Zasavski Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in upravništva; »Zasavski' tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije 26. — Telefon št. 91. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 609-70-1-14«. — List‘izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna loo din, mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportaži 10 din, — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo. Iff Ja Ml m Štev. 25 TRBOVLJE, 20. JUNIJA 1958 Let«' XI TOVARIŠ TITO V LABINU „Laži bodo škodovale njim samim" V nedeljo je bila v Labinu ® Istri proslava 150-letnice Premogovnikov. Na proslavo je prišlo nad 50.000 ljudi. Na Prosiapi je govoril tov. Tifo, ki je najprej pozdravil in čestital rudarjem Istre in jim dejal, da ima naša dežela takšen delavski razred, ki tudi v najtežavnejših trenut-pozna svoje mesto in dolžnosti , ki potrpežljivo in vztrajno dela, da bi se sedanjim in bodočim rodovom godilo bolje. Potem je tovariš Tito spregovoril o sporu med SZ in Jugoslavijo in dejal: »Človek bi mislil, da so sedanjo gonjo proti socialistični Jugoslaviji povzročile nekatere teoretične formulacije v pro-Oramu ZK in v referatih na njenem VII. kongresu. V resnici pa ni tako. Gonja proti nam ima globlje korenine. Organizirana je bila že davno Pred našim kongresom, ko Program še nikomur ni bil znan. Glavni razlog za gonjo j* v tem, da nismo hot‘eli Podpisati deklaracije dvanajstih dežel, sprejete lani novembra v Moskvi, in da se nismo hoteli vključiti v tako irnenovani socialistični tabor. Kar zadeva sam program, srno po kritiki, ki je prišla Postopoma, prejeli pripombe, d*, je treba to in ono še poudariti. Vi veste, da so naši ljudje poslali kakih 1500 pripomb, izmed katerih so bile nekatere manj važne, neka-tere pa so tudi bistvenega značaja. Povedali smo tovarišem zunaj naše dežele, tovarišem v “Z in drugih deželah, da Program ni zaključen, marveč da je osnutek. Nekateri dobro misleči tovariši, denimo ** Poljske, so nam sporočili nekatere pripombe, ki smo jih tudi sprejeli. Ce pa nam kdo rte sporoči načelnih pripomb ,ln kratko malo preide na sruerjanje, seveda takšnih stvari na kongresu ni moč Pnljučiti v program. , To, da nismo podpisali deklaracije, sprejete v Moskvi, ln da se nismo vključili v socialistični tabor, ne pomeni,• aa nismo za najboljše sodelovanje z vsemi socialističnimi deželami, marveč nasprotno, da smo za to sodelovanje na ?*ek toriščih. Menimo, da se treba na vso moč prizadeli, (ja se položaj na svetu jj® Zaostri in da se ognemo "finemu spopadu. Mi menimo, a je treba z vsemi deželami vezati stike sodelovanja, ne P® omejiti se na dva tabora, »* se bosta prepirala in zaradi J®*erih bi utegnilo nekega dne Priti tudi do vojnega spopada. ^ nadaljevanju svojega go-je tovariš Tito dejal, da J? citatj X' programa In refe-podanih na našem VII. ^trtgresu, ki jih zdaj uporab- ljajo v tisku v vzhodnih deželah netočni in ponekod popačeni, ali pa_so jih tako vzeli iz besedila ,da dajejo povsem napačno predstavo o naših glediščih. Ko je tovariš Tito podal dejansko podobo svojega govora, na VII kongresu, ki pa ga na Vzhodu maličijo in trdijo, da je hvalil ameriško pomoč in ameriški imperializem, je tovariš Tito dejal, da to ne ustreza resnici, pač pa da je na kongresu povedal, da smo od Amerike dobivali gospodarsko in vojaško pomoč v času, ko nam je bila najbolj potrebna, v času Stalinovega političnega, gospodarskega in propagandnega pritiska na našo deželo. To nam je v veliki meri pomagalo, da smo bili kos ogromnim težavam, na katere smo takrat zadeli. Čeprav je znašala pomoč ZDA samo 4 % našega narodnega dohodka, bi bilo z naše strani nepravilno in nerazumljivo, če bi zanikali velik pomen te pomoči, ki smo jo dobivali v najtežavnejšem času. Nekateri ljudje na Vzhodu bi radi izkoristili to v propagandne namene in zato izražajo dvome, da dobivamo pomoč brez političnih ali drugih koncesij. Toda dejstva so dejstva: mi nismo dajali nobenih koncesij takšnega značaja in takrat tudi nihče takšnih pogojev ni postavljal. Potem, ko je tovariš Tito govoril o tem, da tuja pomoč ni bistvena, je dejal: Po količini in kakovosti žaljivk in psovanj korakajo bolgarski voditelji in bolgarski tisk skupaj s kitajskim v gonji proti Jugoslaviji, da o albanskih voditeljih sploh ne govorim. Le-ti so zmerom med prvimi, če že niso prvi, kadar gre za obrekovanje Jugoslavije in njenih voditeljev. Sedmi kongres bolgarske partije je bil v glavnem posvečen napadom, obrekovanju in žalitvam socialistične Jugoslavije in njenih voditeljev. Na njihovem kongresu je bilo toliko govora o Jugoslaviji, da je bil kongres sam podoben nekakšnemu frakcijskemu bol-garsko-jugoslovanskemu kongresu. Namesto priznanja, pomanjkljivosti in težav v notranjem razvoju svoje dežele, namesto polaganja računov o prejšnjih grdobijah, namesto priznanja lastnih napak v delu, so si bolgarski voditelji prilastili pravico, da se vmešavajo v notranji razvoj Jugoslavije. Ko je tov. Tito obrazložil še govor Hruščeva na bolgarskem kongresu in povedal, da le-ta zanika lastne trditve, je poudaril, da smo mi sicer izkušeni, potrpežljivi in pogumni, vendar nas je ta najnovejši položaj hudo prizadel. Ne zato, da bi nam lahko karkoli preprečilo, da zmagovito korakamo naprej v izgradnjo naše dežele. Hudo nam je iz čisto moralnih razlogov. Čeprav je v moralnem oziru naš položaj neprimerno boljši od njihovega, ker vemo, da imamo prav, nam je hudo zato, ker vemo, da to vendarle ni potrebno ne njim ne nam. Ce pa je že tako, se ne bomo dosti pomudili pri tem. Mi bomo kdaj pa kdaj samo odgovarjali, mirno in hladnokrvno, ne da bi govorili v istem jeziku, marveč bomo govorili v pravem človeškem jeziku, jeziku resnice in si prizadevali ohraniti našo enotnost, prizadevali si bomo, da n stanejo naše vrste strnjene. Važno je namreč, da zgradi- j mo v naši deželi čimboljše1 življenje in ustvarimo resnične socialistične odnose. To bo koristilo nam in nadaljnjemu sazvoju socializma. Zbori volivcev v trboveljski občini Želje in možnosti Te dni so v Trbovljah zbori volivcev. Na njih razpravljajo volivci o družbenem planu in proračunu občinskega ljudskega odbora Trbovlje za letošnje lefki danes in juhi O tem, kaj je v Brežicah danes in kaj bo novega jutri, je pravzaprav težko pisati. Staro mestece med Savo in Krko polagoma spreminja svoje lice. V mestecu, ki je nekoč slovelo po trgovini, se danes razvija — in kar s pospešenim tempom — industrija in obrt Kmetijstvo se mehanizira in modernizira. Postaja napredno in donosnejše. Vse sile so usmerjene v to, da bi imeli prebivalci jutrišnjih Brežic in okolice večji in boljši kos kruha. Prvi sadovi teh naporov so že vidni. Življenje v krajih, ki jih bo še letos povezala z vso državo nova široka avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb, postaja lepše. Ljudje vidijo svoj cilj. Industrializacija na pohodu V delo občinskega zbora proizvajalcev vnašajo v Brežicah novost. Za vsako sejo pripravijo problematiko določenega podjetja, ali ene vrste industrije. Tako bo tudi na prvi seji zbor proizvajalcev razpravljal o problematiki rudnika Globoko. Letni načrt tega rudnika predvideva proizvodnjo 25.000 ton premoga in gline. Nastaja pa vprašanje prodaje izdelkov. Prevoz iz Globokega do Bre- Stanovanja v Sevnici Stanovanjsko vprašanje v sevniški občini ni preveč rožnato in ga zato delovni ljudje kar precej občutijo. Na zadnji občinski konferenci SZDL so razkrili nekaj podatkov, ki terjajo, da bo reševanje stanovanjskega vprašanja v prihodnjih letih zelo važna naloga sevni-ške komune. Večina stanovanj v Sevnici je že doslužila svojemu namenu, saj jih je bilo kar 63 odstotkov zgrajenih v prejšnjem stoletju. Po osvoboditvi je bilo zgrajenih zelo malo stanovanj, komaj 3 odstotke v odnosu na skupni stanovanjski fond. Vzrok je' bil v dejstvu, da so morale gospodarske organizacije vla- NAJBOLJSI ABSOLVENT. BRANKO HOČEVAR PREJEMA ZASLUZENO PRIZNANJE. Zaključna proslava Ob koncu šolskega leta na Industrijsko kovinarski šoli v Trbovljah V soboto. 14. junija, so v dvorani restavracije »Turiot« v Trbovljah slovesno praznovali zaključek šolskega leta Industnjsko-kovlnar&ke šole STT, katerega slavja so se udeležili razen dijakov ln učiteljev tudi nekateri starši učencev Praznični zaključek šolskega leta je bil združen s kulturnim sporedom, ki so ga izvedli sami u-čencl in so ga pripravlU tudi za partizanski pohod po Štajerski ln Savinjski dolini, v programu sta sodelovala orkester m pevski zbor, na sporedu pa je bMa še enodejanka -Sitarje brstje«. Ob tej sloveonostl so bile podeljene naarade najboljšim učencem ln absolventom šolo. Najboljši absolvent je bil Branko HOČEVAR, ki Je za nagrado dobil ročno uro. Drugi najboljši u-čenec je Franc Knez, ki bo za nagrado preživel 10-dnevni brezplačni dopust ob morju, k temu pa Je prejel še knjižno darilo. Tretja absolvent pa Je Firanc Htršel. k) je dobil knjižno nagrado. V drugem letniku šole je bil najboljši učenec Martin Korbar. Prejel Je prav tako knjižno darilo, enako najboljši učenec prvega letnika Emil Skerbic. Nadalje sta bila nagrajena za uspešno delo v organizaciji LMS predsednik šolskega komiteja Janez BorStnar dn član organizacije Junij štusej iz I. letnika, in sicer oba s knjižnima nagradama Ko pišemo o tem slavju, Je prav da navedemo Se. da so bili letošnji šolski uspehi na izpitih dokaj zadovoljivi Učni uspeh zaključnih Izpitov pokazuje, da imalo le štirje učenci popravne Izpite, ki Jih bodo morali opraviti v jcseni-nt. Zaključni Izpit je delalo 44 rednih učencev ln 1 iz lanskega letnika. Prav dobrih ocen Je bilo 23,26 odstotka, dobrih 44,4« odstotka, zadostnih pa 24,26 odstotka. Srednja ocena v ITI.a razredu Je bila 3,02. v Ill.b razredu pa 3,72 V ostalih dveh letnikih tudi ni nihče padel pri Izpitih. Dijaki, ki niso dosegli zadostne ocene, bodo imeli popravne izpite v Jesenskem roku. VI.* razredu, ki, ga Je obiskovalo 21 gojencev, je srednja ocena 3,08, Izdelalo pa ga Je «0.60*/. učencev, v I. b razredu Je bilo 23 dijakov, srednja ocena znaša 2,89. % razred Je Izdelalo H,«1' 9 H. a razredu Je uspešno akon-čelo šolarje le 57,18%, ostali pa fimelo popravni Izpit. Srednla ocena znaša 3,6, medtem ko Je n. b razred Izdelalo 76,2*/» učencev s srednjo oceno 2,9. v obeh raz.ro-dih Je bilo po 21 učencev. Skupni šolski uspeh kaže. da Je 78,79", učencev izdelalo razrede, medtem ko Jih Ima 31,31% popravne Izpite. Absolventom čestitamo ln telimo srečno potovanje po partizanskih krajih naše Savinjske doline in vso srečo v nadaljnjem življenju Vsem, ki pa imajo popravne izpite, pa uspeh v jeseni. t. k- k. gati vsa razpoložljiva sredstva v obnavljanje izrabljenih in zastarelih obratov, da bi si tako zagotovile nadaljnji življenjski obstoj. Pri tem so morale nujno zanemariti stanovanjsko vprašanje, ki pa je prav zaradi tega iz dneva v dan občutne j še. Perspektivni načrt opozarja, da bo treba v naslednjih letih posvetiti več pazljivosti stanovanjskemu vprašanju. Da bi do leta 1961 zadovoljili vsaj najosnovnejše potrebe po stanovanjih, bi. jih morali zgraditi 255, ki bi stala okrog 550 milijonov dinarjev. Realne možnosti pa so, seveda ob upoštevanju dejstva, če bodo sredstva stanovanjskega sklada tako naraščala kot sedaj, in če bodo tudi delovni kolektivi prispevali del sklada skupne uporabe za te namene, da bo mogoče zgraditi do 1961. leta 196 stanovanj. Ce bi k realnim možnostim dodali še napore prizadetih ljudi, bi bili uspehi lahko še večji. Ne bi kazalo zanemarjati pobudo delovnega kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah, ki bo v dveh letih zgradil kar 90 stanovanj, v nemajhni meri prav zaradi sodelovanja prizadetih. V tem podjetju so z vsakim prosilcem sklenili pogodbo, g katero je prizadeti dobil zagotovilo, da se bo čez dve leti vselil v stanovanje, sam pa se je obvezal, da bo opravil določeno količino prostovoljnega dela. To bo omogočilo, da se bodo stanovanja pocenila za 300 do 500 tisoč dinarjev, kar da pri 90 stanovanjih 27 do 45 milijonov dinarjev ali 14 do 22 novih stanovanj. Močno lahko pospešujejo reševanje stanovanjskega vprašanja tudi stanovanjska zadruge ln razne drug« oblike, ki se ne naslanjajo samo na družbena sredstva, ampak tudi na prispevek prizdetih ljudi. žic namreč močno bremeni prodajno ceno premoga in gline. Ravno zaradi tega rudnik ni konkurenčen. Stanje v rudniku je pregledala že posebna komisija občinskega ljudskega odbora, ki predlaga, da se proizvodnja zmanjša od 25.000 ton premoga in gline letno na 12.000 ton. Vzporedno s tem se mora — kar je povsem razumljivo — znižati tudi število zaposlenih na 60 do 70. Prav tako bo treba znižati vrednost osnovnih sredstev, da bo' rudnik sposoben plačevati vse obveznosti — amortizacijo ln obresti na osnovna sredstva. Rudnik je prejel od okrajnega ljudskega odbora Trbovlje šest milijonov dinarjev investicij. Nujno je, da se takoj prosi ali za odpis posojila ali pa za podaljšanje roka odplačila, sicer podjetje v novih okoliščinah ne bo zmoglo plačila starih obveznosti. O vsej zadevi pa bo izrekel končno besedo zbor proizvajalcev Ob-LO in seveda delovni kolektiv sam. Brežiška opekarna, ki je v rekonstrukciji, bo v prihodnjem letu začela obratovati s polnimi kapacitetami. Proizvodnja se bo tako povečala kar za dvakrat. Tovarna pohištva pa ima problem s prodajo svojih izdelkov na domačem trgu. Uveljavitev nove uredbe o kreditni zmožnosti in o najemanju potrošniških posojil je precej zavrla najemanje posojil. V tovarni so bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo za domači trg, saj imajo vskladiščenlh za nad tri in pol milijona izdelkov. Tovarno v tem kritičnem stanju rešuje izvoz izdelkov. Precej del v komunali Letos bodo predvsem dokončali z deli pri ureditvi vodovodov v vaseh Prilipe, Podre-čeno in Ribnica ob avtomobilski cesti. V Mokricah bodo povečali zajetje, v Brežicah pa dokončno uredili črpališče za potrebe mesta in zgradili nov vodovod od črpališča do Grab- narja ter nadaljevali z napeljavo vodovoda v okolici železniške postaje. Tudi na Vinjem vrhu bodo letos dobili zdravo pitno vodo. Prav tako pa ka-nijo po okoliških vaseh nadaljevati z asanacijo vodnjakov, seveda v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. V ostalem pa nameravajo dati v izdelavo načrt za nov vodovod v Cerkljah, načrti za kanalizacijo na odseku stadion—železniška postaja pa bodo zgo-tovljeni v dveh mesecih in če bodo na voljo potrebna sredstva, bodo pričeli z deli še letos. Cesto Budič—Cateške toplice bodo asfaltirali, prav tako pa tudi odsek ceste most Brežice—Cerklje. V mestu bodo postavili tudi dve bencinski črpalki. Ena bo ob avtocesti pri Čatežu, ena pa v samem mestu. Za to pa lokacija še ni določena. Verjetno je, da bo stala nova bencinska črpalka ob cesti na Bizeljsko v bližini tovarne pohištva. Gradnjo črpalk bo investiralo podjetje »Pet-«1'« iz Ljubljane. V obrti poslej bo|je Zapišemo naj tudi, da v Brežicah računajo, da se bo proizvodnja v obrti' zvišala v letošnjem letu za 10 odstotkov. Občinski ljudski odbor se bo prizadeval pomagati obrti pri nakupu novih strojev, saj je še predvsem v obrti potrebna večja mehanizacija, če hočejo, da se bo zvišala proizvodnja. Nujno pa bo tudi ustanavljati nove obrtne in uslužnostne delavnice, ki jih v mestu močno pogrešajo — tako krojaške, šiviljske, soboslikarske itd. Sicer so v Brežicah že večkrat poizkusili vzpostaviti kako obrtno —1------«~ dclavn oo, pa na problem — bo treoa torej ali uslužnostno vedno naletijo prostor. Enkrat resno razmisliti o tem. kako M na kakšen način dobiti oziroma pridobiti prostore, hi so potrebni za razvoj 6brti. Za ilustracijo naj navedemo, da dela v sklopu brežiške Komunale manjša kovinska delavnica, ki ima vse potrebne pogoje rentabilnosti in razvoja za osamosvojitev, pa spet ni potrebnih prostorov zanjo. Sicer pa Imajo v Brežicah tudi v izdelavi program sajenja vrbovih šib. V bližnji prihodnosti naj bi se po tem načrtu razvil v mestu obrat ali obrtna delavnica, ki bi izdelovala pleteno pohištvo. Dobra zamisel, kajne? / Pa tudi sicer imajo v Brežicah še precej načrtov in zamisli za razvoj gospodarstva tudi v ostalih panogah. Načrtov dovolj, da bo tudi občina postala gospodarsko bolj močna in razvita. O tem pa še kaj več kdaj drugič (ma) Trgovina naj ne bo osamljena Tokrat za spremembo pomenek o trgovini. Ni slučajno, da smo za naš pomenek izbrali prav to snov, saj je pred časom zasedala Stalna konferenca mest in na njej so razpravljali predvsem o trgovini — o sodobnem organiziranju blagovnega prometa. Mogoče bo za tega ali onega v tem pomenku preveč načelnih besedi, toda včasih je tudi to potrebno. Ce so nam stvari načelno, da tako rečemo, jasne, potem je tudi konkretna praktična-odlo-čitev lažja in hitrejša. Najprej nekaj podatkov o splošnem stanju trgovine. Pred vojno je bilo v naši državi skupno 86.468 prodajaln, sedaj jih je 37.650. Promet pa je desetkrat porastel. Pri nas pride na eno prodajalno povprečno 480 potrošnikov, v 11 evropskih državah pa na en lokal 71 potrošnikov. Položaj speci- aliziranih trgovin pa je še slabši, saj pride na trgovino s tekstilnim blagom 12.000 prebivalcev, na trgovino z električnim materialom pa celo 300.000 potrošnikov. Hitro naraščanje prebivalstva v mestih in industrijskih središčih nalaga trgovini nove čaj, to pa škodljivo vpliva tac ko na prodajne cene kot tudi na kakovost storitve, v takšen položaj pride trgovina, kadar je tehnično zaostala, kadar je premalo razvita. Kako doseči, da se bo trgovina hitreje in pravilno razvijala? Leta 1893 je bilo v takratnem Rajhenburgu (sedaj Brestanica) ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo. Od ustanoviteljev ne živi nihče več. Poslednji izmed njih. Firanc Šerbec, je umrl leta 1954 v visoki starosti »4 let. Ob ustanovitvi Je društvo štelo 1« aktivnih članov, danes pa jih vključuje dvakrat več. Razen tega pa Je razveseljivo, da pri društvu redno vadijo štiri pionirske desetine, ki so bile na raznih gasilskih tekmovanjih vedno med prvimi. Od ročne brizgalne do gasilskega avtomobila, motorne brizgalne in gasilskega doma je bila dolga, naporna pot. Nekaj dna pred nemškim umikom iz naših krajev bi društvo kmalu ostalo brez avtomobila znamke »Mercedes-Benz«, Takratni kreisftlbrer Wolf Je izdal nalog, naj nemške vojaške enote prepeljejo gasilske avtomobile z vso opravo tja. kjer Jih bodo najbolj potrebovali ob zračnem napadu. Sedanji načelnik PGD Brestanica, tov. Miško Žmavc. Je izvedel, kakšen je namen tega ukaza: s temi avtomobili bi se nemške politične in vojaške osebnosti' iz Brežic, kjer Je talla porušena železniška proga, prepeljale v Maribor in od tod dalje v Avstrijo ln Nemčijo. Tov. Miško Žmavc Je skJerali avtomobil rešiti iz okupatorjevih rok. Namesto da bi avtomobil odpeljal v Brežice, je krenil za bežečo nemško ln ustaško vojsko. Skupine zbeganih in, razcapanih ustašev so skušale avtomobil na vsak način zaustaviti, vendar Je tovarišu Mišku usipelO, da jih je z divjo brzlno prešel ln med Bre- stanico lin Blanco neopažen zavil po vaškem kolovozu v gozd Kali-ševec kjer Je avto zamaskiral in tamkaj počakal tistih nekaj dni do osvoboditve Zdaj razpolaga društvo s sodobno tehnično opravo in je vedno v nekaj minutah na kraju požara. Društvo je preprečilo in sodelovalo samo po osvoboditvi pri gašenju okoli sto požarov, med katerimi so bili: požar Celuloze v Vid-mu-Krškem, parne žage v Sevnici, požar velikega gozdnega predela v Kozjem in požar Jugotanina v Sevnici. Za praznovanje 65-letnlce so člani društva s prostovoljnim delom pripravili plesišče, prenovili gasilski dom ln postavili nov most čez Brestanico. Najstarejši aktivni član društva Je tov. Araton Glas, rejen 1. 1889. Letos praznuje 50-letnico aktivnega sodelovanja v PGD Brestanica, za kar Je prejel diplomo domačega društva ln priznanje okrajne gasilske zveze. Tovariš Glas »e kljub svojim 69 letom še vedno redno udeležuje vaj in nastopa pni gašenju požarov. S svojo čilostjo in vestnostjo Je lahko vzgled vsem gasilcem. Njegovi tovariši žele, da bi še dolgo ostal med njimi. Člani PGD Brestanica so vsak hip, ob vsakem času, podnevi ln ponoči, v grdem ali lepem vremenu, poleti ali pozimi pripravljeni, da obvarujejo prebivalce bližnje in daljnje okolice milijonske škode — zato Jim želimo še mnogo uspehov pri njihovem nadaljnjem koristnem delu. Niko L, - ‘ GASILCI IZ BRESTANICE IMAJO JUBILEJ naloge. Trgovina sama pa v svojem razvoju zaostaja. Sicer pa to lahko opazimo kar prt nas v Zasavju, saj marsikdaj v posameznih trgovinah ne dobimo vsega, kar bi želeli, delno zaradi okornosti trgovskega kadra, delno zaradi splošne zaostalosti trgovine. Kdo naj skrbi za razvoj trgovine? Ali ona sama ali kdo drug? Skrb za življenjsko raven, za preskrbo državljanov, za razvoj trgovine in njeno normalizacijo morajo prevzeti nase ljudski odbori. Ni namreč dovolj, če z razdelitvijo narodnega dohodka in drugimi ukrepi zagotovimo skupun dvig osebne potrošnje, ob tem pa zaostaja panoga, ki posreduje materialne dobrine od proizvajalca do potrošnika. Poglavitna skrb in poglavitno področje dela ljudskih odborov je, razvijati materialno tehnično zmogljivost trgovine. Ce je trgovina preobremenjena, če odpade na en lokal preveč potrošnikov, dobiva več ali manj monopolističen zna- NAS KOMENTAR Belgijsko volilno presenečenje V minulih tednih so bile v štirih deželah parlamentarne volitve: nB Japonskem, v Italiji, Belgiji In Švedski. Na Japonskem so socialisti pridobili 8 novih mandatov, italijanski socialisti so pridobili 9 novih mandatov in 760.000 glasov več kot leta 1953, ivedika socialnodemokratska stranka je osvojila 6 novih mandatov, belgijski socialisti pa so lsgublll 3 mandate in prešli v opozicijo. Doslej je v Belgiji vladala koalicija socialistov in liberalcev. Socialisti so imeli v tej koaliciji komandne postelje. Po teh volitvah pa so se na oblaat vrnili krščanski socialisti. v dosedanjem belgijskem parlamentu so bili mandati razdeljeni takole: 95 krščanskih socialistov, 87 socialistov. 24 liberalcev ln 4 komunisti. Po nedavnih votitvah pa je v parlament prišlo 106 krščanskih socialistov, 19 liberalcev, 84 socialistov In 2 komunista. Ce bežno pogledamo te številke, razlike niso velike. Ne bi mogli reči, da so socialisti veliko Izgubili, več so izgubili njihovi zavezniki liberalci, zato ni moč ponovno sestaviti sociall-stično-llberalne koalicije, kajti le-ta bi Imela v parlamentu manjšino. Sooiall-stl niso pričakovali, da bodo liberalci Izgubili toliko mandatov, niti ne, da bodo sami nazadovat). Zakaj se je zgodilo takšno presenečenje? Poznavalci belgijskega političnega življenja trde, da je bila predvolilna taktika krščanskih socialistov uspešnejša od taktike socialistov. Čeprav so klerika!^ vedno postavljali v ospredje šolsko vprašanje, se pravi obstoj krščanskega šolstva, so vendar pred volitvami veliko več kot o šolstvu govoriti o ekonomskih ln socialnih vprašanjih: Obljubljali so, da bodo (če bodo sestavili vlado) Isglasovali zakon, po katerem bi vzl delavci In uslužbenci, ko gredo v pentljo, dobili 330.000 frankov. Veliko so govorili o zvišanju stanovanjskih dodatkov sa družine, ki imajo veliko otrok, obljubili so, da bo njihova vlada dajala večjo denarno Pomoč kmetijskim proizvajalcem In da bo zmanjšala vojaški rok na 12 mesecev. V vseh teh njihovih obljubah je bilo prav gotovo precej demagogije, vendar so z njimi prepričali precejšnje število volivcev, zlasti tistih, ki zaradi svojega verskega prepričanja shnpatlslrajo s krščanskimi socialisti In hi sodelujejo v klerikalnih sindikatih, torej tud) delavcev. Res pa Je. da delavcev niso prldo. bili veliko, večji je bil priliv glasov iz vrst liberalcev. Socialisti so v predvolilni kampa-niji storili več napak. V stranki sta se bojevali dve struji: Večinska, ki se v stranki zbira okrog njenega predsed-nisa Maxa Buseta in bivšega predsednika vlade Van Ackerja, v socialističnih sindikatih pa okrog generalnega sekretarja Louisa Majora, in manjšinska, ki jo vodi pomočnik generalnega sekretarja sindikatov Renard. Večinska struja se je preveč zavzemala za sodelovanje s liberalci, se pravi s sred. njo buršoazljo, zato Jim je v vladi preveč popuščala. Socialistična manjšina jo je obtoževala In govorila, da tak. ino sodelovanje i buržoazijo le škodi ugledu socialistične stranke in povzroča, da delavci bežijo v ztranko krščanskih socialistov. Renard pravi, da bi se morali socialisti odločneje zsvzetl za resne socialistične reforme, kot so na. clonatizaoija energetskih virov, delavska kontrola v proizvodnji, načrtovanje gospodarstva, brezplačna zdravstvena služba in zdravila, brezplačna srednja šola itd. Za te ukrepe se večinska struja v socialistični stranki ni zavzela tako odločno, kot bi se morala, ker se Je bala ostrih sporov z liberalci. Van Acker je v predvolilni kampanji precej govoril o zaslugah vlade za blaginjo, ki vlada v Belgiji. 1111» pa je očitno, da govori preveč na-splošno, da ne odgovarja na konkretna vprašanja delavcev, ki so hoteli vedeti, kaj Je z belgijskim socializmom. Pre- malo Je govoril o zahtevah industrijskih delavcev, ki predvsem zahtevajo, naj vlada prisili kapitaliste, da bi narodni dohodek pravičneje delili, plodove treh let gospodarske konjunkture so v glavnem pobrali kapitalisti. Liberalci pa so s svojo predvolilno kampanjo storili medvedjo uslugo socialistom. Njihovo geslo Je bilo: Glejte, koliko koncesij smo dobili od socialistov, glejte, kako smo socialiste ukrotili. Socialisti so Izgubili nekaj volivcev tudi zaradi svoje zunanjepolitične usmeritve. Mnogi socialisti niso zadovoljni z dejavnostjo Spaaka, bivšega sunanjega ministra In sedanjega generalnega sekretarja Atlantskega pakta, ki je usmerjen Izrazito blokovsko Ip kolonialistično. Belgija je torej spet dobila klerikalno vlado, ki bo začela izvajati program klerikallzaclje dežele, predvsem na področju šolstva, kar pa je osnova vse ostale klerikalne zgradbe. Klerikalni socialisti Je grozijo. Njihov časopis »La Libre Belgique> je pred dnevi zapisal: »Krščansko socialistična stranka morg likvidirati krlvlee, ki so storjene katoličanom v zadnjih štirih letih.« Ta napoved je dokaz, do l>a nedavni volilni poraz socialistov resno škodoval demokraciji in socializmu v Belgiji, Napak je pričakovati, da bi ta problem rešilo trgovsko omrežje samo, z lastnimi sredstvi in na lastno pobudo. Za reševanje teh vprašanj se mora zavzeti ljudski odbor, ta mora podpirati in usmerjati njen razvoj. Člani zbora proizvajalcev lahko v tej smeri veliko store in prek zbora proizvajalcev lahko to store proizvajalci sami. Seveda je treba računati tudi s sredstvi in pobudami trgovine same. Sredstva, ki jib prispevajo ljudski odbori, iu pa tista, ki jih da trgovina sama, velja uporabiti najracio-nalncje in sicer za reševanje najbolj perečih potreb. Zato je bil tudi eden od sklepov Stalne konference mest: »Združiti svobodna sredstva trgovskih organizacij, ker razdrobljena za organiziranje sodobne trgovine ne pomenijo nič. Iz teh sredstev bi kreditirali investicije v trgovini.«« Seveda pa lahko pri širjenju trgovine pomagajo tudi proizvodne organizacije, na primer razne tovarne, kmetij' ska posestva In zadruge. V njihovo korist bo, če bodo neposredno nastopala v mestih in industrijskih središčih s svojimi pridelki in izdelki. ■ Drugič pa kaj več o potrošniških svetih in svetih za blagovni promet. Stanovanjske skupnosti in gradnje stanovanj na dnev* nem redu okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani Prejšnjo sredo Je bil v Ljubija' ni plenum okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani, ki Je v *»' Cofku seje vključil na predlog Ž°J sedanjega OSS Trbovlje v svoj sestav še tovariše: Jožeta Ostanka« Antona sthurja, Alojza Zibreta« ki so bili Izvoljen) v predsedstvo« ter tovariše Leopolda Goljufa, A1' blna 21breta, Avgusta Zupančič*« Janeza Kolarja Tn Antona K°" kovico. . V prvi vrsti Je plenum nakaza* naloge sindikalnih organizacij P?1 razvijanju ln širjenju stanovanj' skth skupnosti ter prepotrebni** gradnjah. Izrečeno Je bilo' n®*1!? kritičnih pripomb o dosedanje*® načinu gradenj ter o počasne*” prilagajanju arhitektov In načrtovalcev stanovanjskih hiš potro-bam delovnih ljudi. ... Prav tehtna je bila diskusij* predsednika Republiškega «ve** sindikatov Slovenije, tov. Stane*. Kavčiča, ki Je predvsem poudari, potrebo po materialni učvrsti*® stanovanjskih skupnosti ter P9' stopnem formiranju na podlagi * obstoječih osnovnih elementov ** nadaljnje uspešno delo le-teh. vorll Je tudi o vlogi članov **S dlkata na tem področju ter **J hovem vplivu glede smotrne **P" rabe sredstev za gradnjo stan® vanj In ustanovitvi potrrb*1 ‘ ustanov — servisov za bIa(P°J svojih delavcev ln okolice. Plenum Je prav tako razpr** Hal o organizaciji letnega opAJtJ in uporabi prostega časa delavcj-ln uslužbencev. t. k- • Revija amaterskih gledaliških skupin v Velenju Med šestimi gostujočimi ekipami tudi dramski družini DPD »Svoboda« Center iz Trbovelj in DPD »Svoboda« iz Zagorja ^ ■ ( t* « ' , | r - r *.. .. ""*** ■ f .«5* SE POGLED NA faltirati cesto skozi trg.^o Pred VI. kultumo-prosvetnim festivalom v Zagorju Spet sedemdnevne prireditve Vsako leto se ponavlja: letni avditorij Zagorja se napolni in Zagorjani z velikim zanimanjem sledijo izvajanjem amaterskih društvenih skupin. Na ta način se zagorska kulturna javnost tudi uteži spričo pomanjkanja kulturne hrane v zimskih in zgodnjespomladanskih mesecih. Doslej še nismo zmogli uresničiti prvenstvenega napotila »Svobod«, ki jim nalaga aktivno življenje skozi vse leto, zato je razumljivo, da se je zagorski občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev odločil tudi v letošnjem poletju pripraviti festival, ki naj bi vsaj delno nadomestil zimsko mrtvilo in Pokazal Zagorjanom, da se društvene skupine zagorskih društev kljub temu prizadevajo vsaj delno pokazati uspehe svojega dela. Festival! Petero se jih je zvrstilo po vojni, in vsak je imel svoje posebno obeležje, zavoljo tega bi bilo napak od šestega pričakovati kaj drugega. Dal bo pač tisto, kar bo zmogel, oziroma kar bodo zmogle družine vseh zagorskih društev. Z razliko od Prejšnjih let, ko so bili festivali organizirani v počastitev dneva rudarjev, se bodo letos festivalske prireditve zvrstile prve dni avgusta, natančneje, pričele se bodo 3. avgusta in končale 10. avgusta, to je v času občinskega praznovanja zagorske občine. Svet »Svobod« in upravni odbor zagorske »Svobode« je sklenil — da Zagorjani ne bi bili prikrajšani za gostovanje ljubljanskih osrednjih gledališčnikov — povabiti Dramo že 3. julija, in kot je videti, se bodo tudi letos temu povabilu, ki je postalo že tradicija, ljubeznivo odzvali. In kakšne bodo prireditve letošnje osrednje zagorske kulturne manifestacije? Težišče bo na odrskih deskah: predvideno je, da bodo nastopile štiri dramske skupine, dva dni pa sta rezervirana za nastope pevcev, godbenikov, solistov, telovadcev, recitatorjev in drugih amaterjev. V festival sovpada tudi otvoritev velike industrijsko-obrt-niške vajenske razstave, in če se ne motim, 50-letnice zagorskega gasilskega društva. Obseg prireditev narekuje kot vodstvu »Svobod«, tako tudi ostalim činiteljem skrbno pripravljanje na to letošnjo osrednjo slovesnost zagorske občine. Seveda pa bodo nosili glavno breme aktivni kulturnoprosvetni delavci, kot odbor za proslavo obletnice gasilskega društva in odbor za pripravo razstave. Kot druga leta, tako tudi letos z vso upravičenostjo pričakujemo vsestranskega odziva zagorske javnosti. Namreč: Narobe DIREKTOR Vse je šlo v najlepšem Tedu in videti je bilo, da bo žeja spet ena izmed tistih »vzornih« se), ki pričajo o Veliki zrelosti kolektiva, na katerih se ne kažejo mnenja in ne izlivajo žolčna podtikanja in očitanj, kjer gre vsaka beseda dosledno po dnevnem redu, z demokratično natančnim javnim glasovanjem, kakor se je pogosto postavil direktor Pračnik z življenjem v svojem podjetju. Pa je vstal delavec Jaka, rt\ožakar, ki je že bolj starec kot mladenič, ki je med vojno branil domovino nekje v snežniških gozdovih, ki je zdaj ugleden delavec ® podjetju, sindikalni funkcionar in član DS, in dejal: »Tovariši, ta stvar mi ni jasna. Ne soglašam z vinenjem, ki ga je podal tov. direktor .. .« Ravnatelj Pračnik je od vesa pordel do ušes, pa vendar ohranil hladno kri, da J1* takoj vzkipel, ampak se •e čuteče nasmehnil in zamrmral: »Tovariš Jaka, pa pove) kaj ni prav!- Nekaterim od navzočih so glave nagnile proti tlom. Direktor pa se je smehljal m rad bi videl, da bt se drugi tudi. Toda v sobi je vstalo le čudno tiho. In Jaka je odkrito povedal: preveliko razkošje, zapravljanje v podjetju, ki ni-“ ni preveliko niti premočno . Direktor je spet zardel do nšes, tokrat je bil bes še močnejši, saj so se tudi dru- nemo ali pa glasno postavljali na Jakovo stran. Ne, tega besa se direktor mogel iznebiti niti v svo-'em sodobnem stanovanju, P°d svetlobo fluorescentne luči. Jaka! Ne bo mu dal, da t>l rovaril in kalil mir v Podjetju. Kaj pravzaprav misli ta staruh? Zaupni prijatelji iz podjetja so mu že nekajkrat prinesli novice o Jaki. Jaki ni bilo prav, če si je on — direktor — izposodil tovarniški avtomobil za nekaj kilometrov izleta. Da bi ne imel avtoritete za tako nedolžne stvari! Potem potovanje na jug države. »Kaj je tu slabega? Saj sem obiskal vendar tudi nekaj podjetij. V prostem času si pa menda lahko privoščim košček razvedrila. Lov je vendar zdrav! Star avtomobil je bil že tako slab, da je kvaril ugled podjetja. Novo vozilo je bilo torej nujno. Očitajo mi przdrago gradnjo stanovanja. No, mnogo je še stanovanj brez dveh sob, brez kopalnic, brez..., pa vendar, jaz zaslužim nekaj boljšega. Prokleta stanovanja! Spet so oblegali sekretarja: »Kam naj postavim posteljo za petega otroka? Samo zaradi kvartirja so v hiši nenehni prepiri. Žena mi grozi z ločitvijo!- Pot mu je lil s čela. Avto, stanovanje, izleti. Pa saj nimam časa, da bi sprejemal delavce, ki trkajo na vrata moje pisarne Pa vendar bi najbrž prav to, tovariška beseda, ljudem najbolj ugajala. Jaka. Ljudje. Napakr Resnica. To noč Pračnik ob misli na vse skupaj dolgo ni mogel zaspati. Naslednje dni je imel za ljudi iz podjetja več časa. črna limuzina je ostala v garaži dlje kot kdajkoli prej, delavci pa so ugotavljali, da je z njihovim starim direktorjem nekaj narobe, narobe v dobrem pomenu besede. Ja. Koprivc ta doslej še nikdar ni odpovedala, zato tudi letos ne bo drugače. Zlasti če se bodo prireditelji potrudili in pripravili resnično kvalitetne prireditve. (v) V dneh od 20. do 22. junija bo v Velenju revija najboljših amaterskih gledaliških skupin Slovenije, ki bodo tamkaj predvajale svoja dela. »Zveza Svobod« Slovenije je pripravila letošnjo smotro naših raznih gledaliških skupin, ki naj prikažejo najboljše dosežke amaterskega gledališkega dela v naši republiki. Izmed 12 priglašenih gledaliških skupin jih je posebna žirija izbrala šest. Iz Zasavja bosta sodelovali dramska družina DPD »Svobode« iz Zagorja z delom Marijana Marinca »Komedija o komediji«, gledališniki »Svobode-Center« iz Trbovelj pa bodo prikazali Hacketta tragedijo »Dnevnik Ane Frank«. Nadalje bodo nastopili na tej gledališki reviji odrska skupina domače DPD »Svobode« z »Beraško opero« od Berttolda Brechta, prav tako DPD »Svoboda Slava Klavora« iz Maribora z delom Leopolda Suhodolčana »Oblaki so rudeči«, DPD »Svoboda« lz Meiiee pa se bo predstavila z delom Pe-tr Budaka »Klobčič-. Delavski oder iz Ljubljane bo na tej reviji uprizoril delo Leonarda Franka »Jezusovi apostoli«, ob zaključku pa bo nastopila še ljubljanska Drama z delom, ki je letos zanj dobila študij kongresnega gradiva v Zagorju ENA SAMA IZJEMA Občinsko politično vodstvo v Zagorju Je osnovnim organizacijam ZK zelo konstruktivno pomagalo pri dosedanjem študiju in konkretnem obravnavanju gradiva VII. kongresa ZKJ. Dva dni po končanem kongresu je občinski komite sklical plenarni.sestanek, na katerem so določili način obravnavanja kongresa in poudarili, da je treba takoj začeli konkretizirati njegove napotke. Občinsko vodstvo je na tem plenumu še sklenilo poslati pismo vsem osnovnim organizacijam ZK, v katerem je predlagalo, kje in kako naj bi začeli s študijem. Pred dnevi so sekretarji osnovnih organizacij že podali kratka poročila o poteku študija. Precej organizacij se je podrobno seznanilo s prvim in drugim delom programa ZKJ, nadalje govorom tov. Tita in Rankoviča, statutom, ponekod pa so že obravnavali obtožbe sovjetske Komunistične partije proti Jugoslaviji. Študij se znatno razlikuje od dosedanje prakse. Vsak član se doma pripravi za določeno poglavje, ki ga nato poda ostalim članom, zatem pa sledi živahna razprava. Ponekod so prišli še na izvirno zamisel, ki jo je treba pohvaliti, da so za pripravo posameznih poglavij s kongresnega materiala zadolžili enega starejšega in enega mlajšega člana. Tako so mladi, lani in letos sprejeti mladi komunisti, že praktično začeli širiti svoje obzorje. Zanimivo je tudi to, da zagorski komunisti z velikim zanimanjem sodelujejo v razpravah na sestankih-in presajajo določena poglavja iz kongresnega gradiva na domača tla ter delajo konstruktivne zaključke. Videti pa je, da imamo tudi bele vrane med dobrimi organizacijami. Na sestanku sekretarjev je bilo rečeno, da osnovna organizacija ZK na Industrijsko-rudarski šoli že skoraj dva meseca ni imela nobenega sestanka. Potemtakem komunisti te organizacije sploh še niso začeli študirati osnovnih poglavij kongresenga gradiva, še manj, da bi razpravljali o nekaterih perečih problemih ustanove same. Sekretar te organizacije sploh nc čuti potrebe prihajati na posvetovanja sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki so se v Zagorju pokazali kot zelo koristna oblika medsebojnega sodelovanja in sprejemanja raznih stališč, koristni za konkretne politične akcije. Pojavlja se vprašanje, kaj so storili komunisti te osnovne organizacije, da bi odpravili to stanje? Kot je videti, ničesar. To pa pomeni ostati na starih kolesnicah. Prav gotovo komunisti te osnovne organizacije ne želijo zaostajati za ostalimi osnovnimi organizacijami v svoji splošni dejavnosti. To še zategadelj ne, ker imajo vse možnosti za konkretno politično in drugo delo. Seveda pa ne bodo siheli ostati brezbrižni, če sekretar osnovne organizacije noče ali ne zna poživiti njihovega dela, in sami pokazati pot iz sedanjega mrtvila. v Novem Sadu prvo nagrado, namreč Zmavčevo dramo »V pristanu so orehove lupine«. Teden dni kasneje pa bo v Kranju revija pevskih zborov, žal so se iz Zasavja priglasili zanjo samo pevski zbori »Svobode-Center« iz Trbovelj in pevski zbor »Svobode« iz Trbovelj II. Prve dni meseca julija bo v Postojni še revija godb na pihala. Čestitamo Tik pred zaključkom redakcije te številke našega lista smo izvedeli, da je bila za uspešno delo na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti v prvih desetih dneh meseea junija razglašena za udarno tudi mladinska revirska delovna brigada TONETA OKROGARJA-NEST-LA, gojencev - absolventov Industrijskih rudarskih šol Zagorja ln Trbovelj. Ob tem priznanju čestitamo mladim zasavskim brigadirjem tudi mi, z željo, da bi tudi v naprej tako marljivo delali ln do konca častno zastopali rudarske revirje na tej veliki delovni akciji jugoslovanske mladine. Se enkrat: vsem brigadirjem Nestlove brigade iskrene čestitke naše redakcije in vseh prebivalcev našega okraja! (ma) NASA ANKETA f NASA ANKETA 0 trboveiiskem športu Pred dnevi je uredništvo »Zasavskega tednika« razpisalo med trboveljskimi bralci naiega lista anketo o športnih problemih v Trbovljah, še posebej s poudarkom na predlog športnega društva »Rudar« Trbovlje o združitvi vseh športnih društev v trboveljski občini. Ne bo odveč, če poudarimo, da se zadnje čase vse po-gosteje razpravlja o skupnem delu športnih organizacij, nekje pa tudi že o tem, da se vsa športna in telesnovzgojna dejavnost v doglednem času združi, zlasti še po izredni skupščini republiške zveze »Partizan« Slovenije v lanski jeseni, Ta zamisel Ima svoj razlog predvsem v tem, ker telesno vzgojnim in športnim organizacijam v naših občinah manjka dobrega, sposobnega in požrtvovalnega društvenega kadra. Na drugi strani pa povzroča velika razdrobljenost teh organizacij In društev životarjenje nekaterih od teh. Ponekod pa se hkrati s tem pojavljajo tudi znaki klu-baštva. Tako se po nepotrebnem in brezkoristno zapravlja čas ln energija, ki bi Jo sicer lahko koristneje uporabili za društveno delo. PTedilog športnega društva »Rudar« jz Trbovelj o združitvi vseh športnih društev v trboveljski dolini v eno samo društvo. Je dosleden sklepom, ki so hild siprejeti 1945. leta, takoj ob ustanovitvi enotne fizkulturne organizacije v Trbovljah, Zlasti še tedaj je bilo precej poudareno, kakšne slabe posledice ima lahko razcepljenost sil v raznih društvih ln športnih organizacijah. V zadnjem času se Je šport In telesna vzgoja v trboveljski občini močno razmahnila. Nobena ovira ne bi verjetno bila, če bi Imeli enotno športno — telesnovzgojno organizacijo. Morda Je včasih v tem obdobju res prišla na dan trenja'med posameznimi društvi. Vedeti pa je treba, da krivde za to ne moremo iskati samo v enem društvu, ampak v vseh. Zato je nujno treba nehati s tako prakso ln tradicijo, in z druženiml močmi nadaljevati delo. V našo anketo smo zajeli preko 50 bralcev našega lista v Trbovljah. Odgovori na zastavljena vprašanja se počasi kopičijo v našem uredništvu. Kaže, da so se vsi tovariši, ki so bili anketirani, zelo potrudili in da bo lahko tako tudi naš list po zaslugi njih precej pripomogel, da se bo športno življenje v Trbovljah združilo in bolj razmahnilo. V ilustraclo pa naj vam še navedemo, da so tovariši, ki so se oglasili na našo anketo, odgovarjali na naslednja vprašanja: a) Kaj sodite o predlogu športnega društva »Rudar« ' ‘ ‘ " 'uštev ev v eno samo športno) organl- zdrulitri vseh športnih drui žarijo? b) Kakšno Ime naj bi nosilo novo športno društvo v Trbovljah? c) Ko že obravnavamo vprašanje združitve vseh športnih organizacij v eno samo, M bilo koristno, da razmišljamo tudi a tem, da se združijo vse Športne organizacije ln TVD »Partizan« v skupno telesnovzgojno — športno organizacijo. Kaj mislite o tem? (ma) Ko prihajajo rehruti... Pomlad je pošiljala svoje prve sončne žarke na novo oživelo prirodo, na žuljave roke delavnih ljudi, na prve zelene bilke trave, na železniške iti avtobusne postaje, pristanišča in na sivo pobarvane kovčke rekrutov. Potovali smo mimo Ljubljane, po kraških poljih, ob razlitih rekah — proti morju. S seboj smo nosili majhne skrbi in nezaupljivost v srcu, prepleteno s pripovedovanjem bradatih starčkov o kaplarjih, kaznih in strahotah, ki nas čakajo v času, ko se bo vlekel iz dneva v dan, iz meseca v mesec, v neskončnost. Toda verovali smo v pripovedke, nasprotne tem pripovedkam. V pripovodke humanih in dobrih ljudi, prekaljenih v revoluciji. Prispeli smo na cilj, utrujeni in zaspani. Polegli smo po odejah, pogrnjenih preko slame v veliki dvorani. Mnogo nas je bilo zbranih, in bili smo iz vseh krajev naše države. V vrsti smo ležali: Bi-toljčan, Skopljanec, Nišanec, Beograjčan, Subotičan, Varaž-dinec, Ljubljančan, Trboveljčan in drugi. Pričela so se prva spoznanja: »Nikola!« »Predrag!« »Joviča!« »Bojo!« Veseli me!...« — »Oj, ti si iz Titograda?!« »Saj sem bil predlanskim tam! Skoda, da se nisva že takrat poznala!« Radio Beograd je nalahko emitiral čardaš, oro, kolo. To je bilo za nas Slovence neobičajno. Navajeni smo na polko, valček. »Jože, obrni na Ljubljano!« je zaklical Radečanu Kranjčan Andrej. »Bobnič mi bo počil od te vražje muzike!« V pogovor se je.vpletel Tone in dejal: »Prišli smo v Dalmacijo. Privaditi se moramo na srbohrvatskn jezik. To nam je sedaj ožja' domovina. Eno leto bo nadomestila nam Slovenijo, drugim Srbijo, tretjim Makedonijo itd., — a čardaš, oro in kolo, valček in polko.« Toda utrujenost je terjala svoje. ■ Kmalu je nastala v dvorani tišina. Le tam na koncu dvorane je še nekdo ubiral otožne akorde s kitaro. Lovro ni mogel zaspati. Mislil je na svojo mater, ki mu je dejala v slovo: »Osvetljuj obraz svojega očeta, saj je bil tudi on sin Armije!« Truden sen popotnika je legel po dvorani. Naslednjega jutra je udarjal dež po oknih našega prvega vojaškega prenočišča. Prebudil i pa nas niso kaplarji iz pripovedk bradatih starcev, temveč tople oči tovarišev v uniformi. Potem so oblekli v unifor-me tudi nas. Obleka se je sukala , okrog naših teles, a udarci škornjev so zamolklo odmevali po pravokotnem hodniku. »Bili smo mehki in svileni..., kakor mi je rekel novi tovariš pravnik. Morali smo se privaditi — bili smo nespretni, nerodni. Prve dni ni bilo ostrih komand, niti postrojenega koraka. Sami smo se učili korakati in uriti v komandi »Mirno!« Sli smo v vrsto za zajtrk in uživali čaj s kruhom. Za skupno mizo smo bili združeni vsi bratje naše domovine Jugoslavije. Bili smo tovariši drug drugemu, govorili smo o naših dekletih, o šoli in podjetju. V vrsto smo odkorakali Pe-tar, Milivoje Boško, Blagoje in Jelo, in še drugi, različni samo po imenu. V koraku smo bili en sam gib, v spanju en sam sen, na poligonu ista misel, in v prostem času ena pesem — pesem pomladi in mladosti. Kmalu smo se vživeli. Vsako jutro nam prinese nešte-vilne čvrstejše korake, ostrejše pozdrave, veščino in spretnost. Jelo Perme, Zadar ZASAVSKI TEDNIK NAROČITE SINU ALI BRATO PRI VOJAKIH IN SORODNIKOM — IZSELJENCEM! Prad proslavo na Sutjeski V času V. ofenzive 13 dni v jami (Piše Marko A. Vujačič) V času Pete ofenzive so nas Nemci in razni njihovi pomagači z veliko vojaško silo in najmodernejšim orožjem spravili v težaven položaj. To so bili krvavi in viteški dnevi ene izmed slavnih epopej naše narodnoosvobodilne vojne in revolucije. Takrat sem bil v Tretji diviziji, ves onemogel in izčrpan. Tudi Ivan Milutinovič, zavzet z mnogoštevilnimi skrbmi in problemi, je bil tu, kakor vedno. Tovariški in do kraja human je skrbel za vsakega posameznika, odrekajoč se najosnovnejšim osebnim potrebam. Govorili smo o tem, kam spraviti osivelega književnika Vladimira Nazora. To Vprašanje sem prevzel nase jaz in s popom Radovičem odšel v neko vas. Vaščani so nama rekli, da bi bil najpriprav-nejši kraj neka globoka skrita jama, v kateri se lahko zadrži več ljudi. O tem smo obvestili Ivana, ki je obzirno začel nagovarjati Nazora, da se z nami skrije v jami, dokler ne poneha nemška ofenziva. Bili pa smo precej presenečeni, kajti Nazor je pričel nenadoma vpiti: »Nočem se v jamo živ zakopati! Kaj hočete od mene? Kje je Tito, da mu povem, kaj ste sklenili!« l>Dobro,« je mimo odgovoril Ivan. “Potem pojdi z vojsko, pa naj bo že kakorkoli — a ti, Marko, se skrij, dokler vse ne mine in bo spet vse dobro.« Tako se je zgodilo. Vojska je odšla, jaz pa sem se odločil, da me kmetje spuste v jamo. Devetega junija okrog desetih zvečer so prišli trije kmetje — dva Rajičeviča in Radovič, vsi iz vasi Babič. Ti so me odpeljali v temni noči, da ne bi nihče videl, do jame. Z menoj je bil pop Jovo in njegov bratranec Mlhajlo Bajagič. Bajagič je stalno silil, da tudi njega spuste v jamo, ker je mlajši in močnejši, in bi tako lahko priskočil na pomoč, če bi bilo treba. Jama je bila visoko v skalah nad reko Pivo, na drugi strani pa je bila vas Mratinje. Jama je bila na vrhu ozka, merila je nekaj nad en kva- dratni meter, po pripovedovnju kmetov pa je bila globoka kakih petnajst metrov. Najtežavnejše je bilo, kako nas spraviti v jamo. Razpravljali smo o tem, končno pa je neki kmet odšel v vas in prinesel s seboj vrv, po kateri se je naša trojica spustila do dna jame. Preden smo se spustili v jamo, smo se s kmeti dogovorili, da se nikomur ne oglasimo iz jame, če bi nas kdo klical, razen če se kmetje vrnejo in nam dajo znamenje z ovčjim zvoncem. Na dnu jame je bilo suho listje' in blato, ob straneh pa več špilj in prostora za kakih dvajset ljudi. Za hrano smo imeli s seboj dva kilograma koruznega kruha in dve pečeni ovčji bedri. Kmetje so z vrha jame vrgli vanjo nekaj večjih kep snega, ki pa so se razbile v stotine koščkov. To nas ni posebno žalostilo, ker smo računali, da bo nemški napad in prehod trajal največ tri dni in da bomo že kako zdržali. Tako smo dočakali 13. junij že nekam nervozni in zaskrbljeni, ker se nam ni nihče oglasil, mi pa smo bili že precej žejni in lačni. Naš molk je tisti dan nekako okrog poldneva pretrgalo neko vpitje. Veselo smo poskočili, misleč, da so to naši. No, na žalost pa so bili to odsekani glasovi nemških vojakov, ki so pretaknili vsak kot in naleteli tudi na našo jamo. Hitro smo se umaknili v razpoke ob strani, sluteč zlo. Ni dolgo trajalo, ko je začelo bobneti in pokati: Nemci so začeli metati v jamo veliko kamenje, ki se je lomilo in bobnelo po jami. Kmalu nato je začel mitraljez udarjati po kamenju nad iftšhni glavami, a nato bombe, druga za drugo. Slišali smo treskanje nad nami. No — če nimamo Sam. bo treba pač umreti... Dva dni, 14 .in 15. junija, se je ponavljalo isto. Dim od eksplodiranih bomb nam je rezal oči, bil je dušljiv zrak. Spričo tega smo brez hrane tn vode začeli telesno slabeti. Živeli smo še v nekakšnem polsnu, skoraj neobčutljivi od duševnega in fizičnega zloma. Bilka upanja nas je še držala pokonci: prišli bodo kmetje in slišali bomo zvonec. Brezumni smo čakali in čakali, a nikjer ni bilo čuti žive duše. Bilo je vse pusto in mrtvo. Nemec je vse živo, kar je našel, požgal in pobil. Na našo veliko nesrečo so bili (kar smo zvedeli šele pozneje) ubiti tudi vsi trije kmetje, ki so nas spustili v jamo. V tej naši veliki stiski je bila neka srečna okolnost, namreč, da je snaha popa Jove, ki je po pokolu ostala še živa (njej sta poginila mož in sin) vprašala kmete, če so nas potegnili iz jame. Ti so odgovorili, da ne vedo, če smo bili spuščeni v jamo in kdo je to storil. Takrat je Zagorka (snaha popa Jove) prišla sama k jami in bas začela klicati. Seveda se ji nismo oglasili, ker smo se domenili, da nas bo poklical zvonec. Tedaj smo zaslišali jokanje: “Kuku (gorje) sine izgubljeni, kuku bračo odabrana!« Spominjala se je mene in me objokovala, popa Jova in Mihajla. Ko smo to slišali, smo sklenili, dasiravno 6e nismo mogli premakniti, da se oglasimo. Vendar sva jaz in pop Jovo popolnoma izgubila glas. Le mladi učitelj Bajagič je še lahko zaklical, da smo •živi. Zagorka je vsa srečna odhitela v vas in pripeljala s seboj ljudi, da nas potegnejo iz jame. Spustili so vrv v jamo. Imeli smo malo moči, vendar sva učitelj Bajagič in jaz nekako navezal, na vrv popa Jova, ki so ga prvega potegnili na dan. Nato je neki kmet, ki so ga spustili v jamo, spravil še naju na svetlo. Tako smo po trinajstih dneh in nočeh na pol mrtvi spet zagledali beli dan. Sveži planinski zrak nas je prevzel in padli smo v, nezavest. Petnajst dni nismo mogli použiti niti skorjice kruha, zato so nas kmetje zalivali z mlekom in hranili s kašo in kuhanimi koprivami. Pozneje so nas kmetje na konjih spravili v Golijo, kjer smo ostali mesec dni in okrevali. Osveženi smo sprt odšli v partizanske vrste, v novo trpljenje in nove zmage,,, Halo, 91 Ali bo mladinsko moštvo nogometnega kluba »Rudar« iz Trbovelj osvojilo najviiji na-alov v tekmovanju za prvenstvo Slovenije? — T. H. Trbovlje. 29. junija, ko PoCakaJte do bo vse Jasno’ V dnevnem časopisju sem v ponedeljek bral. da so istrski rudniki najstarejši rudnik v Jugoslaviji. Kaj pravite k temu Vi? — M. F. Videm-Krško. Da so ga krepko polomili! Verjetno se niso spomnili nekaj let nazaj, ko je leta 1954 rudnik Trbovlje praznoval 158-letnlco obstoja, rudnik Zagorje pa 1955 leta 290-letnico obstoja. Kdaj bomo lahko tudi v Trbovljah gledali televizijo? — F K. Trbovlje. Ko bo dograjena na Kumu relejna postaja! Kot pa smo izvedeli, bo ta urejena verjetno le v mesecu avgustu. Na neki konferenci v domačem kraju sem sMSal večkrat besede: tovarišija, človeški material in obdelovanje ljudi. Kako si to Vi razlagate? — J. K. Sevnica. Tovarišija, pri nas Je premalo obdelovanja človeškega materiala! Kaj Je z gradnjo mladinskega naselja v Zagorju? Ali Je zamisel za gradnjo padla v vodo? — P K. Zagorje. odločno Žago pravi, da ne! V Catešklh toplicah sitame steklenica piva 100 dinarjev. Zakaj taka razlika v ceni? — S. F. Brežice. Gotovo tržna inšpekcija brežiškega občinskega ljudskega odbora še ni zvedela za tol Misli ob letošnjem družbenem načrtu senovske občine Približevanje liudem Pred približno tremi tedni so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora na Senovem sprejeli družbeni načrt in proračun za letošnje leto. Poglejmo torej, kaj predvideva ta okvirni načrt v senovskem gospodarstvu oziroma družbenemu življenju. Za rudnik Senovo je rečeno, da bo letos izboljšal odkopne metode in nadaljeval z raziskovalnimi deli. Kakor je sploh z zalogami pre- moga v tem rudniku? Pred dnevi smo se oglasili na upravi tega podjetja, kjer so nam povedali, da je premoga po njihovih izračunih za eno, dve, celo tri desetletja dovolj, in da bodo nadaljnja raziskovalna dela pokazala, na kaj lahko računajo v prihodnjem obdobju. Vsakršna bojazen pa, da bi premoga zmanjkalo, je za zdaj torej brez osnove. Za termoelektrarno je reče- VOZNIKi MOTORNIH VOZIL SE MNOGOKRAT JEZIJO. KO MORAJO ČAKATI PRI SPUŠČENIH ZAPORNICAH NEDALEČ OD ŽELEZNIŠKE POSTAJE PRI ZIDANEM MOSTU. TUDI PO DVAJSET MINUT POTEM. KO PREVOZI VLAK MIMO KDO JE KRIV? Iz Litije m okolice Elektrifikacija v litijski komuni. — »Za prvo nalogo s& štejemo elektrifikacijo vseh vasi in zaselkov, ki doslej še nimajo elektrike,« — je dejal našemu poročevalcu predsednik litijske komune, tov. Slavko Pungerčar, in dodal, da pripravljajo zdaj vpeljavo elektrike v vasi Sirmanski hrib nad Litijo v Zgornjo Slivno in v zaselek Vrtače Nato nam Je tov. predsednik postregel z nekaterimi podatki: celotna dolina električnega omrežja men v litij skl komuni 124,4 km. Oo tega je bilo zgrajeno po osvoboditvi 80 km omrežja. V zadnjem času smo izboljšali javno razsvetljavo v mestu Litiji, ker smo dobili fluorescentno razsvetljavo celo pred Ljubljano. Tudi na Dobravi smo potegnili javno cestno razsvetljavo v dolžini poldrugega kilometra. Hvale vredno je. da sl z elektriko pomagajo mnoga kmetje pri svojih strojih, tako slamoreznicah, žagah, mlatilnicah, sadnih drobilcih in drugih kmetijskih strojih. Od 1450 kmetij, kolikor Jih je v litijski občini, ima že četrtina kmetov motorje in razne električne stroje za opravljanje pomožnih del. Tako so modernizirajo tudi naši kmetje po zasavskih hribih. En dan na savskem otoku ,.. — To ni naslov kake vesele filmske popevke ali naslov filma. Tak doživljaj so sl privoščili dijaki litijske gimnazije, ki Je bil zdaj proti koncu leta določen za športni dan. V okolica Litije Je sredi savske struge več otokov. Med naj-večje otoke štejemo peščine sredi Save med Zgornjim Logom in Pogantkom. v bližini železniškega mostu in predora med litijsko postajo in Kresnicami. Manj znan pa je otok med Bregom pod Litijo in občinskim posestvom Ponovl-če To Je zadnji večji otok sredi savske struge pred vstopom reke Save v znane zasavske tesni, že od davnega imenovane Med gorami. Ta otok Je poznan pod šaljivim Imenom Otok Nagihrltik, ker se tam radi zadržujejo samotni veslači ali pa kopalci — nudisti. Dolg Je kakih 500 metrov In nekaj sto metrov širok. Pokrit je z mivko in peskom, deloma pa tudi poraščen, zato še idealen prostor za vodne športnike in kopalce. Ob športnem dnevu bo razpeli dijaki litijske gimnazije, ki sojih vodili profesorji, 16 šotorov in so spremenili ta samotni otok v majhno platneno mestece Tam ao preživeli ve® dan, se kopali, tekmovali v skokih v vodo, igrali namizni tenis in druge igre z žogo, pa tudi šahirali so. S seboj so imeli nadalje čolne, da so res lepo uživali ugodnosti, ki jih nudi naša reka Sava. Z levega brega Save drži do otoka zasilna brv. ki so jo zgradili Fonovičeni, da pridejo laže na otok po fino mivko. Litijske profesorice so kuhale kosilo na posestvu Ponoviče, da so utešile mladina lačne želodce. Dan na otoku sredi savske struge Je dokazal naši mladini, da je mogoče preživeti počitnice tudi v domači dolini, saj nudi naša reka Sava vse možnosti za letovanje. Profesorja Hinka Lebirigerja, ki je dal pobudo za športni dan na otoku sredi Save, smo vprašali, kdo Je bil najboljši športnik. Odgovoril nam je: Janez Uštar, dijak ni. c razreda, ki je dosegel največ točk pri oceni skokov na glavo.« Delo litijskih planincev. — Litijski planinci so med najbolj agilnimi društveniki v litijski komuni Planinsko društvo vodi tov. Marijan Oblak, šef uprave za dohodke na litijski občini. SD Ltti-Ja-Smartno dograjuje nov dom na Jančah (794 m). — Vsako nede-IJo obiščejo Janče večje skupine turistov, šolska mladina pa prihaja na Janče tudi med tednom. Planinci jo opravili doslej pri gradnji doma na Jančah nad 2.000 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti okrog 150.000 din. V društvu je sedaj okrog 160 članov, 19 mladincev in 5 pionirjev. Zdaj so začeli s kampanjo, da bi povečali število članstva, zlasti pa pritegnili v svoje vrste še več mladincev in pionirjev. Društvo bo priredilo v poletni sezon! več skuipnih izletov. O delu litijskega planinskega društva poročajo stalne objave na otglasni deski poleg litijske knjigarne na n trgu. no, da bo nadaljevala dela v zvezi z montažo drugega agregata, še bolj važno pa se nam zdi, da bo pospešila študijska dela za vzpostavitev industrije gradbenega materiala. Posebne naloge stoje pred kmetijsko dejavnostjo. Znano je, da je senovska občina pretežno kmetijska in ima velike možnosti razvijati zlasti sadjarstvo, živinorejo in druge veje kmetijske dejavnosti. Posebno skrb bodo morali posvetiti razvijjanju kooperacije med zadrugo in kmeti. KZ namerava letos razširiti svojo sadno plantažo v Anžah za 5 ha, prav tako pa bo zaščitila dosedanje nasade pred škodljivci. Družbeni načrt in proračun sta letos še v večji meri prilagojena ljudem in njihovim potrebam. Gre zlasti za urejevanje komunalnih problemov, krepitev obrtne dejavnosti, razširitve trgovske mreže oziroma izboljšanje trga in nadaljnjo gradnjo stanovanj. 2e v zadnjem sestavku smo povedali, kolikšnega pomena je za on-dotne ljudi vodovod, pa cesta, kanalizacija in drugi komunalni objekti, za kar je letos predvideno precej sredstev. Posebno skrb bodo posvetili Je ustanavljanju novih obrtnih obratov. V načrtu je ustanovitev mizarske delavnice v Brestanici, ustanovitev elektro-mehanične-ga obrata na Senovem, razširitev krojaške in čevljarske delavnice v Brestanici, ustanovitev elektro-mehaničnega obrata na Senovem, razširitev krojaške in čevljarske delavnice na Senovem in izdelava načrtov za ustanovitev kovinarske delavnice v Brestanici ali na Senovem. Lani se je z ustanovitvijo nove poslovalnice, v spodnjih prostorih novega stanovanjskega bloka izboljšala trgovina, še posebno važno pa je to, da je trgovsko podjetje »Preskrba« premagalo razne težave in zdaj že izboljšuje organizacijo dela. Premalo pa govori družbeni načrt o krepitvi družbene kontrole v trgovini oziroma uveljavljanju teh organov v trgovski mreži. Težiti bodo morali za tem, da bodo usposobili svete potrošnikov, ki bodo lahko s svojo dejavnostjo v močno oporo organom delavskega samoupravljanja, kot potrošnikom. Prav tako bi bilo potrebno usposobiti svete potrošnikov v mesarskih in gostinskih podjetjih. Seveda se bodo morale za to delo najbolj zavzeti družbene organizacije, ker so prve poklicane razvijati delo teh in drugih organov. (v) {jofice V SEVNICO sem se ta teden najprvo napotil. Pred trgovino »Sloga« so prodajale kjnetije iz okolice izbrane Češnje po nižji ceni kakor v trgovini. Dobro so šle v denar. Tudi sam sem se namenil po merico dobrih sadežev. Ker ni bilo pri roki vreče, sem' stopil po njo v bližnjo trgovino »Sloga«. Tu pa so se takoj začele težave. »Vreče ne izdajamo. Češnje pa prodajamo tudi pri nas«, Je zagostolela prodajalka. Sele po prigovarjanju sem dobil želeno. Kaj pravite? Tako sem se raztogotil, da mi je tisti hip Se filma zmanjkalo. Zato sem se napotil v trgovino splošnega trgovskega podjetja v ŠMARJU. Kupil sem film FK 6x9 in zanj odštel 300 dinarjev. Tudi nad tem sem se zamislil. Zakaj stane film FK 6x9 v Hrastniku 260 dinarjev, v Trbovljah pa 270 din, v Sevnici pa 300 dinarjev. O tem je pa najbolje, da sami razmislite. Te dni se je v TRBOVLJAH zgodil čudež! Res, pravi pravcati čudež. JAJČNI DEZ/ Morda bo kdo mislil, da je to prvoaprilska potegavščina, čeprav smo že sredi junija. Od železniške postaje do restavracije so namreč s strehe avtobusa letela jajca. Ker je bil precejšen naval, so morale branjevke dati prtljago na streho. Cisto razumljivo Je, da se je zgodil potem pred restavracijo tudi pravi pravcati »čudež«, zaradi 70 izgubljenih jajc. Brž sem pomislil na to in v gilavo mi Je šinilo, kaj pa če temu spet ni kriv kamen na križišču cest v Bevškem, ki bo skorajda zaslužil »penzjon«. Šoferja avtobusa, ki vozi na progi SEVNICA—REKA—KRŠKO in obratno pa bi rad naučil malo olike, oziroma obzirnosti. S tem avtobusom sem se peljal v soboto 14. junija. Koliko plačam? sem ga pobaral. »110 dinarjev«. Ker nisem imel drobiža, sem mu dal 200 dinarjev Kasneje pa sem ugotovil, da imam desetdinnrski bankovec. Šofer mi da stotak nazaj, pa starega in zamazanega. Bolj, ko mu dopovedujem, da sem dal novega bolj mi potiska tega. Pravi, da ne da drugega zaradi načina. Dobro bi bilo, ko bi v prihodnje bil šofer malo bolj vljuden. Tisti svoj »zaradi načina« pa naj rajši pusti kar doma. Bo bolje tako. Se v ZAGORJE sem moral, kjer so v’nedeljo zvišali cene alkoholnim pijačam zaradi vpeljave 10-odstotnega davka na maloprodajo alkoholnih pijač. Pa so se spet pri tem znašli gostinci. Se . :c temu so pristavili svoj lonček. »Kšeft je kšeft, dobiček pa dobiček« so dejali in tako pri vsaki pijači nabili še dinar ali dva dobička. Prav bi bilo, da bi jim finančna ia tržna inšpekcija kaf najbolj trdo stopila na prste. Zagorjani jim bodo pri tem rade volje pomagala. Lep pozdrav do prihodnjič. Vaš PEPCE 30 let „Lota tai“ V soboto, Sl. junija zvečer, bodo slavili v Kisovcu pri Zagorju pomemben kulturni praznik. Pevski zbor »Loški glas«, odsek »Svobode«, bo priredil jubilejni koncert moškega in mešanega zbora. Ta kulturna prireditev bo v počastitev 30-letntce obstoja zbora. Pevski zbor vodi prof. Drago Korošec, znani partizanski skladatelj. v domači dolini niso mogli dobiti primernega pevovodje in so zaprosili Draga Korošca, da je prevzel vodstvo zbora in bo omogočil jubilejni koncert. Na našem podeželju je pomanjkanje sposobnih pevovodij res še preobčutno! Prof. Korošec, ki poučuje petje na ljubljanski Tehniški srednji šoli, je s to nalogo prevzel šesti pevski zbor, ki ga vodi istočasno. Dirigira dijaški pevski zbor na TSš, pevski zbor slepih in še tri druge. »Loški glas« so ustanovili rudarji iz Kisovca in okolice zato, da bi se v tedanjih težkih časih pri petju razvedrili in kulturno Izživljali. Pa tudi zato, da bi svoje ponesrečene tovariše ln druge rudarje spremili z žalostlnko na poslednji poti. Iz tega malega pevskega zbora se Je razvil nato trden pevski zbor, ki šteje danes 49 grl. Večinoma so vodili zbor nekate- litija v $astava& Valvasorjevem trgu. ku, — Tilka Burja, dentist, »bovlje — Obrtniška X. ?,°Rdinacijski ODIIOU I*la-f~Jk»ga društva Trbovlje in s 0<*n črnega diamanta Trbovlje zahvaljujeta vsem daroval-e,b dobitkov za srečolov £?dAm MOTORNO KOLO — _”®mke DKW, 350 ccm, dobro h^onjcno in žensko kolo. Po-ng upravo našega lista. Kn. OHRANJENO NEMŠKO „"LO s stremi notranjimi pre--■JVami, prodam. — Naslov v Pravi našega Usta (J^jESTO VENCA NA GROB jHjpJnega Tineta Horvatiča iz bou p vasi, brata naše koleglge, joclanja koJektnv VlSje gospo-jjbjske šole v Grobljah 3 000 din ^j^otroke padlih borcev Krške &oG*Ar.iam OSEBO, ki Je vzela vetrni Jopič v restav-ijrjll Jesenšek. Videm-Krško 1. da če se lioče izoig.niti JrJPi in sodmtlsktm stroškom, JjS Id nemudoma vrne. Prlza-tU"1 le bila opažena, kar bodo fcg^dlile priče — Rozi Fišer, — ^kt-rarna, Brestanica. v petek. 27. junija ob 16. uri: Nova Gorica : Kladlvar, ob 17.30: Rudar : Triglav; v nedeljo. 29. junija ob 16. url: Triglav : Nova Gorica, ob 17.30: Rudar : Kladivar. Da bj se ljubitelji nogometa vseh prireditev udeležili v čim večjem številu, bo vstopnina za vse tekme 150 din, za študente 120 din. Vstopnice se lahko dobe vsak dan od 17 do 19. ure v tajništvu SD »Rudarja« do vključno 25. junija. Vstopnica za vsak dan posebej stane 80 din. za študente 50 din. Podprite nogometni naraščaj s številno udeležbo! . DVE GOSTOVANJI V VIDMU-KRSKEM Pretekli teden sta bili v Vidmu-Krškem kar dve kulturni prireditvi. V torek je gostovalo Celjsko gledališče s »Komedijo o komediji« in brežiška šolska mladina s pravljičnim baletom »Začarana kraljičina«. Obe prireditvi sta zelo dobro uspeli. Kljub vročini sta bili dobro obiskani Domačini, ki so že precej zahtevni, so bili nadvse zadovoljni in so se izrazili, da si takšnih prireditev še žele. -š NAMIZNI TENIS . Pionirska In mladinska ekipa »Rudarja sta se udeležili republiškega prvenstva v Ljubljani, kjer sta dosegli lepe uspehe. Ekipno so Rudarjevi pionirji dosegli četno mesto in to pred »Triglavom«, »Odredom« ln »Jesenicami«. S prvakom, »Fužlnarjem« z Raven pa so izgubili 5:4. Med posamezniki se je zlasiti lepo uveljavil pionir Marčen, ki je zasedel 6. mesto, ki je edini premagal prepričljivo republiškega prvaka Grabnarja. »»»».»»»»»♦»♦.♦♦♦».♦»...»»♦»♦♦»«♦»♦....... RAZPIS za vpis v I. letnik rudarskega, kovinarskega in elektro odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE V ZAGORJU OB SAVI v šolskem letu 1958/59 Pogoji: . 1. RUDARSKI ODSEK Kandidat mona z uspehom opravita 6. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti telesno in duševno zdrav, 2. KOVINARSKI ODDELEK Kandidat mora z uspehom dovršiti 3. razred gimnazije ali 7. razred osnovne šole ter mora biti telesno in duševno zdrav. 3. ELEKTRO ODSEK Kandidat mora z uspehom dovršiti 4. razred gimnazije ali 8. razred osnovne šole ter mora biti telesno tri duševno zdrav. Šolanje v vseh treh odsekih traja tri leta. V času šolanja se učenci rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, učenci kovinarskega odseka se iz-učujejo za poklic strojni ključavničar, strugar, rezkar, kovač orodjar in posluževalec jamske mehanizacije, učenci elektro odseka pa za obratne električarje in elektro mehaniko. Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 1500 do 4000 dinarjev ter jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo Ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo ter naslednje osebne dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. izpisek iz rojstne matične knjige; 3. potrdilo o premoženjskem stanju staršev; 4. potrdilo o višini otroškega dodatka. Nekolkovapih prošenj ter prošnje brez priloženih listin ne bomo upoštevali. V izjemnih primerih bodo sprejeti v vse tri odseke tudi učenci z manjšo šolsko izobrazbo, te uspešno opravijo sprejemni izpit. Pri šoli Je Internat, ki nudi učencem vso potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v internatu, morajo to navesti v prošnji. Vpis v šolo traja do 25. avgusta 1958. Kandidat sc lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi V nedeljo 29. junija bo na strelišču na Ruardiju nad Zagorjem četrto republiško prvenstvo v streljanju z vojaško* puško za obveznike predvojaške vzgoje iz vse Slovenije. Na to tekmovanje bodo prišli tekmovalci iz vseh devetih okrajev naše republike, izven konkurence pa bodo- streljali tudi zastopniki študentov univerze iz Ljubljane. V ekipi bo 10 tekmovalcev — obveznikov predvojaške vzgoje. Pet tekmovailcev v vsakem moštvu bo srednješolcev, ostalih peit tekmovalcev pa bo iz vrst delavcev in kmetov. Streljal: bodo na 100 metrov iz ležečega položaja z naslonom na meto 50X50 cm. 20 strelov se bo ocenjevalo, šest strelov pred tem pa bo oddali vsak tekmovalec za preizkušnjo. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo 29. junija ob osmi ur. zjutraj. Za Zagorjane in okoličane, zlasti pa še za mladino, bo to res lep užitek. Prireditelji zato upravičeno pričakujejo kar največjo udeležbo. nove duštvene zastave. To je podaril društvu kolektiv kresniške tovarne apna. Pokroviteljstvo nad to spominsko slovesnostjo so prevzeli predsednik občine Litija, direktor tamkajšnje predilnice in direktor apnenic iz Kresnic. Lepo vreme, ki Je bilo v nedeljo, je omogočilo brezhibno izvedbo proslave, ki je zelo dobro uspela im tudi udeležba gostov in domačinov je bila velSka. Na proslavi je sodelovala godba na pihala litijske »Svobode«. OKRAJNO PRVENSTVO V PARTIZANSKEM IN ORODNEM MNOGOBOJU V TRBOVLJAH V nedeljo je bilo v Trbovljah okrajno prvenstvo v partizanskem in orodnem mnogoboju Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Udeležilo sc ga je lepo število tekmovalnih skupin in posameznih tekmovalcev iz Trbovelj, Hrastnika, notemeža. Radeč, Sevnice in Vidma-Krškega. V ORODNEM MNOGOBOJU Je bil meik mladinci najboljši Mirko Rupnik Iz Trbovelj, ki je dosegel 65.6 točke od 80 možnih. Med mladinkami je zasedla prvo mesto Helga Greben iz Hrastnika s 61,3 točke. V PARTIZANSKEM MNOGOBOJU so posamezniki dosegli naslednje število točk: ČLANI II. RAZREDA: Srečko Plevnik iz Ho-temeža 76,8 točke in Jože Ipavec, prav tako iz Hotemeža, 69,6 točke; MLADINCI II. RAZREDA: Marijan Pergar iz Radeč 73,3 točke in Povek Uhan iz Radeč 69,2 točke; MLADINCI III. RAZREDA: Jože Kovač lz Radeč 70,8 točke in Janez Mrežgr, prav tako od tam, 61,9 točke; MLADINKE II. RAZREDA: Tatjana Ivančič iz Radeč 6.1,2 točke in , Meta Koncil ja iz Vidma-Krškega 68,4 tdčke; MLADINKE. III. RAZREDA: Marjana Bednošek iž Hotemeža 75,4 točke, Dragica Iršiča, prav tako od tam, 70.7 točke in Roža Flisek iz Sevnice 68,5 točke. To. prvenstvo Je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo v partizanskem in orodnem mnogoboju, ki bo v nedeljo, 22. junija, na Bledu. Se štiri moštva v’ tekmovanju ZA POKAL JUGOSLAVI JE Tekmovanje za pokal maršala Tita v nogometu se v Zasavju bliža zaključku. Med tednom sta odigrala tekmo v Zagorju tamkajšnja »Proletarec« in »Svoboda« iz Trbovelj. Zmagala je »Svoboda« s 6:3, in to šele v podaljšku. V nedeljo pa sta igrala v Trbovljah »Rudar I« in »Sloga« iz Trbo-veflj. Rezultat je bili li:o v korist »Rudairja«. V Brežicah pa je gostoval »Rudar II« iz Hrastnika. Zmagalo je brežiško moštvo s 4:2. V polfinalu se bodo srečali »Ru- dar I« iz Trbovelj iz »Ruda»r I« iz Hrastnika, nadalje »Svoboda« Trbovlje : Brežice, ' Obe tekmi bodo moštva odigrala med tednom in v času tiskanja lista še nismo dobili poročil o izidu. PIONIRJI RUDARJA V FINALU V polfinalnem delu tekmovanja pionirjev v nogometu za prvaka Slovenij sta se srečali v nedeljo moštvi trboveljskega »Rudarja« in »Triglava« iz Kranja na igTišču SD »Rudarja«. Tekma se je v regularnem času končala neodločeno (0:0) in tudi dvakratni podaljšek igre po pet minut ni prinesel odločitve. Pri streljanju enajstmetrovk pa so bili boljši domači pionirji in tako zmagali s 3:2. D-ruiga polfinalna tekma je bila v Mariboru med pionirji »Branika« in »Litijo«. . Zmagali so Brani-kovci z 10:0 in se tako uvrstiad v finale. Tako se bosta v končni tekmi srečala »Rudar« m »Branik«, ki bosta eno igro odigrala v Mariboru in drugo v Trbovljah. FOTOAMATERJI V VIDMU-KRSKEM PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO Člani fotoamaterskega kluba v Vidmu-Krškem se že dalj časa* pripravljajo na klubsko razstavo, ki bo odprta v počastitev 3. občinskega praznika dne 12 avgusta Zaradi lažje presoje in ocenitve slik. ki so jih amaterji določili za razstavo, je klub povabil na sestanek članstva znanega fotoamaterja dr. Iva Freliha, ki je pregledal ves slikovni material in s pomočjo episkopa podal kritiko posameznih slik. Člani kluba so na tem predavanju mnogo pridobili, tako da v bodoče ne bodo delali napak pri fotografiranju. Marsikdo se je opogumil m prišel do spoznanja, . da bo lahko sodeloval na razstavi s slikami, ki jih je do sedaj ljubosumno skrival doma v prepričanju. da niso sposobne za lav-« nost Ker nameravajo pripraviti kvalitetno razstavo na 3. občinskem prazniku, so se odločili, da bodo v žiriji člani republiške fotozveze, kamor bodo poslali v oceno najprej fotografije v velikosti 13X18 centimetrov, nato pa jih bodo izdelali v razstavni velikosti. Ker je rok za dostavo fotografij kratek, se bodo morali ljubitelji čmobele umetnosti resno potruditi jn pohiteti, če hočejo svojo obvezo izpolniti. Želimo jim mnogo uspeha! Važno sporočilo OBVESTILO NABORNIKOM IN VOJAŠKIM OBVEZNIKOM Obveščamo vse mladince,, rojene 1. 1939, stalno stanujoče na območju občine Trbovlje, ki iz kakršnega koli razloga ne bi prejeli poklica na obvezni vojaški nabor že omenjenega letnika, kakor tudi vse začasno na območju občinskega LO Trbovlje stanujoče mladince letnika 1939 (iz drugih občin), da bo nabor (rekrutacija) navedenega letnika od 24. do vključno 28. junija 1958 v osnovni šoli na Vodah. Mladinci navedenega letnika se morajo v enem od določenih dni ob 7. uri zjutraj zglasiti pri naborni komisiji UVO Trbovlje zaradi nabora. S seboj morajo prinesti: knjižico P V V, osebno izkaznico, zadnje šolsko spričevalo in svinčnik. Mladinci, ki bodo prosili za odlog službe v JLA zaradi študija, naj prinesejo še razen tega prošnjo za odložitev vojaške službe in potrdilo o vpisu v šole . ali višje šole, da so redni dijaki oziroma študenti. Razen gornjih pa* obveščamo bolan© vojne obveznik^ ki jim je sposobnost za službo v JLA zmanjšana zaradi raznih poškodb pri delu itd., a se na smotri vojaških obveznikov v dneh 2. III. in 4. VI. niso priglasili za vojaško-zdravni-ški pregled, da se dne 22. junija 1958 zglasijo pri odseku za NO Trbovlje, soba št 25 ob 8. uri zjutraj. Na tem odseku bodo dobili navodila, kdaj se lahko zgla-se pri naborni komisiji (zvedeli bodo za ča»s, to je dan in uro pregleda). Vojaški obvezniki, ki se bodo priglasili za vojaško-zdrav-niški pregled, morajo s seboj prinesti zadnje zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od 6 mesecev. Prizadete opominjamo, da se strogo drže gornjih navodil. Odsek za NO pri obč. LO Trbovlje V nedeljo, 22. junija, ob 17. uri na stadionu »Rudarja* v Trbovljah prijateljska nogometna tekma REPREZENTANCA SOMBORA : RUDAR V reprezentanci sodelujejo klubi »Radnički« iz Som bora, ki je drugi v III. coni, in »Hajduka* iz Kule, ki je četrti v III. coni. .......... Športno društvo »Rudar*, Trbovlje, obvešča, da pripravlja za nedeljo, dne 31. 8, 1958, svojo tradicionalno tombolo. Med glavnimi dobitki so: motorno kolo, pralni stroj, radijski aparat itd. Cena srečke bo samo 50 din za kos. Rezervirajte svoj prosti čas za obisk tombole. VAZNO SPOROČILO Vsem našim naročnikom, ustanovam in podjetjem sporočamo, da je naš novi žiro račun pri Komunalni banki v Trbovljah za »Zasavski tednik- od 16. junija 1958 dalje sledeč: KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE 609-70-1-146 Prosimo, da vse stare položnice uveljavite s črtanjem stare in pripisom nove številke bančnega računa, kot smo navedli. UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA-TRBOVLJE STROJNO MIZARSTVO TRBOVLJE razpisuje 6 učnih mest za vajence mizarske stroke Splošni pogoji: 1. da ima veselje do mizarskega poklica, 2. dovršena osnovna šola ali najmanj 2 razreda gimnazije, 3. lastnoročno napisana prošnja za sprejem, 4. predloženo zadnje šolsko spričevalo. Rok za predložitev prošenj je do 30. junija 1958, TOVARNA CELULOZE IN ROTO PAPIRJA V VIDMU-KRSKEM DOBI IME PO VELIKEM BORCU IN REVOLUCIONARJU DJURU SALAJU REŠITEV NARADNE UGANKE IZ 23. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradne uganke iz predzadnje številke »Zasavskega tednika« se glasi: JUHA. Žreb je prisodil knjižno nagrado Angeli Lendaro, učenki 4. razreda osnovne šole Loka, pošta Loka pri Zidanem mostu, nadalje Alojzu Medvešku, učencu 5. razreda osnov, šole Dobovec, pošta Trbovlje I, Ključevica št. 9. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim pioniirjem in pionirkam, ki jiim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano Tešitev in pozdrave prisrčna hvala, UREDNIŠTVO NAGRADNA DOFOLN1LNICA ZA PIONIRJE Rešite danes naslednjo besedno dopolnilnlco: NAJ ČLOVEK POL SVETA OBTECE, NAJBOLJŠI • KRUH DOMA SE , . . Pripišite h gornjemu pregovoru manjkajočo besedo, pa Je uganka rešena. Odgovor nam prinesite e H pa pošljite po pošti na dopisnici na naše uredništvo do nedelje, 29. Junija opoldne. Za rešitev dopoflminice smo priipravi.il dve lepil knjižni nagradi (po odločitvi žireba). Ko nam boste odgovor111, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki Jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave! UREDNIzTVO Zagorska kronika • V nedeljo so v Kolovratu nad Zagorjem v okvira praznovanja 15. obletnice bojev na Sutjeski odkrili spominsko ploščo partizanom, padlim v letu 1944 v tem kraju. Te slovesnosti se je udeležilo nad 300 ljudi. 9 Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Lokah-Kisovcu nad Zagorjem prireja štiridnevni kulturni program od 19. do 22. junija 1958 v počastitev 39. obletnice obstoja pevskega zbora »Loški glas«. Tako je bila sinoči v domu veseloigra domače igralske družine »Jezični dohtar Petelin«. Danes zvečer bo ob osemnajsti uri gostovalo Celjsko gledališče z »Dnevnikom Ane Frank«. Jutri zvečer bo ob pol osmi uri jubilejni koncert pevskega zbora »Loški glas«. V nedeljo pa bo ob 16. uri pri gasilskem domu na Lokah razvitje društvene zastave in nastop pevskih zborov. 9 Prejšnji teden je bila v Zagorju skupna seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Razen ostalega so na tej seji sprejeli tudi družbeni načrt in proračun občine Zagorje za letošnje leto. • Gojenci vajenske šole raznih strok so pripravili za jutri zvečer v aomu »Proletarci« zaključno prireditev. V prihodnjih dneh pa nameravajo zagorski vajenci na izlet v Maribor, kjer si bodo ogledali tovarne avtomobilov, nato pa se bodo z žičnico odpeljali na Pohorje. • Učenci osnovne šole Zagorje so v torek irf sredo uprizorili v domu Partizana »Trnuljčico« • V soboto se je v Zagorju začel Pintarjev spominski športni teden. Pripadniki zagorskega »Partizana« so za uvod v praznovanje pripravili zvečer na letnem telovadišču samostojno telovadno akademije. ki je povsem uspela, pa tudi zanimanje in sama udeležba na akademiji je bila kar zadovoljiva. »Partizan« iz Zagorja je spet pokazal, da lahko tudi sam nekaj nudi ljubiteljem telesni kulture v Zagorju. V nedeljo popoldne pa-je bila na stadionu »Proletarca« prijateljska nogometna tekma med prvima moštvoma »Odreda« i* Ljubljane in domačega »Proletarca«. Zmagali so gostje z visokim izidom 7:1. (ma) SAH V' ponedeljek se je v domu športnega društva »Rudar« v Trbovljah pričelo letošnje okrajno šahovsko prvenstvo, ki bo trajalo do 23. junija, šahisti tekmujejo vsak dan od 16. do '21. ure v domu »Rudarja« Sahisti so izenačeni, posamezni dvoboji pa so zelo zanimivi. V ponedeljek je bilo odigrano prvo kolo. V tem kolu je Jazbec ml., dosedanji okrajni šahovski prvak, 1. kategornik »Rudarja«, izgubil proti tretjekategorniku A. Drobe-žu (Svoboda). Republški prvak slepih, tovariš Pintarič pa je šele po pet in polurni borbi priznal premoč drugokategornika Sribarja od »Rudarja< Ostali izidi; Rugelj-Frece 1:0, inž. Drobež-Kranjc 1:0 in Milenkovič-Skrbec 0:1 Dvoboj med Uran o in Majerjem pa J« preložen. (ma) Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA iti e: J. Spitaler Dimač in njegovi tovariši so odšli do njih poizvedovat. Priplazili so se do roba in gledali doli v vrtince. Sprague je tresoč se odskočil. »Moj bog!« je vzkliknil. »Tukaj človeku ne pomaga nič, če zna še tako dobro plavati.« Cok je pomenljivo dregnil Dimača s komolcem in pritajeno rekel: »Mrzle noge. Stavim dolar proti krofu, da ne bosta šla!« Dimač ga je komaj slišal. =žPluti bomo morali po tistemle grebenu,« je omenil. »Ce zdrknemo z njega, bomo treščili ob skalno steno.« »In nikdar zvedeli, kaj nas je udarilo,« je dodal Cok. — »Ali znaš plavati?« »Ce pojde tam kaj narobe, ne bi rad znal.« »Tudi jaz bi tako rekel,« se je oglasil tujec, ki je stal poleg njiju in zrl v globino. »Kar zadeva mene, ne bi prodal za nobeno ceno svoje pravice iti skozi,« je odvrnil Dimač. Govoril je iskreno, toda storil je to z namenom, da moža opogumi. »Oh, če bi tudi jaz imel toliko poguma,« mu je priznal možakar. »Že nekaj ur sem tukaj. Cim dalje gledam, tem večji strah sc me loteva.« »Ce prideta srečno skozi, ali bosta speljala tudi moj čoln?« Tehnika padalcev V%/ MUČEN FRANCOSKI NOVINAR HENRI JE S SVOJO KNJIGO »MUČENJE« PODAL PRETRESLJIVI DOKUMENT O POSTOPKIH FRANCOSKIH PA DALCEV V ALZlRU IN S TEM TUDI OSVETLIL MORALNO OZRAČJE LJUDI, KI SO S SILO PRIPELJALI NA OBLAS T DE GAULLA. SEDAJ PONA-TISKUJEMO ODLOMEK IZ KNJIGE. STOCKHOLM - GLAVNO MESTO ŠVEDSKE. V SVEDSKO SO TRENUTNO UPRTE OCI DESET TISOČEV ŠPORTNIH KIBICEV. SAJ GRE ZA PRESTIŽ NA NOGOMETNEM PODROČJU. »Slecite ga,« je rekel Lo . . . in ko je videl, da ne ubogam, »če nočete, vas bolno prisilili«. Idedtem ko sem se slačil, so mimo mene hodili padalci, ki so bili radovedni in hoteli spoznati Lo ... jevega »klienta«. Neki plavolasec, s pariškim naglasom, je vtaknil glavo skozi vrata: »Glej, saj je Francoz! Bolj so mu všeč »ratons« (zaničevalni izraz za Arabce) kot md? Dobrom u postrezi, Lo.. fi priporočam!« Lo . . . je sedaj urejal črno desko, umazano, vlažno, z ostanki bljuvanja, ki so jih pustili drugi klienti. »No, uležite se tja gor!« Zleknil sem se na desko. Lo . . je s pomočjo nekoga drugega privezal zapestja in gležnje z usnjenimi jermeni, pritrjenimi v les. Videl sem Lo .... ja, ki je stal nad menoj z razkrečenimi nogami, s stopali ob Ukradene slike iz »Inteligence Servicea« William Miller in Paul Thompson sta dva študenta iz Ox-forda. Kljub temu, da še nista dokončala študijev, sta že odslužila vojaški rok ,in to v neka zelo delikatni ustanovi, v »Inteligence Serviceu«. 21. maja pa so ju zaslišali pred londonskim preiskovalnim sodiščem v Bow Streetu. To sodišče mora le ugotoviti, ali sta dejansko kriva, nato pa ju predati drugemu sodišču. Policija ju namreč obtožuje naslednjega: ko sta slekla uniformo, sta napisala in objavila v dijaški reviji »ISIS« reportažo s slikami, v kateri odkrivata metode in podrobnosti iz angleške obveščevalne službe. Naslov te reportaže je bil: »Incidenti na meji: evo resnice!«. V tej reportaži navajata med drugim: »Britanska letala fin-girajo, da so zgrešila smer in letijo nad Vzhodno Nemčijo in fotografirajo objekte. Zelo hitri čolni, ki so jih zaplenili po vojni v Nemčiji in ki jim poveljuje angleški kapetan pod švedsko zastavo, se zaletavajo v sovjetske vojne ladje na manevrih v Baltiku, fotografirajo in zbirajo informacije. Neki tak čoln je prodrl celo v leningrajsko pristanišče, kjer je izkrcal skupino vohunov na sovjetsko Lahko bi dobil 85 milijonov lir Zaradi pomote pri prepisovanju oziroma pri pisanju' tretjega obrazca pri športni stavi v Italiji, kjer je bila na obrazcu, ki je bil na uradu za športno stavo, zapisana števiilka 12 in ne 13 kakor na ostalih dveh obrazcih, je prišel 43-letni urednik Felice Doria iz Milana ob 85 milijonov Ur... Dobil je vseeno nekaj, toda če bi bifl tud: tretji odrezek tako napisan kot eatala dva, bi bilo 85 milijonov. — Da se Je mož nad pomoto zelo jezil, lahko verjamemo. .. ozemlje. Pri takih dejanjih se zlasti odlikuje neki angleški kapetan z leseno nogo. V raznih zahodnih poslaništvih v Londonu se prav tako vohuni«. In tako še naprej. Zdi se neverjetno, da bi to pisali in objavili Angleži. Ko je revija »ISIS« to objavila, so mnogi mislili, da gre za norce ali provokatorje. Toda William Miller in Paul Thompson od- klanjata tako prvo kot drugo domnevo. Zlasti pa ju bremeni dejstvo, da sta objavila tudi neke slike iz arhiva »INTELLIGENCE SERVICEA«, Ko sta bila namreč sprejeta v to ustanovo, sta morala priseči, da ne bosta odkrila niti najmanjše podrobnosti iz te službe. To prisego pa sta — kakor vse kaže — prelomila. (phani &vet Iztočili so mu olje To se je pripetilo v Italiji trgovcu Nicolini Brunetti, ki mora imeti nekje pri Cosenti zelo prijazne prijatelje. Ti so zlezli skozi okno v njegovo skladišče ter tamkaj v osmih sodih, napolnjenih z olivnim oljem, navrtali majhne luknje. Kc je Brunetti drugo jutro prišel v skladišče, je tamkaj našel jezerce 1 tone olja, ki je izteklo skozi luknjice. — No, hvala za t8ke prijatelje! Sodišče so Izropali Tatovi in vlomilci zagodejo včasih kakšno tako, da je vredno jo zapisati. V mestu Varesse v Italiji je neka skupina vlomilcev izbral« sodišče, vdrla v blagajno in odnesla večje število menic. V blagajni je bilo radalje 9 milijonov lir gotovine, ki jih vlomilci seveda niso pustili tamkaj... Avto so spravili na streho univerze Podjetni študenti univerze j Cambridgeu so pred nedavnim Izvedli svojevrstno pustolovščino. Uspelo jim je dvigniti na streho njihove univerze kamionček, ki so ga na trgu kupili kot staro železo. Avtomobilček so s škripci dvignili skoro 30 metrov visoko na streho in ga tamkaj sestavili. To objestno delo so opravili v manj kot dveh urah. Policija, ki v takih primerih ni kdo ve kaj velikodušna, je marala priznati visokošolcem podjetnost. Nihče ni namreč videl študentov pri tem delu in vse so napravili z na j večjo natančnostjo. straneh deska, z rokami ob bokih v pozi osvajalca. Grozeče in strmo me je gledal in me skušal preplašiti, kakor so že storili njegovi predstojniki. »Cujte,« je rekel z alžirskim naglasom, »poročnik vam da čas, da premislite. Toda potem boste govorili. Ko.ulovimo belca, ga bolje »obdelujemo« od Arabcev. Vsi govore. In izpeti boste morali vse in ne le košček resnice: vse!« Medtem pa so se padalci okrog mene duhovičili: »Kako to, da te tvoji tovariši ne pridejo osvobodit?« . »Glej, kaj dela tisti tam zgoraj? Ali počiva?« Ostal sem tam med »paraji«, ki so se šalili in me žalili; molčal sem in se trudil, da bi ostal čimbolj miren. Nenadoma sem zagledal v sobi Cha . . .ja, Ir .... a in nekega kapetana. Bil je visok, eleganten in molčeč, z ozkimi ustnicami in z brazgotino na licu; imenoval se je kapetan De . . . »Ste torej razmišljali?« Vpraševal me je Cha .... »Nisem si premislil.« »Dobro, sam je to hotel,« obrnil se je tokrat k drugim in dodal; »Bolje je, da gremo v bližnjo sobo, tam je svetlo, bomo delali bolje.« Štirje padalci so dvignili desko, na kateri sem ležal, odnesli so me v bližnjo sobo nasproti kuhinji in me položili na cementna tla. Oficirji so se usedli okoli mene na nahrbtnike, ki so jih prinesli njihovi vojaki. »Oh!« je rekel Cha . . . , ki je bil prepričan, da mu bo zasliševanje dobro uspelo. »Potrebujem nekaj papirja in lepenko, ali kaj trdega za podlago, da bom lahko pisal!« Nekdo mu je ponudil deščico, da jo je položil poleg sebe. Potem je vzel iz rok Lo . . . Ju magnet, mi ga dvignil pred oči in mi rekel, obračajoč ta aparat, ki so ga mučeni že stokrat opisali: »Ga poznaš; kaj ne? Pisal si cele članke o njem!« »Ne morete uporabljati teh metod,« sem odgovoril. »Boste že videli. Če mi prav morate naprtiti kakšen zločin, izročite me v roke pravici: imate 24 ur časa za to. In ne tikajte me!« Te moje besede so sprejeli z krohotom. »Začnimo,« je rekel Cha . . . Neki padalec se mi je usedel na prsi; bil je temnolas, gornja ustnica se mu je upogibala v obliki trikotnika, proti nosu in na obrazu se mu je bral nasmešek otroka, ki hoče pri- praviti burko . . Pozneje sem ga spoznal v sodnikovem uradu med soočenjem. Bil je narednik Ja . . . Neki drug padalec (po naglasu bi sodil, da je iz Orana) je stal ob moji levici, tretji ob nogah, oficirji okoli. V sobi so drugi možje, ki niso imeli nobene točne naloge, željno čakali, da bodo prisostvovali prizoru. Ja .... mi je smehljajoč vrtel pred očmi klešče, na katere so bile pritrjene elektrode. Bile so male, dolge, in nazobčane klešče iz svetlega jpkla. Klešče, »krokodili« jih imenujejo delavci telefonskih zvez, ki jih uporabljajo. Ene mi je pritrdil na desni uhelj, druge pa na prst desne roke. Nenadoma sem sledek, da so me zopet povezali. Nato so nadaljevali. Kmalu potem je poročnik vzel posel' Ja .... ja. Odvezal je žico s klešč in mi jo pomikal po prsih. Bil sem ves pretresen od vedno silnejših sunkov in nič ni kazalo, da se bo »operacija« končala. Polili so me z vodo, da so povečali učinkovitost toka. Medtem pa so Cha .... in njegovi tovariši, ki so sedeli okoli mene na oprtnjakih, praznili steklenice piva. Grizel sem srajco, da bi ublažil krče, ki so me pretresali od nog do glave, toda zaman. Končno so prenehali. »Odvežite ga!« Prva ordinacija se je končala. HENRI ALLEG NEDAVNO'JE OBISKAL PREDSEDNIKA NASERJA CIPRSKI NADŠKOF MAKARIOS. RAZPRAVLJALA STA TUDI O CIPRSKEM VPRAŠANJU poskočil in zatulil na vse grlo. Cha .... mi je poslal v telo prvi električni sunek. Pri ušesu mi je skočila dolga iskra. Čutil sem, kako se mi je srce skrčilo v prsih. Zvijal sem se in kričal, napravil sem se togega, da sem se celo ranil. Medtem ko so se sunki, ki jih je oddajal Cha... z magnetom v roki, sledili brez presledkov v istem ritmu, mi je Cha... skandira eno samo vprašanje: »Kje si imel zatočišče?« Med dvema sunkoma sem obrnil obraz proti njemu in mu rekel: »Kesali se boste!« Besen je Cha .... z vso silo zavrtel magnet: »Vsakikrat ko mi boš pridigal, ti bom odgovoril tako.« Medtem ko sem dalje kričal, je Cha .... rekel Ju .'. . -ju: »Bog se usmili, kako klepeta talel Zamašite mu usta.« da.... je zvil mojo srajco, mi jo potisnil v usta in mučenje se je ponovno pričelo. Z vso silo sem stiskal blago med zobmi. Nenadoma sem imel občutek, kakor če bi me zver divje ugriznila ter trgala z mene meso, kos za kosom. Z istim nasmeškom mi je Ja ... , ki je stal nad menoj, pritrdil klešče na spolovilo. Sunki, ki so jih spuščali vame, so bili tako močni, da so se vezi na gležnjih raztrgale. Sledil: je kratek pre- © Na Novi Zelandiji lo Veliki Britaniji, pa tudi n* Nizozemskem so vasi, ki imajo imena z 20 do 30 črkami* Na Švedskem, k.jer je ravnokar svetovno nogometno prvenstvo, je pa mesto z imenom A. © Najtežji cvet ima rastlina »raflazija«, močno rdeče barve, ki raste na indonezijskem otoku Sumatra. Cvet meri v premeru 1 meter, težak pa je 7 kg. V cvetu je lahko deset litrov vode. © Prva ženska se le vpisala na univerzo leta 1864. in sicer v Parizu. Do tedaj žensk niso sprejemali v višje šole. ©Na enih izmed sedmih vrat starega Zagreba se vsak večer ob 7. uri oglaša že več kot 400 let stari zvonec »Lotriča*« v spomin na čase, ko je Nikola Subič razgnal Turke v Hrvatski. © Največ volne daje ovca pasme »Koridal« v Avstraliji, in sicer 5 kg — vojvodinska »merino ovca« pa 1* do 4 kg: © V časih starega Babilona in starega Egipta, to je pred 7.000 leti, ko se začenja naša zgodovina, je Mio na zemlji le okrog 20 milijonov ljudi. © Najhitrejše živo bitje na svetu Je samec mušice »Ceo-henomya«, ki leti z brzino 1.300 km na aro. © Gospodarske organizacije v Jugoslaviji vzdržujejo s svojimi stroški preko 500 počitniških domov s 26 tisoč posteljami. © V vseh tovarniških restavracijah v naši državi se hrani okrog 15 do 20 odstotkov članov delovnih kolektivov. STARI DEL SKOPLJA OBKROŽAJO SE OGRAJE. PA VSTAJA ZE NOVO SKOPLJE CEZ OGRAJO Poklic po svoji volji Pritožbo nad kršitvijo ustavnih pravic je vložila proti vladi v New Delhiju 24-letna indijska prostitutka jz Allahabada zaradi zakona o odpravi prostitucije v Indiji ki je stopil v veljavo 1. maja letos. , Prostitutka pravi v obrazložitvi svoje pridožbe, da ta zakon nj v skladu z osnovnimi pravicami vsakega indijskega državljana, da si izbere poklic po svoji volji... RAZLOGI SO JASNI Mnogi se čudijo, čemu Francozi pripisujejo tolikšno važnost SaJiari — saj je vendar Sahara puščava, redko naselje* na, kjer ni drugega kot pesek in vroče sonce, a samo tu in tam kakšna oaza. Toda... Od Hasi-Mesauda do Bugije v Sahari gradijo naftovod s premerom 60 cm. To pa pomeni, da mora biti tamkaj mnogo nafte. Prav tako so pri Hogaru v Sahari našli v koritu nekeg* potoka 12 diamantov velike vrednosti. Sedaj je vprašanje: nadaljevanje iskanja proti izvirku. To sta samo dva novejša podatka, ki ju navaja francoski dnevni tisk in pristavlja: Osebno bo prispelo na sam kraj deset bankirjev in štirje veleindustrialci iz Nemčije. Načrt: francosko-nemški kombinat... KAČE v državnem arhivu... Nikdar ni slišati, da bi imeli krotilci kač opravka s politiko. Vendar je, kakor kaže, v tem le izjema krotilec strupe* nih kač v Kairu, ki so ga službeno poklicali v finančno ministrstvo, da s svojim strokovnim znanjem pomaga ministrstvu. Kako? Potrebno je bilo, da omami kače. ki so se naselile ▼ arhivu tega ministrstva. Brez tega moža bi bilo nadaljnje delo v važnem oddelku finančnega ministrstva nemogoče ... NAČRTI... Ameriški profesor dr. Van Allen z univerze lovve napoveduje na podlagi svojih dognanj sledeče: prvi ameriški projektil na Mesec bodo izstrelili leta 1959. Prvi človek, W bo obletel Mesec in sc spet vrnil v Ameriko, bo odletel le** 1965. Tega leta se bodo ljudje nastanili tudi na umetnem satelitu, ki bo letel okoli Zemlje. Prvi človek, ki bo stopil n* Mesec, bo 1968. Prva ekspedicija pa bo odšla na Mesec 197*- Ameriški tisk pa objavlja še druge grandiozne načrte-Na primer: Leta 1961 bodo Američani spustili v morje prvo atomsko oklopnico. Imenovala se bo -Long Beach«. Dolga bo 220 me* trov in ne bo imela ne dimnikov ne topov. Oborožena bo * teledirigiranimi projektili. Cena: 50 milijard! Nikjer pa še ni bil objavljen načrt, ki bi Američane 10 svet še bolj razveselil kot potovanje na Mesec in atomsk® okiopniea — namreč: kdaj bo ameriški predsednik obisk®! Moskvo in sovjetski Washington. Za to bi bilo treba mahi znanja in manj denarja, a je vendar mnogo teže dosegljivo■ fldflTHl CHRISTIE 32 Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN -Moški eo včasih prav uporabni,« je zagotavljal najin varovanec »Odvetnik ali b&nk- — te bil njegov nasvet, nakar sem se odločila za Charlesa. Zato smo jo stavili v pisemski ovoj in jo takoj odposlali na njega. -Z globokim vzdihom se je vlegla nazaj na blazino. -Zelo mi Je žal, da sem bila tako neumna, mr. Poirot. No, sedaj je le vse v redu. Ce bi si pa oporoko osebno hoteli ogledati, vam jo bo seveda Charles pokazal.« -Ne brfez vašega priporočila, otrok moj,« je smehljaje se odgovoril prijatelj. -Kako neumno!« -Ne, gospodična, le previdno.« -No; meni se zdi neumno.« Vzela si je list papirja z malega kupa, ki Je ležal na nočni Omarici. -Kaj naj napišem?« Poirot ji je narekoval stavke, ki jih je Niak poslušno napisala. -Najlepša hvala, gospodična,« se je zahvalil in vzel list. -Kajne, saj niste hudi, ker sem vam povzročila toliko dela?« -S sistemom in redom v možganih se ne pozabi.« -Potem se bom morala iti nekam učit,« je dejala Nick skrušeno. -Mislim, da dobivam manjvrednostni kompleks, mr. Poirot.« -To je nemogoče, gospodična. Au revoir!« Ogledal sl je sobo. -Lepe cvetlice ste dobili.« -Kajne? Nageljni so od Fredie, ostale rože od Georga, a lilije od Jima Lazarusa. Poglejte, tukaj... Z naglo kretnjo je odgrnila prtič z (velike košare grozdja, ki je dozorelo v rastlinjaku. Videl sem, kako se je spremenil Poirotov obraz. Urno je stopil k postelji. -Mademoissele, ja niste kaj poskusili?« -Ne, še ne.« -Dobro! Ne smete jesti nič. kar dobite od zunaj, mademoiselle. Nič. razumete?« -Ah!« Počasi je zginjala barva z njenih lic. Mislite, da je on... Mislite, da še vedno poskušajo?« je šepetala. Pomirjajoče jo je pobožal po roki. »Ne mislite na to. Tukaj ste varni. ■adB pazite na nekaj: nič, kar prihaja od zunaj!« Se zunaj na cesti sem videl njen beli, prestrašeni obraz in njene temne kodre pred seboj ... Poirot je pogledal na uro. -Bon. Se za časa bova lahko ulovila mr. Wysea v njegovi pisarni, preden bo odšel na lunch.« Mladi odvetnik naju je sprejel takoj in prav tako slovesno, togo In nepristopno kot zadnjič. -Dobro jutro, mr. Poirot. S čim vam lahko postrežem?« Brez uvoda mu je moj prijatelj izročil listič z Nickinimi vrsticami. Mr. Vyse jih je prebral in se čez list zmedeno zastrmel vstran. -Oprostite, gospoda. Priznati moram, da mi je smisel tega pisanja nerazumljiv.« »Kako, mr. Vyse? Ali ni mademoiselle Buckley jasno izrazila svojo željo?« -V tem pismu,« je dejal in medtem s prstom bobnal po papirju -zahteva, da vam izročim oporoko, ki jo je hapravila v preteklem februarju in m j jo zaupala.« »Da, gospod.« -Toda, dragi moj mr. Poirot, meni ni bila zaupana nobena oporoka!« »Kako, prosim?« »Kolikor vem, ni moja sestrična nanravila nobene oporoke, prav gotovo pa jo jaz nisem zanjo napravjl.« * -Poslednje je res. Mr. Vyse — mademoiselle Buckley jo je lastnoročno napisala in odposlala vam.« -Potem pa vam lahko samo zatrdim, da je jaz nisem prejel,« je ma-jaje z glavo pojasnil mladi odvetnik. Nastal je premor. Poirot je zamišljeno zrl v tla in mislim, da sem preživljal najneprijetnejše trenutke. Končno je moj prijatelj vstal. -Vsak nadaljnji razgovor je brezpredmeten, mr. Vyse. — Nekje mora biti pomota.« »Vsekakor.« Tudi odvetnik je vstal. »Pozdravljeni, mr. Vyse.« -Pozdravljen, mr, Poirot,« Kot navadno sem bil prvi, ki sem na cesti prekinil molk. -Ali laže, Poirot?« -To vem prav tako malo kot vi, dragi moj. Toda na nekaj se lahk0 zanesete: vztrajal bo na tem, da ni nikoli dobil oporoke!« -Nick bo gotovo Imela potrdilo o predaji. Ta mali vihravec... s tako dolgočasnimi stvarmi se ne bavi! Nick je odposlala oporoko ih ** basta. Razen tega je čakala še na operacijo slepiča, kar jo je vsekako bolj zaposlilo kot pobotnica. -Kaj bova počela sedaj?« -Parbleu! Poiskala bova mr. Crofta in poskušala zvedeti, koliko se " spominja zadeve, v katero je končno zabredel.« -Ne, da bi se pri tem okoristil,« sem pristavil. . -To je res. Očitno je, da Je neke vrste usmiljeni Samarijan — mož, * čuti neko notranje zadovoljstvo, če ima priložnost pomagati sosedom. 1 čeiprav mislijo dobro, povzroče taki vsevedi na tem lepem svetu P1*” cej jeze« Našla sva poštenjaka v kuhinji, kako je z zavihanim rokavom roiw val z nekim loncem, v katerem je že kipelo. Sladkoben vonj je P°r’(. malo stanovanje, kljub temu pa je mr. Croft rad pustil svojo kuho, K se je želel z nama pogovoriti o umoru. b| »No, na razpolago sem vama,« je rekel. »Izvolite gor, mami nU ne nikoli oprostila, če bi ostali spodaj. — Milly! Prijatelja sta prišla.* . Mrs. Croft naju je pozdravila z običajno prisrčnostjo In se *®Jji pozanimala za Nickino zdravje. Sočutna bolnica mi je bila veliko P01 všeč kot njen mož. »Uboga mala stvarca!« je vzkliknila sočutno. »V nekem sanator^ Živčni zlom, ste rekli? Joj, saj to ni nič čudnega po tem gnusnem nrn0\g. Se pomisliti ne smem na to, da je nedolžno dekle izgubilo svoje In to ne kje v necivilizirani divji deželi, temveč v srcu naše lepe Angl*! Strašno, strašno! Vso noč nisem mogla zatisniti očesa.« »Se sedaj se zgrozim, če se spomnim, kako si včeraj zvečer materi^ sko zapuščeno sama ležala, Millychen.« je pripomnil mr. Croft, ki ie oblekel svojo jopo in prišel gor. ^ -Da me ne boš več puščal same, vsaj z nastopom mraka ne. Sice^ g pa rada člmprej odšla od tod. Prav tako ne morem verjeti, da se bo ub°» Nick Buckley odločila še v bodoče spati v tej nesrečni hiši« » Ni bilo lahko obrazložiti namen najinega obiska. Mr. In mrs. sta imela oba toliko povedati jn vprašanja so se vrstila za vprašan jehL^ se je pričakoval obisk sorodnikov umorjene? Kdaj bo pogreb, kdaj mri® ogled? Kaj misli policija o umoru? Ali je že komu na sledi? (Dalje prH»