Št. 184 V Ljubljani, sreda dne 14, avgusta 1918. Ltito IF J m Maft na filiali M : Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan »poldne Uredništvo in npravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev b. I. naditr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42 — , z-a pol let* K 21'—, 7.a četrt leta K 10 50 za mesec K 3 50 Za Nemčijo celo leto K 46 —, za oslalo lujino in Ameriko K 54—. lnserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in po slano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Dr. Wilfanu v odgovor, Predvsem obžalujem, dok tor, da seim Vas motil v Vašem počitniškem miril, m dia Vas moram motiti še maidailje. Isitoča&mio pa še boilj obžalujem, da ise miiiste ipotmuidiili prciaitatli celega trojega članka v zadnji »Demokraciji«, i marveč ste se Ziaidiorviotljlli, kakor samli priznavate, z enim samim mojim stavkom, na koiiem gradite svctfo stavbo. Tako od Vas priipozmano postopanje me ideila baš časti resnemu in vestnemu politiku, kakor .se blagovolite 'imenovati samega sebe. Jaz, ki me prištevate k »sentimem talcem« ali »radikalcem«, sem Vaš članek v »Edinosti« od 7. t. m. ipirečital zelo pozorno in sem se le potrdili v prepričanju, da se hočete na vsak način izikioipati iiz slepe uliice, v kojo ste zašli posvoji neprevidnosti na majniškem zborovanju. Evo dokaza: Najpoprej Vam povem, da mi mam nilkakega zuniisla za tisto Vaše razlikovanje poijmov »kompromisa« lin »sporazuma« tin »v Jugoslaviji« ali »ood Jugoslavijo«. Zarriie so ti pojmii 'bistveno 'isitorvieitmli in Vaše Igračkanje, dolktore, z besedami sedaj, ko ne gire za ‘kako matematično fonimuloo, ampak za živo življenje 'in celo bodočnost dveh narodov, je absolutno nedopustno. Vi, dok tore, pravite dobesedno: »hočemo urediti raz me rje z Italijani na podlagi sporazuma in, odklanjaje v tej točki vsak kompromis, zahtevamo za Jugoslavijo Trst iin vse vzhodno obrežje J adramslkiega morja od isoišike ravni .naprej«. Jaz Vas razumem prav dobro, kaj hočete reči s temi ibeiseidamii: maš neomajni princip, od kojega se me odmaknemo, ;ie, da pride Trst pod Jugoslavijo. Kakor hitro nam pripoznate ta princip, gospodje od italijanske strani, potem hočemo sipoirazumno z Vaimi urediti maše medsebojno razmerje. Alli z drugimi besedami: najprej Trst pod Jugoslavijo, potem sporazum z Italijana. Talko sem pisal v »Demokraciji« in vsak otojetktivmii brtailec, kli je čiltal col moj članek im se mi ustavili pri tej piki, kakor miou častiti gospod nasprotnik, je čital pravilneje od. dr, Wilfama im razumeli, da očitaim jaz nacionalističnemu principu dr. Wilfanovemu le to, da iioče 'Od Italijanov najprej načelno pripoznavo da spada Trst pod Jugoslavijo, oziroma proglaša sam tak nepremakljivi princip, im potem je še le pripravljen na pogajanja, na sporazumi. Vi, doktore pa mi pridete sedaj z očitanjem, da sem Vam podtakni, da hočete odložiti sporazum z Italijani za po' tem, ko bo Trst že naš. Moram Vam pa že povedati, dolktore, da Vas nisem nikoli smatral za 'takega političnega naivneža, četudi nimam tako visokih pojmov v Vašem političnem poslanstvu kakotr Vi sami. Svetujem Vam le, da vdnuiffič pač malo pozorneje 'im vostneje citate moje članice, prodno začneite z mahni polemizirati, im drugič Vann svetujem, da polemizirate stvarno in da se pomaknete matlo nižje k nam navadnim zemljanom. Grajal sem Vaše načelo, doktore, o kojeim trdim, da je napačno, ikmivičnov nacionalistično. Talkou na to seim odklonil tudii načelo Piittictni-'ievo-TViechorjevo (Pold Jugoslavijo za nobeno cono), ker se mi zdi tudi napačno in nesocialistično. Nasproti te mu senn postavil svoje načelo, o ikojeim menim, da odgovarja pravičnosti in socialističnemu miaiziinanjn. Oba prizadeta naroda morata pristopiti k spravnim pogajanjim kot enakoveljavni in enakovredni stranka. Ce jaz rečem nasprotni stranki: jaz se bom s Teboj pogajal lin sam pripravljen na sporazum na koncesije, ampak proti temu, da pripoznaš in računiš s tem, da spada Trst k Jugoslaviji, potem jej zaprem vrata pred nosom, ne more se z menoj več pogajati. Če irrai nasprotna stranka kategorično izjavi: pod Jugoslavijo za nobeno ceno, je položaj isti, tuidi jaz se ne morem z njo več pogajati. Pravilno je po mojem mnenju to stališče poravnati, sporazumeti se moramo, si« cer ne moremo živeti, ne eni ne drugi. Državna oblika, za kojo se zedinita ta dva prizadeta naroda, da bo še Je rezultanta spravnih pogajanj, in bodi ona, ki najmanj prejudicira živi jenskim predpogojem one stranke, ki bo m uh rala popustiti. Obe stranki ne moreta limeti Trsta, vsaj si je težko misliti obliko popolne paritete med obema; če bi se našla, talMoo bolje.* Kteira naj popusti? Tista, ki bo manij prizadeta od nasproitme, če bi ona morala popustiti, 'im to seveda proti temu, da so jej * garantirani vsi pogoji daljšega razvoja. Wiifaoova formula je prenagljena, prezgodnja, nepolitična. Razburila je pio nepotrebnem italijanske duhove. Lahko nam bo še veliko škadovala za slučaj, če bi se tržaško vprašanje rešilo brez nas in proti nam. Ali je to izključeno? Wiiilfanu im drugim voditeljem očitam, da niso še poskušali stopiti v ozke, lintinune stike z domačim italijanskim življem v svrfao ventilacije vseh spornih točk, razlogov za im proti Jugoslaviji. Res je, da se Italijani me upajo iz rezerve in miti povedati močejo, do kam naj bi segala njihova italijanska tržaška država. To pa mas me bi smelo motiti. Mi bi morali poskusiti vse korake, da izvemo od Italijanov, pri čem da smo. Ta negotovost, to tavanje je postalo že mučno in neznosno. V Trstu, 'dne 10. avgusta 1918. Dr. Josip Fer rol ja. Pogled na vzhod. Žrtve im bolest, ki 'jih prinaša vojna človeštvu, postajajo dan za dnem nezmosnejše. Na tisoče mož im mladeničev pada vsak dan, vsako uro na raznih bojiščih im kakor da bi to ne zadostovalo, umira v zaledju brez števila starčkov, žen in otrok zaradi pomanjkanja, gladu in tuberkuloze. Kamor človek pogleda, vidi znake onemoglosti lin bolesti. Po mestnih ulicah ne vidiš ljudi, amipak skelete, ki tavajo iz kota v kot, da si najdejo grižljaj kruha. Če se postavimo pred tovarno in čakamo, da zaitrobi sirena znamenje, da je za tisti dan delo končano, ne vidimo več prihajati iz tovarne nekdanje krepke delavce, pač pa se nam zdi, da stojimo pred pokopališčem, iz katerega prihajajo duhovi prokletih, kateri nimajo niti v grobu blaženega miru! Ko lopazujemo take in druge prizore, nam nehate pridejo v spomin prvi dnevi vojne. Takrat je bilo drugače. Bojni klic, da 'je domovina v nevarnosti, je izzval iz mas precej navdušenja iin triurne oboroženih vojakov so šle veselo im navdušeno na bojišče in njih starši, žene 'in otroci so jih obsipavali s cvetjem iin zelenjem. Tako se je godilo v vseh bojujočih državah, ker so bile »slučajno« vse domovine v nevarnosti. Bille so seveda tudi izjeme in marsikdo izmed nas je opazoval to navdušenje s strahom 'in mislil na neizogibne posledice, ikii juh vojna prinese. Posledice so kmalu prišle in navdušenje je začelo polagoma padati. Na njeno mesto sta stopila pomanjkanje in glad ter skrb za svojce, ki prenašajo strašno vojno gonje na bojnih poljih. Proletarijat je poleg vseh žrtev občutil še drug udarec: vojna Jurija Je Intennacijemalo razdelila in onemogočila. Za zavedni proletariijat je bil to hud udarec. Na eni iin drugi strani so se socialistične stranke postavile na stališče »obrambe« In tako je bil onemogočen skupen nastop za dosego miru. Vrhuteiga ie onemogočala buržoazija nje občevanje. Vsak dan nam je prinašal različnih novosti, a nobena ni bila razveseljiva. Vojna je trajala eno, dve, tri leta in človeštvo sploh, posebno pa delavstvo je zastonj, iskalo med dnevnimi novicami razveseljivega pojava. Končno je vendarle spomladi 1917. prišla posebno za zavedni proletarijat vesela novica: na Ruskem je izbruhnila revolucija, in ruskega tiranstva je bilo (konec! Po celi Evropi je za-veidni proletarijat 'navdušeno pozdravil rusko revolucijo, ter sledil dogodkom na vzhodu, z upanjem, da prinese ruska revolucija izmučenemu človeštvu zaželjemi mir. Ruska meščanska »demokracija« je s pomočjo organiziranega proieitanijata vrgla ruski carizem. Med tem pa, ko je ruski p rolet arija t stavil kot prvo zahtevo sklep splošneiga mlimi na podlagi samoodloče-vamja narodov, je ruska meščanska demokracija postala bojevitejša kot prejšnji mogotci im hotela nadaljevati vojno. Delavstvo je bilo vojne do grla siti iin na vso moč zahtevalo mir. Za-raditega je ruska meščanska vlada prišla v neizogiben konflikt z revoiucijonarnim delavstvom 'in to je ješčimi 1917. vrglo meščansko vlado, kakor je ta pred pol letom strmoglavila carizem. Proletarijat ceilega sveta je z občudovanjem in navdušenjem slavil zmago ruskih sotrpinov in prepričano pričakoval v najkrajšem času splošen mir. Ruski boijšeiviki so res z vsemi močmi skušali doseči spiošem mir, a njih klic je ostal brezuspešen, ker je proletariijat ostalih držav držal roke križema. Ruska boljševiška vlada pa, je napravila napako. Poleg tega, da je zahtevala svobodo za vse narode, je obenem zahtevala pravo osvoboditev ne samo v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru za lastni narod! To je seveda huda napaka, zato je rusko meščanstvo z vsemi sredstvi skušalo strmoglaviti boljševike. V domačem meščanskem časopisju smo čitaili o vseh mogočih grozotah, ki so jlih boljševiki uganjali. Brezštevila žrtev »rdečega terorizma« smo pobirali iz meščanskih listov, ki so zelo radi prinašali razburljive vesti njih ruskih kompanjomov. Ljemin tin Trocky sta bila tako krvoločna, da je malo manjkalo, da se sama sebe obesita ali ustrelita, ker drugače bi ne izvršila popolnoma njiju misije. Vsled boljševiš-kega »terorizma« je rusko meščanstvo' iskalo pomoči pri vseh mogočih »demokracijah« na svetu, im da (izgubijo voditelji ruskega delavstva zaupanje mas, se je meščanstvo posluževalo vseh sredstev, da zanese zmešnjavo v razvoj ruske revolucije. Zmešnjave so res prišle. Nova republikanska vlada je vstopila v mirovna pogajanja s centralnimi državami. To je bil največji vzrok, da je rusko meščanstvo s pomočjo zahodne »demokracije« uvedlo v Rusiji še večjo zmedo. Nemški militarizem je porabil priliko in diktiral boljševiški vladi Brest Litovski mir. Boljševiki so bili prislinjeni sMemiti mir, da rešijo rusko revolucijo, ker nemški militarizem je raztegnil svoje kremplje gor do Petrograda. Z napetostjo smo pričakovali poročil iz Rusije in ko je bil mir v Brestu sklenjen, smo z oddihom rekdi: ruska revolucija je rešena, da se reši še drag, poskrbi ruski zavedmi proletariat. Zmeda v Rusiji se nadaljuje in upanje, da je ruska revolucija zmagovita je zopet opešalo'. Proti rusikiim boljševikom se niso postavile sa^-mo siile centralnih držav, marveč tudi emten-tlina »demokracija«. Angleži, Francozi, Japonci lini nemški militarizem na zunaj, rusko meščanstvo s pomočjo Čebo-Siovakov na znotraj, Skušajo na vse načine, da bi uničili rusko socialistično republiko. Zopet pričakujemo z napetostjo poročil o dogodkih v Rusiji in navdaja nas strah, da bodo sovražniki proieitanijata premagali mlado rusko socialistično republiko. Pri vsej nevarnosti pa drži žallibog evropski prole- tariiat roke križema in imlinno gleda din dopušča, da se sovražniki proletariijata cele Evrope bojujejo zoper vlado ruskega delavstva. Kakor je lasmi mednarodni proletarijat navdušeno pozdravil preobrat v Rusiji, itako mallodiušno gleda danes v nevarnost, ki pretii prvi socialistični republiki! Koliko časa še? Poraz iraškega proletariata bi bil poraz za prciletanijut celega sveta. Iz Rusije prihaja bojni kiliic: Ruska socialistična domovina je v nevarnosti! Bodi ta klic resen metnem to ne samo proletanijatu, ampak tudi in v prvi vrsti njegovim voditeljem. »Meniento mori!« Spominjaj se smrti, spominjaj se poraza! Tako kličejo voditelji ruskega proletairijata. Socialistična domovina je v nevarnosti! Oas je, da se postavimo na stališče »obrambe!« Zgoidovinski dan Internacionale se bliža, zato' na delo, da ne bo prepozno! v. k. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 13. avgusta. Uradno se ražglaša: Na tirolski gorski fronti so naskakovalne patrulje 37. strelskega polka izvršile uspešen napad na sovražne pozicije na Monic Corso ter so pri tem prizadejale sovražniku znatne izgube. V pokrajini Feltre povzročajo napadi sovražnih letalcev obilo smrtnih žrtev med domačim prebivalstvom. Na albanskem boj:šču nič posebnega. Bitka na zapadu. Berlin, 13. avgusta. Jugozapadno Yperna že v zgodnjih jutranjih urah Ijut artiljerijski boj. Sovražni napadi se v našem ognju niso mogli razviti. Južno Morrisa so se razbili ponovni angleški napadi. Na fronti med Ancro in Avro je dopoldan potekel nvrno. Južno Som-mo je sovražnik popoldne napadel z močnimi silami. Vsi napadi so bdi odbiti. Tudi severno ceste Amiens-Roy smo zavrnili močne napade. Med Avro in Oiso ljuti boji z deloma novo došlimi francoskimi divizijami. Silni napadi ob Avri ter med Tilloloyern in Elincourtom so so zrušili pred našimi črtami; na nekaterih mestih smo sovražnika v protisunku vrgli nazaj. Jugovzhodno Lassignyja je sovražnik nadaljeval svojo napade do poznega večera. V ozemlju Matze je izvršil sovražnik le slabotne napade, ki so bili gladko odbiti. Včeraj je bilo sestreljenih 29 sovražnih letal. Zračni napad na angleško brodovje. Berlin, 13. avgusta. Dne 11. avgusta so naši stražili letalci zapazili severno Vlielanda močno angleško brodovje, obstoječe iz 25 velikih vojnih ladij, C oklop-nih križark ter mnogo torpedovk in rušilcev. V bližini se je nahajalo že C brzih čolnov, katerih posadka je kakor tudi ona na torpedovkah polagala mine. Angleško brodovje je bilo na polu v nemški zaliv. Naši letalci in ena zračna ladja so napadli torpedovke. Vseh šest brzih čolnov je bilo potopljenih, ena oklopna križarka in ena torpedovka sta bili močno poškodovani z bombami. Naša zračna ladja je bila v boju poškodovana .n je goreča padla na rnorje. Dva češka legionarja vjeta. Dunaj, 13. avgusta. Na gardskem jezeru je neka naša stražita ladja potopila dva italijanska rnotoi na čolna. Posadka je bila večinoma vjeta, med drugimi dva češka legionarja. Oba sta nosila uniformo naših vojakov. Bila sta desetnik Storch in strelec Garden. Anierikanska tvornlca za topove. Haag, 13. avgusta. Iz NVashingtona se brzojavlja, da bo ameriški vojni urad na Francoskem ustanovil z glavnico trideset milijonov dolarjev tvornico za topove. Vesti iz Rusije. Položaj v Rusiji. Berlin, 13. avgusta. »Vossische Zeitung« javlja: Dejstvo, da se je umaknilo nemško poslaništvo iz Moskve v Pskov, ko je uvidelo, da niti v Petrogradu ni varno, žarko osvetljuje nad vse resni položaj na našem vzhodnem bojišču. Kako je pravzaprav v resnici, pač lahko uganemo že iz tega, ker se je vrnil poslanik Helfferich v Berlin. Zapustil ni Moskve le zato, da poroča v Berlinu o položaju na Ruskem, temveč ga je prignalo v domovino tudi dejstvo, da ni bil več varen življenja v Moskvi. 2e ko je prišel v Moskvo, sp bile razmere tam tako kritične, da mu je ruski komisar za zunanje zadeve svetoval, ntlj ne zapusti svojega stanovanja in ga je zato komisar sam dvakrat obiskal, da je uredil službone stvari. Iz vseh teh dejstev se da le sklepati, da sedanja sovjetska vlada nima več moči, da bi varovala zastopnike Nemčije pred ruskimi protirevolucionarnimi elementi, ki nedvomno znatno obvladujejo položaj. S tem pa še ni rečeno, da morda tudi boljševi-ški elementi ne sodelujejo pri tem, Nemcem sovražnem gibanju. Odločni ukrepi v Moskvi. Moskva, 12. avgusta. Vsi častniki, ki se nahajajo v moskovskih predmestjih se morajo nemudoma javiti, sicer jih zadenejo težke kazni. Svet ljudskih komisarjev je zaukazal, da morajo zapustiti vsi prebivalci, ki nimajo nujnega opravila, mesto tekom treh dni. Boji v Sibiriji. Moskva, 12. avgusta. Semkaj dospeli člani sibirskih sovjetov poročajo, da so Ceho-Slo-vaki prodrli le do Bajkalskega jezera. Dalje vzhodno je vsa Sibirija v rokah sovjetske vlade. Mesta in vasi vz-hodnjc Sibirije so slej ko prej pod rudečo zasiavo socialistične republike. — L o n d o n , 13. avgusta. »Times« poročajo iz Tokia, da so močne sovjetske čete napadle Čeho-Slovake v ozemlju Usuri ter jih porazile. Japonska intervencija v Sibiriji, T o k i o , 12. avgusta. Vojni minister je odpotoval v Niko na cesarski j dvor, da izposluje imenovanje generala Otami za vr- i kovnega poveljnika ententnih čet v Sibiriji. Japonski . ministrski svet je razpravljal .o položaju v Sibiriji, o po- j manjkanju živil in drugih potrebščin za prihodnjo zimo. I Češko-slovaško bojišče. Moskva, 10. avg. Tukajš-nje časopisje poroča: Začeli smo prodirati proti Sim- i birsku. Železnica Ufa-Simbirsk je deloma v naših ro- i kali. Irbit je sovražnik zasedel. Ro poročilu vojnega ko- j misarja sibirskih armad, ki se je ravnokar vrnil v Mo- j skvo, ravnajo Cehi zelo strogo in trdo z delavci. V Oni- j sku so aretirali 7000 delavcev in jih mnogo postrelili. V j sovražni armadi se nahaja okoli 30 odstotkov Cehov, j dočim jih je bilo prej 80 odstotkov. Ostanek sestoji v \ glavnem iz častnikov belih gardistov. Maksim Gorki v preiskavi. Milanski »Secolo« jav- i Ija, da so rudeči gardisti na Ljeninov ukaz izvršili pri Maksimu Gorkem hišno preiskavo ter zaplenili vso nje- , govo korespondenco. Politični pregled. = Nova ofenziva proti Italiji. Iz Ritma sc poroča londonskim »Central Nev/s«, da je pričakovati po informacijah, došiliih indirektna iz Avstrije in Nemčije, novo ofenzivo proti Italiji. Nemšlko armadno vodstvo žeti doseči na italijanskem bojišču odločitev, predno pniono večje akcije na zapadu. Nemčija bi dala Avstriji na razpolago armado treh zborov piod vodstvom generala Belovva, ki bi pričeli napadati z gorske strani. Tudi na ostali fronti in bile jnemške čete postavljene v prvo črto. Ker bi se tako Avstrija zaupala pruskemu genera-Usimu, bi prevzeli vrhovno vodstvo cesar Karel sam, dočiim bii Beiow z naslovom šefa generalnega štaba vodili operacije sporazumno z | Ludeudorffooi. = Poslanec Mastaika je odložil svoj mandat v državnem zboru. Pri tej priliki pa1 je odklonil tudi odlikovanje, katero je dobil za svoi.,o »zvesto« detevanje v kontrolni komisiji za državne doiteoive. Listi iplišejo, da je Mastaika doma kuhal marmelado in dobival od države posebne ugodnosti Bogateli je tako, da je postal milianar. Všeč mu ni, da se je Husisairelk podal glede trutnoviskega sodišča na Seidli e rjavo stališče. — V kontrolno komisijo za državne dolgove stopi sedaj njegov namestnik, in ta je so-ciailno-demakratičmi poslanec Seitz. = Obnovitev Galicije. Miiinlistrii baron NVimimer, vitez Homaimn in vitez Galeeki odpotujejo početikoim prihodnjega meseca, v spremstvu načelnika Poljskega kluba v Galicijo na študijsko potovanje v svirho Obnovitve oipuisito-šetnih galiških pokrajin. = Nov ltnezonadškof solnograški. Solmo-graški kapitelj je predvčerajšnjim izvalili škofa dr. Ignacija Riederja za naslednika pokojnemu kuezanaidškofu dr. Baltazarju Kaltnerju. I)r. Rieder je volitev sprejel. = Nemški glasovi o v o jim m položaja. »Frankfurter Zeitung« se spominja velike ne-volje, ki je vladala v nemškem glavnem stanu proti bivšemu državnemu tajniku Kiihlinuannu, ker je bito vojno razpoloženje v nemški armadi zelo veliko. List pravi nadalje: Upajmo, da nas bo grenki doživljaj preteklega četrtka spravil vetndar končno tenko daleč, da naši vojskovodje ne bodo delovali naravnost proti naši politiki in narobe, marveč da bo tudi naša politika primemo podpirala razpoložljiva sredstva. Ce se da to doseči, bomo lahko prebolela tudi dogodek zadnjega četrtka. — »Voirwarts« pa izvaja: Proč s krinko svetovnega oderuha, ki hoče da kanca vztrajati v vojni, in pokažimo svetu svoj pošteni obraz kot mairoid, ki je v velikih skrben za svojo bodočnost in ki ima mnogo vzroka, biti v skrbeli. Potem bomo Imeli na znotraj lin na zunaj moč, da dosežemo ugoden konec vojne. Nasprotna metoda dovede v večjih ali manjših postojankah v prepad. Govorimo o odločilnih vprašanjih politike. Naenkrat se vprašamo začudeni: Kje pa ostane pravzaprav politično vodstvo? V tem času vendar ne potrebujemo samo vojaškega vodstva, marveč tudi politično vodstvo, ki pokaže cilje in pota, n išče zaupanja in vstvarja zaupanje. Kje je to politično vodstvo? — Vesti o mirovnih akcijah. Vodstva holandske mii.novme zveze »Aintiorliogrod« se bavi z načrtom lijuidskega glasovanja, da s tem pozove holandsko viiaido k mirovnemu posredovanju pri vojujjočih državah. Zveza bo apelirala tudii na švicarske pristaše, da tudi tam povzroči ljudsko gibanje za posredovanje od strani nevtralcev. — En ten ta odklonila novo mirovno ponudbo. »Kolnischc Vioilcszeitung« .poroča iz rimskega vira: Minister vnanjih zadev, SoBMp-no, je obvestil ostale iminisitre, da je ponujala. Nemčija Wiilisoniu mlir, koda anten tu je nemški mliroivnii ipnedilog odklonila.. = Španska ostane nov tratna. Španska je po uodeilijsikcim miinist-nslkeim svatu objavila ofi-ciozno izjavo. Glede španske vnanje politike pravi izjava: Ministrski predsednik je iizjavi, dia se vnanja politika Španske ne bo izpremc-riliia, ker Je ohranitev nevitralitete za nais 'bistvene važnosti iin nikakor inc ovira močne obrambe velikih narodnih interesov, ki so poverjeni vodstvu in nadzorstvu vlade. ~ Pogodba med Zedinjenimi državami, Anglijo in Kanado. Med Zeidinjcuiiimli državami, Anglijo in Kanado je bila pred kratkim sklenjena nova vojaška pogodba. Nove pogodbe se bodo nanašale na 54.000 Ameriiikahicev na angleškem ozemlju, od katerih jiiih je 36.000 v Kanadi, in na 250.000 Angležev, od teh 60.000 Kanadcev, na ameriškem ozemlju. Po moivi pogodbi bodo visi državljani, ki se nahajajo v teh treh državah podrejeni vojaškim zakonom države, koje državljani so. — Amerika računa na dolgo vojno. Iz Cu- riha poročajo, da je izjavili na neki pomorski slovesnosti, kateri so prisostiovali zavezniški državniki, nevtralci itn predsednik Wilsioir>, ameriški pomorski nadzornik Hurly, da pripravlja Amerika veliko pomorsko ladjevje. Ameriška vlada računa na dolgotrajno vojno, ker ni mogoče sklepati miru prej, dokler ne bo uničen vojaški sistem v Nemčiji. = Wilson pride v Evropo. Londonski listi javljajo, da pride predlsedinik Wil$on na Angleško, če bodo razmere le količkaj dopuščale. Njegov obisk bo važen zlasti zaradi dogovorov o nastopu ailiirainoev v. Siblrdjli. Dopisi. Trst. Sveži grob. V poiideljek, dne 12. t. m. je umrla v Trstu sodružica Kristina Kolenc rojena Ličar, soproga našega sodruga in člana tržaškega političnega odbora Josipa Kolenca. Kristina jc bila komaj 32 let stara. Bila jc iskrena sodružica in zvesta članica vseh naših izobraževalnih društev. Vesele in zdrave nravi je morala vendarle podleči boleziv, n katero se je dolgo časa borila. Bodi ji zemljica lahka! Sodrngu Kolencu, očetu in sestram umrlo izrekamo naše iskreno sožalje ob tem prerano odprtem grobu. Uradniki iu trgovinski nastavljene! v Trstu so predložili zvezi delodajalcev spomenico, v kateri zahtevajo naslednje zvišanje plač: 1. Uradnikom in uradnicam, ki dobe sedaj manj nego 250 K mesečne plače, naj se povišajo plače od 1. avgusta t. 1. naprej za 60%. 2. Uradnikom in uradnicam, ki dobe več nego 250 K mesečne plače naj se jim poviša plače za 40%. 3. Vsem uradnicam in uradnikom naj se da od 1. avgusta naprej 15% družinske doklade na povišani plači in za vsakega člana družine. Zahteve res niso velike. Bolj se mora človek čuditi, da imamo danes uradnike, ki dobivajo še vedno predvojne plače. Toda temu so uradniki saini krivi. Zahtevati, naj se zgane zanje ta ali ona stranka, jc smešno. Dokler ne bodo imeli dovolj moči, da lahko izvojujejo svoje pravice, ne bodo se povspeli nikdar gmotno tako visoko kakor so v resnici potrebni. Da sc to zgodi, se morajo pač organizirati. Beseda sc zdi marsikomu smešna. Zato pa ni nič manj resnična in ni poniževalna niti za najvšjega uradnika. Sejte, da boste želi! Dnevne vesti. — Ustanovitev slovenskega Narodnega Sveta. V petek, dne 16. t. mr. sc ' osatu jc v Ljubljani Narodni Svet. Na ustanovno sejo pridela tudi hrvaški. srbski, češki 'in poljiskli gostje. U-stanovala 'soja, 110. Jo&t&ri sc ■prečirim vdoibre pravila, posvetuje o delovanju ter izvotli predsedstvo se vrši v posvetovalnici mestnega' magistrata v petek dopoldne itn pcpoldiae ter eventualno še v soboto dopoldne. Ob tej priliki bo imel tudi državnozborski jugoslovanski klub svojo sejio v sobbt« popoldne. V nedeljo napravijo udeiležniiiki izlet v Št. Janž na. Dotaiusko', kjer se 'odkrije spominska plošča vrchefina podoba, ki jo je izdelal kipar g. Dolinar) umrlega dra. Kreka. Plošča je vzidana na župnišču nttd sobo, kjer jc Krek 'navadno 'bival pri svojem prijatelju im kjer je tudi umri. — Ob ustanovit- vi Narodnega Sveta imamo eno željo-, ta je, da hi se novi Narodni Svet res ilioitd'1 pozitivnega 'dala za osvobojenje tlačenega ljudstva, za .poiv-zdigo južnih narodov iin da bi nikdar me pozabil, da je narodovo vstajenje mogoče le po/tom detaokratizma in socialne poMzdige, V tern zmi-slu pozdravljamo ustanovitev Narodnega Sveta in ziunanje goste. — Potres v Ljubljani. Snoči ob 10. zvečer smo čutili v Ljubljani precej močan potres, ki 'je trajal kake M sekunde. Najprej se je ouilo nekoliko bobnenja, potem kratek siuinek in (kratko gibanje. Potres je bil najbrže lokaJlen, !kii so ga čutili tudi drugod po Kranjskem. — Tretji brezmesni dan v tednu sc uvede kaikor poroča »Slov. Narod«. Za nas to ni nič ■novega. Mii imamo že sedaj vsak teden pet do sedem brelzmesnih dmiir če pa slučajno kateri dan ni brezmesen, takrat pa so naše meso — same kosti. — Za mestno kopališče v Koleziji se določi moiv ikopalni red. V torek in petek od 12. ume do poli 4, nre popoldne je kopališče rezervirano, le za ženske, od pioll 4. do 7. ure zvečer pa le za moške, ©stali čas pa je dovoljeno skupne kopanje. — Dobrcdrluo društvo »Naše srce«. V začetku junija t. I. sip pmiinesM naši .dnevniki vest, da se je v Ljubljani sestavi »slovenski odbor v pomoč stradajočim otrokom« !iz zastopnikov stank. Ta pripravljalni odboir je danes vložil pri c. kr. deželni vladi pravila velikega, na najširši podlagi zasnovanega dobrodelnega društva »'Naše srce«, ki ima namen v 'teli bednih časih ohraniti vsaj .ostanke našega naroda, v kolikor še ni izkrvavel, predvsem našo nado, našo mladino. Novemu društvu je bilo vzor češko dobrodelno 'društvo, ki se iie v zadnjem času, med vojno, osnovalo v Pragi. »Češko srdce«, in pa »SHS. odbor žena za si-ročad« v Zagrebu. »Naše srce« bo del velike jugoslovanske dobrodelne akcije ter v tesnem stiku s hnvatskiim zgoraj imenovanim odborom. Podpiralo bo bedne rojake, predvsem stradajočo rnladilno. Zbiralo bo prispevke v denarju in živilih. Nato že zdaj opozarjatmio našo Javnost, pred viseim maše kmetsko ljudstvo, da že zdaj kaj odloči v ta namen. Razmerje »Našega srca« do vseh dosedanjih dobrodelnih društev po Slovanskem bomo pojasnili v velikem okil,ion nia ves narod. Načelstvo pripravljalnega odbora. — Znamenje dobe. V uradnem iliisitiu naznanjajo razdružitev : Ljudska hranilnica in posojilnica v Metliki, Hranilnica in posojilnica pri sv. Trojici nad Cerknico. — Plesn. Suklje proti d;r. Šušteršiču. V »Slovencu« je začel priobčevati bivši kranjski deželni glavar pilem. Šuklje serijo člankov o de-žetoem gospodarstvu dr. Sostcršiča iin njegovih tovarišev. Na razne trditve :in opaizke g. plem. ^kljeja se bomo ozrli, ko izidejo vsi članki. — Skupščina šolske družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila v nedeljo dopoldne v Ljub-flua/ni. Govorniki, predsednik Andrej Senekovič, zuipain dr. Tavčar, tajnik dr. Šlebiinger i. dr. so gwariii o družbenem delovanju in stanju te-kolm zadnjih let, ki so podaila šolski družbi precej hud udarec nele v gmotnem oziru, aimpak tadli vsled vpoklicanja' učiteljev iin ker je morala zapreti družba med vojno inelkiafi svojih šol. Leta 1914. je štela družba 23 vrtcev, ki jih je obuslkoivalo 1800 otrok, polog tega je vzdrže-™fa 8 Idudsikiih M s 30 .razredi, ikii jiih je pose-cj 25} 5 lot,TOk. Najlepše je razvito njeno šolstvu* v Trstu, kjer ima zdaj družba 3 osemraz-1 ' y klatenih je 'bUlo leta M 916./17. 2157 (olroik. pfeg’ beigpa vzdržuje družba v Trstu >se-daii ^ tmcik .drugo siloivensiko meščansko šolo-. Družbenii prispevki »o iv vojnih letih zelo padli, vendar je znašala koncem Lata 1917. čista i/mo-vina Cirii/lmeitiodove družbe i ,229.920 kron — Kaj VSC je bilo povod Internacijam in kcufinacijam. J ugosiovamski klub je iintemvie-niral na Dunaju glede internacije iin neprimernega 'ravnanja z zinamiinn sl oven sik im slikarjem Ferdom Veselom. Koii v začetku voljne so ga' internirali na ljubljanskem gradu, menda le radi neke stare angleške dopisnice, ki so jo našli pri hišni preiskavi. Omenimo pri tej priliki, da je njegova žena Angležinja. No, nato je bil ^ tnalu izpuščen, da so ga ob vstopu Italije v ^ojno zopet internirali na ljubljanskem gradu, preganjali so ga od policije do raiznih avditor-jeiv, iz kraja v kraj. Seveda, pri njem so našli tudi neki dopis srbskega ministrstva; ta dopis !ie poslalo srbsko naučno ministrstvo slovenski sekciji »Lade«, kateri je Vesel predsedoval. Zaplenili sio mu tudi precej znatno vsoto denarja, ki ga mii več videl. Poleg tega ima gmotne škode okodS 15.000 do 20.000 kron. Koit vzrok preganjanja navajajo dejstvo, da je Vesel sodeloval na jugoslovanski izložbi v Belemigrad«. • Zlikaj kupujejo posestvi v nemških krajši* tsiOi Slovenci in Hrvati? Nas to vprašanje pravzaprav nič ne briga. Če iri stvari ne omenjali, bi bilo prav tako dejstvo kakor je. Da pa stvar omenjamo, se nam zdi potrebno, ker beremo tolikrat »veselo« vest v slovenskem meščanskem časopisju, da je ta ali oni »majhni« kapitaiisl kupil hišo, posestvo a!‘i celo graščino v Gradcu, na Zgornjem Štajerskem, v Spodnji Avstriji ali na Dunaju. Z narodnogospodarskega stališča je to nespametno, ker se s tem vtopl del narodnega imetja v imetju tujega narodnega imetja. Navadno so to ljudje, ki so obogateli v vojni in hočejo uživati potem v lenobi svoj »zaslužek«, namesto da bi okrepili domače gospodarstvo. Vrhutega pa pripravljajo s tem prostor naseljevanja tujega kapitala. To torej omenjamo le zaraditega, da označimo dejstvo in zmisel javnosti za vseobča vprašanja socialnega razvoja. — Cena moke in kruha »a Štajerskem. Z včerajšnjimi dnem se ie povišala na Štajerskem cena za moko iin kruh in sicer stane kilogram krušne moke 1 krono 12 vin, hlebček kruha s 1260 giramii pa stane odslej 1 kremo 36 vin. — Protest proti zvišanju krušnih cen. Strokovna zveza za Koroško in .deželno zastopstvo koroške socialno demokratične stranke sita vložila pri koroškem deželnem predsedstvu protest proti zvlišainiiu cen za moko lin kruh. V imenu delavstva sta se potegovali oibe zastopstvi za pravične cene, ki ne bodo odirale delavstva vsaj pri vsakdanjem krulm. Za delavska gibanja in gospodarski polom delavstvo ne bo odgovarjalo. — Čudna, pa resnična dogodbica z dunajskega mesta. Neki kovinarski delavec sedi v neki dunaiski gostilni. Pridruži se mu avstrijski korpo ral in začne z njim pogovor. Ko začneta obravnavati živiično .vprašanje, pravi korporal, da ima od vojnega ministrstva naročilo., mali p: ■■■ izveduje okoilo, kje bi se moigilo prodati kaj živil, ker imajo te stvarli v vojnem ministrstvu v preobilici In ne vedo kam z njimi. Kovinarski delavec umi verjame vse to ta že se veseli na živila ki jih bo doM od vojnega ministrstva. Brž napravi ž njim pogodbo. Pravi, da sicer nima sam denarja doma, da pa si ga lahko izposodi pri znancih. In res, s korpoiraiom sita se znnemii-nila za prostor in čas, kdaj iin kje se zopet snideta, delavec pa gre in sii izposodi oid znancev 2500 kron denarja. Kanporal vede nato svojo-žrtev pred preskrbovalno skladišče, da se prepriča, je-Jl že vse pripravljeno in da naroči avtomobil, v katerem odpeljejo žiiVilai Vse v redu. Sedai pa na pošto. Tam napišeta natančno im vestno kupčij s ko pismo, moka* maslo, mast, krompir ... vse lepo zaporedoma ... neverjetno poceni. Vise skupaj znaša okroglo vsoito 2300 kron. Delavcu se smeje srce, zavriskal ibli! Nato vtakne korporal pismo v veliko kuverto im prosi delavca, da mu da omenjeno .vsoto, iker je treba ministrstvu poslati denar po pošti naprej. Delavec umu odšteje 2300 kroin, ikli jih položi kor-poral v kuverto in jo zapečati. Nato napravi naslov: Njegovi ekscelenci gemeralmmiu intendantu v. Weidenu na Dunaju. To ime seve pri intendanidi mie .eksistira. Delavec hoče pismo sam oddati na pošto — toliko previdnosti je še ohranil — tcida korporal se izgoivairja, da to mii mogoče, in da morejo .odpošiljati takia pisma ile -vojaške osebe, ki se izkažejo im legitimirajo. Delavec se uda. Na pošti opravljeno. Še eno pot imata: v arsenal. Tam mora dobiti ikoirponafl za delavca dovoljenje, da sme v vojmo ministrstvo. Delavec čaka in čaka .... Koirporala od nikoder. Sedaj začne stoprav sumiti iin odbiti hitro na pošta, da rši svoj .denar. Tam zahteva priporočano pisano, .nastavljeno na generalnega intendanta. S poštnim uraidmlilkiom odpreta pismo in pred delavčevimi očimi se pokaže njegova vsebina: par časopisnih izrezkov. Lopov 'ie imel enaki dve kuverti, ono z denarjem ni znal previdno skriti, to drugo pa je oddali na pošti. Delavca pa je opeharil na lep im drzen način za 2300 kron, ki jih bržkone ne bo. ta ve' videl. Proti korporaiu - lopovu so uvedli preiskavo. — Že tisoč — »Naturfreundov« je padlo! Zadnja številka glasila društva »Naturfreun.de« llista »Naturfreumd (Prijatelj narave)« priobčuje seznam padlih članov, ki izkazuje 1018 mrtvih. Strašno! — Dunajsko dimničarstvo. Vodstvo dunajske dimničarske zadruge zahteva v so omeni c.i na namestništvo 60odsitotmo poivišainje dimničarske plače in uvedbo novega dimniičar-skega reda. Med dimnikarji in hišnimi posestniki vlada nesoglasje in nasprotje. Hišnli posestniki žele, da bi ometali dimnikarji po hišali vsaka .dva meseca, dočlim se vrši sedaj ometanje mesečno. Posledica tega bi bila, da bi bili dimničarski stroški za posestnike hiš za polovico manjši. Dimnikarji pa nasprotno trdijo, da bi s tem nastala v mestu nevarnost pobotih požarov. — »Hrvatski list« za ekavščino. V Pulju izhajajoči »Hrvatski list« izhaja nekaj dni sem tiskan v ekavščini, to je, eden izmed treh glavnih srbohrvaških dialektov. In sicer se poslužujejo ekavščime predvsem Srbi. S tem hoče pokazati »Hrvatski list«, da juigosloivanstvo ni le lepo zamišljena beseda, temveč, da je jugoslo^-vanstvo ideja, ki mora troiimeini narad tudi politično .'iin kulturno približati iin zedinjati. To pa gre le počasi, korakonia. Praktični ikiciraik bi bil s tem gotovo sitorjen, alko bi Srbi im Hrvati hoteli sprejeti predlog ekavščime za srboibrvatsk; književni Jezik in skupino pisavo latinico £Uii oi-riilioo. — Sarkotič — častni meščan rn^sta Mostarja. Občinski svet mostarski, z županom na čelu, je,(izvolil barona Sankotiča — bosansko-Iiercegoviinskega i>aše — za častnega meščana glavnega mesta Hercegovine. Beležimo to vest samo zato, da javnosit izve, kako reakcio- | n arine eilemente branajo v sebi nekateri berce-govinskli meščanski sloji. —• Fo smrti spoznan nekrivim. Vrhovno sodišče na Dunaju je sprejelo ničnostno pritožbo proti smrtni obsodbi, s katero je bil svoječasno v Senju v Dalmaciji obsojen na smrt in ustreljen Onizim Popovič iz Knina. Ustrelili so ga iu kot veleizdajalca pokopali. Pozneje so dognali, da je bil po krivem obsojen, zato mu je šla vojaška godba na grob igrat. Sedaj je sprejeta ničnostna pritožba proti prvi obsodbi, ki je imela za posledico ustrelitev. — Tiskarna nadškofa Stadlerja v Sarajevem, kjer ; se tiska »Hrvatski Dnevnik«, je prodana za 255.000. K. — V Nemčiji mora oddati vsakdo eno moško obleko. Državni urad za oblačila v Berlinu poživlja vse moške, da naj darujejo prostovoljno vsak po eno obleko. Kdor ne napravi tega do 15. avgusta, bo moral s prisego potrditi, koliko oblek da ima. — Neresnična poročila bodo kaznovali z zaporom do enega leta in denarnimi kaznimi do stotisoč kroti. — Fakulteta Karla Marxa. Kakor poročajo »Izivestja« bo razdeljeno vseučilišče v Moskvi v dve kategorije: v zmanstveno-akademičmo sekcijo im v poučno ter izobraževalno 'sekcijo. V »palači proletarske kulture« ustanove še fakulteto za socialno politično vedo in to bodo i-miemiovali »Fakulteta Kurila Marxa«. — Ogromne množine mesa v Ameriki. Iz Novega Jonka poročajo listi, da presega zadnja uradna uredba za vojaštvo namenjenega in preračunanega mesa vse dosedanje rekorde. Kon-servirati hočejo 99,560.000 funtov miasti in 134 .milijonov funtov mesa, kar bo stalo 140 milijonov dolarjev. Veliki dobavitelji mesa zakoljejo na teden okoli 30.000 prašičev. — Kdo bo potem umislil v Ameriki na konec vojne? Zadnje vesti. Cesar Karel v nemškem glavnem stanu. Dunaj, 13. avgusta. Česan* Karel je danes odpotoval v .nemški veliki glavni stan. V spremstvu vladarja se nahajajo med drugimi zunanji minister grof Burian .in šef generalnega štaba barom Arz.. Dunaj, 13. avgusta. Pri posvetovanjih v nemškem glavnem stanu, kjer sta navzoča tudi nemški državni tajnik vnanjih zadev vion Him-tze in poslanik v Rusijii dr. von Helfferioh se bo razpravljalo zlasti o .vzhodnih vprašanjih iu sicer v prvi vrsti o politiki v obm.efim.ih državah. Glede poljskega vprašanja bo padla definitivna odločitev. Poljski zastopniki, ki se udeležujejo razgovorov upajo., da se pni tej priliki reši tudi vprašanje, kedo postane poljski kralj. Dog; d kom v Rusiji se pcsveiti posebna pozornost. Kot zastopmiika^ Poljske se udeležujeta posvetovanj vnanji minister princ Radzi\vi! in poljski poslanik v Berlinu grof Rouikier. Češki apel na ministrskega predsednika. Praga, 13. avgusta. Načelnik Češkega svaza, .poslanec Ptanek, je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem zahteva, da se čim prej skliče državni zbor in delegacije z ozirom na to, da je vlada v zadnjem času izdala več naredeb, ki razburjajo javnost, tako n. pr. naredbo o povišanju cene kruha. Končno Cesky svaz zahteva, da se prično mirovna pogajanja. TroeJstra upa. A 111 s t e r d a m, 13. aivgu&tia. Poročevalec socialno demokratičnega or&ana, »Het Volk« je •imel razgovor s Triodsitro, v katerem je ta izjavil, da smatra sklep francoskega socialno 'demokratičnega kongresa, na katerem je protestirala francoska stranka proti oboroženi inter-vnciji v Rusiji in se izjavila za mednarodno konferenco, ki naj jo skličejo Muysmans, Branting in Tnoelsltra, za ugodno znamenje. Končno je dejal Troedstra, da ga potrjuje predlog Longue-ta v prepričaju, da se trenutek za krepko politično akcijo od socialistične strani v cntentinih državali vedno bolj približuje. Zabranjeni potni listi. L u g a n o, 13. avgusta. Angleška vlada je zabranila delegatom delavske stranke in strokovnih organizacij, ki so hoteli odpotovati v bvico pod vodstvom Hendersiona, da komfeiri-najo tam s holandske m socialistom Troelstro. Lloyd George je osebno obvestil HeuicLersoma, da je tozadevno linterpeiliral v vojnem ministrstvu, ki pa se je izreklo proti dovioMtvli potnib listov. Angleška delavska stranka je 'Sklenila vložiti proti temiu oster protest. Slovanska legija v Ameriki. Ženeva, 13. avgusta. Ameriški vojni minister je dovolil, da se razglase pogoji za sestavo slovanskih legij v Ameriki. Legije bodo sestavljene iz prostovoljcev. Tudi častniki morajo biti Slovani. Minister Constantinescu aretovan. Bukarešt, 13. avgusta. V Jašu so danes areto-vali bivšega ministra Constantinescu, v čegar stanovanju so našli tajno tiskarno. Minister vnanjih zadev, Arion, je v zbornici izjavil, da bi rovarsko delovanje Constantinesca lahko dovedlo do nevarnih agitacij. Socialistična konferenca v Londonu. London, 13. avgusta. Reuterjev urad poroča, da se bo od 17. do 19. avgusta vršila v Londonu socialistična konferenca, sklicana vsled želje voditelja ameriških delavcev, Gompersa, ki dospe te dni v London. Konference se udeleže odposlanstva iz Francije, Belgije, Italije, Srbije, Grške, Portugalske in morebiti tudi iz Rusije. Irski nacionalisti proti Nemčiji. London, 13. avgusta. V svojem govoru v Black-kocku je vodja irskih nacionalistov, Dillon, izjavil, da je politika »sinfeinovcev«, ki vse svoje upanje stavijo v mirovno konferenco, naravnost blazno. Govornik hvali boga, da sta demokracija in pravičnost dobili premoč in da Nemčija ne inore izvojevati končne zmage. Kakšna bi bila, vpraša Dillon, osoda Irske, če bi le-ta kot zaveznica premagane Nemčije stopila pred mirovno konici enco. Atncrikanci proti bojkotu Nemčije. Rotterdam, 13. avgusta. Washingtonski dopisnik londonskih »Times« svari ponovno pred bojkotom Nemčije. Amerika posveča gospodarski politiki po vojni veliko pozornost. Cc tudi se hoče Amerika energično udeležiti vojne, se nikakor ne more ogret', za vojno po vojni, kakor jo priporoča pariška konferenca. Čebula za VI!. okraj. Stranke Vil. okraja prejmejo čebulo na zelema nakazila za kricim-piir v petek, dne 16. t. m. popoldne v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica.) Določen je ta-le red: Od pol 2. 'do* pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do pol 4. št. 201 do 400, od pol 4. do pel 5. št. 401 do 600, od pol 5. do pol 6. št. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. — Stranke ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico uibožme akcije, plačalo kg po 1 K, vse druge stranke po 2 K. Uslužbenci južne in državne železnice naj prinesejo s seboj svojo železniško legitimacijo, oziroma nakupno knjižico. Čebula za VISI. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo čebulo v petek, dne 16. t. m. dopoldne v deški šoli na Ledini (Komenskega ulica.) Čebula sc oddaja na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: Od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. dio 11. št. 301 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Stranke, 'ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico uibožme akcije, plačajo kilogram po 1 K, vise druge stranke po 2 K. Uslužbenci južne in državne železnice naj prinesejo s seboj s ' p. železniško legitimacijo, oziroma nakupno knjižico. Oddaja čebule za zamudnike. Stranke, ki pri razdelitvi niso prišle