50. številka. V Trstu, v soboto 24. junija 1893. Tečaj „EDINOST" Ivhaja dvakrat na teden, vsako sredo i® soboto ob 8. ari zjutraj. „Edinost" stan«: » vse leto gl. fl.—; iiven Ant. 9,- gl. aa pola leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ jsa četrt leta „ 1.50: * „ 2.25 „ 2 „Novičarjem" vred: za vse Mo gld. 7.— „ pol let« „ 3.50 „ četrt „ .1.75 Posamične Številke h« dobivajo t pro-iajalnicah tobaka v Trato po fr nov., -t (Jorloi in ▼ AJdovičinl po • dot. — „Nori čar" pa po 2 nor. EDINOST Oglati in oinanlla m račune po vrsnca v petit«: m naaloVS > M«li»i črkami se plačuje prostor, kolikor bi obseglo navad Bik vrstic. Poslana. Javna lahvala, oamrtaioa Itd. •e račune p« pogodbi. V»i dopisi se poiiljajo mradniStvu Piaisa Caserma it. 2. T sako plsvo ssora biti frankovano ker nefrsnkovana se ne sprejemajo. Rokopisi ae vračajo. Naročnino, reklamacije in iaserate prejema apravnlfttvo ? Um Casemsa M. > Odprte reklamacije -o proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • T .d I m*t ]• moli Vse, kar je prav! Valovje naših političnih in narodnih •borb pluska mogočno ob akalo mejaoboj-nih odnošajev tako mej narodi kakor oaej posamičnimi strankami. Razlučeni element ae peni in Sumi tako, da že mirnemu opazovalcu pretresa živce : kofiko bolj tistemu, ki stoji t sredini boja in vihti svoje na* rodno rili strankarsko oroije 1 Vsi mi, katerim je usojeno, da moramo jesti trpki politiški kruh, razburjeni smo neprestano — tako, da bi smeli nekako reči, da je naše razburjenje v permanenoi. Naravno je, in ne more biti drugače, nego da to razburjenje še posebno naraste ob onih posebnih prilikah, ko treba narodom in strankam na slovesen način na-glašati svoje narodne pravice in politiška načela, to je: pri volitvah. Nikdo ne sme Stoti v zlo narodom ali .strankam, ako ob času volitev porabljajo vaa mogoča postavna sredstva, da pri« pomorejo svoji stvari do zmage. Za časa volitev se ne postavlja vsaka besedica na zlato vago in zato je čuti marsikako trpko, ostro, morda preostro, in tudi neopravičeno besedo. Nrav volilnih bojev je že taka, da ne smemo Šteti ni* komur v zlo, ako dela za tistega, kojega je dvignil na svoj prapor. Ali vse, kar je prav! Po volitvi morali bi se duhovi pomiriti in trezno mišljenje moralo bi stopiti zopet v veljavo. Osobito bi morali inteligentneji in pamet-neji možje delati na to, da se nerazsodna masa drži v mejah spodobnosti in zakonitosti. Ako menijo ljudje, da se je volitev vršila nezakonito, je pametnim možem dolžnost ljudstvo poučevati, da proti temu ni druge postavne poti nego — protesti. Do teh premišljevanj prisilila nas je PODLISTEK. Avgusta. Izvirna norela. Spisal Ivo Tr;oSt. II. (Dalje.) „Ni me ne ; saj nimam nikogar," de Tonica odkritosrčno. Poznalo se ji je, da bi potrdila s solzami. Milan jo še ne neha zbadati, kakor da je to posebna zabava : „Kaj to praviš, zakaj si pa tako pela P" „I nu, kako se pa poje ta pesem, če ne tako P" praša dekle na pol jezno, na pol prijazno. .Tega ne vem, vem pa, da bi pela lahko kakšno drugo, ko bi se ti ne zdela ta najlepša. Česar je ! polno srce o tem rade usta govore. Tako je, Tonica, tako 1" To izgovorivši jo prijazno poteplja po okroglji rami. Nocoj je čutil v sebi zopet nekoliko prejšnjega življenja. Oči so mu zopet oživele, znancem je odzdravlja! točnejše in prijaznejše. Tonico je dobil tukaj kakor nalašč, da se ž njo pošali. Njena odkrita priproatost mu je vedno ugajala. Nocoj je dekle tudi umelo njegov namen, saj so ženske v mnogih rečeh umnejše od moških ; vender vsako reč do gotove mero. Tako si je mislila menda tudi Tonica. Sklonila se je pokonci, pogledala profesorja segavo s svojimi rjavimi 'i ev v Trebčah, odnosno dogodki, ki se vtO\p° volitvah. Tam gori v V. okraj ke okoliee je zavladala taka zdivj noy, taka srditost, da jo r^a obžalujemo od vsega srca. Napadajo se narodnjaki, psujejo se poštenjaki in preti in grozi ae ljudem, ki niso storili nič druzega, nego to, kar ao storili uprav tisti, ki groze in stiskajo pesti: Jda so namreč agitirali sa moža po svoji volji I In zakaj vae to P Le zato, ker je zmagal Nabergoj in je podlegel g. kapelan Pacor! Volilci Pacorjevi so uložili protest proti volitvi, kakor se čuje. Proti temu ne bi zinil živ krst besedice: pravico imajo v to, katere jim ne misli kratiti nikdo — najmanje pa mi. Ali vse, kar je prav! Pacorjevi volilci naj bi mirno čakali, da mestni zbor izreče svojo sodbo ; a puste naj pri miru in tudi spoštujejo naj tiste, kateri drugače mislijo nego oni. Ti volilci naj bi posnemali naše volilce. Naši volilci so uprav v V. okraju propali že večkrat, ali nikdar ni bilo čuti o takem divjanju in taki srditosti; udali so bo mirno, dobro vedoči, da je sreča na voliiči opoteča: danes meni, jutri tebi! Tako sahteva poštenje, tako zahteva dostojnost. Volilci odnosno agitatorji in prijatelji katoliškega duhovnika Pacorja mislijo drugače: oni napadajo dejanski vse drugače misleče, psujejo jih po cestah. In ravno danes nam je tožil miren pameten mož z Opčin, da mu žugajo neprestano, da ga — pobijejo in da si na večer niti ne upa na cesto. In nas same se je opominjalo v Trebčah, da naj nikar tam ne čakamo noči. Kje živimo P Ali živimo morda kje v Abruoih doli v Italiji, ali morda na Turškem P zaupnimi očmi, da se je nehote spomnil na neke druge oči, potem je rekla: „Morda se pa vam tako godi P Ker ste že tako sitni, moram vam vračati šilo za ognjilo." Milana je ta odkrita resnica dimila prav nemilo. Najraje bi so bil kar zgubil od tod. Udati se nikakor ni hotel, zato je rekel: „Tonica, Tonica, samo to pazi, da te ni kedo slišal, kaj si pela !" Po teh besedah jo pobere v sobo, boje se, da ne bi izvedel od Tonice morda še več. To bi mu ne bilo ljubo. Dekle sicer ni bilo hudobno, toda nekoliko nagajivo. Lansko jesen se je šalil Milan ž njo neko nedeljo jutro, kaj je vbo slišal po noči tam okoli nje spalnice. Tonica seveda je zardela in vse tajila. Slednjič se pogodita, da mu prinese šopek, on pa mora o vsem molčati. Dogovorjeno storjeno. Pred veliko mašo mu je skrivaj prinesla cvetje pod okno, stopila na bližnjo skladnico drv in mu ga vrgla v sobo. Milan je sam sebi čestital, kako so mu je sponeslo, toda no za dolgo. Takoj po maši ga je France zbadal, da zalezuje domača dekleta. Tudi drugi so sumljivo pogledovali za njim. Saj je sleherni vedel, kaj je bilo med njim in Tonico. Ko jim je dopovedal, smejali so se vsi — seveda — na njegovo troŠke. Dva tedna pozneje je Milan odhajal zopet v Blužbo. Sentra, svak in tudi Tonica Tako delajo volilci ozir. agitatorji k'a-toliškega duhovnika g. Pacorja. Kje je tista krščanska ljubezen, katere oznanovatelj je ali bi moral biti duhovnik, g. Andrej Pacor P ! Mi nočemo dolžiti g. Pacorja, da on hujska, ali sveta dolžnost bi mu bila že z ozirom na njegov sveti poklic, da pove po dobro poznanih laških agitatorjih zaslepljenim, fanatizovanim in nevednim ljudem, da tako se ne sme, da pisani zakoni in nafta sveta krščanska v e r a p r o p o v e d u j e j o in ob sojajo taka dejanja. G. Pacor naj pouči svoje volilce o temeljnih načelih konstitucijonelnega življenja, pove naj jim, da pri volitvah ne odločujejo krik in pesti — ampak glasovi. i A dogodkom po volitvi v V. okraju pripisati moramo več nego trebanjsko- in opensko-lokalni pomen: pojavi so to, o katerih naj bi premišljale posvetne in cerkvene oblasti. Volilci g. duhovnika Pacorja prešli so v progressovski tabor. Volilci in prijatelji katoliškega duhovnika, dobrega Avstrijca in „pravega očeta slovenskega ljudatv a" izvolili so ai znanega „Indipendenteja* za svoj organ. Pošten slovensk okoličan v progressovski družbi! In naj bi se človek ne zjokal, ko vidi, kako je par drznim agitatorjem mogoče zvabiti ubogo ljudstvo na kriva pota, da pozabi na svoje dolžnosti do vere, rodu, do domovine in cesarja ! In mi vprašamo katoliškega duhovnika, dobrega Avstrijca in očeta slovenskega ljudstva g. Paoorja: zakaj ni najstrožje z a v r n i 1 s v o j i h p r i j a t e I j e v , k o ga je prišla pozdravit. Zdelo se mu je, da je France a Tonico posebno domač. Le njemu se je zdelo Čudno, nikomu drugemu ne, da je tako. Milanu je težko pri srcu, Češ : mlajši je in ima več sreče. Ostal je zvest svojemu trdnemu sklepu. III. Milan Zornik se je zakopal v knjige. Proati čas je porabil do zadnje minute v svojo izobražbo in pa v to, da je pisal, deloval za narod, Začel je iskati Bleharni stvari, slehernemu pojavu notranjega vzroka, in ko ga je našel, primerjal ga je drugim, že najdenim. Nabrano gradivo je slednjič spravil v nekak red, sostav. To mu pa še ni zadostovalo. Proučeval je tudi, kako so drugi pred njim obdelovali isto znanost, kako se ujemajo ž njim, v čem razlikujejo, Res, da je že vse to nekoč prebavljal na univerzi, toda zaresno delo se mu tedaj še ni zdelo. Zdaj je spoznal, kako človek samega sebe dovršujo, kolika sladkost je v tem spoznavanju. Skladnjice knjig na desni in levi, kupi listin, beležek in opombic po vseh koteh, to ao mu bili najljubši, naj-vornejai prijatelji, najljubeznivojše prija-teljicf«, najboljši znanci, najslajši užitek. Saj ga ni vžitka naravno lopote, do spoznanja resnice. Kako že uči Stritar P „Navdušenje za pravo lepoto jo eden najkrepkejih pripomočkov, ki varuje mla- so na al ovešen način izrekli s v oj e s ogl a s j e • tistimi, ki ne ljubijo naše svete katoliike vere, ki ne ljubijo natega milega in dobrega eesarja, ki bi hoteli isdati našo domovino — milo našo tržaško okolieo — in ki kažejo svoje sovraštvo do našega rodu s tem, da ga sramote a priimkom „t č i a v i P ! !* Mi bi radi apelovsli še enkrat na uboge zaslepljcnce, da«i ae bojimo, da nam bode govoriti gluhim uiesom. Bodisi! Možje iz Trebič in OpČin ! Pomislite, kaj delate! Svobodna in odprta vam je postavna pot, ako mislite, da ae Vam je dogodila kaka krivica; po tej poti hod te, vsaka druga Vaa popelje v pogubo. Možje in državljani ste in kot laki imate svojo lastno voljo kakor v drugih tako tudi ▼ politiških zadevah. Teh vaših pravic Vam noče kratiti nikdo ali tudi vi jih ne smete kratiti drugim! In kar amemo in kar moramo zahtevati od Vaa kot udani sinovi vere katoliške, kot zvesti ainovi svojega rodu in kot verni podaniki svojega cesarja, je to da se aloveano odrečete skup nosti se stranko progressovo! Kdor Vas je nadahnil a to nesrečno mia« lijo, da ste ae jeli pajđašiti a progroasovot, ta je Vaš najhujši aovražnik. Za poštenega okoličana ni prostora v progressovi stranki! Tako se glasi naš opomin, sprejmite ga že kakor hočete! A to vemo, da se združi vsa poštena okolica v glasen protest proti Vam, ako ne odnehate od svojega nesrečnega početja ! Vse, karje prav! dost sirovosti, popačenosti in dušno gnji-losti." Ona leta je Milan že preživel, ali to pravilo je izkoriščal drugače. To pravilo mu je bilo vodilo pri poučevanju, s tem pomočkom je vabil svoje gojence i ne-odaljivo silo iz blata sedanjosti na višave, kjer ne zakrivajo več mračne dolinske megle solnčno jasnih vzorov. Z vspebom je bil zadovoljen, nauki so sezali do srca, učenci ga pomnijo še danes in ga bodo pomnili do groba. Teženje po dušnih vzorih ostane. Ti so večni, kakor je i duša večna. Pa dovolj toga! Že slišim, da potrpežljivi čitatelj godrnja : kaj nam to pravi, za se naj bi ohranil in sam se ravnal po tem, ko piše, pa bi bilo res prav ! — Hvala za priznanje ! Da sem dosegel le to, saj tudi Milan ni druzega namerjal kot to, da so vsaj iz-poznali resnico. Ostalo pride samo. Šolski tovariši in učenci so kmalu iz-poznali na Milanu neko izpremembo. Saj si gojenci po svoje razlagajo na profesorju vsako malenkost, ki ni tako kot po navadi. Če je danes drugače oblečen kot včeraj, gotovo je to veliko važnosti; se večjega pomena pa je, če je danes čmeren, ko je bil včeraj vender dober kot duša. Blizu sedem let pozneje ! Na neki klopi mestnega šetališča je sed< la kopa dijakov. Bil jo četrtek, dijaški praznik. Mladeniči »o počivali in vlekli XIX. redni občni zbor političnega društva -Edinost^ dne 18. junija 1893. (Dalje.) Predsednik povabil je na to društvenega blagajnika gosp. Antona Š k a -barja, naj poroča o denarnem stanju društva, na kar je isti prečital letni račun, katerega jo občni zbor soglasno odobril. Pri točki IV. dnevnega reda naznanil je g. predsednik, da je prijavil gosp. deželni poslanec Slavoj Jenko interpelacijo do državnih poslancev oziroma na njihovo delovanje v državnem zboru, katero je prečital ter ob jednem pozval pričujoča državna poslanca dra. M. L a g i u j o in V. S p i n č i 6 a , da poročata o svojem delovanju, na kar se je oglasil drž. in dež. poslane Spinčič, ki je v jedrnatem, skoro dve uri trajajočem govoru v imenu svojem i druga dra. Laginjo poročal o njiju delovanju v državnem zboru. Govor ta se je glasil: Častita gospoda, premili bratje! Mi-nolo je jedno polno leto, odkar smo bili skupaj zadnjikrat. Od takrat sva bila jaz in moj tovariš dr. Laginja v deželnem sboru, v delegacijah in v državnem zboru ter bodem poročal o najinem delovanju v vseh teh treh zborih. Poročal bodem na zahtevanje slavnega društva tudi v imenu svojega tovariša dra. Laginje, koji je jako utrujen, in ga radi tega gotovo oprostite kakor ga oproščam jaz. V dež. zboru pritoževali smo se radi nečuvenih krivic, koje se dogajajo našemu narodu. Slikali smo, kako se nasproti nam gazijo temeljni državni zakoni. V zadnjem zasedanju, ki je trajalo le tako dolgo, da so Italijani glasovali sa proračun, da nas morejo tlačiti še nadalje, pritoževali smo se tudi proti nekaterim duhovnim poglavarjem, koji ne le da nas ne branijo proti tlačiteljem, ampak ie sami se svoje strani tlačijo naš jezik, to svetinjo našo, potrjeno od sv. očeta v cerkvah naših; in pritoževali smo na vseh njih nepravicah z ozirom na katoliško vero in naš hrvatski narod. Pritoževali smo se proti deželnim oblastim in njih uradnikom; ti-le ne leda ne store ničesar na naio korist, ampak počenjajo vse mogoče na našo škodo, v našo pogubo; pritoževali smo se tudi proti drugim oblastim jasno in glasno ter smo izrekli, da je nas narod popolnoma izgubil vero in nado dn oblasti in njih pra- •koti zobe svoje profesorje kar povrsti, začenši z ravnateljem pa vse do zadnjega učitelja telovadbe. Ko doleti ta čast tudi Kilanovo osebo, hoteli so vedeti nekateri glasnejši, da mu je umrla zaročenka, drugi •o so hudomušno nasmehavali, češ : zapustila ga je. Med njimi je bil nek sedmo* šolec že bolj v letih, zato pa tudi zrelejše pameti, rojenja Slovenec iz G., zajeten v osebi in krepek v besedi ; ta je iznenadil zborujočo družbo s to-lo novico : „Vse to, kar pravite, ni res! Ko bi mu bila umrla, brali bi bili Bog ve koliko pesmi, naslovljenih: zadnje slovo ljubici na grob itd. Saj pravijo, da edseva ljubezen naših prvakov v leposlovnih listih one dobe. Dr. Zornik je vrhu vsega še pesnik. Verjemite, kaj tacega ne bi prebolel drugače kakor da bi jo zakrožil nad grobom. Pesniško srce si |mora dati oduška, ha, ha! Lauske počitnice smo pri nas pokopali starega Simo Kozmiča, strastnega ptičar j a in strastnega vinskega bratca. Hranil je neko srako dolgih devet let. O njegovi amrti sem jo jaz izpustil. Menite, da je ila rada od hiše? Kaj še! Zletala je z drevesa na drevo in vpila tako žalostno kakor hrvaške in srbske naricalke — žalik-žene. Ko je zemlja ropotala na krsto njenega gospodarja, priletela je na vrbo polog pokopališča ter se drla brez konca in kraja. Vsaka stvar so oglaša po svojo.' (Dalje prih.) vidnosti, ter da jo goji le do samega sebe, do svoje moči in do svojfga prejasnega vladarja. Mi hočemo tako delati tudi za naprej; in ako nismo dosegli mnogo, na tem nismo krivi mi, ker nas je se premalo število. Delati moramo torej na to, da si pridobimo občine in tam svoje zastopnike. Kedar bodemo po številu jednaki nasprotnikom, ali jih številno celo nadkri-liino, tedaj če biti drugače. Naj nam ne ugovarjajo v tem ali onem okraju : kaj nam pomaga naša zmaga ! Pomagala bode in koristila, kadar bodo vsi naši in v vseh okrajih volili svoje zastopnike. Sedaj preidem na naše, oziroma na mojo delovanje v delegacijah. V delegacije voli Istra jednega delegata in jednega namestnika. Ker se z Italijani ne moremo sporazumeti za volitev, odločuje kocka. (Ker imajo Italijani in Slovani istrski vsaki po dva poslanca v državnem zboru. Op. ur.) Prvikrat je zadela mene, in jaz sem bil delegat, moj tovariš pa namestnik. Govoril sem tam pri proračunu mornarice, pri razpravi o Bosni in Hercegovini in pri proračunu ministerstva za vnanje zadeve. Pri prvem sem naglašal, kako se zapostavlja naš narod pri imenovanju častnikov in podčastnikov, dasi glavni kontingent vojne mornarice sestavljajo naši sinovi. Naglašal sem, da vojni arzenal izgleda povsem tako, kakor da je nemšk, in še bolj kakor ita-lijansk ter se človeku dozdeva kakor da je kje v Spezziji, osobito v oddelku sa vodogradnje, kjer imajo prvo besedo Čo-zoti, ki so ii italijanskega kraljestva, a imajo prednost pred našimi ljudmi. Pojasnil sem, kako se delavci odpuščajo iz arzenala z izgovorom, da ni dela, a ladije puste delati v ^inozemstvu, na Pruskem. Da so bile moje trditve opravičene, videlo se je iz odgovora admiralovega. — Glede na oba druga predmeta, o katerih sem govoril, moram opasiti, da sem nameroval govoriti pri ministerstvu sa vnanje zadeve o celokupnem narodu našem v naši monarhiji : kako je razdeljen, kako različno se upravlja in kako ga drugod tlačijo drugi; ter kako koristno bi bilo za dinastijo in monarhijo, kakor tudi za ves narod, ako bi se združil v jedno samo skupino. Ii kratka: mislil sem razpravljati slovensko in hrvatsko vprašanje. No, odstopil sem od besede, ker se mi je reklo, da bi mi odvzeli besedo. In to bi se bilo tudi res dogodilo po svoji priliki, kakor priča postopanje v letošnji delegaoiji. Zato sem pa govoril o Bosni in Hercegovini, razkladal pritožbe našega tamošnjega naroda ter naglašal, da bi se te pokrajine na temelju državnega prava hrvatskega morale priklopiti k hrvatski državi — na korist naroda in monarhije. Spominjal sem tudi na dogovore mej kraljem in narodom iz nove dobe, kateri kažejo, da bi se imele tudi slovenske dežele pridružiti kraljestvu hrvatskemu. Navel sem dunajsko kabinetsko noto, s kojo so dokazovali beneškemu senatu — ko so vsi drugi rzlogi ostali brez-vspešni — da Istra pripada Hrvatski. In to sem posnel iz dela pristnega Nemca, prof. Bidermanna, kateri sicer smatra uaše dežele za nemško last, sa nemška tla. Pri razpravi o vnanjih zadevah nisem mislil govoriti, ampak podal sem povsem kratko in blago izjavo, v kateri Bem rekel, da se u pripomočjo šol, uradov in z drugimi načini dela na to, da se narod naš ali germanizuje ali poitalijanči, da to notranjo politiko podpira vnanja, zveza z Nemci in Italijani, ter da zato ne morem podpirati take politike, niti zanjo glasovati. Osobito me je bolelo, me boli in me bodo bolelo, ker se je dvignil jeden slo-vensk delegat, da oslabi mojo izjavo; to naglašam radi tega, ker je dotičnik rekel, da govori v imenu slovenskih poslanoev ter v imenu velike večine slovenskega naroda. Naši listi mu niso pritrdili ; jeden jedini ga je samo zagovarjal, ne da bi odo-bi'il njegovo postopanje. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dsžsl«. Nemški levičarji rožijajo zopet se sablami. Polotila se jih je grozna bojevitost in kažejo se silno jezne. Prete namreč vladi z najostrejšo opozicijo, ako ne bode hotela izvajati dunajskih punktacij za hrbtom deželnega zbora češkega in proti volji naroda češkega. Vlada pa menda pozna te papenhajmovce in ve, da v resnici niti ne mislijo na pravo opozicijo. Čemu tudi P Nemci imajo pod sedanjo vlado vse, kar hočejo; oni so gospodarji situvacije, narodnost njihova in njihov jezik imata povsodi prednost : resna opozicija z njih strani bi torej ne imela nika-kega zmisla in bi bila le njim samim na škodo. Povod za resno opozicijo imajo sedaj le Slovani. Vprašanje je torej, kje je iskati vzroka temu nemškemu ropotanju P Na to moramo odgovoriti : v njih nenasitljivosti! Pre-objestni so, zato jim velja geslo ; več. Še več, vse hočemo imeti! Vladna glasila se vender zoperstavljajo. če tudi v najmilejši obliki, neopravičenim zahtevam liberalnih Nemcev, ker vlada vender noče kar naravnost kršiti zakonov le zato, ker Nemci to zahtevajo. Sicer smo pa prepričani, da te male praske izvestno ne bodo motile dobrega razmerja mej levičarji in vlado, saj Brno bili že mnogokrat priča takim ži-dovsko-liberalnim komedijam. A tudi o tem smo prepričani, da prej ali slej pride spoznanje, da stranke s takimi nameni, ka-koršno ima nemška levica, ni smeti pustiti na krmilu države. V Celju je umrl tamošnji župan dr. Josip Neckermann. Pokojni Neckermann se jo kazal povsodi strastna-nega Nemca, kar je posebno pokazal o priliki sokolske slavnosti v Celju. Namestnikom deželnega glavarja v Š 1 e z i j i je imenovan vra-tislavski knezoškof dr. Kop p. To imenovanje je vzbudilo veliko senzacijo, ker je Kopp pruski podanik in pruski državni svetnik. Zajedno pa je član avstrijske gospodske zbornice, ker pripada del Silezije k škofiji vratislavski. Obče menenje je to, da se je vlada hotela s tem imenovanjem rešiti is zadrege. Po pravici bi bila morala imenovati kakega Poljaka ali Čeha namestnikom deželnega glavarja. A ker tega ni hotela — najbrže iz strahu pred Nemoi —, imenovala je knezonadškofa — virilista. Ministerflki predsednik grof Taaffe povrnil se je iz Nalžova na Dunaj. V sredo popoludne je bilo ministersko posvetovanje, v prvi vrsti seveda o dogodkih na češkem. V Gradcu so zaprli vodji sooija-listov Rysmana in Krčala. Obdolžena sta veleisdaje, storjene po objavljenju neke brošure. Deželni zbori se snidejo baje v mesecu oktobru v kratko zasedanje. Na to se snide državni zbor v daljše za* sedanje, da reši kazenski zakon. Iz Hrvatske došla nam je vele-zanimiva, epohalna vest: dne 20. t. m. sešla sta se v Krapinskih toplicah prvaka naroda hrvatskega — Strosamayer in Starčevi 6. Pozabljeno je vse, kar je bilo, pozabljena so vsa nasprotstva: najveća dva Hrvata objela sta se v bratski ljubavi in v iskreni ljubezni do rodu svojega. Tako sta ta dva prva rodoljuba in veleuma najlepše ovenčala zjedinjenje vse opozicije. Ni dvombe,"da bode ta dogodek z velikansko silo vplival na vse javno in politiško življenje v Hrvatski, in da vspodbudi vse prave Hrvate k slogi in vzajamuemu delovanju v blagor naroda. .Vnanje države. S r b s k a skupština je vaprejela trgovinsko pogodbo, sklenjeno z A vatro- O g e r a k o. V Nemčiji s» pripravljajo za ožje volitve v državni zbor. Listi sodijo soglasno, da tudi pri ožjih volitvah pridobe socijalni dcmokratjo mnogo mandatov. Tudi v T u r i n u so zmagali klerikalci pri občinskih volitvah. Politišlti krogi smatrajo to kot znamenje, da se je v Italiji začela snovati konservativna stranka, kajti v Ri mu in Turinu glasovali so zumrni liberalci s klerikalci. V R i ni u je umrl senator S p a v en ta. Spaventa je bil prvi napolitanski poslanec, ki se je uprl kralju Ferdinandu, vsled česar je bil 10 let zaprt. Irredentovski listi ga slave kot jednega ustanoviteljev zjedinjene Italije. Različne vesti. Naiim čitateljem! Drugo četrtletje bliža se svojemu koncu. S tem poteče mnogim naročnikom naročnina; poživljamo jih, da jo ponove pravočasno. Oo onih naročnikov pa, ki so nam naročnino ie na dolgu, moramo spregovoriti resno besedo. Poživljamo jih, naj polože roko na srce in naj vprašajo potem sami sebe ali se more nazivati „moža" tisti, ki odtega drugim, kar jim gre?! Gotovo ne Mi smo gotovo obzirni in popustljivi da skrajne meje tam, kjer razmere tako zahtevajo, ali to nas boli, da mo ramo škodo trpeti le radi malomarnoati mnogih naftih naročnikov. Odslej pa bode tudi nam veljalo načelo: brezobzirno proti brezobzirnim S To naj si zapomnijo naši zamudni naročniki! Vzlic žalostnim skušnjam nadejamo se vender, da te naše {besede ne nalete na gluha ušesa, ampak da vsi tisti, kojim velja ta poziv, store takoj svojo dolžnost. Upravnlštvo »Edinosti" „Novičar" izide danes ob 6. uri zvečer. Poročali bomo v njeui o porotni obravnavi radi znanega grdega dogodka-pri Sv. Ivanu. Imenovanje. Njegovo Veličanstvo je imenovalo svetovalca vitjo sodnije v Trsta, Leopolda Budana dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču. Osebne vesti. Namestnik vitez R i-n a 1 d i n i se je predvčeranjim povrnil t Dunaja. — V sredo zvečer je doiel v Trst divizijonar FML. Albori pregledovat tukajšnjo posadko. Za biskupa na otoku Krku je baje določen preČ. g. dr. Fran S e d e j, vodja avgustineja na Dunaju. Gosp. Sedej je rodom gorički Slovenec, 38 let star, narodnjak z duio in telom, blag značaj in priznan učenjak. Poleg svojega materinega jezika govori in piše tudi izvrstno hrvatski,-četki in italijanski. Mož je tudi izboren pevec in sploh muzik, ves unet za povi-digo prave cerkvene glasbe; vrbu tega je toleranten gospod in ne fanatik po Mahni-čevem kroju. Blagor isterski „raji", če se ta vest obistini, v kar pomozi Bog ! (Tako se nam poroča z verodostojne strani. Laiki in nemški listi pa javljajo, da je biskupom na otoku Krku že imenovan kanonik in dež. poslaneo dr. Volarič. Z jednim ali drugim imenovanjem bi bili zadovoljni. Op. ur.) Premeščanje. Pravosodni minister je premestil c. kr. notarja dra. J o a h i m a Zencovicha iz Sežane v Trst. Očetu elovenskega naroda — don Pacorju je mestni magistrat poveril poučevanje kričanskega nauka na laikih vspo-rednicah na rojanski soli. Čeprav so otrooi v teh paralelkah izključljivo slovenskih stariiev ter laičine niti ne umejo, začel je don Pacor svoj pouk v italijanskem joziku ter istega menda tudi v tem jeziku nadaljeval. Je-li so ga otroci razumeli — to je drugo vpraianje. Vidi se pa iz vsega tega, da so ga pač poslušali, a umeli menda toliko, kolikor ribice sv. Antona. Značilno je pa vendar, da katolišk duhovnik, ki se ob času volitev eam naziva „očeta slovenskega ljudstva", istemu narodu deli teden pozneje najsvetejše resnice sv. veronauka v tujem, njetnu nerazumljivem' jeziku! Iz V. okraja so nam piSe: Pred kratkim časom prinesel je „L/ Indipendente* m>ki protest, v katerem so pripoveduje, aa ščuva duhovščina in učitelj.stvo v okolici proti Lahom. Na tom protestu podpisani so neki „Kralji" in „Čuki". Gotovo so podpisali ti volilei ta protest iz gole nevednosti, kajti, premislili bi se bili gotovo, ako bi bili vedeli, kak list je „L' Indipendente". Pričakovati moramo od našega okoličana vender toliko poštenja, da ne da svojega imena v take svrhe ! Oni, kateri je protest iz gole nevednosti podpisal, nedolžen je, a gorje tistemu, ki zlorablja neredno ljudstvo ! Sveta dolžnost je torej vsakega razumnega okoličana, da povč svojim znancem, kuj so storili. „L' Indipendente" je glasilo „rudeč-karjev", „ L'Indipendente" je oni list, ki imenuje „m učenika" tistega Ober-danka, „L1 Indipendente* je oni liat, ki dela na to, dn bi prišel Trst z okolico pod Italijo, ,L' Indipendente* je oni list, ki dela na to, da bi se ne slišalo v Trstu in okolici našega milega materinega jezika, „h' Indipendente" je oni list, ki bi najraje utopil v žlici vode vse one, ki ne govorć italijanski, „L' Indipendente11 je glasilo one stranke, ki vedno pravi, da nima denarja, ako prosijo okoličani za svoje denarje kako podporo, med tem, ko dajejo tisoče in tisoče »Legi nazionali*. Glejte okoličani! ta stranka, koje glasilo je ,L' Indipendente", podpirala je Pa-corja pri volitvah, s tem listom, v roki slika (fotografira) se don Pacor, v ta list poslal je tisti, ki je nabiral naše podpise, oni protest, v katerem imenujete okoličan-sko duhovščino: puntarje. Okoličani ! ako imate samo malo poštenja, kako morete vi pustiti, da se nahajajo v takem listu vaša imena P Kako morete vi imenovati vaše duhovnike in učitelje puntarje P Poglejte! kaj ste storili v zaslepljenosti I Poglejte 1 kam ate sašli iz gole nevednosti! Dolžnost vaia je, da cahtevate od mo£a, ki je nabiral vaSe podpise, zadoščenje, dolžnost vaša je, da zahtevate od tistega moža, naj vam povrne vaso čast, vaše poštenje! Ako to storite, prepričani bodemo, da bije v vašem srcu še iskrica onega poštenja, ki je bila ponos vašim preduikom ! Kako se love podpisi na izjave oko-ličauov v „L' Indipendenteju", priča nastopna vest, kojo smo prejeli včeraj iz V. okraja. Laški agitatorji iu domači odpadniki begajo in strašijo namreč ljudstvo s tem, da pridejo vpod Sežano" in v zapor ako niso „dobri" a mestom in ne podpišejo protesta proti isvolitvi g. Nabergoja. — Pameten človek se seveda smeje takim neumnostim, u ubogo uevedno ljudstvo verjame tudi to! Pač slaba mura biti atvar, katera se brani s takimi umazanimi sredstvi in lažmi ! Kaj pravite Vi k temu, velečastiti g. Paeor P ! Iz Padrič nam poročajo : Nas slavni capovilla je sila razjarjen, ker so naši volilei kakor jeden mož glasovali za gosp. Ivana Nubergoj. Znosil se je pa nad Nubergojevimi volilei s tem, du jim je pod kaznijo zaukazal takoj očistiti dvorišča in gnojišča. Ker ta zapoved ni zadela peščice volilcev [veleč. g. don Pa-corja, moramo že misliti, da je to zgolj maščevanje. Na ugovor nekega naših volilcev je rekel gosp. capovilla: P o j te k Naberguju, on naj vam pomaga! A naš mož se mu je odrezal: gosp. Na-bergoj mi bode pomogel in to si štejem v čast — vi pa morate zahajati, kadar kaj potrebujete, le v zalogo — cikorije ! S.cer pa prosimo naše poslance, da protestujejo na kompetentuem mestu proti takemu postopanju naših capovill. Bedastoće- Radi svojega neugasnega sovraštva do Slovanov daleč na okrog znanu „Grazer Tiigospost11 prinuvla je v svoji številki od srede to-le gorostasno bedastoćo : „Riualdini je jedini mož, ki je sposoben za namestnika na Primorskem. To pa žo zato, ker ga od srca sovražijo Slovani". —■ Predno ožigosamo po vrednosti te bedastoćo, odgovorimo naj graskemu listu, dami ne sovražimo ni ekacelence Rinaldinija ni ni kogar druzega radi politiŠkih nazorov, ker no tiramo osebne politike, ampak stvarno. Ako sploh grajamo kako osebo, ne grajamo jo kot osebo, ampak kot prpdstavitelja tega ali onega zistema. Da je le zistem pravičen, potem je nam čisto vsejedno, ali sedi v rumeni hiši Tržaški Peter ali pa Pavel. — Sicer pa se bode ekscelenca Rinaldini prav lepo zahvalil g. dopisniku na takih gorostasnih argumentih. Slovani sestavljajo — tega vendor ne bode tajila „Grazer Tagespost" — večino prebivalstva Primorske ; in ker ta večina Bovraži Rinaldinija — to ne trdimo mi, ampak „Grazer Ta-gespost" —, je ta gospod jedini sposoben za namestnika!!! Ste-li že kedaj čuli tako bedastoćo P Taka logika je pač le v Gradcu doma I Za družbo sv. Cirila in Metoda izročil nam je g. učitelj Miroslav Anžlovar jede-najst prvih kron, katere so darovali pri seji krajnega Šolskega sveta v Dolini sledeča gospoda: Slavec Ivan, nadžupnn v Dolini 1, Jerjan A., župan v Dolini 1, Metlika Ivan, trgovcc v Klaucu 1, Petaroš Josip, občinski svetnik iz Boršta 1, Kuret Miha, obč. svetnik iz Riomanj 1, Pečar Ivan, obč. svetnik iz Prešuice 1, Komar Ivan, obč. svetnik iz Riomanj št, 70 1, Bogateč Kr., učitelj 1, Anžlovar Miroslav 1, Kraljič Josip, obč. svetnik iz Boljunca št. 62, 1, Maner Josip iz Boljunca 1 kr. — Premrou R., dijak 2 kr. — Gospioa Olga Lavrenčič 2 kr., Natalija Lavrenčič 1 kr., Pierina Lavrenčič 1 kr. — Gospod Ivan. N6meček 2 kr. kut ustopnino k koncertu. — Kibioi pri biljardu 12 stotink. — V spemin svojega praznika podaril je g. Ivan Jajčič 50 stotink z opazko, da se bode od sedaj naprej imenoval Ivan Ivanov Jajćič, ker v Tratu živi ie jeden drugi Ivan Jajčič. — Ivan Male 1 kr. Gospod Matija Samee nabral 4 gld. 10 nč. in ne 3 gld. 50 nč., kakor je v zadnji Številki naznanjono, podarila sta pa le gg. Ivan Hvastja in Indhar Franjo vsak po 40 stotink, mejtem pa pri vseh drugih imenih naj ae popravijo stotinke v novčiče. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, da postane pokroviteljica, darovali so prvo krono: gdična Košuta Josipina, gospa Urbančič in gospa Welt is Bazovice. Nadalje gospa iu gč. Mauer 2 gld., gospa Ipavie Franja 40 nvč., gospa Počkaj 40 nvč., gospa Ponikvar 2 gld., gdična Nad-lišek 1 gld., gospa N. Truden 5 gld. in gdična Delkiti 1 gld. Za veliki koncert sv. Cirila in Metoda, ki je bil 18. t. m., se je darovalo 360 kr. 6 stotink. Poimenoma so darovali kron: gg. Žagar 2, Korenčan 4, Pogorelo 2, Va-tovac 2, žel. vratar 2, Abratn 4, Dolenc 10, B. Mimbelli 100, Jenko 2, Spinčič 4, Grebeno 2, Dukić 2, poslanci za ložo 10, Prelc Mat. 2, Šoban 2, N. N. 2, Turk 4, Gregorič 2, J. B. 1, N. N. 3. Jesenko 10, Pogorele 4, M. Mandid 2, Hrvatin I, J. Vatovec 4, jeden ki ho ne more udeležiti 1, N. N. 2, Vučkovič 2, Mandič Josip 2, Prelog 2, gospa Trudoova 10 in za ložo 10, Kaliflter 2, Križ 2, N. N. 2, N. N. 40 Btot., N. N. 1, Žitko A. 2, Legat 2, Sašel M. 2, Klemene 4, N. N. 2, N. N. 1, Žiberna 2, J. Mandič 10, Brezimen 4, dr. Vitezič 2, Candolioi 2, Uuaek 2, n. kom. Golja 10, Golja 1, Trnuvec 10, dr. Gre-gorin 10, Dejak 20, Goljevšček 5, Volčič Vatroslav 50 stot., za jeden program 1, Krapeš I. 2, N. N. 4, Iv. Besednjak 1, Neimanov 1, Čebelič 2, Goduik 2, Šabec 10, Nabergoj 10, Oskar PolIey 10, N. N. pri Sv. Jakobu 2. Imen nekaterih gg. darovalcev v gnječi nismo mogli zabilježiti ; vsem gospodom iu gospeiu najprisrčneja zalivala in priporočilo. Odbor. Od nekod z gornjega Krasa Be nam piše: Par let setn jeli so Tržačani obiskovati prav pridno našo vas. Nje lega in izvrstne gostilne jim baje ugajajo. Mi smo jim na tem prav hvaležni, ker vendar puste kak goldinarček tu; samo to moramo grajati, da prinašajo se seboj tudi marsikaj, kar močno žnli vsacega zavednega rodoljuba. Nekateri teh izletnikov so tako predrzni, da si upajo tu — na kraški zemlji — popevati znano šČuvalno pesem „Lasse pur che i canti* itd. Vprašanje nastane, kaj bi Btorili Lahi, ako bi Slovenci v kaki furlanski vasi njih jezik tako nečuveno žalili ? A mi Slovenci smo krotke in mirne duše. Bog varuj, da bi kdo hotel s tem ščuvati ljudstvo do kakih izgredov, tega ne, a svetovati bi bilo domačemu ljudstvu, da naj hrbet obrne takim, ki nas tako žalijo. Žalibog, da se godi ravno nasprotno. Kjer se ustavi kaka taka laška družba, tam je polno takih — obojega spola —, ki zijala prodajajo ; v prvi vrsti taki možje, ki nosijo zvonec v občini in ki imajo v prodajalnicah in na kakih „hrastovih deblih" prvo besedo in kojim bi vsled njih starosti bolje pristojalo rožni venec moliti in ovce pasti, kakor pa kako drugo mesto v občini. Ob enem je potrebno grajati, da me-rodajni faktorji v občini zelo malo skrbe za cerkveno petje iu za povišanje časti božje v cerkvi sploh. — Pred par leti se je tu ustanovil mešan zbor za cerkev in deloma tudi za narodno petje. In res vsak sem doili tujec in razumnik se je čudil, kako je mogoče vdobiti na deželi takih možkih glasov; a čujte in strmite, tu-kajinje starešinstvo je odločilo pevovodju in organistu za preveliki trud celih 20 gld. na leto in še teh vsled mnogih pogajanj. Samoumevno je, da je moralo propasti umetno petje. — Sedaj pa hodi na kor samo nekaj ne baš vzglednih deklet, koja pa niso za to sposobna. Reči se mora, da to ni petje, ampak neko cvilenje in kričanje, da človeka ušesa bole. Tudi na koru ni vse tako kakor bi moralo biti. Temu nedostatku je kriva sama veljavnost in nasprotnost do izvest-nih oseb. Crkveno predstojniitvo pa je lepo — „zaradi ljubega miru" — kali P potegnilo so sklepom starešinstva in nagovorilo neko ubožno deklo, koja si s tem poboljša pičlo plačo in se gizdi, d a naj pa sama poje. Ta dekla si je zbrala par druzih, da le zaslužijo one gol-dinarčke, ki so v to določeni od premo-drega starešinstva, naj potem poje eden ali dvajset, to je za stara ušesa nekaterih stareSin vse jedno. Na keru ni pravega nadsorstva nad dekleti in — drugimi, kakor bi se spodobilo na tako svetem kraju. — Saj ne manjka možkih glasov, čemu bi ae silila sama dekleta tja, kjer ni za nje pravo mesto. — Toliko za danes, upanje je, da oni, ki so zakrivili to babilonsko zmešnjavo, nemudoma popravijo, sicer pride kaj druzega na vrsto. Izpod Čavna se nam piše: V zadnji ,Soči" čitali smo nek dopis o naših občinskih volitvah, v katerem trdi dopisnik, da smo mi Tomažani napadli nasprotne volilce. To ni res. Stvar je bila taka-le: Že ob Yi8 uri zjutraj so se začeli zbirati volilei. Kar naenkrat zagledamo trumo ljudij, prihajajočo od nenavadne strani. Čudno se nam je zdelo to, ker nismo vedeli, kaj to pomeni. Ko bo se približali, spoznali smo jih, da so iz Kamenjske občine, kateri imajo občinski pašnik pod naš kataster. Šli so jim naproti, a ne s „kljukci", ampak radovednim srcem. Pa kaj so zgodi P Nekateri izmej njih so se silno razsrdili in nastal je velik nemir, vslod česar je volilna komisija odložila volitev. In potem smo šli na svoje dome. No, nekateri so bili res tako hudomušni, da so jim na ro-potačo napravili „marš", da so ložje stopali. Kaj hudega so ni dogodilo nikomur. (Dostavek uredništva. Mi le obžalujemo take razprtije mej občinarji. Od takih prepirov nima uikdo dobička, skupnost pa ima gotovo veliko izgubo. Glejto torej, da se poravnajo nasprotnosti !) Društvo učiteljev in šolskih prijate' Ijev logaškega okraja na Kranjskem bode imrlo glavno zborovanje dne 5. julija t. I. ob 10. uri dopoludne v Habiru m polju ob hrvats'co-kranjski meji so slndecitu vzpo-redom : 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregledovalc priporoča Anton Šorli, kavamar. Cl. Gosmi ilia cilta Hi M » polog kavama „Univerao" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in jo izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do poluuoči, Z odličnim spoštovanjem ci jakoh kumar v Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Prodajalnica i zaloga jestvin „Rojanakegti posojilnega in konsumnegn društva", vpisane zadruge z omejenim poroSivom v ulioi Beivedere št. 3., bogAto založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kujjovaleem v Trstu in iz dežele. 85--10-1 B. Modic in Grebene, nsY°fI.uv!S in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in i, duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašeni« grobnih spomenikov. Cl. Martin Krže, Piazza S. Oiovanni, st. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Na prodaj je velika hiša z vrtom it. 184 nasproti cerkve oa Opčinah. V I. nadstropju je 5 sob in jedna kuhinja. Pri tleh pa ie soba, jedna dvorana, kuhinja, klet in podzemeljska klet. Hiša bi bila zelo pripravna za gostilno. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima _ dobro knhinjo QL Antnn PnMiai na T°slu ulice miiuil rumdj, in Cedila,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemSko-slovenske poštne tiskanice. Cl brivec v *9 via Stadion št. 1, priporoča se slav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje._ Cl. Jak. Klemene TRST BC Via S. Antonio št 1. priporoča 27 veliko zalogo manufakturnoga blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in možke; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in možke obleko, židane rute, končenino in platenino, nogo-vice za ženske in možke; maje in konca in volne za ženske in možke, srajce za ženske in možke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, narokvice za ženske iz Švedskega konca in židane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceni. Pivarna Lavrenčlč priporočuje svoja izborna istersku vina častitim 1 družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in hborna kuhinja ter dobri istorska kapljica. Gostilna „Stoka", poleg kavarne „Kabi-is", priporoča se Slovencem ▼ mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, »stotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Kwlidlna restitucijska tekočina pralna voda za konje Cena steklenici arstr. velj. gld. 1.40. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Gostilna „Alla Citta di Vienna", Piazza Casermn St. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterakega vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja, sprejem-lje naročila tudi za kosila in večerje. Imonovann vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljša isterska vina po 88 kr. liter. — Za obila naročila so priporoča 26 — 26 Anton B r o v e d a ni. Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27 trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce 62—5 M. Milič. £ Kotranove sladčice # katere izdeluje lekarničar $ PREND1NI v Trstu Telefon št. 334. 36—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdolke prepričala me je, da som začel sam izdelovati iz pristnoga kotranovega izvlečka iz Nnrvedrikega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-novu voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživaj« in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da so ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdolovatulja Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r h t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicuh po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druitih deželah. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov C iiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori .o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do '£ ur popolunoči. Izvrstna namizna in do-sertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo tor se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nego občinstva. ponižni 104-84 jp. JBavero. Rabi se 30 let v dvornih hlerih, v večjih vojaških in zasebnih hlevih kot krep-čilo pred težkim delom in po težkih delih, proti poditvam, izvinjenjem, otrp-nelosti kit itd. ter daje konjem posebno moč za brzo tekanje. Dobiva se v drogerijah lekarnah in Avstro-Ogr. GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda o. in kr. avstrijski in kr. romunski dvorni založnik, okrožni lekar v Kornerburgu pri TtunuJu. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrecno: Kwizdino Ia~6 restitucijsko tekočino. Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Grando) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklcnicnh po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Lfiwen, Prag. 43-12 urar, Corso štv. 39. 57—104 Prodaja In popravlja ure. Nič več kašlja! BnlcamMki pctoralMki prala ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva »o v odlikovani lekarni. 50—10^ PRAXMARER ,Ai duo Mori*1 Trst, veliki trg Poštne pošiljat ve izvršujejo Be neutogoma. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-97 TRST 12~12 Corso, Piazza della Legna ti t., 1. Odlikovana tovarna čopi6ev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francijo Nemčije iid. Velika zaloga tlnih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkoto in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvopljanje trt. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v New M & Ptoladelfljo koncesijonovana črta, od o. kr avstrijske vlade. Na vpraSanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—19 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-a Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innebruck. Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892 Najboljše sredstvo za želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 25-25 je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „prt angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo t zabo j čk i h po 12 steklenic in več' Zabojček z 12 stekl. stane gld. 1.36; s 24 gld 2.60 ; s 86 gld. 3.R4 ; s 44 gld. 4.2«; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.2B; 110 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik Dobiva se v lekarnah v Tretu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji. Znatno znižane oene. Stiskalnice za vino, sadje in oljke. Izviren fabrikat 10-8 najnovejie In izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvojnato silo. ZajamCena je najveća delavnost do 20% veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah. Pri vseh razstavah s prvimi nagradami odlikovani mlini za grozdje, sadje in oljke, ■tvoji za sulenje sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, ■tiakalnioe za seno, slamo itd. na roko, stroji za tretoljenje. koruze, za 6iš£ei\)e žita. Najnovejše avtomatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice. Izdelujejejo jedino le tovarnarji: PH. M AY F A R T 8r C.° tovarna za gospodarske in vinarske stroje DUNAJ, II., T a b o r s t r a s s e št. 76. Kataloge razpoiilja zaatonj. — Vsprcjema zastopnika. Opominja se vsakdo, da pazi na ponarejanja. C. kr. izključno privilegnvana škropilnica proti peronospori inžinirja Živica je najboljša med vsemi škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutrudljiva, liitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. So dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo po pošti franko, proti povzetju: popolno Škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez brentača .... „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela. Živio in družb, v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dotl&nega blaga, zastop tovarnlc, mehanična detalnica. 30 & & & V & V & *p O V A & 'MS m j Vit Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje mošta iz sadja! Mlatilnice, vitelji, tri j eri, mlini ža čiščenje žita, siamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja 20—R prodaja v najboljši in najnovejši sestavi IG. HELLER, DUNAJ, 2 2 Prateatrasse N. 78. Ceniko z obi imi podobami v hrvatuketn, nemškem, italijanskem in slovensko 111 joziku O zaatonj in franko. g Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. j Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat. Lautoik pol. društvu ^Edinost". Izdajatnlj in odgovorni urednik Maks Cotlč. TiHknriia Dolonf v '1'rntu.