Ameriška Domovina m Vzkn+; ■■H I,—mm——-- - 0rk, TV yf- pAH IN SRRrr k' ' l003^ IAN«UA©€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1966 SLOVRNIAN MORNING NCWSPAPtt ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Nepolrebne odpuslifi! Novi grobovi Tako navodilo je dal britanski delavski minister vodnikom podjetij. London, Vel. Brit. — Nepo-trebne delavce in uradnike je Leba odpustiti, pa naj to še tako k°b, če hoče dežela spraviti svo-Je gospodarstvo v red in okrepiti one gospodarske veje, ki de-]aio za izvoz. To načelo je prvi °bjavil ministrski predsednik ^ Olson sam, sedaj pa ga ozna-^iajo po deželi tudi drugi člani vlade. Tako je preteklo nedeljo klavski minister Ray Gunter Pozval podjetnike, naj odpuste plovno silo, ki jo ne potrebu-|e3o, namesto da bi jo držali da-3e za čas, ko bo zopet več posla. Pričakujejo, da bo število rezposelnih letošnjo zimo do-Seglo 700,000 ali celo več, če bo-fi° delo v industriji omejevali v sedanjem obsegu. To bi pomeni-°> da bi bilo brezposelnih neka-0 37> celotne delovne sile, med 6111 ko je predsednik Wilson Prvotno govoril o 2%. britanska vlada je v juliju ^Vnrznila cene in plače, poviša-a obrestno mero na posojila in Povečala davke, da bi zmanjšala . °oiačo potrošnjo in povečala l2v°z. Da bi postala britanska Podjetja sposobna tekmovati na sVetovnem trgu z drugimi indu-sLijskimi državami, se morajo Modernizirati in povečati storilnost delavstva. de'.MirvIlfe ni ¥ . “Ogradiš dosegel vsega CLEVELAND, O. — Franco-1 zunanji minister se je vrnil P° tridnevnem obisku iz Beogra-• Tam so ga na moč častili, to-n rninister ni vsega dosegel, >ar je hotel. Ni se mogel do dna sPorazumeti s Titom o vietnam-® d vojni. Tito in Francoz sta se nvjala v tem, da ni mogoče Jisliti na mir, dokler Amerika stopnjUje» vojaške operacije in °Mbardira Severni Vietnam, lsta pa kila istih misli o mož-nosti premirja. P^ancoz je valil so odgovor-trrp' na Ameriko, Tito je pa Pj da nosijo svoj del odgovor-k°sti tudi kitajski in vietnamski j^Munisti. Tito je kar odkrito sp ei’ za Kitajce vietnam- stv V°'*na Par politično donosna ^ ar- Vse žrtve vojskovanja ci°ic^0 Severni Vietnam- ga i Pa imajo korist od te-Pa' tr61, ^rvavt tudi Amerika, ne 2o itajska. Titu se tudi ni zde-2d ^aV’ da Francija odriva ružene narode od posredova-" v Vietnamu. ]jjvSe to nam mora biti razum-P>ej°.' Prancija je bolj kreditna v s]av-m§u kot Jugoslavija. Jugo-h0ij!Ja ie Pa na drugi strani v kot Sp 0dnosih z Washingtonom Žj,v rancija. Interesi obeh dr-Se križajo in tudi blesteči Katherine Ladavac V nedeljo zjutraj je umrla na svojem domu na 914 E. 150 St. 74 let stara Katherine Ladavac, roj. Vitulich v Katunu v Jugoslaviji, od koder je prišla v ame-riko 1. 1930, žena Johna, mati Mirka, Mary Verhovsek in Josepha, sestra Matta in Josepha (Argentina) in 5-krat stara mati. Pokojna je bila članica Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Jožefa ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče. Joseph Smrekar Sinoči je umrl v St. Vincent Charity bolnici 61 let stari Joseph Smrekar s 1369 E. 52 St., sin pok. Franka in pok. Karoline (roj. Hrovat). Bil je samski. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Čas in kraj še nista določena. Republikanski upi na molnosi zmage raslo Ho in Mao zapreki miru spre Me :lemi in slavnosti ne morejo rotiti tega diplomatičnega kriv Pacifiški ocean po- PoVrg.en° tretjino vse zemeljske Mra^at"n° dož- Najvišja tem-atura 68. ICaEial ifisd jezerom Erie m reko Ohio še ¥ zraku WASHINGTON, D.C. — Za znani načrt o kanalu, ki naj poveže jezero Erie z reko Ohio, niso potrebne samo glasne in tihe želje v Clevelandu, ampak tudi dolarji federalne administracije v Washingtonu. To dobro ve kongresnik Kirwan, ki je postal varuh načrta in ga brani v Kongresu. Ko ga je predsednik Johnson prosil, naj se zavzame za njegovo idejo p razvoju področij, mu je KirWan to obljubil, toda takoj zahteval plačilo za svojo obljubo: bilijon dolarjev za kanal Erie-Ohio. Johnson je vso stvar izročil svojim strokovnjakom, ki pa za idejo niso navdušeni. Ravnatelj federalnega proračunskega urada pravi, da bi se zahtevani bilijon dal mnogo koristnejše porabiti kje drugje. Federalni strokovnjaki za prekope pa pravijo, da bi se kanal tehnično že dal narediti, toda stroški bi bili izredno visoki. Samo mimogrede so omenili, da kanal ne bi bil nikoli donosen, posloval bi verjetno z zgubo. Federacija trdi, da bi največjo korist od kanala imel Youngstown, dočim bi drugi kraji lahko shajali brez njega. Tako nima načrt v federalni administraciji nobenega vplivnega zagovornika, Kirwan sam je pa še preslab, da bi uveljavil tako tvegan načrt. Časnikar Harris je ugotovil, da bi zmagal renublikanec Romney nad Johnsonom novsod razen na jugu, če bi bil'e volitve zdaj. CLEVELAND, O. — Republikanci pridobivajo vedno več podpore med volivci, ko se ti odmikajo od predsednika Johnsona zaradi vojne v Vietnamu in zaradi rastoče draginje. Od vseh d e m o k r a tskih predsedniških kandidatov je trenutno najmočnejši guv. Romney iz Michigana. Po ugotovitvah L. Harrisa bi guv. Romney porazil predsednika Johnsona, če bi bile sedaj volitve, v vseh delih dežele z izjemo Juga. Romney bi dobil na Vzhodu 50% glasov, na Srednjem Zahodu in Zahodu 52%, na Jugu pa le 40. Prav Jug bi dal Johnsonu toliko glasov, da bi dobil večino v vsej deželi. Zanimivo je, da je Richard Nixon, najvnetejši od vseh republikanskih vodnikov, padel v pogledu podpore med republikanskimi in neodvisnimi volivci od 29 na 25% od julija do septembra. V istem času je število podpornikov Romneyja porastlo od 20 na 30%. To in podobna povpraševanja javnega mnenja in tipanja razpoloženja volivcev so vzbudila med republikanci upanje na možnost zmage pri prihodnjih predsedniških. volitvah jeseni 1968. Še pretekli mesec je bilo 56% republikancev prepričanih, da pri predsedniških volitvah leta 1968 proti predsedniku Johnsonu ne morejo uspeti. Sedaj jih je 54% izjavilo, da bi bilo možno zmagati, če bi stranka postavila res močnega kandidata in napela vse svoje sile. Guv. G. Romney bi utegnil biti tak kandidat, če se bo pomiril s konservativnim krilom republikanske stranke, ki mu hudo zameri, da leta 1964 ni podpiral Goldwater-ja. CLEVELAND, O. — Podpredsednik ZDA H. Humphrey je v nedeljo kot glavni govornik na d e m o k r atskem zborovanju v Euclid Beach Parku trdil, da sta letošnji v o 1 i v n i kampanji glavni vprašanji vojna v Vietnamu in gospodarsko stanje v deželi. Izjavil je, da ovira za končanje vojne ni v Washingtonu, ampak v Hanoiu in Peipingu, glavni zapreki sta Ho Či Minh, predsednik Severnega Vietnama, in Mao Tsetung, načelnik Kitajske komunistične partije. Humphrey je govoril pičlo uro kakim 30,000 ljudem, ki so se zbrali okoli govorniškega odra, na katerem so bili vsi zvezni, državni in okrajni demokratski kandidati in vodniki demokratske stranke okraja Cuyahoga. Vodniki zborovanja so trdili, da je bilo v parku okoli 110,000 ljudi. I PAPEŽ POZIVA K MIRU Sv. oče Pavel VI. je izdal včeraj okrožnico “Kristusovi materi,,, v kateri poziva svet k miru “v imenu Božjem” tudi za ceno nekaterih izgub in neugodnosti, da se izognemo morebitnim kasnejšim večjim izgubam in bridkemu klanju. VATIKAN. — Včeraj je bila objavljena nova okrožnica papeža Pavla VI. “Kristusovi materi”, v kateri sv. oče priporoča katoličanom po vsem svetu, naj v mesecu oktobru, ki je posebej posvečen molitvi sv. rožnega venca, molijo za svetovni mir. Papež je označil 4. oktober, obletnico svojega lanskega obiska pri Združenih narodih v New Yorku, za poseben dan molitve za mir. V svoji okrožnici poziva sv. oče odgovorne vodnike, naj v “imenu božjem” končajo vojno, če treba tudi z žrtvami in neugodnostmi, ker bo to preprečilo morda še večje kasnejše izgube. Sv. oče ne zahteva miru za vsako ceno, ker se zaveda, da “mora trajni mir ^temeljiti le na pravičnosti in svobodi človeštva ter mora upoštevati tako pravice posameznikov kot skupnosti”. Središče prebivalstva WASHINGTON, D,C. — Upoštevajoč razdelitev prebivalstva je bilo leta 1950 središče ZDA 8 milj severozahodno od Olney-ia v okraju Richland v državi Illinois. Od tedaj se je premaknilo dalje proti zahodu. Cleveland irr;?. preveč avtomobilov brez lastnika CLEVELAND, O. — Avtomobila, ki ga ne rabiš več, ki nima cene ali pa ki zahteva predrago popravilo ali vzdrževanje, se je lahko znebiti. Pustiš ga kjerkoli, samo ne doma. Takih avtomobilov brez lastnika je, v Clevelandu od leta do leta več. Samo porcija jih ima na enem prostoru sredi mesta nekaj manj kot 1,000 in ne ve, kam z njimi. Njena zadrega je tem večja, ker ji že primanjkuje prostora za take vozove. Pobrati mora na cestah in javnih prostorih dnevno povprečno po 5 avtompbilov, kakšnih 150 voz pa še,čaka nanjo na mestnih ulicah. Policija tudi toži, da kraje avtomobilov rastejo od leta do leta. Lani je bilo od januarja do “Z jokom in solzami” se obrača sv. oče v svoji okrožnici “Kristusovi materi” na “vse odgovorne, naj streme k temu, da bodo ustvarili potrebne pogoje, ki bodo ljudi privedli do tega, da bodo končno odložili svoje orožje, predno bo postalo za to prepozno zaradi naraščajočega pritiska dogodkov”. Besede sv. očeta so odločne, ko svari svet pred nevarnostjo večje in še hujše nesreče, ki utegne spraviti v nevarnost ves človeški rod, posebno še v vzhodni Aziji. Sv. oče omenja v okrožnici tudi druge težave, ki pritiskajo na človeški rod, vendar je teža njegovih besedi posvečena vojni v Vietnamu in naporu za njene končanje. “Osservatore Romano”, na pol uradno glasilo Vatikana, pripominja v svojem razglabljanju o novi okrožnici, da ne bi smela nobena stran v vietnamski vojni sta vij ati kot pogoj za začetek razgovorov umik nasprotnikovih oboroženih sil iz Južnega Vietnama ali njihovo zmanjšanje. To mora biti šele posledica razgovorov, če naj bodo ti sploh možni. Armada sodi, da ni čas za odstranitev Sukarna DŽAKARTA, Indonez. — študentje v glavnem mestu so začeli pred kratkim močno kampanjo za odstranitev Sukarna s položaja predsednika republike. Napovedali so, da jo bodo stopnjevali vse do 1. oktobra, prve obletnice poskusa komunističnega prevrata, ko naj bi Sukamo bil pognan z mesta predsednika republike. Vojaški vodniki dežele so prišli do prepričanja, da čas za odstranitev Sukarna še ni prišel. Odstranitev predsednika Sukarna bi utegnila biti povod za nove izgrede in nemire v deželi ker je treba pričakovati, da bi skušali pristaši Sukarna tega braniti. Tako so vojaški vodniki z gen. Suhartom na čelu pritisnili na študente, da so svojo gonjo proti Sukarnu začasno Zavrli. Iz Clevelanda in okolice Pecivo za Vinsko trgatev’— Odbor Slovenske pristave prosi članice in prijateljice Slovenske pristave za domače pecivo za “vinsko trgatev” v nedeljo, 25. septembra. V bolnici— John Petek z 876 E. 200 St. j c v Metropolitan bolnišnici. Proslava odpovedana— Zaradi smrti sina Johna Prva-telv iz Chardona, Ohio, 15. septembra je odpovedana proslava zlate poroke Mr. in Mrs. John Pryately iz Conneauta, Ohio, napovedana za 2. oktober. Dopolnila jih bo 81— Rojakinja ga. Tereza Kodelja z 802 E. 156 St. bo v soboto dopolnila 81 let. Zvesti naročnici k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo še mnogo zdra-vja in zadovoljstva! Riževe in krvave klobase— Pri Resnikovih v Newburgu so začeli zopet delati riževe in črva ve klobase. — Več v oglasu! Poskus ni uspel— Poskus odstraniti župana R. S. Locherja z njegovega položaja z zahtevo volivcev po novih volitvah ni uspel. Županovi nasprotniki so zbrali nekaj nad 12,000 podpisov onih, ki so se udeležili zadnjih županskih volitev, potrebovali pa bi jih blizu 48.000. pa v istem času že 3,062. Tatovi imajo pri tem še nespodobno navado, da ukradene avtomobile prepuščajo usodi, kadar jih več ne rabijo, navadno na kakem odročnem prostoru. Zadnjič na primer je neka anonimna telefonska ovadba opozorila policijo na neko kočo, kjer je ležalo 6 ukradenih voz, seveda ne več za junija ukradenih 2,127 voz, letos*rabo. Zasedanje Združenih narodov bogafo v programu, revno v idejah CLEVELAND, O. — Danes se začne v New Yorku redno jesensko zasedanje ZN. Za uvod mu je generalni tajnik Tant poslal obširno poročilo o položaju svetovne politike. Poročilo ne pove nič novega, ne svetuje tudi nobenega novega zdravila za bolečine, ki tarejo svetovno politiko. Kar ima Tant idej o mednarodnem položaju, jih je že tekom let ne enkrat povedal. Žal ima pa smolo, da njegove misli najdejo simpatije pri večini delegacij ZN samo v besedah, ne pa v dejanjih. To je tudi razlog, zakaj se je posla naveličal. Noče pač biti večni sodobni Jeremija. Zasedanje se bo torej začelo brez posebno razburljivih idej, vendar se pa spodobi, da posvetimo par besed njegovemu programu, saj bo časopisje s televizijo vred govorilo o njem tja do Velike noči s kratkim presledkom o Božiču. Na delovnem programu je že sedaj 91 točk. Večinoma so take, ki se ponavljajo od leta do leta, deloma so poslovnega, deloma pa političnega značaja. Ravno to ponavljanje je najboljši dokaz, kako malo pomenijo v praktični politiki besede ZN. Kot vsako leto, so štirje tedni določeni za splošno debato. Po tradiciji se je bodo udeležili voditelji vseh delegacij, v glavnem zunanji ministri. Precej jih je že v New Yorku, drugi še pridejo. Porabili bodo priliko, da se med seboj posvetujejo. Bo to največja politična borza na svetu in morda je ravno v tem velik pomen ZN. Brez ZN si take borze niti zamisliti ne moremo. Seveda ne bodo govori posameznih vodilnih delegatov povedali kaj novega, zato bo generalna debata dolgočasna, kot je bila že dolgo vrsto let. Da dolgčas ne zamori delegatov, je vodstvo’ zasedanja sklenilo, da bo vsak dan posvečena splošni debati le dopoldanska seja, popoldanska pa drugim, nuj- nim predmetom. Kaj naj bo nujno, je seveda stvar politične moči. Sedaj je na primer afriški blok izsilil važnost za probleme, ki se vrtijo okoli Južne Afrike in Rodezije. Morda bo tekom mesecev našel se kako drugo “važno” afriško zadevo, na primer Nigerijo. S pomočjo prijateljev iz Azije bo lahko zmeraj dobil pri glasovanjih v skupščini ZN potrebno večino. Za predsednika zasedanja bo izvoljen afganistanski delegat Pashwak; mu nihče ne osporava kandidature. Letos mora namreč po rotaciji biti izvoljen za predsednika delegat iz Azije. Razen Afganistana ni bilo nobenega drugega pripravnega kandidata. Do sedaj se je napovedalo 43 zunanjih ministrov, nekaj jih bo gotovo še napovedalo svoj prihod. Med njimi bodo tudi ministrski predsedniki in državni poglavarji. Prvi bo še ta teden govoril Filipinec Marcos. Zasedanje bo tudi sprejelo nekdanjo angleško kolonijo Gvajano za članico. V oktobru bosta sprejeti bivši angleški koloniji Bechuanaland, ki si je izbrala novo afriško ime Botswana, in Basutoland z novim imenom Lesotho. Politični besednjak je torej postal za dve imeni bogatejši. Po stari navadi bo dosti prerekanja o vietnamski vojni, nekaj manj ga bo o vprašanju, ali naj rdeča Kitajska postane članica. Simpatije za Peiping so se po zadnjih dogodkih v kitajski notranji politiki močno ohladile. Zato je naša delegacija napovedala, da bo tudi letos nasprotovala sprejemu. Vse kaže, da bo za njeno stališče večina delegatov. Vse delegacije se bodo pa izmikale debati o financah ZN. Ponavljale bodo svoja že znana stališča. Napovedujejo pa, da bosta Francija in Rusija začeli “prostovoljno” odplačevati svoje zaostale obveze. Če bo to res, se bo najbolj oddahnila administracija ZN s Tantom na čelu. Kardinal Spellman razdelil njujorško škofijo na okraje NEW YORK, N.Y. r— Vatikanski koncil je odobril poseben dekret o škofijskih pastoralnih uradih. Papež Pavel VI. ga je razglasil 6. avgusta s pristav kom, da začne veljati 11. oktobra. Njujorški kardinal Spellman iC pa pohitel z izvršitvijo dekreta. Med svojimi 12 pomožnimi >kofi je nabral 6 in jim dodelil vsakemu svoj okraj s 30 -175 župnijami. Vseh župnij je nad 400. Škofje bodo v svojih okrajih nadzovorovali dušno pastirstvo in opravljali vse tiste posle, ki jih je do sedaj opravljala Spell-manova pisarna. Seveda se bodo morali držati kardinalovih navodil. Ni še znano, ali se bodo škofje preselili v svoje okraje. Kardinal bo tudi kmalu organiziral svet duhovnikov (neke vrste posvetovalni senat) in svet za dušno pastirstvo. To so . vsekakor velike spremembe v organizaciji pastirstva po škofijah. Iz Anglije pa prihaja druga zanimiva novica. V škofiji Brentwood je škof Wall dovolil duhovnikom, da smejo opravljati pogrebne molitve tudi v krematorijih, ako pokojnikova družina to želi. Sežiganje mrličev je tem dobilo v katoliški Cerkvi čisto novo podobo. Obsežni gozdni nasadi BIRMINGHAM, Ala. — Pri pogozdovanju Louisiane, Alabame in Arkansasa so posekali v nasadih borov in smrek sami sebe. Nasadili so jih preko 66 milijonov. — Do 95% ameriških družin uporablja redno v svoji prehrani v večji ali manjši meri konzerve. Zadnje vesti SEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je včeraj izjavil, da bo ostal na položaju glavnega tajnika do konca sedanjega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, ki se začne danes popoldne ob treh. Po njegovem bodo imeli člani dovolj časa, da si v tem času poiščejo novega glavnega tajnika. Tant je v svojem poročilu ZN, ki je bilo objavljeno te dni, precej enostransko sodil ameriški poseg v Južni Vietnam. CHICAGO, 111. — Policija se trudi na vse načine, da bi našla povod za umor 21 let stare Valerie Percy, hčerke Charlesa H. Percyja, republikanskega kandidata za zveznega senatorja v državi Illinois. Preiskava od nedelje zjutraj, ko je bil umor izvršen, pa do danes, še ni veliko napredovala. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Indonezija je sporočila ZN, da se bo z začetkom zasedanja glavne skupščine danes vrnila v ZN. V kratkem bo prišla sem njena delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Malika. Indonezija je zapustila ZN lani 1. marca, ko so ti izvolili Malezijo, s katero je bila Indonezija v “oboroženem soočenju”, v Varnostni svet. SALISBURY, Rod. Sinoči sta prišla sem dva člana britanske vlade, da poskušata doseči sporazum z vlado lana Smitha o bodočnosti črne večine v Rodeziji. Britska Skupnost narodov je na svojem zasedanju v Londonu pretekli teden na prizadevanje predsednika vlade Wilsona sklenila, da bo počakala s predložitvijo vprašanja Združenim narodom do konca letošnjega leta. MiERssicA Bomomm 6117 St. Clair Ave. — Hindenoa .V-0621 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published deiiy except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: §16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: S16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1S.CQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 180 Tues., Sept. 20, 1966 Prekletstvo diktature Ljudje smo že tako ustvarjeni, da se ne samo radi prijateljsko pogovarjamo, ampak da skušamo svoje misli tudi braniti in jih tudi širiti, ako mislimo, da je to prav. Taka želja dobiva v javnosti različne oblike povezanosti v strujah, gibanjih miselnih skupnosti, v politiki seveda v strankah. Politične stranke izvirajo torej iz človekove potrebe, da se v političnih zadevah druži s tistimi, ki so njegovih nazorov, kot se na podoben način družimo na verskem, kulturnem, športnem področju itd. Politične stranke so torej nekaj prirodnega, ker zadovoljujejo človeka, niso torej nekaj, kar so si poklicni politiki, filozofi, ideologi itd. izmislili. Nimajo pa zmeraj iste oblike in vsebine. V naši dobi svobodne demokracije so drugačne, kot so bile pred sto leti, imajo druge cilje, drugačno organizacijo, drugačna sredstva za širjenje svojih političnih ciljev. Ena skupna poteza jim je pa ostala nespremenjena ne-glede na različne politične dobe: so in morajo biti ravno-pravne med seboj, naj bodo konservativne ali napredne, socijalne ali protisocijalne, naj slonijo na ideologijah ali so pa brez njih in se naslanjajo samo na politično prakso. Njihova politična moč se more zato po prirodi izvajati samo na številčnost. Čim več pristašev imaš, tem več pomeniš. Te ravnopravnosti se vsaka diktatura najbolj boji, v naših časih pa prav posebno komunistična. Ob potu svoje-ka obraza bi svobodnemu svetu dopovedala, da ima prav, pa ji nihče ne verjame. Ob potu svojega obraza se trudi, da bi o pravilnosti svojega stališča prepričala ljudi pod svojim bičem, pa ji zopet nihče ne verjame. Zato nobena diktatura ne prenese svobode ne politične ne na drugih področjih javnega življenja. Jugoslavija je za vse to klasičen vzgled. V strahu za svojo “vodilno vlogo", pa naše diktaturo, nasilno zatira vsako strujo in vsako gibanje, ki bi utegnilo dobiti obliko od nje neodvisne organiziranosti. Zato vztraja načelno, da morajo njeni pristaši imeti glavno besedo pri vsaki organizaciji; izvzeta je le cerkev, pa še ta mora plačevati svojo izjemo s tem, da se ne sme “vtikati v politiko”. Kdaj in kje nastopi slučaj vtikanja v politiko, pa seveda ugotavlja komunističen režim. Taka je torej totalna diktatura. Ima pa ta sistem tudi svojo temno stran, ki jo titovci čutijo ravno sedaj na svoji koži. Človeške nezadovoljnosti ne ubijemo s tem, da ji prepovemo neodvisno organiziranje. Če nima pravice do samostojne organizacije, se izživlja v obliki divje ali na pol divje organizacije. Odpor proti diktaturi sili človeka, da išče najrazličnejše oblike divje opozicije. Najprimitivnejša je otopelost, brezbrižnost, pomanjkanje zanimanja, ki pa vse skupaj hitro preide v nezaupanje do režima, v dvolično obnašanje v besedah in dejanjih do oblastnikov, njihovih ciljev in zakonov. Namesto odkrite javne debate se razvija zahrbtnost, širi hinavščina, govorjenje okoli ogla, namiga-vanje, ki ga policija ne more preganjati. Divja organizacija pa postane za režim neznosna, kadar zajame vse ljudi in se spremeni v povodenj, ki je režim ne more več zajeziti. Titovci vse to čutijo in so se zagrizeno vrgli na delo, da pridobijo zaupanje, ki ga po Titovi izjavi nimajo več med ljudskimi množicami. Da pridobijo zaupanje, se morajo boriti proti neznanim kritikom, proti neznanim očitkom, proti neznanim sovražnim tokovom. Nikjer in nikoli se ne morejo sklicevati imenoma na to ali ono skupino ljudi, ki jim kvari račune. Za formiranje in utemeljevanje svojih stališč se morajo opirati na poročila političnih ovaduhov in tajne policije, tupatam tudi na zagonetne izjave in trditve v časopisju. Titovci se morajo torej boriti proti nevidnim sovražnikom zunaj partije. Še celo v lastnih vrstah ne vedo zmeraj, kdo je za Tita in kdo za Rankoviča. Hinavščina in dvoličnost se je zagrizla tudi v njihove vrste. Titovci hodijo ravno sedaj po deželi in se obnašajo, kot da bi bili v politični megli. Bijejo po sovražniku, ki ga njihova policija ne more zagrabiti. Mu podtikajo namene, ki jih nima, delajo iz njega strašilo za pristaše in poslušalce na shodih. Vprašanje pa je, ali to strašilo kaj zaleže. Na primer tista bajka o razrednem sovražniku. Svoj čas je cvetela pod stalinizmom, sedaj je zopet zlezla na dan, ako-ravno nihče ne ve, kakšen je pravzaprav in kje se skriva ta “razredni sovražnik”. Kako lahek posel bi imeli na primer titovci, ako bi imeli pred seboj organizirano opozicijo. Res bi jim prizadela hude udarce, toda lahko bi jih vračali, če ne resnične, pa vsaj namišljene. Res je, da bi se morali odpovedati marsikateremu monopolu, toda v boju z opozicijo bi vsaj vedeli, kdo je odkritosrčno z niimi in kdo ni, bi dognali, koliko jim ljudje še verjamejo in koliko ne. Tako jih pa pomanjkanje organizirane opozicije goni v osamelost, ki jih muči vkljub temu, da imajo monopol nad vsem. To jih še bolj muči kot sedanja gospodarska kriza, akoravno tega ne upajo priznati. Zato je političen slepec tisti, ki bi se hotel sedaj družiti z njimi na katerekoli polju. Mislimo s tistimi med njimi, ki predstavljajo uradno linijo in branijo diktaturo, tako kot je danes in sedaj. Nekaj kalinov se bo dobilo, toda njihovo sodelovanje bo titovcem malo pomagalo. Utonili bodo v valovih nezadovoljnosti s svojimi zavezniki. Osamelost je premnoge titovce nagnala, da so se zatekli v nacionalizem. Upajo, da bodo po tej poti rešili svojo politično barko. V to rešilno bilko so se tako zelo zagledali, da je to začelo skrbeti samega Tita. In tako bodo titovci sami krivi, ako bodo stali ne pred organizirano opozicijo, ki bi obsegala vso državo, ampak pred ne vemo kolikimi vrstami nacijonalizma, ki ne bo samo spodkopaval Jugoslavije, ampak še bolj ZKJ samo. BESEDA IZ NARODA Ifo malem prostori? velike proslave SO. CHICAGO, 111. — Za soboto zvečer, 27. avgusta, smo bili povabljeni v Chicago na 1905 — 21st Place. Hiša, ki nosi to številko, je domačija Fišinger-jev. Gnezdo pa se razbija in ptički bodo kmalu zleteli. Bili smo povabi jeni na POSLOVILNI VEČER naj starejšega ptička iz gnezda — sina dr. Petra, ki s svojo ženo Marijo odhaja v službo v federalno mesto: Washington, D C. Bilo je toliko pomenljivih zanimivosti, ki spadajo v javnost. Povedal bom po govorniškem pravilu “Gradatio ad maius” — Stopnjevanje do viška. Po vrsti važnosti dogodkov. Ko smo bili vsi zbrani — ni nas bilo malo —, smo se vsedli čisto po domače, kamor je kdo hotel in si je vzel na krožnik, kar mostanu. Tudi v dvorani ni bilo nobene prireditve brez njega, vedno je imel važno vlogo pianista: spremljal je na klavirju pevce, soliste, otroke in godbo. Pianista je kar težko dobiti tako spretnega in izvežbanega, kot je on. Poučuje tudi mladino v igranju klavirja in ima mnogo uspeha. Ker ima on vse državne izpite glede pouka, daje svojim u-čencem ter učenkam tudi veljavne diplome in izpričevala. Luč sveta je g. Fišinger zagledal 6. septembra 1906. Torej vsi objektivni računi povedo, da je postal 60-letnik. Prvotno je bil ime rodu najbrž Ribnik, Ribič ali Ribnikar! Čestitke od blizu in daleč! Eno stopnico više: Njegov sin Peter Fišinger je ravno te dni pred našo proslavo dobil doku-meni ali diplomo za drugi doktorat iz filozofije. Zdaj pa je gnali resničnost onega latinskega reka: “Presente medico nihil nocet”, kar pomeni slovensko: V priču-jočnosti zdravnikovi nobena stvar ne škodi. Ker je bil zdravnik zraven, sem se jaz lahko tudi posluževal diete Fišinger j eve mame in mi res ni škodilo. Ampak tisto besedo “presente” so začeli ljudje poslušati po angleško in angleško pomeni “present” ali navzoč ali pa tudi darilo. Torej darovi zdravniku nič ne škodijo! Peter je dobil za slovo dar: lep starinski veliki stenski križ z zelo izrazujočo Kristusovo podobo. Vse oči so bile obrnjene v kraljevo znamenje. Marija pa je dobila lažji križ, ki ga je naredila nežna roka harfistke in je bil meni izročen po umetniški roki enega naj večjih umetnikov na orgle. Torej obe roki glasbeni-umetniški. Izročila je Mariji ta umetniški križ moja “umetniška muzikalna roka”, saj skoraj vsak dan pol ure igram na gramofon. Peter se je naslednji dan že odpeljal, Marija, nje^ gova žena, pa je še ostala nekaj dni pri svojih starših Kranjčevih. Predno je odšla, je še zletela na zvonik sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis., kjer je bila 11. septembra proslava 40-letnice Slovenske ženske zveze in je iz zvonika line zažvrgolela zadnjo svojo pesem. — Potem bodo pa začele pihati hladne jesenske sape. In takrat se bo uresničila nad Marijo Kranjc-Fišingerjevo naša pesem: “Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas, ki iznad lipice zelene si nam pela kratek čas! In potem bo “ptičica” zletela proti Washingtonu. Pesmi pa pozabila ne bo in tu di na nas bo še mislila. Saj se bo S 0 CIS A L i E REFORME pred komunistično rs^ofiidj® v domovini imenovan kot M.D. in Ph.D. za je kdo želel. Fišingerjeva profesorja na zdravniškem in- , . . .. . . . . ., ... , . , . TTT i skoraj prikazalo cvetje mladega mama je pripravila za vse ve- stitutu za preiskavo raka v Wa- , , . , , , v . ‘ . . ... Iv., . , , , . , leta m takrat ptičke ne bo mo- cerjo. Kaj smo jedli, pa ne vem, shmgtonu. Ker je te bolezni to-i v v . ; .. , , . , , s soce V'g c Zciurzci ii, ci 3. di sg itg ne znam povedati. Jaz sem na hko m je tako zavratna, sem se dieti, pa moram reči, da take diete, prijetne in bogate, ne zna nihče drugi pripraviti kot Fišingerjeva gospa Metodija. Ona je sicer študirala medicino, ko pa je resno spoznala Alfreda Fišin-gerja, se je posvetila samo njemu in družini in vsak, kdor položaj pozna, mora pritrditi, da so redke take matere in gospodinje, kot jo ima Fišingerjeva hiša in družina. Torej postrežba imenitna. In sami imenitni povabljeni gostje! Najprej moram omeniti dva Ludvika, ki sta dva dni prej go-dovala, imendan pa slavila ta večer: To sta Ludvik Kolman iz Waukegana in dr. Ludvik Leskovar iz Chicaga. Prisrčno smo jima nazdravljali. Imeli smo med seboj tri duhovnike: P. Danilu smo želeli dobrodošlico, ko se je ravno vrnil iz Slovenije, kjer je bil na obisku svojih staršev. Srečno pot smo želeli patru Vendelinu OFM, ki se je pripravljal na pot v Evropo, da vidi svojega očeta in svojo mater in bo doma poslušal črička, ki orepeva vso noč in ne more več spat, v trgatev veleva, spet poj-demo brat. Ker je pater dober organist, ne vem, koliko orgel bo doma preizkusil. On je namreč muzikalen kakor zvon, jaz pa kakor stara galoša. Kvišku naprej! Zdaj je govornik pokazal na Fišingerjevega očeta dr. Alfreda Fišingerja. Rekel je, da bi lahko bil že pameten, ker dopolnjuje te dni že 60. leto. Vsa družba je zaploskala šestdesetletniku. F i ši n gerjeva družina izhaja s Pohorja na Štajerskem. on sam pa je bil rojen v Gradcu, še v stari Avstriji. Njegov oče je bil takrat sodnik v nemškem Gradcu. Gimnazijo pa je g. Fišinger študiral v Celju in v Novem mestu, univerzo pa v Ljubljani. Doma je bil sodnik. Tukaj ga pa najbolj poznamo kot izvežbanega muzika, predvsem pianista in organista. Sv. - vedDo bal «e b„,eZ„i Posbe-I^f dobila za poslovilni čilo se mi je, da sem se je obranil do zdaj. Včasih je rak že praskal na vrata moje celice, pa sem pogledal k vratom in sem stopil na raka ter ga zmečkal. Enkrat sem ga imel že tudi Marija, je dar tudi mali poganjač-propeler, preskrbi si naj še enega in bo po zraku prifrčala in veter jo bo i nazaj pripeljal v vetrovno me- v . . ,r ti • . . V|Sto — Windy City — v Chicago, ze octal na Veliki petek smo Ko bo M.iri|;i odhiteIa 2a svo. jedi, rake m je pr,sel v moj ze- jim mofem p lodec. Kakor je prišel, tako je tudi odšel. Zdaj se pa raka več pri Kranjčevih tekel potoček sol- ne bojim, ker s Petrom, dvakrat I za: mama, ata, pa stara mama doktorjem Fišingerjen,; sva do.|g“P“ n“va bo mI!do pe.V- i. 'L, ’ ” ko pogrešala. Ne vem, če je že bra prijatelja m bi bil kar vesel, če bi me on zdravil. Imam vtis:'1"'0 Zaf,iSal' da ima Marija če bi . , , . ,se svojo staro mamo. Njen moz se me samo dotaknila nje-1 ■ .-t „ s. v' . . „ . .. i r,- , , ile b1! polkovnik Peterlin, ki so gova zdravilna roka, bi rak kar L -m • . . , pr. . . , i . ga Nemci med drugo svetovno vztrepetal m si polomil svoje' • . f . . ^ ^ ; vo;)no odpeljali v zloglasni Da- , x.epj. cz v Zasavca X uka J6 čudodelna. klešče. Da, zdravnikova roka je chau Ko se je pa p0 vojski vmil Zdravnik povpraša: Kje boli? In ko mu bolnik pokaže mesto, se ga roka samo dotakne in že polovico bolečine in v Ljubljano, so ga Slovenci obesili. Bil je kristalni mož in neustrašen borec za pravice naroda. ja od bolečin, zdravnik pa se ^ Pa ^ Na>IplaJseSa smehlja. Ko pa bolnik to vidi, se tudi on nasmehne in bolečina izgine. Zdravnikova roka je kot materina roka: Otrok joka in prihiti k mami. Mama popiha čelo, ga mehko poboža in pravi: Ti grda miza! Otrok mater pogleda in se zasmeje. Bolečina je odšla. Odvzela jo je zdravilna materina roka. Mati in zdravnik! Ta dva znata zdraviti! Zdaj pa: BO TREBA VSTATI, SLOVO JEMATI od Petra in od Mičice. Poslovilni večer! Mičica je Petrova žena: Kranjc-Fišin-gerjeva. Naša pevka selivka! Gostje so se zresnili. Slovo bomo jemali, so se zavzeli in so že iskali robce, da bodo solze brisali. Pa sem rekel: Marsikatero slovo je žalostno, marsikatero pa je tudi veselo. In povabljeni so me pogledali. Pomislite, pravim: Če bi jaz bil premeščen v visoko hribovsko faro za nižjega pod-kaplana, vi bi vsi jokali ob takem slovesu. Če bi pa prišlo poročilo iz Rima: P: Odilo je imenovan za kardinala Sv. Katoli- Štefan in Sv. Jurij v Chicagu ga 'ske Cerkve, bi se vsi smejali in poznata in še posebno Lemont,1 bi mi za slovo veselo čestitali, kjer ga vidimo, kako pri vseh: Tako je s Petrom in z Marijo, romarskih pobožnostih sedi za njegovo ženo. Ona dva sta povi- gerjevega sina Tomaža ni bilo na poslovilnem večeru. Moral je delati do polnoči. Hudo mu je bilo, ker je v tej smeri zelo podjeten fant. Zadnje čase samo na to misli, kdaj bomo fantovščino pili, njegovo namreč. Trdno je bil prepričan, da bo poslovilni večer potegnjen do zgodnjega jutra, pa se je vsekal. Na delo je vzel s seboj praznično obleko in ko se je okrog ene po polnoči vrnil na 21st Place, se je na sredi ceste slekel ter tam nadel svojo “zakmašno” obleko in tako jo je okrog pol dveh zjutraj prima-hal v hišo, pa ni našel nikogar več v hiši kot sedanjo štefansko organistinjo, svojo sestro Mojco, ki je pomivala sirota posodo. (Mojca zdaj opravlja pri fari or-ganistovsko službo, ker je pater Vendelin v Sloveniji na oddihu.) Tako je bil Tomažek malo opeharjen. Smo ga zelo pogrešali, toda vseeno je bilo lepo, prijetno in ganljivo. Tako misli o velikih proslavah na malem prostoru P. Odilo OFM NEW YORK, N.Y. — Nedavno je izšel v AD članek pod naslovom “Glas novega emigranta”. Vsak narodno zaveden Slovenec v emigraciji ga je moral biti iz srca vesel, saj je v njem polno dobre volje za medsebojno razumevanje in sodelovanje med prvim, največjim valom politične emigracije po vojni in revoluciji, ter med novodobnejši-mi emigranti, ki so zapuščali domovino in jo še zapuščajo iz protesta zoper komunistično nasilje. Okusili so ‘ljudsko demokracijo’ doma na lastni koži, so za ceno smrtne nevarnosti pobegnili čez mejo in se pridružili tisočem in tisočem onih, ki so rajši imeli svobodo v tujem svetu kot suženjstvo v domovini. Zato so se podali na trdo pot begunstva čez Ljubelj in drugod, še preden je totalitarno nasilje zajelo domovino. Ponoviti je treba, in posebej podčrtati, zlasti ta-le stavek: “Svobodni Slovenci bi dandanes morali opustiti medsebojne prepire, strniti svoje sile in delati za narodne cilje, kakor jih čuti in hoče sedaj narod doma.” Zares, to je in bi morala biti osrednja naloga in cilj slovenske politične emigracije: strniti svoje sile okrog narodnega vodstva v emigraciji, ki ima svoj vrhunec v Narodnem odboru, kateri je bil postavljen in izbran na osnovi mandata naroda v domovini. Toda o tem ne nameravam pisati sedaj, čeprav bi bilo ob gotovih prilikah umestno in potrebno, da si svoje poslanstvo prikličemo s spomin in “hodimo lepo složno združeni”..kakor lepo pravi pisec onega članka. Rad bi pa na odkrito izraženo misel v članku prav tako odkrito odgovoril. Rečeno je v njem, da “novi in mladi mislijo, da je SLS (slov. krščanska demokracija) pred vojno premalo storila za najrevnejše delovne sloje... in da ni bilo dovolj radikalnih socialnih reform.” Vsak resnicoljuben in objektivno misleč človek mora pritrditi, da je možno kaj učinkovitega storiti za revne delovne sloje in uvajati radikalne socialne reforme samo v slučaju in pod pogojem, da so na razpolago primerna gmotna sredstva. Z drugo to je v življenju naroda zelo kratka doba!) vodili neizprosen in vztrajen boj za autonomno samoupravo Slovenije. Na čelu boja in v prvih vrstah borcev so bili svobodno od naroda izbrani poslanci SLS, pod vodstvom dr. A. Korošca. Ta je dobro vedel, da Slovenije ni mogoče gospodarsko in socialno dobro urediti, dokler vlada iz Beograda centralizem, ki ima v svojih rokah zakonodajo in — mošnjo. Od tod dosledna borba vseh dvajset let za autonomno Slovenijo v federativno urejeni Jugoslaviji. To je sedaj zgodovina, ki je nihče ne more in ne sme potvarjati. Kadar koli je bila SLS v vladi, je bil rezultat njenega vpliva in njene politike kak važen zakon ali ukrep, ki je izboljšal gospodarski in socialni položaj malega človeka, ne da bi bila stranka s tem zatajila ali odnehala od svoje osnovne politične linije: samouprava slovenskega ozemlja. Tako je pod njenim sodelovanjem in pritiskom v vladi dobila Jugoslavija najbolj moderno, vzorno delavsko socialno zakonodajo z odlično urejenimi delavskimi zbornicami. Ne da bi odstopila za las od svoje zahteve po spremembi Vidovdanske centralistične ustave in po uvedbi popolnih narodnih samouprav na vseh javnih področjih, je pri prvi priliki, ko je spet stopila v vladno koalicijo, izposlovala u-vedbo vsaj tiste skromne samouprave, ki jo je dovoljevala obstoječa ustava v oblastnih skupščinah. Kako je 1. 1927 in 1928 bujno zacvetelo samoupravno življenje v obeh slovenskih “o-blastih”! Dokler ga ni januarja 1929 zamorila diktatura kralja Aleksandra, ki je pognal voditelje SLS v pregnanstvo, ker so zahtevali popolno samoupravo Slovenije (slavne “punktacije”!) Ko je po zlomu diktature in delno možni obnovitvi demokracije SLS vstopila v vladno koalicijo v Beogradu, je bil med najvidnejšimi in pomembnimi sadovi njenega sovladanja zakon o kmetijskih zbornicah. Kmetijska zbornica za Slovenijo v Ljubljani se je — kot uradna ustanova — z vnemo lotila temeljitega proučevanja tudi kmetskih socialnih problemov, besedo bi se reklo za medvojno kot recimo: prevžitkarstva, vini-Slovenijo in njeno vodilno poli-, čarskega vprašanja, zaščite tično predstavnico (SLS), da bi kmetskih poslov in delavcev, morali imeti Slovenci v svojih: vsestranskega zavarovanja itd. rokah odločilno moč glede eko- Sredi tega dela je vdrl v Slove- nomske in finančne politike na svojem ozemlju, še bolj jasno povedano: radikalne socialne reforme, ki bi učinkovito pomagale revnim slojem naroda na lastne noge, ker bi bile hkrati pri- nijo laški fašist in nemški nacist ... Krono svojemu delu za socialno pravično urejeno samostojno Slovenijo je slov. krščanska demokracija postavila z aktivno in lagojene ekonomskim in social-j iniciativno udeležbo njenih venim pogojem Slovenije (ki so j diteljev, v prvi vrsti dr. Koroš- drugačni kot n. pr. v Srbiji ali, ca, pri delu za znani “Spora- Bosni), bi bilo mogoče izvesti I zum”. Bil je prvi, odločni korak samo v gospodarsko in finančno avtonomni, samoupravni Sloveniji. Te pa ni bilo ne v kraljevski medvojni Jugoslaviji in je ni danes pod komunistično diktaturo. Vendar so komunisti na k federativno urejeni Jugoslaviji, ki je priznal banovini Hrvat-ski široko, zelo široko samoupravo. Jasno je bilo, da je bil “Sporazum” prvi korak k popolnim samoupravam v vsej državi: tem področju napravili nekaj j sledila bi Slovenija in drugi deli pozitivnih ukrepov za vso drža-1 Jugoslavije. Na ta način bi bila vo in torej tudi za Slovenijo, ker ustvarjena državno-politična o-v njihovem režimu vlada ena sa-1 snova za socialne reforme, ki bi ma in edina stranka z diktator-1 skrbele za dobrobit revnega člo-sko močjo. Kar ta ukrene, je j veka v samoupravni Sloveniji’ prav, ker mora biti prav. Ni pa!Da je prišlo med Srbi in Hrvati Veliko elektrike tako v pristni demokraciji z več strankami, kjer je treba slišati vse plati zvona in iskati kompromisov. In vendar se na dolgi rok slednje izkaže, da je boljše. Zakaj so danes gospodarske razmere v Jugoslaviji take kot so: na robu propada? Zato, ker so komunisti velike (sicer hvalevredne) socialne dajatve zgradili na zgrešeno in zavoženo e-konomsko politiko. Brez solidnega temelja ekonomije ni zdravih socialnih reform in ne izdatnega izboljšanja v položaju revnih slojev. Kaj ti pomaga penzi- NEW YORK, N.Y. — Za pro- x ^ _ oigiami. ali se je pekel na žare- šana, odlikovana, gresta na bolj-Jdukcijo električne sile, ki jo rabi jon, če pa denar ni nič vreden, čem soncu pri lurški votlini ali še. Vsi so se začeli smejati in no- njujorška podzemna železnica, • ki ga dobiš! se je pa kuhal na koru pretesne bena solza ni bila prelita in po- je treba vsakih 24 ur okoli 3,000 V prvi Jugoslaviji smo Slo- cerkvice Marije Pomagaj v sa- točena. Potem smo samo še do- ton premoga. venci vseh dobrih dvajset let (in do boljših odnosov, ki so omogo' čili Sporazum, sta voditelja SLS Korošec in Miha Krek morala prej zrušiti Stojadinoviča in nje' govo vlado. S tem političnim aktom so se odprla vrata v sana°' upravno urejeno Jugoslavij°» kjer bi bila Slovenija — o tena ni dvomiti — pušeljc socialo0 pravično urejene samoupravna enote med vsemi ostalimi. DvaJ' setletni ustavni boj se je bližal svojemu koncu. Ni ga dosegel izbruhnila je strašna vojna i11 vse, kar ji je sledilo. Vse je za' lila bratska kri in uničil ogenj revolucije. Ostala so pa zgodo' vinska dejstva, ki jih ne more izničiti ne ogenj, ne revolucija. L. P- r 1 \ s \ r l c I s t \ ! HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta °2drav ljubljanskemu nadškofu v °Pe^ Prihaja med nas Slo-rp nce v Torontu slovenski škof. p° ^ nas bo obiskal dr. Jožef ljubimk’ Prevzvišeni nadškof S^0Venske župnije, zlasti pI,Iria v Sloveniji, je bil vedno a2nik, kadar je prišel nadpa- stir m ri “ Pr v SVoje ovce- V slovenski dil0 e^ os^ se je ponovno zgo-Pak' S° naro^ovi vodniki, e-U . °t preprosti ljudje, v te-sto^h kritičnih trenutkih J1 ^ ^ škofu ter uprli vanj Sq ^ P°glede in upe. Pri njem ^df11^3^110 umirjenost, ki U2Ul° pogum, ki dviga in ki varno vozi in vodi zuje Modrost ’ Plim * 111 varno vozi m ro čeri in skozi viharje. 3 dr. Josip Pogačnik Spo a',a domovine, da vidi in I šnQZrla, kakšna so pota in kak-6 80 misli kem skrb Pa Slovencev v širo-svetu. Po svetu ga vodi 2a narodovo bodočnost. Ta me 2a^enja pri skrbi za posa-Še j/ a *n Pri skrbi za manj-P° ' vi0"116 skupine. Mar niso no-ve v skrbi za duhov- ga čier8k° reševanje slovenske-i liki 0Ve'^a’ ki je bil vržen v ve-daj1jSVet> kodih tudi predniki sefa! 6^a ljubljanskega nadško- medll^^anskl nadškof prihaja k°t 111?as v Toronto predvsem | Vam 1Car SV- Duka- Na birmo-slovet1!°.^a P°vabili- Več kot sto Vem otrok bo po njego- Pioljt^^kjenju in po njegovih bjfmg a^ sPrejelo zakrament sv. d°v nadškofovem posre- °ocl0 deležni darov sv. sVeta • ^drosti, umnosti, daru kosti f11 rri0^h vednosti in pobož-Veliki a1" straku božjega. Kako Poma . ar°vi so to! Kako veliko Plea anje teh darov vlada j? nami! ki bo za te darove V« Nmancem ki h _ košii po njih v Veli- em ^°Venski družini aja 110ronl'ui iz naših src pri-Ic: “Prevzvišeni, dobro- stei * n 2ahvaljeni za obisk. Ve-Smo najbolj potrebni? V Prenovitve in poglobit-Pam0 j Se ^as veselimo, ker u-a bo Vaš obisk in da bo-Potil°gle 1?°^tve vsai nialo priti. pre 6 k duhovni poglobitvi arov °Vitvi v smislu sedmerih sPeli SV' bluha. če bomo v tem Se He’ k°tem se ni treba bati, da ^Pleten mZna^ Prav odločati v ^Ijenip Preizkušnjah, ki jih ^ak' 3\fa' l>oslavlja pred nas vsak sWhe 1 k° v tem smislu blago-a Vaš obisk!” k spored nadškofo-M , VeSa obiska NacniWSki nadškof dr. Jožef ,'timj ° Prišel v Kanado v Jopi. 19' in 25' sePtem- aJprej se bo ustavil v '^Ve V Pski župniji \ cerwe^°’ 2a' sePtembra, ^Ipo Bre2madežne s či bato v Hamiltonu. bo čudo- 'k »,-.SVetmjo sv. maša ob 10.15 am. Cq H ^ ramem- ° nadškof podelil ^ "Tent ” "‘ausKoi poaem za-°tl'ok0ll ,sv • _ birme več kot sto flj' No k~Z °'Deb slovenskih žup-.° v ° birmovanje končano, ^ bad2rani sIavnostno kosilo ^kbce 0:fa’ duhovščino, bir-bop0jrl njihove starše, hf^kof ^ lsleSa dne bo imel p isvete.v.ltaniie in blagoslov z h>aHa,JSlm v cerkvi Marije b03 tna banning Ave. Ver-^loVu tudl nagovoril. Po bla-v ^Pa bo v dvorani akade-P°castitev nadškofa. Por. i * Mti0fiovenske pisarne in nar°čil smo dobili, ust-c-.VUdje ° P0Šti’ glede 3- dela moramo, da je prva pošiljka knjige takoj pošla in zato nismo mogli izpolniti vseh naročil. Bomo pa to storili takoj, ko bodo knjige dospele. Neki znaki kažejo, da so že v Torontu, samo dvigniti jih bo treba. Nekaj malega izvodov imamo še prvega in drugega dela “Ljudje pod bičem”, vendar pa zaloga ni velika. Cena knjigam je: I. del $4.00 in $5.00, II. del $3.50 in $4.50, III. del pa $5.00 in $6.00. Prvo so cene za broširane, drugo pa za vezane izvode. Poštnino je treba zaračunati posebej. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Začetek Slovenske šole Slovenska šola v Torontu se bo začela v petek, 16., in v soboto, 17. septembra. Pri Mariji Pomagaj bodo začeli že v petek in sicer razredi 3b, 4 in 5. V soboto dopoldne ob 9.30 pa bosta začela 1. in 2. Pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo pa bodo začeli s šolo v soboto, 17. septembra. Ne za starše in ne za otroke naj bi Slovenska šola ne bila novo breme, temveč posebej privilegij; kdo ne bi bil vesel, da bo naša nova generacija znala dva, recimo, vsaj dva jezika. Starši, ki ne narede vsega, da se njihovi otroci dobro naučijo njihovega jezika, vržejo v prah svojo starševsko čast. Otroci, ki jim ni do jezika svojih roditeljev, izkazujejo nizko stopnjo naravne inteligentnosti. Zato naj bi vsak naš rojak ob začetku šolskega leta izrekel vsaj en lep pozdrav Slovenski šoli! . S Slovenskega letovišča Prvo nedeljo v septembru je imel svoj piknik na Slovenskem letovišču cerkveni odbor Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Drugo nedeljo, 11. septembra, je bila na letovišču šolska sv. maša za začetek šolskega leta. In tako se je približal konec letoviške sezone, ki bo zaključena v nedeljo, 18. septembra, z vinsko trgatvijo, ki jo vsako leto prireja župnija Marije Pomagaj. Začelo pa je s to zabavno prireditvijo Prosv. društvo “Baraga” že pred leti. , i < »