Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Vi ’em - •v.i'i Vift Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella postale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418 Lelo XIII. - N. 13 (262) MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEM SKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir UDINE, 16. JULIJA 1962 Izhaja vsakih 15 dni V TRSTU SE JE SESTAL SVET GIBANJA ZA REGIONALNE AVTONOMIJE *A«OTOVITI PRAVICE SEOVEVCEM v posebnem statutu za Furlanijo-Julijsko krajino \a sosia n k n sprejeli dve resoluciji: ena zadeva Furlanijo-J ulijsko krajino, druga pa ureditev pokrajin z navadnim statutom - govor tir. IIEKLEVE V nedeljo je bil v prostorih trgovinske zbornice v Trstu sestanek sveta vsedržavnega gibanja za deželne avtonomije. Sestanka so se med drugimi udeležili predstavniki NSZ, SKGZ, KPI, PRI, PR, Nove delavske zbornice, Zveze demokratičnih občin iz Julijske krajine, Benečije, Apulije in Umbrie, občinski in pokrajinski svetovavci s Tržaškega, Goriškega, iz Furlanije in raznih drugih pokrajin, parlamentarca Vidali in Pellegrini ter profesor tržaške u-niverze Roletto. Sestanek je vodil predsednik gibanja Fabiani. Poslanec Santarelli je zatem poročal o avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina, inž. Salmoni o deželah in gospodarskem načrtovanju, odvetnik Ligorio pa o uresničenju deželne ureditve v okviru vladnega pregrama, V diskusijo so posegli številni navzoči in med njimi tudi dr. Jože Dekleva, Aurelia Gruber Benco, Mario Colli (KPI), odvetnik Volli (PRI) Ulessi itd. Dr. Jože Dekleva, ki je spregovoril v imenu SKGZ, je najprej pozdravil udeležence sestanka, na to pa dejal, da so Slovenci vseh struj z zadovoljstvom pozdravili KORAK NAPREJ V rimskem parlamentu so združene desnice pri razpravi statuta avtonomne dežele Fur-lanija-Iulijska Benečija uporabljale vsa mogoča sredstva, da bi z obstrukcionizmom zavleki njegovo odobritev. V ta namen so desničarski poslanci predstavili šliri vloge (ordini del giorno) ir. nič manj kot 71 emand-mantov, to je kolikor je členov, ki jih vsebuje načrt statuta za deželo. Toda poizkus neofaši-stov, liberalcev in monarhistov, da bi zavlačevali v nedogled razpravo o tem zakonskem načrtu, se je izjalovil. Parlament je izglasoval sklep, da bo razpravo nadaljeval hrez prekinitve dokler ne bo diskusija o tem zaključena. Očitno je bil namen fašistov in liberalcev z zavlačevanjem doseči, da ne bi med sedanjem zasedanjem parlamenta prišla na vrsto diskusija zakona o nacionalizaciji električne industrije. Tako je neprekinjeno zasedanje poslanske zbornice trajalo kar 72 ur. Po tako dolgem zasedanju je predsednik poslanske zbornice pozval vse parlamentarne skupine, da bi se sporazumeli in do tega je tudi prišlo. Voditelji parlamentarnih skupin so se dogovorili, da se bo razprava o posameznih členih posebnega statuta Furlanije-Julijske Benečije in končno glasovanje o tem ustavnem zakonu zaključilo^ do 21. julija t.l., nato pa bo prišla na vrsto razprava o nacionalizaciji električne industrije. Tako bodo torej dve najvažnejši točki, za katere se je vlada obvezala rešiti pred poletnimi počitnicami parlamenta, sprejete in bosta ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska Benečija ter nacionalizacija električne industrije postali stvarnost. pospešitev akcije za ustanovitev dežele ter se s tem pridružili težnjam italijanskih demokratičnih sil. Slovenci so upali, da bodo vključena v deželni statut jamstva o uživanju njihovih narodnostnih pravic, ki jih priznavajo ustava in mednarodni dogovori. Dr. Dekleva je pri tem cmenil tudi nedavno enotno peticijo vseh Slovencev, ki zahtevajo, da se jim priznajo pravice, ki jih že uživajo druge manjšine v Italiji. Nadalje je dejal, da pomeni člen 3 deželnega statuta le ponovitev splošnih jamstev, ki jih vsebujeta člena 3 in 6 ustave, kar pa je ostalo le na papirju. Slovenci zahtevajo pravico do uporabe materinščine v javnih u-radih, zlasti pa na sodiščih. Te pravice jim izrecno zagotavlja spomenica o soglasju. Usa jamstva in zagotovila so bila do sedaj le formalna in platonska, saj veljajo na primer še vedno fašistični zakoni, s katerimi je bila slovenščina pregnana iz uradov in sodišč. Poleg tega pa tudi ni v uradih uradnikov z dovoljnim znanjem slovenščine. Spričo tega se Slovenci sprašujejo, kako se more vse to dogajati v demokratični republiki skoraj dvajset let po padcu fašizma, potem, ko so doprinesli toliko žrtev v antifašistični borbi. Dr. Dekleva je nato omenil obljube bivšega ministrskega predsednika Scelbe, ko je prišel 4. novembra 1&54 v Trst. Rekel je, da Slovenci pričakujemo uresniče. nje teh obljub ter takšno ravnanje vlade, da ne bomo več za- (madaljuje na 4. strani) SIS Glejte kaj zagleda oko ob vstopu v Mcažeruole! Prav gotovo ni to spodbudna slika: V njej se zrcali le zelo žalostna situacija. Ecco quanta 1 occhio scorge entrando a Masaiolis. Non è certo un quadro edificante: esso rispecchia una situazione di grande disagio. TREBA JE POSKRBETI PRAVOČASNO IN l ZADOSTNIMI SREDSTVI! Tavor jja 11 a: TEŽKO STANJE ZA ŠE ZMERAJ SLOVENCE Kakšno je stanje naših gorskih j vasi in zaselkov? Prav težko in zaskrbljeno. Tako je bilo nimar, včeraj in donàs. Tu ni nikakih entrai a dajatve so velike, emigracija narašča, domača ekonomija propada, ker ljudje redijo nimar manj živine, gozdov ni več; vsemu temu moramo dodati še osamljenost, ker ni primernih cest in nikakih prometnih zvez. V gorskih slovenskih vaseh Ma-žeruole, Tamore in Drejàn ni entrari kajti nobeden ni nikoli skrbel, da bi prišel ljudem v pravem času naprot z zadostno pomočjo, da bi mogli ustvarit doma boljše življenske pogoje, to se pravi, da bi se mogli zaposlit kje v okolici l*o 130 letih Kolonij»!»egu suženjstva ALGERIJA DOSEGLA NEODVISNOST Presenetljiv rezultat referenduma je potrdil zrelost algirskega ljudstva Neodvisnost jih je stala sedem let krvave borbe in 600.000 mrtvih Prvi julij bo ostal Alžircem zapisan v zgodovini z velikimi črkami. Pri referendumu je alžirsko ljudstvo namerč izpričalo izredno politično zrelost in tako se je začelo v Alžiriji novo obdobje na političnem in gospodarskem področju ter ustvarjanju novih družbenih odnosov. Alžirsko ljudstvo ni nikoli tako množično sodelovalo na politični manifestaciji, kot je to storilo na referendumu 1. julija, ko je zmago svojega več kot sedem let trajajočega krvavega boja za osvoboditev kronalo z glasovnico, s katero se je izreklo za neodvisnost v svobodni domovini. Ne le večina Alžircev, tudi dobra polovica Francozov je potrdila, da je za evianski sporazum, za «neodvisno Alžirijo v sodelovanju s Francijo». To je pravza- prav najbolj presenetljiv rezultat referenduma. Niso se uresničile napovedi teroristov, da bodo spremenili Oran v novo Kartagino, v kup razvalin, da bo Alžirija na dan glasovanja gorela od rumene Sahare do zelene Mascare. Separatisti, ki so hoteli zadržati Alžirijo v večni odvisnosti od Francije, ustaviti kolo zgodovine, so doživeli najhujši poraz. Vendar pa ne smemo pretiravati s svojim optimizmom, veliko vode bo še preteklo pod mostovi Sene in Temze, predno bo zrasla iz pepela sedemletne vojne nova stavba in se bodo zacelile rane. Začel se je že povratek alžirskih beguncev iz sosednih dežel. Ali bodo našli vsi svoje domove? Francoski visoki komisar za Alžirijo je že predal alžirski začasni vladi vso oblast, po parlamentar- nih volitvah pa bo začasna izvršna oblast izročila vsa pooblastila novi alžirski vladi. Tako se bo na zemljevidu Afrike pojavila nova država: republika Alžirija. Po 130 letih kolonialne vladavine se je Francija defenitivno u-maknila iz Alžirije. Spomeniki njene kolonialne oblasti bodo izginili, ostala pa bo plamenica francoske kulture. Najprej pa se morajo zaceliti rane, pozabiti zločini, prenehati mora ves teror, šele potem bo lahko Alžirija pogledala naprej, zdaj se še vedno vrača v mislih v preteklost, preveč črna je bila, da bi jo lahko z enim samim zamahom roke pregnali iz svoje zavesti. Prišel je čas odgovornosti in velikih nalog pri graditvi družbe in države na temeljih suverenosti, demokracije in pravičnosti. so zelo delavni, a treba bi jim bilo na kakšen način pomagati bodisi z zadostnimi finančnimi na domačih tleh. Možnosti so, da bi se dalo kaj izboljšati, saj niso kmetije tako slabe in ljudje sredstvi bodisi s primernimi tehničnimi navodili. Do danes pa ni nobeden napravil nič v prid slovenskih ljudi, nasprotno, še tisto malo, kar so imeli, se je porazgubilo, ker so davki preveč visoki, v dostih primerih bolj visoki od o-nih v ravnini. Treba je dodati tudi veliko škodo, ki so jo utrpeli ljudje zaradi zaprtja kamnolomov v Skrilah, kjer je bilo zaposlenih precej domačinov. Kot znano, je čedadska cementarna « I-talcementi» pred nedavnim likvidirala te kamnolome, ki so ji dobavljali potrebno kamenje za izdelavo cementa. Delavci, ki so o-stali zaradi zaprtja kamnoloma brez dela, so si morali takoj poiskati zaposlitev v inozemstvu in tem so sledili še drugi, posamezniki in družine. To je pripomoglo, da se je v zadnjih letih število slovenskega prebivavstva v komu-nu Tavorjana skrčilo več kot polovico. In gorje če jim ne bi bila odprta pot v inozemstvo, kako bi o-stali mogli živeti doma, kako plačati davke! Neverjetno, če ne bi bilo denarnih «rimes» iz Francije, Belgije, Švice in drugih držav, bi bile zarubljene in prodane marsikakšni družini zadnje krave ali ovce, ki jih še rede. Do danes se tudi ni nihče zganil, da bi se vsaj delno obnovila živinoreja, ki je bila oškodovana posebno med vojno in je predstavljala za v^pko družino največji vir dohodkov, dohodki, ki so skup- {nadaljuje na 2. strani) NAŠIH VASI 22. luja bojo poklicani iti votavat usf Votanti komuna Tavorjana Iz Idrijske Z dogovorom komunske admi-nistraci je v Dolenjah so ustanovil zdravniški konzorcij med obe- 1. j urijo iz Ma/.eruol, Drejàn an Tamora niuorajo zbrat take administratorje, ki bojo zarjes skarbjel za pomagat svojim vasem, ki so ble nimar zanemarjene an ori usèh pozabjenè - Zarinje furbarije demokracije kristjane: postavil so “pikete,, po stari nevozni cjesti, ki peje u Ulazeruole, rie bi s tjem pokazal skarb za vasi u brjegn Kar pride človek u vasi, ki ležijo visoko u brjegu nad Skrilami u komunu Tavorjana, lahko sam vidi kakuò težko je zivenje u tjeh krajih. C jeste so takuò strašno slabe, de ni muoč voziti po njih z nobednim vozilom ; ljudje, ki čejo iti z automobiljem u te vasi, morajo dostikrat pustit vozilo kar sred ceste an iti «po nogàh» naprej. Tele dni pa je glih u teh krajih dosti movimenta : usak bo zastopiu, de se parpravjajo vota-cioni za votat nou komunski kon-sèj. Kot znano, vodi tavorjanski komun prefekturni komisar, za-ki tam pozim je biu komunski konsèj razpuščen zavoj «dimissioni» sindika an večine konsili- rjev. De se bližajo votacioni se vidi tud iz tistega, de nekèj posebnega obečuvajo, kot nimar pred votacioni. Začel so guarit, de bojo nardil novo cjesto, ki bo povezovala gorske vasi z dolino. Po cjesti. ki peje iz Skril u Mažeruole, so že zapičili «piketè». Ni parvikrat, de na tajšno vižo gajufajo ljudi iz Mažeruol ; ma-žeruolska cjesta bi moria bit na-reta že od kdaj, že asfaltana bi lahko bla, tarkajkrat so bli na-pičeni «piketi». Samo pred votacioni se če pokazàt, de imajo na-mjen nekaj nardit, šobit potlè gre pa usè u pozabo an usè ostane par starem, če nè buj slabo kot prej, zaki norčevanju se par-druži še deluzija. IZOLIRANE VLSI Usaka zdrava pamet pa da mislit, de iz te stare c jeste ne bo an-kul muoč nardit nove, zaki je preveč strma an zatuò jo dež razjeda an odnaša iz nje ves pje-sak, takuò de zgleda potlè ku ’dan presušen potòk. Cjesto bi muorli spejat buj položno, bla bi nekaj buj douga, a bi se z lahkoto vozilo po njej ne samo z avtomobili, ampà tud korjera ne bi imjela ncbenih težau priti u Mažeruole, ki imajo tajšno veliko potrjebo beti povezane z dolino z dneuno autobusno linijo. Sedaj vozi dvakrat na dan korjera do Skril, od tle naprej pa muorajo usi ljudje gorskih vasi iti «po nogah» več kilometru, de bi paršli damù. Novi tronk cjeste, ki bi se odce-piu od stare poti par bivši gjavi, bi se muoru ucepit u novo cjesto, ki so jo pred ljeti nardil buj visoko blizu Mažeruol, an bi biu doug malo več kot tri kilometre an zatuò tisto djelo ne bi koštalo tarkaj. Cjesta, ki peje iz Mažeruol u Tamora, je popounoma nevozna, zaki je bla nareta za silo brez podloge (massicciate) an zatuò so se nardile tud pol metra globokè jame. Vas Drejàn pa je popounoma izolirana, zaki je brez cjeste an se pride do nje le po ozki an nagobarni stezi. Devet otrok - 15.000 lir na mjesac Tud u Tamorah se čuti, de diši po votacionih. Glih pred nekaj dnevi so uzel na djelo nekaj dje-lauceu, de bojo posuli nekaj pje-ska po tisti j amasti poti. Tuo se-vjede ne bo pru nič zaleglo, pru nič pomagalo ljudem, zaki po parvero dežju bo cjesta, če jo sploh takuò moremo imenovat, tajšna kot prej. Korlo bi nardit tardno cjestno podlago (massicciato) an dobrè «cunette» drugač ne bo nič. Sevjede bi se muorle cjeste tud regularno uzdarževat, posebno u tistih krajih, ki so narbuj podvar-ženi razjedanju an kjer pada nanje kamanje. Za usè tuole pa bi biu potrjeban usaj adàn stalno nameščen cjestar, zaki samo od-časna popravila pru nič ne pomagajo. Sedanji skarbnik te cjeste je ne more zadost u reguli dar-žat, zaki ne more stalno djelati na njej za 15.000 lir na mjesac an samo s tjem redit devet o-truòk. Mislimo, de so ljudje iz gorskih vasi končno le zastopil, da se demokristjani djelajo tud telikrat z njimi norca, zaki nove cjeste po tisti trasi, kjer so piketè napičili, se ne more spejat. Tuo je navadna gojufija, de bi ujèl na ta sko-pàc vote od Slovenju, zaki demokristjani, ki stoje dol u Tavorja-ni, mislijo de so ti še nimar tarkaj za luno, de se jih da g parimi piketi ujèt. A dosegli so glih na-spruotno: ljudem je glih tuo od-parlo oči. Vjedò, de iz te moke ne bo nobednega kruha, an pru je, de so u pravem cajtu spoznal te spletke. Tavorjanski komun je nimar zanemarjal gorske vasi an jih puščau u pozabi, a telikrat bojo glih slovenske vasi moglè ustvarit novo ozračje, nou ajàr, zaki bojo znal votat, zaki bojo votai pravilno an zavestno. Votàl bojo pravilno ne samo za poslat na komun tajšne može, ki so modri, pošteni an široko demokratično razgledani, ampà ki bojo, ponavljamo, tud skarbjel za ekonomsko poživitev zapuščenih an zanemarjenih gorskih slovenskih vasi. Iz Sovodenjske Dne 30. junija je po dougi an mučni boljezni umrù u čedad-skem špitalu naš vaščan 50 lietni Karlo Kromac. Familiji dragega rankega izrekamo naše sožàlje. Provincialna administracija je pred nedaunim razpravljala o po. pravilih cestnih mrež u videmski provinci. Ob tej priliki so sklenil, de se bo u kratkem popravila tud cjesta, ki peje iz Jeronišča v Matajur. Ta cjesta je zlo potrjebna popravila, zaki pomladansko deževje jo je vso razrilo, de je kuaž nenucna. Buojš bi bluò, de bi jo asfaltiral, zaki drugač bi muorli bit nimar djeluci na djelu, de bi jo spruot strojil. U naših krajih pade zlo dosti daževja an zatuò je cjesta podvaržena krušenju. Poleg tistega bi asfaltirana cjesta privabljala tud turiste, saj vjemò de hodijo vsi zlo radi na Matajur, pa naj si bo tuo pozimi al poljeti. CHIARIMENTO Io sottoscritto Direttore del Giornale «Matajur» comunico : Sul giornale «Matajur» del 15 settembre 1961 nel corso di un articolo dal titolo «Oalla valle di Savogna» si poteva leggere la fra- ma komunoma. Sedež konzorcija je v Prapotnem, konzorcij ski zdravnik pa dr. Enrico Rinaldi, ki je sedanji komunski zdravnik. NEPREVIDNOST POVZROČILA SMRT MLADEMU RIBIČU Zlo tragično je končal svoje živenje 20 ljetni Giordano Kodro-mac iz Kodermacev, kar je loviu ribe v reki Idrijci. Napejii je ra-movo žico in jo priključil na elektriko, da bi takuò z električnim tokom omamil ribe in jih buj lahkò ujeu. Par tjem ribarjenju se ie sigurno dotaknu nezavarovane žice in ga je ubilo na lice mesta. Ranki Giordano je paršii pred nekaj tjedni iz Germanije, kjer je biu na djelu, zaki je njegov oče zlo hudo bolan. Za mladim puobom, ki ga je smart iztrgala u cvetu mladosti, žaluje vsa Idrijska dolina. klorove kisline, zaki je mislu, de je u njej vino. V špitalu so mu oprali želuodac an ga spravili izven nagobarnosti. Tud naš šindik se je precej hudo ponesreču, kar je šii na « gito » u Avstrijo. V Tolmezzu je u njekšni oštariji, kamor se je šil odžejat, butnu z glavo ob steklena vrata. Namjesto na « gito » je muoru iti u špitau. Črne ja Srednje Komunski konsèj je sklenu od-prjeti kantir djela, de bo sistemi-ru nekatjere komunske cjeste, ki so zlo zapuščene. Na konseju so tud diskutirali o progijetu novega azila, ki ga nameravajo u kratkem zgradit v Srednjah. Sedanji je zlo u nezdravih lokalih. PIL JE NA MESTO VINA KLOROVO KISLINO Na hitroma so muorli pejati v čedadski špitau našega vaščana 66 ljetnega Evgena Durjava, zaki je popju iz neke botili je precej Iz Krnatske Prejšnjo nedejo smo mjeli u černeji «sagro od ucòna». Na ta dan, po stari, menda po stuoljet-ni navadi, no ubijejo anu spečejo ucòna, ki ga jè usà vas anu še forešti, ke no pridejo na sagro. Tuo, ke no inkasirajo, dajo cjerk-vi za ofer. Ljetos so mjeli kar duà ucòna, dnegà so pruodali na ašti, drugega so pa spekli. Ucòna na muore dati, po stari tradiciji, u-sako ljeto ’dnà fame j a anu itako no pride na turno usako ljeto dnà, če ne pa fameja uboga, se pa loži j o dvje ali tri ukòp. «Sagra od ucòna» na je usako ljeto u drugem borku, ljetos na primer ne bà u Gorenjem Dobju, kjer na njè mančala še dobrà lokalna k a-pjica vina anu zatuò so se domačini anu forešti zadaržali do pozne ure anu se zvečar uriskoč uračali ta hiši. Ljeta 1961 se njè rodiu maje-tèm, ke so judje dali kri od sebè, dan otrok u Krnahti, majedan otròk u Brezjah, majedan otrok u Debeležu, majedan otròk u Vi-skorši an majedan otròk u Platiščih. Ko j u Tipani so se od usegà velikega komuna rodili štirje o-troci, anu še težje njeso bli od domačinou, ma od uradnikov anu funkcionarjeu, ke no tle živijo. Takih uàsi, Jce se u njih njè rodiu u ljetu 1961 majedan otròk, te usè pouno ne koj u komunu Tipani, ma na žalost skuažej u de bi se konservali do današnjih dni. Z at pa no pravijo, ke mi kle u gorskih krajih, kle, ke no žive se del seguente preciso tenore : « la gente non deve aver più paura di nessuno : sono passati i tempi in cui il grassone di Ceplati-schis dava, in comune, calci e schiaffi alla gente ». Avendo il Sig. Trinco Giuseppe di Cepletischis, già V. Sindaco e poi Sindaco di Savogna e tuttora membro del Consiglio Comunale, ritenuto di essere stato diretta-mente offeso dalla riportata frase chiarisco ora che era da me lontanissima l’idea di riferirmi alla sua persona, e che, se malinteso c’è stato, ciò è dipeso soltanto dalla improprietà dei termini da me malauguratamente usati. Mi dispiace che si sia potuta creare l’incresciosa situazione lar mentata dal Sig. Trinco, al quale vanno tutti i miei sentimenti di stima e di considerazione. E nel dimostrarmi rammaricato dell’accaduto, desidero ringraziarlo pubblicamente per aver voluto, con spirito di generosa comprensione, rimettere la querela, a suo tempo presentata nei miei confronti. Vojmir Tedoldi usjeh slovejskih komunih je kaka vas, ke na njè mjela u lanskem ljetu majednega novorojenčka. Kuò ve kudate, ke u komunu Brdo u Terski dolini ali Sv. Petru par Nediži al u Podbonescu je kaj drugàè? Pisali smo žej, ke no zaperjajo škuole anu po nekete-rih krajih še azile (nahordajte se na Črnejo), zaki no mančajo o-troci. Usè to kaže, ke to èè beti drugo ljeto še venča emigraciòn, še večje zaperjanje škuol anu azilov. Zapuščanje gorskih krajeu to če beti še buj veliko anu ne vidimo sile, ki bi to zapuščanje moglà u-staviti. Zdi se ironija, de je po-tèm, ke so aprovali «Zeleni plan» ali «Piano verde» začelo še buj odhajati kmetusko prebivavstvo (popolazione agricola) iz gorà u dolino ali u estero. če bo šlo tuo takolè indavànt to ne bo dougo pasalo, ke naša dolina na èè beti brez judi anu naše hiše žei itako slabe, no če ser-vijati za «rifugio» divjim kozàm. judje slovejskega jezika, smo tra-tani ljepo anu ke to se nam buoj-še godi kot pred 100 ljeti. Na žalost majedan u ne pensà na destin, ke u čaka .naše vasi, po- 'Wf- ■ & 44 r- no z zaslužkom v skrilskem kamnolomu pomagali, da se je malo boljše živelo. Nobeden ni tudi poskrbel, da bi te vasi izšle iz izoliranosti, v kateri živijo vseskozi; ker se nobe-dan ne interesna so še danes brez dobrih cest in nimajo nikake avtobusne povezave z dolino in morajo zato pešačiti. KRNICA Karničenji tele bòt so siti nje-mejskih komunskih obeč. žej od lani sem no jim obečuvajo popra vilo cjeste, ki vodi iz Konaliča u vas, a še fin donàs u njè še majedan posul 'dne lopate pjeska. Ta-koviš cjesta to njè več cjesta, diventala ne dàan patòk anu ti judje, ke no pridejo z automobiljem u našo vas se ne bojo uarnil več k nam, zaki vijàó u jim košta maso drago zavoj škode, ke no jo majò par gomah, karoseriji, motorju a-nu balestrali. Zavoj takò velike malomarnosti njemejskega komuna, ke u ne znà drugega koj ljepo mòusti te uboge judi, ke no muorejo plaču-vati tasse tej na raunem, so sè Krzaničenji ložli dakordo, de bojo nardili dan espost prefekturi an ga fjermali usi kapi fameje. če še tuo ne bo pomagalo so parpra-vjeni priti usi dou u Videm za protestirati pred autoritadi. / Borba ljudi iz Mažeruol za cesto ni nova, na žalost ima že stat datum. Naj omenimo samo en pr}' mer iz leta 1912. Takrat so ljudje iz Mažeruol šli kompatno in o-dločno protestirat v Čedad, da so zahtevali naj se jim zgradi cesta, ki bi povezovala njihovo vas s Tavorjano, kjer so vsi uradi iv sedež komuna. V odgovor, ki ge stari ljudje še pomnejo z bridkostjo, so demonstrante pretepli 2 biči in sablami in več od njih ranili in potolkli. že takrat so torej postopali tako nečloveško s temi poštenimi' lojalnimi in delavnimi ljudmi, ko so zahtevali svoje pravice. Ljudje tega niso pozabili in žeto bi morale sedanje oblasti vsal delno popraviti vse krivice, ki s° jih morali Slovenci tavorjanskegO komuna trpeti vseskozi v vseh pogledih : socialnem, političnem W humanitarnem. Treba je torej P°' skrbeti enkrat za vselej, da j}711 bodo priznane vse pravice, ki ji?Tl pritičejo. TARVISIO Val Canale - m). 750 s/m Incantevole centro di villeggiatura. Informazioni: Azienda Autonoma Soggiorno - Tarvisio - tel. 61135. dernejšimi SgRfifS ni mana do repa, kulk čentimetru. Potle se zanj ere čirkonferencu od krave, ta za tih parvih nogah an tle kulk čentimetru. S podatkam ki vam damo u ta-belji tle zdol, boste vjedu dost je žiu pez od vaše žvine. či m j ere nje su ku tiste na ta-belji, kar šacajte med tistim ki buj se bližaju. o'fv POLJEDELSTVO KROMPIRIŠČE tudi dobro pre-gledejte, de jih ni napadu krompi-rjevec ali koloradski hrošč (dorifora). če ušafate tega škodliuca muorate tuo šobit povjedati inšpektoratu od agrikulture. Zguodnji krompir muorate iz-opati, dokler je krompjerjeuka še NARODOPISNO BLAG O REZIJA ZLAT RUDNIK ZA ODKRITJA ITALIJANSKIH IH SL0YENSK1H ZNANSTVENIKOV GLAS EMIGRANTA Na zadnji seji provincialnega sveta v Vidmu so med drugim razpravljali tudi o obnovi obratnega dovoljenja sedanje rudniške družbe «Rajbel-Pertusola», ki bo poteklo drugo leto. Nekateri svetovalci so predlagali, naj se izda ta dovolilnica, a pod pogojem, da bo družba uredila v Rajblu tudi topilnico za rudo, ki je nimajo in tako bi mogli zaposliti tudi več delovnih moči. Sedaj, kot znano, pošiljajo svinčeno rudo v topilnico v Podkloštru. Predlagali so tudi, naj bosta država in bodoča avtonomna dežela «Purlanija-Julijska Benečija» zastopani v administraciji in pri dobičku rajbeljskega rudnika po zgledu avtonomne dežele «Val d’Aosta», ki je zastopana v administraciji «Società Nazionale Cogne» (to je velik industrijski rudniški in metalurški kompleks). S tem predlogom so se strinjali demokristjani, socialisti in komunisti, le liberalci in neofašisti so nasprotovali. Posebno liberalni zastopnik jebranil rajbeljsko družbo pred očitki, da zanemarja tehnični in organizacijski razvoj rudnika. Boljše pa bi seveda bilo, da bi rudnik prišel v roke dežele, kot je bilo to predlagano prav v teh dneh, ko razpravljajo o sprejetju statuta nove avtonomne dežele «Furlanija-Julijska Benečija», in do tega bi moralo tudi priti, če upoštevamo, da ima dežela pravico upravljati poleg voda, gozdov, turizma itd. tudi rudnike. Med VIZONT. Prejšnji tjedan ne se užgala hiša našega vaščana Zefa Viganta. če ne bi paršlo sòbeto ta na puošt dosti judi, bi hiša sigurna zgorjela do tal, itako pa te bò uničene le nekej puojske im-preštarije anu zidovi so se ožgali. RUKIN. 12 ljetni Giovanin Ru-kin je pomagu domačim par ko-, šnji, a med djelom u starmem brjegu mu je spodarsnilo an ubogi puobič je padu u spodaj obstoječo globino. Par padcu si je zlo-mù nogo an ušafu še več drugih poškodb. KOSCA. Nenadoma je umrù naš vaščan Vincenc Brnašan. Zapušča u*. globoki žalosti očeta, ženo, hčer an sina. Naj mu bo lahka domača zemja, katjero je vse življenje takuò skarbnuò ob- delavu. DREKA. Z dnem 9. julija so spet odprli stagionalni blok za dvolastnike par Klobučarjih. Zaprli ga bojo spet 31. t.m. PODBONESEC. Giulio Juretič se je močno urjezu par djelu u desno nogo, zdravit se bo muoru 2 tjedna u čedadskem špitalu. SV. LENART. Dne 1. julija je pel novo mašo g. Mario Hvalica doma iz Kravarja, sin Alojza Hvalice (Qualizza) in Marije ši-bau iz Jesice. Mladi duhovnik izhaja iz zavedne slovenske družine, študiral je v videmske semenišču. PORČINJ. Nedeljo 1. julija smo imjeli u naši vasi veliko slavje, zaki je pel domačin Ivan Dus novo majšo. To je prvi duhovnik, ki izhaja iz naše. Pretekli teden so v Rimu na kongresu, ki ga je organizirala ANPE (Associazione Nazionale Famiglie degli Emigranti) diskutirali naj bi se dala italijanskim emigrantom v inozemstvu možnost, da bi imeli dvojno državljanstvo (cittadinanza), če so zaprosili za državljanstvo države, v kateri se nahajajo zaradi dela. Italijanski emigranti so namreč dostikrat primoranji odpovedati se svojemu državljanstvu in zaprositi za tujega, če hočejo doseči ekonomske beneficije in tako avtomatično izgube italijansko državljanstvo. Da si ga zopet pridobe morajo bivati na italijanskem teritoriju najmanj dve leti. Na kongresu so poleg tega razpravljali tudi, da bi se moralo vrniti italijansko državi j astvo e-migrantom, ki se povrnejo v domovino v krajšem času kot do sedaj (2 leti). Z dvojnim državljanstvom bi se italijanski emigranti čutili bolj navezani na domačo zemljo, pa čeravno bi bili tuji državljani. KOLIKO ZASLUZIJO MINATORJI V FRANCIJI Minatorji, ki delajo na dnu, i-majo v minierah bacina Lorena takela čiste mesečne plače : prvih 6 mesecev 67.379 lir, po 6 mesecih (3 kategorija) 71.750 lir, po enem letu (4 kategorija) 82.120 lir, po 18 mesecih in po opravljenem strokovnem izpitu (5 kategorija) 89.250 lir. Poleg tega prejemajo semestralni premijo, ki znaša 10 % plače in premijo učinka dela (premio di produzione), ki znaša letno 11.250 lir. Družinski «assegni» so pa: za otroke, ki so ostali v Italiji, so «assegni» v isti viši- ni kot jih prejemajo delavci, ki so zaposleni v Italiji; za otroke, ki žive z očetom pa : za 1 otroka 4.750 lir, za 2 otroka 17.124, za 3 otroke 31.250, za 4 otroke pa 42.875 lir mesečno. ; Minatorji imajo hišo brezplačno in možnost, da si kuhajo sajni. Imajo 18 dni plačnih «ferie» prvo leto dela, 24 plačnih dnih pa po 10 letih dela. Poleg tega imajo razen nedelj in praznikov še en dan počitka vsakih 15 dni. Zdravniška pomoč je brezplačna, v slučaju bolezni pa prejema na dan od 1.000 do 1.500 podpore. Minatorji morejo pošiljati družinam v Italijo neomejene vsote denarja. Na delo sprejemajo le one, ki niso stari več kot 32 in ne manj kot 20 let. MED RIMOM IN AKRO, glavnim mestom Gane, so vzpostavili redno telekomunikacijsko zvezo. STOPIL JE V VELJAVO ZAKON, ki prepoveduje reklamo za cigarete in druge tobačne izdelke. Odstraniti bodo morali tudi vse ulične reklamne napise in table. 32 SMRTNIH ŽRTEV je bilo v enem tednu pri raznih prometnih nesrečah. Cestno-prometne oblasti so v istem času odvzele 193 vozniških dovoljenj. Med Beogradom in Kairom je vzpostavljena nova letalska zveza, na kateri bodo dvakrat tedensko letala štirimotorna reakcijska letala. Potniki bodo prispeli iz Beograda v Kairo v 2 urah in 55 minutah. Sto let je od. tega, odkar so začeli znanstveniki iz raznih evropskih držav proučevati narečje Rezijanov in njihovo ljudsko glasbo in razno narodopisno blago. Francosko-polski jezikoslovec in projesor na peterburški univerzi Baudouin de Courtenay je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja hodil leto za letom v Rezijo in proučeval njihovo govorico. Za njim so se zvrstili tudi drugi polski, nemški, italijanski in slovenski znanstveniki. O tem ne bomo na tem mestu poročali, ker so o trezjanščini na široko pisali še drugi. Zadnjih petdeset let pa se je o Reziji le tnalo slišalo, saj sta bili vmes dve vojni in so drugi dogodki potisnili v stran drobna dogajanja v osameli rezijski dolini. Sodili so, da ni tamkaj kaj več odkrivati, toda c Uprava slovenskih in italijanskih znanstvenikov, ki se je mudila v Reziji od 9. do 21. letošnjega maja, je odkrila čudovite stvari. Direktor glasbeno narodopisnega Inštituta iz Ljubljane, dr. Valens Vodušek s štirimi člani tega Inštituta ter skupaj z dr. Milkom Matičetom, članom Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski a-kademiji za znanost in umetnost v Ljubljani so se dogovorili z direktorjem Centralnega Inštituta za ljudsko glasbo v Rimu (Centro Nazionale Studi di Musica Popolare), prof. Gior-giom Natalettijem, da ponovno po tolikih desetletjih na temelju najnovejših znanstvenih dognanj na področju narodopisja z modernimi tehničnimi pripomočki, ki jih je dala na razpolago italijanska televizija, prou-če, kaj je še ostalo ohranjenega od žive tvorne ljudske besede v Reziji. Vso to odlično italijansko-slovensko družbo znanstvenikov so prisrčno sprejele oblasti v Reziji. Slovenski člani te skupne znanstvene odprave so 7. junija v dvorani SAZU v Ljubljani trezno in čisto v skopih besedah proučevavcev poročali ožjemu krogu ljudi, ki se zanimajo za narodopisje, kakšne presenetljive stvari so odkrili. Kaj so odkrili? 1. Rezija je ohranila dvoglasno petje v netemperiranih intervalih, to je ne po običajnem sistemu, dvoglasno petje z enim samim ležečim tonom v spodnjem glasu, ki je silno starega izvora, ilirskega, po Natalet-tiju sega morda nazaj v dobo prein-doevrcpskih ljudstev. 2. Diuga plast melodij še v arhajič-nem okviru treh tonov pentatonske melodije, ki bi znala odkriti, od kod večglasno petje na alpskem ozemlju. 3. Zanimiva instrumentalna glasba k plesu iz violine (cytire) in malega basa (brunkule), ki tudi kaže sorodnost z drugimi pastirskimi ljudstvi v Evropi. 4. Silno so tudi zanimiva besedila k tem pesmim, seveda vsa v čisto slovenskem rezjanskem narečju, ki opevajo naravo, predvsem gore. 5. Nobenemu se niti sanjalo ni, da pojejo v Reziji še dolge, slovenske epske pesmi o kralju Matajažu < Kauač-Kovač, ogrski krali) o godcu pred peklom, o Lepi Vidi, ko pa jih nikjer drugod po Sloveniji ne pojejo več. 6. Plešejo svoje plese še vsi, še celo mladi šolski otroci, pa tudi pusta spo- Pogled na prijazno va* N|lvo - V ozadju so dvigajo Muzcl Rezjanska folklorna skupina ob priliki nastopa v Gorici to razpravo pa so nekateri poslanci demokristijanske desnice, med njimi tudi Biasutti in Schiratti, podpirali tezo, da naj se izključi iz regionalne kompetence rajbe-ljski rudnik, čemur pa levo krilo te stranke in socialisti in komunisti nasprotujejo. Upamo, da se nameni demokristjanske desnice ne bodo posrečili, kajti s tem bi bila dežela prikrajšana za eno najbogatejših industrijskih dejavnosti, ki je še vedno v privatnih rokah, in kar je še slabše, v rokah tujega kapitala. Kot znano je Pertusola francosko-angleška družba, ki i-ma v Italiji še več drugih rudnikov. Zato je nujno potrebno, da pridejo rajbeljski rudniki v last dežele, seveda pa bi bilo potrebno, da se postavijo tudi novi industrijski obrati za dokončno predelavo rude, da se na ta način poveča tudi zaposlitev delovne sile in se ne bodo stekali dobički v žepe tujih kapitalistov. NE ČAKAJTE Z ŽETVIJO in požanite žito prej ku popounoma dozori u klasju, ker drugače boste mlatili prazno slamo. Zadnji čas je, de sejete činkvantin in ajdo (serežino), ker drugače tež-kuò dozorijo do jeseni. Sjerak muorate okopati in osuti prej ku poženč cvetje in storže, če je za-stau u rasti in ima bljedo listje, pomagajte mu z guanom (50 kg solitra ali pa žvepleno kislega a-monijaka na hektar). KUO SE SACA ŽIU PEZ OD ŽVINE Kadàr bosta dobil tel numar od «Matajura» u takuin ga shranite. Laški kupac, kadàr bo paršu tu vaš hleu, vas na nabrus vič an vi ki vjedeu boste dost pèza vaša žvina (na pruodi), ga boste prašu kar ona valja. Za vjedit žju pez edne krave al jenice, uzamite metru ( tist ki žni-darca) an zmjerite žvinu od ra- malo zelena, posebno, če je par-djelek namenjen za sjeme. Par-pravite use potrjebno za izkopavanje zguodnjega krompirja: o-rodje, žakje in kljet. Krompjer za sjeme odberite kar ga kopate od grmu, ki ste jih že prej senjali kot narljeuše. '*■ -Varimi NA VARTU. Ob tjem času muorate zelenjavo dobro zalivati. Presadite karfjolo, pozno zejè in zeleno, ki ima debelo korenino. Sejte spet korenje za jesen, čas je tudi de sejete brokulje, ardeči li-drik, cikorjo inendivjo. Pobrati muorate sjeme peteršilja, zelene (sedano), lidrika in drugih vart-nin, de se ne preveč posušijo, ker drugače se zgubi use sjeme. Zavoj tega pobjerajte sjeme zguodaj zjutraj ali kadar je oblačno. štujejo in imajo svoje pustne običaje. 7. še si pripovedujejo pravljice in stare zgodbe. 8. Vsa ljudska pripovedna umetnost je še živa in ustvarjalna in nastajajo zmirom nove narodne pesmi, ki jih boljši ljudski pevci sestavljajo po svojem navdihu in postajajo nato spošna last. Pesem so snemal1 na magnetofonski trak iri; filrngìi z barvnimi filmi ter z vserna tmnodernejšimi pripo- močki televizijske tehnike. Posneli so pesmi in besedila skoro v vseh rezjanskih vaseh: na Bili, v Učji, Liščecah, Osojanih, Njivi, v Ra-venci. Izdali bodo skupno publikacijo, potem ko bodo pretresli in skušali razvozlati še nekatere nejasnosti. Eno pa so oboji ugotovili: Rezija je še neizčrpan zlat rudnik za narodopisno blago, saj to še šivi in se zmi-raj znova poraja. ALLE URIE POIEMCA PROSSIMA Oli elettori del Comune di Torreano I paesi di montagna, ed in ispecie Masarolis, Reant e Tamoris, devono farsi rappresentare al Comune da uomini cui stanno veramente a cuore gli interessi dell’intera popolazione purtroppo da sempre trascurata e dimenticata Gli ultimi espedienti della D. C. per spillare voti: tra questi quello dei "picchetti,, sulla vecchia strada di Masarolis MAŽERUOLE s svojim karakterističnim placom: na sredi stoji značilen vodnjak, iz katerega curlja neprenehoma sveža in okusna voda. V ozadju, za grebenom pocrit z gozdovi, leži mali zaselek Tamore MASAROLIS con la sua caratteristica piazza: al centro una bella fontana sgorga di continuo un'acqua freschissima e saporosa. Sul fondo, oltre il costone, vi è la disagiata borgata di Tamoris ZAG010TO; PRAVICE SLOVENCEM 1 POVZ Si capisce subito che si è in clima elettorale, viaggiando e spesso camminando perchè mancano le strade o perchè quelle esistenti sono addirittura impraticabili, da queste parti e precisamente nel territorio montano di pertinenza del Comune di Torreano di Cividale, da qualche • tempo retto dal solito Commissario Prefettizio a seguito delle dimissioni della maggioranza dei membri del Consiglio comunale, e la cui popolazione è chiamata ad eleggere il nuovo Consiglio comunale il giorno di domenica 22 corrente. Lo si capisce innanzitutto dal fatto che proprio in questi ultimi giorni si è mandato a «picchettare» il tratto di strada in salita che da Canalutto porta alla frazione di Masarolis. E’ la solita solenne «presa in giro» che precede cgni consultazione elettorale. Si vuol far vedere di affannarsi per fare questo e quello e poi tutto torna come prima, anzi peggio di pri ma perchè alla beffa si aggiunge una nuova delusione. A parte poi, in questo caso, che la istrada che si vorrebbe far credere di sistemare, dal punto di vista tecnico e pratico non può rispondere alle esigenze di un traffico normale, ha bisogno di venire debitamente rettificata eliminando i tratti eccessivamente ripidi, rendendola in tal modo più agevole e pianeggiante, ed eliminando anche le continue e pericolose curve, e ciò al fine di renderla agevolmente percorribile anche alle autocorriere che dovrebbero collegare i paesi del fondovalle con le borgate di monta, gna. Ancor meglio sarebbe costruire un nuovo tronco stradale — si tratterebbe di non più di tre chilometri — che partendo dal pedemonte, e più precisamente dalla zona delle ex cave di marna di Canalutto, e seguendo un tracciato più comodo e più pianeggiante, vada a raggiungere e in-ncistarsi nel tratto di strada nuovo costruito qualche anno fa. Oltre Masarolis, la strada che porta alla borgata di Tamoris (la borgata di Reant è completamente isolata iperhè priva di qualsiasi raccordo stradale) è proprio impassibile. Infatti a Tamoris a malapena ci si può arrivare ma non con automezzi. Ebbene anche qui vi è il «segno elettorale». Da giorni, infatti, sono stati ingaggiati degli operai per dare una qualche parvenza di percorribilità alla strada che oltre al pungente pietrame ed agli impressionanti rialzi presentava, a volte, buche profonde più di mezzo metro. Il che è tutto dire. Naturalmente anche questa strada va riveduta e in parte corretta senza trascurare una conveniente massicciata che manca del tutto. Per prima cosa intanto bisognerebbe curare convenientemente la manutenzione almeno di certi tratti più frequentemente soggetti a erosioni e sconvolgimenti ora affidati non alla opera vigilante e continua di uno stradino fisso, ma bensì ad un incaricato, padre di nove figli, che percepisce appena 15 mila lire al mese e ccn le quali dovrebbe mantenere la Quali le condizioni delle nostre borgate di montagna? Semplice-mente gravi e preoccupanti, come ieri e come sempre. Eccole: mancanza di redditi e tasse gravose, emigrazione, depau. peramento del patrimonio zootecnico e boschivo, isolamento per mancanza di strade efficienti e di mezzi di collegamento. Nelle borgate di montagna — Masarolis, Tamoris e Reant — manca il reddito perchè nessuno si è mai curato di andare incontro a quelle popolazioni a tempo debito e con mezzi sufficienti sia per creare in loco fonti di lavoro sia per sviluppare quelle attività che altrimenti sarebbero diminuite o cessate del tutto; anzi con la recente chiusura delle cave di marna di Canalutto, che fornivano la pietra necessaria ai cementifici di Cividale e dove erano occupati molti operai del luogo, la situazione si è andata vieppiù aggravandosi, favorendo, con l’ac-ccntuarsi del fenomeno emigratorio, uno spopolamento davvero inquietante che fino a questo momento ha più che dimezzato la popolazione di parlata slovena. E non si comprende la ragione, non certo socia’e nè umana, della gravità delle tasse, talvolta superiori a quelle dei paesi di pianura, imposte alle famiglie che si trovano in una situazione economica di preoccupante disagio: e, si no- niamo a far presente il «trucco» a tutti gli elettori di Masarolis, anzi ad aprir loro gli occhi; ed è anche tempo lo facoiano una buona volta per cambiare almeno un pò qualcosa e per imprimere un indirizzo nuovo al Comune di Torreano di Cividale rispetto pile esigenze ed alle necessità delle borgate di montagna. Votare quindi bene, votare giusto, con piena coscienza. Votare bene non solo per mandare al Comune uomini saggi, onesti e di larghe vedute democratiche ma anche, ripetiamo, per favorire, l’avvio alla ì scita economica delle trascurate borgate abitate da popolazioni di parlata slovena. ti bene, queste tasse sul reddito locale, che non esiste, vengono pagate in gran parte soltanto con quel poco che dall’estero gli emigranti riescono a far pervenire in Patria. Nessuno si è mosso neanche per far contribuire a ricreare almeno in parte il patrimonio zootecnico e boschivo decimato dagli eventi bellici e che costituiva il maggior cespite per ogni singola famiglia; cespite che per lo meno permetteva, unitamente ai guadagni realizzati nelle cave di Canalutto, di tirare avanti alla meno peggio. E, ancora nessuno ha mosso un dito per togliere queste popolazioni dal loro secolare isolamento; ed è appunto per questo che mancano strade convenienti ed un’au-tccorriera che le colleghi con Tor-leano che possono raggiungere soltanto a piedi. A proposito di viabilità la lotta delle popolazioni di parlata slovena di Masarolis, Tamoris e Reant non è di oggi, ma è antica di data, purtroppo. Noi, però, ci limitiamo ad accennare ad un solo episodio verificatosi nel lontano 1912. Ebbene allora tutta la popolazione delle nominate località ha compiuto compatta e decisa u-na marcia di protesta su Cividale per reclamare la costruzione di una strada che collegasse dette località al capoluqgo di Torreano. 7 RILi skrbljeni za nas.qlng^ in kulturni razvoj, šele rap«izagotov-Ijena Slovencem entflljmravnost, bedo odstranjeni vzffljp za nezadovoljstvo in trenja ter ^do u-stvarjeni pogoji za ctamjugožitje. Slovenci, ki lojalno ltt