List 32. SD dar ke b r t n i š k in naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr. posiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 9. avgusta 1865. Gospodarske stvari. Da se prijema. Trs je popnjemna rastlika (rankendes Gewàchs) tako, kakor vinika bršel sra- Je kolje pri trsu v goricah potrebno ^ v—;---—v-"w—/ ... ' wioci, Dia- botje, ktero po grmovji in po drugem drevji raste. Bog . —~ r-- ---- o JL ^ je irs zaio iuai v grmovji vstvarn, in se se zdaj na lutomerških goricah so nekteri posestniki kolje nekterih mestih v grmovji najde, da ima priliko se s ne vé se, zakaj da so to svojimi prstici drugega drevja ali veje se prijemati na 8 svojih goric odpravili, , učinili ; al zavoljo manjših stroškov, ali zavoljo novine? mestu kola. Ker se na ovi strani kvar kaže, niso imeli naslednikov Da ima mir in brambo. Kolje je tudi zato in eni so na skoro stare šege se poprijeli in v drugič trsu potrebno, da je trs na miru, da lože raste gorice nakolili luje gorice ? zdaj se samo eden brez kolja obde- da ga tudi toča tako ne pokvari; kajti to se vidi, ako toča > Toto delo pa tako opravljajo: Kadar bi morali tr-vezati, vršiče na rožji potrgajo, ga ne oplevejo 0„ ------ ----- -------r ----7 ---J" «^vr vvv^c pred vežo gorice pobije, je vse rožje pobito in razčesano ako paje žezvezano SOVje » ««».i, »iw.v/v «m. f > — - ~jr " ■ 'j "7 in z enim povreslom na sredini zvežejo. Vršiče pa da narazno vesi, in tudi grozdje; sSiSl&ifeMR .... zega kraja pa ostane rožje in grozdje celo. > samo od enega kraja pobije, znotraj in od dru- Ko so trsu zato odtrgajo, ker menijo, da zato debelejše rožje ljudje hasek trsa ali sladkost grozdja in moč vina spoznali, so začeli trs saditi ali gorice delati, in ko so vi- mora, so ga poleg dru- izraste. Nasledki takega ravnanja pa se potle toti kažejo: deli . Nemirnost trsa. samim povreslom zvezan in košat na stran, visi nevoljen Trs brez kola, z enim kakor grm, se nagne é . • % # in ) da se prijemati in držati ) oO mu in veter ga goni sèm in tjè y zmeta ž njim po zemlji, ker se nima kje držati. Žalo- stno je gledati, kako Nap ačna rast. se ubogi trs muči. zega drevja sadili ; ker to ni povsod mogoče kolje stavili, da se je imel za kaj prijeti, in so ga se na vekšo pomoc privezali v dile gori po koli, da bi mir imel in obvarovan bil. Kolje je da je Da bolje zori in je sladké j š e. kadar je odtrgano trsu zadnjič še tudi zato potrebno in hasnovito ^Mviiij.v IWUI ^«uv, ^UVUUV lij. uaouvviiv , VA a, JO grozdje na miru in da ga solnce bolje ogreva in sladko Rožje, ali odtrto, ne raste, dokler se mu rana ne zaceli. Rastna moč ne more vun, in mora notri v rozgi ostati. Kadar prekuha, pa se mu rana zaceli drugič, ne raste samo na debelo; temoč tudi na dolgo, da na stranéh skozi očeša poganja kar se more trs prijeti s svojimi "prstici. Natura trsova terja tedaj kolje ali kaj tacega To y za so ljudje Kdor druge mladike. Kako neki bi drevce ali rozga rasti od nekdaj že spoznali in tako s trsom delali. mogla ali debelejša postajati, ako glave nima! Zato si kolje trsu jemlje, ne spozná njegove narave pa tudi mora drug vrh ali glavo napraviti in na strani mladiko njegove potrebe ne. poganjati. Niso haška dočakali, kteri so gorice tako obdelovali, da veja ali rozga ne more na široko rasti, ako na dolgo ne raste, ker to se vse v istem času godi. jagode ker de Maj heno grozdje. Grozdje ostane malo, * Živinsk Gospodarska skušnja drobne delj časa ne raste na takem trsu, kteremu se rožje odtrga, tudi zato ne raste, ker nima klaj kad á manj k pa Letos bo treba misliti, kako bojo gospodarji krmili (fu trali) svojo živino, ako sená ne bojo imeii. Kar boj mirú in ga veter mantra in sèm in tjè goni, pa po zemlji o tem zvedile ,,Novice", bojo naznanjale svojim bravcem ž njim brusi in gloda. Vsaka stvar in vsaka rastlika pri Neki veliki posestnik na Angležkem Croal dj LIJ HAJ. UIUOI i glVyVAC». 1 O U. li. C* O L V C A. X U, v OMUM lUđUUUU ť -4- T T UilIVl ^UOvOUJl i-i O. XAU^lUiilVU JLJLI , U • VIUCVl V svojem delu in svoji rasti mir ljubi. To mora vsak pa- Edinburgu, pripoveduje, da njegovi kocji namesti sená meten člověk vedeti; saj vidimo, kadar gorice zvežemo, vsakrat to-le klajo dobivajo, namreč: 4 funte rezance kako hitro rožje na dolgost zraste in grozdje veče prihaja. iz pšenične ali ovsene slame, pol funta zdrobljenih Do takega trsa, ki nima in ga sèm in tjè giblje ; natih JuatiLj preš , J. lUUt JCL/LUCtlž», JL ltllili UUUČt, 1UIO lilU&C lanénega semena in pol lota solí. Rezanca se v kakem 1 funt ječmena, 1 funt boba, 4 lote moke Kvar na grozdji. kola, ima veter veliko moc, tedaj se pa jagodje rani po rožji in doli steplje; dosti velicem koritu, ki je kakih 6 palcev globoko, razprosti jagod pride na nie in se pogubi. na ktero se nekoliko od une ravnokar imenovane in na potrese > Grozdje ni sladko. — Ako na nenakoljenem vodi kuhane piče polije; na to se zopet trsji veter grozdje sèm in tjè maja, ga solnce ne more in na njo se zopet dene kuhana pica in tako se v eno prav greti in nespečeno ne dobi potrebne sladkosti, mer tako dolgo ravná, dokler ni korito polno. Potem kakor ovo, ktero > je prevezano in mirno; zato ne more se vse skup prav dobro pomeša poklada se ko se do tako sladkega vina dati; kajti trs je po svoji naturi dobrega pohladí. Poleg te mešance dobi vsak konj ; povesmo pšenicnice slame v jasli in 12 funtov zdrob tako stvarjen, da mora. na miru biti in se za kaj držati zato ima prstice ali poprimače. Kolje je pri tr3U potrebno v goricah zato: i ovsa > ki bobom pomešan in nemalo nekoliko z ječmenom, pšenico solj ali brez vsega sená. 254 Omenjena mešanica izdá za konjsko klajo skoraj ravno toliko kakor 6 funtov in pol dobrega sená. Krompir za živinsko klajo. prav Narodne stvari. e tudi Je Miav, da se krompir skuha, predno se živini za krmo dá, je vendar nespametno, ako se skuha že za en ali več dni naprej, predno se živini poklada. Kuhani krom- Pir Glasi domorodni V novem času. Od Savine na Stajarskem. _ _ _ . , Hvala Bogu, da je vendar enkrat šel! Silno so po- kadar mrzel postane, je skoraj kakor klej (pop), parjeni birokrati in še pred tednom vsegamogočni cen- , «"v, jw -------j ----— i J vr ťn uiiutviau iu se pit;u teuuuui vsegamogocni cen- kterega želodec težko prekuha. To priča sledeča skus- tralisti glave pobešajo , kar je njih gospod in mojster nja Pokladali smo dvema kravama srednje molže pádel in je novi državni minister in ministerstva pred- tednov vsaki dan enako mero sená, rezance, krompirja sednik grof Belkredi mesto njegovo nastopil. Pa kaj in otrobov. Prve tri tedne, ko smo jima frišno ku- jim delà tak strah? Odločno in brez ovinkov je rekel, hani krompir pokladali, smo namolzli 189 bokalov da „je sovražnik centralizacije in iskren prijatel auto- mleka, in kravi ste tehtali^ 993 funtov, — druge tri nomije (samoopravstva), — da imajo cesarske gospóske tedne, ko smo jima prejšnji dan kuhanega krom- VSa taka zahtevanja in prizadetja državljanov na vso pirja daj ali, smo dobili le 171 bokalov mleka , ste tehtali 975 funtov; tretje tri tedne pa, ko smo kravi jim zopet vsaki dan frišno kuhanega krompirja pokladali, smo namolzli 176 bokalov mleka, kravi ste vagali 989 funtov. moč podpirati, ktera na to merijo, da si ljudje reči, ktere najo trpel * Koliko ima pesa sladkorja ali cukra v pesi nje zadevajo, tudi sami oskrbujejo in vrav da nepotrebnih pisarij v pisarnicah ne bo potem , IV U UU ec ii'Ck ju. u v j 1 le „naši", zato ker narodu a ni sploh po de- znano. Take reči o jati Druga poglavitna reč, ktero moramo enoglasno tir- „"'«».j» low, u kterih dežele nic ne vedó, se pa ne dajo oktroirati. Ali Je mar vprašam drage svoje bravce so okraj na zastopništva ali okraj ni zbori upanje, da bi deželni zbori dotičnih dežel naj manj se naši zdaj čisto slovenski sklenili, da naj se te dežele zedinijo, da naj se vseh šest naših zborov snide, in za „notranjo Avstrijo" po- (Bezirks-Vertretungen). To bodo in skoz in skoz praktičini parlamenti, šola ustavnega — -—-----, — ----lJV življenja, da bomo kandidate za deželne zbore že več stave delà? Kje naj bi bil sedež za ta veliki združeni zbor in za c. k. namestnijo? V Gradcu, v Celovcu, v Ljubljani, v Gorici let popřed dobro poznali, predno jih volimo za poslance. To, kar imajo sedaj c. k. okrajne gosposke v rokab, v Paznu ali v Trstu? Ali pojdeta pride večidel okrajnim odborom v roke, in tako imamo Trst in Gradec v Ljubljano? Ali smé iti Ljubljana v skoraj vse politično uredovanje sami v svojih lastnih Trst ali pa v Gradec? Misel sama po sebi, vse rokah , ker deželni odbori bodo naposled gotovo še vec ske dežele v en deželen zbor in pod samo eno cesarsko opravil dobili, kakor jih že sedaj imajo Na volitvah namestnijo zediniti , je vrlo lepa, al zdaj v enem skoku pa je pri ustavném življenji zmiraj vse ležeče, zatoraj zdi se nam nemogoče to, ker ne zavisi od domoljubja ostanejo volitve v srenjske, okrajne in deželne zbore kakih 50.000 domorodcev, ampak^od zavesti vseh dežel, zmiraj najvažniša reč. ki imajo stopiti v eno kolo. — Ce se te dežele hočejo političnih zadevah pa moramo na vse straní biti zediniti, bomo veselja poskakovali in alelujo peli ; v resnici svobodoljubni ; mi moramo toraj pred vsem za zdaj ne najmanjšega zaupanja nimamo do mrtvega drugim terjati, da se ljudstvu dá priložnost, da more imena. *) Bodimo zadovoljni za zdaj, da slovenski narod svoje misli, želje, potrebe in pritožbe glasno naznaniti, ima v vsaki deželi v vsem iste pravice kakor vsak drug toraj potrebujemo postave o društvenih zadevah (Ver- narod. Držimo se le a v tono mije povsod, bodimo v einsgesetz) in pravico, se v velikih skupščinah shajati resnici iskreni prijatli ustavnega in parlamentarnega živ- (Versammlungsrecht), — v xs>olií.kjl oy^wv^u^ uonamu w«« « postave in hitre prenaredbe absolutistične kazenske po- počakajmo, da vidimo v resnici svobodné tiskárně ljenja in čiste prave svobodě; za druge reči pa toliko y kako in kaj. Za sedaj veseli stave od leta 1852, po kteri je marsikako djanje hudo- bodimo, da neha centralizacija, pa si tudi zapomnimo delstvo, v tem, ko je isto djanje v resnično ustavni zlate besede: „Le mieux possible cest 1' ennemie du državi sveta državljanska dolžnost in velika zasluga ; zraven te pa potrebujemo porotne sodbe, splob, saj za političine in tiskárně pregreške. Ako te postave dosežemo, ima narod še če V ze ne nost brez strahu povedati, kaj da bi rad prilož- zlate besede: „Le mieux possible ćest 1 bien." To so moje misli. Ako ni prav vsaka po volji vsa-cemu, naj pomisli, da morebiti tudi njegova ni vsacemu. in cesa dokler pa tega ni, je vse le od osebnega mnenja bolske stvari. noče; uradnij odvisno. Kar se pa tiče državnopravnih zadev in pravil varovati moramo različnih poiitičinih strank, se pa utopij in vseh praznih, in če še tako navadnih fraz ) in pa „doktrinizma", in se operati na to. kar v na- ) Če- šem narodu res živí in se dá razviti; vdihniti mujae moremo nič. Da se politika in zahtevanje Ogrov, hov, slanjate, je čisto nravna reč, ker ti narodi, posebno Cehi > Poljakov in Hrvatov na zgodovinsko podlago^na- Novomeška in celjska gimnazija. Cem manj ste nam ljubljanska gimnazija in realka ustregli s svojimi sporočili , tem bolj ste nas razveselili s svojimi „programi" novomeška in celjska gimnazija. Naj častitim svojim čitateljem opravičimo resni ta izrek. Taki protesti se vendar tudi Častiti in priznaval nam bo gotovo to gosp. dopisnik — morajo le „cum grano salis" v prejanjih letih sole zakrivile, je, da je ljudskih sol manjkalo in so ae te nemake bile, se jemati. Zavoljo tega, kar so Kar je mrtvo, je umrlo ; kar pa je umrlo, je moralo enkrat živeti; da pa je živela že večkrat ,,notranja Avstrija'4, temeljito nam je dokazal gosp. P. Hicinger, če tudi ni mogel vsega na drobno razložiti, kako se je vladalo takrat, ko so bile slovenske dežele v ožji združbi kakor dandanes. Ako bi „no- ne more Čistému j eziku ne želimo nepotrebnih besed greh ateti, kteremu pa tudi mi oblik Sicer pa, in „Novice" so že večkrat to povdarjale, omenimo ae to, da tudi Nemci vsi ne razumejo nemških zakonikov. Kdor stvari ne razume, ne more razumeti besede; zakoniki obdelujejo sto in sto tacih řečí, o kterih ljudstvo ali tranj a Avstrija" dobila s voj ega zastopnika (dvornega kan-celarja) na Dunaji, dobro bi bilo to in lepa nam pomoč. Dežele posamne naj bi tudi za se obdržale svoje deželne zbore, al o zadevah skupnih naj bi napravljale po potrebi skupni notr anje-avstrij ski zbor, ker to je gotovo, da slovenski narod ima tudi skupne interese. Sicer pa tudi mi pritrjamo razuma nikakoranega Vred. gon izrečene misli, da „Rima niso zidali v ene dnevu." Vred. ♦ 356 Novomeška. Novomeška gimnazija je izdala program nič manj ko s tremi prevažnimi in učeními slovenskimi spisi. Do-zdeva se nam, da je s tem hotla odškodovati nas za lansko leto, ko ni bila izdala programa, če se ne mo-timo , prav vsled dopisov, s kterimi je dopisun A. R. rodoljubno novomeško gimnazijo zavoljo predlanskega programa grdil v „Laibacherci." S tolikanj večim veseljem nas navdaja letošnje sporočilo še zavoljo tega, ker je gimnazija večidel ostala na znanem svojem štalu, s kterega je bila 1863. leta slovenskim krajinim imenom priznala naravno pravico. — Prvi sestavek vprašanju : ,,Hieronim, čegav je?u iz notranjih dokazov zlasti po Hieronimovih lastnih spisih odgovarja tako : „H i e r o n i m je bil rojen med Slovenci in umel njih jezik, po rodu pa je bil Rimljan; morda celó pola-tinčen Grk, ker imé njegovo in očetovo je grške korenine. —Drugi letop. spis učeno obdeluje : „Pogojne stavke latinske", razpravlja ta nauk iz slovenskega ozira ter iz latinskih klasikov navaja veliko izgledov, kteri so tudi poslovenjeni. S tem izvrstnim spisom je prečastiti gosp. prof. Ladislav zopet pokazal, da prav on bi bil kos izdelavi latinske slovnice v slovenskem jeziku za niže slovenske gimnazije. Radost-nega srca iz gotovega vira naznanjamo, da učeni profesor res tudi misli izdati jo, in da je najtežji in naj-važnejši del: ,,glagol v sintaksi" že izdelal. — Tretji spis pretresa vdomačeno slovensko besedo „z a-umen" za nemški „Begriff", ter jo z „Novicami", „Tovaršem" in ,,Glasnikom" zavrže, potem pa išce nove, dokazovaje, da obširne besede „Begriff" v slovenskem ne smemo prestavljati zeno samo besedo; kajti slovenski jezik je bolj konkreten ter rabi za razne pomene tudi razne izraze. Ker je ta razprava jako tehtna za slovenske pisatelje in se ne dá v kratkem posneti, ho-čemo jo o priliki vso priobčiti v „Novicah." Iz šolskih naznanil posnamemo to-le: Novomeška gimnazija ima 13 učiteljev, vsi so iz reda sv. Frančiška kranjsko-hrvaške provincije ; izvanredno sta se učila laški jezik in petje; vpisanih učencev je bilo 229, konec leta 214; po narodnosti 202 Slovenca, 3 Hrvatje, 9 Nemcev in 2 Laha; — po veri so vsi katoličani; — učnine se je plaćalo 1008 gld.; ustanove, ki jih je vži- valo 13 učencev, znašajo 1153 gold. 56'/<2 kr. Druge pomočí je došlo učencem 85 gold. 40 kr. ; — skušnjo zrelosti je lanskega leta delalo 21 učencev. Priimki slovenski so večidel pravilno tiskani, in krajina imena v izvirni obliki slovenski. Da se to ni povsod zgodilo, ravnateljstvo gotovo ni krivo. Brž ko ne so bile take razmere, da ni bilo skoraj drugače mogoče. Nadjamo se, da se kmali spremenijo te zapreke. Celjska. Tudi program celjske gimnazije je jako zanimiv. Prinesel nam je dva obširna sestavka iz iste roke. Njun pisatelj g. Maksimilijan Pleteršnik je bil pred nekimi dnevi izvoljen za učitelja na gimnazijo v Kranj, kteri ga iz vsega srca privoščimo. Prvemu sestavku je naslov: „Die Vergleiche im Homer und in den serbischen Volksliedern", v kterem učeni pisatelj kaže izvrstno znanje Homera in narodnih srbskih pesem. V drugem spisu nam priobčuje iz staroru-skega lepo poslovenjeno pesem o vojski Igorjevi (slovo o polku Igorevé). Veselí nas, da je gospod pisatelj zastopnik r-a samoglasnika in radostni priznavamo, da prav take tvarine se pristijejo letnikom slovenskih gim-nazij. — Taki spisi, kakor ste jih priobčili celjska in novomeška gimnazija, niso le „tiskani papir" nikomur v Ërid, ampak so podučno berilo učenikom in učencem. — >a je celjska gimnazija res slovenska, kaže nam štati- stični oddelek, ki nam izmed 300 učencev našteva 227 Slovencev, 1 Hrvata in le 75 Nemcev. Maturo (skušnjo zrelosti) je lanskega leta izdelalo 26 učencev; učiteljev ima ta gimnazija 12 pravih in 2 suplenta. Zraven rednih predmetov učili so se še naslednji izvanredni: le-popisje, risanje, petje, telovadba, laški in francozki jezik, hitropisje, srednje-visoka nemščina in štajar-ska zgodo vin a. Iz tega je očitno, da ni nikakoršnih zaprek, da tudi na kranjskih gimnazijah se šolskemu nacrtu privzame kranjska zgodovina. Prav o pravem času je tedaj naše zgodovinsko društvo izprožilo to stvar in prihodnji deželni zbor naj ne odneha, da se to dožene do konca. — Pisava priimkov se je pri vseh ne-doslednostih , ki je kaže imenik, vendar na boljšo pot obrnila. Glavna ljudska šola v Kranji. Izdala je ta šola sicer še po stari šegi le „pe-rijohe", (prečastiti gospod ravnatelj bi bil — kakor slišimo — rad sestavil zgodovino ondašnjih ljudskih, šol, pa kranjski „arhivi" so preprazni potrebnega gradiva), al poprijela se je tudi nove prave poti stem, da so od konca do kraja slovenske in s pravilno pisavo. Učencev je imela 156, učenek pa 87. Ženskih obrtnijskih del se je učilo 49 učenek. Glavna ljudska šola v Novomestu. Tudi ta šola je, ako letošnjo „Klassifikation" primerjamo z lansko, nekoliko krenila na domačo stran, kajti priimke piše dobro slovenski, le kraji so — fe-stina lenta! — obdržali še svojo nemško obleko. Nadjamo se toraj tudi boljših časov pri učilnici, v čegar 4. razredu se je še lansko leto o slovenščini učilo: „bloss das slovenische Lesen als solches!" Ker je vsa ta „Klassifikation" v nemškem jeziku, si moramo misliti, da novomeško ljudsko šolo obiskujejo samo otroci „nemških purgarjev", ker toliko previdnosti prilastu-jemo častitemu ravnateljstvu, da bi bilo sicer vendar tudi kmetiškim staršem novomeskih učencev pri-voščilo to malenkost, da bi bili mogli napredek svojih sinov v domaćem jeziku sami brati. — Učencev je v 4 razredih imela letos 196, v nedeljski šoli 54. Dopisi. V Trstu 3. avg. sa „Tretjina Tržačanov je slovenska, Trst stoji na slovenski zemlji, Trst je slovenski!" Res, vse do pičice je res; Trst si je napravil tudi prvi slovansko čitavnico, ktera je mnogo pripomogla, da se je izbudilo narodno čutje v okolici; sto-rila je marsikaj za dušno povzdigo svojih rojakov ; želeli bi pa, zeló želeli, da stori tudi kaj praktičnega, za kar bi bil najbolj ugoden čas prihodnjih mestnih volb. Ko se Slovenci hvalimo, da Trst je slovenski, smejajo se nam naši nasprotnikiItalijaniter pikajo nas: kje je v Trstu Slovenec, da bi govoril slovenski, kje so Slovenci, da bi pri volbah pokazali slovensko stranko? Zato je čas, dragi mi rojaci, da pri volitvah stopite na noge in pokažete, da ne samo v časnikih , nego da v resnici tudi Slovenci bivajo v Trstu. Ako bi v vsakem volilnem oddelku primerno 50 Slovanov dalo svoj glas domačim možakom lastnega programa, ali bi ne oilo to pred svetom znamenje, neovržljivo znamenje, kterega nam je treba, da so v Trstu Slovenci? ali bi ne bilo to 6 poslancem iz okolice, kteri bodo gotovo vsi Slovenci, v izpodbujenje, ako bi imeli česa zahtevati slovenskému narodu v Trstu? Ali nam manjka sposobnih mož? Ne, ne! Al izvoljeni ne bodo, ako bodemo ča- 25Ï kali poslednjega dne, med tem, ko se na italijanski kmetovih, na papir je prišlo strani že zdaj na vse krplje agituje za možé, ki zraven sebe ne spoznajo v Trstu Slovenca, v t šoli, dasiravno v se 1849. leta f in sicer za može hudé y da se Slovenci tvegajo zahtevati šol ; ki se možé je bila tukaj šola že 1828. leta usta novljena; drugod ga pa še zdaj ne nahajaš. toliko veča priča, da le In to J0 one vrste, ktere je bil gospod, ki je zarenčai na po- je naša vas ime dobila. ko Je izvedel stená naša poslanca z adreso na Dunaji da sta prosila Njegovo Veličanstvo tudi za narodne šole, venski prepevati v tukajšnji okolici. rekši HI^HHHHHHIIí^BH^M^H^MM^BHIBMÉHMHIH H HÉIHÍ I BHHÉMI od gori imenovanega skednja Dalje v 45. listu nahajamo besede : „Ko sem bii še deček, slišal sem večkrat slone slišim Zdaj da kopati in orati učite svoje otroke; kaj hočete nikjer nič kakor kakošno italijansko neumno pesem šolam! Zato ne držite križem rok — dnevi volitev se Ali je to morda napredek današnjih časov?" i i i y • * XT1 1 m • 1 C^ 1 • i ♦ i v • j # t # » » t § T\ j m To y m da bližajo! Ni dosti, da Slovenca vidimo le v čitavnici; resnica, prijatel! Ravno nasprotnoje pravo. Rad bi videti ga moramo tudi v mestnem in deželnem zboru, nam bi bil dopisnik imenoval saj nektere tistih sloven kjer gré tudi za pravice naše. Čalo. Na gimnazii je bilo letos veliko Slovencev ; več gotovo kakor jih kaže program. Program ima tudi slovensko stvarico : Cegnarjev odlomek „Valenšteinove t Solsko leto se je kon- skih pesmic, ki so jih kraetje tržaške okolice prepevali, ko je on še deček bil. Jez pa rečem, da nekdaj se je čula kakošna laška ali v se venskih ni bilo duha ne sluha. celó nemška pesem; Oho! slo-bo marsi- smrti." Dobro tudi to, vsaj gledé principa! Slovenski kteri bravec rekel govor bi pa bil skoro ostal, kjer vlani, ako bi se ne kako to? Stubelj poslednjo uro usmilil Slovencev, sestavil Čudno, pa vendar nemške pesmi tržaški kmetje ! resnično. Leta 1828. kakor in govoril malo stvar; hvala mu! Saj pa so mu tudi sem zgoraj že omenil, je bila šola v Skednji ustanov- bil i pp i ■ ■■■■I ■ H BI ■ I ■ Pred ploskali slovenski součenci iz srca za mile narodne gla- njem in po ucenji so nemški molili, ravno tako ljena, al do 1848. leta bila je vsa nemška. uce-raču- sove, kterih tako sila pogresa]o v javnem in menda tudi Želeti bi bilo, da bi tudi pri dija- privatnem življenji. kih zginila tista indolencija, ktera prepušča vse naraz- slovenski katekizem so se morali otroci učiti; pripove- nili, lepopisi so vsi nemški, ne enega ne najdeš slovenskega in še celó „deutsche Sprachlehre" in nemško- Iz 44. lista „Sloven." v duje se celó sodbo poslednjemu trenutku. Skedenj 29. julija. U rv 11 \>I1J tít/i J U. 1 i j C* .---L.CJ JL L. iiota jjUlU V V/U» V lO „ J_V W l JU LU. /JUlU ^lUOOV/U iiU^UUlUUUl , „ J dopisu iz Trsta smo še le izvedeli, da se naša vas sei gegriïsset", „Grosser Gott, wir loben dich' da so v procesijah o sv. rešnjem Telesu Komm zum grossen Abendmahl", „Gnadenquelle t 9 „Sčedna" namesti Skedenj veli; pa veste zakaj? Zato ker „Trieste" izhaja iz in „Maria sei gegriisset"' popevali. Tako je bila po vseh šolah Zdaj aw „jLii^oig xuLiajc* lu „Teržište." Ne vém, kdo bo pri- nemščina, in v nekterih še celó do leta 1859. trdil temu razlaganju — jez gotovo ne. Ako nas je pisa- pa je vse drugače v naši okolici. Vse šole so telj hotel prepričati, da se naša va3 prav za prav „Sčedna" ? veli ime izhaja. bi bil moral saj nekoliko razložiti, od To ni dosti 9 da HMOT^V^BHHHHH^HH^M sio^ venske ; skoraj v vsaki vasi imajo moški pevsk zbor ; kod da to nekdaj ni bilo tako, ampak vsak je bil pevec, kdorkoli pravi 9 da Trst pride iz Je na oder trg in Trieste iz teržište. Druzega nam ne pové, danes se čujejo orglam přišel, če tudi brati ni znal. Dan- kakor to, da se je ta vas od starodavnih časov Riharjeve, Jenkove „Sčedna" zvala, in f • • * ve kdor drugače piše, napak piše ' Ne in hrvaške pesmi Se in druge slovenske v poslednjih letih so začeli naši črko gospod dopisnik, da pri nas v celó malo besedah v k" prav izgovarjajo, ampak da jo kmetje spoznavati, da njih rod in jezik je slavo (sužnji). Ako bi bila tržaška vecidel v „c" spreminjajo, kakor na priliko: „čupit, čurit, Čuhat, čita, ( u namesti „studenec" sčedenec* Skedenj" „Sčeden" ali 9 (slovenski), ne pa sciavo okolica tako poitalijančena, kakor je popisuje omenjeni dopis ■■mhéimmihhmhii , ne bila bi lani poslala iskrenih, v „Novicah" » in tako tudi namesti z zasluženo zahvalo imenovanih Slovencev v Beč pred presvitlega cesarja. Tržaški Slovenci, posebno pa či- gospodje, so nam vsemu temu priča, ki nas pa „Sčedna", al to Je loka- tavničini lizem. Ako bi hoteli besede pisati, kakor se izgovarjajo v vsakem kotu in kakor hoče dopisnik, bi bila to še hodijo ob nedeljah obiskavat. PopraŠajtejih velika zmešnjava, ne pa, kadar se slabo izgovarjane ; naši besede prav pišejo kmetje lepo po domače nagovarjajo Ali kako jih to lep ni pristav, ki Okoli Trsta vidiš veliko lepih napredek naših kmetov da kar so „Novice" večkrat so posestva bogatejih tržaških barantačev, v kterih le poleti bivajo s svojo rodbino. Na teh prista- ličtjJi cucck uaoiii liiiio «w v , ua , o\j j?jlw vu. povedale, so pevci njih v tržaški čitavnici pri ff besedah" p e 1 i ? Al ni to lep napredek, da pevci z Rojan-a in vah ima vsak svojega kmeta, tukaj imenovanega „man- Barkole so si nalašč pevskih učiteljev iz Trsta najeli Amii^u fo mu varuje in obdeluje zemljo, za plačo pa in jih sami plačevali, vda so jih hodili vsaki teden slo- drijera , ima stanovanje in polovico pridelkov. Ravno tako, pri- venskega petja učit? Se druzih lepih izgledov bi lahko povedujejo naši stari, je bil holmec, kjer zdaj vas Ske- naštel, al za danes naj je to zadosti. Le to rečemo denj stojí, v posestvu tržaško-kopriškega škofa. Ker pa ni bilo toliko polja, kakor gaje zdaj, ampak je bilo 9 t! vasi „Sylvulae" izhaja. kdor o naših zadevah po svetu piše, naj iz življenja po snema, nikakor pa naj ne^ piše, kar se mu ravno sanja Jakob Cenčur, skedenjski učitelj. t tudi nekaj gozda, od tod tudi lahko latinsko ime te Za obdelovanje je imel tudi Iz senožeškega okraja 2. avg. — Ta teden je mandrijere in sicer tri s preimkom Flego, Godina bila razdelitev milodarov našim ubogim vaščanom po- __o_____ ________________da dobi z drugačnim priimkom. Ti kmetje so morali škofu ne bi očitni zahvali gospoda Demšerja, župana senože- zahvale, ktero m S an ci n, kakor se še dandanes tukaj le malo rodbin polnoma dognana; zavoljo tega si ne moremo kaj 9 do 1848. leta polovico grozdja (poglavitni pridelek pri nas), skega v 21. listu ..Novic", dostavili smo olja, žita in sočivja pa le desetino in sicer zadnje iz cele duše dolžni tudi gospodom siromaškega odseka v Ljubljani, namreč gospodom : dr. Bleiweis-u, dr. Orel-u dvoje v snopih odrajtovati, in so morali vse to sami v za to pripravlj eni skedenj znesti ali izpeljati. V vsi tržaški okolici ne dobiš druzega skednja kakor samo tega. ker m grofu Auerspergu. Ti gospodje so, kakor za gotovo vemo VMWAAVi. ^âw V4VW1U Ui Uii^^Ci O CX JLJLL \J tU^aj CVV JL V \J LL1 \J y tudi zarad nas imeli veliko posla, ter izbiranje, naši kmetje žito po dvoriščih na golih tleh mlatijo in nakupovanje in pošiljanje tako izvrstnih semen itd. vsako čistijo. Zavoljo tega je dopisnik v „Slovencu" omenil, sorte vodili; posebno so se nam semena ponesla, tako, da skedenj nič ne pomeni, ker misli, da povsod pod da nas dolžnost veže jim še posebno za njih trud pri milim nebom na solncu žito mlatijo, kakor tù pri Trstu! kupovanju žita in krompirja prav srčno zahvaliti se. Od gori imenovanega skednja je tedaj dobila naša Srčna zahvala pa gré tudi gosp. dr. Tomanu, ki je na ▼as ime "* ■ Skedenj." Pa to ime je znano y vola" poznajo Tržačani in vse uradnije našo vas le za „Ser- malo v Trstu Dunaji tako domoljubno délai za nas. Zahvaljujemo so Ime „Skedenj" Jô bilo v ustih pa tudi gori imenovanemu županu gospodu Demšar-ju, da je to, kar so „Novice" v 52. listu lanskega leta I 4 258 o preteklih nadlogah pisale , položil na srce vrlemu druga leta je kmet pristavke dělal ali še ne dosti presu okrajnemu predstojniku in po njem preblagemu dežel- šenega snopja v skedenj zvozil, da je drugemu v ko ) v „Novicah" ni zolcu prostor naredil; letos, žalibog, tega treba ni, ker nemu poglavarju. In tako oni dopis ostal glas upijočega v puščavi, ampak je pripomogel, dobili smo komaj tretji, cetrti ali peti del mimo dobrih da se je naših siromakov usmilila tako blagodarna vsa let. Kjer detelje ni bilo kaj v kozolec djati, ne prve ne druge, — kjer je slame silno malo in sená skor nič, kmetovavec tužen premišljuje in duhta, kako bo ubogo kranjska dežela in še marsiktera mila duša v druzih slovenskih krajih. Kam se bomo pa za naprej na- slonili, kdo nam bo kaj pomagal? Po tako slabi letini, kakor se letošnja kaže, bode revščina vedno veča; kaj bo o prihodnji zimi? Silna revščina nam zopet žuga, ako se nas Bog ne usmili! Dajati in pa plačevati je pa zmiraj več. zepu nič ni čuda, da živinico preredil; na odru nic, v zdihuje in tarnja v takih hudih zadregah! Desetero toraj osmero živinčet ima v hlevu, krme komaj za troje je primoran Število živine zmanjšati; radi bi jo oddali pa je ne morejo spečati; al če se jih kak mesar usmili Iz notranjske Bistrice. (Vabilo.) 20. dne tega jo plača, kakor sam hoče, to je, prav po nič. > r Toraj meseca bo v naši narodni čitavnici na Notranjskem imajo mesarji zdaj prav zlato dobo, ker do tega me- Ker „beseda" v slavni spomin rojstva Njih Veličanstva pre- seca so sekali meso po 17 kr. najniže cene. ^^ j. svitlega cara Franc Jožefa I. in zraven se bo obhajala živina toliko po ceni, jo rajše posestniki dom% zapore doma koljejo in dajejo meso po 10 kr. libro. Čuditi se je le, da se je v ti nepomnjeni suši tukaj obilo in prav Strašen ogenj je lepega lanú přidělalo; tudi prosó nam je na nekterih obletnica nje ustanovitve, h kteri svečanosti se vsi pre-častiti gosp. udje s tem vabijo. Odbor. Oil Cerknice 3. avg 31. julija pokončal Dolenje jezero pri Cerknici. Ako- njivah prav dopadljivo. Ajde so ljudje obilno vsejali ravno so ljudje iz jezerskih senožet in iz Cerknice z in kjer ji je zadnji dež 29. dne t. m. dobro vstregel gasilnico na pomoč prihiteli, ni bilo mogoče ljutega plemena z^dušiti, ker ne kaplje vode ni bilo Dri rokah. je precej šinila na beli dan, ravno tako tudi repa y ? Letos se je cerkniško jezero tako posušilo drugej vode dobiti, kakor o mlaki pri da vodonosu" daj da bi se jesenski pridelki dobro obnesli Bog > ne 7 ni bilo y ne živino napajajo , pa še ta je pri „voaonosu", kjer tako daleč od vasi, da ni ako bo strašna stiska! Vročina je taka, da skor take pomnimo, ženjice na razbeljenih tleh skor stati ne morejo. Ker je zrak tako soparen , se vedno od nesrec y bilo Časa, jo od tam voziti. V poldrugi uri je bila vsa po streli sliši; na Prebačovem je nekega fanta ubila vas z 43 híšami in ravno toliko hlevi, skednji in ko- ko je proso plel; pri Meji je pred malo dnevi hlapca zolci v pepelu. Samo na zgornjem koncu vasi je ena, z volom vred v hosti usmrtila. Sv. Jakoba dan je na na spodnjem tudi ena hiša ostala in pa cerkev. Zgorelo Bregu v mavčiški duhovnii strela dva skednja vpepelila je tudi 20 prešičev. Ker so senó in žito že vsi domu Sv. Aleša dan je pogorela vas Podraš v mavčiški du- t* iv xiioauii , iu jm ui uiiw íta vaiuvajj im. Pra- da so otroci na nakem skednji zakurili in tolika pospravili, jim je tudi to vse zgorelo. Grozna je ne- hovnii z 48 hišami; 13 jih ni bilo zavarovanih. sreča. Zavarovanih ni bilo vec kot 9, akoravno so pred vij o tremi tedni tukajšnji gosp. kaplan pri kršanskem nauku nesrećo učinili. korist asekuracije lepo razlagali in k pristopu ljudi na-govarjali, „Novice" pa že tolikrát opominjale, Iz Kranjske gore avg H. Večidel iz slo zastonj. Kdaj se bodo vendar ljudém pa vse ■v i OCl odprle! Sploh venskih pokrajin prinašate ljube „Novice" le žalostné , da je letošnja letina povsod zeló zeló slaba in novice pripoveduj e, da OU ugciij ZJ 1U1U uatiuoui Iicii.1 maiu- ou ijva^jo o Li auuma v^íooujoju ; xva au uuuu oouo 11 pridni ponočnjaki, ki v gozdu kradejo in se v strahu živino přeživili, ako jim mili Bog drugače ne pomaga pred žandarji okoli potikajo. Zdaj je gozd vsega kriv; Naj pozvejo naši^bravci tudi, kako je v naši dolini z da, res gozd je misii, koliko so ogenj z lulo zatrosili neki malo- da se ljudje strahoma vprašujejo kako bodo sebe in veliko kriv, ako se na přetekle čase letošnjo letino. Predno to povem cesar sem se o nasi morije, pobojev, tepežev, kletvine in pi- letini s svojimi lastnimi očmi prepričal in tudi od druzih jančevanja je že gozd učinil; aï gozd je vendar pri ljudi slišal, naj vsem tem nedolžen; krivo Je to da z gozdom no- je o naši letini izrekel to-le: navedem besede nekega Dolenca, kteri >> Drugo vse nic ne veljá benega reda ni! Čeravno zanikerni gospodar, ki samo to je kaj vredno, kar je v Ratečah in v Banatu ne zavaruje svojih poslopij, res ni vreden pomoci se v teh dveh krajih je najboljsa y r letina, kar sem J? jez a nam vendar smili clovek, in v tem človeškem usmi- svojimi očmi videi. Samo čez Rateče in Banat je leto& ljenji naj odpró dobrotniki svoje blage roke in če tudi Bog svoj žegen razlil." Ta mož je obhodil tudi Hrvaško. majhen dar naklonijo revežem. Da brez vseh ovinkov Kar je o Ratečah jzgovoril, to veljá tudi od Dovjega, hitro pride vsak dar na svoje mesto do tehanta v Cerknico. Kaj, ko , naj VI £ UUOiail JAIHUJUUW ^V/l. S/ ili iřV/^J/UVl 1U UUIVUJM bi tudi slavno c. k. Gotovo je skozi te kraje ponoči hodil bi ga poslali Kranjske gore in Belepečí in deloma tudi od Jesenic. ter ni v^ivfcunu joauíii i/o ivtctjt» vyi uuuu , t^i ni mogel videti, kakošne so setve na polji in kakošna je trava dež. poglavarstvo blagovolilo iz tistega ostanka Notranjcem namenjen 7 nekoliko 7 ki J0 tem revežem podeliti ? po travnikih. Pri nas se ne smemo > hvala Bogu 7 za- Sušo Iz okolice kranjskega mesta 31. jul. nek. voljo suše kar nič pritoževati. Milo nebó nam je skoraj »oueu, ki skor vso kranjsko deželo hudo tare, čutimo zmirom o pravém času pohlevnega dežja pošiljalo , x*j tudi v naših krajih, kjer vès čas, kar je sneg odležel, je zemljo napajal in ji dajal obilno rast. Mesec majnik ki noter do sv. Jakoba brazda přemočena ni bila; kar ni je bil lep in topel; rožnik večidel mrzel in moker takor zima vzela, in čila. kar je mišim ostalo, je večidel suša vni- da je nekterekrat celó slana padla in se je posebno na r^w.«.., ««i j« T^Í^V,* — J. . . z---------------- i—. — r------ Naši kozolci do polovice ali še vec prazni stojé; turšici in fižolu poznala; al kmali sta si oba opomogla y Vasi zalivali, ktera prijazno dopolnuje zahvalo vašega g. župana _ xT moramo dodati se zahvalo, ktera gré do- v 21. listu „Novic'-, je v 52. listu „Novic" moljubnemu g. JožefuZelen-u, ki prvi tako krepko povzđignil očitni glas za milosčino ubogim vašega okraja, kterega ni prezrl Njih eksc. deželni nas pogla- solnčnih krajih ko se je zopet toplo in gorko vreme povrnilo. Prva košnja po ledinah nam je dala veliko dobrega in lepega sená. Če ga tudi toliko ni kot lani, smo vendar zado- voljni. var, kakor ni prezrl sp oročila naše kmetijske družbe o lanski letini, ki je že v jeseni si. vladi odkritosrčno rekla, da žuga lakota Notranjcem. To sporočilo kmetijske družbe je bilo prvo, da je prevzvišeni deželni poglavar ministerstvu na Dunaj poročal, da se je bati revsčine na Notranjskem. Tako je tedaj mnogo glasov, mnogo rok vzajemno pomagalo, da se je dosegel dobrotljivi namen. Vred. dežja Slabše se bo košnja obnesla po senožetih na vendar premalo ker J1«* J® bilo 7 boljše je po senčnih krajih. Ozimna V rz Je bila pri nas na slami visoka in močna, na klasji prav težka; enmalo manj se je je naželo kakor lani, pa zrna bo brž ko ne več ko poprejsnje leto. Spomladanske setve y kakor turšica 7 jara rz 7 ječmen 7 lan 7 bob in compe (krompir), z eno besedo: vse je tako lepo, da stari 259 ïjudje ne pomnijo tacega. Bog nara daj lepo, stanovitno in gorko vreme, da bi vse srečno domů spravili , potem bomo imeli tako letino, da že davnej ta-košne ni bilo. Ce tudi radosten rečem , da bomo lepe pridelke imeli, bo vendar treba še veliko žita kupiti ; zakaj tukajšnji pridelki, če so še tako obilni, nikakor potřebám našega kraja ne zadostujejo; kajti veliko več nas je ljudi, kakor jih more dolina preživiti. Zato pa tudi pri nas revščina vedno veča in hujša prihaja iz vzrokov, ktere hočem, ako Vam je drago, drugo pot bolj obširno iu natanko popisati. *) Z Bogom ! Iz Ljubljane. (Čitavnica ljubljanska. Sklepi iz- rednega občnega zbora 6. avg. L l.~) Da smo prišli do tega izvanrednega zbora, vzroki so ti-le: Gosp. Franca Sovana, v čegar hiši ima čitavnica svoje stanovanje, začeli so pisuni kmali po letnem občnem zboru, pri kterem ni bilo slišati zopernega glasú, po tujih časnikih obrekovati, da pri čitavnici le išče dobička; vrh tega se je povdarjalo, da ta stanovanje ne zadostuje čitavnici; g. Sovan, s tem razžaljen, čitavnici odpové stanovanje, da si poišče cenejšega prostora; društvin odbor se snide in sklene, gosp. Sovana prositi, naj p rek liče svojo odpoved; a gosp. Sovan ostaja pri svoji besedi. Odbor na to skliče prvi izvanredni občni zbor, da se posvetuje , kaj je storiti. V tem zboru bil je izvoljen odsek, večidel iz stranke, Sovanemu stanovališču na-sprotne, da čitavnici izvé za priličnejše in cenejše stanovanje. Ta odsek je našel novo stanovanje v gosp. Frelihovi hiši na dunajski cesti in je o njem 7. julija poročal odboru, kteri pa odsekovega predloga ni mogel odobriti, ker se mu nasvetovano stanovanje, dasitudi skoraj za tretjino veče, ni zdelo priličnejše, zraven pa bi biio, zunaj stroškov za preseljevanje, za 300 gold, draže. Odbor je toraj sklenil z vsemi glasovi zoper enega, da občnemu zboru ne more priporočati omenjenega nasveta. Med tem, ko seje vse to godilo, kurila je odboru nasprotna stran tako, da se je vnel v čitavnici razpor, na videz hud, a kakor se je zdaj pokazalo, ne-nevaren. Ta nesloga je primorala g. dr. J. Bleiweis-a, da se je konec imenovane odborové seje odpovedal pred-sedništvu, rekši, da je radostnega srca opravljal pred-sedništvo, dokler je vladala lepa, prava patrijarhalna edinost, a da ga je zdaj do grla sit, ko se je pošast pogubivne nesloge vgnjezdila v narodni dom, kterega niso tišti zidali, ki ga zdaj poderajo. Gospod podpred-sednik dr. Orel je tedaj začasno prevzel čitavničino predsedništvo ter na 6. dan t. m. sklical izvanredni občni zbor, v kterega se je snidlo nad 60 udov in kterega je pričel z nagovorom, okolščinam prav primernim. Naj iž njega le nekoliko povemo : „V lepi složnosti se je izcimila iz zrnica, v narodno zemljo posajenega krepka lipa, in pod njenim šotorom so se glasovali čuli slovenski tako milo, ^ da je njih jek prebudil vso slovensko kri. Po našem izgledu so stopila na dan enaka društva po vsem slovenskem domu, in druga drugej roke poda-jale v povzdigo in izvršenje predstavljene naloge. To naše enodušno vedenje je primoralo še celó nasprotnike naše društvo spoštovati, in je celó veliko protivnikov přivábilo v naš tabor. Al, mili Bog, nekoliko časa je pri nas vse drugače; namesti bratovske sloge se je vgnjezdil malopridni razpor v naše društvo. Pa zakaj in od kod? Kar se tiče prvega, pravijo, da stanišče čitavnic^ ni pripravno, da ne zadostuje potřebám društva, in da je predrago. Res je, da stanišče ne zadostuje vsem našim potřebám, da bi dvorana za velike besede imela biti prostorniša, da tudi še druge pomanjkljivosti ima. Ali pomisliti je, k j e vzeti, da se vse to zboljša •) Treba je, da se odkrijejo rane; zato prosimo razložbe. Vred. ali prenaredi? Dohodki društva ne presegajo, da bi sedanje stroške redno opravljali. — Natolcovanju, da je stanišče predrago, predstavljam v pomislek, da ce-nejega ni dobiti, kar je za to izvoljeniodsek sam pri-trdil. — Na vprašanje, od kod se je vgnjezdil razpor v naše društvo, me mora srce — molčati, in samo željo izgovoriti, naj mili Bog pelje protivnike k spoznanju, da sloga jaci, nesloga pa tlači. Prvi následek nesloge smo dočakali. Glava društva, naš voditelj dr. Bleiweis, se je predsedništvu odtegnil in včeraj so odstopili prav iz tega vzroka tudi gospodje odborniki dr. Costa, dr. Von-čina, dr. Zupanec, Debevec, Horak, Jamšek, Žeravec, in odstopii sem tudi jez." Po odbrani tej odpovědi začela se je razprava, in bili so sprejeti naslednji predlogi, ki jih je zastavil g. Luka Svetec, ki je z mirno, pa odkritosrčno in krepko besedo odkrival rane, ki so jih nekteri vsekali čitavnici, in svetoval, kako naj se zacelijo, da narodna stvar ne trpi nikakoršne škode: 1. Da društvo ljubljanske Čitavnice ni nezadovoljno bilo sè svojim sedanjim stanovališčem v gosp. Sovanovi hiši; in da ni ene misli ali solidarno s tištim pisunom, ki je po časnikih razna-šal, da je društvo nezadovoljno. — Sprejet je bil ta sklep z vsemi glasovi proti devetim. 2. Da društvo želi še zanaprej ostati v svojem sedanjem stanovaiišči. — Enoglasen sklep. — 3. Da društvo obžaluje, da se je ta društvena reč raznašala po časnikih, namesti da bi se bila obravnovala po svojem društveno-pravem poti, to je, po knjigi, za pritožbe in želje odprti, po odboru in vel. zboru. — Sprejet z vsemi glasovi proti devetim. 4. Da se izbereta precej dva poslanca, ki obznanita g. Sovanu storjene sklepe, ter ga vprašata, ali ga je po tem zadostilu volja, od odpovědi, s ktero je društvu stanovališce odpovedal, odstopiti in da prejet odgovor precej izporočita vel. zboru. — Enoglasen sklep. 5. Da se izbereta za to poslanstvo gg. Jož. Krsnik in Luka Svetec. — Enoglasno. 6. Naj se dosedanji prvosednik gosp. dr. Jan. Bleiweis in dosedanji odbor zopet izvoli. — Sklenjeno z vsemi glasovi proti petém. Razvidno je iz teh sklepov, kako mala je „opozicija", ki se je zvirala po časnikih, namesti da bi se bila držala društvine poti, in vpisovala svoje želje in pritožbe v knjigo, ktera je v ta namen vedno na mizi v izbi za branje, ter se udala odborovim sklepom o njihovih željah in pritožbah. Glavni besedniki te „opozicije" bili so v zboru gospodje Fr. Levstik, dr. H. Dolenec in A. Kunšic. — Trdno se nadjamo, da se v društvo vrne zopet ljuba sloga ali s tem, da se nasprotniki mirno udajo zborovim sklepom, ali s tem; da iz-stopijo iz društva, kar tudi v materijalnem oziru čitavnici ne bode na škodo, ker je domoljubni gospod Sovan po gosp. dr. Orlu poročil, da on plača letnino za vse, ki kot „malcontenti" stopijo iz čitavnice. Naposled še oznanjamo, da je g. Sovan gosp. po-slancema odgovoril, da po imenovanih sklepih občnega zbora odstopuje od svoje odpovědi, in da g. dr. Orel omenjene sklepe v kratkem poroci dosedanjemu pred- sedniku in odboru. — (Matica slovenska — razjasnilo — opominTe dni přejela je naša Matica od slavne Matice slovensko (slovaške) iz Banške Bistrice krasni diplom v priznanje, da je naša Matica v zvezo stopila ž njo dve letos izdani knjigi, in sicer: a) „Slovensko Čitanko", 518 strani debelo in b) „Razhovory o Matici sloven s kej" y ki ima 40 straní. — Pri tej pri- liki naznanjamo, da gosp. udje, ki so plačali letnino ali ustanovnino za drugo, to je, 1865. leto, še niso bili razglašeni po „Novicah." Hoče se pa to razglaševanje kmali pričeti. To bodi v razjasnilo zlasti nekterim po- verjenikom na Stajarskem, ki so v skrbéh o poslanih pnmerni spisi Ob enem še opomnimo, da se bode zacel veliko piče za pitanje (debeljenje) goveje živine, bojo s brž ko jej dojdejo pivarnico združili velik pitavnjak. Tako se bo obrt- kte-r doneskih. tiskati „letnik" slovenske Matice, Da se vé število iztisov dolociti, treba, nijstvo lepo vjemalo s kmetijskim gospodarstvom da se stari letni udje in ustanovniki podvizajo s svojimi remu bode obilna podpora dohajala tudi iz ljubljan doneski za 1865. leto, novi pa ne odlašajo vpisati se. skega mahu, kjer imajo gosp. Kozlerji velika posestva, ~ " nas je letos razveselila in če bode vse to na korist po3estnikom, bode tudi na Družb s v. Moh s petimi knjigami ; te so Koledarček za 1866. dobiček deželi. Dobro! > leto Ogl Cvetnik. berilo za slovinsko mladino , povest, za ali hudobija in nedolžnost > Slo társtvu. Gosp. dr. Jožel Kozler se je odpovedal no vence predelal France Zakrajšek ) in enajsti in dvanajsti zvezek „slovenskih večernic" za poduk in kratek čas. Mnog lepega tehtnega blagá je slavna družba spravila na dan. Za ude ljubljanske dekanij petere te knjige prejel Lésar toraj dotični udje za nje oglasijo nijo pot in skrb, pripravlj ; pri njem naj se novim ministrom Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Bridke skušnje preteklih let nas učé, da ni varno Da si udj prihra hvale peti, dokler djansko ne poka imenovani dekanijski predstojnik te družbe precej pri oddaji teh knjig pre-jemati letnino za prihodnje leto žejo, da njih nastopna pisma so kaj več kakor lepe gladke besede*" Po teh skušnjah bomo tedaj čakali, da vidimo delà novega ministerstva. Vendar terja tudi od Prag Naš častiti roják gosp. Anton Heidrih je v da se mini- > se v konservatorji izobražuj • v • V visi muziki lep ravnokar izdal po besedah M. Vilharjevih prvo kompozicijo za možki zbor in čveterospev pod naslovom „Vodniku", ktero živo priporočamo vsem slovenskim pevcem in pevskim družbám. Dobiva se ta pesem tudi vsacega poštenega Avstrijana domoljubje, sterstvu, ki je zapustilo nesrečno pot prejšnjega in je .- > Pri~ bližamo s zaupanjem, ki ga potřebuje, da mu srce ne vpade I^H H M .1 H krenilo na tako, ki Avstrii obeta boljo prihodnost o tako težkem delu, ktero je na-se vzelo. Iz pisma,. čitavnici naši po 10 kraj zadevah slovensko-nemškega slovnika na- znanja „Danica" to-le: „Lotili so se gosp. predsednik } stolni dekan dr. Pogača , uu« , ^ sali slovenskim veljakom , zlasti g g. Miklošič Cafu, da bi blagovolila svoje bogate zbirke v porabo posoditi, domá pa se je obravnavalo z g. Zalokarjem zastran njegovega rokopisa. Gosp. Miklošič je po odgovoru že 4. dne u. m. z velikosrčno rodoljubnostjo kar debele delà kar neutegoma ter pi in ki ga je prvi minister grof Belkredi sporočil deželnim poglavarjem , so „Novice" važniše reči zadnjič posnele in jih posnemajo tudi danes v „Glasih domorod." To pismo posebno povdarja svobodno gibanje občin in deželnih zborov, delavnost in varčno ravnanje uradnikov pisarij kar najmanj mogoče, priljudnost do ljudi bodno besedo v časnikih > 9 svo 9 ravnopravnost vsacega jezika v pisarnicah. Tudi minister pravosodja je pisal svojim " da podložnim gosposkam pismo, v kterem jim sporoča 9 politiko, ker so precej izročil tudi svoj rokop za odp foliante, ki so že kacih 14 dni v rokah gosp. predsed- prj 0bedu nika 8 tej Gosp. Caf v odgovoru 16. dne u. m. si v čast da more k tako imenitnemu delu pripomoči jim mora ie za pravico biti, ne pa za dišča morajo biti dvorane pravici posvećene, ne pa bojišča političnih borb. Pač dobro in potrebno sporočilo! ki je bil na čast obhajanju 5001etnega ob- stanka dun aj skega vseučilišča je vitez Schmer- \J J \XCk liil/l \J iv 1UJIVU1VUV1UU. VÍWAW, V*. eljem in s prijaznimi, celó delu koristnimi pogojami bi jubil svoje obširne in prebogate zbirke. Gospod ling zopet napival „Frankobrodu." Vsi časniki y tudi Je predsednik sami so ga 23. dne nemški, se čudijo 9 da se moz up a svojo „ liberalnost" m Ptuju obiskali 9 videli delo, ki je bilo skozi 30 let s toliko marljivostj iz vseh slovenskih savčevem zagotovljanj krajev zbirano, in v kterem take 9 nobene skovane besede, ampak ki so med ljudstvom , in ki ob času zbiranja še niso bile v besednjakih. Tudi ta zaklad se v krat- v Ljubljano pričakuje. Tako tedaj so najbolj drag še zmiraj ponujati Nemcem, za ktero nihče nemara! Prevzvišeni škof Strossmajer je uni teden přišel na Dunaj, pravijo za to , da se o ogrsko-hrvaških zadevah Slovanska be- P° P1" pogovori z Majlathom in Belkredom. seda je njemu na čast vecernico. kem in bogati viri za to imenitno delo nekaj pa kupaj 9 ekaj ljivo zagotovlj Vrh tega se pa pričakuj še mnogotere pomoči od vec strani Gospod Bile, na dne t. m. napravila slovesno Najvažneja unanja stvar je zdaj ta: kako se bojzmotala razprtija med našo in prusko vlado zavoljo Sie s vik-Holštaj na. Prus hoče gospodovati, da pleše Avstrija po njegovih goslih. Ker pa naša vlada tega ne more in ne sme trpeti, se še ne vé, kaj bo iz priliko , J UUljUUll ^UOIMU v^v » vr* vr t 1U WVWWV* AU------x U10I\CUi , LUU.1 V tf