Rafael Letnik 47/3,december 2012/Božič - Print Post 239265-00004 Rafael   letnik 47/3, december 2012 SLOVENSKO DUŠNO PASTIRSTVO V AVSTRALIJI SLOVENSKA DUHOVNIKA V SYDNEYU: p. Darko Žnidaršič, ofm, p. Valerijan Jenko, ofm, OAM 313 Merrylands Road, Merrylands NSW 2160  (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692 Email: darko@pacific.net.au Email: valerian@pacific.net.au SLOVENSKI DUHOVNIK V MELBOURNU: p. Ciril A. Božič, ofm, OAM 19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101. (03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176; Email: cirilb@bigpond.com Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101. Isti naslov za uredništvo »MISLI« E-mail: misli@bigpond.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.   IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE 3. Pozdravljen, dragi biseromašnik! (Teja Bavčar) 5. Leto vere (www.katoliska-cerkev.si) 6. Pozdrav iz Milana (Rev. Gašper Rudolf) 7. Nov samostan sester klaris v Turnišču (Rev. Lojze Rajk) 8. Opolnoči (p. Bazilij Valentin OFM, MBE) 8. Bl. Mati Terezija (Danica Petrič) 10. Advent in božič 2012 12. Shranjevanje namiznega sadja (Tine Benedičič) 14. Dogajanje v skupnosti - sestanka Pastoralnega sveta in delovnih skupin, prejem zakramentov, naši pokojni 20. Rafaelova zgodba: Baronica 22. Dobra volja naj velja! 23. Oglasi, naslovi, voščilo 24. Vabilo na Štefanovanje SLOVENSKI DUHOVNIK V ADELAIDI: p. Janez Tretjak, ofm, Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave., West Hindmarsh, SA 5007 (08) 8121 3869, (08) 8346 9674 Email: tretjakj@gmail.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«. Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela, kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane. Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje. Slovenska cerkev sv. Družine v Adelaide, SA. Naši rojaki so jo začeli graditi aprila 1982, 13.2.1983 pa jo je že blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar. Rojaki, veselimo se z Vami ob 30-letnici cerkve in žive Cerkve - vseh, ki prihajate semkaj slavit Gospoda! RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD. Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280, Merrylands NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0419 236 783 (p. Valerijan), 0409 074-760 (p. Darko) E-mail darko@pacific.net.au; valerian@pacific.net.au 2 Rafael, december 2012  Pozdravljen, dragi biseromašnik!  Nevihta strašna je divjala, gorovje rušil hud orkan. BESEDA mir je ukazala in LUČ poslala v mračni dan. Zaznal si vihro zmagovito, zavzdignil vsemogočni glas, nastopil službo plemenito, zamaknil se v nadzemski kras. Srce je rahlo vztrepetalo. Pred Tabo svetni blišč in slast, a se v ljubezni je odzvalo: Utrip bo slednji v Božjo čast. Izklesal sam si lik glasnika, v duhovnem boju našel mir z zgledom mnogim za vodnika v razpotju, dvomih, čez in čez. Krotil viharje si rušilne, v temini krajšal zlo oblast. Pridobil milosti obilne nesmrtni Cerkvi v zdravo rast. Podoba križa te spremljala na težkem potu Te povsod, a Mati Ti je pomagala, tolažil v stiskah Te Gospod. Pater Valerijan Jenko OFM, OAM Biseromašnik 1952 60 2012 Pred tihim tronom luči večne izčrpal zemske si moči. Za duše bolne in nesrečne odslužil kapljico krvi. In kadar klic Te bo povabil v nebeško Cerkev pred oltar, bridkosti žrtve boš pozabil, objel te vekov bo Vladar. Teja Bavčar Letnik 47/3, Božič paterValerijanMisli2012.indd 1 Biserna maša patra Valerlijana, po mladinskem koncertu v Brisbanu (oktobra 2012), je bila sklepna slovesnost jubileja. Foto: Janez Černe 3   LETO VERE Papež Benedikt XVI. je za vesoljno Cerkev razglasil “LETO VERE”, ki smo ga začeli 11.10.2012, ob 50-letnici začetka II. vatikanskega koncila. Osrednji namen leta vere je, da bi se v vsakem od nas vzbudilo hrepenenje po izpovedovanu vere v polnosti, v prepričanju, spoznanju, v vsakdanjem življenju. Leto vere je priložnost tudi za poglobitev praznovanja vere v bogoslužju, zlasti v evharistiji - sveti maši, ki je “vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izhaja vsa njena moč” (papež v apostolskem pismu Vrata vere - Porta fidei). Poleg tega sta namena leta vere tudi okrepiti življenjsko pričevanje vernikov, da bo raslo (in da bomo rasli) v svoji verodostojnosti, in da bi znova odkrili vsebine vere, ki jo izpovedujemo, živimo in v njej in zano molimo. Veroizpoved Sama izpoved vere je osebno in tudi skupnostno dejanje. Prvi subjekt vere je namreč Cerkev. V veri krščanske skupnosti vsakdo prejema krst, učinkovito znamenje vstopa v krog verujočega ljudstva za naše odrešenje. V letu vere bodo zato po škofijah in župnijah pripravili različne pobude, prireditve, bogoslužja z namenom, da bi ljudje bolje in globlje spoznali pomen veroizpovedi. Veroizpovedni obrazec - vera (lat. Credo) so razčlenjeni obrazci, s katerim je Cerkev od vsega začetka izražala in izročala naprej svojo vero v kratkih in za vse vernike obvezujočih obrazcih. Najstarejše oblike izpovedi vere so krstne veroizpovedi. Ker krščujemo “v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha”, so tam izpovedane verske, v razčlenjene v odnosu do treh oseb Presvete Trojice. Najstarejša obrazca veroizpovedi sta apostolska veroizpoved - apostolska vera, ki je starodavna krstna veroizpoved - simbol rimske Cerkve, in nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je sad prvih dveh vesoljnih cerkvenih zborov, nicejskega v letu 325 in carigrajskega leta 381. Še danes ostaja skupna vsem velikim Cerkvam Vzhoda in Zahoda. Izpovedujemo jo pri vsaki nedeljski in praznični sveti maši. VERUJEM V ENEGA BOGA, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki in je Bog od Boga, Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom, in je po njem vse ustvarjeno; ki je za nas, ljudi, in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes, in se je utelesil po Svetem Duhu, iz Marije Device in postal človek. Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in je bil v grob položen. In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma, in je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi in bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki izhaja iz Očeta in Sina, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo, ki je govoril po prerokih. In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov, in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Amen. 4 Rafael, december 2012   APOSTOLSKA VERA: Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Device Marije, trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen, šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega, od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha, v sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. AMEN. (www.katoliska-cerkev.si/leto-vere) RAZLAGA LOGOTIPA LETA VERE Na kvadratnem polju je upodobljena ladja, ki pluje na valovih: Ladja je simbol Cerkve. Jambor je križ, na katerem se vzpenja jadro, ki ga v logotipu predstavlja monogram IHS. Krog v ozadju predstavlja sonce, v povezavi z monogramom pa evharistijo. MOLITEV V LETU VERE Dobri Oče, poživi nam vero, da bo postala globoko prepričanje in resnična moč, ki izhaja iz osebnega srečanja z Jezusom Kristusom. Pomagaj nam, da bomo živeli v poslušnosti Svetemu Duhu, zvesto hodili za Kristusom, odgovarjali na Božjo besedo in hvaležno uživali kruh življenja. Podpiraj prizadevanje Cerkve za novo evangelizacijo in nas vodi, da bomo z besedo in življenjem oznanjali Kristusa. Daj nam moči, da bomo zmogli ljubiti uboge in stiskane; naj bomo solidarni s potrebnimi in velikodušni v delih usmiljenja. Naj ne molčimo pred zlom in ne podležemo prevladujoči miselnosti. Po Marijinem zgledu naj v luči vere odkrivamo čudovita Božja dela; naj bomo pozorni na znamenja časov in postanemo znamenje navzočnosti Vstalega v svetu, da bomo z novim navdušenjem služili resnici, pravici in miru. To prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Letnik 47/3, Božič 5   “POZDRAV IZ MILANA!” Za družino, delo, praznovanja (Svetovno srečanje družin, junij 2012) Pozdravi so trije! Sedmo svetovno srečanje družin, ki so ga pripravili v Milanu od 30.5. do 3.6.2012, nam pošilja tri naloge, tri predloge, tri dobre želje, trojno voščilo: za družino, delo in praznovanja. Za družino Za družino, ki je družina! Ne zato, ker je (kakor jo označujejo današnji slovenski mediji) “tradicionalna”, ker se ne prilagaja in ne prikraja pohabam časa, pač pa je družina, v katerih živimo tisočletja, v tisočletjih izpričana, v odgovornosti preizkušena in v posredovanju življenja blagoslovljena! Družina kot doživljenjska vadba v osnovnih odnosih med možem in ženo, med staršema in otroki ter vse družine z okoljem. Družina, v kateri se ljudje trudijo, da funkcionirajo! Delo Delo - ne le kot služenje kruha, ampak kot investiranje moških in ženskih sposobnosti za osebno zorenje v delu, ki ga opravljamo, sadove pa žanjejo tudi drugi ljudje in družba. Gre za odgovoren in hvaležen odnos do dela, pa tudi za solidarnost s šibkejšimi, nemočnimi, in zlasti s tistimi, ki nimajo dela. Pomanjkanje dela je težka rana za posameznika, družino in skupnost. Delo gradi samozavest in utrjuje odnose med ljudmi. Praznovanja Praznovanja budijo, razvijajo in utrjujejo družinske in širše odnose. Usposabljajo nas za hvaležnost in za delitev duhovnih, čustvenih in materialnih darov z drugimi. Družine, ki ne praznujejo, običajno nimajo hvaležnih članov, ki bi znali nekaj deliti... zastonj! Spet znova se moramo učiti praznovati in kako praznovati. Začnimo z družinskimi prazniki, kot so rojstni dnevi, godovi, obletnice in, da ne pozabimo, z nedeljo, ki je dan srečanja družine med seboj in z Bogom. S praznovanjem nedelje oživimo zaklad prijaznih besed in znamenj slavljenja ter zahvaljevanja. Počitnice, ki se bližajo, so ravno pravi čas za prostor blagoslova in družinskih dogovorov o delu, počitku in praznovanju. Gašper Rudolf, duhovnik (http://pong.rkc.si/L_12/oznanila_40.html, 17.6.2012) 6 Rafael, december 2012   Nov samostan sester klaris v Turnišču Del svojega dopusta v domovini sem posvetil delu v na novo ustanovljenem samostanu sester klaris v Turnišču v škofiji Murska Sobota. V pogovoru z njihovo predstojnico opatinjo m. Katarino sem izvedel, da stanujejo na delno obnovljeni mansardi 500 let stare stavbe brez strešne izolacije, brez ometa, brez vrat. Takrat je bila v Sloveniji zunanja temperatura 35°C in več, na mansardi pa gotovo več kot 50°C. Mati Katarina je v šali rekla: »Še dobro, da nimamo termometra, da ne vemo, kako vroče nam je…« Odločil sem se, da jim grem pomagat. Bil sem dobrodošel in potreben. Stavba namreč nima ne oken ne vrat - razen vrat v kapelo in v govorilnico. Prepih se neovirano sprehaja skozi prostorne hodnike in sobe nekdanjega samostana. Namesto oken v kapeli so začasni okvirji s plastično folijo embalaže. Po tem »patentu« sem iz odpadnih lat naredil okvirje in nanje napel odpadno plastično folijo. V šali sem rekel, da ponujam patent za dvokrilna okna iz plastične folije. Pa še veliko drugih del je bilo potrebno opraviti v samostanu, ki se obnavlja izključno s prostovoljnimi darovi bližnjih in daljnih dobrotnikov, pa tudi s prostovoljnim delom domačinov in sorodnikov sester klaris. Sestram sem izročil tudi darove nekaterih naših faranov in darove, poslane na naš karitativni račun. Bog povrni vsem! (Doslej največji dobrotnik teh sester iz naše župnije je g. Stanko Korber iz Espelkampa.) Potrebe tega samostana priporočam še drugim, če je komu od vas možno kaj prispevati. Hvaležne bodo za vsak evro. Sestre klarise zelo veliko molijo tudi za Slovence po svetu in za izseljenske duhovnike. Smo torej del njihove redovne družine. V družini pa je prav, da si med seboj pomagamo. (Denarno pomoč za obnovo samostana lahko izročite vašim duhovnikom, nakažete na naš karitativni račun, ali naravnost na račun samostana: Samostan klaris, Štefana Kovača 72, Turnišče, SI - 9224 Turnišče IBAN SI56 1010 0005 0864 176, BIC – SWIFT BAKOSI2X.) Kaj pomeni novi samostan sester klaris v Turnišču, je ob blagoslovu samostana in kapele 28. junija letos povedal škof dr. Peter Štumpf. V nagovoru je dejal, da se s tem dogodkom uresničuje stoletni sen njihovih nekdanjih narodnih buditeljev. „Imamo kontemplativni samostan. Bogu in Materi Mariji smo neizmerno hvaležni za ta dar! Verujem, da so nam ga v nebesih izprosili naši duhovniki, dobri očetje in matere, skriti svetniki, ki jih nihče ne pozna, pa so se v življenju posvetili.“ Letnik 47/3, Božič 7  (…) » Samostan klaris pomeni oazo miru, zbranosti, kjer v dušah redovnic z veseljem prebiva Bog. …Tukaj, za temi zidovi, je brezmejni Božji prostor, ki se imenuje klavzura. (…) Če me vprašate, kaj storiti v težavah, nesreči, obupu ali v odločilnih trenutkih življenja, vam ne bom mogel reči drugega kot: ’Pojdite h klarisam v Turnišče. Tam boste našli mir in tolažbo ter vse odgovore na izzive, ki vam jih postavlja življenje.’ (…) Ta samostan naj bo duhovna ambulanta za naše družine, za mlade, za vsakega, ki bo molil ali pa bo deležen milostnih sadov prošenj in zahval…« Lojze Rajk, duhovnik, Essen Opolnoči Opolnoči, opolnoči, prelepa zvezda zažari nad hlevcem betlehemskim. Nebesa sveta se odpro in trume angelcev pojo otrokom revnim zemskim. “Na noge brž, pastirci vi, tam v hlevčku čudo se godi...” jim kličejo veselo. Otroci, starčki... vse hiti. Glej, že pri jaslicah kleči nedolžnih src krdelo. Marija nežno se smehlja presrečna Mati Deteta, ki goste blagoslavlja! Še ti pohiti v Božji hram, poklekni Jezuščku k nogam: iz jaslic te pozdravlja! p. Bazilij Valentin OFM, MBE 8  Blažena Mati Terezija Vsi smo že večkrat slišali ali brali ali gledali na TV številne zgodbe o blaženi Materi Tereziji. Mati Terezija se je rodila kot Agnes Gonza (Cvetka) Bojaxhiu (izg. Bojadžiju) 26. avgusta 1910 v Skopju v Makedoniji. Starši so bili albanskega rodu. Agnes je bila najmlajši otrok. Leta 1919 ji je umrl oče. Mati, ki je bila zelo verna, je imela še večji vpliv na svojo najmlajšo hčer. Agnes se je pri svojih dvanajstih letih odločila, da bo svoje življenje posvetila Bogu in Cerkvi. V Skopju je obiskovala srbsko gimnazijo. Leta 1927 se je odločila, da gre v misijone. Takrat je zapustila dom in ni nikoli več videla svojih domačih. Tri dekleta - ona in še dve vrstnici - so vstopila v red Loretskih sester, ki so poučevale v šolah in delale v zdravstvenih domovih v čezmorskih deželah. Agnes je odšla najprej na Irsko, kjer se je naučila nekaj osnov bolniške nege in pa angleškega jezika. Dve leti pozneje, 1929, je odšla v Indijo, kjer je opravila noviciat, hkrati pa poučevala zemljepis v šoli, ki so jo vodile tamkajšnje sestre redovnice. Leta 1931 je izrekla prve zaobljube in dobila ime s. Terezija. Ko je izbrala redovno ime, je hotela počastiti spomin na karmeličanko sv. Terezijo Veliko in na t. i. “malo cvetko” - sv. Terezijo Deteta Jezusa, ki je bila tedaj razglašena za blaženo. Po šestih letih je izrekla večne zaobljube v Kalkuti. Beda, lačni ljudje, ki jih je dnevno srečevala v Kalkuti, spopadi med hindujci in muslimani so jo spodbudili k temu, da je sklenila ustanoviti novo redovno družbo - MISIJONARKE LJUBEZNI, Rafael, december 2012  ki bi pomagale najrevnejšim in najbolj potrebnim. Glede na to, da je že izrekla večne zaobljube kot loretska sestra, je najprej morala dobiti dovoljenje svoje predstojnice. Potem je morala novo redovno družbo odobriti najvišja oblast katoliške Cerkve - Apostolski sedež v Rimu oz. papež. Leta 1950 je dobila vsa potrebna dovoljenja in blagoslov in misijonarke ljubezni so začele delovati. Mati Terezija je bila kot ustanoviteljica tudi predstojnica Reda. V osemdesetih letih je celo prebila ideološke ovire in ustanovljene so bile podružnice tudi v nekaterih državah, ki so bile tedaj pod komunističnim režimom. Leta 1987 so misijonarke ljubezni odprle svoj prvi samostan v Sloveniji, v Ljubljani na Ježici, kjer so sedaj praznovale 25-letnico delovanja. V šestdesetih letih je bila ustanovljena moška veja, ki se imenuje “Bratovščina ljubezni”. Ves čas so imeli priložnost za sodelovanje tudi laiki. Ne pomagajo samo revnim, lačnim in bolnim v državah tretjega sveta, temveč tudi potrebnim v razvitih državah, kjer ljudje niso lačni kruha, ampak so lačni ljubezni. Slovenci smo na Mater Terezijo prav tako odločilno vplivali na začetku njene poti. Njena mama je bila dejavna v skopski župniji Srca Jezusovega, poznejši stolni župniji, ki so jo vodili hrvaški in slovenski jezuiti. Terezija in njena sestra sta peli v cerkvenem zboru tako lepo, da so jima rekli kar slavčka. Agnes - Terezija je tudi igrala na harmonij. Slovenski duhovniki in sestre redovnice so jo imenovali “naša Nežka”. Ko je bila stara 14 let, je postal skopski škof Slovenec dr. Janez Frančišek Gnidovec, ki je na mlado dekle vplival kot zgled predanosti Bogu. Letnik 47/3, Božič  V samostan sta potovali s Slovenko Betko Kajnč, ki je pozneje postala zdravnica in je dobila redovno ime s. Magdalena. Materi Tereziji ni bilo kaj dosti mar za nagrade in pohvale, a je vedela, da se mora pokazati v javnosti, če hoče zbrati denar za svoje misijone. - Bila je drobna, majhne postave, a vedno nasmejana in zelo duhovita. Leta 1980 je prejela Nobelovo nagrado za mir. Še pred svojo smrtjo je rekla, da, če bo kdaj razglašena za svetnico, bo svetnica teme: “Nenehno bom manjkala v nebesih, da bom prižigala luč tistim, ki na zemlji živijo v temi!” Ob njeni smrti, 5. septembra 1997, je njen red deloval v 610 misijonih v 123 državah, v katerih je delovalo 4.000 sester, 300 bratov in približno milijon prostovoljcev. Papež Janez Pavel II. je Mater Terezijo razglasil za blaženo 19. oktobra 2003. Njen god obhajamo 5. septembra. Danica Petrič 9   ADVENT IN BOŽIČ 2012 Sydney - Merrylands - Slovenska cerkev sv. Rafaela Nedelja, 16.12.: 3. adventna nedelja in začetek božične devetdnevnice, ki jo bomo peli vsak dan pri sv. mašah. Sv. maše so: - obe nedelji, 16. in 23.12., ob 9.30 dopoldne - v četrtek, 20.12., ob 10.30 dopoldne - ostale dni ob 7.00 zvečer. - v ponedeljek, 24.12., bo sv. maša ob 8.00 zjutraj. Večerne sv. maše ne bo. SPOVEDOVANJE je vsak dan pol ure pred sv. mašo. Čez dan naju pokličite in se dogovorimo. BOŽIČ - GOSPODOVO ROJSTVO Na sveti večer, bo cerkev odprta od 11.00 zvečer dalje. Imeli boste priložnost za sv. spoved, vendar jo opravite že prej, če Vam je mogoče. Ob 11.30 zvečer bo BOŽIČNICA. Pred polnočnico sprevod otrok z Jezuščkom v cerkev in blagoslov jaslic. OPOLNOČI BO SLOVESNA SV. MAŠA - POLNOČNICA, pri kateri poje mešani cerkveni pevski zbor. Druge praznične sv. maše bodo: ob 7.00 zjutraj italijanska, ob 8.00 zjutraj z ljudskim petjem in ob 9.30 dopoldne. Pri sv. maši ob 9.30 poje zbor Južne zvezde. Sreda, 26.12.: SV. ŠTEFAN: Sv. maši ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zvečer. Po dopoldanski sv. maši bo ŠTEFANOVANJE - PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI v naši dvorani, skupno kosilo in zabava s plesom in glasbo. Prijave - rezervacije že sprejemamo. Na Silvestrovo, 31.12., bo sv. maša ob 5.30 popoldne. Zapeli bomo zahvalno pesem za leto 2012. Torek, 1.1.2013: NOVO LETO - PRAZNIK BOŽJE MATERE MARIJE. Sv. maša bo samo ob 9.30 dopoldne. Wollongong - Figtree - Slovenska cerkev vseh svetih Canberra - Garran - Cerkev sv. Petra in Pavla Sv. maše so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne, če ni drugače določeno. Ponedeljek, 24.12.: SV. VEČER: Zgodnja božična polnočnica ob 8.00 zvečer. Torek, 1.1.2013: NOVO LETO - BOŽJA MATI MARIJA: Sv. maša bo ob 5.00 popoldne. Nedelja, 6.1.2013: GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: Sv. maša bo ob 5.00 popoldne. Sv. maše so vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer: 16.12., 20.1., 17.2. Na Božič, v torek, 25.12., bo sv. maša ob 6.00 zvečer. V marcu bo sv. maša samo na veliko noč, 31.3., ob 6.00 zvečer. 10 Rafael, december 2012   Newcastle - Hamilton - Katedrala Zlata Obala in Planinka, Srca Jezusovega QLD Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu Božični sv. maši bosta za praznik Gos(kadar ima mesec 5 nedelj), ob 6.00 podovega razglašenja: zvečer. na Zlati Obali - Gold Coast na Klubu Božična sv. maša bo na nedeljo sv. Lipa v soboto, 5.1.2013, ob 4.00 popDružine, 30.12. Na veliko noč, 31.3., ne oldne; bo sv. maše, pač pa bo velikonočna sv. maša naslednjo nedeljo, 7.4., ob 6.00 - na Planinki - Cornubia v nedeljo, 6.1.2013, ob 10.30 dopoldne. zvečer. Perth - Osborne Park, WA - Cerkev sv. Kierana Zaradi zdravstvenih težav p. Valerijana je žal tudi letos odpadla služba Božja za slovenske rojake v Zahodni Avstraliji. Patra upava, da se snidemo prihodnje leto, 2013, če bo Bog dal. Rojaki boste posebej obveščeni. Pater Pedro Opeka, Nobelova nagrada za mir? Odprto pismo dr. Edija Gobca iz Amerike Spoštovani! Kako pomagati, da bo ta slovenski in krščanski velikan dobrodelja postal novi katoliški in prvi slovenski prejemnik Nobelove mirovne nagrade in bo njegov zgled plemenitil ves svet? Prav vsak lahko zanj moli. Temu ali onemu pa bo gotovo tudi uspelo poiskati enega ali več nominatorjev — kakega člana vlade ali parlamenta, predsednika univerze ali ravnatelja bogoslovja, pa profesorja teologije, filozofije, zgodovine, prava ali socialnih znanosti. To so glavne od Norveške mirovne Nagrada Pedru in njegovi skupnosti Aka- ustanove odobrene kategorije nominatorjev. Ker masoa bi finačno pomagala vzgojti nove tisoče se čas nominacij izteče že konec januarja, je seveda otrok nekdanjih smetiščarjev, istočasno pa bi vs- treba pohiteti. emu svetu predstavila enega največjih apostolov Za iskalce nominatorjev in nominatorje same upanja, ki z veliko ljubeznijo, samožrtvovanjem in izjemnimi talenti prinaša najbolj ubogim med prilagamo v priponki in za vsak slučaj v pismu najbolj ubogimi novo človeško dostojanstvo, nad samem v angleščini pripravljene osnovne infor10.000 učencem pa omogoča resno šolanje in macije o Pedrovem delu in nekaj važnih mednvzgojo. Trenutno živi v lepo urejenih naselbinah, arodnih odmevov ter potrebna navodila Nobelove kjer si prebivalci z majhnimi obroki izplačujejo ustanove glede nominacij. Premislite in poskusite, družinske domove, nad 23.000 oseb. Štiri bolnice če lahko tudi sami pravočasno pridobite po svoin štiri porodnišnice nudijo najrevnejšim od mest- jih državah ali kjer koli že kakega odobrenega nih četrti prestolnice Madagaskarja do skoraj tisoč nominatorja in tako Slovencu Pedru, revežem in kilometrov oddaljenih naselkov na obronkih goz- Cerkvi pripomorete k Nobelovi nagradi za mir. dov nujno bolniško oskrbo, skupaj samo v zadnjem Naj Vam božje Detece vse bogato poplača z letu 35.890 pacientom! Po letu 1989 pa je Pedro poskrbel tudi za začasno prvo pomoč v hrani, obiljem božičnega veselja in milosti in z zdravjem obleki, zravstvu in posvetovalnicah doslej že nad in blagoslovom v novem letu! 300.000 prehodnim obiskovalcem! Marsikaj v Hvaležni pobudniki, med njimi tudi besedi in sliki najdete o njem tudi na Intenetu pod Edi Gobec PEDRO OPEKA ali PETER OPEKA. Prejemnike tega pisma verjetno ni treba prepričevati, da vzorni misijonar in človekoljub g. Pedro Opeka, ki ga mnogi primerjajo z Materjo Terezijo, zasluži Nobelovo nagrado za mir. Te vrstice Vam pošiljamo v upanju, da bo ta ali oni izmed Vas morda lahko pomagal najti kakega od Nobelove ustanove odobrenega nominatorja, ki se bo pridružil dosedanjim in v hudi tekmi za nagrado okrepil Pedrov položaj. Letnik 47/3, Božič 11   Dobrote in nasveti SHRANJEVANJE NAMIZNEGA SADJA Medtem, ko je bila še nedavno videti predelana, prečiščena in koncentrirana hrana za prihodnost zelo obetavna, pa je prav zadnja leta prevladalo spoznanje, da zahteva človeški organizem za zdrav razvoj predvsem naravno, svežo, nepredelano in voluminozno hrano. Med naravno hrano ima sveže sadje zelo pomembno vlogo, saj vsebuje številne snovi, ki so nujno potrebne za razvoj organizma. Te snovi so le še v nekaterih drugih rastlinskih hranilih, a še v teh pogosto ne v taki obliki, da bi jih lahko uživali sveže. To so predvsem nekatere rudninske snovi, mikroelementi, kisline, pektinske snovi, vitamini, encimi in druge. Zato bi bilo najbolje, da bi vse v hrano vključeno sadje uživali sveže in to čim preje po obiranju v tako imenovani užitni zrelosti. Seveda to ni vedno mogoče, ker traja pri nas (v Sloveniji, op. ur.) obdobje pridelovanja le nekaj mesecev - od maja do konca oktobra. Posamezne vrste in celo sorte sadja se med seboj zelo razlikujejo tako glede sestavin in uporabnosti, kot tudi glede časa dozorevanja in obstojnosti. Glede na te lastnosti ga lahko delimo ha hitro pokvarljivo sadje, kot so jagodje in jagodičevje, ter koščičasto sadje - češnje, višnje, slive, breskve, marelice in zgodnje sorte jabolk in hrušk, ter na obstojno sadje, med katerim so najbolj številne zimske sorte jabolk in nekaterih sort hruške. Prav pri teh sadnih vrstah in sortah imamo največ možnosti, da jih ohranimo v tistih mesecih, ko sicer ne pridelujemo svežega sadja. Sodobne možnosti hitrega transporta in hladilne tehnike omogočajo preskrbo s svežim sadjem iz oddaljenih proizvodnih področij tudi pozimi, a vseeno ne bi smeli zanemariti ohranitve doma pridelanega sadja za svežo uporabo tudi v tem času. Primerno shranjevanja sadja torej omogoča podaljšanje uživanja svežega sadja. Obilen pridelek jeseni porabimo tako enakomerneje in v daljšem razdobju. Seveda se moramo pri tem držati nekaterih pravil, da ne bomo potem razočarani. Že med rastjo moramo poskrbeti, da bo sadje zdravo in da bo čimbolj enakomerno dozorevalo. Za ozimnico izberemo le prvovrstno, zdravo, nepoškodovano in ob pravem času obrano sadje, ko dozori na drevesu. Prezgodaj obrano sadje ni dobro razvito in ne razvije sortno značilnega okusa. Prepozno obrano sadje je sicer navadno debelejše in lepše obarvano, a hkrati manj okusno in v shrambi hitreje propade. Takšno je pogosto sadje, ki ga pripeljejo iz toplejših, bolj južnih predelov in je za takojšnjo porabo sicer primerno, v kleti pa ga ne moremo shranjevati. Pravi čas obiranja določamo na več načinov: po obliki, obarvanosti in trdoti plodov, po razvojnem času od cvetenja do obiranja, po odtrgljivosti in po vsebnosti škroba v plodu. Večino teh lastnosti lahko merimo ali primerjamo s standardi za določeno sorto, s čimer lahko dokaj točno določimo pravi čas obiranja. Seveda moramo sadje obirati tako, da ga ne poškodujemo, da plodovi obdržijo peclje in da hkrati izločimo vse predrobne, nerazvite, bolne, gnile in poškodovane plodove. Za domače shranjevanje sadja so najprimernejše kleti. Najbolje je, da so kleti vkopane na severni strani stavbe. V takšnih kleteh je nižja in bolj enakomerna temperatura ter višja relativna vlaga zraka. Klet mora biti čista in zavarovana pred 12 Rafael, december 2012   vdorom glodalcev, predvsem podgan in miši. V njej ali v neposredni bližini ne sme biti centralne kurjave, ali pa mora biti od nje dobro izolirana. Najboljši pogoji za ohranitev sadja v kleti so pri temperaturah od +2 do +4 stopinje Celzija ter pri relativni vlažnosti od 80 do 90 %. Če je temperatura previsoka, zračimo prostor takrat, ko je zunanja temperatura nižja (ponoči) tako, da odpiramo okna ali da vključimo ventilator, kar lahko naredimo avtomatsko z električnim kontaktnim termometrom. Pri tem je priporočljivo, da prihaja zrak v kleti skozi kanal pri tleh in odhaja pod stropom. Če je relativna zračna vlažnost prenizka, si lahko pomagamo tako, da polivamo tla ali obesimo namočeno jutovino ali vlažilec zraka. Za manjše količine lahko dosežemo enak učinek, če vlagamo plodove 2 do 3 kilograme v polietilenske vrečke. Ta način shranjevanja je uspešen predvsem za ohranitev plodov zlatega delišeja in različnih vrst kosmačev, ki sicer prehitro ovenejo in postanejo neuporabni. Pri visoki relativni vlagi pa lahko plodovi pospešeno gnijejo. Sadje moramo imeti v kleti pravilno zloženo v zabojih ali na platojih po dve vrsti skupaj in z vmesnimi presledki, tako da imamo pregled nad uskladiščenim sadjem in da lahko zrak nemoteno kroži med zaboji. Z izboljšano izolacijo in vgrajenimi hladilnimi in vlažilnimi napravami lahko pogoje ohranjevanja sicer izboljšamo, kar pa je gospodarsko smiselno le za večje in vse leto izkoriščene skladiščne prostore. Za domače lastne potrebe pa lahko podaljšamo uporabnost svežega sadja v bolj preprostih, a še primernih prostorih, v katerih lahko ohranimo sadje, če smo bolj skrbni, vsaj med najhladnejšimi zimskimi meseci. S tem ne hranimo samo večji del obilnega in cenenega jesenskega pridelka, temveč tudi nekaj prihranimo v gospodinjskem proračunu. Tine Benedičič Tine Benedičič (1934-2004), Juhrovtov iz Globokega pri Radovljici v župniji Mošnje, je bil diplomirani inženir agronomije, priznan sadjar, vrtnar, avtor številnih člankov, razprav in razstav, pesnik in dolgoletni cerkveni pevec župnijskega pevskega zbora v Mošnjah, dober prijatelj vseh faranov. Veliko lepih trenutkov smo preživeli skupaj, ko sem bil župnik v Mošnjah od 2001 do 2005. Bog mu bodi plačnik in naj bo hvaležen spomin nanj. p. Darko Žnidaršič, urednik Letnik 47/3, Božič Pater Valerijan je letos s patrom Krizostomom obiskal cerkev v Mošnjah 13   DOGAJANJE V SKUPNOSTI Sestanek pastoralnega sveta, 14.10.2012 Navzočih nas je bilo 7. Pregledali smo zapisnik prejšnega sestanka in dogajanje pri nas. Velikonočno praznovanje je lepo uspelo. Butarice za cvetno nedeljo smo izdelovali tudi letos, vendar se pozna, da je otrok vedno manj. Biserna maša p. Valerijana je lepo uspela in smo hvaležni Bogu in drug drugemu. Potreben bi bil poseben sestanek s cerkvenimi pevci in zborovodjem, zlasti zaradi rednih pevskih vaj. V adventnem in postnem času so vadili tudi ob sobotah. Sestanek smo sklicali že pred meseci, vendar moramo izbrati ustreznejši datum. Naš škof msgr. dr. Anthony Fisher je napisal pastirsko pismo “Faith in Our Future”. Po marsikaterih župnijah v naši škofiji Parramatta so pripravili posebne konference. Tudi etnična občestva so povabljena k sodelovanju. Načrtujemo, da pismo prevedemo v slovenščino in ga objavimo v obeh jezikih, morda v Rafaelu, da bo bolj pri roki in da bo prav prišlo še drugim župnijskim skupinam ali župnijskim svetom. Dogovorili smo se za sestanek vseh treh delovnih skupin čez mesec dni, 11.11.2012, ker nekateri ne morejo več sodelovati, dve voditeljici delovnih skupin sta se tudi odpovedali zaradi zdravstvenih in osebnih razlogov. Sestanek vseh treh delovnih skupin, 11.11.2012 Zbralo se nas je 16: Carmen Austin, Perina Keen, Sonja Fisher, Olga Konda; Jerica Grželj, Mojca Kovač, Jožko Marinč, Lojzka Husarek, Anica Kolenko, Angela Trstenjak, Marija Kolar, Kristina Korpar, Vilma Kobal, Ema Jaksetič, Mirko Godec in p. Darko Žnidaršič. P. Valerijan Jenko in Danica Petrič sta se opravičila zaradi krsta. Pregledali smo dejansko zasedbo dosedanjih treh delovnih skupin. I. delovna skupina: Dosedanja voditeljica Kristina Car se je odpovedala. Prav tako zapušča skupino Angela Rožanc. II. delovna skupina: Dosedanja voditeljica Elizabeta Kociper se odpoveduje vodstvu skupine. Skupino zapuščajo Marija Kolar, Elizabeta Kociper ter Anton in Gizela Špiclin. III. delovno skupino bosta vodili Olga Konda in Mojca Kovač. Skupino zapušča Anica Kolenko. Po pogovorih smo izglasovali in oblikovali dve delovni skupini: Dosedanji I. in III. delovna skupina se združita v skupino A. K skupini se pridružita iz I. skupine Vilma Kobal in Jožko Marinč, Ema Jaksetič pa k II. skupini. Dosedanja II. delovna skupina se preimenuje v skupino B. Skupini tako sestavljajo: - SKUPINO A: Lojzka in Lojze Husarek, Vilma Kobal, Olga Konda, Mojca Kovač, Jožko Marinč, Jenny Stariha, Štefan in Angela Trstenjak. - SKUPINO B: Marija in Mirko Godec, Jerica Grželj, Ema Jaksetič, Stanko Kolar, Kristina in Rudi Korpar, Branko in Ljubica Pezdirc. - Preostali člani delovnih skupin naj sporočijo patroma, v kateri skupini bodo sodelovali. 14 Rafael, december 2012   Naše prireditve v decembru 2012 in v letu 2013: a) Za ŠTEFANOVANJE poskrbi dosedanja II. delovna skupina. b) Pustnega piknika odslej ne bomo imeli več, prav tako ne bomo več pripravljali kosil ob materinskem in očetovskem dnevu. c) Ohranili bomo naslednje prireditve: - PIRHOVANJE na velikonočni ponedeljek (1.4.2013) (poskrbi SKUPINA A) - ŽEGNANJE IN PRAZNOVANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV (29.9.2013) - V oktobru ali novembru bomo praznovali 40. obletnico blagoslova naše cerkve sv. Rafaela. P. Valerijan praznuje 50-letnico delovanja med Slovenci v Avstraliji in p. Darko 25-letnico redovnih zaobljub. Načrtujemo tudi sv. birmo. Povabili smo domačega škofa msgr. dr. Anthonyja Fisherja OP iz Parramatte. Datum praznovanj še ni določen in tudi ne datum birme. - ŠTEFANOVANJE, v četrtek, 26.12.2013. p. Darko Iz življenja Cerkve - slovenski in avstralski škofje Papež Benedikt XVI. je 26.5.2012 za novega škofa ordinarija v Kopru imenoval dosedanjega pomožnega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka. Škof dr. Jurij Bizjak, 65, je doma s Cola in je nastopil službo ordinarija 23.6.2012. Škof msgr. Metod Pirih se je upokojil in živi sedaj v Vipavi. Tudi v Avstraliji je papež imenoval nekaj novih škofov: - Msgr. dr. Mark Coleridge, nadškof nadškofije Canberra - Goulburn, je bil imenovan za nadškofa in metropolita v Brisbanu, kjer se je nadškof in metropolit msgr. John A. Bathersby upokojil. - Novi nadškof v Canberri še ni imenovan. - Msgr. Timothy Costelloe SDB, pomožni škof v Melbournu, je bil imenovan za nadškofa in metropolita v Perthu. Tamkajšnji nadškof in metropolit msgr. Barry James Hickey se je upokojil. - Msgr. Robert McGuckin, generalni vikar v škofiji Parramatta, je bil imenovan za novega škofa v Toowoombi, QLD. Škofovsko posvečenje je prejel 11.7.2012 v Toowoombi. - Msgr. dr. Denis James Hart, nadškof in metropolit v Melbournu, je bil junija letos imenovan za predsednika Avstralske škofovske konference, kjer je nasledil dosedanjega predsednika msgr. Philipa E. Wilsona, nadškofa in metropolita v Adelaide. Nadškof dr. Denis Hart je letos julija obiskal Slovenijo. Msgr. Giuseppe Lazzarotto, apostolski nuncij v Avstraliji, je bil avgusta letos imenovan za nuncija v Izraelu. Za novega apostolskega nuncija je papež imenoval nadškofa msgr. Paula Richarda Gallagherja. Msgr. Paul Bernard Bird CSSR je bil imenovan za novega škofa v Ballaratu, VIC, in posvečen 16.10.2012. Tamkajšni škof msgr. Peter J. Connors je šel v pokoj. Msgr. Kevin M. Manning, upokojeni škof v Parramatti, apostolski administrator škofije Wilcania - Forbes, NSW, se je odpovedal službi administratorja 1.12.2012. Letnik 47/3, Božič 15   PREJEM ZAKRAMENTOV Sv. krsti STEPHANIE SKAPETIS, hči Anthonyja Skapetisa in Sonje, r. Cesar, rojena 13.11.2011, krščena 25.3.2012 pri Sv. Rafaelu. JAMES HEINRICH SLATINŠEK, sin Marka in Jennifer, r. Stapleton, rojen 7.3.2012, krščen 23.9.2012 pri Sv. Rafaelu. ZARA EMILY MORONEY, hči Michaela in Natalie, r. Brcar, rojena 14.6.2012, krščena 28.10.2012 pri Sv. Rafaelu. LACHLAN JAMES PETRIČ, sin Tomaža in Charlotte, r. Seldon, rojen 1.2.2012, krščen 11.11.2012 pri Sv. Rafaelu. Prvo sv. obhajilo RICHARD JOHN SLATINŠEK, sin Richarda st. in Evelyn, r. Brec, je prejel prvo sv. obhajilo pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu pri sv. maši v nedeljo, 8.7.2012. DANIEL PONDELAK ml., sin Daniela in Zlatke, r. Pernek, je prejel prvo sv. obhajilo 17.6.2012 v župniji sv. Janeza Krstnika v Bonnyriggu, NSW. BENJAMIN L’ESTRANGE, sin Daniela in Brigite, r. Osolnik, je prejel prvo sv. obhajilo 26.8.2012 v župniji Corpus Christi v Canberri. GEORGIA BAVČAR, hči Bogdana in Elaine, r. Skubla, je prejela prvo sv. obhajilo 18.11.2012 v župniji sv. Jožefa, Moorebank, NSW. Vsem čestitamo! Poroke LUKE MATTHEW ERVEN, 30, in TANIA TEHOVNIK, 27. Priči sta bila Craig Hyslop in Janina Tehovnik. - Figtree, cerkev vseh svetih, 26.5.2012. DAMJAN DAVID KUEZMIČ, 42, in KATARINA VENTURINI, 40, oba iz župnije Ljubljana - Stožice. Priči sta bila Mark in Irena Stariha. Merrylands - Sv. Rafael, 21.7.2012. RENATO DAVID NUNEZ, 25, in MICHELLE LEE KUKOVEC, 27. Priči sta bili Nikolas Vugrinec in Renee Kukovec. Parramatta, katedrala sv. Patrika, 2.12.2012. 16 Sv. birma MATEJA KOŠTRICA, 12, hči Jožeta in Jožice, r. Sečkar, Evatt, ACT, je prejela zakrament sv. birme v župniji sv. Monike v Evattu na binkoštno nedeljo, 27.5.2012. Isti dan zvečer smo birmanko pozdravili pri naši slovenski sv. maši v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu, ACT. (Zaradi biserne maše p. Valerijana je bila slovenska sv. maša v Canberri - Garranu teden kasneje.) Rafael, december 2012  Naši pokojni SASHA - ALEKSANDRA SMALL, r. KANCILJA R. 3.2.1976 Škofja Loka. U. 4.1.2012 Georges Hall, NSW. ANGELA SCHATER R. 2.5.1916 Bled. U. 25.1.2012 Wagga Wagga, NSW. IVANKA - IVA BASIOLI, r. PROSEN R. 18.8.1938 Trepčane, ŽU Podgraje U. 27.3.2012 Canterbury, NSW. Sv. maša 2.4.2012 v župnijski cerkvi Lurške Matere Božje v Earlwoodu, nato je bila pokojnica upepeljena v Eastern Suburbs MP Crematorium v Matravillu. Pokopana je na pokopališču La Perouse. FRANK LOCHNER R. 4.9.1933 Mittersill pri Salzburgu, Avstrija U. 2.4.2012 Darlinghurst, NSW. Sv. maša 12.4.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. JOŽE PLIBERŠEK R. 18.3.1932 Kočno, Sp. Polskava. U. 11.4.2012 Calvary Hospital, Kogarah, NSW. Pogrebni obred 18.4.2012 v župnijski cerkvi sv. Patrika v Sutherlandu, nato je bil pokojnik upepeljen v krematoriju Woronora. NIKO KRAJC R. 27.9.1917 Grahovo pri Cerknici. U. 29.3.2012 Ljubljana. Sv. maša v župnijski cerkvi Brezmadežne DM v Grahovem. Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču. Letnik 47/3, Božič  MATILDA ŠUSTER, r. MENHART R. 24.3.1931 Maribor. U. 18.4.2012 Northmead, NSW. Sv. maša 24.4.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopana je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. EMIL - EMILIO KRAJNIK R. 27.9.1927 Volčanske Rute, ŽU Volče U. 22.4.2012 Liverpool, NSW. Sv. maša 27.4.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, nato je bil pokojnik upepeljen v novem krematoriju pri kapeli Mother of Mercy v Rookwoodu. ANICA (ANITA) SLANA, R. ANDREJAŠ R. 17.7.1925 Hrastje - Mota, ŽU Kapela pri Radencih U. 24.4.2012 Teralba, NSW. Sv. maša 1.5.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopana je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. DRAGO KARL TWRDY R. 7.10.1937 Novo mesto - Kapitelj U. 4.5.2012 Blacktown, NSW. Sv. maša 11.5.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je bil na pokopališču Pinegrove. ALOJZ LEVER R. 5.1.1932 Huje, ŽU Podgraje U. 6.6.2012 Blacktown Hospital, NSW. Sv. maša 13.6.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je bil na pokopališču Castlebrook. ANTON FABJANČIČ R. 14.10.1934 Javorje, ŽU Hrušica U. 10.6.2012 Hammondsville, NSW. Sv. maša 15.6.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. 17   JUSTINA GLAJNARIČ, r. MLAKAR R. 8.7.1919 Bučka U. 28.6.2012 Yagoona, NSW. Pogrebni obred 9.7.2012 v kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu, pokopana je na slovenskem delu pokopališča. BELA EMBERŠIČ R. 3.11.1938 Grad v Prekmurju U. 15.9.2012 Liverpool, NSW. Sv. maša 24.9.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. LOJZ LENC R. 1944 Kuzma U. 19.7.2012 Canberra, ACT. Tam je bil pokopan 25.7.2012. MARGARET - GRETA HATEŽIČ, r. MALI R. 25.1.1944 Fram pri Mariboru U. 25.9.2012 Lake Heights, NSW. Sv. maša 28.9.2012 v naši cerkvi vseh svetih v Figtreeju, pokopana je na starem pokopališču v Wollongongu - Coniston. PAVLA ČUK, r. FORTUNA R. 27.6.1917 Govejek, ŽU Ledine U. 30.7.2012 Wollongong, NSW. Sv. maša 7.8.2012 v naši cerkvi vseh svetih v Figtreeju, pokopana je na pokopališču Lakeside - Kanahooka. IVAN HOZJAN R. 19.6.1922 Odranci U. 21.8.2012 Mayfield, NSW. Sv. maša v župnijski cekvi sv. Patrika v Wallsendu, pokopan je na pokopališču Sandgate, 27.8.2012 BERYLE IRENE SABOTIČ, rojena WALLAR R. 21.9.1927 North Sydney. U. 22.8.2012 Westmead, NSW. Sv. maša 28.8.2012 pri Sv. Rafalelu v Merrylandsu, nato je bila pokojnica upepeljena v Pinegrove-u. JAKOB KORNHAUSER R. 22.7.1937 Domajinci, ŽU Cankova U. 26.8.2012 Nepean Hospital, Penrith, NSW. Sv. maša 31.8.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je na starem slovenskem pokopališču v Rookwoodu. 18 ALOJZ KOCIJANČIČ R. Šlovrenc v Gor. Brdih U. 25.9.2012 Ryde, NSW. Sv. maša 2.10.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, molitve v kapeli Mother of Mercy v Rookwoodu, nato je bil pokojnik upepeljen. JOŽE TOMŠIČ R. 14.3.1934 Koritnice, ŽU Knežak. U. 28.9.2012 Westmead, NSW. Sv. maša 9.10.2012 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. MARJAN AHAČIČ R. 11.2.1937 Tržič U. 29.9.2012 Kensington, NSW. Pogrebni obred 12.10.2012 v Eastern Suburbs Crematorium - South Chapel, Matraville, nato je bil pokojnik upepeljen. MIRKO STANIČ R. 27.5.1922 Ukanje, ŽU Marijino Celje nad Kanalom U. 15.10.2012 Kogarah, NSW. Rafael, december 2012  FRANC BRESNIK R. 6.5.1930 Sp. (sedaj Zg.) Porčič, ŽU Sv. Trojica v Slovenskih goricah. U. 5.11.2012 Queanbeyan, NSW. Sv. maša v ž. cerkvi sv. Rafaela v Queanbeyanu, nato je bil pokojnik upepeljen v Norwood Park krematoriju v Canberri, 13.11.2012 JOŽE REDE R. 19.3.1939 Čabar, Hrvaška U. 26.11.2012 Woollahra, NSW. Sv. maša v ž. cerkvi sv. Križa v Woollahri, pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood 1.12.2012 BOŽIDAR HLADIN R. 27.2.1932 Laško U. 28.4.2010 Murdoch, WA ANTONIO PAVLIČ R. 13.5.1933 Sirči v istri U. 28.7.2010 Canberra, ACT NADA JOSIPOVIĆ, r. PAVLOVIĆ R. 30.10.1936 Ljubuški, BiH U. 11.2.2012 Redcliff, QLD. Pogrebni obred je vodil tamkajšnji župnik, pokopana je na tamkajšnjem pokopališču. KAREL MILNER R. 4.11.1932 U. 2010 Gold Coast, QLD.  IVAN KAPLAN R. 15.7.1936 Trbovlje U. 18.6.2012 Mt. Isa, QLD. Sv. maša v ž. cerkvi Jezusa, Dobrega Pastirja v Mt. Isi, pokopan je na tamkajšnjem pokopališču. TONE STARIHA (Queensland) R. Vidošiči, ŽU Metlika U. 20.7.2012 Gold Coast, QLD ANDREJ ŠPILAR R. 4.9.1935 Kal nad Kanalom U. 31.7.2012 Brisbane. Sv. maša v župnijski cerkvi Naše Gospe presvetega Srca - Our Lady of the Sacred Heart v Darra Jindalee. Pokopan je v Centenary Memorial Gardens. MARIJA KOLEDNIK, r. MESARIČ R. 20.8.1927 Ormož U. 15.9.2012 Gold Coast, QLD. Sv. maša v cerkvi sv. Brigite v Nerangu, nato je bila pokojnica upepeljena. ADOLF PETEK R. 16.12.1941 Gradec, Avstrija U. 23.9.2012 Brisbane, QLD. Pogrebni obred v kapeli George Hartnett Holland Park. Pokopan je na pokopališču Hemmant. JOŽE PEČAR R. 17.8.1930 Slivnica pri Mariboru U. 17.3.2012 Gympie. Sv. maša v ž. c. sv. Patrika v Gympie, pokopan je na tamkajšnjem pokopališču. STEPHEN BRUCE TREADWELL R. 10.1.1963 Melbourne, VIC U. 22.4.2012 Gold Coast, QLD Letnik 47/3, Božič Jabolko je simbol nesmrtnosti, simbol raja ter simbol duše in njene neskončnosti. 19   Rafaelova zgodba: BARONICA V desnem kotičku skrit sem sedel, ko je stopila na oder slavnostne dvorane. Prireditev je bila razprodana, kakor da bi nastopala kaka primadona. Bila pa je samo preprosta žena in mati, ki je bila oblečena v nošo solnograških (salzburških) žena. Govorila je mehko, domačo govorico, s preprostimi gibi. To, kar je povedala, je bilo dvakrat lepše od filma in knjige, ki prav tako govorita o njej in o njeni družini. Njena zgodba se pričenja, ko je bogatemu baronu Trappu zbežala že šestindvajseta vzgojiteljica in je ostal sam s sedmimi osirotelimi otroki. Bivši komandant podmornice je prosil sestre benediktinke v bližnjem samostanu za pomoč, vsaj začasno. Prednica je rezkega, a nadvse dobrega moža poznala in poslala k njemu novinko Mario Avgusto. Maria je s težkim srcem, toda v pokorščini sprejela ukaz predstojnice in prestopila prag novega doma. Bila pa je plemenita duša in imela je pogumno srce. Ni je vznemiril vojaško odrezav pozdrav novega gospodarja, zato pa so jo v bojazni široko odprte oči njenih varovancev tem bolj priklenile nase. Od začetka se jim je vsa razdajala, skrbela zanje, s kitaro v roki in s pesmijo na ustih je vabila ustrahovana otroška srca. V istem samostanu stoji dobro leto potem baron Trapp s hčerko revnega tirolskega vaškega učitelja, ki se je najprej odločila za življenje v samostanu, pred poročnim oltarjem v samostanski cerkvi. Sedem parov vedrih otroških pogledov ju spremlja in štirinajst ročic nosi bel pajčolan ljubljene nove mamice. Življenje družine Trapp se je popolnoma spremenilo. Namesto vojaške piščalke in kratkih povelj so sedaj pele flavte in violine, otroci so ljubko prepevali, duhovnik in prijatelj družine Trapp dr. Wasner pa je dirigiral najlepše skladbe. To je bil za male in velike pravi raj na zemlji, ki ga je pričaralo plemenito srce velike, ljubeče žene. Nenadoma je baron Trapp izgubil vse premoženje. Družina je bila čez noč na beraški palici. Baronica ni izgubila poguma. Gradič je preuredila v moderno gostilnico, v katero je prihajalo iz tedna v teden vedno več gostov. Ljubkemu domačemu otroškemu zborčku se je kmalu pridružil zbor gostov. Medtem je nastopil Hitler svojo oblast tudi v Avstriji (1938), njegovi privrženci, med njimi novi župan in učitelj, vohunijo in ovajajo nič hudega sluteče ljudi. Družina se odloči za svobodo in zbeži čez mejo, v nahrbtnikih nekaj perila in še naslov agenta, ki jim je nekoč obljubil koncertno turnejo po Ameriki. Sledi deset bridkih let, pomanjkanje je redni gost družine, ki je pribežala v Ameriko. Starša pričakujeta desetega otroka. Z neverjetnim potrpljenjem žena zmaguje težave. Molitev je njena edina opora, neizmerno zaupa nebeškemu Očetu. Ko je potekel družini po malih koncertnih potovanjih potni list, jo je ameriška policija odpeljala v zapor Ellis Island, kjer so čakali še drugi novi priseljenci. Kmalu so ameriški časopisi objavili nenavadno novico: Trappova družina v zaporu, tam uči peti in vriskati mlade kitajske fante in dekleta, zapor je spremenila v koncertno dvorano! Vplivni prijatelji so končno dosegli, da so bili Trappovi spuščeni na svobodo. Toda preskušenj še vedno ni bilo konec. Nekega večera stojijo baronica in njeni pevčki na odru velike dvorane, ki je bila nabito polna. Zbor je očitno nervozen, v 20 Rafael, december 2012   hipu, ko je baronica pela solo točko, ji je priletela muha v grlo in ženi se je zaletelo, da ni mogla več peti. V angleščini se je opravičila začudenemu občinstvu. Ljudje so ji vseeno navdušeno zaploskali. Kmalu sta v dvorani ostali samo še dve družini: solnograška in druga ameriška. Končno je družini uspelo zbrati toliko denarja, da so kupili farmo v pokrajini Vermont. Kmalu potem, ko so se preselili v svoj novi dom, jim je vihar odnesel trhlo streho. Veliki in mali fantje in dekleta so prijeli orodje in kmalu postavili nov, lepši dom. Njihova farma je kmalu zaslovela okoli po svojih pevcih. Ob nedeljah se zbira pri njih vedno več radovednežev in ljubiteljev petja. Vsa dežela se zgrinja okoli žene, ki je medtem že ovdovela in naslednje leto jo razglasijo za največjo mater leta. Odlikoval jo je papež Pij XII., salzburški nadškof jo je imenoval za vitezinjo Božjega groba, Univerza v Indiani ji je podelila častni doktorat. O znameniti ženi in družini so posneli zelo znan in še danes priljubljen film “Moje pesmi, moje sanje” - “The Sound of Music”, izšla je tudi knjiga. Maria Augusta pa je zbranemu občinstvu povedala: “Zaupali smo v nebeškega Očeta in sprejeli vse, kar nam je poslal. Danes nam je dobro. Zbor je odpel svojo pesem, sama pa sem s tremi otroki sledila želji svojega nadškofa in misijonarim na otočju Južnega morja.” - Ljudje v dvorani so napeto poslušali baronico, ki niti z najmanjšo besedo ni omenjala sebe in svojega junaštva, marveč je z vsem svojim nastopom in govorom izpovedala le to, kako neizmerno je njeno zaupanje v Boga Očeta. V. Z. (Prim. Vera in dom 10 (1958) 27-28.) Družina Trap Maria Augusta Letnik 47/3, Božič 21   Dobra volja naj velja! ŽUPNIK JE PRI VEROUKU razlagal prvošolčkom, da je Bog povsod. Janezek dvigne roko in ga vpraša: “Gospod župnik, ali je tudi v naši kleti?” “Tudi,” mu je dejal župnik in razlaga naprej. Janezek pa prišepne sosedu: “Ali si videl, kako sem ga potegnil? Pri nas kleti sploh nimamo!” PEPCA SREČA PRIJATELJICO ŠTEFKO po dolgem času. “Neverjetno, Štefka, kako si shujšala! Si šla na kako novo dieto?” “Kje pa!” pravi Štefka, “samo krompir, korenje in fižol.” “Ali res? Pa si vse to kuhala ali pekla?” “Ne, okopavala.” MILAN in BRANKO se srečata na počitnicah in gresta skupaj na pivo. Ko si izmenjata razne novice, Branko navdušen pripoveduje, kako je peljal svojo družino v Rim. “Ali je mogoče, da ste si v treh dneh ogledali ves Rim?” ga vpraša Milan. “Seveda, ker smo se v družini dobro organizirali.” “Kako? Rim je zelo velik.” “Takole: Moja žena je obiskovala cerkve, sin muzeje in galerije, hči trgovine, jaz pa gostilne!” GASILCI v vasi so zbirali prispevke za društvo, vzdrževanje in opremo. Fantje in dekleta so šli po hišah in pozvonili pri Deščevih. Gospa odpre in ko jo pozdravijo in ji povedo, zakaj so prišli, gre vprašat svojega moža, ki je gledal televizijo v dnevni sobi: “Dragi, tukaj so mladi gasilci, ki zbirajo prostovoljne prispevke za naše gasilsko društvo. Ali jim nekaj damo?” “Seveda,” pravi mož, napol len, “Daj jim vedro vode!” SKUPINA ŠTUDENTOV se je odpravila v hribe. Ko so se vračali v dolino, so bili žejni in utrujeni in sonce je pošteno pripekalo. Pa se ustavijo pri domačiji ob poti. Stanko potrka in vpraša: “Dober dan! Imate kaj piti? Žejen sem!” “Takoj,” pravi gospodinja, gre v kuhinjo in mu prinese velik kozarec vode. “Izvolite.” Stanko pa ves jezen zlije vodo in pravi: “Jaz sem rekel, da sem žejen, ne pa umazan!” STAREJŠA GOSPA je vsa iz sebe poklicala policijsko postajo: “Gospod policaj, malo prej sem doma na vrtu slišala šume in pok. Ko sem šla pogledat, sem dobila udarec po nosu!” “Bomo preverili,” pravi komandir in pošlje kolega policista k njej domov. Policist se je odpeljal z avtomobilom k tej gospe. Ko je stopil na vrt, jo je še sam dobil po nosu. “Kako je, ali si koga prijel?” ga vpraša komandir, ko se je kolega vrnil. “Ne, nisem! Tudi jaz sem stopil na grablje!” PETER PRINESE uro s kukavico k veterinarju: “Ali lahko pogledate tole uro?” “Uro?” se začudi veterinar. “Jaz sem veterinar. Uro morate nesti k urarju.” “Saj ura je v redu, samo kukavica ne poje!” 22 Rafael, december 2012  REVIJE, KI JIH TOPLO PRIPOROČAMO ZA BRANJE MISLI, izhajajo že 60. leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji. Celoletna naročnina je $50. Naslov: MISLI, P.O. Box 197, Kew VIC. 3101;  (03) 9853 7787; e-mail: misli@bigpond.com , http://glasslovenije.com.au  SLOVENSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V CANBERRI: Veleposlanik: dr. Milan Balažic (02)6290 0000, faximile (02)6290 0619. Poštne pošiljke: Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284, Civic Sq. Canberra ACT 2608. http://canberra.embassy.si GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE: DRUŽINA, ki je na razpo- lago v cerkveni veži prihaja po letalski pošti. Cena izvoda je $ 4. Naslov: »Družina«, Krekov trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana, Slovenia;  0011 386 1 360 2830; http://www.druzina.si Častni generalni konzul g. Alfred Brežnik, P.O. Box 188, Coogee NSW 2034, (02)9517 1591, faximile (02)9519 8889 BRAT FRANČIŠEK, je glasilo Frančiškovega svetnega reda v Sloveniji (FSR). Revija izhaja šestkrat letno. Letna naročnina je $25. Naslov: Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana,  0011 386 1 242 9300, faximile 0011 386 1 2429 313 Pomoč bolnikom in umirajočim SPREMEMBA NASLOVA Če se preselite na drugi naslov, Vas prosimo, da nam takoj sporočite vaš novi naslov. Prav tako sporočite spremembo telefonske številke, e-maila idr. BOŽIČ 2012 “Če kdaj, se moramo veseliti za božični praznik, in to iz vsega srca. Jezus je prišel. Blizu nam je. Odkrivamo ga v jaslicah, v tabernaklju, sv. maši in sv. obhajilu. Želi ostati z nami. Naša sreča je toliko večja, čim bolj smo povezani z njim. Tako blizu nam je, da želi, da bi mu bili tudi mi blizu; tudi tisti, ki so še vedno daleč od njega.” (dr. Janez Frančišek Gnidovec, škof ) RADOST IN MIR BOŽIČNE NOČI TER OBILO GOSPODOVEGA BLAGOSLOVA V LETU GOSPODOVEM 2013! p. Darko, p. Valerijan, g. Edi Letnik 47/3, Božič 23 ŠTEFANOVANJE, 26.12.2012 PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Naše praznovanje na praznik sv. Štefana bomo začeli s sv. mašo v naši cerkvi sv. Rafaela ob 9.30 dopoldne. Po sv. maši bo v naši dvorani: kulturni program - proslava DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE spregovorila bosta častni generalni konzul Alfred Brežnik in veleposlanik Republike Slovenije dr. Milan Balažic skupno kosilo zabava z glasbo in plesom: Duo Julie in Jimmy iz ansambla “The Masters” žrebanje dobitkov. Informacije in prijave: 02 9637-7147 Vstopnina s kosilom: $ 15. Prosimo, da pravočasno rezervirate mize ali sporočite svojo udeležbo. Hvala za Vaše sodelovanje! p. Darko, p. Valerijan, ŽPS, sodelavci in delovne skupine