5. štev.
V Ljubljani, v sobot . aa 18.
Letnik IX.
IMMratl ae »prejemajo in velji t istopna vrata:
i kr., če se tiska 1 krat,
15	Q
it »i »i i» * it
ii ii n ii ^ ii
Pri večkratnem tiskanji />* «e.im primerno imanjim.
Rokopisi
ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N-.roonlno prejema opravništvo (administracija) in ekapedicija na Dunajski cesti it. 16 v Medijalovi hiši, II. nadstropji.
Po oošti prejeman veda
10 gi.
kr.
o .. —
50
Poliličen lisi za slovenski n a r o fl.
c-eio ieto sa poiieta ta četrt leta
V administraciji velja:
Za ceio ieto . S gi. 40 kr. ta sol leta . 4 ,, 20 „ ta i;etrt in»	: ,, :o „
V I.iubiittni 3» »oni posilian veli» 60 kr. več d» ieto.
Vredništvo je Florijanske ulite št. 44.
izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Kdo bo naš deželni glavar ?
Odkar se je razvedelo, da je dobil vitez K altenegger slovo kot deželni glavar krauj-ski, začeli so dunajski liberalni listi ugibati, kdo sedaj poBtane njegov naslednik. Ko bi ti iisti poznali naše razmere, bi pač ne pisali toliko bedarij, kakor jih v njihovih predal h navadno nahajamo. Tako n. pr. „N. fr. Presse" od 10. t. m. piše, da je mesto deželnega glavarja sedaj izpraznjeno za kakega Slovenca po kopitu dr. Poklukarja, ki bode v zvezi z deželnim predsednikom Winklerjem deželo Kranjsko poslovenil. Ko bi kdo trdil, da se imajo dežele Gorenja Avstrija, Solnograška, Bavarska itd. ponemčiti, bi ga po vsej pravici zasmihovali, <ia ne ve, da so te dežele že nemške in je toraj nepotrebno jih ponemčevati. Ali se toraj ne bi po pravici tudi jarci na Krimu posmehovali nemški budalosti, ki čeuča o poslovenenji dežele slovenske? Ti ljudje našo deželo komaj po imenu poznajo, in vendar hočejo o naših razmerah pisariti, soditi in prvo besedo imeti. Milujemo nemško občinstvo, ki take liste prebira in take neslarosti verjame.
Nič bolja ni stara „Pressa", ki 11. t. m. čenča, da vlada, kakor se govori med avtono-mističnimi poslanci, še ne bode izbrala deželnega glavarja za Kranjsko, ker hoče prej počakati izida volitev za kupčijsko zbornico. Te volitve, pravi omenjeni list, bodo odločilne za sostavo deželnega zbora kranjskega. Usta-voverna večina znašala je dozdaj samo 2 glasova, in ravno dva poslanca voli tudi kupčij
ska zbornica Ako toraj zmngajo Slovenci, potem postane več na deželnega zbora slovenska, sicer pa bode vstavoverna. Dozdaj bila je navada deželne glavarje jemati iz večine, in po mnenju imenovanih poslancev vlada tudi zdaj ne misli te dosedanje navade preminiti. Naši poslanci naše razmere predobro poznajo , da bi o njih tako čudno sodili, kakor jim stara „Presse" podtika. Oni ravno tako dobro vedó kakor mi, da prču oče volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico za sedanji deželni zbor nimajo prav nobecega pomena. Poslanca kup-čijske zbornice sta izvoljena z drugimi vred na 6 let in ona bosta o<tala poslanca, dokler bode trpel sedanji deželni zbor, ako bi tudi 17. t. m. pri kupčijskih volitvah zmagali slovenski kandidatje. Kol kor pa naše nemčurje poznamo, nad gjimi še nismo zapazili take rahločutnosti, da bi se odpovedali deželnemu poslanstvu, ko bi v kupčijski zbornici tista Btranka zgubila večino, ki ju je v deželni zbor poslala. Deželni zbor kranjski toraj ostane, kakoršen je bil dozdaj, in nemčurji bodo imeli še zmerom 20, mi pa z mil. knezcmin škofom vred samo 17 giasov , ako tudi 17. t. m. pri volitvah za kupčijsko zborn co zmagamo. Ako naši poslanci sodijo, da novi deželni glavar še ne bode imenovan, pride od tod, ker je osoda novega deželnega glavarja tesno sklenjena z osodo deželnega zbora samega. L. 1879 so narodni deželni poslanci vladi izročili pismo, v kterem so ji naznanili, da jim je nemogoče se še dalje vdeleževati sej tega deželnega zbora, pri čigar volitvah so se godile mnoge nepo-
stavnosti. Lani so vendar šli v zbor, ker vladi niso hoteli delati nobenih zaprek in sitnosti, a kdor je pazno opazoval delovanje našega zbora, moral se je prepričati, da je nemogoče v njem kaj koristnega za deželo našo doseči. Ne vemo, da bi bili naši poslanci premenili svoje mnenje, in da bi se hoteli še dalje vdeleževati tega zbora. Ako pa oni izostanejo, kaj potem ? Vlada toraj nikakor ne more misliti na to, da bi izbrala novega deželnega glavarja, dokler še sama za trdno ne ve, kaj bode z našim deželnim zborom. Ako bi bil razpuščen, bi bilo imenovanje novega deželnega glavarja odveč, ako bi pa še dalje obstal, potem bode morala deželnega glavarja vzeti iz večine njegove. To je po konštitucijonalnih načelih edino pravo, pa je na Kranjskem obveljalo še le v zadnjem času, ko je vstavoverna Btranka zadobila večino. Dokler so bili narodnjaki v večini, jemala je vlada deželnega glavarja zmerom iz nemško-liberalne manjšine, samo pod Hobei,wartom bil je za prav kratek čas dr. Razlag deželni glavar. Ako bi toraj tudi sedanja vlada ravnala tako, kakor prejšnje liberalne, ter deželnega glavarja zopet vzela iz manjšine, ki je pa sedaj po naključji narodna, bi ji nihče tega ne mogei očitati in zlasti naši libera'ci ne, ki se nad tem ravnanjem prej nikdar niso spodtikali. Narodna itranka pa je odločno oporekala tem nekon-šftucijonaluim načelom ter zmirom povdarjala, da se mora deželni glavar izvoliti iz zborove večine. Tega načela se hoče tudi zdaj držati, in zato nikakor nečezahte-
Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih.
(Dalje.)
Jaz ponavljam, da je licemerstvo ali hinavstvo le misliti dandanes, da bi cerkev z drugim načine m vplivati hotela na države in narode, nego onim, s kterim je vplival Jezus, pripo-ročujoč sveto vero in krepost krščcnsko, z onimi načeli, ktera jedino morejo vkrotiti pohlepnost in strasti človeške, oplemt niti društvo človeško in odvrniti cd propada, kamor se Bicer mora zaleteti. Kakor nekdaj, nosi tudi dandanes cerkev, boreča Ee za svoboro svojo, svobnlo in piosvfto r arodov, učeča jih, da se more rešiti in vživati svoboda le tedaj, ako se va-• ruje prostost cerkve in vesti in ako se vdomačijo in učvrste načela evangelska in prave kreposti rščanske v javnem in zasebnem življenji. Jaz prav m , da z vsako pravico spojena je tudi do žnost in z cajvečo prav co toraj največa dožrot-t t. j, težnost, braniti resn co vsikdar in povsod, posebno takrat, kadar se ves svet pokvari in zapriseže proti resnici. Prepričan sem, da mora biti hvaležen ves svet pri današnji zlobnosti in negotovosti, ki je zavladala v mišljenji in življenji narcdov, da je Bog
povzdignil vsai jedno bitje iz zemeljskega praha in mu zapovedal, da hrani in čuva resnico čisto in neoskrunjeno brez strahu in ozira pred ljudmi ter brsni svobodo vesti in narodov. To je naloga papežem rimskim, ktero so poznali in umeli izvrševati ne le na sijaj m stolici svoji, marveč tudi v temnicah mamer-tinskih, v pozemeljskih katakombah in na križi. Ko bi potihnil ta glas, čutil bi svet, da je izgubil nekaj bistvenega v nravnem življenj'. Mrak bi bil to, ki oznanja temoto. Da o drugem ne govorim, omenim le, da svet ni videl prizora lepšega in krasnejšega, kakor ga je videl v Piju VII. Ves svet skoro ležal je pred nogami krutemu samosilniku; le eden je še stal, kterega bi bil ukrotil posebno rad. Ta mož bil je Pij VII, ki je tudi bil v pregnanstvu in čutil je tadauji svet, da je nosil sveti starček največi del svobode sveta v svoji duši, zato ga jo tudi ves svet z velikim veseljem popeljal na staro stolico njegovo, od koder so ga prej s silo oddaljili. Priznal je to tudi Napoleon, bivajoč na samotnem otoku, ki je svetoval svojim naslednikom, naj se nikar ne zadirajo v stolico rimsko; ko bi bili svet ta nasledniki poslušali, ne bili bi sebe in narod svoj strmoglavili v grozovito propast. To je ona silna moč, ki je nekdaj po Leonu Velikem
Atilo „bič božji" odbila od Rima in Italije. A tudi danes ne vem krasnejšega prizora, kakor ga nam kaže Vatikan. No stol ci Petrovi sedi starček izvanredne modrosti, dobrote in umerjenosti ; sedi oropan časti in svobode svoje ter ve dobro, da v teh burnih časih ni daleč križ, na kterem vmri je sv, Peter; vendar sveti starček ne prezre nobenega važnega vprašanja. Ako je treba razjarjene, upirajoče narode umiriti, poučiti, in napotiti na stezo sv. evangelija, ako treba stari mučenici Irski pokazati pot kreposti, poštenja, potrpljenja, ako treba potegniti se za potlačeno svobodo cerkve na Nemškem, v Belgiji in na Francoskem: tu čuje se glas njegov, glas resnice božje in prave modrosti, ki — hvala Bogu — vpliva z neko tajno močjo tudi ondi, kjer se njegovi sili upirajo.
Ah sveti Oče! hvala ti večna ker v svoji skrbi očetovski za ves svet nisi pozabii nas kerščanskih Slovanov! Vedi sveti oče; da je glasno odmevala v srcu Slovanov krasna okro-žuica tvoja o Cirilu in Metodu. Dobro je, da pristranski in nepravični svet spozna, da od srca tvojega, v kterem se odziva ljubezen Jezusova, tudi Slovani niso izključeni. Seme besede tvoje porodilo bo prej ali slej po volji Očetovi zaželjenc sadove; v to svrho delati
vati deželnega glavarja iz svoje srede, dokler je v manjšini.
„Deutsche Ztg.'', ki je 10 t. m. pisala, da bode prihodnji deželni glavar kranjski skoraj gotovo vzet iz maujšine, in da se le ne ve, ali je izvoljenec dr. Bleiweis ali dr. Poklukar, naj bode toraj brez skrbi. Po načelih narodne stranke se imadeželuiglavar jemati iz večine, in zato se bodo dr. P o k 1 uk a r i n tu di vsi druginarodni poslanci toliko časa odločno branili prevzeti čast deželuega glavarja, dokler ima nemško-liberalna Btranka v deželnem zboru večino.
Dokler bode sedanji zbor obstal, jim je tudi vse eno, kdo iz sedanje večine postaue Kalteneggerjev naslednik, ali Vesteneck, ali Dežman, ali Ktcelj iz Kimnika. Prej ali pozneje morajo pa vendar le biti nove volitve, in nemčurji ravno tako dobro vedo kakor mi, na kteri Btraui bode potem več na. In tedaj, ko po novih volitvah deželni zbor kranjski zadobi svojo pravo podobo, bode narodna stranka vnovič povdarjala kouštitucijonalno načelo, da Be mora deželni glavar izbrati iz večine, in potem ji to častno mesto ne bode več odšlo , naj postane deželni glavar že dr. Bleiweis, ali dr. Poklukar, ali kteri koli poslanec narodne večine I
še noben vladar ni govoril s svoj m narodom,jjedena, da se na zunaj ne more geniti, varajo
se, ako mislijo, da bo Rusija dopustila, da se Bolgari s toliko mero drage krvi odkupljeni, vnovič potlačijo v kak jarem, bodisi nemšk, turšk, rumunsk ali madjarsk ; varajo se nad Bolgari Bamimf, ako jim pripisujejo toliko podlosti, da se bodo dragovoljno uklonili pod kteri bodi jarem ; varajo s« nad vsemi S!ovan;, ako mislijo, da bodo ti mirno gledali, kako drugi prilastijo sadove slovanskih zmag nad rurčmom 1
Predaleč smo od Bolgarije, da bi zamogli tamošnje razmere dobro poznati, zato tudi ne
Bolgarski knez.
Aleksander Battenberg začenja bo kazati v jako čudni luči. Izdal je oklic do Bolgarov, v kterem pravi, da je Bolgarija vsa brez veljave, da nima redu ne zaupanja, in da hoče svojo krono odložiti, ako deželni zbor ne bo prenaredil ustave in se ravnal po njegovi volji. Ob enem je odslovil prejšne ministre, ter so-btavil novo ministerstvo, kojemu je prtdseduik general Ernroth; tudi Ceh Jireček je med novimi ministri. Vse to nas je izuenadilo; OBUpnjena je cela Evropa in Slovanom Bovraž-nim listom je dan nov povod, psovati Slovane, posebno Bolgare. Tako surovo, tako zaničljivo
hočemo tudi mi pobg tebe vse svoje dni, dokler se v večnosti ne združimo s sv. Cirilom in Metodom. Delati hočemo, pravim, tudi mi biskupi, ker nam je slediti vzgledu papeževemu, ker smo učitelji narodov v različnih njih potrebah.
Nima se torti j svet n.česar biti zase od formalno najnovejega članka sv. vere; toda še manj opravičeno iu skoro smešno je v tem obziru sklicavati se na posest papeževo, po kteri tako hrepeni. To vprašanje ni v nika-koršni zvezi z naukom, ki ga zajemamo iz življenja in delevanja sv. apostolov. Rečemo pa o njem le to-le: posest papežava je ena najstarejih iu najbolj postavnih posestev na tem svetu in da se je ni moglo dotakniti, ne da bi se v nevarnost postavil družabni red in vsako imetje; to posest podelila je previdnost božja v svobodo in čast stolice rimske ter da Be rimska stolica ne more nikoli odreči tej pravici. Sploh pa ne mešajmo tega vprašanja z vprašanji, 8 kterimi ni v nobeni zvezi, marveč prepustimo ga previdnosti božj;, kteri se mora vklanjati vse na svetu. Ne moremo pa misliti iu tudi ne smemo, da b hoteli papeži pridobiti svojo posest s prelivanjem krvi, ker oni bo namestniki Jezusjvi, Li je prišel na svet, da prelije svojo kri za rešenje sveta, da jo prelije do poslednje kaplje, da odkupi narode od večne smrti.	(Konec prih )
kakor ta nemški princ in pruski la)tenant z Bolgari I Radi verjamemo, da v Bolgariji ni vse tako, kakor bi moralo biti. Kdo bi se temu čudil, če pomisli, da bo bili Bolgari 400 let pod turškim jarmom, da toraj, privajeni blapčestva, ne morejo imeti tistih lepih lastnost, kakor svobodni narodi. Lahko je tudi verjetno, da prosti narod nima pravega pojma o ustavnem življenji in da ga samovoljno obračajo tisti izobraženi Bolgari, ki so se v Rusiji ali Avstriji šolali. Mogoče je tuli, kar nemški listi pripovedujejo (pa je tudi lahko nalašč izmišljeno), da 6e med Bolgari prikazuje iz Rusije zatrošeni nibilizem. Pa to vse, če bi prav res bilo, ne daje še knezu Batten-bergu povoda dovolj, da bi smel s svojim podložnim narodom tako zaničljivo govoriti, kakor je on storil.
Nepotrebno je bilo od metropolita, da ga le šel prosit, naj še knez ostane; kaj ima Bolgarija pričakovati od vladarja , ki jo tako malo ljubi ? Bolje bo , da gre iu nikolj več nazaj ne pride 1 Nemški princ in pruski lajte-naut je moral vendar že prej vedeti, da bo treba mnogo potrpežljivosti, mnozega truda in prizadevenja, prej da se iz hlapčevskega naroda naredi svoboden, civiliziran narod. Videti pa je, da je mladi princ bolj ljubil kne-ževsko krono, nego pa narod, ki mu je bil izročen; vsak stan iuia pa svoje težave in svoje dobrote; če je hotel imeti čast in oblast vladarsko, moral je na rame vzeti tudi dolžnosti in britkosti vladarske. Več na listov postopanje Aleksaudrovo tako sodi, da on hoče, odkar je mrtev car osvoboditelj , zuebiti se upi va ruskega, da odslej posluša svete Bis-markove, da ho5e unič ti bolgarsko ustavo, ter bolgarsko deželo absolutno vladati po migljejih Bismarkovih. I/, Bolgarije hočejo narediti orodje nemške politike, knez Battenberg sam bojda pravi, da hoče na više službe postaviti tujce, namreč Nemce, češ, da z domačimi ni moč shajati; ncmško-bolgarski vladar hoče morda iztrebiti upliv ruski iu Bolgarijo postaviti pod pokroviteljstvo Nemčije ; iz sužnjev turških naj bi postali sužnji nemški. Zato hoče skrčiti ali celo uničiti bolgarsko ustavo, kakor 8) mu svetovali menda v Berlinu, in s'cer grozi, da bo prestol zapustil, ako se njegova volja ue zgodi. In kaj bi Be zgodilo, če on res prestol zapusti? Ako bi ta korak na imel nobenih nasledkov , potem bi se zamogel to še srečen dogodek imenovati ; pa v Berlinu bodo že za to skrbeli, da se stvar ne bo tako gladko poravnala. Bismarku je dan povod, vtikati se v orientalae zadeve, in nihče zdaj še ne more vedeti, kako velikanske nasledke bi znalo to imeti.
Bismark si m sli: Fiancozi imajo opraviti v Afriki; ruski car Aleksander je mrtev, Rusija je po n hilistih vsa zmedena iu prestrašena, nezmožna za zunajno delovanje ; — zdaj je pravi čas, da Nemč ja poseže v orieiitalue zadeve; in da zamore to storiti, mora bolgarski knez odstopiti, potem se vzdigne nov prepir, kaj se ima z Bolgarijo zgod.ti, zasede naj jo Avstrija ali pa pruski princ, ki sedi na ru-munskem prestolu, — no, kdo vd, kaj Bismark namerava!
Sioveuom sovražni časniki so precej po tej izjavi svojo barvo pokazali: grdo psujejo iu zaničujejo Bjlgare, ter p šejo že celo , naj bi se Bolgarija Turkom nazaj dala 1
Tako daleč pač še nismo. Upati hočemo, da Be bodo naši naprijatelji v svojih računih nekoliko zmotili. Oai se varajo nad Rusijo, ako mislijo, da je oua po nihilistih tako raz-
moremo vedeti, toliko pa vemo
kako se bo ta stvar razvila; da Bolgarija ne pride nikdar
več pod Turčijo, vemo pa tudi, da ne pride nikoli pod nemško ali ktero drugo tujo oblast, za to nam je porok ob Balkauu prelita ruska kri! Naj knez Battenberg š) tako zauičljivo govori v svojem narodu in svoji deželi, to bo n a s ra m o to I e n j e m u , ne pa Bolgarom. Če se mu toliko gnjusi do Bolgarov , naj gre nazaj kot lajtenant v prusko gardo, kdo se bo jokal za njim l Bolgari pa Be bodo vedno še spominjali, da so imeli nekdaj kneza, ki jih je pred celim svetom sramotil, pa b tem le samega sebe osramotil. Pameten in resen mož na njegovem mestu bi molčal in — šel s tem ali onim izgovorom, ne pa dežele, Bebe v skrb izročene, na sramotni oder postavljal! Slab mož, ki svojo ženo opravlja, slab tič, ki svoje gnjezdo onesnaži, slab tak vladar, ki o svojih podložnih tako slabo sodi I
Car osvoboditelj je b:cer mrtev, pa živ je še celi slovanski rod, in ta ne bo dopustil, da bi Be zgodilo zBilgari, kar jim njih nemški sovražniki privošč jo. Ko bi ue bilo besnih nihilistov, ki Bvojo domovino preganjajo, ruski narod, ruski car bi Battenbergu in tistim, ki za njim stoje, že pokazal, kaj se pravi, z osodo slovanskih narodov igrati si!
Sicer pa Rusija še živi in ima še zmirom toliko moči, da tudi B stnarku lahko zaupije naproti: „Stoj! smo mi tudi še tukaj!'
Politični pregled.
V Ljubljani 13. aprila.
Avstrijske deiele.
državni /Jtor je obravnaval neko pritožbo dolenje-avstrijske trgovinske zbornice, katerej ni všeč, da hoči ogerska država od vsucega blaga, ki gre na Ogersko, eolnino pobirati. „Zavoljo statistike" je ogerska vlada ukazala, da mo'a biti vsak kos blaga, ki na O^ersko gre, spremljan o i lističa, kojega kolek velja 2 kr. To se pa smatra kot nekaka co'nina, in ker po postavi Oj;ri iiemajo pravice, cilnino pobirati od avstrijskega blaga, protestirajo dunajski trgovci proti tej naredbi ogerske vlade. Desnica pa se neče Madjarom zameriti, zato je Rieger rekel, da noče zavolj dveh krajcarjev z Ogersko prepira začeti, in prošnja naj se odstopi vladi, naj ona skrbi, da se avstrijskim trgovcem krivica godila ne bo. Ta predlog bi! je tudi sprejet.
Moravski Ceh dr. Kusy je potem tožil, kako se na Moravskem še vedno zatirajo Sovani, pa podpirajo judje, ki vpijejo, da so zastopniki nemstva. Prosil je vlado, naj vendar tudi za Slovane skrbeti začae, ker dosedajne šole na Moravskem služijo samo uradniškim sinovom iu judom. Predlagal je češke gimnazije v Kromer.žu in Ilradišči. Ko je govoril Sturm proti, in Jireček za to, bila je reBolu-c'ja sprejeta.
Vnanje države.
Cela fužin« KiihIJu je razburjena. Zdaj tu, pa zdaj tam padajo ljudje po judih ter jim vse razbijajo. Ruska vlada ima dosti opraviti, ter pošilja na vse strani vojake, da bi ljudi pomirili. Mnogo judov je bilo tepenih in ranjenih po razkačenem ljudstvu; vojaki so pa tudi že več kristjanov pobili, ko so ljudstvo z orožjem mirili. Posebno hudi nemiri so bili v Kievu. Mnogi judi btže iz Rusije, najbrž se bodo k nam v Avstr jo priklatili, saj tukaj je njih obljubljena dežela, na Dunaji in na Moravskem oni gospodujejo, v Galiciji jih že tako vse mrgoli, kjer uboge poljske in rusinske kmete do kože slačijo. Tudi na Ogerskem imajo vso kupčijo, velik del obrtnije, vse krčme itd. v Bvoj h rokah. Če še ruski judje k nam pridejo, kam 8e bomo mi umaknili? Brez uzroka jih Rusi gotovo ne preganjajo; inaloruskega kmeta so pač že na beraško palico spravili, da uiu ni več živeti, od todi razljutenost na jude.
V JVIaccdoiii.ji se je pr čel zopet ustanek. Turki in kristjani so se že enkrat vda-rili in so bili Turki tepeni.
(■rlii so poslali nekaj vojske na mejo, da zasedejo tisti okraje, ki jih ima Turčija odstopiti. Turki pa tudi zbirajo vojake na meji.
Izvirni dopisi.
1 v, Jffarihor», 11. maja. Habsburška rodovina pač Blobodno s ponosom gleda na vdanost in ljubezen svojih podložnih, kajti pri vsaki ugodni priliki se očitno kaže, kako zelo vsi narodi ljubijo svojega vladarja in kako vse avstrijsko ljudstvo čuti veselje in žalost s svojo vladarsko rodovino. To se je spet lepo pokazalo 10 maja, ko se je na Dunaji obhajala poroka nadepolnega carjeviča Rudolfa z Belgijsko princesinjo Štefanijo. Ta za cesarsko rodovino veseli dogodek je po vseh deželah, med vsemi narodi in po vseh krajih obširne Avstrije vzbudil navdušeno veselje, ki Be je kazalo v različnih veselicah in svečanostih. Gotovo bode tudi ,,Slov." dobil od vseh strani poročila o enakih svečanost h, zato naj sledi le kratko poročilo, kako se je ta dan obhajal v našem mestu. Vsled sklepa mestnega odbora od 25. aprila je šla posebna deputacija v Gradec, da c, k. namestniku v imenu Mariborskega mesta čestitke izjavi s ptošnjo, naj jih naznani Njih Veličaust\u in svitlemu cesarjeviču Rudolfu in njegovi nevesti Št(f.iniji. Na predvečer je bilo mesto krasno razsvitljeuo in z| banderami okinčano in na bližaj - h hribih so 6e velikanski kresi žarili. Deževno vreme je sicer grozilo to veselje ekvariti, vendar po 8. uri je dež nehal in tako je lehko brezštevilna množica ljudstva spremljala godbo po razsvit-Ijenih ulicah.
Zjutraj 10. maja je strelba in godba vzbudila mestjane iz spanja. Vse mesto je bilo praznično okinčauo. Ob 9. uri je bila v stolni cerkvi slovesna božja služba , sicer pa eo tudi vse šole imele posebno božjo službo po različnih cerkvah. Potem so bili mestni siromaki obdarovani in vojakom so mestjair razdelili vinu in piva. čeravno tudi ta dan ni bilo posebuo prijazno vreme , videlo se je vendar povsod po ulicah navdušeno veselje.
Popoldne je po ulicah hiurn ljuii nehal, zato pa so se začele vcselice po raznih društvih in zuvodili. Ob 5. je bila lepa veselica v dijaškem semenišču, zvečer v kazini in v nekterih gostilnicah. Slov. Čitalnica pa je bila že v nedeljo zvečer priredila besedo in veselico, ki se je izvrstno obnesla bila.
Tako je tedaj Mariborsko mesto res do-stojuo izjavilo svoje patriotično mišljenje ter pokazalo pravo avstrijsko domoljubje. To b toliko večjem veseljem naznanjamo, ker so o svojem času, ko je bil cesarjevič Rudolf v Mariboru, nekateri ptujci, ki so pa še sreČuo pete odnesli, demonstrativno svoja stanovanja kinčali b pruskimi banderami. Tega zdaj ni bilo videti. Omeniti še mi je, da sta oba Mariborska nemška lista izišla v praznični obliki in s podobami svitlih zaročencev Rudolfa in Štefanije.
Velika Nedelja, 10. maja. Ljubezen slovenskega naroda do naše slavne cesarske hiše se kaže povsod in ob vsaki priliki, tako tudi zdaj o poroki našega blagega cesarjeviča z milo princesinjo Štefanijo. Med drugimi kraji tudi Velika Nedelja ni zaostala. — Večidel) vse hiše so bile včeraj na večer razsvitljene; posebno pak tukajšui grad nemških vitezov razsvitljen z bengaličnim ognjem je bil irnpo zanten za gledati.
Razobesilo se je nad 30 zastav, med njimi tudi 2 papeževi. — Med pokanjem možuarjev je zbrano ljudstvo pri kresih, kter h je bilo tukaj 12 ali 13 — večkrat, navdušeno zavp.lo: Ž vio ! Rudolf in Stifanija! Živela!!!
Danes je bila slovesna maša, pri kteri se je Rudolfova himna od Nedveda pod vodstvom našega vrlega učitelja Eberla hvalevredno pela; po maši so šolarji sami posadili pri šoli dve drevesi, sicer eno lipo in en hrast v spomin.
Danes večer je tudi razsvitljava, kresi in pokanje možnarjev.
Čepova», dne 11. maja 1881. Poroko cesarjeviča smo tudi v našej dolini jako sve čano obhajali. In sicer na predvečer z velikanskimi kresovi, dan poroke pa 1. s slovesno sv. mašo, 2. z šolsko veselico, 3. s slavnostnim zborovanjem v „katol ško-politiškej čitaln c " in 4. z ljudsko veselico pri katerej so čitalnični pevci, orkester, deklamatorji in govorniki sla vili visoka ženina, v poslušalcih pa budili in unemali ljubezen in vdanost do cesarske hiše.
1 « «falagie v ftBcBtsilki (Kome Tudi pri nas v Meksiki se sveta vera zaničuje, kakor se je v Biliviji iu na Peruvanskem zato se bojim, da bo tudi čez nas prišla kazen Božja. Naši liberalci bodo tako našo deželo izdali severnim državam. Ko so unio listi (iz zedinjenih držav) prišli leta 184G nad nas z vojsko, ustavljalo se jim je bolj prosto ljudstvo, nego vojaki naš'. Unionisti so bili ne koliko kilometrov od našega glavnega mesta; liberalci so se pa v tem važnem trenotku vzdigovali v Mekski zoper svojo vlado; prostozidarji škotski iu jorški so se po ulicah streljali, namesto da bi se državnemu Kovraž niku ustavljali. Tako je bilo kmalo vse zgubljeno iu unionisti so nam odtrgali polovico države, namreč dežele Tehas, Novo Meksiko in Kalifornijo. Zdaj so pa liberalci s svojo lažnjivo vlado tako daleč pripravili, da nihče več ne mara za samostojnost meksikanske države, liberalci, konservativci in tujci, vsi so enih misli, da je najbolje, ako se zedinjenim državam severo-amerikauskim pridruž eno. Liberalci so obljubili prostost, pa so dali trino-žtvo, obljubili napredek, pa dali le visoke davke (tout coiuc chez nous! — op. vredn.), kratili so vse pravice, žalili ravnopravnost pred sodnijo, svobodo so dali le prekucuhom v gosposki suknji, prosto ljudstvo pa so šiloma k vojakom tlačili. S temi in enakimi lažmi so narod tako daleč do obupa prignali, da sedajnim niogočnikom niličj več ne verjame, da je zginilo zaupanje v boljšo bodočnost meksikanske države, in da pričakuje rešitve
od severo-amerikanskih držav. Ubogi reveži, kako se motijo! Oni pač ne poznajo Angležev! Kdor je tam bil, bo drugači govoril. Tum imajo na tisoče divjih, črnih zamorcev, pravih pošasti v vseh grdobijah in človeških strasteh. Teh se želč znebiti, naščuvali jih bodo na naše rudeče Indijance, da se bodo med Babo poklali, saj že zdaj pravijo Angleži, da hočejo tako napeljati, da bo rujavi divjak črnega zadušil; za vničenje naših prvobitnih Idijancev in španskih naseljencev v Meksiki bodo Anglosaksi potem že sami Bkrbeli. Meksi-kanski narod (v svojem jedru indijanske krvi) pričakuje od Anglosaksov rešitve, pa bo našel 0mrt; kajti germanski narodi ne trpe nikogar zraven sebe, to so skusili prvič Indijanci v severnih državah (ki so do malega že vničeni, uied tem ko pri nas v Meksiki brez zatiranja ži\č iu se množe), to so skusili pozneje tudi Jatinsko-meksikanski naseljenci v Tehas in Kaliforniji, še bolj pa ubogi divjaki v Avstraliji. Slovani in Latinci pustč premagane narode živeti, Germani pa ne, oni jih vničijo, jm vzamejo vero, šege, jezik, poslednjič še življenje in premoženje. V to zrkalo se poglejte vi mladoslovenci! Kar sta pruski kralj Frie-derich II. in Voltaire vkup skuhala, to se je pozneje po Hegelnu in Proudhonu predelalo in preneslo v socijalizem, nihilizem in nemški liberalizem. Te za Slovane pogubne in morda prav v pogubo Slovanov skovane nauke brez-verstva pozdravljate vi kot žarijo svobode in rešitve. Ali vam ni zadosti žalostni izgled umorjenega cara Aleksandra II,, ki je na ruskih visokih šolah upeljati pustil Hegelnovo utnoslovje, ter zavrgel Tomaža akviuskega li o-zofa, ter moral za to zmoto svoje življenje pustiti, ker je miadim Rusom s strupenim naukom in nemškimi profesorji glave zmešal! Tudi k nam so se priklatili francozki komunisti, ter hoteli našim ljudem b svojo neumno prekucijo glave zmešati, pe naši verni ladijani jih niso hoteli poslušati, in potem so se tisti komunisti v konservativce prestrojili in zdaj mirno delajo. Storite tudi vi Slovenci tako; če vam pride kdo iz Nemčije svobodo oznanjevat, pošljite ga ostriženega v Nemčijo nazaj; ne pustite, da bi se vaše hčere v blago in vaši sinovi v zveri spremenili, kakor ti agenti hudobnega duha nameravajo! Ostanite zvesti cerkvi katoliški, ker samo v tej je žena enakopravna možu. Pri protestantih je žeua blago, kakor pri Turkih, le b tem razločkom, da Turek svojo ženo kupi in jo, če sa mu zdi, lahko spet proda, protestant pa se od žene plačati pust', da jo vzame, pozneje jo pa z otroci obloženo zapodi in drugo vzsme; je toraj Š-.) slabši ko Turek. Takih izgledov sem v severni Ameriki pri protestantih zadosti videl, zatoraj lahko iz skušnje govorim. Ravno to nameravajo liberalni katol ški Nemci, ki veduo o civilnem zakonu bledejo in sanjajo. Drage Slovenke, varujte se takih, ki vam vedno govore le o Voitairu, Rosseau-u, Kantu, Fchte-ju, Hegelnu itd., pa uič ne vedo o vašem rojaku sv. Jeronimu, o sv. Avguštinu, o Tomažu Kempčanu, o Nikolaju o Cesc.ru Cantu, o Wisemanu, o Aleksandru de la Fuenteitd.l Nauk brezvercev pelje v obup m sramoto.
Poslavljam so za danes od vas, dragi Slovenci, pozdravljam vse prijatle, znance in součence, jiosebno tiste, ki so zvesti starim slovenskim šegam, ter se hrabro ustavljajo tujščini, poiebuo nemški brezverski omiki, bran vši našo svoto vero, ki edina človeka povsod srečnega in zadovoljnega stori.
Vaš zvesto udani
M. J. Danič.
Dob ta vek vre dn i št va. Nektere bolj ojstre izraze nasproti našim „mladoslovencem" smo izbrisali, da se ogenj sovražtva ne vname. Nekoliko resnic pa smo našim mladoslovencem privoščili; kajti akoravno „Slov. Narod" o ver-sk h rečeh nekaj časa naravnost ne piše, se vendar tajiti ne da, da seme brezverstva med našim „omikanim" svetom čedalje več tal pridobiva. Naši „mladoslovenci" ne grerio v cerkev, se ne odkrijejo, če angelsko češčenje zvoni, sploh jim mrzi duhovščina ter zasmehujejo ali sovražijo zveste katoličane, z eno besedo , v dejanji so vedno taki, kakor nemški liberalci, le narodna zavest jih od njih loči, toraj jim še vedno veljajo dobrohotni neuki, ki jim jih tukaj naš prijatelj iz Amerike pošilja. Naši „mladi'' niso toliko sami krivi, Krive so nemško-liberalne šole, ktere so obiskavati morali. Kakor so Grki zapeljali Ruie k razkolu, tako zapeljavajo Nemci Slovence k liberalizmu ali brezverstsu. Prosimo milostljivega Boga, da naj vse Slovane združi pod zastavo krščansko katoliško, ktero sta tako hrabro branila naša slavca apostola sv. Ciril in sv. Metod!
Domače novice.
V Ljubljani, 14. maja.
Pozor.
Vsi narodni gospodji, ki so prevzeli agitacijo po deželi za volitve v trgovinsko zbornico, prosijo se, da glasovnico, ktere so nabrali, prej ko mogoče na dotično mesto v Ljubljano odpošljejo!
Narodni volilni otllior.
(Serenada.) — Danes Boboto zvečer napravi „Sokol", združen te čitalniškim pevskim zborom pri ugodnem vremenu gosp. dr. Janezu Bleiweisu v čestitanje k odlikovanji njegovem po sveti, cesarju serenado pred njegovim stanovanjem. — Sokolovci ter pevci zbirajo se ob 8. uri zvečer v restavraciji ljubi, čitalnice in odrinejo od tod ob '/¡¡9. uri z godbo skozi mesto na omenjeni prostor. — K vdeležbi te serenade vabijo se tudi meščanje.
(Slavnostna knjižica „Cesarjevih Rudolf1'), katero smo bili omenili o svojem času v na šem listu, razprodala se je vsa, a še vedno dohajajo naročila na njo. Založnik in tiskar gosp. Bauch na Dunaji izdal bo še te dni nov natiB in vsi oni naročniki, ki zgoraj omenjene knjižice še niso dobili, imeli jo bodo do 18. dne t. m. gotovo v rokah. Ker je knjižica pisana tako, da se tudi po dovršenej slavnosti lehko deli med naše domače prosto ljudstvo, posebno pa med šolsko mladino v spomin in darilo, zatorej naj se hitro oglasi vsak, kdor bi jo še hotel imeti, da se pri novem natisu dovolj iztiskov naredi, ker pozneje, ko se stavek razmeče, ne bo več mogoče napraviti uovega natisa. Mi želimo, da bi se ta knjižica prav obilo razdelila mej slovensko mladino, ker je jedina, kar jih imamo v slovenskem jeziku; Nemci imajo tacih knjižic na izbiro. Sezite torej po njej, dokler se dobi prav po ceni. 100 iztisov velja C gld. Vsa naročila naj se nujno pošljejo pod natančno adreso: Karl Rauch, Buchdruckerei in Wien, (VI. IIornbostelgaBse 4)
Razne reči.
— Nova cerkev v Rimu. Giovani Bosco, duhovnik v Turinu na Laškem, nam je poslal povabilo, naj se tudi mi Slovenci ude ležimo zidanja nove cerkve k Jezusovemu srcu, ki se bo postavila v Rimu na eskvilin-sktm griču, s ktero bodo združene druge dobrodelne naprave, ter stoji celo podjetje pod
pokroviteljstvom sv. očeta Leona XIII. Namreč: 1.) se bo zidala cerkev k srcu Jezusovemu, ter bo ob enem farna cerkev za 12.000 duš kar je od vlade že potrjeno. 2.) Se bo napravil pri cerkvi vrt, kjer se bodo o praznikih in nedeljah po maši zbrali otroci in si igrali, o) Napravile se bodo večerne šole za mlade delavce, ki morajo celi dan delati in ne najdejo časa za poduk. 4.) napravile se bodo navadne šole za take otroke, ki so čisto za puščeui, ter zavolj revščine ne morejo obiskavati javnih šol. 5.) Napravila se bo sirotišnica za dečke, ki so zanemarjeni ter se po ulicah klatijo brez dela, brez poduka, ter so v nevarnosti, da se spridijo in za ječe dorastejo. Sprejemali se bodo v to sirotišnico otroci vseh stanov in narodov, ter se urili v umetuostih in rokodelstvih. Mnogi namreč pridejo, v Rim dela iskat, ker ga pa ne najdejo, pridejo v hudo revščino, mnogi postanejo zltčinci. Sku šalo se bo, to sirotišnico napraviti tako obširno, da bo prostora za 500 sirot. Zemlja za vse te stavbe in naprave je že kupljena; ustanovo in vodstvo celega podvzetja pa so sv. oče izročili duhovn ku Janezu Bosco v Turinu, ter mu tudi dovolili pobirati doneske po katoliških deželah. Doneski se lahko pošiljajo Djemu (Giovani Bosco, pretre a Turino). ali pa prezviš. kardinalu Rsffaele Monaco la Valletta, ali pa duhovniku dr. Francesco Dal-mazzo, torre dei specchi nr. 36, Roma, Italia.
Mi Slovenci ne bomo mogli dosti dati, ker bomo sami zidali cerkev k sv. srcu Jezusovemu v Ljubljani in se bodo t,udi za to stavbo pobirali mili darovi.
Vendar je vsakemu prosto, svoje milodare obračati, kanor j'h hoče, tako lahko tudi vsak po svoji volji kaj pripomore k zidanju cerkve in drug,h ustanov k srcu Jezusovemu v Rimu. Mi smo ta oklic tem raje priobčili, ker sam sv. oče žel<3, da se ti omenjeni zavodi v Rimu ustanove, ter smo pripravljeni tud', sprejemati in odpošiljati darove v ta namen zbrane. Za dobrotnike te cerkve in njej pridruženih za-
vodov se bo vsaki petek v novi cerkvi sv. maša brala, vsak večer pa litanije in druge molitve.
—	„Alte und neue Welt", list s podobami za poduk in zabavo; letnik 15. Vsako leto izide 24 zvezkov po 15 kr., (po pošti 5 kr. več. Kdor želi, dobi za dodatek (premijo) prelepo sliko: „Češenje presv. „Srca Jezusovega", aka še doplača 72 kr. Iz šel je ravnokar 15. zvezek tega lista. Obsežek tega zvezka je naslednji: Berilo: Meister Gruppello. Em folgenschwerer Scherz, historische Erzählung. — Zwei englische Couvertitenbilder. — Aus dem Herzen des Ut Wäldes. — Hausapotheke füi's Volk. — Wettlauf. — Neuer Fiiih-ling. — E n Ausflug ins Land der Amazulus, Reiseskizzen. — Warum ich keine Gedichte mehr mache. Ene Leidensgeschichte. — Allerlei. —
Podobe : Meister Gruppello. — Monatsbild (Jub). — St. Bonaventura. — Malve. — Initiale V. — „Arme Reisende." — Kuh-Antilopen. — Erdschweine. — Vsi izišli zvezki se lahko še dobivajo ter j h takoj pošljemo novim naročnikom. Tudi slika: „češenje presv. Serca Jezusovega ," bode čez nekaj dni v novič prišla ter bode na ogled razpostavljena.
—	Weninger's originelle kurzge-fasste und praktische Festtags-Predigten für das ganze Kirchenjahr (drei Predigten für jedes Fest). Preis 3 gld. 24 kr. —-Ta zvezek je nadaljevanje težko pričakovanih Wenningerjevih nedeljskih govorov, ki so lansko leto izšli ter bili v eue,m letu trikrat natisnjeni. Cena nedeljskih govorov je 3 gld. 60 kr.
Oboje Be dobiva v K ai <»Ei*ki Bm-Itvarni.
Več lotov dobrega semena svil o prej k
je naprodaj.	Naslov:
Martin Tomec,
župnik v Suhoru. Metlika.
Ogersko-francoska
Zavarovalnica
(Franco-Hongroise) ki ima 8 miljonov goldinarjev v zlatu iz delnic zloženega premoženja,
od kterih so 4 miljoni v gotovini uplačani, zavaruje:
1.	Zoper ogenj, strelo, zoper par in plin.
2.	Zoper nesrt čo, če kdo zaslužek zgubi vsled ognja ali eksplozije.
3.	Zoper pobitje zrkalov (ogledaiov).
4.	Zoper poškodovanje blaga na potovanji po suhem ali po vodi.
5.	Zavaruje pošiljatve vrednostnih papirjev ali denarja po pošti na suhem in na morji.
6.	Zavaruje na človeško življenje na razne načine, na rente pokojnine, ženi-tovansko opravo, kakor se kdo zgovori.
Ker ima zavarovalo ca toliko premoženja, se ni bati, da bi kedaj ne mogla izplačati. Vsaka škoda se hitro in polno izplača, zavarovancem se dajejo najboljši pogoj'. Kdor se hoče zavarovati, naj se le oglasi, in kdor želi pojasnil, izvedel jih bo pri podpisanem glavnem zastopu, pa tudi pri zastopnikih po deželah in v raznih krajih na deželi, kjer delujejo naši zastopnik1.
Rezervnega zaklada imamo en miljo» frankov.
Zavarovalnica je zavezana na pogoje v policah navedeno, in kdor se misli žaljenega na svojih pravicah, sme zavarovalnico tožiti pri tistih c. k. sodnijah, kjer se je polica spisala ali na uovo potrdila.
Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko ima Jakob Syz v Gradcu, Radetzkystrasse Nr. 8.
(V
klavni zaMiog» Rranjsl&o ata prevzela gospoda
Trček in Nek rep
v Ljubljani, na mestnem trgu št. 10.
___ _ _ ovc
Iidujatelj in odgovorni urednik Filip Hailei'lap.	J. »lazUikOVi nasledniki » Ljubljani.