Uredniški In uprarnliki prostori; MST 8. Lewod.le Am Office of Publication: 2667 South Lawndale Ayo. Telephon«. ^¡Rockwell 4904 GLASILO SLOVENSKE S PODPORNE JEDNOTR PL. pfk, 25. julij« (July 25), IMP. I1M, A« ti IM. «. »If, ŠTEV.—NUMBER 173 2onske gasilke t prod-mestju Pittsburghs PHtaburgh, Pa—Kadar bo naatal poiar v Chalfont Bo-roufhu, bo Mary Fedorls volilo gooiloi t rok. Poleg njo bo njena Moti, ki Jo prva poBOt-00 eradaica v nsčetotvu gaall-akega departmenta, ki mi ss-čslujs Sara Long. T» trt «an-sks bodo vodile gaallska Mi T elučaju požara. Prebivalci togo menteca oo imeli večkrat neprlllke, kadar *ss je pojavil ofooj, ker oo bili rodi toga nI bilo potrsbne pro. telijo. To Ja bU vgrok, da oo tonsko organizirale svoj gasilski dspartsMnt, NJUiovo sni-fonas bodo aarojsos is bsisfi blaga šaaaaNe bodo vsilite bo. ZdriŽene d ris ve imajo 121,000,000 prebivalcev Week tagten, D. C—Kadar bo blraj ljudsksga «Ulja kos. Cal s svojim delom, gs cool, da bodo številka poksssla, da I-stajo Združen« drftavs okrog 123,000,000 probivalcav. Tako saldječuje Associated Proos, ki Js sbrsl zadevno oUtistiko is poročil o preblvalatvu, ki og prišla v Washington to 48 dr-ftav la Distrikts Kolumbljf, To štovilks šs aioo uradno potrjene. Prebivalstvo Zdrsio-nlh držav ss Js v prpšlam desetletju, sko ss vaame ss basa goni Je Število, pnmssWn as IT,24«,000 ossb» Največ ljudi atasaja v državi Now York. 12,«*,555, nsjmasj pa v dr-Is vi Nevada »0,659. ' proces proti San Francleco, Col-(FP)-Vsst, da js bil McDonald najden tn da bo ponovi) preklic h v oje is-povedi proti njima, katera Ju Jt sprsvils v dolgoletno jedo, js ss-k> rssvosslila Mfc*ooeyjs in Bil-lingss tsr Ju navdala s novim tipanjem. Predsednik držsvnags vrhovnegsi sodUte v Kaliforniji Wasts, pravi, f ¿sprav nima loditts modi, da bi moglo prisiliti Moltarida, !da poda svojo izpoved prof* njim, je vseeno "pripravljeno hi voljno" slišati ga. Governer Yo«lng pa izjavlja, da bi "sslo rsd" ssslišal McDo-salda, da pa n« ve, ¿s bo to storil ošabno ali afcosl posvstovslni odbor sa pomiMičenjs. Njegov« poznejša lajava, da ns «sli sltšs-ti McDonaklovs izjave prod kon-osm primarnih volitev, katere ss vršijo 26. avguste. «s«, da "žali, ds so to vprašajo zadrti aimaj politike," bl bila vredna smsha, če bl as bila basirsns na daj-•tvu. da js McDoasld sslo bolan In ds bo v ssptaiftbru mogoča I« mrtev, MoonsyJsv obrsmbni ko-mitej ss Js sato obrnil sa governer j s Younga s nujno prošnjo, da čimprej mogoče zasliši Mc-Donalda, tudi Če as «sil podati odločitve v tam slučaju prsd sa» ključkom primarnih volitsv. Kalifornijska jdslavska fsds- Frsnciseu, Jo «oglasno sprejeto resolucijo, v kateri ga urglre, da takoj 4)voli obnovitev proeeaa proti Moosagju in Billingsu tsr Isjavils, da Js njsnonsomajano prepričanje, da sta Oba obeojsns detovsk» voditcljs nedolžna. Angliji ratificira-la nornariiiN |Mikt faposaka Jo bo ratificirala naj-br« «e danes. London, 24. Jul. — Spodnja tborniea sngtoškags parlamenta |e včsraj odobrila mornarično •pogodbo, ki je bito aklenjeas na tonfersnei velesil v Londonu meseca aprila. Ratlficirass Js bito skoro brez opozicija. Pakt bo predloien še posebnemu komiteju, k| Jo bo še snlurat prsčitsl, a to sssjnstrs Is ss ns-vadao formalnost. Dsbata o paktu Js bito sslo kratka. Stanley Baldwin, bivši prsmUer Anglijs, Js ns koncu Isbsts stavit vprašanja dali ima vlada aagotovilo od Irska ln domlnljonov, da boto ti spre- i_J| a . a ... I.„l» a,a 1011 pOUvDnO lf*|nml#vIJig ■¡rti' pakta, ki določuje, da Vsllka Britanija, Zdrušsss drib's in Japonsko omaja oboroAsvaftJs ns morju. Odgovoril ms Js prvi poveljnik angleške mornarica A. V. Alexander in dejal, da so ss isstopnik! domlnljonov in Irsks, ki so ss udeležili konfsrssce, is-rssili, ds ns bo nobsnlh ovir v tem osiru. Tpklo, 24. Jul. — Vrhovni vo-jsškl svst ss Je včsraj sestal na posvstovsnjs o ratifikaciji mor-nsričnsgs pakta In premij er Hs-ndguči Js bil pooblaščen, da prsd-loži pogodbo državnsmti svatu v ratifikacijo. Ksr nI skoro nobena opozicije proti pogodbi, bo najbrž le danes ratlflolmns. Vss japonsko časopisje Js v u-radnlšklh členkih hvalHo akcijo smsrlšksgs senata, ki Js prvi ratifleiral pogodbo laOiosi storil važen korek v gibsnju sa svstovnl mir. * - Pravi, da delo ssdrtsje telssnl is msntalni rssvoj otrok Is zstsajšuje njihovo odpsmsst prsti holesaim Ts«IJo gs srkltekU Is psdjotslki. Chicago, 24. JuU-Proti Harry K Curtisu, člkaškemu odvetniku In sinu podprsdsedniks Zdru-looih držav, Je bila vložena tožba, da Je IsvablJal dsnsr pod sleparskimi pretvssami. Tožbo «o vio«« arhitekti in stavbinskl podjetniki, katerim js Curtís obljubil, da bo sa nje toposlovai tontrakt * konstrokcijsks dato pri vladnih sbslopJMt M ' Asgalo »uoko In *iuM. Frisd-man, srhiSaftža, in* Mhz Kovsr-sld, koatdaláer, titM^ da ao is-rodili CMfci» ček zapsUto do-torjev, da Si'tako zagotovijo pogodbo a* srednje poštnega poslopje V Ottewi, III. Kovsrski |e prejel od Curtios tudi obljubo, ds bo on Izvršil vss strsšna doto pri konstrukciji novsgs poštnega poslopja v Chlcagu. Curtís Js sprsjel čoks in obljubil, de Jih ne bo ismsnjsl, dokler Jim ne bodo kootrsktl za gotovljeni, tods svoje obljubo nI drfal ln Je čsks vložil na svoja Ime v banko, prlssdetl pa niao prejeli doto v izvršitev, soto ge aodej Uáijo ss od«kodnlno. Ohlalllai deUvd aahtevajo , 'MpfcjlpogoJc Bal Umore. Md—Pod pratnjo stavka Jo 18 Izmed 24 oblačilnih tovarnarjev v BaWmoru pristalo ss pogajanja s Intl. Lsdiea Oarmmt Workora unija, ko» lerih asmes Je sklenitev unljske pogodbo, ki aa tMe 2,000 datov-cev. pen jam in flcbksbigar, pradaadsik unije. Je Isjavll. ds bo ueljs profUalto atevko, Id bo priailila ostalih šest tovaraarjov aa pogajasja, če ae bo to lakesa-lo potrebnim. Unija zahteva pri. «nanje, odpravo diskriminacije. 44-o rni delovni k in pat hi pol dni Zakon, kateregs fass vmlalih, M bU naperjen prsti dalavntv^ ki ss bori la dosego boU«ih žlvljanaklh pogojev New York.—(F?) — Young People's Koclsllst llgs Js odloč-no protsstlrsto preti namsrsm kongresnlks HamUton Flshs, ki Js predsednik zborničnega prs-Iskovslnsga komiteja in kateri prlprsvljs sskonski osnutek, ki b| omogočil upostsvltev sistema politične tajna »oildje v Zdru-žonih državah. "Zakona, katere Imate v mislih," prsvl predssdnlk llgs E-msnii.'l Swlkes v svojsm pismu kongresnlku FUhu, "bodo služili za zatiranja dstovstvs In njihovih orjrantoseiJ, negleds ns njihovo politično bervo, ki ss borijo ss dossgo boljših delovnih ln žlvljanaklh pogojev. MI amo prepričani, ds Je rože-prelakavs sem« plašč, s katerim bočate zakriti «Une brespoasinost In slabe delavsko rásame, ki skslstl-rsjn v Združenih državah.'" Žrtev mariMsšta etevke ss pota Marion, O. -i- ^trinajstletni DsvM Bucknar, slrt stavksrjs, ki Je Ml nevarno ranjen od krogla is polka, katero Jo izstrelil neki stsvkokas prsd štirimi masad, počaei prihsjs k eabl Is upsnjs Je, da bo v doglsdnom šssu o-krsval. Mladenič, ki Je*ns eno oko oslepel, Js tožal v bolnici dva mssacs v popolni ssssvsstl. Štiri generacije Lstffca, 24. JuL — Vallke po-plove, ki ao naatato, ko ae Je str-gal obtok In Je voda selila teč vasic v dolini rsks Eak, so napravite ogromno «kodo ss polju In poslopjih. Vodo Je tako hitro naraščalo, da alao mogli IJsdJa rešiti ničesar drugega kot golo življenje. Poročile govori, de ao «tiri eeabe utonile. Pristanišča Whltby Jo odises no od oatalega aveta, bsr ga eb- DetroK. Mich.,««. Jul. — Ford Motor Co. Jo včoraj obvoatlto svoj« delavce, da Jim bo podaljšala "počltnka" sa en teden. Vsi SS dobili nsvodlls, nsj ss vrnejo se delo 4. avgusta, mesto 22. Jsl. kot Ja bilo poprej določeeo. Saks j je družba podaljšala "po-dltnlce", nasnsntto ns povo. Kompanlja Ja ustavile obrat U. JsliJs V svojih tovarnah v Dotroitu ima Ford opoelonlh §0,000 dclsvetv. I V 48 urah čez Atlantik PETEK,' 26. JULIJA. P ROS V ETA TWR KXMCHTEMaDrr m LAfTNTKA «U/VKWBO HB iUNOn m hrt«. B W M M " KV. CkM» U4 0M» Bi» par raw par |av, UM W Ara« Koristi v poz&b^ivosti Pred nedavnim bo v Chteagu zborovali profesorji In dekani raznih vseučilišč ter na-glašali dejstvo, da večina vilje in srednješolskih dijakov s lahkoto pozabi fakte in znanstvene podatke, katerih so se a trudom priučili Dijak, ki Je naprsvil brilijsaten ispit, bo po preteku šestih mesecev toUlno pozabil tričetrtine pridobljene»« znanja. Kaj neki aaj dijakom koristi takšen material, o katerem po par moosolh ie nič ne vedo T Znano Je, da intealvno gromadenje faktev par dni pred skušajsmi Je brez pomena, ker ne koristi dotičnemu ne kulturno ne praktično. Način danainje višješolske vzgoje je napačen. V «lavnem gre le za to, da se dijak nabere čim več formul, če mu kdaj v živjjenju koristijo ali ne, katere pa k sreči kmalu«pozabi. Dekani ia profeaorji SO na svojem JborovanJu prišli do zaključka, da tskina zguba v resnici ni mana. ako si je dijak pridobil splošnega znanja o rasnih Idejah, iirokih konceptov o načelih aaanstvs in filosofije ftivijenja, ter ako se Je dijak priučil "umetnosti" v čttanju In ssmo-učenju — in resumevsnju.^ Kajti v vsakem mostu se dobo eele kupe leksikonov in enciklopedij sa vsako panogo znanja. Točne podatke ia detajle oe z lahkoto dobi, kadar so jih po-trebuje, ako le vemo, kje jih poiskati. Toda idej, ki vnosvitljujejo um, se mera posameznik oprijeti kadar nudi prilika. Pri tem sta seveda invohfiranl reflekcija ln diskusija, razprava ali pogovor. MentaMa disciplina, ki vodi poaamesnika k plodonosni misli, ni izgubljena, niti niso ie-gubljene znsnstvene metode, potom katerih eo človek priuči Iskati snanje. Zato pa oo nI trate dekanom in profesorjem jokstl nad dej-«tvom, da dijaki pozabijo tričetrtine bedastih formul, letnic, hnen In brezi*>m«mbnlh podatkov. Te se slahka izve is knjig, kadar se jih pdtribuje. Šolski sistem, kl je sedaj v rabi, je preperel, kot je preperoi kapitalistični sistem, ki sloni na privstn! lastnini proflta in iskori-«čanja. V ftolskl sistem naj bi ss uvedlo racionalne metode učenja o resničnem postoju ftivijenja, o dejstvih, kl os direktno tičejo slehernega človeka. sUra, absurdne podatke pa naj bi so pustilo v zakup enciklopedijam in slovarjem, kamor spada jo. Nezanesljivost v itevifkfch Glasovi iz naselbth Zanimive iz Cievdaad, Oki*~Ko je Ml spomladi leta Ift« ustanovljen pevski abor Zarjs kot «laik kluba iC 27 J8Z, je bfl to-prvi zber v naselbini, ki si Šmel ae-mona slutiti «asadnjaškamu «a-rodnjaitvu, «e manj pa reakciji. Bil je delavaki zbor, in v tem se je razlikoval od prejšnjih in tedanjih par -pevskih druitev, ki aa bila ped kontrolo narodnjakov in seveda služila nflhdjtm namenom. Namen Zarje pa je bil gojiti deUvako zavest -potom pe-smt-~delavekih. narodnih in pri-rodnih. Petje je tudi delavstvu potrebno, ker, ako je zV«ano z vlftjimi eflji za izboljšanje človeške druftbe, delavcu ne le sa mo plemeni čuvstvo, marveč mu daje tudi poguma v boju za svoje pravice. jt, r Ia Ver je bila Zarja delavski zbor, Je bila v povojni dobi vladnih progonov proti zavednem« delavstvu prlmorana iskati tud. čartar, ker drugače bi ne mogla ekeistlrati. Tisti, ki sedaj g<*o re o Jakorporaciji Zario, popolnoma ignorirajo okottčkie, v ka terik je prišlo do tega» eekome skušajo celo atvsr take prikaza ti kot da je bila inkorpoggcija izvršena z namenom, da dbor po stane neodvlaen, da se-odcepi oc raznih krajev th ker odpadniki ia vedno vabijo ime Zarje, jim priporočamo osiromd zahtevamo, da a tem prenehajo. Tisti, ki ao najbolj delali za razkol, bi. morali ved«®, da si be morala ti Jih akupine nadeti drugo Dne»« in jejo v stiski, naj razpišejo test in v to svfrho tistih tristo dolsrjev, kateri ao jim bili baje obljubljeni, ako ae oddopi jo od kftibs. Kari Triaajstfč. Zločinec ttz V nekem svojem Hanku pravi Glenn Frank, predssdnik wlsconslnške d rta v ne unl-verse. če bi mu bogovi narekovali, da pošlje svojega sina med svet samo s eno skušnjo popolnoma obvladano, bi bila U izkušnja v tem, da dvakrat štiri in štirikrat dva ne dajo vedno Istega rezultata. Potem pa navaja primero W. J. Cooperja. zveznega prosvetnega komisarja. o nekem dogodku, kl ilustrira njegovo trditev. Neki stavbenik se Jo s Upraviteljem nekoga hotela pogodil, da instalira v hotelu hidrollčno dvigalo. Pogodba je sahtevala dva štlritlsoč-galonaka tanka na strehi. Ne da bi stavbenik vprašal hotelirja Je instaliral štiri po dvatiaoč-galonake tanke Hoteller ni hotel izplačati računa. trdeč, da ae stavbenik ni drftal pogodbe. Sledila je toiba In neki mladi pravdnHc. ki je sastopsl hotelirjs, je Izgubil pravdo. Razočsrsn Je mladi pravnik nato pred poroto ispovedsl zanimivo prispodobo, ki Jo driala. Pred čaaom Je bil neki kapetan prisiljen. da Je z moštvom ostal dneve na odprtem morju ln moštva se je oprijemala grozna bole-sen v želodcu. Zdravnika ni zmogel, poro-dila ss mu je misel, da mu nsplše sdravnlk sdravlla sa dottčns morske bolezni, katerih simptomi so bili sllčnl. Preskrlpclja je velela, da se pacijoatu ds dve mali llicl sdravlla Iz steklenine št 4, katera pa je bila šs r Kapetan je nato segel po steklenici It 1 tare je dal bolniku štiri žllee zdravita, jsnt je kmslu izdihnil. Porota se je Izrekla, da 2-krat 4 In d-kmt 2 nI vaeloj lato. ter spremenila obeodbo v prid hotelirja. — Ts prispodoba ni Uko pretirana kot morda Isgtsds Jedro In načelo tiči V tem. ds vsak problem In vsak tlovek ja unlkum. sam lase. ter da se ga mora smatrati kot takega posamosno. ako se hočemo Izogniti sti. da ne pregledamo vitalnih dejstev, ki tičejo dotičnega problema ter ds ns vsake atvari sa navadna, kl as jo d* splošnem receptu sli formul» sen slučaj zahteva svoja poglobitvs. proučevanja ln upoitevanja, predno ae izrečemo sa to ali se je bil star ie let, koijepMfc) v naše mesto. »To je Mk> pred osmimi loti. Pred nekaj leti se je seznanil s dekletom, s katerim sta se poročila. Pe cerkvenih naukih in Napovedih mera zakon služiti edino prokreaclj-vkim namenom, za gojitev otrdil, čimveč otrok, i Mladima aaMIn-eetna se je rodil prvi otrok, in v razmeroma kratkim rasdobju ae ♦e družina portmožila še za eno oaebo. . u ; ^ ( Dokler je mladi lolo in zaslužek, je še »lo. Pred več meseci pa^e h-TubO delo in seveda zaslužek. Drugega ni mogel dobHi kljub emu, da ga je iskal dan sa dnevom in končno del egtas v tukaj Inji Ust, da plača *60 osebi, *i M mu preskrbela dalo. Pa se «i likdo prijavil. V brezdelju in z družine «a •okah pa so pošli vsi n v družini se je pričelo teti pomanjkanje. Ker ni m do v^j»®1 dobičkov," je da bi Jo pogasiji. Ali kakor niso ,zJav" Benjamin C. Marsh, Uj- uspeli spočetka, Uko tudi sedaj e R ^^ ne predsednik je John Dewey. "In — _ vit i , če farmarji ne bodo porazili vla- Uspehi lanskega leU pri org, ie nflt voltt6Jhf kar Mko gtorijo, ? čfl?!^ M potom zaslužijo kazen, a kater«! !^Sd^^lS ^ ** administracija, nam, ja mesU. Poprijel! so se dela z vso vnemo in resnostjo, g željo v srcih, da prekose napredOk lanskega leU. A zbrali so se oblaki fn pričela je na nas rositi prišlo do radi te-ponajvsč namen tov. j d slav-naaedli U nima U moči, kot to dokaau-jejo tudi nekateri etos-socialistl, ki «Risj rujejo proti klubu. ■Vlati, ki nsm očitajo diktaturo, bi jo morali najprej p« sebi iskati, kjer faktišno tudi obota-ja. Joaepb Blrk niL» ki Je pred dobrim letom in poljrišel k Zar ji ln Je posneje pričel delovati pri nji, očiU Frančeškinu dlkta-torstvo, češ, da ni pravilno zastopal Zarje na iaredni konferenci SND. Pa vendar oo je pokazal pravim diktatorje»! tem, da Je na laatno*fo*t odpoklical Frančošklna od eaatopnl štva ta eo sa njegovo »oato aam prijavil. Mar ni to dfcUtura ala Musso)in0|H razkola pri Zarji ga. kor so bili mlada ln neisk hujskanl od sui Ako bi bilo med ske izobrazbe, bi na limanice nekaterih, eKs-socia-listov in drugih, ki s# se prelevili vrepubl kraU. In mesto sedaj Služili damokra takim tiatim kl as ak stranke tapltal svojih "milih" peusl, ki so ei tosapomnljo. politikom v jOlsde čartarjn nten. da m je lee" odcepljen Jako skhefca _ slovanju čsrierslM dopl Tudi Hovsku, kl nI ,1M»dlral po-•tave," prihaja na misel da ra biti 'dupllkat ns veljaven, do-klsr aksistira original In da je radi Upa Is krpa papirja ln vendar ao "rabelT hoteli a U krpo pspirja okupirati Zarjo, dodščlno in premoženje Zares moj »ter» ko, le da ae ne bo ob-■lo^hh reč, da bodo morali znižati pror dukcijo pšenice. ,. r | Komentirajoč Leflkejevo sugestijo, da ae skrči posevek pše; neza- ^ t*ko' ^ pridelek odgo-željena "prosperiteU". lPa kjer dom*iim P e t r siaro, je zaupanje v ¿tvgr in trdna vo- JU^Jfravi; f* ^ farmajUl lja, tam se še vedno nekoliko na- ^ vsled nizkih con pš* preduje nasproti vsej kriti. Pri- ttW' k novih pravilih .ao M vedle mnoge ljudi v'pomdto. Češ, da pristojbina aa pasport znaša sedaj IS. Tmka pa saati, da naprej pristojbina je znašala |9 En dolar PR Je SUla in sUne Še "•dno prošnja za pasport. Vsled teg« %o dvSavljan od sedaj na* prej plašeual memo skupnih f tO •est dolarjev mi ameriški potni «Ht. Veljavnost potnega list* pa oe lahko podaljša sa nadalj- ,l111 1 I I AS -Me «is V nekaj letih bodo velike tračne ladje zep. pelinovega tipa križarile nad Atlantikom u, vezale Bvropo in Ameriko, oba kontinenU, m.-,i katerima Je danes največji promet. Vožnja iz Evrope v Ameriko ali obratno bo trajala aamo 48 ur. njej so ugodnejše, tako da vožnje navzlic temu ne bodo trajale dalje, kot če zrakoplovi vozili v najkrajši smeri. Fristanflče v Ameriki se bo zgradilo nekje v bližini Washingtons, in sicer zaradi tega, kir so meteorološka opazovanja pokazala, da je Ulna megla tod razmeroma redka in da so tudi vetrovi ugodnejši, kakor v severnejeležečih krajih.,; Od obšb krajišfc glavne prskooceanske zračne proge bi se,potefo uredile stranske linije, ki bi vezale posamdžna velemesta obeh kontinentov. fta Ur progah, ki i»i se v obliki pahljače raspredle po celini, bi vršila službo potniška letala. Te stranske proge tx> v Ameriki uredila neka velika leUlska drUiba, kar je zelo zanimivo zaradi tega, k*r si bodo tukbj prvikrat delili delo zrakoplovi in leUla. Kar se tiče Evrope je pa dr. Eckener že dobil zagotovilo, da bo za promet na stranskih progah poskrbela nemška "Luft-Hansa," ki bo s svojimi letsli vzdrževala zračne zVeze med Seviljo in posameznimi državami Srednje Evrope. Ostale proge bodorgotovo usUnovile druge države, predvsem Anglija, Francija, Španija in ltahja. V tem velikanskem prometnem podjetju bodo prvikrat v zgodovini letalstva Stnötreno «odelovsla letala in sraŠne iadje, ki smo jih sicer vajeni smatrati aa trdovratne tekmece. Ako ae bodo, pri gradnji za novo oceansko progo namenjenih zračnih ladij držali smernic, ki so jih določili na omenjeni pripravljalni konferenci v Ameriki, potem bo imela vsaka zračna ladja s seboj tudi 14Ulo, ki bo zapustilo arakeplov še med vožnjo, da odnese nujno pošto v namenjene kraje, Zeppelin i za promet čez Ocean bodo skoro dvakrat tolikšni kakor "Grdf Zeppelin," o katerem trdi dr. Eokaner, da ga je danes razvoj «e prehitel ki da je saaUrel. Povečanje zrakoplovov se bo bolj poznalo v premeru kakor v dolžini, zakaj doaodanje izkušnje ao pokazale, da so glede na bralno, vzpenjanje in trdnost konstrukcije kratke pa bolj trdbušne ladje najboljše In najbolj ekonomične. Dva aeppelina bodo zgradili v Akron u, 0., in elcer bodo prišeli z dolom Ukoj, čim bosta dograjena dva druga zrakoplova, ki jtt) grade sedaj v tamkajšnjih delavnicah, po naročilu "SfcMHSfce vlade, v»», . ........... Vsak izmed štirih zeppellnov bo imel nosilnosti za 100 potaikov, rajši pa bodo jemali na pot manj pasaširjev. da bodo lahko naložili več pošte, ker se pošU bolje izplača. Nova be pri projektiranih zračnih ladjah pšteadelitev potniških prostorov, ki bodo neradi am manjšega mračnega upora vsi v notranjoati okrova. Vse kebtne sa potnike in pemulko bodo imele 1100 kvadratnih metrov ploščine v dveh nad-etropjSi. V spodnjem bodo: kuhinja, salon in ta moštva dočim bodo v gornjem aad-polag velikih promenadnrh hodnikov ie kabine atlčne oddelkom v železniških vozovih. L. make zračne ladje bo W m. Zs pogon bo služilo eoem Maybacbovttt motorja kakršni eo eo še deoiaj ae zeppelinih najMj oh-aeeliHn, ki bodo ponavadi tekli aa plin. po po-tedM pa as bo uporablja] sanje tudi bencin, aličao kot pri srašmplovu "Grof Zeppelin «riki kaže vsakdanja skušnja, ko rojaki z velikimi žrtvami vzdržujejo svoje lastne župnije« duhovnike in šole, da Je ravno t« njih žrtev podlaga njih are- Od trdo prigarane plače si tedensko odtrguj sa duhovnika. S t*m denarjem boš živel v bogu! Čeprav denar nft od boga. "Človek brez vero Je svorf T>"vi pater Zakrajšek. ko pri-h*ia k četrtemu etrapu. *> k slabim društvom, ki so rez verska ali protiversks. Le ♦ ns dobra katoliška jednota je v Ameriki—pravi Zakrajšek — in ^ Je seveda Kranjsko Sloven-Katoliška JednoU. Vse dru-" jed note in druga društva so protiverska. "Ko ti bodo izpod-k"Pell tvojo vero, to Je strah pr*l Bogom In njegovimi kaznl-»e boš pa gotovo udai slabe-življenja in zabredel na sla-Pot, v pijančevanje, neers Itd. Človek brez vere Je *ver." Ia še pravi Zakrajšek: Kadar misleč človek in se ne daš slepo voditi za nos, pa te menda z božjo pomočjo vsa me sam hudič ... KIH ZA- IDILA Kako Je skušal pobegniti iz Ječe znani srbski hajduk Barbulovič jetnika — eden izmed njfcju ae piše Graovac — sami, dočim so ostali bili na sprehodu, je Barbulovič lepo nameril dva revolverja proti svojima sojetnikoma smeta izdati ni- _________pobegnil. Nato Je z revolverjem v roki prisilil onega od sojetnik,^, da mu je z žago, ki jo je dal Barbulovič sam, prepllil in prešagal verige. Potem je Barbulovič konoa verig ovil s cunjo, da ns W stražnik zagledal, da ima prežagene. Čakal je ugodne prilike, ko *a bodo vedli na sprehod, da popiha. A ko so odprli vrata, Je Graovac, sojetnik plsnil urno naprej ter začel kričati, da misli Barbulovič pobegniti. Seveda Je takoj meščanstvo in orošništvo obkolilo Jetnjšnlcot na pomoč so prihiteli sodniki ter jim Je uspelo. zvezati spet Barbuloviča, kl so ga zajeli še v območju Jetnl- JIM poleg šnice ter ga odvedli nazaj v ce- L 14 " Hip. '¡si In sdej pride najlepše: Ko so isvršill preisksvo pri Barbuloviču v cslici, 90 , našli pod njegovim zglavjem dva lepa, elegantna revolverje o 1« kroglami. staro arboko bombo, veliko bodalo ter šago t dvoma re- Kako Je prišel Barbulovič do tega orožja v zaporu, ae eeveda še ne ve. A vsekakor je moral biti preko stražnikov v zvezi s Stric is Amerike, Ivan K., doma iz Laz ob Južni železnici. Je včeraj dopoldne prispel s via-kom v Ljubljano. Po dolgih lotih spet doma. In poleg tega J< imel v žepu nekaj dolarjev, k! ao tu precej dragi. In kakšna Je kaj LJubljana po teli letih? Kako ee j' Ispremenlla? In kako ee kaj veeeUači v LJubljani? Malo bi bilo treba poskusiti, saj par sto Din gori ail doli. V takih mislih ee Je vlak ustavil v Ljubljani, stric !i Amerike Je izstopil, spravil svojo prtljegw aa kolodvoru ter šel v OMste. V bližnji menjalnici Je menjal 1* clJ kar je dobil blizu 6000 Din. In sdaj v mesto. A čevlje je imel od vožnje u-mesene, dobro bi si jih bilo oče diti, tak vendar ne more iti v mesto in eeseljačit še posebno ne. In zagleda pred kolodvorom aaašiica čevljev. Stopi k njemu ia čistilec mu očedi čevlje. To je bil menda prvi človek, a tele» v Ljubljano 1 nekaj beeed, prvi» s katerim ae lahko malopogo-vori. In mu je povedal» da je pora v kar prišel is Amerike in da je silno radoveden, kakšna Je nova Ljubljana in da bi ae rad poaabaval. Le to Je nerodno, je potošU,. da nima nikogar, kl bi šel s njim. ln čistilee čevljev napelje pogovor drtfe in Američan pove, da je pripravljen napraviti .tudi nekaj sto dinarjev samo da bi se dobro ImeK stllec je pometal svoje v skrinjo Oer jo rfiahnil s stri cem ia Amerike v mesto. Tam sta najela kočijo, s katero sta se potom vozila po mestu is ene^ ga kraja v drugega. Nato st« ae znašla v Trnovem v neki gostilni, potem sta spet sedla v ko-čijo, se spet potegnila k drugi gostilni in tako je šlo od krčme do krčme. Nazadnje na večer ¿0 se ustavili v neki gostilni na Krakovskem nasipu. Nabralo se je krog čistilca čevljev in Američana «e več pajdašev, ki radi pijejo za tuje denerce. Stric it Amerike se Je končno tako opil, da mu je postalo skoro slabo, Sam ne ve, kako je prišel is gostilne in kako je potem taval po mestu, ves nesrečen. Zakaj ko je zvečer blizu polnoči srečal blizu kolodvora stražnika, mu je potožil: okraden je Njegovi pivski pajdaši, ki se jim je zaupal, da mu razkažejo veselo Ljubljano in da jim plača ce-ho, se niso zadovoljili s pijačo, zmanjkala mu je tudi listnica z nad 5000 Din. Policija je sicer uvedla preiskavo, ker je videti, da so se pajdaši dogovorili, da okradejc strica iz Amerike, toda nesrečni stric is Ameriko, j« bil s tem opozorjen, naj ne zaupa vsakomur, niti Oe čistilcu čevljev, ki si gp je isbral sa vodnika pc LJubljani. •'©pogori lo naj *>o to tudi drugim rojakom, da se ob svojem prihodu v Ljubljano ne obračajo na neznane osebe, msrveč ne zgodilo 7 Lepega dne, ko so ostali v jot-[bratske organizacije ali društva niški celici Barbulovič ter še dva aH znance. Drobiž s vseh strani. , '1 v Dva somomora. — 30-letm delavka v sagrebškl tovarn "Union", Slovenka Pavla Jurl-čeva, se je vrgla pod vlak, ki jo je popolnoma rasmesariL V pismu, ki ga Je pustila, pravi, da( ni nihče neposredno kriv njene smrti. Ds Je bila vedno na in da si želi napraviti kon temu življenju. Znanci pri pove- božjo dujejo, da jo bila zmerom v zelo 3 tudi vedno bolahna. — Na šišen skem hribu pa Je nekdo našel včeraj zjutraj neki bančni urad nlk na tleh poleg klopi ležati ne-koga mladeniča, ki je zdihoval in bil videti brez moči. Ko je prišel uradnik bliže» je zagledal, da leši mladenič v krvi In da mu iz roke. na kateri si je bil pre-rezal žile, teče krU Ne tleh Je V *Wbuk, ztieven britev in železniška legitimacija, kl so Je glasila n* ime Eogelber-ta r., slušatelja tehnike v Ljubljani, stanujočega v železniških barakah na Besljevi cesti. Pre-peljali so ga nezavestnega v bolnico, kjer so mu tašlll rano, a Je njegovo stanje kritično, k*( je Izgubil mnogo krvi. Akademik je bolehel sa težko živčno boleznijo. Kečevarjl oo pripravljajo. — r-poolom in Mančhestrom (1> 1821.) niao mogli tiVrftiti svoje naloge podnevi, ampak ^o' morali meriti zemljo ponoči, ker so bili v nevarnosti, da jih napadejo lastpiki zemljišč, ki so trdili, da hmlo njih posestva zaradi- železnice pak že tetje storiti knj takega, pomeni bogoWotnost. ustvarjen po podobi rjen po po podobnost božji lshko obdrži genij umetnika, ne pa človeAki bednih razmerah ln da Ja bllai ¿troj. To vede prav t«ko da------ loč kakor hotenje spoznati konec so storili o In vsega, kar je ustvarjeno." De-guerrea so smstrsli m noroa« vseh rtoreev In rke, ki do verjelli v njegovo oole. Celo gumnih ljudi Jih fotografi ttoko sramež nill ter se k stvar pri kraju. Is zgodovine t>a celo 1 se Je celo znanost vMla n iznajdba , da Jo slov ssll ftetezn lr. Blrflu nitelj isr ' svojimi pajdaši na svobodi, saj ne. Kočeveki Nemci proeUvlJajo si Irugsče ne gre razlagati. 600-l«tnico odkar so ee naselili v «Hc a AMTMM r^m J. pričakovati, da bodo 1. do 4. av-gusta vae ulice Ljubljane In Kočevja polne tujcev: v LJubUa-ni slsvi jo gasilci svoje dni, v Ko-čevju Nemci. Kočevsrjl so sa to priliko izdali knjigo "Pestb«hN (Slavnostni zbornik), ki eo napisati sanjo članka domači intelektualci kakor tudi Inozemski gnanstvenlki. Začeli eo graditi tudi veliko leoeno dvorano, kjer bo prostora za 9000 ljudi. Va proslavo bodo mnogi I r»rf«-\alce ia I svoj« tt' da napram nekaterim link»bam odklonilno. Znano je, da JfjMovlU fl«ik Ara-go proglasil železnico za nemogočo stvar. Blr Humphry Davy. Izumitelj zs rudarstvo tako *»• rudarske ovetlljke Je «avrs-misel rsasvetljsvs s plinom. Znano Jo, da Je to smatrsl tudi Napoleon za neumnost. Zato nI zamoriti neukemu ljudstvu, če Je naprim Iznajdbam netaupno, saj »troji ranijo interes sto Uvato prizadetih, tla tisoče pa ogrožajo v njih eksi-stenei. Vsi «s združujejo, da bi dobrotniku človeštva, aalopdtili> H Bari pred nosom In fiesto ee» Jim zares pooračl, ds novo idejo ne šleer ubijejo, p*č pa Jo *a-drže In za nekaj Mfl tlj tiščijo k tlom Jac^uard. ki Je l 1«. fm statvo ia pisano svilo, Jo bil od tvorničarjev slino (^sovražen. Uštnlkl podjetij ao ščuvali nm& delavce ln so ga relp sprsvftf pred oodlščo -kot sl^arJa, «o-prav so bile vrline njegovega te» liite ms janane Is 6e,ifgv ao bile statlve že uvedene v dbrgle. Je v tridesetih MIh neka aa- dmfbe uvedla brae voao-j Ob, ti m «e premikali s pare — to Jo bflo tm šil, konjereje bo konec in ne bo aaradi tega več potreba diko , bo tudi kmetijstvo propa^ (lio. dirile «o se govorice, da, se imajo stroji uvajati,<šele postopoma. Tako bi se bili mom II ravnati vedno, tu prišlo je Povsod do sporazuma: delavcem bi bjl sssiguran kruh, napredek Industrije pa bi 1)11 prav tako zajamčen. Iznajdlteljskl duh se ne da odgnati, kakor se ne da obuditi, vplivati in voditi. Idealizem posainosnikov, občutek in ljubi tel jstvo prav tako kakor korist celih ljudskih akuiiin ao brez moOi, da bi Jih priklicali ali zadržali. Izumi nastajajo ln ile,: pojavijo se nenadoma ilt imugu.1" kakor elementarne sile. napram katerim je 616vek brez moči. Vsa umetnost je v tem, da se prilagodimo: to je rešitev tn pot k lastnemu prospehu. » nfv. In Svet.) V 48 URAH CKZ ATLANTIK (Nadsltsvaajs s I. strani.) .Kolikšna bo brklna teh orjaških srsčnih krišark, o tem dr. Roke-nor Še nI poveddl nldesar dokonč-Govorill noga. Pravi pa, da vošnja v eni so, da bodo iskre povzročale po-i ali drugi smeri ne bo trajala Šaro ln da bodo «gorele vse hi» dalje kot 48 ur. Zaradi neugod-še ob prqpl, »rak pa ae bo olcu» nih vremenskih neprllik bi se u- bodo mirni kotli često eksplodi. rali, da bo to plašilo šivali in da bodo blasneU ljudje. Neki učeni član parlamenta ja oelo ama- llo potovanje kajpada nuko-savleči,1,toda motorji bodo še tako močni, ds se ellčne motnje ne bodo preveč občutile. Američani računajo, da bosta toppelina, kl Jih bodo sgmdlli v svojih delavnicah, veljala po 4 milijone dolarjev. Nemci mšu tral sa Ukazano, da Je Stephen- ^ u iVoJ1 )Adjt nvkRj mM¡t sonov načrt neJokusnejše, kar se je moglo škdhatl v človeških možganih. ' . ... „.. . 'j* tovanje s enega kontinenta <10 ^fef^ifc drugega bo-kskor Je sa enkrat najden pletllnl «troj, kl ga Je napravil župnik William Lee, je bil odpravljen v prid zaščiti delavcev na Angleškem a tudi na Nemškem In Holandakem. Na-rodni gospodar Bceher Je pisal l. 1864.: "Vse pametne vlsde sa* » marsikoga voMe neprepla«-branjujejo, neglede na to, da Jim je v ikedo, vse tlste umetne ia-najdbe, ki Itodljo ftloveka pel delu. Med teml ianajdbami so tudi stroji aa nogavke tor sllfi-nl instrumantl,". Okoll 1, 1759. je fpvajal berlinski polidjAlja. vnatelj Johann Albrecht Phillip-pi v avojem delu 'Voveiana dr-lava", da bi blla zaleljsno, ¿e bl se za vedno potablls knjlgotl skarska umetnost, "ker bo po-tem v vsaki državi fkoro toliko ljudi več služilo kruh kakor Je zdaj mrtvih črk v tiskarnah." Najmogočnejši, pa Je bil boj proti strojem na Angleškem, kjer Jo bil prepad med -imov Kitni sloji )in delavci Še od nekdaj velik In kjer so delodajalci hitro sprejeli vae, kar jim Je obetalo večji dobiček. Tako Jo n. pr znan upor pletiloov nogavic v Nottlnghamu. Deievatvo eo je uprlo uvedbi novih etrojev aa izdelovanje ovojk in noge. Rasdejalo Je stroje. V novembru 1811, Jo bil upor u dušen s silo. Nsslednjafa februarje Je bil v parlamentu sprejet predlog sa poostritev kazni ss raadevarrje strojev, morile! so si lahko nakopati t u uporniškimi čini eelo smrtno ka zon. Zakon, soper katerega je li usmiljenja do delavcev govoril celo poenlk »froa, je bil opre-jet v obeh sbornleek. V tistem šasu je Juriet Benthem ieumfl svoj penoptlk, ki je prvotno bil nsmenJeM«dzorstvu4/ Jotnišni eah in bla/.nloah. Glede aa vladajoče razmere pa so 00 pvedli še v tekstilnih tvotafaib, ker IJale pogoje, Je bik obramba z njegovo pomočjo eepošMjša, slasti še Jo kdaj prišlo do uporov. Polagoma pa so Strokovno organizacije opustile boj gppsr •troje popolnoms. It Jih Stremljenje ss Je usmerilo dragem: ilso več nasprotovale uvedbi itrojev, msrveč so seglo ugotev- Trenutno oškod<> rarf delavci so torej lahko ššiti-U ovoje koristi. Teko eo pa ns »rimer branili tlelierjl, * sestavljali po nih strojev. Rajši ae ee agšekli k novi tarifi. V »e Je celo agedilo, de so et ie organizacije seme prisilil« ielavatvo, ds Je eehtovele etro-ie. Po drugi strani eo ded jetniki uvideli ovoje ie dolžnost, de se e strojev ne sme teti nevesto. JU je O»«' «Uro ovoje delo samo štiri delavce, pa js pri žem opravi j,, 'a dok» ao 7ft stealerj«v. je ku 9ila z v «se evropskih tvorni« i tteklo njegove potente se roe svet, Istočasno pa Je doiolile, d« •ker imajo na razpolago cenejše delovne moči. VocnMIstok ca potovanje g enega kontinenta do določeno—veljal : nekako l|000 dolarjev, kar v primeri a voani-nami na lukauantti parntklh nikakor ni pretirano, zlasti ako ae upošteva prihranek čaae, kl je ljlv. Bistvena točka, ki bo odločala o rentabilnosti saanovanega zračnega prometa Čcs Ocean Je —kskor rešeno—prevažanje pošte ln drugega dragooonega ekspreanega blaga. Zaradi tega ao oo Še vršila pogajanja e ameriško poštno upravo, kako bi ee prevažanje uredilo čim bolj smo-treno ln po trgovski h vidikih. Razgovori, o katerih je bil obveščen tudi ameriški predssdnik Hoover, so potekli povsem ugodno ln Je pričakovati, da se bo del smerlŠks pošte v bodoče prevsžsl po eraku. \ Brž ko ee bo dr. Hfckener vrnil v Evropo, bodo aačell v Frled-\rmrnmm s pripravljalnimi dsll U zgradbo Obeh seppellnov, ki jih bo gradile Nemdija. V piš-lfth dveh lotlb lshko rešunsmo, da bosta obe tračni ladji dograjeni In da se bodo še desetletje trajajoča snovanje prometa mod obeme kontinentoma uresničile. Zračne proge bo r.vezala (n zbliždla Kvropo in A-meriko, kar bo nedvomno ca obe : eoHni ieredno vellkegs pomene v.......... predmestjih ' ^ ,j New York ^-Glasom eednjega zveznega IJedsksga štetje Je v Manhattan u 88,408 brezposelnih delevcev in v Brone u 48418, Resni skonomeki Izvedenci ie unUeki uredniki pravljoi da eo to številko mnogo premajhne. VESTI Tekstilna družba meče unljske delavce la stanovali J Greensboro, *N. C.—Proximity Mfg. Co. je pognsls na cesto dv^je delavcev, člana United Textile Workers uslje, kar pomeni, da namerava družba uren. ničiti svojo grožnjo, da bo odpu-ctila ln pregnala is svojih stanovanjskih tiiš vae orgauhinu^e dela ves in njihove družine. Več kol :i& delavcev je bilo od-alovljenlh.. In nadaljnlm gmi odpoved kompanijskega stanovanja. Eden .izmed .odpuščenih delavcev je delal sa družbo IS 1st in njegova družina je prebivala v kompanijeki hiši, Is kste-re so jo sdaj vrgli na cesto, sedem let. Moš je brez densrnih sredstev in poleg tega še dolguje $600. Ko je prišel v drušbino delavsko «eoelblno, je Imel doner in nič dolga. Hiše V naselbini so leeone» zanikrne In nimajo niti vode. *Delavakl voditelj umrl > .Syracuse, N. Y>-James M. Lynch, bivši predsednik Medns-rudne unijo tipogrsfov in bivši delavski komlaar države New York, je nedavno umrl na posledicah zastrupljeni a krvi, ki Je slsdllo poškodbi na njegovi nogi Lynch Je bil isvoljen predsednikom unije 1.1800, ko Jo bil v ta-ku boj ea 48-urni teden in ponovno i«voUen 1. 1908. On je bil prvi, ketoremu ja unija naklonila čaat, da ga je ponovno lavo-lile svojim predsednikom. Imenovan oidavnim delavskim komisarjem 1, 1018, je resignlral 1. 1U21 ter nsatopll proti progresivnemu kandidatu za prsdssd-niiko mesti» v uniji tipogrsfov Oharlea P, Howard u in Ja tudi zmagal. Howard pa ga Je porasli pri volitvah v letih 1888 in 1088. Mehanizacija napmv weak od- Chicago. — Mebaniaaolja pre-mikalnHi naprav pri Chicago ft Northweatom železnici v Pro vi-su v čikaški okolici, kl jo po-zdravljajo uradniki drušbe kot triumf mehaniaaeijtt, J« povzročila odpust mnogih i>remJkač«v in savlrsčev. Nedelj» Je bilo od-puššenlh tudi osem skupm železniških strojevodij, kl co postali nepotrebni, ker Izboljšani meha-nfkeyi opravlja njihovo delo. I^m^h _.»—■...i«- » "Hrjr (RIIKVII VHVfsiiiininii Tronton, N, J. — fttlrje gan-gcšl victor Glampletro, FVank MoBrine, Joseph Melanga In ¿0-seph Rado so bili v noči od torke ne sredo usmrčeni ne električnem stolu, ksr eo v ropsrskem u umorili Geerge B. Loe-Je, ^blagajnika neke avtobusne 1*dfo$NA SRLODCNA TdNIKA «Us Asfalsi, Csllf,—Poskuill «em vserss In ■kko rsšsm, ds TRINMURVO OkRNKO VINO Je isvrftaa tunika, dalujote la prijas-aa. Rev, Lelgi Mersesel.N Ake ga j*mlj«ia rešao v mslih ke-IMinah, trikrat dasvas, ss kodsts da-brs počutili »kssl vss poUtjs. Nobs-alk šslatknlli narodov, seprskevno-sti, Saprinina, plinov ali sgabs span-es se hod#u imeli. Valtko sdravslkot priporoma to sdrsvilo. V vssli lokar-Adv.) JUNAK w«H ROSA _ Med tem n* rodom najde* popoten brezverce, najde* tod tudi ljodi, ki M dajo a takozvane navade niti prebitega beliča •• • Kar ee dole tiče, raje molčim* zakaj dota Je Uko medena zadeva, da iiMJolaJs vaako etvarno debato. Kdo pač ime duio, drugi je p« nima. — Tanja, kar govori* je nesmiselno! — Vee te razlike eo na mili j mm. igračka, nje velikih otrok. ZadUriv» 00 le, dokler jih niei otipal. Kakor hitro jfli otipi je*, ne vero- je* več vanie • • • — Vsak dan ai ^^iobnejia Bosi. Obe ste enaki, strašni, nemirni; obe iščeta, brskata, kakor mlad pes. — 8sj pravim : celo pes nam je podoben po vsem svojem početju, oeio pes. Kako bi si ljudje ne bili podobni! Ce so kakine razlike, niso bistvene, marveč so odvisne od iivljeaj-skegn boja, od borbe za kruh, od boja sa ob-stanek in golo iivljenje. Evropejce, ki ss bo naselil tukaj, bo v najkrajftsm času tfvel tu-kajtoje iivljenje. — Nima* neprav, vendar pa je čiovsk sam Uko neznatno bitje, da is Uko neznatne razlike tvorijo med posamesniml ljudstvi,,vssj relativno, snstne prepede. Tsnjs se je utrudila te se ji ni ljubilo več govoriti. Nepričakovano je zbolela. Malarija jo je priklenila k postelji. V bolnici so ji ss silo in vssj ns videz vrnili zdravje. Morale sU ss nsglo vrniti domov. Letela je. Oči so ji motno blodile semter-tjs. V njih nI bilo več as sijsja, ne iivljenje. Bojo je trepetal zs n ja Marsikdaj jo je poklical, pe se ni niti od-zvala. Zrla je s iiroko razprtimi očmi v strop in nI reagirale niti s trenom zenice ns klic. — Tsnjs, sli ti je bolje? Molk. Poljubil jo Je in se etraeel. BIU je mrzla. Včasih je neniulno v njej zagorel ogenj; lica eo jI zerdela, oči zapiapolale, kakor ognjeni pismeni, is tedaj Je po navadi klicala Roso. Oprosti, Boee • Boss, Boss • • • Saj ni res» ssJ nisem hotels Boja . .. Mnogokdaj Je po deeat, petnajst ur gorelo v njej. Nič ni kazalo, da sabo obrnilo ns bolj-ie. Zdravniki so obupovali nad njo. Bojo Je kdaj pa kdaj v obupno in neekon-čno dolgih nočeh zaslutil, v čem obstoji njena bolesen. — Boss Ja njene bolest... Mogoče Ji utegne vendarle kdo pomagati. Toda kdo? Ali naj Jo pelje v Gradec, na Dunaj? Ali Je as bodo Um prav tako mrcvarili, kakor domači zdravniki? AH pa more kriiem rek čakati na njeno smrt? Njeno smrt? * Ns njeno smrt aUell? Dr. Bpringerl Odrinite sU ns Dunsj. Dr. Springcr Je bil ie edini, kateremu Je raupal. Ta sli nobeden! Nsj ss končno is odlogi. V t«J neznosni neisvestnoeti ne more več ilvoti. Med potjo Jo Je negoval, kakor da je mejhen otrok. Skrbno Je pazil na vsak njsn migljaji kakor bi trenil Js Izpolnil vsako njeno teljo. Bal ee je le, da se je ne bi med potjo lotila straina mrzlica. Do Dunaja sU dospele srečno In brez vsakrine nezgode. Kako sU se razočarala, ko sU zvedela, da je odpotovel nekam na Gornje Avstrijsko, nsj- «•Hal« činstvo ee Je 1 žepni TAT in čskaio. kaj •■■re SOTS atMftnlb • Ar* 114-118 South State St <409 South Hmlsted St 4011 W. Madison St. 3220 Lincoln Ave. za vsako Prodamo naravnost vam brez vsakega posredo-valčevega dobička BROTHERS CO 114-118 So. Sute St 6400 S. Hebted St. 4011 W. Maduon St 3220 Lincoln Ave. S. N. P. J. PRINTERY sne Sa LmU Atmm