^iil^ilo Sbci zveze delornega ljudstva za Podravje »Tednik« Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ID Ormož — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odeo\/^or- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo tn uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel. 158 — St tek ra- kuna: NB PtU] 604-1»-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za ttaerastvo 1250 za Inozemstvo 2500 din Št 6 PTUJ, 12. februarja 1965 Din 25 Letnik XVI1!. MedobOisliG sodelovanje Idm In letos PredsedstDo medob- činskega odbora za sodelovanje med ob- činami Čakooec, Va- raždin, Ptuj in Or- mož, je ne^vno raz- pravljalo o poročilu o medobčinskem sode- lovanju v letu 1964 in o smernicah pro- grama za sodelovanje v letu 1965. V razvijanju medobčinskega sodelovanja so odigrale glavno vlogo sindikalne organizacije. Y letu 1964 so bili vzpostavljeni številni s"tiki med delovnimi or- ganizacijami na področju eko- nomskega sodelovanja. Poseb- no močno se je razvilo sodelo- vaTije v kulturi in prosveti, tu- rizmu, š]wrtu, tisku in radiu, v izmenjavi izkušenj na področju dosežkov pri delu, varnosti pri delu. v tehniki dela in uporabi sodobne tehnologije v procesih proizvodnje in v vrsti ostalih področij. Med najpomembnejše uspehe na področju medobčinskega so- delovanja pa sodi tretji »Teden bratstva in prijateljstva«, ki je bal v občini Cakovec v času od in do 24. maja 1964, v kate- rem je aktivno sodelovalo 1.176 delavcem, ki so pripravili kvali- tetne kulturne in športne prire- ditve, ki si jih je ogledalo 8.873 občanov Afedjimurja. V izvaja- nju programa je sodelovalo 20 kirlturno umetniških skupin in 30 športnih ekip iiz delovnih ko- lektivov, ki so gostovali v važ- nejših središčih Medjimurja. kot so: Cakovec, Domašinec, Koto- nba. ^Tursko Središče, Nedeli- Prelog, Strahoninec in Štri- V teh krajih so gostovale tu- di številne kulturno umetniške skupine iz ptujske in ormoške oi>čine, ki so bile povsod zelo toplo sprejete, posebne uspehe pa so dosegli: moški pevski z4x>r Svobode Ptuj, godba na pihala Ormož, dramska sekcija Svobode Ptuj, dramska sekcija pitujske Gimnazije, prosvetno društvo Rogozuica, plesna sek- cija >Svobode« Ptuj, kvintet »Franja Žibrata« iz Ivanjkovec, plesni ansambel >Poetovie< Ptuj, pevski zbor >SA-obode« Majšpcrk in pevski zbor >vSvobode« Or- mož. Navedene skupine zasluži- jo posebno priznanje Občinske- ga sindikalnega sveta Cakovec, predsedstvu medobčinskega od- bora, v prvi vrsti pa občanov Medjimurja; podobna priznanja] so žele sl^pine iz Varaždina in Caikovca. V športni^ medobčinskih tek- movanjih je Ptuj zasedel prvo me»to v streljanju, Ormož pa v odbojki, Varaždin v rokometu, največ »mag pa je izbojeval Ca- kovec, ki je osvojil prva mesta v rokometu za moške, v šahu, v namiznem tenisu, v kegljanju in v nogometu. Drugo mesto v ro- kometu za ženske je zavzel Or- mož. Ptuj pa v odbojki in v kegljanju. Vara/xlin v rokometu za moške in v namiznem tenisu, Cakovec pa v strelstvu. Zelo lepo je uspela razstava slikarjev amaterjev, ki si jo je ogledalo 800 ljudi, žal pa nikdo ni sodeloval na razstavi iz Ptu- Modno revijo je skrbno pri- pravila Medjimurska trikotaža in »jedinstvo« iz Cakovca, so- delovala pa je tudi >Delta« iz Ptuja. Ob pričetku tedna je izšla prva številka medobčinskega li- s»ta »Teden bratstvo in prijatelj- stvo« v 8.000 izvodih. Filatelisti pa so izdali spominsko pisemsko ovojnico v 5.000 izvodih in spo- minski pf^tni žig, pisma so od- potovala v vse kraje sveta. Ob zaključku tedna je bilo sreča- nje l>orcev Zagorske brigade v Trakoščanu, ki se ga je udele- žilo 125 borcev in gostov.. Potek tedna so spremljali tisk iu radio in televizija Zagreb. Ob zaključ- ku tedna je bil izdelan album, v katerem je zbran v slikah ce- lotni potek tedna, sedaj pa se pripravlja šc dok«menta<5ij»--o- medobčinskem sodelovanju v le- tu 1964. Predsedstvo je ugoto- vilo, da je bilo medobčinsko so- delovanje v letu 1964 zelo plod- no in da so doseženi uspehi po- membna spodbuda za nadaljnji razvoj sodelovanja. V letu 1964 je bil storjen tudi pomemben korak naprej v raz- vijanju medobčinskega sodelo- vanja, še posebno pomembno pa je, da je v sodelovanje zajeto tudi podeželje, kjer je prebival- stvo toplo pozdravilo kulturne in šf^ortne prireditve, ki so jih priredili delavci iz mest in in- dustrijskih centrov. Zelo lepe uspehe so v sodelovanju dosegle tudi organizacije Zveze borcev NOV in Zveze mladine, ki so se aktivno vključile v uresni- čevanje programa medobčinske- ga sodelovanja. Posebno bi v letu 1965 bilo potrebno vzposta- viti konkretne oblike sodelova- nja med skupščinami občin in organizacijami Socialistične zve- ze in Zveze komunistov. Na seji so soglasno osvojili predlog Ptuja, da se na otvoritev IV. >Tedna bratstva in prijatelj- stva«, povabi delegacija občine Arandjelovac v Srbiji, s katero ima ptujska občina prijateljske stike. Doseženi uspehi na pod- ročju medobčinskega sodelova- nja so uspeli razbiti vse težnje lokali^zma in zaprtost a' notra- njost svojih meja in je program medobčinskega odbora za sode- lovanje med občinami dveh so- cialističnih republik v celoti v skladu z Vin. kongresom ZKJ. kar tem bolj obvezuje, da v le- tu 1965 razvijamo konkretne ob- like sodelovanja na gospodar- ■skem podr bodo informirali o-b^anc o vseh potrebah in možnostih, o vseh prizadevanjih in uspehih, ki lahko vplivajo na uspešen nadalinji razvoj v krajevni in občinski skupnosti. Kolikor se ne bo moffoče držati abecednega reda pri imenih skupnosti, bodo imele prednost tiste, ki nam bodo najprej pomagale zbrati za obiavo potrebne po- datke. ugotovitve, izjave m ostalo. V 52 tednih in v tolikih številkah bo priložnost in prostor za vse skup- nosti. pa tudi za vsa podjetja, zavode in ustanove, ki imajo stike s posameznimi skiipno«;tmi. Osnovni namen tega načrtnega dela v občini je z enakopravnim obravnavanjem vseh delov občinske «;kupnosti seznaniti obrane 7 delom, težavami, u^^pehi in perspektivami na celotnem občinskem območju, da l)odo lažje razumeli politiko občinske skupščine in organov krajevnih =kupnosti v prizadevanju za vse- stranski napredek in za premagovanje težav, za od- pravo nesorazmerij in neskladnosti, ki obstajajo in ki jih je potrebno odpravljati, da bi do'iegli višjo gospo- darsko in vsestransko stopnjo naše celotne občinske skupnosti. Uredništvo Vrvež na Pohorju: smučarsko tek movan.ie pod okriljem Mednarodne smučarske zveze je privabilo množico tekmovalcev iz raznih dežel Evrope in mnogo tujih in d omačih gledalcev Ostali dog^odki Medtem ko je ameriški na- I pad na dve severnovietnamski mesti sprožil proteste po vsem svetu in spodbudil nekatere, da so uporabili tudi s svoje strani grožnje, so se napadalci znesli tudi nad Laosem. V takem ozračju seveda pripisujejo obi- sku sovjetskega ministrskega predsednika v severnovietnam- ski prestolnici in bežnemu obi- sku v Pekingu še poseben po- men. Kot trde trezni na zaho- du, bi bila nova ženevska kon- ferenca edina prava rešitev. KOČA POPOVIČ V MAROKU Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prispel na svoji turneji po deželah Se- verne Afrike v maroško pre- stolnico Rabat. Zaključno poro- čilo o razgovorih z maroškim kolegom pravi, da sta oba mi- nistra ugotovila soglasnost po- gledov na osnovna vprašanja mednarodne politike. V torek zvečer je visoki ju- goslovanski gost odpotoval v Tunizijo. Obiski v severnoafri- ških prestolnicah bodo okrepi- li že tako dobre stike med na- šo državo in nedavno osvoboje- nimi afriškimi deželami. SREČANJE JOHNSON ^ KOSIGIN Novico, da v sovjetski pre- stolnici odobravajo srečanje najvišjih sovjetskih in ameri- ških državnikov (četudi doslej samo neuradno), pozdravljajo mnogi demokratski in republi- kanski senatorji v ZDA. Nabra^ la se je kopica mednarodnih vprašanj, ki zanimajo tako Vzhod in Zahod in ki terjajo rešitev. Vietnam je spet pokazal, ka- ko blizu vojni se more znajti svet, če prevladajo prehudi »strateški cilji«. Tu se ameri- ška vlada ne odreka načrtov in jih skuša celo povezati z ne- kakšnimi »nujnimi interesi« za- hodnega sveta. Na drugi strani je popustila pri vprašanju več- stranskih jedrskih sil v ok\'iru NATO in s tem skušala stopiti vsaj en korak bliže »svojeglave- mu« francoskemu predsedniku de Gaullu. To čutijo tudi »naj- boljši ameriški zavezniki v Ev- ropi« (po tem, da se strinjajo z uradno ameriško politiko) zahodni Nemci, pa so z Erhar- dovim obiskom v Parizu sku- šali spet oživiti prijateljstvo, ki sta ga skovala de Gaulle in kancler Adenauer. Vendar uspe- ha ni bilo. 2elje Bonna, da bi Zahod spet potrkal na moskov- ska vrata in skušal sovjetske prvake pridobiti za konferenco o nemški združitvi, so podprli le načelno. Znano pa je, da si tako Zahod kakor Vzhod želita stanje, kakršno je, t. j. ločeni Nemčiji, četudi ju pri tem vo- dijo različni načrti. SKRHANA DOKTRINA Vprašanj za obravnavo je to- rej dovolj. Slednjič ne pozabi- mo še krize v Združenih naro- dih, ki je ne morejo prebroditi in jo skušajo s preložitvami za- sedanj nekako potiskati naprej. Grožnja uradnega Bonna, da bo uporabil Hallsteinovo doktrino, t j. da bo prekinil diplomatske in druge stike s tistimi arabski- mi deželami, ki bodo priznale Vzhodno Nemčijo, pa je sedaj odprla odkrito razpravo o nem- ški pomoči arabskemu svetu. Arabci posebno opozarjajo, da je Bonn npr. s svojim denar- jem oborožil Izrael in s tem prizadel arabske interese Zato gledajo v Afriki na predvideni obisk vzhodnonemškega vladne- ga predsednika Ulbrichta v Kairu kot na uvod v tesnejše sodelovanje ZAR in drugih arabskih dežel z Vzhodno Nem- čijo, morda tudi kot na diplo- matsko priznanje. Grožnja s Hallsteinovo doktrino ne bo za- legla. To pa tudi pomeni, da se bo ta doktrina, ki jo je v praksi pr\'a občutila naša država skF hala prav na arabskih tleh. Ob agresiji ameriških letal na Severni Vietnam Dvakrat so bombniki z ameri- ških letalonosilk prekršili sever- novietnamski zračni prostor in obsuli mesto Dong Hoj in Vin Lin z bombami. Po tem nesram- nem, zločinskem dejanju pa so se uradno pohvalili, da so cilje zadeli vsaj 70-odsibotno. Število mrtvih in ranjenih je veliko. Nič čudnega ni, če je ta dogo- dek vznemaril svetovno mnenje in sprožil tudi val protestov. Gre namreč za zaostritev že tako težkega položaja v Južnem Viet- namu. Ameriška pojasnila, češ da gre samo za 5>opozorilo« Se- \'emem.u Vietnamu, ker je z nje- gove strani prLšila pomoč, s ka- tero so enote osvobodilnega gi- banja Vietkong z uspehom na- padle ameriška oporišča pri Plei Kuiu in Tuj Hou, ne morejo ni- kogar prepničaik. Prevladuje mnenje, da se je Johnsonova vlada odločila za ostrejšo poli- tiko s preudarkom (koncentra- cija bombnikov namreč traja d^j časa) in da je »strateški na- črt«, to je ohraniti se po vsej sili na južnovietnamskem ozem- lju kot glavnem oporišču proti »komunističnemu prodoru«, spet prišel v ospredje. O tem, da ameriška navzoč- nosit v Južnem Vietnamu v ob- liki vojaške pomoči in vojaških svetovalcev samo zaostruje ozračje v jugovzhodni Aziji, nih- če ne dvomi, tudi velik del ame- riške javnosti. Osvobodilno gi- banje Vietkong se krepi iz dne- va v dan, ker uživa podporo vsega vietnamskega ljudstva. Menjave vlad in generalskih junt v prestolnici Sajigon spet dokazujejo, da so celo vojaški vrhovi, ki jih s tako vnemo podpira WashingtorL, izgubili potrpljenje in se samo bojujejo za oblast. V takem ozračju so seveda ameriške trditve, češ da južno vietnamsko osvobodilno gibanje prejema pomoč s severa, to je sevemovietnamsko in ki- tajsko, malo prepričljive. Ce namreč vzamemo te obtožbe kot resnico, je vsekakor ameriška FKjmoč sajgonskd armadi večja in obsežnejša. Ce bi torej južno- vietnamsko ljudstvo podpiralo sajgoousiki režam, bi ta že zdav- naj opravil z Vietkongom. Toda temu ni tako in zato dosegajo vietkonške enote iz dneva v dan vse večje uspehe in celo nepo- sredno groze sami prestolnici, Bombairdiiranje severnoviet- namskih mest je potemtakem samo izgovor. Obenem pomeni grobo kršitev ženevskih konfe- renc o Indokini, ki zavračajo vsakršno tuje vmešavanje. Po- mena neposredno izzivanje so- sednje LR Kitajske in miro- ljubnega sveta nasploh. Nič čud- nega ni, če so kitajski prvaki napad ostro obsodili in obljubili Severnemu Vietnamu vso pomoč. Vso pomoč je v imenu sovjet- ske vlade obljubil tudi sovjet- ski ministrski predsednik Kosi- giin, ki se je prav te dni — ali so napad namerno pdanirali za- radi tega? — mudil v sevemo- vietnamsiki prestolnici Hamoj. V Washingtonu pravijo, da ne nameravajo razširiti vojne. V svetu pa se znova pojavljajo po- zitivne pobude, s katerimi naj bi le dokončno rešili južnoviet- namski problem. Predstavnik jugoslovanskega državnega se- kretariata za zunanje zadeve je izrazil mnenje ZIS, da bi bila nova'ženevska konferenca o In- dokini v sedanjem času najpri- mernejša. Francoska vlada je celo pozvala sovjetsko in britan- sko vlado, naj skličeta novo že- nevsko loDnferenco, kjer bi se domenili o popolnem nevmeša- vanju tujine v vietnamske za- deve. Še vedno pa velja poziv kairske konference nevezanih, naj na novi ženevski koniferen- ci slednjič rešijo v duhu nevtral- nosti usodo tega dela Indokitaj- ske. z njim vred pa tudi neure- jene odnose v Laosu in ameriš-^ ki pritisk na Kambodžo. strnil 2 »TEDNIKc — pefpk, 12. fehrnnrjn Sfi Elektrokov nar razširja svojo dejavnost Podjetje »Eelektrokovinar« Ptuj je sklenilo v lanskem letu z »Elektrokovinoc Maribor kooperacijsko pogodbo ter se je z njo obvezalo v letu 1965 izdelati 6.000 do 10.000 elektromotor- jev ob tem, da da »Glektrokovina« odlitke in material, ptujsko podjetje pa strokovno delo. Najprej si je »Elektrokoviaar« Ptuj uredil 1? bivših vodovodnih delavnic potrebne prostore, iz- šoGal potreben kader ter na- bavil osnovna sredstva, ki pa še vsa niso prispela glede na ob- stoječe uvozne težave. S pripravami so že tako daileč, da bodo lahko v 14, ali 21. dneh pričeli s serijsko proizvodnjo po tej pogodbi. V vse potrebno delo se uvajajo seda) zato sprejeti delavci za montažo elektromo- torjev UM-95, za katere je do- bavila »Elektrokovina« potrebne dele. Začetne težave bodo prej ali slej premagane, ko bodo pri- speli stroji. V kolikor pa obsto- jajo s kadrovske strani, je po- godbeno urejeno, da da »Elektro- kovina« Maribor ob danih prili- kah in po potrebi strokovni ka- der za uvajanje v delo. Novi kader sprejema podjetje po najsodobnejši metodi testi- ranja potom Zavoda za zaposlo- vanje delavcev v Ptuju. Vsemu sprejetemu kadru je zagotovlje- no izobraževanje v podjetju in potom Izobraževalnega centra ^ pri tovarni avtoopreme, s kate- rim je že sklenila tozadevno po- godfcno. Nekaj delavcev bo spre- jela »Elektrokovina« na specia- lizacijo VrednosJ opravljenega dela bo znašala v 1965. letu okrog 130,000.000 din, pri čemer nI vra- čunan material, ki bo potreben za montažo. S to kooperacijsko pogodbo je »Elektrokovinar« Ptuj razširil SVOJO dejavnost, obenem pa omogočil, da bo zapvoslenih v Ptuju Se nekaj več delovnih mo- či, kakor jih je lahko sprejelo podjetje. PO OBČINSKI KONFERENCI ZK V ORMOŽU Sklepi konference v praksi Na nedavni občinski konferen- ci ZK občine Ormož je bilo spre- jetih deset pomembnejših skle- pov in nekateri izmed njih bodo v kratkem uresničeni. Med dru- gim je bilo na konferenci skle- njeno, da bo treba strokovnja- ke boljše nagrajevati in izobli- kovati sistem nagrajevanja po delu. Vse do občinske konferen- ce ZK v občini ni bil dovolj ob- delan sistem nagrajevanja, zato sta referat in diskusija temu vprašanju posvetila vso skrb. V občimi se še nagrajuje 68 odst. zaposlenih po urnih postavkah in le 32 odst, zaposlenih preje- ma osebne dohodke po vloženem delu. V tovarni »Jože Kerenčič« in v Gradbenem p>obšlene za večjo in kakovostnejšo pmiz- \'odnjo in jim tudi na ta način omogoča večje osebne prejemke. Pri nagrajevanju po delu je zaposleni plačan po opravljenem delu in ne po času, ki ga je pre- živel na svojem delovnem mestu. Ta sistem nagrajevanja pa zah- teva strokovno usposobljene in vešče proizvajalce, ki bodo s svojo spretnostjo in prakso do- segli in presegli zaželjene pro- izvodne cilje, V terh konferenč- nem obdobju bo trefoa tudi bolj učinkovito težiti k zmanjšanju razlik v osebnih dohodkih med umskimi in fizičnimi delavci. Pravilnika o nagrajevanju bo- sta tudi odpravila -oremale razlike v osebnih dohodkih med' srednje, višje in visoko šolanimi kadri, kot med nekvalificirani- mi, kvalificirainimii in visoko- kvalificirandniii delavci. Taka politika nagrajevanja bo bolj učinkovito vplivala na hitrejše izobraževanje in^ strokoj^o iz- popolnjevanje zaposlenih. Po- leg osnovnih mesečnih prejem- kov in variabilnega dela bodo strokovno še neusposobljeni de- lavci prejemali 5000, dinarjev mesečnega pavšala, ki bo na- menjen za strokovno izobraže- vanje. Z novim pravilnikom o nagrajevanju se bodo povprečni osebni dohodki zaposlenih v to- varni »Jože Kerenčič« zvišali za od 10 do 12 tisoč dinarjev mesečno. Tovarna »Jože Kerenčič« Or- mož se poleg ostalih oblik izo- braževanja na delovnem mestu vsestransko zavzema za stro- kovno usposabljeinje zaposlenih. V tem pogledu so že precej na- predoval, bolj občutno pa bedo v piihodnjem obdobju, ko bodo v tovarni končali nekatere strokovne tečaje. Kakšen bo Ormož čez 26 let v NJEM BO STANOVALO 6000 PREBIVALCEV. SREDIŠČE SE BO ZNATNORAZVILO. " Nedavno je bil v Ormožu raz- grnjen urbaniističini načrt Ormo- ža in Velike Nedelje. Ob tej pri- ložnosti se je večina občanov se- znanila z gospodarskim razvojem Onnoža in Velike Nedelje do leta 1991. Razstavljena sta bili make- ti Ormoža, iz katerih je razvidno, kakšen bo Ormož čez 26 let. Ur- banistični projekt, o katerem že razpravljajo zbori volilcev v ob- čiaii sestavljajo: zazidalna načr- ta Omnoža in Velike Nedelje, ureditveni urbanistični program okolice Ormoža in okvirni pro- gram okolice Ormoža. Ureditveno območje mesta Or- moža se razprostira na jugu do železniške proge, na vzhodu ne- kaj sto metrov ob progi Ormož — Ljutomer in nato do kote 210. Na severu pa poteka meja do kote 231, to je severno od Hardeka, na zahodu pa po regulaciijskem območju prek Lente do železni- ške proge. Ureditveno območje naselja predstavlja zemljišče, ki ga obsegajo zazidalne in promet- ne ix>vršine in zeleni pas. Izde- lani so tudi zazidalni načrti za Ljutomersko cesto, Hardek, Ptujsko cesto, Cvetlično uUco, in za center mesta. Izdelan je tudi načrt za zasebno stanovanjsko gradnjo za Veliko Nedeljo. Urba- nistični program mesta Ormoža določa osnovne smernice za za- zidavo mesta. V programu so do- ločeni coningi mesta glede na obstoječe in perspektivne potre- be mesta- Obstoječi center mesta obsega območje med gradom in prazgodovinskim okopom na se- veru in na zaodu s centrom na Mestnem trgu. Ta del mesta je že v glavnem zazidan z več stanovanjskimi objekti. V pro- gramu mesta Ormoža so tudi na- tančno določene vrednote in zgo- ri ovimske znamenitosti. Komu- nalne naprave pa urejujejo, spe- ljan je vodovod in električno omrežje, kanalizacijo pa bodo zgradidi na novo. Po urbarnistič- nem načrtu mesta Ormoža je predvidena izgradnja objektov ob novem trgu med Kolodvorsko in Vrazovo ulico, kjer so pred- videne koTrbinirane poslovno st?imrvanjske zgradbe Zemljišče lodvorski ulici pa predvideva ur- banistični načrt -avtobusno po- stajališče z zaprtim peronom in kioskom. Obstoječe objekte bo treba smiselno priključiti na no- ve zgradbe in da bodo tako tvo- rile arhitektonsko celoto. Na se- verni strani trga bo javni par- kirni i>rostor, ki bo namenjen predvsem za zaposlene v upiravni zgradbi in za turiste. Predvideni novi ob j ekti • bodo štirietažne zgradbe.(pritličje in 3 nadstropja) z dvokapnimi stre- hami in kriti z oE>ečnami strešni- ki, K poslovnemoi centru bo spa- dal tu4i hotelski- objekt, ■ Pfed hotelom bo parkirni prostor, V Skol ibrovi iilici . je predvidena gradnja treh stolpjčev, dveh blo- kov in pet vrstiiih hiš. Urbani- stični načrt Ormoža predvideva v Poštni ulici štiri etažni-blok,- Predvideva. se,, da se ne .bodo v prihodnjih 26 letih bistveno povečali krajevni centri, kot na primer Velika Nedelja, Ivanjkov- ci, Miklavž in Tomaž, To so po- litično in teritorialno zaokrože- ne celote, Urbainističmi program občine Ormož predvideva dve važni na- selji: Ormož in Središče, Pred- videva se, da bo v Ormožu leta 1991 živelo 6.000 stantvalcev in v Središču približno 2.000 Marca bodo zopet obi- čajni živinski sejmi s pravočasnimi in pravilnftni ukrepi za zatiranje slinavke in parkljevke v ptujiski občini je uspelo ti nevarni kužni bolezni tako omejiti, da ni več novih primerov obolenj. Ce se tekom februarja stanje ne bo spreme- nilo, bodo rtiarcgi ponovni sej- mi za govedo in svinje v celot- nem prejšnjem bbse^ iri na običajne sejmske dni. Okrog 6 milijonov dinarjev odškodnine prizadetim kmeto- valcem in kombinatu je že na- kazanih za oškodovance, da si bodo lahko čimprej nabavili novo živino in dohiteli v živino- reji ostale sovaščane, ki jih L-ii-^ni Kz-vlo-rt-ii iricto TOrf^I 1 KAJ MORAMO VEDETI V ZVEZI Z VOUTVAMI? Rotacija in omejitev voiilnosti Načelo rotacije je uvedla v našo prakso nova ustava. Bistvo rotacije je zamenljivost skup- ščin, se pravi, njihovo redno obnavljanje. S tem da vsaki dve leti obnovimo p'>lovico sestava volilnih teles, omogočimo, da se zvrsti v predstavniških telesih čimveč ljudi. S takim obnavlja- njem skupščin je nadalje mogo- če hkrati z zamenljivostjo ohra- njati tudi stalnost v delu volil- nih teles. Dejansko povezujemo s tem izkušnje ene ix>lovice' se- stava, ki ima pred seboj še dve leti mandata, s poletom in novi- mi pobudami druge polovice, katere mandat se šele začenja. Načelo zamenljivosti je tesno povezano še z nekim drugim na- čelom: z omejitAH-jo ponovne voiilnosti. Obe načeli drugo brez drugega ne moreta biti uspešni. Obnavljanje volilnih teles bi bi- lo brez pomena, če bi izvolili spet iste ljudi ali če bi bilo pre- puščeno subjektivni odi oči vi ljudi, koliko lx)do pri obnovitvi sestava izvolili novih poslancev, ki pred tem niso bili člani istih volilnih teles. Da bi se izognili subjektivnim kriterijem in ob- navljanje činibolj objektivizirali, je bilo z novo ustavo sprejeto načelo, da nihče ne more biti dvakrat zaporedoma član istega zbora iste skupščine in ne član izvršnega sveta.. To načelo pa se ne omejuje samo na poslance, temveč na vse nosilce funkcij oblastL Ali to načelo izključuje mož- nost izvolitve v drugi zbor? Ni- kakor ne. Član občinske skup- ščine, ki je bil izbran za odbor- nika okrajne skupščine, bo na- I slednja štiri leta lahko izvoljen za člana občinske skupščine, vendar ne bo smel Diti vnovič delegiran v okrajno skupščino. Poslanec, ki ga je republiška skupščina delegirala v ibor na- rodov zvezne skupščine, bo spet lahko izvoljen v republiški ali zvezna zbor naslednja štiri leta, ne bo pa smel biti p>ono-/no iz- voljen za člana zbora narodov. Član gospodarskega zbora bo na- slednja štin leta lahko izvoljen za člana splošnega, se pravi, po- litičnega zbora. Občan torej ■ ne bo mogel biti ponovno Izvoljen v isti zbor, lahko pa bo kandidi- ral v. kak drug zbor ustrezne skupščine. Ali je načelo rotacije, kar v vsakdanji praksi široko pojmu- jemo tudi kot omejitev [x>novne voiilnosti, le začasen ukrep, ker je pač nastala potreba po po- mlajevanju in obnavljanju predstavniških in samoupravnih organov? Ne, to ni začasen ukrep To je. kakor ie bilo že tolikokrat omenjeno v razpra- vah • teiri • n...'eiu dolgotrajen instrument, sredstvo, ki spodbu- ja in zagotavlja napreden razvoj družbenih odnosov. Dosledno uresničevanje tega načela je za- gotovilo. da ne bo prišlo- do raz- ličnih negativnih pojavov, do katerih bi lahko prišlo če ne bi kadrovsko obnavljali najrazlič- nejših državnih in družbenih organov. Človek, ki ne opravlja iste funkcije predolgo, je manj izpostavljen nevarnosti, da bi se predajal samozadovoljstvu in rutlnerstvu ter da bi izgubljal prespektivo. Rotacija seveda ne sme biti mehanična, češ: obnoviti je tre- ba volilna telesa z novimi kadri, pa najsi bodo kakršnikoli To bi bil formalizem. Pri kadrovskem obnavljanju državnih in druž- benih organov je treba upošte- vati nagnjenost ljudi, njihovo sposobnost in znanje. Rotacija tudi ne pomeni zamenjavo ge- neracij, kakor si to nekateri po- enostavljeno predstavljajo. Po mnenju teh se. z rotacijo stara generacija umjka novi, V resni- ci pri tem sploh ne gre za to, ali je kcjp .tnlad ali ster, temveč za u>dnos'do družbenega r^-zvoja, do oalog„. lq.nas čakajo.^,.,;.,,.,, ^ i Po kakšnih kriterijih bomo izbirali kandidate Preden bomo na kandidacij- skih sestankih ~ na zborih vo- livcev m ziaorih delovnih ljudi —. določali kandidate, se bo tre- ba najprej dovolj javno in širo- ko pogovoriti o kriterijih, ali bolje, merilih, po katerih bomo ocenjevali ljudi Toda za to je treba imeti dovolj javno in ši- roko tribuno, na kateri se bomo pogovarjali o teh merilih, in ki bo — z demokratičnim bojem mnenj — zagotavljala sociali- stično smer kadrovske politike Z drugimi besedami, kadrovska politika mora postati javna za- deva, ne pa stvar ožjih vodstev ali celo posameznih izbrancev. Tako tribuno imamo: to je So- cialistična zveza delovnega ljud- stva, ki je nastala, kakor je za- pisano v uvodnem delu ustave, v narodnobsvobcklilni vojni in sodalLstični revoluciji kot pro- stovoljna demokratična zveza občanov in ki je najširša opora družbenopolitični aktivnosti in družbenemu ' samoupravljanj u delovnega ljudstva. Ta je v pr- vi" vrsti poklicana, da spremlja uresničevanje demokratičnih pravic občanov. Prizadevati si mora, da bi bil naš-delovni člo- vek ne samo obveščen o spreje- tih odločitvah, ampak da bi ne- posredno sodeloval pri' odloča- nju samem, in to o vseh zade- vah in na vseh ravneh. Sociali- stična zveza je najbolj kvalifi- cirana za tako poslanstvo, ker je najširša organizacija -.družbene- ga samoupravljanja, ki povezuje temeljne nosilce socialistične demokracije. Temeljni no.silec socialistične demokracije pa je delovni človek, čigar članstvo v Socialistični zvezi je usta'/na pravica. Ce se bodo izoblikovala meji- la, po katerih bomo ocenjevah kadre in se odločili zanje v fazi .evidentiranja in potlej v fazi 'kandidiranja, v široki, javni, in demokratični razpravi, jih bodo sprejeli ljudje za svoja in se jim ne bodo zdela vsiljena. V demo- kratičnem boju mnenj, ko vsak- do pove, kar misli in čuti., naj se utrdi spoznanje, da merilo za družbeni ugled posamr 'nika ne more biti njegova funkcija, tem- več njegovo delo. njegov odnos do problemov'časa, do' vprašanj našega'nadaljnjega razvoja Me- j rilo naj ne bodo besede, temveč ! dejanja. Ne sme nas zavesti no- j bena demag6'gi:]a. Zanimati nas : mora njegov rtonkretni odnos do konkretnega družbenega do- ^ gajanja, kaj človek v neposred- j nem. vsakdanjem življenju stori ! 7.a razvoi sod-^listične demokra- ciie. za neoosredno deiitev do- 1 hodka po delu. za intenzivno go- spodarjenje, za izboljšanje živ- ljenjskega standarda, za huma- ne odnose med ljudmi. Človeka ne smemo • vrednotiti samo po tem, ali ima razumevanje za ko- risti komune in svoje delovne organizacije, ampak tudi po nje- govem odnosu do širših družbe- nih interesov, do napredka vse jugoslovanske socialistične skup- nosti. Ne ocenjujmo člaveka sa- mo po njegovih strokovnih od- likah šolski izobrazbi, ekonom- ski razgledanosti in sposobnosti za javno nastopanje. Poglejmo pri tem tudi to, kako vse te svo- je odlike uFKjrablja na svojem delovnem mestu, v svoji druž- beni aktivnosti, ali mu vse to rabi za boljše spoznavanje želja in potreb delovnih ljudi, njihr^ vih problemov in težav. Ko vre- dnotimo floveka da bi spoznali, ali je vreden naSega zaupanja m ali ima potrebne kvalitete za opravljanj.e odgovorne družbe- ne funkcije, se je treba tudi vprašati, kako vrednoti človeka on sam, ali ceni vlogo in prispe- vek vsakogar, ne glede na to, ali gre za neposrednega proizvajal- ca, učitelja, zdravnika ali pa umetnika in znanstvenika. Dilema: enega ali več kandidatov? Te dileme ne bi smelo biti. Bistvo demokracije ni v tem, ali fiden ali več kandidatov, temveč v upoštevanju pravice občanov, da neposredno predlagajo kan- didate. Naj se o tem izjasnijo volivci samL O tem, koliko bo kandidatov, naj se svobodno do- govorijo občani. Včasih se bo- do odločni za enega samega kandidata, zlasti, če bo šlo za človeka, ki uživa vsesplošno za- upanje. V takem primeru voliv- ci morda niti ne bodo hoteli do- ločiti več kandidatov. Drugje spet bodo volivci želeli postaviti več kandidatov, kar je seveda njihova pravica. Doslej je volilna zakonodaja dajala prednost enemu kandi- datu. S- spremembami v volil- nem sistemu je ustvarjena širša možnost za postavljanje več kandiditov. To je izraz nastalih možnosti za širšo izbiro kvali- tetnih ljudi, ki lahko opravljajo odgovorne funkije v družbeno- političnem življenju. To doka- zuje. da se je naš sistem samo- upravljanja že uveljavil in da je omogočil rast široke fronte sposobnih kadrov. Zaradi tega pomem kandidiranje več kandi- datov novo uveljavljavitev oblik socialistične demokracije, novo zmago demokratičnega samo- upravljanja. Ali pomeni kandidiranje po- sebno družbeno priznanje le tedaj, če je kandidat tudi izvo- ljen? Nikakor ne. Kdor je spre- jet za kandidata v tako širokem- in damokratičnem postopku, je s tem dobil pomembno družbe- no priznanje, ne glede na to, ali bo izvoljen ali ne. Vsi ne more- jo biti izvoljeni. Ce je na kandi- datni listi pet ljudi, izvoljen pa bo samo eden, morajo biti kan- didati sami prepričani, da ne gre za družbeno degradacijo, če ne bodo izvoljeni. Računati mo- ramo s tem, da bodo, če bodo še naprej uživali tak ugled in tako zaupanje i j udi, iz vol jem za kako drugo dolžnost ali pa bodo izvoljeni za poslanca oziroma odbornika na enih izmed pri- hodnjih volitev. Kako pa se jč povečala mož- nost za kandidiranje več kandi- datov? Prvič s tem, da zadošča za to, da bo kdo potrjen za kan- didata, Če je bil sprejet na zbpru ali zborih volivcev, ki obsegajo eno desetino od skupnega šte- vila volivcev z območja volilne enote. Prej je morai obsegati zbor volivcev eno petino vseh volivcev. Kaj. Pa to pomeni? Predvsem, d^ se je s tem pove- čala možnost, da postavi svoje- ga kandidata že en sam zbor volivcev o/iroma zbor delovnih ljudi. Ce obsega na primer vo- lilna enota za volitve poslanca republiške skupščine deset ob- močii zborov volivcev, od kate- rih predstavlja vsak po eno de- setino od skupnega števila vo- livcev, se lahko zgodi, da bo postavil vsak zbor svojega kan- didata in da bodo potemtakem na občinski skupščini izbirali iz- med desetih kandidatov. Drugič, možnost za 'kandidira- nje več kandidatov se 'e pove- čala sprememba^ii predpisov o volitvah na občinski skupščini Na teh volitvah je izvolien tisti kandidat, ki je dobil večino gla- sov. S to SVOJO večino p^ ne iz- ključuje dru'ge2a kandidata ki je poleg njega kandidiral, če le zanj glasovala najmanj ena tre- tjina občinskih odbornikov. Možno je, da bi trije kandidati dobili vsak P>o eno tretjino gla- sov in da bi se tako vsi trije pojasnil na kandidatni listi na neposre'1nih volitvah Tn velja se- ^konec q£ 3. stianii Še enkrat: Diskusija zapadi dis- Icusife? F pr,ejšnji številki Tednika je bil objavljen sestavek pod gor- njim naslovom, ki obravnava di- skusijo na- nekem zboru ^ obča- nov. K.er■ smč na' mdami občinski konferenci ZKS raz:-raDljali o vlogi komunikacij o komuni in ker sem na tej konferenci raz- pravljal na osnovi prvih rezul- tatov ankete o množičnem ko- municiranju v občini o Tedniku, mislim, da je bil sestavek na- menjen moji diskusiji. Izdelavo ankete, katere rezul- tate sem uporabil v obravnavani diskusiji, je naročil občinski od- bor SZDL Ptuj. V vprašalniku so štiri sploŠT^ demografska vprašanja, devet se jih nanaša na Radio Ptuj, štiri pa na Ted- nik. Vprašanja, ki se nanašajo na Tednik, obravnavajo branje lista, ugotavljajo interes anke- tirancev za posamezne stalne rubrike, v dveh odprtih vpraša- njih pa so anketiranci zabele- žili, kaj in zakaj jim v Tedni- ku ne ugaja in kaj v njem po- grešajo. V diskusiji sem prikazal uspe- he in pomanjkljivosti Tednika, na katere je opozorila anketa. Prikazani podatki, ki govori- jo o uspehih in slabostih Ted- nika,, so zlasti naslednji: Tednik bere ?8«/o anketiranih občariov; lokalna glasila bere v Sloveni- ji le /o ljudi: v Ptuju in okolici, bere Ted- nik 85«/o, v Kidričevem 48^1» in na podeželju 81,5 ^lo anketiranih občanov Sestavki, ki bralce Tedriika najbolj zanimajo, so: vesti, iz domačih krajev (68,2'h), parti- zanski koledar (39 "U). horoskop (38.2'^h), gospodarske vesti (37 •/(>): in pisma bralcev Anketirani bralci, ki so dali odgovor na anketno vprašanje vam ne ugaja v Tedni- ku?<^y so odgovorili zlasti nasled- 'nje: uvodnik, prepisovanje iz drugih časopisov, reklame in oglasi, slaba slovenščina in raz- ne napake, poljudno zgodovin- ski sestavki, osebna kronika, horoskop itd. Na vprašanje, kaj bralci po- grešajo v Tedniku, so bili nave- deni naslednji odgovori: kmetij- ske nasvete, izvirnost in aktual- nost. pisma bralcev, polemičnost in kritičnost, vesti iz svojega kraja, gospodarske vesti, gospo- dinjske nasvete itd. Anketa je pokazala, kakšno je javno mnenje o Tedniku in o drugih množičnih komunikacij- skih sredstvih v občini. Pripom- niti moram, da to javno mnenje ni povsem negativno in tudi mo- ja diskusija ni pokazala samo negativnega, temveč tudi pozi- tivno. Anketa je odkrila tudi ne- katere slabosti, ki niso zrasle na mojem zelniku, ampak so odraz objektivnih in kadrovskih raz- mer v uredništvu. Obravnavanje moje diskusije se mi zdi neumestno, ker po ustavi občan nim^ le pravice bi- ti vsestransko obveščen, temveč ima tudi pravico izražati svoje mnenje, še posebno, če je to mnenje objektivno in koristno za napredek. Branko Gorjup P. S. uredništva: Z gornjim pojasnilom Branka Gor ju pa zaključujemo razpravo okroA DISKUSIJE ZARADI DISKUSIJE, s tem pa ni reče- no, da ni odgovorov na to, kar je v njem navedeno. Vendar jih na željo Obč. odbora SZDL Ptuj ne bomo objavili- 2ENE IN DEKLETA. TUDI VAŠE ROČNE SPRET- NOSTI NAJ PRIDEJO DO VEUAVE IN IZRAZA OB LE TOŠNJIH PTUJSKIH FOLKLORNIH IN KARNEVAL- SKIH PRIREDITVAH V NEDEUO. 28. FEBRUARJA 1965. S PAPIRNATIMI VERIGAMI IN Z DUHOVI. KI JIH IZDELUJETE IZ PAPIRJA. SLAME, TRSTIKE, LIČ- JA ITD. LAHKO TOKRAT PRESENETITE TISOČE GLE- DALCEV. V PTUJSKIH TRGOVINAH BODO RADI OBESILI NA LUSTRE VASE IZDELKE. KI JIH BODO RADI OD VAS ODKUPILI. ZA VEČJE IZDELKE SE OBRNITE NA FRANCA KOLARICA (UPRAVA TRG. PODJETJA »LES« PTUJ), KI VAM BO POJASNIL. KAJ IN KAKO VELIKE VAŠE IZDELKE RABI PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PTUJSKE PRIREDITVE ZA OKRASITEV MESTA IN POD KAKŠ NIMl POGOJI JIH BOSrb LAHKO ZAVODU IZDELALI IN PRODALI. Stran 3 >T E D N I K« — petek, 12. februarja l%f Stran 3 KIDRIČEVO Delavski svet TGA je že v mi- nulem letu razpravljal m pozneje sklenil, da se dodeli denarna pod- pora vsem tistim članom kolekti- va, ki odhajajo v pokoj. Po tem sklepu je dobil član kolektiva ob upokojitvi enkratno podporo v znesku 15.000 din le v primeru, če je bila (ximerjena pokojnina do zneska 20.000 din, brez otroš- kega dodatka. Vendar pri tem ni šlo za to, temveč za to, da de- lovni kolektiv f>okaže, da ni po- zabil svojih bivših sodelavcev. Nezgodno zavarovanje TGA v Kidričevem je imela z Zavarovalnico Maribor sklenjene pogodbo o zavarovanju članov kolektiva za primer nezgode. Vsak član kolektiva je plačeval 100 din mesečno premije. Upravni odbor je ugotovil, da Zavaroval- nica ob nezgodah izplačuje od- škodnino v sorazmerju z vplača' no premijo in je zato sklenil, da se sklene nova pogodba o kolek- tivnem nezgodnem zavarovanju, Po novem naj bi znašala premija ^0 din Za zaposlenega, vsi člani pa bi bili zavarovani za primer smrti, invalidnosti in za dnevno odškodnno po petih nevarnostnih razredih. Pogodba, ki bo sklenje- na, bo veljala od 1. januarja t. 1. dalje. Člani kolektiva bodo o no- vem načinu zavarovanja obvešče- ni po tovarniškem glasilu »Alu- miniju«. Pred novo sezono Vedno bliže je čas, ko bodo zo- pet oživeli športni tereni. Na to se športniki marljivo pripravlja- jo. Nestrpni pa postajajo tudi simpatizerji raznih športnih mo- štev. Na novo tekmovalno se®o- no se pripravlja tudi NK Alumi- nij, ki sodeluje v SNL. Priprave kluba so v polnem teku ker želijo zavzeti igralci na koncu spomla- danskega prvenstva še boljše mesto. Posebno vprašanje pa so še vedno posamezni pristaši klu- ba, ki s svojimi, večkrat nera- zumljivimi akcijami kkibu več škodujejo kakor koristijo, s tem pa tudi dobremu glasu kolektiva in prebivalcev naselja. V bodoče bi moralo vcxlstvo kluba poostriti rediteljsko službo in tčikšne ne- , odgovorne ljudi odstraniti z igri- i šča. Ce že pride kdo bodrit svoj klub, mora znati prenesti tudi po- raz. Ljubitelji nogometa in sim- patizerji Aluminija se še spomi- njajo izgredov v jesenskem delu j tekmovanja, ki so bili povsem ne- I potrebni in so kvarili ugled kluba ; pa tudi z materialne strani so mu škodovali. Takšnih prizorov si nihče ne želi. V novi sezoni se naj več ne ponovijo. Tisti, ki ne ' prenese poraza, naj ne prihaja na igrišče. Nov korak naprej s 1, januarjem t. 1. je pričel veljati nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v TGA. Po mnenju mnogih je to doslej eden najboljših pravilnikov. Ce, so v njem kakšne manjše pomanjklji- vosti, še ni rečeno, da je slab. Kot je ugotovil kolektiv, je sistem v redu in preostane sedaj le še, da se morebitne pomanjkljivosti odpravijo. V tej smeri je delavsk^ svet sklenil, da se ustanovi od- delek za spremljanje produktiv- nosti in pravilnikov o delitvi či- stega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ter splošnega počutja kolektiva. To je velik korak naprej, vendar pa bodo morale še vnaprej delovati kadrovske komisije delovnih enot, ki imajo največ stikov s član- stvom in poznajo razmere v de- lovnih enotah. Skrbno bodo mo- rale proučevati nepravilnosti ter jih analizirati in predlagati ustrezne ukrepe. Vedno je nam- reč- treba imeti pred očmi, da je dobro počutje članov kolektiva osnovni pogoj za večjo produk- tivnost dela. DoMek za dopust Da bi člani kolektiva TGA čim boljše lahko preživeli svoj letni oddih, so prejeli ob vsakem na- stopu dopusta poseben dodatek, ne glede na to, ah so šli letovat v počitniški dom ah drugam. Za letos je odbor počitniškega doma predložil povečanje dodatka za dopust za ^5.000 din. O tem pred- logu je razpravljal delavski svet, vendai je ostal pri dosedanjem znesku dodatka, dokler ne bo po- trjen finančni plan za leto 1965- Sklenil je tudi, da se izplača ta dodatek vsem tistim članom ko- lektiva. ki zaradi bolezni niso mogli imeti rednega dopusta. Isto določilo velja tudi za vse člane kolektiva, ki tudi letos zaradi bo- lezni ne bodo mogli na redni do- pust. Predvolilni sestanki Zadnje dni so bili v TGA pred- volilni sestanki članstva sindi- kalnih pododborov, na katerih so bili predlagani kandidati za nova vodstva sindikalnih pododborov in delegati za bližnje občne zbore. Toda kaj naj zapišemo o sestan- kih, ko se jih je udeležilo le po kakšnih 5 ljudi od 20 zaposlenih v izmeni. Ali drugi res ne sma- trajo za potrebno pnti na sesta- nek in tam ix>vedatt svojega mišljenja za izboljšanje sindikal- nega dela ali poznajo sindikat le, če kaj potrebujejo? Ce smo že ugotovili, da je bilo sindikalno delo v preteklem obdobje slabo, to ne pomeni, da je potrebno se- daj sindikalne sestanke bojkoti- rati Sedaj bi se morali vsi sko- paj potruditi, da bi v novih stvih dobri družbeno-političn> ^ lavci uspešneje delali kot jr ml primer to doslej. Kritizirati, ko gre za nekoga drugega je lahko, toda tisti, ki nepravilnosti kriti- zira, naj predlaga nekai boljšega. Vsak ima pravico kritizirati, če nekaj ni v redu, toda sočasno je dolžan doprinesti svoj delež, da se pomanjkljivosti odpravijo. Ce bo tudi v bodoče ostalo tako, ni mogoče pričakovati izboljšanja ob- stoječega stanja. Rešitev ni v tem da članstvo ne pride na sestanek V bodoče čiste ceste Ceste v TGA je plužil doslej buldožer, vendar je bilo to po- časno in precej drago. Zato je bilo sklenjeno, da se nabavi av- tomobilski plug za čiščenje snega Plug bo stal 1,100.000 din in bo gotovo lahko plužil tudi ceste v ' naselju. -ko.- Polenšak v -^-^deljo, 17. februarja 1965, je bil pi Polenšaku občni ^bor domačega gasilskega društva. Pro'-' koncu zbora se je zbralo članov društva in va- ^čanov. Zbora se je udeležil tudi predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj Marjan Berlič, ga- sil~,ki r. eljni'- '^r funkcionarji dornav.-keea žar -»nskega ga- silskega društva. Po poročilih, ki so jih p-^brali predsednik, tajnik, blae^-^^-^k, sekretar in poveljnik, se ie rcTvila ži hna razprava. Ugotovljeno je bilo, da število gasilcev iz vrst mla- dine iz leta v le^+n pada, ker mladi ljudje zapuščajo kmetij- ska posestva in se zaposlujejo v podjetjih. Operativni člani društva so v pretekli sezoni ga- sili in preprečili materi- alno škodo pri štirih večjih po- žarih v bližini Polenšaka. Mlaj- ši gasilci so udeležili g? nil- skega tekmovanja V Gorišnici, kjer so dosegli relativno lepe uspehe. Sodelovali so tudi pri vseh kulturnih pr" iitvah. Društvo tarejo velike finančne tež-ve, saj nima dokončno lise- jenega gasilskega doma pa tadi gasilski inventar bi bilo pogreb- no izpopolniti in zamenjati z novim. Ker je na Polenšaku pe- reč problem pomanjkanja W)de, bi bilo nujno zgraditi cisterno, ki bi koristno služila v primeru požara v va^i in v njeni nepo- sredni okolici. Sklenili so, da bodo zgradili rezervoar za vodo. Za njegovo zgraditev je Marjan Berlič obljubil materialno in denarno pomoč Občinske gasil- ske zveze. Da bi izpopolnili število ak- tivnega članstva, je društvo včlanilo učence višjih razredov osnovne šole na Polenšaku. Za te učence je vodstvo društva pripravilo tečaj, ki ga vodi po- žrtvovalni gasilski pov^jnik Anton Kožar. Učenci prihajajo redno tedensko dvakrat na pre- davanja, kjer predelujejo statut gasilske zveze in na katerih mladinci pridobivajo osnovno teoretično in praktično znanje iz požarno-varnostne službe. Na koncu tečaja bodo tečajniki opravljali izpite za izprašane gasilce-pioni-"- Na Polenšaku živi več članov, ki so vrr-^'- lot vztrajno d^li na gasilskem področju. Tem člarom je predsednik Občinske gasilske zveze Pt^J podelil j častne diplome za dolgoletno ak- I tivpf^ sodelovanje v gasilskem i društvu. Na koncu burne deba- I te so razrešili stari upravni od- bor in izvolili novega. Za pred- sednika so s:glasno izvolili Str.nk:' Segulo, izkušenega ga- silca. Na lastno željo so razre- šili -■'osedanjega predsednika Ivana Kojnika. Po -.bčn^m zboru je bila pro- sta nabava s plesom. E. B. Hajdoški gasilci vzgcqajo mladino Skrbni funkcionarji gasilske čete Hajdoše s poveljnikom BE- DRACEM in predsednikom LI- PA VŠKOM na čelu ter s požr- tvovalnimi funkcionaiji FURE- KOM, ERLACEM IN GLAZAR- JEM so v zimskih šoJskih počit- nicah priredili tečaj za gasilske pionirje in mladince. Udeležba na tečaju je bEa zelo dobra (29 pionirjev in 19 mladincev). Kan- didati so na izpitu pokazali, da so snov vseh predmetov odlično osvojiiU, zato so tudi sifcoraj \isi položili izpit z odličnim us.pe- hom. Pri nekaterih kandidatih sta se člana izpitne komisdije GRAHEL in KOROŠEC, funkcio- narja Občinske gasilske zveze, z dodatnimi vprašainji prepriča- la, da mladinci res vsestransko obvladajo snov osmih predme- tov. Le-ti niso obsegali le stro- kovne snovi, temveč tudi druž- beno-politično in prometno vzgo- jo, s čimer je hajdoško gasilsko vodstvo dotkazalo, da tudi poli- tično pravilno usmerja našo mladino. O prvi pomoči pri nesrečah je predaval gasilec Franc ERLAC, ki si je v vojaškem sanitetnem tečaju pridobil tozadevno zna- nje. Nadvse je vredna pohvale di- sciplma in lepo vedenje, ki sta bila vidna tako pri izpitu kakor tudi pozneje pori skromni zaključ- ni zakuski, med katero so pionirji in mladinci zapeli nekaj narod- nih in partizansikih pesmi ob spremljavi že prav spretnega harmonikarja DRAGA VOLFA. K vzgojnemu in političino pra- vilno usmerjenemu delu z mla- dino, moram6 hajdoškim gasil- cem iskreno čestitati. Želimo, da bi to delo v tej smeri tudi na- daljevali. FG Panonija skrbi za strokovni in družbeno aktiven kader Cl občnem zborn sindikalne podružnice Panonije« Ptuj, ki je bil 30 '•'nuarja 1965 v Narodnen- '^-»mn, je bil prav zanimiv pogled a 326 zbranih, večinoma mladih članic in članov ko- lektiva »Panonii"« in članov sindikalne podružnice z vsega ob- činskega območja, iz vseh 40 posloval"' obraiov tega pad- jctja na veliko in -- '-obno. Vsebinsko ie bfl zbor dobr« pri- pravljen in je seznanil navzoče z doseženimi uspehi ter s perspektivami za 1965. in naslednja leta. N^ občnern -'-->ru podružnice »Panonije« je bil< n /'laže u^iotoviti ob pogledu nž zbrane, da jr -dprla trgovine ns široko vrata ženst-' -klovni sil in da ta po'--' '--lodriva mošk( o:—oma prevzema delo in n lo- ge, ki so jih svojčas v trgovin opravljali predvsem moški. Več žensk kot moškfh »Panonija« ima sedaj 177 za- poslenih ' nsk, moških pa h 149. Tako razmr-\ic so tudi te- mu p.,djetju v -12 možnosti \ občini, ki notrjujejo, da so moš- kim odprta vrata zaposlitvam v vseh panogah dejavnosti \ P'" skupnosti, ženskam pa zla- sti v ptujski '^čini k v neka- pri ostalih trgovskih podjetjih v tere. Podobno razmerje je tudi Ptuju, čeprav vsa prizadevajo pridobiti v službo predvsem mošk ','56 šole ■• '""ini in .e- š* : starši sprašujejo, kam 2 dekleti, ko bodo končale ::ola- nje. Odgovor ni enostaven, je pf. gotovo, da bodo morale vse službe v občini, ki ne bodo do- bile .noških ponudb za razpi- sana df" na '.a, sprejeti ženske iz svoje okolice, sV na bi morale sprejemati delovne moči izven svojih poslovnih meja. Glede --'•'^izacijo v 1964. letu v prodaji, ki znaša nad 4.5 milijarde dinarjev, možno sklepati, da odpada tudi pri njej sorazmeren delež na -en- ske delovne moči v podjetju, pa tudi povprečen osebni dohodek na 1 "-neg-: v višini 42.000 din. Okrog 70-milijoi-i.ski skladi , podjetja, doseženi 1964. lr.<-u, kažejo, da je podjetje ob tem svojer dru kljub raznim omejitvam in težavam dobro obračalo sredstva in Ludi ustva- rilo možnosti zi nadaljnji ra.t- vo' trgovine v občini. To tudi dokazuje, fia je šel velik del narodnega dohodka občanov skozi trgovsko poslovanje in da je nasv-l rez trgovino pot nazaj k sredstvom skupnosti. Urejene tudi posloval- nice na podeželju v zadnjih letih je poskrbela »Panonija«, da predstavljajo njene oc! valnice v Ptuju in na podeželju 'Mobne poslovne prostore, v katere lahko -'roi domač ali tuji turist in s^. v njih udobno po^^ti ter ugotovi, da gre trgovina v korak z osta- iirr. razvojem, če ga že ne more prehiteti. poslovalnice v Markovcih, Kozminoih, De- sterniku, nov trgovski pav on z udeležbo »Panonije« v Maj- šperku, samoTsostrežnica v Ptu- ju, ejeiic »Slavica«, nova tr- govina »Plastika« in p ivkar urejena »Kovina« predstavljajo z arhitrMonskega kot s trgov- sko Doslovnega vidik=i z" ten napredek. Pri tem »Panonija« ne misli ostati, saj ima na svo- jem seznam'1 potreb na prvem mestu skladišča in za njimi še j celo vrsto prednostnih potr b, ki jih je trgovina napram po-! trošnikom dolžna izpolniti. V j vseh poročilih in diskusijah je bil poudarek na gospodarski plati pod:>tia in j kazalo, da vse niti ni bilo povedano. | Ne samo strokovno, temveč tudi politično in kulturno delo C - lovno predsedstvo, doseda- nji odbo* pa tudi novoizvolieni odbor je želel na tem mestu po- loži'! kolektivu na srce tudi že'^:^ bi se kolektiv mnogo bolj ko* doslej zanimal še za r'^'itično in kulturno-prosvetno delo. Trfe-vski kader ne more biti samo fizičen posrednik med proizvod" jo in p rošnjo, tem- več mora tudi politično in kul- turno v korak z Hudstvom v \ ostaliv- inogah dejavnosti v naši skupnosti, to še toliko prej, ker je v stalnem stiku s potrošni'-i vseh stanov, starosti in sposoT*Nastop trg v- skega kadra mora odražati v sti- ku s strankami dostojno stopnjo pol;' ■ "^urne in ostale razgledano.sti. ^e nc:e V v očeh ljudstva samo mehar."čen posrednik med proizvodnjo in potrošnjo. Socialistična trgovina zahteva od svojega kadra mno- go več kot trgovina dru::ih sistemih, ker se v svoji poklic- ni Jčjzvnosti ne more in ne sme izločati iz splošnega razvoja okrog sebe; ' rahteva od njega aktivnost, --»delovanje in sood- ločfinje v vseh perečih splošno- družbenih vprašanjih ožje in šir- • nosti, ne pa samo svo- : je poslovalnice ali podjetja, V bodoče n' bo podjetje in z ujim sindikalna podružnica gledala samo ns s+^-i^kovne sposobnosti zaposlf 'h, temveč tuai na nji- hovo aktivnost v kr^ju, kjer ži- vi"'-! in v org>"' ■■iah ter društvih v podjetju. Tudi ob letošnjem občnem zboru ie izkazala ^Panonija« , vso "-'^inom in člani- cam kolekt: a, ki so že 10 let v podjetju. Predsed : delav- skega. svpfr, jp i?:ročil '"^-'•'ii C-^h, Slavici Kračua, Tončki Plesi."ar, A ' -'i Letniku ter j Borisu Klemenčiču cpomir sko ' uro in nagel.iči^e ter je vsem želel, da bi predstavljalo njiho- vo delo tudi tekom let pomemben delež v uspehih celotnega " tiva. Po vsem povedanem in številkah na tem občnem zbo- ru so lahko vsi navzoči člani ■■in- di: Ine , ' ••'.Sniee in tudi gost- je iz dru,3.n podjetij spoznali, d? je v »PanonijI< še vedno tekmovanje po vseh kriterijih dobrega g. .odarjenja in zgled- nega Tc.. s po+rošniki. Ravno to najbolj kaže. kateri delovni kolektivi, noslovne eno- te in posam'>-^p'lri si najbolj prizadeva'i, da bi pom.cnila »Panonija« za p^^ujsko občino zgledno podjetje, in '.caterim je vseeno, kako se t'^ "ia. Di- rektor pod^ Janko Vogrinec jim'je v diskusiji povedal, da si bo koldJtiv kot celota v ' iče enako kot d-slej prizadeval vestno izvrševati svoj? nal-^ge in obveznosti '' »skupno: i in da to od vsakega čla- na kolektiva. VJ. Kaj bo s pustnim karnevalom v Ormožu? • ALI BOMO V 0RM02U RES ZAPRAVILI PUSTNE ZABAVE IN OBIČAJE? KAJ PRAVIJO O TEM OBCANI? SE VEDNO JE CAS SE PRIPRAVITI NA TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL V ORMOŽU. Lani je bilo malo obdravsko mesto Ormož, ki je za mnoge tu- riste in potnike prijeten kotiček, v predpustn^n času nenavad- no živahno. Letos bodo, kot je videti, v Ormožu izumrle stare pustjie šege in navade. Pustne običaje so lani občani občine Ormož prvič v zgodovini Or- moža obogatili s pustnim karne- valom. Pobudo, ki je brez dvoma lani doživela precejšen uspeh, bi morali letos in v prihodnjih le- tih nadaljevati iti s tem ohraniti prijetno pustno tradicijo. Lani je pustni kamevaJ v Ormožu or- ganiziraJa krajevna organizaci- ja SZDL s pomočjo pripravljal- nega odbora za pustne karne- valske prireditve. Tudi letos bi lahko pustni karneval v Ormožu organizirali, občani in delovne organizacije pa bi akcijo finanč- no podprle. Gostinci in trgovci, ki v rasu pustnega karnevala poberejo glavni izkupiček, so iM-edvsem poklicani, da organizatorjem karnevala vsestransko pomaga- jo. Ta pomoč bi se naj predvsem nanašala na razne finančne iz- datke, ki so v zvezi z organiza- cijo in nagrajevanjem skupin- skih ali posameznih mask. Kot se govori, letos pustnega karne- vala v Ormožu ne bo. Ostane vprašanje, kje so vrroki da ne nad^jojemo lepe tradicije? Naj- brž za to ni opraviala. Pustaie prireditve v tem delu Slovenskih goric so znane po kvalitetnih folklornih skupinah. Spomnimo se leto dni nazaj. Lanski pustni karneval v Ormo- žu je bil dobro pripravljen in izveden. Udeležilo se ga je 21 skupm in približno 3500 gledal- cev. Za karneval so se pred- vsem dobro pripravili Velikone- deljčani, ki so prejeli prvo na- grado za Martina Krpana in nje- govo kobilico. Ostrih šest na- grad pa so prejele pustne skupine iz ofočin Ormož in Ptuj. Kaj je trebo storiti? Krajevma organizacija SZDL Ormož, bi naj s pomočjo Turi- stične^ društva, delovnih orga- j nizacij in gostincev ter trgov- cev v Ormožu organizirala s po- močjo posebnega, za to imeno- i^anega odbora vse priprave za karneval. Poskrbela bi naj za primemo reklamo, da bi se ude- ležilo k^imevala čimveč pustnih skupin in posameznikov. Tudi letos bo treba nagradiroj. Rotacija in om-sjitev volilnosti fNadaljevanje z 2. strani) veda samo za republiški in zvezni 2]x>r, ker za izvolitev poslancev v samoupravne zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine ni potrebna dodatna potrditev volivcev na neposred- nih volitvah. Ako sestavlja volilno enoto več občin, kar velja samo za vo- litve v zvenzi zbor, je na občin- ski skupščini izvoljen tisti kan- didat, za katerega je glasovala v vsaki občini večma ali naj- manj ena tretjina odbornikov. Ce noben kandidat ni dobil v vseh občinah potrebne večine ali vsaj glasov ene tretjine od- bornikov, potem je izvoljen ti- sti kandidat, ki je dobil naj- manj v dveh občinah večino in v drugih občinah najmanj četr- tino glasov. • Predpisi predvidevajo še tele možnosti: Ce noben kandidat ne dobi po- trebnega števila glasov, ki je predpisano, se glasovanje pono- n. Ce niti na ponovnih volitvah loben kandidat ne dobi potreb- lega števila glasov, se ponovi .^es volilni postopek. (Po »Kako volim?» Pisma uredništvu Ceste brez gnanoza Zdi se, da je ptujska občina gl^e vzdrževanja cest najbolj prizadeta zaradi tega, ker jih ima preveč. Zato ni čudno, če si na upravi za vzdrževanje cest belijo glave, kje bi vzeli de- nar za njihovo vzdrževanje. Za malo denarja malo muzike. To "''^Vja tndi glede vzdrževanja Denarja ni dovolj, vseka- kor pa ne toliko, kolikor ga je potrebnega za smotrno vzdrže- vanje cest. Mislim pa, da bi bi- lo potrebno upoštevati v prvi vreti ceste, kjer je medkrajev- ni promet večji in cesta kot pro- metna žila pomembnejša, /a ce- ste s takšnim prometom bi mo- rali najti sredstva. Ce v tem času potujemo z av- tobusom ali kakšnim drugim vozilom, se moramo za takšno vožnjo skrbno pripraviti, da nam na poti ni slabo. Kajti vož- nja je takšna, da si tega ni moč zamisliti. Vozila trese, potnike pa premetava gor in dol in sem tesT tja, odvisno je pač, kje je veoa jama. Koliko časa nekatere ceste že niso dobile gramoza? Cesta, Ki pelje iz Ptuja proti Gornji Rad- goni, soo9ti. stran I »TT;DNIK« — peieK, 12. febrnarja 1965 Stran 4 Ob polletju na gimnaziji zadovoljiv uspeh Ptujska gimnazija je imela ob polletju v štirih razredih, ozi- roma v desetih oddelkih skup- no "560 dijakov. Pregled uspe- ha ob polletju pove, da sta najboljša tretji in četrti razred, | ki sta dosegla: tretji 73,1 ®/o' uspeh, četrti pa 68°/o uspeh, j Najslabše se je odrezal drugi i razred, ki je dosegel komaj ' 60.2 '/o uspeh, medtem ko je za- i beležil prvi razrc^d 67,5 °/o uspeh, i Gimnazijski oddelki skupno pa so dosegli 67®/o uspeh. V sklopu gimnazije sta tudi dva razreda učiteljišča, drugi in tretji. Drugi razred je še pre- cej dohro izvozil, saj je dosegel 60.8 "/o uspeh, medtem ko je tret- ji razred uspel zbrati le 47,6 "/o. Skuf)no stn oba razreda nčite- Iji.šča zabeležila 54.5 ®/o uspeh. Učiteljiščna razreda sta torej precej pod nivojem gimnazije glede uspeha ob polletju. Vse- kakor pa sta obe šoli, gimnazi- ja in učiteljišče glede uspeha ob polletju precej nad lanskim polletnim uspehom, ko je do- seg«*] prvi razred gimnazije 67,40/0 uspeh, drugi 50,6 "/o. tret- ji 55.6 »/o in četrti 57,1 »/o u«T)eh. | Gimnazija kot celota torej dosegla lani ob polletju 58,6 ®/o. [.^tošnji polletni uspeh je torej za 8,4 "/o boljši od lanskega, kar pomeni lep napredek. Na učiteljišču je bil lani ob polletju dosežen 46,9 ®/o uspeh in je torej letošnji uspeh za 7,6 ®/o boljši. Po mnenju ravnatelja gimna- zije Rudolfa Ceha je uspeh na gimnaziji srednji, na učiteljišču pa preslab. Vzrok za slab uspeh na učiteljišču je iskati v pred- izobrazbi dijakov, razen tega najboljši učenci v zadnjih raz- redih osemletk ne gredo na uči- teljišče. Upoštevati pa je potreb- no tudi večjo obremenjenost di- jakov učiteljišča in njihove slab- še pogoje. Medtem ko obisku- jejo giumazijo v največji meri dijaki iz mesta in večjih kra- jev ob železniški progi, so di- jaki učiteljišča Tečji del iz po- deželja, kar se po svoje c^raža na učnean uspehu. Dijaki uči- teljišča so tudi, kot že rečeno, bolj obremenjenih z učenjem, ka- kor dijaki gimnazije, po samem učnem načrtu. Ob polletju je moralo zapu- stiti gimnazijo 10 dijakov zara- di tega, ker so imeli nad polo- vico slabih ocen. Takšnih dija- kov je bilo v prvem razredu 6, v drugem 2 in v tretjem 1. Eden dijak je moral zapu^iti šolo za- radi slabega vedenja. Literarni nastop pionirjev 8. felaruarja 1965 so v Ptuju prvič nastopili pionirji ptujske in ormoške občine s svojimi li- terarnimi deli. Mladi ustvarjalci izražajo v svojih delih doživlja- je v šoli, doma, misli pa jim segajo tudi daleč v pravljični svet. Janžekovič Marica iz Ti vasi je prav lepo opi- sala družinski dogodek »DOBILI SMO STANC ."ANJE«. Argela Muršec je opisala pvoje vtise ob POHORSKI BATALJON. Silvan Urbančič pa je veselo pripovedoval o svojem prvem strelu z zračno puško. Iz Maj- šperka so se predstavile pionir- ke s pesmica'-^' »TE- ZA« in »POMLAD". '7olo ler.o je Dušan Fujs iz Središča opisal svoje spomine na svoj rojstni kraj. Ivan Zuran iz Cirkulan pa je v svojem sestavku opisal vti- se s prvega pionirskega srečanja pionirjev v Ptuju v TEDNU OTROKA, ko jih je sp-ejela predsednica Občinske skupšči- ne. Poslušalcem so bili sestavki mladih ustvarjalcev zelo všeč, saj so besede mladih segale prav do srca. Slišali smo želje naših otrok in spoznali še trdo življenje na vasi, katerega bre- me nosijo tudi najmlajši. Tokrat so se prvič srečali pionirji ormoške in ptujske ob- čine, kar je bilo za njih lepo do- živetje. T"'^5enl:e glasbene šole Ptuj so sodelovale z glasbenimi t ' .j- mi. Občinska ^veza DPM je ob- darila nastoijajoče s Prešerno- vimi Poezijami. Vsi pionirji na so prejeli dnevnik, v katerega bodo cvoja dela. Želimo, da bi bili njihovi dnevniki čim- prej polni lepih doživetij, da se mladim literatom pridružijo še ostal) učenci na šolah. Naj bo ta prvi nas+o'^ \^7,pod- buda za nadaljnje ustvarjanje mladih. ionirska tribuna Tržeč, maj domači kraj Doma sem ob bistri Poljska vi, kjer se razprostirajo žitna polja in zeleni travniki. Moja rojstna vas je Tržeč. Tu sem se naučila delati prve korake in izgovar- jati prve besede. V rodni vasici živim s sestrico in dobrimi star- ši. Srečna sem in ljubim svoj domači kraj. Zelo bom žalostna, ko se bom morala posloviti od Tržca in oditi v širni svet. Muzek Marija, 3. b razred Videm pri Ptuju Snežinke padajo Mrak je padal na zemljo, z neba pa so tiho, tiho padale sne- žinke. Zjutraj, ko sem vstala, sem vsa vesela opazila, da je sneg pokril vso zemljo. Veselo sem skočila iz postelje, se oblekla in vzela sanke. Sanirala sem se ves dan, saj je bila nedelja. Zvečer sem skozi okno opazovala za- sneženo vas. Sneg se je lesketal kot bi bili raztreseni sami pravi biseri, vaške domačije pa so se skrivale v objemu zimskega ve- čera. Dragica Muzek, 4. b razred, osnovna šola Videm Dedek Mraz z velikim veseljem smo priča- kovali dedka Mraza. Prišel je in nas razveselil. Obdaroval je pridne otroke z igračami, s knji- gami, slaščicami iin mnogimi drugimi darovi. Tudi na revne otroke ni pozabil. Vsako leto pri- haja in nam zaželi srečno, zdra- vo in veselo novo leto. OIdljubil nam je, da nas drugo leto zopet obišče. Pionir Bračič Maks, 3 a razred, Videm pri Ptuju Novitete v Mladinski knjižnici Aškenazy L.: Popotovanje pra- vega palčka; Moric R., O divji rački; Godina F.: Na novo leto se ne smeš umiti; Otroške pesmice; Sonce sije, dežek gre; Barčica pvo morju plava; Križ, kraž, kralj Matjaž; Santarovž A.: Katja, Ka- trin Katrica; Seton E.: Rolf, go- zdovnik; Vašte I.: Podobe iz mo- jega življenja; Ingolič A,: Pri na- ših v Ameriki; Evensmo S.: Ho- teli so na Angleško; Sladkov N. Planet čudes; Amicis de Edmon- do: Srce; Avčin F.: Kjer tišina šepeta; Mladi oder 1964; Novice iz narave. Pionirski literarni kotiček spomimiv iia NOB Leta 1941 je prihrumel v našo domovino sovražnik. Začel je izseljevati ljudi, ne da bi jim povedal, kam gredo. Ker je so- vražnik vedno huje delal z liud- i mi, so se v gozdovih začeli zbi- rati partizani, da bi ga pregnali. Kmalu so se začeli partizani oglašati tudi pri nekaterih hišah v Stogovcih. Tako so prišli Ludi k moji stari mami. Njena hiša stoji ob robu gozda in se ji je mogoč.e neopazno približati. To je bilo za partizane še posebno dobro. V hiši je bilo osem otrok. Eden je umrl doma, eden pa je bil med vojno v taborišču Maut- hausen. Da bi ušel nečloveške- i mu trpinčenju, je hotel pobeg- niti, pa so ga med bjgom uc're- lili. Od drugih otrok pa so si nekateri že med vojno sami služili kruh, drugi pi. so si po- iskali službo po vojni. Stari pta je med prvo svetovno vojno oslepel. Prej in tudi potem, ko je bil invalid, je raznašal pošto. S .seboj ie vedno nosil kitaro. Ko je oslepel, ni mogel več sam raznašati pošto, zato ga je vedno^ spremljal kdo od otrok, navadno hčerka. Partizani so pri njih pričeli kopati bunker. Kopali so ga po- noči. Zemljo pa so vozili na nji- vo. V njem je bila tiskarna, ki je dobila ime po prvoborcu Jo- žetu Lacku. Bunker je bil sko- pan pod listnjakom in je bil be- toniran. Da so partizani v njem dobivali zrak, so imeli na skriv- nih krajih na površino napelja- ne cevi. Na cementnem pokrovu so imeli vedno listje. Nemci so o tej tiskarni nekaj slutili, ven- dar je kljub pogostim —'^iska- vam niso našli. Čeprav so ho- dih po p>okrovu, tiskarne niso odkrili. V tiskarni so imeli stroje in tiskali časonise in le- take. Tako so se partizani še po- gosteje shajali pri stari mami. Tja so prinašali partiz iski ku- rirji razna poročila, odnašali pa časopise in letake^ ki so jih go- tem razdeljevali zavednim in zanesljivim ljudem daleč nao- krog. Sov- " lik pa je zaradi te- ea še bolj divial in vedno bolj strogo postopal z vsakim, ki se m" je zdel sumljiv. Pošto in poročila je raznašal tudi stari ata. Vendar ga Nemci dolgo časa niso dobili. Proti koncu "ojne sta ga dva I' n- ca le ujela. V ^enila sta ga v lisice. Ker jima ni hotel nič pri- znati, sta gn n-"etepala in mu- čila, da je bil že čisto nezave- sten. Tedaj pa so nenadoma pri- šli trije partizani. Ubili so Nem- ca in rešili starega ata. Tiste lisice 'majo še drnes shranjene na njegovem domu. Kmalu je bi" vojne konec. Ne dolgo T-vo vojni je stari ata umrl. Preživeli borci, ki so se med vojno zadrževali v teh krajih in se večkrat shajali pri tej ^nši, še danes večkrat pridejo obis- kat staro mamo V spomin na tiskarno »Lac- kovo tehniko« pa so vzidali spominsko ploščo. Milica Požar, učenka VI. razreda osnovne šole "tujska gora V občini Ormož konča osemletko le 55% šoloobveznikov v osnovnem šolstvu na ob- močju občine Ormož bo treba hitreje napredovati in nuditi šoloobveznim otrokom boljše učne F>ogoje, To zahteva dejstvo, da v občini samo 55 odst, šolo- obveznih otrok dokonča popol- no osemletko, kar predstavlja pri nadaljnjem izobraževanju mla- dine precejšen problem. Taka mladina se ne more vključevati v uk ali pa v nadaljnje šolanje, zato ostane nekvalificirana delovna sUa. Pot napredovanja je mladincem z nedokončano osemletko zaprta in se po nava- di zaposlujejo kot sezonska ali priložnostna delovna sila. Ve- čina mladincev z nedokončano osemletko ostane doma in se šele po odsluženem vojaškem roku zaposli. Kje so vzroki za slabe usi>ehe v šolah? Vsekakor je teh vzrokov več. Med bistvene pa sodijo neure- jeni učni pogoji, zastarela učila in učni pripomočki in slaba kadrovska zasedba v prosvetL Našteti vzroki pa predstavljajo le verižno reakcijo pomanjkanja finančmih s^redstev v prosveti. Zaradi pomanjkairnja učilnic je po nekaterih šolah dvo- ali celo troizmenični pouk, kar poleg stanovanj za učitelje predstav- lja za šole največ težav. Te te- žave v občini sistematično od- pravljajo z gradnjo stanovanj za učitelje in z adaptacijo dotra- janih učilnic. Ta pereča vpra- šanja občina z razumevanjem rešuje v okviru možnosti, ki so manjše od potreb. Tudi na dru- gih področjih javnega življenja, predvsem v zdravstvu in Icultu- ri, se pojavljajo številni proble- mi, ki se izražajo v raznih obli- kah in izhaijajo iz neurejenih materialnih pogojev, nerazvito- sti samoupravljanja, ostankov za^staireiih gledanj in podobno. V izobraževalnih centrih SZDL Se kar nič ne kaže, da bi iz- redno živahna izobraževalna de- javnost popuščala. V preteklem tednu je Delav- ska univerza občine Ptuj opra- vila v teh centrih 24 predavanj. Najboljši obisk so imela zdrav- stvena predavanja in so po ob- isku to pot prednjačile Cirkov- ce. Na predavanju O boleznih srca in ožilja, ki ga je imel dr. Anton Trop, je bilo 90 poslu- šalcev. Prostor je dala na raz- polago šola in ga tudi prijetno pripravila in ogrela. Lep obisik je bil tudi na Desterniku pri predavanju o boleznih zobovja, ki ga podaja zelo zanimivo dr, Vinko Brenčič. Na predavanju je biilo 60 poslušalcev in to sko- raj izključno le odrasli. V Na- rapljah imajo vaščani mnogo zanimanja za pridobivanje no- vega znanja in za poglabljanje že prisvojenega znanja, pa tudi vodja izobraževalnega centra tov, Ivan Smolej napravi vse, kar je v njegovi moči. da po- teka izobraževanje v Narapljah uspešno. Vaščani se že dogovar- jajo za oblike izobraževanja, ki naj bi bile v novem izobraževal- nem obdobju. Poleg šole za star- še II. stopnje se bodo odločili še za druge oblike, predvsem za zaključene cikluse predavanj s poflrocTfi kmeti Ts+^^^fi in rdrav- stva. vsaj v mislih pa bi radi pohiteli še v druge kraje naše zemlje, radi pa bi izvedeli tu- di. kaj se dogaja drugod po svetu. Zelo dober stik so dobili predavatelji s poslušalci šole za starše II. stopnje v Muretincih. Tudi -f^l-^MT'!' i" K-' - zelo živahna. Vprašanja in pri- pombe so se prepletala / vseh področij, ne samo z vzgojnega. Poslušalci so pokazjaJi veliko i razgledanost. S šolo za starše soj bili zadovoljni, obžalovali so le, da dveh predavateljev ni bilo, vendar pa so se domenili, da bi eno teh predavanj nadomestili. Poslušalci so bili mnenja, da bi vgojih odpade na sa- mo podjetje skrb za pravilno po- rabo skladov za plačevanje ob- veznosti, doseženih z dobrim gospodarjenjem in s prizadeva- njem čdm boljše proizvodnositi ter plasiranjem svojih izdelkov na domači in svetovni trg. VeČina štipendistov že blizu konca študija Od 16 rednih dijakov in štu- dentov na fakultetah, visokih in srednjih šolah ter od 16 izrednih slušateljev raznih šol se večina približuje koncu študija in s tem tudi zasedbi mest, za katere je potrebna fakulteta, višja in srenlnja šolska izobrazba. Da se bodo vsi lažje znašli v kolektivu, so z njimi v stalnih stikih in tudi prejemajo ista ob- vestila o dogajanju v podjetju kot jih prejemajo orgaini delav- skega samoupravljanja in mno- žičnih organizacij. Večkrat je sestanek z vsemi študenti, da je podjetje seznanjeno z napre- dovanjem študija in s problami študentov in slušateljev, na drugi stranii pa da so ti seznanjeni z razvojem in željami podjetja. Prijetni vaški večeri V zimskem času ne min-^ te- den, da ne bi v slovenjegoriš- kih vaseh vsaj dva- ali tri- krat v kmečkih Lišah »cufali perja«. Ce je bila gospodinja marljiva in je zredila mnogo perjadi, je tega materiala za predelavo dovolj. Perie uporab- ljajo na -^odeželiu predvsem za vzglavnike, tu in tam tudi za blazine. Mora ga biti mnogo, da z njim nat !nimo zlasti blazino, manj za vzglavnik. Zato gospo- dinje skrbno spravljajo p^^rje, ki ga moč tudi dobro prodati. 2e nek \i dni pred dogovor- jenim dnevom se dekleta iz vasi pogovarjajo, kam bodo ta ali oni večer šle cufat. Veselijo se tega večera, č-^nrav to delo ni ravno prijetno. Ko se potem zvečer J. ^rejo v dotični doma- čiji, jih čakajo dolge mize. na- ložene s pf^^^jem. Dekleta in že- ne prihajajo celo iz sosednjih vasi. Tudi stare ženice, ki se še komaj premikajo, ta večer rade sedejo v družbo mladih deklet. Včasih se zbere tudi do trideset žena In dekle* ali več. Jemljejo perje v roko in potem pero za peresom smuka jo, torej trga- jo puh od stebelca. Potem zač- nejo peti. Lahko poslušamo pesmi iz najstarejših časov, pa tudi novejše. Melodija^je odvis- na od vsebine. Ce je pesem o umorjenem dekletu ali podob- na, je temu primerna melodija. Vse te pesmi so med ljudstvom še ohrani^ne. Slišimo pa tudi nove. Najmanj je modernih, ker v njih ni ritma niti melodije. Najlepše zapo;^ celoten zbor, ko sodelujejo vse žene in dekleta. Potem se pridružijo še fantje pa tudi možje, ki so sicer bolj zase in ne smukajo perja, temveč igrajo karte, stavijo rihtarja ter uganjajo drur^e norčije. i so težko čakali konca dela s perjem, kajti šele p' tem se zač- ne veseli večpr devetih mize odi.L o iz sobe. To je edino opravilo, ga fantje hitro na- pravijo. Kot bi trer."', so mize zunaj. Nekje za pečjo se oglasi harmonika, VJ jo včasih sprem- ljata klarinet in vl-lina ali celo trobenta. Pari se veselo zavrtijo. Valčki, polke se vrstijo druga za drugo. Potem je nekaj minut odn-K-i-T. Obiskovalci začno ! -^k- sno šaljivo igro, ki traja tudi po pol ure, dokler ne' lo ne vzqme metle in se gre plesalca. To je znak za godce") Še vedno so ^elo priljubljeni plesi z blazino, raz- na kola, trojke in drugo. Tnkč.n večer je "ireizkušnja go.cnodarja, ker mora pripra- i/^iti pijače kakor za veliko iehto, kajti plesalci imajo, zlasti ;e, če so pevci, nenehno suha ?rlci. Gosp^dini^ na m.^d i eti ^aj za pod zob. Nekatere pri- Dicvljo za tak večer krofe, po- ali druge jedi. V Liikariji ie bila včasih navada, da' so Dostregli & sirom, smetan in čebulo. ':o traja veselje sko- paj do petelinov'"'^'^ ^etja. Bezjak, Ji oinci Oškodoval|e ^adru- po 2a prliiiižno tisoe €liiiai*|ev VETERINARSKI TEHNIK RU- DOLF KOLARlC JE IZ H1.E- VA NA HARDEKU UKRADEL DVE TELICI. Kot smo že poročali v prejšnji številki Tednika, je veterinar- ' ski tehnik Rudolf Kolarič iz Or-4 moža lanskega oktobra iz hleva na Hardeku ukradel 400 kilo- , gramov težko telico. Med tem ' smo zvedeli, da je obtoženec priznal, da je ukradel tudi dru- go, približno 300 kilogramov težko telico. To je že drugi ne- zgledni primer nepoštenega po- slovanja Rudolfa Kolariča, ki je bil do nedavna odgovoren za živinorejo na obratu Kmetijske zadruge Ormož. Obdolženec je obe dejanji v celoti priznal. Te- lico, ki jo je oktobra lani kot strokovnjak ukradel i'z hlevov je zamenjal za starejšo kravo pri svojem sorodniku Marku Ivanušu iz Brebrovnika, ki je na Marofu zaposlen kot nočni čuvaj. Obdolženec je zadrugo pri tem oškodoval za 234.700 di- narjev Uslužbenci LM Ormož so pred kratkim ugotovili tudi drugo krajo Rudolfa Kolariča. Lanske- ga aprila je iz hlevov ukradel drugo telico, jo zamenjal za sta- rejšo 370 kilogramov težko kra- vo pri svojem braitu Milanu. Milan je kravo prodal na odku- pu živine Kmetijske zadrugt v Ormožu za 75.000 dinarjev in iz- ročil dva dni kasneje Rudolfu 65.000 dinarjev, ostanek pa si je obdržal. Veterinarski tehnik je denar vtaknil v žep, bratu iz Brebrovnika pa omogočil, da je zamenjal staro kravo za brejo telico. Delno pa je tudi razčiščeno vprašanje, kako le po odtujitvi dveh teiic ostalo število govedi v hlevu isto. Višek govedi je ob- dolženec ustvarjal sam s tem. da je dajal upravi podjetja netoč- ne podatke o roistvu in poginu telet. Tako je Kolarič oškodo- val zadrugo približno za 300 ti- soč dinariev. Primer Rudolfa Kolariča odkriva njemu enako druščino, ki noče misliti na to, da ni mogoče v naši skupnosti sklepati kupčij in pogodb z ose- bami. ki niso pooblaščene za komercialo pri delodajalcu. Ce bi na to mislil obdolženec, ne bi mogel trgovati z družbeno imovino. Vsak pošten in pame- ten človek bi lahko brez po- sebnega pomišljanja ugotovil, da ne gre pri Rudolfu Kolariču za resne in poštene posle. Zato je barantal s sorodniki in zara- di nepoštenosti se bo moral za- govarjati na pristojnem sodišču. F. F. Počitn ško smu- čanje na Pungartu ."lanii. društvo Ptuj ima precej mladih članov, saj je sto- pilo v ni<^"ove vrste mnogo mladih ljubiteljev gora. Zanje se tudi precej žrtvuje. L 'i -e organiziralo 0 izletov, med nji- mi tud ■'-dnevni izlet čez Ju- lijske Alpe, ki se bo t idi letos ponovil. Pot bo vodila mimo sedmerih Triglavskih jezer. Kot pi/i izl' letošnjega leta ■ if. bilo osemdnevno smučanje na Pung to je pri Grmov''-o- vem domu pod Veliko Kopo na Pohorju. Smučanja se je ud ^ žilo 13 mladincev in mladink. ' V petek, 2" uarja letos, smo se z vlakoui zapeljali do Dovž, od koder se je začela pot po ozko zgaženi poti navkreber. V prijetnem vzdušju je minilo ppi ur hoda. V ta ča. so vrteti tudi večkratni počitki. Brez te- žav sm -li do koče, kjer sta nam vroč čaj =p obilen obrok povrnila nrej izgub',lano mr" Npibo' neučakani so se takoj začeli spuščati po hii-niih strminah * na smo si nabi- rali moči za naslednji dan ko smo bili vsi na sn-- Da bi bile počitnice čimbolj I razgibane, smo se tretji dan od- pravili na vrh Velike kop Za vzpon smo potrebovali pol ure, vendar je bil naš trud bogato poplačan s prekrasnim razgle- dom na Zasavsko hribovje in Kamniške Ipe, ki smo si jih lahko ogledali v vsej njihovi veličini v prekrasnem sončnem dnevu; pod nami je bila Uršlja gora, malo dalje Peca, po kateri poteka jugclovansko-a v otrijska meja, n-". jliko demo pa s-no videli Avstrijske Alpe. Sonce je tsko grelo, da smo se lahko lepo sončili. Preživeli smo res lep dopoldan, ki smo ga končali s smukom do koče. Za nami so ostajale luknje v snegu, vendar to -■■ -."'Togar motilo. Vedno da- lje in dalje smo se spuščali po strminah. Ostale dneve, razen zadnjih dveh, smo preživeli prav tako na snežnih poljanah, ali pa se- deč pred kočo, v toplem zatišju, ki so ga ogrevali sončni žarki. Tako ie nrehitro minilo se- dem dni in v soboto, 30. janu- arja, smo se odpravili mimo Ribniške koče v Ribnico, od tam naprej pa z avtobusom domov. Zahvalo smo dolžni predvsem Planinskemu društvu Ptuj, ki nam je tp prelepe počit"'"-- pa tudi prijazni oskrb- ni Crmo-,vega doma, ki je zares skib-'^ za nas "se dni. Enoglasno smo sklenili, da se bomo še naprej udeleževali pla- ninskih izletov, predvsem pa moramo , .-idobiti za planine še vse tis*-^ mlade liudi iz ptujskih šol in podjetij, zavodov in usta- nov, ki še ne vedo za planinske lepote, A jim bodo pr iv gotovo enako ugai^le kot nam, ki jih hodimo vedno znova občudovat. V. M. izbrali so tri kandidate za odbornika občinske skupščine Pred kratkim se '-"'Jtal od- bor krajevn? organizacijo ^''"L. V ' '.e Nedelje Ob tej prilož- no'^*'" so navzoči na svoji redni ir dniri sei' —^'^avljaH o p-i- pravah na volitve in izbrali so tri najbolj.^ --''date zn od- bornike občinske skup.^čine. KO SZDL bo pr dvidene predlpf^ala na zboru • '.iVev, ki bo prihod- nja nedeljo. Izmed 'reh k ,ndi- datov bo izvoi' samo en cd- bornik za Mihovce, Trgo- |višče in Hsjndl. Seje se udeležil tudi pred- sedr '- Občinskega odbora SZDL občin,. Oruiuž Vlado Ožbolt, ki je s svo' izviriiO diskusijo! znatno prispeval pri reševanju i kiajevni!) problemov. Na seji so ;menovali dva pov rjenika Pre- šernove družbe, ki bosta v na- slednjem obdobju poskrbel« za veL naročnikov. Med ostalimi pomembneišimi cklepi KO SZDL je tudi, "t bo KO ^"DL n".dil iz svojega ob- močja vcestran;' pomoč pri reševanju krajevnih problemov. Vsako ne''"ijo dopoldne po dve uri se bodo '--»'-'''o čla ' SZDL posluže^-. 'i raznih ug inosti. V te sodijo razm pojasnila, pisa- nje p:^ošenj, odgovorov na ne- jasna vprašanja in podobno. J Stran 6 »TE D M K« — petek, 12. februarja 1965 Stran 6 ^ohvale vredna pozornost do haloške šole Ob minulih novoletnih praz- nikih je izkazalo oeč dohrotni- kon spojo radodarnost napram osnovni šoli v Podlehniku, da hi nxai delno olajšali skrbi upra- ve te šole. Podjetje >Pleskar<, Ptuj se je kot patron te šole letos dobro i7kazalo in sploh kaže ?a na- predek in uspehe te šolf veliko zanimanje. Televizor, ki ga ima seda} šola, jp darilo tega pod- ietja. Za odlične učence bo po- skrbelo prijetne počitnice. Tu- di kmetijska zadruga >Haloze< jp pokazala vse razumevanje za opremo delavnice. Mladinska knjisra Ljiibljana je poslala šoli v Podlehnik za 2mOnO din vrednosti knjig in je tako ob- darila letos edino to šolo. Kra- jevna skupnost Podlehnik je namenila šoli 15.000 din, 10.000 din pa Bolnišnica Ptuj, nekaj pa šp Kombinat Ptuj, Skupno je prejela šola v vrednostih in denarju okrog 600.000 din. Prednje je toliko bolj vredno pohvale, ker gre za šolo v ha- loškern predelu, ki je sicer v ravnini, je pa po svoji prostor- nosti. uporabnosti prostorov in opreme med šolami v občini, ki so na prednostni listi potreb med prvimi. Razne komisije, in- špekcije. gradbeniki in arhitek- i ti so že povedali o njej svoje ugotovitve in mnenje. Glavno pa je. da so današnje potrebe daleč prerastle potrebe šole. ki je bila 1^81. leta zgrajena za 120 učencev, danes pa bi naj i/polnjevala «;vojo nalogo ob nčencih in reformiranem r>«nku 7a katerega je potrebnih več prostorov, drugačna oprema in drugačna učila, pripomočki in ponazorila kot nekoč. Nova stanovanjska zgradba s stanovanji za iičitcljstvo jo velika pridobitev za učiteljstvo iz Podlehnika, je pa še tudi to le delna izpolnitev vseh potreb, ki jih poznajo tudi haloške šo- le. ker ^e zahteva od delavcev iz Haloz enaka šolska izobraz- ba kot od delavcev iz mest in industrijskih centrov, kjer /e sedaj sije šolam toplo sonce. Ob vsem razgovoru o potre- bah šole v Podlehniku, o mož- nostih za izboljšanje sedanjega srtanja ter n bodočih perspekti- vah je najbolj razveseljiv velik optimizem mladega učiteljstva, ki si prizadeva storiti, kar je v njegovih močeh. Veselo je in zadovoljno ob vsaki pozornosti r)odjetij in ustanov do haloških šol nasploh in med njimi tudi do podlehniške šole. Starši, otro- ci. učiteljice in učitelji so pre- pričani, da bodo doživeli tudi v Podlehniku otvoritev taly šo- le, ki bo najlepši dokaz skrbi naše skupnosti za mladi rod in da bodo po svojem znanju otro- ci iz podlehniške šole enako- vredni učencem iz vseh ostalih šol v okraju. VJ. Kaj je odveč? v PTUJU? ULIČNA RAZSVETUAVA po pristanu, ki ne sveti, ker je po- kazal ekonomski račun, da so cenejUe iepne električne svetil- ke kot ulične luči, v katere je težko nameščati nove žarnice; URSALISCb v Ljudskem vr- tu, ker se lahko nadrsate tudi na poledenelih pločnikih in po drsališčih, ki jih otroci mimo- grede zgladijo, utrdijo pa jih potem odrasli, ko jim izpodne- se noge; NOtiMATlVl za kranjske klo- base v gostilnah; lahko se pre- pričate na sindikalnih občnih zborih, da so za nje motne tu- di izjemne dimenzije in teža; ! HTZ služba v podjetju, ko pa\ lahko že spotoma v službo do-\ bite na glavo del ometa z zidu pri preluknianem žlebu; zato niti ni' dobro iskati žlebnih lu- kenj, temveč omet na tleh, po katerem najprej ugotovite, kje je nevarnost za glavo; KOTALKE za otroke, ker ptujski pločniki niso primerni za ta otroški šport; pred vsa- ko hišo so drugačne luknje in različno visoke, nagnjene ali pogreznjene plošče; JAREK na robu ceste pri pro- metni čuvajnici na Mariborski cesti, ker nastane na vozilih, ki jih zanese z ovinka čez ta ja- rek, več škode, kot bi je bilo na vrtu zaradi vode, če bi bil jarek zasut z gramozom, skozi katerega bi lahko voda proni- cala; CENIK! po trgovinah, po ka- terih nimajo potrošniki časa ugotavljati, ali so na njih še stare aH že nOve cene, ker jih lažje usoToviio pri blasaini; RAZBURJANJE zaradi avto- busnih zamud čez Slovenske go- rice; mnogo več je prometnih nesreč zaradi prehitevanja kot pa zaradi zamujanja in tudi več materialne škode; V ORMOŽU? OBSOJANJE Rudekovih ma- nipulacij s telico ali še s kakš- nim repom iz službenega hleva; s tem se lahko zamerite tistim, ki intervenirajo, da se ne bi Rudeku godila »krivica«. Setnkaj razporejamo vse ka-\ zeče in škodljive pojave v kral- jih na območju »Tednika«, ki nam jih sporočajo bralci z Že-j Ijo, da bi prizadeti poskrbeli, ^ da bi bilo manj te škode, če je< že ne more biti konec. i LETOS ZAKLJUČEK ELEK TRIFIKACLJE V PTUJSKI OBČINI Elektrifikacijski območji Ljubstava v Halozah in Trerada v Slovenskih goricah sta v ptuj- ski občini zadnji dve večji ob- močji, kjer so stanovalci še brez električne razsvetljave. V letoš- njem letu bo tudi v teh hišah za- svetila električna luč. Tozadev- na sredstva je zagotovila občin- ska skupnofti, iniciativo za to iz- vršitev pa so prevzele pristojne krajevne skupnosti. Dela so že v teku. Dosedanje obstoječe omrežje je že jx>trebno marsikje obnav- ljati in okrepiti zlasti glede na vedno večjo up>orabo raznih go- spodinjskih in tehničnih pripo- močkov. Zaradi njih nastaja ved- no večja obremenitev omrežja, na katero pa marsikje pred Jeti še nismo mislili. Poleg tega bo tudi letos na ob- močju obrata Elektro Maribor, enote Ptuj, vsaj sedemsto novih priključkov v novogradnjah in v tistih zaselkih na območju ob- čine, kjer so letos zamudniJci po- hiteli 2 naroČili. Povsod v ob- čini so novogradnje, ki jih spro- ti elektrificirajo. Širitev električ- nega omrežja zahteva vzporedno tudi graditev trafopostaj in po- stavljanje daljnovodov. Vse to je v letošnjem programu podjet- ja in bo porabljenih v te namene vsaj 90 milijonov dinarjev iz sredstev skupnosti, s katerimi gospodari podjetje. Glede na večje število gospo- dinjskih in drugih tehničnih pripomočkov je prevzelo podjet- je še servisno dejavnost, ki jo Je že v lanskem letu opravljalo in izvršilo mnoga naročila, ker je vedno manj strank, ki bi prepu- ščale popravila nekvalificiranim ali priučenim močem, ker hočejo imeti svoje naprave v redu in z jamstvom opravljena. Mestni kino Ptuj predvaja 12. t.m. ameriški barv- ni (vistavision) film NOČNA CIPKA, ob 17. uri italijansko- španski barv. (cinemascope). film KRVAVI KAPETAN; 13. in 14. t.m. iialijansko-španski barvni (cinemascope) film KRVAVI KAPETAN; IB in 17. tm. an- gleški barvni (vistavision) film TOREADOR.1EV VALČEK; 18, t m španski barvni fiim PRO- DA.JALKA VIJOLIC Kino Ormož " predvaja 13. in 14 t.m ameriški fiim HUDIČEV UČENEC; 17. in 18 t.m. italijansko-francoski film SLASTI SOBOTNEGA V^ECERA ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Marija Praprotnik. Vodranci 3. Ormož — Iztoka; An- gela Janžekovič, Brezovcl 2 ~ ■laneza; Marija Stopar, Ivana Po- trča 20 — Vando; Kristina Arnuš, Hlaponci 13 — Ignaca m Adolfa; Marija Pihar, Spnnc 9. Ljutomer —Andelino; Terezija Omik, Jir- šovci 27 — Marijo; Dragica Toma- šič, Gregorčičev drevored 1—3 — Sonjo; Julljana Videč, Sedlašek 74 — Iztoka; Marija Vidovič. Slo- venski trg'6 — Roberta; Terezija Medved, Zupečja vas 6 — Janeza; Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4 — Zdravka; Stanislava Hemec. Gruš- kovje 21 — Danico; Marija 2u- man. Dornava 1 — Jožeta; Neža Ceh, Ločič 13 — Slavico; Štefani- ja Raku.š. Vičavska pot 22 — Ja- neza; Ana Slana, Nova vas 41 — dečka; Jožefa Zelenko, Tržeč 38 — dečka. Poroke: Bruno Krajnc, Nova vas 76 — Angela Rajh, Ljutomerska cesta 29; Franc Revec, Muršičeva 16 — Elizabeta Završnik, Rogoz- nica 32: Franc Glodež, Hajdoše33 — Angela Rozman, Skorba 8; Stanko Farič. Zabjak 29 — Neža Toplak. Zabjak 29; Jurij Stalcer, Orešje 7 ~ Nada Knez, Vičava 21. Umrli so: Franc Polanec, Nova vas 49. roj. 1897. umrl 8. 2. 1965; Marija Podgorelec, Meljska cesta 92. roj 1920. umrla 8. 2. 1965. Ptufska razglednica V ulici za zgradbo Občinske sku pščine Ptuj zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Pravilno je. da si prizadevate začeto delo tu- 21..?.—20.4. di pravočasno nadaljevati. V svojih odločitvah se ne prenaglite. Predsodke boste premagali in brez njih vzpostavili stike z bližnjimi. BIK Imate dobre zamisli, le da si morate za nji- «1.4.—20. .1. hovo izvršitev vzeti dovolj časa. Radi se zavze- mate za stvari, ki se vam zdijo poštene in pra- vične. Vztraiajte pri odločitvah, ki jih ni po- trebno spreminjati. nvoJCKA Lahko boste obljubili, izvršitev pa ne bo ta- 21. .">.—22.6. ko enostavna, ker boste morah žrtvovati precej prostega časa. Na izbiro boste imeli več ugodnih rešitev, pa se boste odločili za najskromnejšo. Vašega idealizma ne bodo vsi samo cenili; ne- kateri ga bodo vedeli tudi izkoristiti. IIAK Pred odločitvami ne varčujte s časom za raz- 23. b.—22.7. mišljanje, potem pa ne z odločnostjo, da bi jih uveljavili. Pridobili si boste simpatije pri lju- deh, ki bodo z vami radi harmonirali. V malen- kostih bodite širokogrudni, pri velikih stvareh pa ne malenkostni. LEV Z denarjem je nevarna igra, zato se je va- 23. 22.8. rujte. Tudi za majhne pozornosti se boste iz- kazali hvaležni. V svojem ravnanju s soljudmi bcxiite preudarni, predvsem pa srčni. DEVICA Kritiko lahko prenesete zlasti če jo slišite 23.8.—22. 9. od svojih vzornikov. Z odkritim namenom se lotevajte svojih in drugih zadev, sicer vam jih ne bodo razkrili. S pedantnostjo ne boste vedno prodrli. TEHTMCA Izognite se sporom; z razgovorom boste več 23.9.—22.10. dosegli. Srečo imate, da ste si ohranili tako močne živce. V poklicu lahko mnogo dosežete ob omejenih žrtvah. Sr.-~:rT.TON Glas vašega srca je največkrat prepričljiv. 23 10.—22.11 Raje pretehtajte, če se je vredno žalostiti. Po- trudite se spoznati ljudi, ki vas cenijo. \ STRELEC Preveč se zanesete na besede, premalo pa na 2.3.11.-20.12 dejanja ljudi v svoji okolici. Bodite dosledni v prepričanju, ki vas je mnogo stalo. V bodoče se vam bo več posrečilo, kot se vam je do nedav- nega. KOZOROG Ta teden se boste morali premagovati, da si 21.12.—20.1. ne boste pokvarili zaupanja bližnjih. Nekaj hu- morja SI prihranite še za trenutke, ko vam bo najbolj pomagal iz težav. Manjšega razočaranja vas ne bo mogoče obvarovati. VODN.AR Doživeli boste prijetno nedeljo, ki vas bo sta- 21.1.—19.2. la samo malo dobre volje v korist bližnjih. Pri- voščite si nekaj oddiha, ko se bodo vaše težave obrnile ha boljše. V domačem manjšem sponi posredujte s svojo modrostjo. RIBI Obeta se vam zavidanja vreden jx)kljcni 20.2.—^20.3. uspeh. Čeprav vam v življenju vse ne us^^, ne izgubite potrpljenja. Ne prenehajte z dopisova- njem, ki vaaa je prineslo mnogo bodriinih mislL