, da se ima sklicati v dan 14. junija ob 10. uri zjutraj komisija na lice mesta, katera ima zaslišati deležence in si natanko ogledati sporni objekt. V to komisijo odposlal je dež. inženerja.in poročevalca Berbuč-a, kar je umevno z ozirom na to, da teče pravda o tem že par let, in mora v prvi vrsti poročevalec proučiti vso zadevo. Bazumljivo je tudi, da je prof. Berbuč moral to nalogo sprejeti, kar je lahko tudi z mirno vestjo storil, kajti predzadnja seja dež. šolskega sveta je bila 31. maja, in ni bilo pričakovati druge seje pred zadnjo soboto tega meseca. Do sedaj so se te vedno sklicavale le zadnjo soboto v mesecu. Opomniti je še, da so bili vabljeni v to komisijo c. kr. glavarstvo v Sežani, zastopnik južne železnice, zastopniki ceslnega odbora komenskega, zastopniki županstva nabrežiiskega in
mnogi interesenti iz Nabrežine in Sv. Križa.
Kar naenkrat se je sklicala seja dež. šolskega sveta proti dosedanjemu običaju v soboto 14. t. m. ter se je to naznanilo članom šele dva dni pred napovedano sejo. Vsled tega je stal prof. Berbuč pred kategoričnim imperativom, da mora biti istodobno na dveh mestih. Storil je potrebne korake, da bi se seja dež. šolskega sveta preložila, — toda brezuspešno.
Vprašamo: kaj naj bi bil potem storil ? Je-li smel odpovedati komisijo, h kateri je bilo vabljenih toliko deležen-cev, in to v zadnjem trenutku? Je-li bilo mogoče iskati v zadnjem trenutku namestnika, ki bi ga zastopal z ozirom na količino spisov, ugovorov in proti- ugovorov, katere je bilo treba proučiti ?
Ako je bila seja dež. šolskega sveta sklicana izredno v dan 14. t. m., je-li on temu kriv? Je-li deželnih zastopnikov dolžnost, da tičč vedno v mestu ter prežijo na to, kedaj se zljubi temu ali onemu sklicati sejo dež. šolskega sveta? Ni-li tega dolžnost, skrbeti za to, da se vrše take seje redno, da se jih morejo udeležiti dež. zastopniki?
Vsak razumnik mora pač razvideti, da je zgrešila „Soča“, če že hoče zabavljati v tem vprašanju, pravi naslov.
Za „Alojzljevi8če“. — N. N. 10 K, 1. Bevk 1 K, „Utile cum dulci** nabrali pri inštalaciji na Lokvah 8 K.
Bog stotero povrni!
Naprednost »naprednjakov". — Pišejo nam: Necega dne potoval sem po Vipavski dolini ter se ustavil v neki krčmi, da se malo okrepčam. Ko sedem k mizi, zagledam blizu mene ležati koledar družbe sv. Mohorja letošnjega leta. Da si nekoliko preženem čas, vzamem knjigo, katere vsebino že itak poznam, in preli-stujem. Tako se mi odpre tudi „Razgled po svetu**, ali kaj vidim tu? Na podobah raznih duhovnikov misijonarjev, ki se nahajajo v tem oddelku knjige, načečkana so s svinčnikom od okorne roke razna sramotilna označenja. Tako n. pr. stoji pisano čez sliko škofa Trobec-a v Ameriki: „Tudi ta je eden tistih11. Na sliki I. N. Stariha: „Far“. Na sliki I. M. Solnce: „Far“. Na sliki f opata Ločnikarja: „Farji so vsi sleparji, je bil tudi ta špigler*1 (ker ima naočnike). Na sliki A. Ogulin-a pa: „Tudi ta je šel por far'1. Ne morem baš verjeti, da bi bili domači zmožni take kulture, ki bi ne delala niti časti divjakom, vendar je resnično, da se celo na takem kraju že kažejo sadovi »naprednih1* naukov. — Možje torej, ki v daljni tujini širijo omiko in krščansko prosveto, naj zaslužijo da zblojeni človek v domovini počasti njih slike na taki način? Ali se ne sramujete, Vi mojstri, takega dela!
Mestne volitve. — Letošnjih dopolnilnih mestnih volitev se mislijo udeležiti tudi socijalisti in so postavili v ta namen že svoje kandidate in sicer za tretji vol. razred. Ti kandidatje so: Co-dermatz, predsednik socijalistov, Miha Culot in J. Bombig.
Smrtna kosa. — Umrla je te dni v uršulinskem samostanu tukaj sestra Katarina Hribar, hči bivšega vadniškega učitelja in glasbenika g. Antona Hribarja. Pogreb je bil v sredo popoludne. N. v m. p. I	-
Porotne obravnave, ki prično dne 23. junija, bodo že v novi sodni palači.
Za mala stanovanja. — Po vseh velikih mestih se čuti velika potreba malih stanovanj, t. j. takih z jedno do treh sob s kuhinjo. Da so taka stanovanja prepotrebna, spoznala je tudi vlada, ki predloži v najkrajšem času zakonski načrt gledč takih stanovanj, v katerem se nahaja tudi določba, da bodo taka stanovanja 25 let prosta hišnega davka. Ker je v Gorici že zdaj velika potreba takih stanovanj a bode ta potreba še večja potem, ko se zgradi bohinjska železnica in se napravi tu tudi železniška delavnica, začeli so tudi v Gorici misliti na zgradbo takih malih stanovanj in sklicuje v ta namen goriški župan več oseb k posvetovanju, ki se bodo vršila danes zvečer. — Slovenci, zganimo se tudi mi I
Strela je udarila v neko dvorišče v Dolgih ulicah, v predmestji sv. Boka. Šinila je skozi kuhinjo brez vsake posebne škode.
„Proč od Bima“ ua Goriškem.
—	V svojem poročilu za 1. 1901, ki ga je izdala goriška protestantska župnija, čitamo na nekem mestu tudi te-le besede: „Od tu in lam v okrožju občine (protestantske namreč), posebno v
slovenskih delih dežele, se čaje
o	protestantskem Ribanju". — Osebna zveza z upornimi elementi pa nam pove, da upornost in mržnja sloni bolj na domačem razporu med župnikom in občino nego pa na poželjenju po verski hrani iz evangelija. Zaradi tega do očividnih za našo (protestantsko) občino dragocenih uspehov še ni prišlo1'. V teh besedah, ki izražajo željo, da bi prišlo ined našim slovenskim ljudstvom do .očividnih dragocenih uspe-h o v“ za protestansko ,.občino11, je torej povedano, da so apostoli protestantizma v zvezi s slovenskimi „uporniini ele-menti“, od katerih so izvedeli, da je spor med našo duhovščino in ljudstvom porodil željo za prestop v protestantizem. Objave protestantskega pastorja Schmidta v „Soči“ (Bog ve, če to objavljenje tudi nese? Gustav-Adolf-Vcrein, če ni že, pa bi vendar lahko nekaj dal izpod palca! Op. t st.) ter prizadevanje „Sočinili“ »slovenskih rodoljubov", da zaneso kar najhujši razpor med našo duhovščino in ljudstvo, iz katerega razpora se torej rodi želja po prestopu v protestantizem, — vse to nam je pač dovolj razločen govor. Pa še vprašajo nekateri, kam jadramo!
Občili zbor c. kr. kmet. družbe v Gorici. — Dne 26. t. m. ob 10. uri dopoludno se bo vršil občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Na dnevnem redu bode volitev prvega podpredsednika.
| Prva kuhinjska šola \ Gorici. — Dolgo zaželjena in za naše razmere prepotrebna šola se je vendar ustanovila. Gospodična Marija Grebenc je zndobila te dni dovoljenje od c. kr. namestništva, da sme odpreti v Gorici kuhinjsko šolo. Gospodična Grebenc si je že potrebno priredila ter misli pričeti z dne 30. t. m. Ker se je nadejati, da se bodo mnogo gospodičen iz mesta in z dežele oglasilo za to šolo, že naznanimo sedaj, da se v šolo ne sprejme več nego 6 gojenk. — f Kdor želi vstopiti v to šolo, oglasiti se ima od 4. do 5. ure pop. do 30. t. m. v Via Vetturini št. 9 I. nadstropje, kjer izvč vse pogoje za sprejem v šolo.
Sč šolo združila je gospodična Grebenc tudi obednico, kjer se bode za stalne goste vdobivalo po nizki ceni kosilo in večerjo, tako dobodo tudi gospodje z dežele primerno postrežbo. — Ker nam je znana spretnost gč. Grebenc, pričakovati je, da bode njeno povzetje v korist bodočim gospodinjam; pa da bodo mlade gospodične vporabile to lepo priložnost, ter pohitele se oglasiti.
V	Sočo se je vrgel v sredo zvečer 1	nek Anton Kaus, slaščičar, doma iz
|	Gorico, v službi pa v Gradišču, in sicer
raz železniškega mosta. Svoj prvotni namen pa ni bil se vreči v Sočo ampak I	pod vlak, ki prihaja iz Kormina v Gorico
ob 68/* uri zvečer. Ko pa se je vlak |	vstavil na mostu, ker je bil tir na po-
staji zaprt, mislil je Kaus, da se je ustavil zarad njega in v takem položaju •	skočil čez ograjo v Sočo, kjer pa se ni
utopil, ampak so še živega spravili spet na suho.
Nevaren tat vjet. — Preteklo zimo je ubežal iz Korminski zaporov nevaren tat 441etni Anton Michelini, ki je izvršil lansko leto v Gorici, v Moši in v Kor-minu več tatvin. Te dni je dobilo tuk. |	okr. glav. naznanilo, da so tega nevarnega
tiča vlovili v Neuburgu na Bavarskem, od koder ga pripeljejo v Gorico.
Nesreča. — Nekemu vozniku iz Volč se je konj splašil v Solkanu. Konj je podrl L,okavčanko, ki je nesla jajca v Gorico. Žena je precej ranjena na glavi in po nogah. Tudi vseh 300 jajec se je razbilo.
Iz Kronberga. — Po naključbi sem zvedel, da je „Soča“ z dne 14. jun. t. 1. prinesla notico pod zagluvjem „Tr-pinčenje v šoli“, v katerej me napada.
Ker ima zadeva vse drugo lice, kakor jo „Soča“ opisuje, pojasnim slučaj.
Nekega dne pridem v popoldansko kronberško šolo. Po molitvi pritoži se učenec F. M. iz K., da ga je součenec A. K. zabadal. Na vprašanje, je li res, odzove se za pričo poleg sedeči A. V. Zatoženca pokličem pred klopi in začnem razlagati kršč. nauk.
Po dokončani uri obdržim v šoli | tožnika, zatoženca in pričo, da poizvedujem bolj natanko. Doznal sem, da je A. K. v resnici trikrat zabodel F. M. v levo roko. Pripomniti je, da je dotični porednež uganjal take reči že preje in celo v cerkvi.
Roka je grešila, roka mora dostati kazen, rečem obtožencu in mu dam na odprto dlan vsako roke s kratkim črta-
lom dva rahla udarca. Priči sta F. M. in A. V. Otrok ni jokal, ni kričal, pač pa je pri odhodu iz šole preklinjevaje obema součencema zagrozil s pestjo.
Dva dni po tem dogodku je omenjeni otrok, idoč od Šmarnic vrgel A.
V.	iz Ajš. tik Panovca s tako silo ob tla, da je prijokal domov. Bolela ga je rama in tri dni se ni mogel sam oblačiti. Priči sta V. Š. in P. M.
Danes je bil dotični otrok, o katerem „Soča“ piše, vprašan in pozvan, naj se izjavi brez vsakega ozira ali sem ga trpinčil; odgovoril je: „Ne“! To izjavo pričajo vsi navzoči učenci i učenke popoldanske Ajševiške šole. To je slučaj, katerega sem pripravljen vsaki čas in pred katerokoli oblastjo kot istinitega dokazati.
Kdo pa je oni otrok, ki ga je vzela „Soča“ v svoje »krilje? Prvi pretepač, preklinjevalec, lažnivec itd.
Groženj „Soče“ se ne bojim, ampak opozarjam slavne oblasti naj slučaj preiskujejo, in to tudi zahtevam, da pride resnica na dan, da bodemo videli uglednega veljaka, ki trdi, da je vse res kar piše „Soča“, in spoznali tistega čuvaja, ki je slišal kričanje notri v Panovec.
K r o n b e r g, 17. junija 1902.
Anton Pahor, vikar.
Iz Brd. — Nekemu davčnemu ek-sekutorju se je ne dolgo od tega polomilo blizo Kojskega kolo. Na kraju nesreče bilo je mnogo otrok. Mož se ustavi in začne popravljati kolo; otroci so pa radovedno gledali.
Med popravljanjem kolesa govoril je take besede, da so se otroci zgražali in jeli odstranjevati. Ker mu delo pri kolesu ni šlo hitro izpod rok, rekel je otrokom: „Pojte poklicat farja, da mi požegna kolo“. Dalje rekel je: „Kaj poslušate farje, ki vas imajo za norca?11 „Neverni pojdejo v nebesa, verni pa v pekel11. Deklici, ki ga je opominjala, da naj ne govori tako neumno, je rekel: „Tebe bo hudoba pohrustala in z vilami obračala. Jaz pojdem v nebesa, ti pa v pekel“. Vprašal jo je tudi: ,,Ali veruješ v božjo voljo11. Z božjo voljo se je neprenehoma norčeval.
Že večkrat sem slišal, da neki ekse-kutor po hišah zaničljivo govori o veri in uči ljudi, da ni Boga in da je narava Bog. Slišal sem tudi, da mu dopade govoriti zaničljivo o duhovnih in celo zoper nje šuntati. V neki hiši je rekel: „Kaj je treba dajati vašema duhovnu, saj sem videl, da je prejel kup denarja pri davkariji. Dotični duhoven pa niti vinarja ne dobiva pri davkariji za-se. Neki gospodinji pa je rekel: „Za farje imate denarje, za davke plačati pa ne11.
V	tem tonu mož neprenehoma govori. In to že dolgo časa, a nobeden se ni še dozdaj oglasil. Zadnji čas je, da se stori konec pohujšanju, ki ga daje ta človek. Zato prosim slavno c. kr. glavno davkarijo v Gorici, naj blagovoli opozoriti svojega eksekutorja, da njegovo delo je iztrjavanje davkov, ne pa sejanje ne-verskih naukov in pohujševanje ljudi, in zabavljanje zoper vero in duhovne.
Gospodarjem in gospodinjam pa priporočam, da naj tega človeka, ko začne po svoji grdi navadi govoriti, hitro iz hiše spravijo in mu zamašč umazana usta s krepkim odgovorom. Nikar se ga ne bojte, ter povejte mu pogumno, da naj ostane pri svojem poslu. Ako ga brezobzirno zavrnete in mu pokažete vaše zaničevanje, gotovo mu bo s časoma prešlo veselje zabavljati čez vero in duhovne.
Od zdaj naprej bom prav skrbno pozvedoval, kaj ta človek po hišah go-vovi; in to svetujem tudi drugim merodajnim osebam po drugih vaseh.
Dostavek uredništva. Slavni davčni urad vprašamo, jedi bode še dolgo trpel tako postopanje davčnih organov. Ako se ne motimo, je dotični eksekutor že enkrat obljubil poboljšanje, a se ni poboljšal.
Romanje na Sv. Goro. — V nedeljo je prišla na Sv. Goro procesija iz Trsta. Bilo je okoli 500 romarjev.
Srednje. — V soboto t. j. 14. t. m. padala je pri nas toča dvakrat. Škode pa vendar ni bilo posebne, razun v vasici Avško. Po bližnjih Rutih pa so bile njive od toče bele, kakor bi jih sneg zapadel. Tudi pri nas „klembajo“ na vse pre-tege, če se napravlja k toči. Nekateri imajo lepo navado, da molijo, ko zvoni proti hudi uri. Ta nas obvaruje mnogokrat toče — kletev pa je ne prežene!
Cesto iz Kambreškega do Srednjega so zopet „v roke vzeli11. Bog daj, da bi
premagali vse ovire in sitnosti ter pričeto delo stanovitno nadaljevali.
Katoliška zveza gospodarskih društev za furlanski del naše dežele je zborovala ob mnogoštevilni vdeležbi v Zagradu. Bog blagoslovi socijalno delo za krščansko ljudstvo.
Nadučitelj Koncilija sedel je radi poneverjenja pred novomeškimi porotniki! Bil je blagajnik liberalne hranilnice v Žužemberku. Svota, za katero je hranilnica oškodovana, znaša čez 22.000 kron. Mož si je prav lepo pomagal. Vzdigoval je denar na hranilne knjižice brez vednosti strank ter podpisaval izmišljene zadolžnice, ter tako prišel do denarja. Sodni dvor ga je obsodil na dve leti težke ječe. Koncilija ni bil »klerikalec11.
Nič čudnega! — Socijalni demo-kralje so v svojem glasilu javno prijeli urednika „Slov. Naroda11 Malovrha radi nekega sestanka v hotelu „pri slonu11 z nekim dvornim svetnikom. Po istem sestanku namreč „Slov. Narod11 ni več pisal proti sladkornemu davku. Nič čudnega! Saj so tudi Wolfa pocukrali.
Vinska klauzula z Italijo bo vendarle, kakor vse kaže, slednjič le odpravljena. Če ne, je naš kmet končan.
Dva pridelka slabo! — Po Krasu je letos malo dohodka iz črešenj, ker so popokale radi deževja, malo bo tudi ga-iete, ker ni perja, še to je bolno.
Zarod pa se je lepo popravil in obeta dobro, če bo vreme ob cvetju in ne rose. Star pregovor že pravi: „varuj se turške kose, a še bolj sv. Vida rose!11
Novo tvornico za sardine otvori ribarska zadruga v Gradežu.
Glavna skupšiina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je zborovala ob obilni udeležbi 12. t. m. v Opatiji. Druž-bino imetje znaša 124.788 kron 91 vin. Po zborovanju je pevsko društvo „Lovor“ priredilo zabaven večer.
Strankarski shod slov. kršč. so-cijalnih delavskih stanov bode 7. in 8. septembra v Ljubljani. Odposlanci slov. kršč. socijalnih društev se bodo na teni sestanku dogovorili o nadaljni organizaciji kršč. socijalnih društev.
„Mi spoštujemo vero!“ pravijo socijalisti. Kakor se vidi pa le z besedo. Na Španskem so nekje dan Sv. R. T. celo procesijo napadli in se rinili proti duhovniku, ki je nosil Narsvetejše!
Socijalisti — brezbožneži!
Začeli so odpirati oči! — Ko so oni dan pokopavali Učekarja v Trstu brez duhovna, brez križa, brez zvonenja in brez vsega, enako živali, slišal se je med socijalisti samimi glas: „To so same komedije! Mi hočemo umreti kot katoličani, ne kakor živali! Proč s socijalizmom!11
Lep pogreb pač! — Pri pogrebu Učekarja nesli so, namesto križa, na drogu rdečo ruto, namesto duhovnika stopal je za krsto rdeče napravljen socijalist in namesto znamenja z zvonom, zatrobil je nekdo na rog, ko se je mrliča neslo iz hiše. Verskega spomina ni bilo najmanjšega. Odstranilo se je celo lumine od voza, ker na steklah bili so narisani mali križci!
Neka ženica se je prekrižala, ko je prišla kropit in kaj so ji rekli ? „Via, via, zavpil je stražar, qul non si prega!11 „proč, proč, tu se ne moli!11
O pač ubogo, zaslepljeno ljudstvo!
Peronospera je tii! — Le pridno na delo! Letos ji je vreme prav ugodno, ker deževno. Ne odkladajte s tem opravilom, ker vsaka zamuda je draga in pogubna.
Terana izvrstnega vdobi se še vedno po spodnjem Krasu. Kupci in krčmarji le oglasite se in postreženi boste s posebno kapljico.
Opozarjamo na oglas g. Toroša, ki prodaja dobro vino po zmernih cenah.
Našla se je v Solkanu na glavni cesti srebrna ura. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri č. g. župniku v Solkanu.
Nesreča na Martiuiqu — kazen bo2ya. — Mlad duhovnik iz kolegija St. Mary na otoku Trinidad piše svojim sta-rišem v Burtsscheid: Ljubi stariši! Prvi parnik, ki odide odtod po groznih dneh v Martinique in St. Vincent, naj vam ponese vest, da še živim. Potresi niso prišli do našega otoka. Seveda še ni
1	vsega konec, a Trinidad je precej varen
I	pred vulkaničnimi izbruhi. V našem kolegiju v Martiniquu, je bilo 25 patrov in bratov; kolegijev ni več in sobratov menda tudi ne. Mogoče, da je kateri še živ, ki v trenotku katastrofe ni bil v
mestu. Pokončanih je tudi 60 sester Grozna so poročila o sprijenosti prebivalcev, ki so došlu k nam. Kriva je vsega francoska vlada, ki je glede vere tako vnemama. Ste li slišali, da je na Marti-nieju brezbožna svojat na veliki petek norčevaje križala prašiča in zopet dru-zega na veliko nedeljo gnala po mestu „kot ustalegu od mrtvih?11 Culi smo, da so pripravljali tudi za Vnebohod nekaj enacega, pa ni bilo treba. Katera civilizirana vlada more mirno gledati, ako sprijeno ljudstvo konja obhaja s hostijo!!
— Božji mlini meljejo počasi a sigurno.
Ljudsko štetje v Ilrvatski in Slavoniji 1. 1!)0(). izkazuje te-le zanimive številke: 'V Ilrvatski in Slavoniji je prebivalcev 2,416.30 k Od teh je po ve-roizpovedanju 1,721.419 rimokatoličanov, 616.518 srbsko pravoslavnih, 80.082 lu-teranov, 13.910 kalvinov, 20.216 izraeli-tov ali judov in 12.871 grških unijatov.
— Po jeziku in narodnosti je 2,101.580 Hrvatov in Srbov, 90.180 Madjarov, 136.121 Nemcev. Analfabetov t. j. takih ki ne znajo ne brati ne pisati je 1,05)4.005 t. j. 54’41 odstotkov vsega prebivalstva. Mesta štejejo prebivalstva in sicer: Zagreb 61.002, Osek 23.018, Zemun 45.517, Mitroviča 11.510, Brod 6539, Karlovec 5991, Karlovci 5639, Petrinje 5020, Požega 4978, Belovar 8189.
Krojači in njihovi upniki. — Zaveza krojačev v Avstriji je pričela .izdajati liste tistih dolžnikov, ki nič ne plačajo. Ta najnovejši list, kateremu je ime „Creditschutzliste“ dobe za naročnino
2	kron na leto samo člani krojaških zadrug, zato pa dobe v tej listi zaznamovane vse tiste ljudi iz vseh avstrijskih dežela, katerim ni posebno priporočljivo dajati na upanje.
Gospodarske vesti. — Zelena krma. — Ko krmiš z zelenjavo pazi. 1. Da ne napajaš živine takoj po krmljenju. 2. Da ne daješ koj za zeleno krmo živini suhe klaje, a tudi ne nasprotno, marveč mešaj le malo po malem. 3. Da si zeleno krmo pripraviš tako, da jo imaš pri roki in da ni treba prenehati, pa dajati suho, kar je škodljivo.
Kako krtače čisti! — Krtač ne smemo nikdar z vodo Čistiti, marveč vedno se suhimi otrobi izdrgniti. Ako pa si prisiljen rabiti vodo, vzemi vsaj mrzlo, ker gorka voda omehča ščeti. Kadar odložiš krtačo, položi jo vselej na ščeti, nikdar na hrbtišče. Tako zabraniš za-prašenje.
Glavo izpirati s frišnim makovim oljem, kateremu se primeša nekoliko čebulnega soka, je zelo zdravo. Maščobne lase izpiraj z rumenjakom in slanim žganjem.
Kaj novega po Slovenskem. —
Na Kranjskem. V Ljubljani so osnovali slov. časnikarsko društvo. — Ustrelil se je v Ljubljani na grobu svoje žene tvornični ravnatelj Jož. Diewok. — Pod vlak je skočil v Ljubljani 74. letni drvar Jakob Krušič. — Novomeško sodišče je na smrt obsodilo 28. letno Heleno Rajk, ker je svojo taščo umorila. — Med 8. in
9.	t. m. je padel sneg v nekaterih krajih novomeškega sodnega okraja.
Na Štajerskem. Celjska narodna društva so priredila veselico v korist „Dijaškega doma'1. — V isti namen prirede v avgustu konjiški Slovenci veselico. — Obesil se je v Št. Lenartu v Slov. Goricah posestnik Jurij Rojko vsled žalosti, ker mu je umrla žena. — V Mariboru se je vnel neki dekli petrolej. Vsa v plamenu je drla po ulicah. Komaj so jo vstavili ter ji pogasili ogenj. Sedaj je v bolnici.
Brezpogojno prvo mesto, bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nadomestilo zanje gre dandanes Kathreiner-jevi Kneippovi sladni kavi. To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor pl. Pettenkofer se je izjavil: „Po svojem kavi podobnem okusu bistveno preseza vse druge kavine surogate11. Drugi pravijo: „Jako intenzivno ima vonj in okus žgane zrnate kave. Njen vonj je posebno krepak, podoben kavi in čist.
V	dokazni množini ima aromatske sestavine, kakoršne ima tudi zrnata kava. Mnogoteri poizkusi so soglasno izpričali, da jo je moči označiti kot izdelek, ki se zelo bliža zrnati kavi. Po vsebini aro-matskih snovi je Kathreineijeva sladna kava v užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi11 itd., itd. Zato je umevno, da prihaja ta kava čimdalje bolj priljubljena in da jo že v obče rabijo in udomačujejo kot točno in zdravo rodbinsko kavo.
Za kratek čas.
A.: Zakaj nam „Soča“ vodno pravi „kavci“. — H.: Zato kor jo jezi, da jn nje odgovorni urednik samo „kav6ič>l.
Odgovoril mu ,je. — Mestni gospodič: „No očka, pa mora vendar biti dolgočasno tukaj na deželi ?“ — Kmet: „Kaj še, semkaj pride toliko smešnih mestnih gospodov, da se ti človek ne mora oddahniti od smeha11.
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos . . . „ Sandomingo „ Java . . . . „ Portorico . . „ CeyIon . . .
Slakdor..............
Špeh.................
Petrolij v sodu . .
„ zaboju . Maslo surovo . . .
„ kuhano . . Otrobi debele . .
„ drobne . . Turšiča nova . . .
„ za hrano . Oves.................
K 190— do 270 —
260 — 270-360 — 8650 120 —
34 — 11-60 150*—
200-—
10 60 10-— 12-80 12-40 17-—
Moka ogerska: št. 0 K 33 — št. 1 K 32 40 št. 2 K „ 3 „ 31-40, „ 4 „ 30.80, „ 5 „ št. 6 K 29 -.
210'— 290 — 280'— 290'— 380'— 90'-150-
12-160 — 220 — 12-20 11-20 14-40 13--18-—
32 — 30 —
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da jo v ulici sv. Antona I št. 1 pred kratkim odprl
kleparsko delavnico.
Ima zalogo pohišne in vrtne posode itd. Sprejema v to stroko spadajoče delo tudi na deželi pod jako ugodnimi pogoji. Se priporoča p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila udani
Karol Čufer,
kleparski mojster.
Podpisani posestnik prodaja črno in belo vino po najnižjih cenah hi od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem času. Kdor želi, pripelje se mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni naročitvi priporoča se s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via Ponte Isonzo št. 6.
Naznanilo.
Podpisanec večletni hotelter v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po najnovejših zahtevah urejeno in o-premljeno
kavarno „Central“
na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zago-tavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani
JFilip Pečenko.
P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal tedni, prosim da mi blagohotno oprosti.
k IMA
taft**)«
| Teodor Slabanja, jj
srebrar,	J4
v Gorici, ulica Moreli 12,
■ I priporoča prečast. duhovščini za Pf izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da dajo tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod ryi g fj naročovalec sam lahko določi. ^
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
S „CROATIA“ I
SP zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokrovitelj-9 stvom občine kraljevega glavnega mesta Zagreb
jc otvorila
Glavni zastop
9	za	Istro,	Gorico, Trst in Dalmacijo	s	središčem
•	V Pulju.
9	Opozarjamo	vsakega veljavnega hišnega gospodarja da zavaruje
vse svoje zgradbe in premičnine proti požaru in streli pri „Croatiji“ že radi načela, da denar ne gre v inozemstvo.
ZaiairoliiiM	se sjrejeinajo p jati nizki teni in	n	flobro jamstvo.
Išče se zastopnike za vse vasi in mesta Istre,	Goiice, Trsta in
Dalmacije. — Ponudbe je pošiljati na
Glavni zastop „Croatiae“ v Pulju. #
IMHHHHIMMIMlIlt
v
Cebelno
V	V
Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806. Tvorniška zaloga usnja Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) %/& (rlavna zaloga voščila (biksa) v korist
družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske ga los e
J. DRDFOVKA - GORICA,
glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 Podružnice: g£V'»*/\r*’a'V«Ar' Gorica, Raštel 3 Komen Sežana
$$$$$$$$$$ 1» S © Telefon St. 62 ® ® & ® $ ® ® $ ® ® ® ® ®
\
\
\ • t;
i
t
t
t
'»oj a u
UD «3
d o d o
h
M o
W?
h O M O
Pk
t
c
:
'
Prosiva zahtevati’ listke!	i
Naj večja trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega^in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor I
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
9^ Prosiva zahtevati listke! 7p]f
'-*w$
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga14
Dorica — Gosposkit ulica štev. V — Gorica
Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blapa za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perknl, satiu, batlst, zepliir svile, svile za prati, Voille de Lanie, Tennis, Oksford, piqii6 luknjasti. IHo/.ka sukna po vsaki ceni v veliki i/.lteri. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, CliifTona, ruskega platna, Kneippovega platna, t® hlačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, boinbaževin, žepnin rut ltu.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15 /0 pod ceno, dokler je še zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsnlkl. ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce Itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. 0/s*.
»voščene sveče
čim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Mčd pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	T	Ty.
J. Kopač,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona
J